Leto 1872. 97 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XVI. — Izdan in razposlan dne 9. aprila 1872. 4«. Postava od 1. aprila 1872, o zvrševanji ustrahovalne (disciplinarne) oblasti nad odvetniki (advokati) in nad odvetniškimi kandidati. i V zvrševanje §.f" 33 v odvetniškem rédu od 6 julija 1868, št. 96 Drž. zak., zazdelo se Mi je s privolitvijo obeli zbornic državnega zbora razpisati naslednje ustrahovalno ustanovilo odvetnikom in odvetniškim kandidatom ter tako ukazati : CI e n I. Od razglasnega dneva tega zakona se ustrahovalno postopanje z odvetniki in z odvetniškimi kandidati drži samo tukaj priloženega ustrahovalnega ustanovila. Tudi ustrahovalni primerki, že zdaj v preiskavo vzeti, naj se po njem razsojajo. Člen 2. Vsi zdanji zakoni in ukazi, kar se jih tiče takih šivanj, katere uravnava to ustrahovalno Ustanovilo, posebno dotična določila sodnjih redov in k njim razpisani poznejši zakoni in ukazi, ter tudi začasni odvetniški red od 16. avgusta 1849, Drž. zak. št. 364, izgubljajo Moč. . Člen 3. Ta zakon z vršiti se naroča pravosodnjemu ministru. V Budimu, dne 1. aprila 1872. Franc Jožef s. r. Auersperg s , 4*laser s. r. (filoffniach ) 22 ïïstrahovàlno ustanovilo odvétnikom in odvétniskim kandidatom. I. Oddelek. 0 nadzoru nad odvetniki. §. 1. Nadzor nad odvetniki, vpisanimi v odvetniškem imeniku, ima najprvo odbor dotične odvetniške zbornice. Najvišja nadzorna pravica pristoji pravosodnjemu ministru. §. 2. Odvetnika, kateri prestopi dolžnosti svoje službe, ali kateri v službi ali zunaj nje z vedenjem čast ali veljavo krši svojemu stanu, zadene ustrahovalno postopanje nadstoj-nega ustrahovalnega svetovalstva. §. 3. Določila, v tem ustrahovalnem pravilu postavljena odvétnikom, raztezajo se po svojem zmislu tudi na odvetniške kandidate, vpisane v zborničnem imeniku. §. 4. Kdor si je vpis v imenik odvetnikov ali odvetniških kandidatov zvijačno dobil, da-si mu ga je branila kaka zapreka, ž njim naj se dela tudi po tega zakona določilih. II. Oddelek. 0 ustrahovalnem svetovâlstvu. H. 5. V sedeži vsake odvetniške zbornice je obsežju njenega okoliša praviloma postaviti svoje posebno ustrahovalno svetovâlstvo. V njem je s prvosédnikom vred po sedem mož, ako je v zborničnem imeniku vpisanih po menj nego po 50 odvetnikov; ako je odvetnikov po 50 ali po več, vendar ne nad 100, tedaj po devet, in če jih je po nad 100, onde po 15 mož; potlej so po štirje nadoméstniki, a kadar ima svetovalstvo po 15 mož, tedaj po šest nadoméstnikov. V ustrahovalnem svetovâlstvu službo opravlja zborničen pravdnik z enim podstâvom (substitutom) ; a kjer so posli obilnejši, z dvema podstâvoma. §. 6. Vsled dogovorjenega nasveta odvetniških zbornic po sosednjih okoliših znotraj okoliša istega višjega deželnega sodišča more pravosodnji minister narediti, da zbornice teh okolišev postavijo vkupno ustrahovalno svetovâlstvo v sedeži te ali one zbornice. To more pravosodnji minister tudi brez tacega dogovorjenega nasveta narediti, dovpra-šavši udeleženih zbornic, ako ima katera mej njimi po menj nego po 25 mož. A on tudi more, če zbornica, v kateri je izpod 25 mož, odreče, udeleževati se vkup* nega ustrahovalnega svetovalstva, njene ustrahovalne stvari stalno preizročiti ustrahovalnemu svetovâlstvu kake druge zbornice. Kadar je vkupno ustrahovalno svetovâlstvo postavljeno, treba teh zbornic skladna pri" plačila k troškom ustrahovâlnega svetovâlstva, ako se z njimi ne dogovori' kako drugače, določiti po številnem razmerji, v kakoršnem so si odvetniki, kolikor jih spada pod vsako teh zbornic. §. 7. Prvosédnika, može in nadoméstnike ustrahovalnega svetovalstva ter tudi pravd-nike in pravdniške podstave treba na tri leta, a to vse tako, kakor odbor (§. 24 odvetniškega redu) izvoliti v polnem zboru odvetnikov, in ako je postaviti vkupno ustrahovalno svetovâlstvo (§. 6), tedaj v polnem vkupnem zboru udeleženih zbornic. Tudi prvosédnika in odbornike je moči izvoliti v ustrahovalno svetovâlstvo in v službo pravdnikovo ali pravdniškega podstava. Končni uspeh volitve treba vselej naznaniti višjemu deželnemu sodišču, vrhovnemu sodišču in pravosodnjemu ministru. Nadoméstniki naj po vrsti, kakor so bili izvoljeni, ter samo tedaj, ako bi komu izmej mož branile zapreke, ali ako bi se kdo odrekel udeležbe, stopijo v njih mesto. Pravdniški podstavi na pravdnikovo mesto samo tedaj stopijo, kadar njemu vpirajo zapreke. Opravilni red naj ustanovi, po koliko mož ustrahovalnega svetovalstva je konci prvega in druzega leta izžrebati (izlozati) a nadomestiti z novimi volitvami. Prvosednik in pravdnik v to izžrebovanje ne more priti. §. 8. Vsacemu zborniku odvetniške zbornice je dolžnost, da sprejme volitev v ustrahovalno svetovâlstvo ali za pravdnika, a kadar mine doba njegove službe, potem se more nove volitve odreči. Prvosednik in možje iz odbora kake zbornice se morejo odreči volitve v vkupno ustrahovalno svetovâlstvo, če ustrahovâlno svetovâlstvo ne stoluje tam, kjer ta zbornica. Ali se je z drugih uzrokov smétno odrekati, naj ob vsacem slučaji posebe dokončno razsoja polni zbor odvetniške zbornice. Kdor, če je razvide! zbornični polni zbor. da nema dovolj uzroka, odrekati se volitve, potem vendar nehče ali volitve sprejeti, ali ne dalje uradovati, temu naj zbornica prisodi od dvajseti do sto goldinarjev globe, katero je odšteti v zbornično blagajnico, ter naj mu izreče, da na nekaj časa, kateremu je takoj določiti konec, izgubi’ pravico, v odvetniško zbornico voliti in izvoljen biti. Na te zbornične razsodbe nij nikakoršnega pravnega pomočka. §. 9. Poleg prvosédnika treba da konči (vsaj) polovica mož in nadoméstnikov ustrahovanega svetovâlstva prebiva tam, kjer stoluje to svetovâlstvo. Pravdnika in pravdniške podstave je mdči voliti samo izmej takih odvétnikov, kateri prebivajo tam, kjer ustrahovalno svetovâlstvo stoluje. §. 10. Možje ustrahovalnega svetovalstva in pravdniki naj službo opravljajo brez-platno. Opravilni red ustanovi, kako jim je iz zbornične blagajnice povračevati gotove razhodke, a posebno tiste troske, ki so jih zadeli na tacem popotovanji, ki je bilo v opravljanje te službe. §.11. Možje in nadoméstniki ustrahovalnega svetovâlstva, ter tudi pravdniki in pravd-liški podstavi, na katere se je preiskava začela ali jih kakšna razprava čaka zaradi ustrahovalnega pregreška, ali zato, ker so prestopili občni kazenski zakon, ne smejo v ustrahovalnem svetovâlstvu opravljati službe, dokler nij konec preiskave ali razprave. Ako jim ustrahovalno svetovâlstvo ali kazensko sodišče prisodi kazen, tedaj njih častna služba prestane, ko razsodba dobode pravokrepnost ; a moči jih je novic izvoliti. §. 12. Ustrahovalne kazni so : a) Pismen ukor (graja); b) do tri sto goldinarjev globe, ki jo dobode ubožna blagajnica tiste občine, v kateri obdolženec prebiva; c) ustavitev odvetniškega opravljanja, kar vendar ne sme preseči leta dmj. Odvetniškim kandidatom naj se namesto te kazni prisodi podaljšana vajenska doba, a največ do na leto dinj, ali podstavske pravice izguba na določen čas; d) izbris iz imenika. Katero izmej teh kaznij je prisoditi, naj odloči to, kolika je krivda in kolike so kvare (škode) iz nje. §. 13. Izbris iz imenika je odvetniku posebno tedaj prisoditi : a) ako si je vpis v imenik zvijačno dobil, da-si mu ga je branila kaka zakonita zapreka , ali b) ako mu je bilo nadstojno ustrahovalno svetovalstvo prisodilo ustavitev odvetniškega opravljanja, a on je odvetništvo v dobi te ustavitve zopet opravljal. •§. 14. Če je odvetnik iz imenika bil izbrisan vsled kazenske obsodbe, ne more v od- vetniški imenik biti vpisan, dokler trpi njegova zakonita nezmožnost, dobiti si odvetništvo, ali dokler trpi' izbris iz imenika, ki ga je ustrahovalno svetovalstvo izreklo po §. 20 tega zakona. Ako se izbris iz imenika prisodi zaradi česa druzega, ali ako se odvetniški kandidat iz imenika odvetniških kandidatov izbriše vsled ustrahovalne razsodbe, ne more biti novic vpisan, predno mine tri leta po tistem dnevi, katerega je bil izbris. §. 15. Odvetnikom al odvetniškim kandidatom, na katere se razteza §. 14 tega zakona, vsaka zbornica more celo tedaj, ko mine tam zaznamenana doba, vpis ukratiti zaradi nezaupljivosti. Zbornica, iz katere imenikov se je zgodil izbris, more to kratilo izreči tudi še tedaj, ako bi že poprej bil dobljen vpis v imenike katere druge zbornice. Če odvetnik ali odvetniški kandidat meni, da s takim kratilom trpi krivico, more si v pomoč prositi dokončne razsodbe od vrhovnega sodišča. §. 16. Ako ustahoviilno svetovalstvo misli, da je po občnem kazenskem zakonu kaz-njevati kak ustrahovalni pregrešek, katerega je odvetnik obdolžen, treba da to ovadi nad-stojnemu kazenskemu sodišču. Dokler preiskava teče pri kazenskem sodišči, ne sme doličnega odvetnika ustrahovalno postopanje zadeti zaradi istega dejanja. §. 17. Če se kacemu odvetniku ali odvetniškemu kandidatu prične kazenska preiskava, ali če ga zadene preiskavi» zapor, to je ustrahovalno svetovalstvo upravičeno, da ob nujnih slučajih mej preiskavanjem vedno sme sklepati ostražne (varnostne) na red be, katere se utegnejo raztezati na prepoved odvetniškega opravljanja ali na odvzem podstavske pravice. Ta sklep treba da se nemudoma priznani odboru odvetniške zbornice, obdolžencu in zborničnemu pravdniku. §. 18. Kazenskim sodiščem je dolžnost, vsako pričeto preiskavo ali preiskavni zapor kacega odvetnika ali odvetniškega kandidata oznaniti nndstojnemu ustrahovalnemu svetovâl-stvu, ter mu vročiti prepisano dokončno rešitev, izrečeno po dovršeni razpravi. Uc zahteva, dadč naj mu tudi vpogled spisov, potrebnih v poučilo. H. 19. Ako je bila odvetniku pred kazenskim spdiščem prisojena taka kazen, za katero po zakonu sledi' izguba odvetništva, naj ustrahovalno sodišče, ko sodba dohode pravokrep-nost, brez nobene druge razprave izreče, da se krivi odvetnik izbriše iz imenika ; ob drugih slučajih je delati po §. 29. H. 20. Če se ustrahovalnemu svetovalstvu zdi, da izbris iz imenika (§. 19) ob tacem slučaji, ob katerem zakonita nezmožnost, zopet si dobiti odvetništvo, prestane s koncem kazni vred, bodi raztegnen čez to dobo, kar vendar ne sme trpeti nad tri leta čez konec kazni, tedaj treba da o tem ukaže ustrahovalno razpravo. §. 21. Neizpremenjena ostaje pravica sodiščem, redu paziti ob sodnjih razpravah. Pravica v zdaj veljavnih zakonih o civilni in kazenski pravdi utrjena, prisojati globo , more tudi veljati proti odvetnikom (§. 33 v odvetniškem redu). •§. 22. Opravilni red ustrahovalnega svetovalstva ustanovi' odvetniška zbornica, in položiti ga je pred pravosodnjega ministra na odobrilo. III. Oddelek. 0 ustrahovalni pravdi. •§. 23. Ustrahovalno svetovalstvo se uradoma poprime svoje oblasti, kadar ustrahovalni pregrešek kacega odvetnika ali odvetniškega kandidata (§. 2 in 3) samo zapazi ali ga zve po ovadbi ali pritožbi. Sklepe nareja, poslušavši zborničnega pravilnika. §. 24. Zborničnemu pravilniku je nalog, pred ustrahovalnim svetovalstvom skrbeti, da se odvetniškemu stanu pazi cesti in veljave, ter da odvetniki delajo po svojih dolžnostih, in sicer tako, da on ali uradoma ali vsled naročila iz odbora odvetniške zbornice toži dejanja, katera so z ustrahovalnim postopkom kaznilna. Dolžnost mu je, vsa dejanja te vrste, kolikor jih ali zve od drugih ali sam zapazi, mahoma naznanjati ustrahovalnemu svetovâlstvu, ter preiskave in razprave se udeleževati, nasvetujoč, tožeč in tožbo zastopajo ter drugače svojo oblast rabčč po meri tega zakona. On more. kadar hoče, spise pregledavši, ovédati, kako je tekoča preiskava, in zahtevati, da se mu spisi dado, zaradi česar se vendar ustrahovalna pravda ne sme nič ustavljati. Kadar zapazi pomudke in nepravilnosti, naj pomoči išče pri ustrahovalnem svetovâlstvu, a če jih je kriv kak so d nji organ, tedaj pri višjem deželnem sodišči. §. 25. Da more ustrahovalno sodišče kaj veljavno skleniti, treba da je pričujoč prvo-aednik ali njegov nadomestnik ter konči (vsaj) štirje možje ustrahovalnega svetovalstva, A kjer je v ustrahovalnem svetovalstvu po devet mož, treba da je pri ustni razpravi in pri izrekanji razsodbe poleg prvosednika ali njegovega nadomčstnika konči po šest, a kjer je v njem po 15 mož, treba da je konči po 10 mož pričujočih. Ustrahovalno svetovâlstvo sklepa z nadpolovično večino glasov. Prvosednik nema glasu; a kadar so glasovi mej možmi enako razdeljeni, tedaj je zmaga tam, kamor on pristopi. §. 26. Z vrš e vanju ustrahovalne oblasti je nadstojno ustrahovalno svetovalstvo tiste odvetniške zbornice, pri kateri je v imeniku odvetnikov ali odvetniških kandidatov obdolženec vpisan tedaj, kadar ga kdo ovadi. Kadar mej ustrahovalnima svetovalstvoma dveh zbornic nastane prepir o nadstojnosti, tedaj o njem razsodi tisto višje deželno sodišče, v čegar okoliši zbornici stolujeta ; a kadar Je vsaka zbornica v okoliši svojega višjega deželnega sodišča in dotični višji deželni sodišči se ne moreta zediniti, razsodi vrhovno sodišče. §. 27. Če je ustrahovalno svetovâlstvo katere zbornice kaj vpleteno, ali tudi s kakih drugih važnih uzrokov more se vsled obdolženčevega nasveta ali vsled nasveta zborničnega pravdnika ustrahovalno preiskavanje in razpravljanje preizročiti ustrahovalnemu svetovâl-stvu kake druge zbornice. O tacem nasvetu razsodi višje deželno sodišče, v čegar okoliši stoluje ustrahovalno svelovalstvo, pri katerem preiskava teče, kadar bi se preizročalo tacemu ustrahovalnemu svetovâlstvu, ki je tudi v tem okoliši. Razsodba razen tega slučaja pristoji vrhovnemu sodišču. §. 28. Izločeni od udeleževanja pri ustrahovalni pravdi so taki možje ustrahovalnega svetovalstva, u) katere same je ustrahovalni pregrešek okvaril (oškodoval), ali b) kateri so z okvarjeneem zvezani po ženitvi, katere si je postavil za odvetnike ali so upravičeni, biti mu v zakonite zastopnike, ali c) kateri so si z obdolžencem ali okvarjencem v ravnem rodu, v svaštvu ali z njim zvezani s posinstvom ali pohčerstvom, ali so mu v stranskem rodu do četrtega kolena ali v svaštVu do druzega kolena. Izločen od razsoj e vanj a je tudi mož ustrahovalnega svetovalstva, kateri je postavljen za preiskovalnega komisarja (§. 31). H. 29. Če se kak odvetnik obdolži, naj ustrahovalno sodišče, poslušavši pravdnika in postavljenega poročevalca, vsakakor po naprejšnjih ovédbah sč sklepom razsodi, ali je uzro-ka, z obdolžencem ustrahoviilno postopati, ali ne. Sklep, da je uzroka, ustrahovalno postopati, naj se priznani obdolžencu in zborničnemu pravilniku. Na ta sklep nij nobenega pravnega pomočka. Ce ustrahovalno svelovalstvo sklene, da nij uzroka ustrahovalno postopati, naj se to priznani obdolžencu in zborničnemu pravilniku ter poleg njiju tudi državnemu nadpravdniku in pritožniku. Se je prepis tega sklepa dati odboru odvetniške zbornice. H. 30. Ako je bilo skleneno, da je uzroka, z obdolžencem ustrahovalno postopati, naj se ukaže ustna razprava pred ustrahovalnim svetovâlstvom. H 31. Kadar je v pripravo ustnega razpravljanja treba ovédeb, naj se v ovčdanje za preiskovalnega komisarja postavi mož ustrahovalnega svetovalstva, kateri treba da v tem dela dogovorno s pravilnikom. V to more preiskovalni komisar obdolženca ustno ali pismeno dovpraševati, oglede opravljati ter svedoke (priče) in zvédence poslušati. On more tudi pristojnih sodišč prositi, da koga dovprašajo ali kaj ovedo, in ta sodišča treba da ustrežejo taki prošnji. H. 32. Dolžnost je odvetnikom in odvetniškim kandidatom, vpisanim v zborničnem imeniku, svedočiti (pričati) in svojo misel o kaki stvari izrekati pred ustrahovalnim sveto-valstvom ali njegovim preiskovalnim komisarjem. Drugih ljudij nij moči v to siliti. Svedoke ali zvédence s prisego dovpraševati morejo vselej edina nadstojna sodišča. H. 33. Kadar je konec ovédeb, naj se spisi položi; pred ustrahovalno svelovalstvo. Prvosednik dan in uro odloči ustni razpravi, ki je k njej obdolženca pozvati, naznanjajo mu točke, katerih je obdolžen; on sproži priznanilo zborničnemu pravilniku, poziv svedokom, ter pripravi vse drugo, česar je treba k ustnemu razpravljanju. Obdolžencu in pravdniku je do dneva ustne razprave dovoljeno vpogledovati v spise. Pravico imata, zahtevati, da se pravda s čim dopolni. Obdolženec tudi more zahtevati, da bode svedokom suočen (proti postavljen.) Pritožbe zaradi nedovolitve v zgornjem odstavku omenjenih zahtev in zaradi nedovo-litve, da bi se preložila ustna razprava, nemajo ustavljajoče kreposti, in združiti jih je mdči samo s prizivom proti razsodbi. §. 34. Ustna razprava nij v javni seji ; vendar smejo pristopiti trije obdolženčevi zaupniki, ter če on dovoli, tudi vsi možje odvetniške zbornice. Kadar se ustrahovalno svetovalstvo posvetuje in glasuje, tedaj ti ljudje, pravdnik, obdolženec in njegov zagovornik ne morejo navzočevati. §. 35. Obdolženec ima pravico, da sme do začetka razprave dva moža izmej ustrahovalnega svetovalstva, uzrokov ne povedavši, odvreči, da se razprave ne udeležita. §. 36. Obdolženec je upravičen, imeti si zagovornika pri razpravi, naj k njej samo-sobno pride ali ne. A ustrahovalno svetovalstvo vedno more ukazovati, da obdolženec samosobno pride, in tudi dostavljati, da se nenavzočnemu zastopnik ne bi dopustil. §. 37. Razprava se tako začne, da poročevalec pripoveduje, kako se je stvar godila. Potem se dovprašavajo obdolženec in pozvani svedoki, čitajo se potrebni dovprasevalni zapisniki in druga pisma ter poslušajo pravdnikovi nasvetje. Končna beseda pristoji obdolžencu in njegovemu zagovorniku v tacem redu, kakor si ga mej saboj dogovorita. Če se ustrahovalnemu svetovalstvu še dalje treba zdi kakih ovédeb ali kacega sprejetja dokazov, naj naredi, kar je potrebno, ter če nij drugače, ustanovi naj drugo sejo v sprejemanje dokazov in v nadaljevanje ustne razprave. §. 38. Ustrahovalno svetovalstvo, kadar izreka razsodbo, treba da se ozira samo na to, kav je v ustni razpravi na vrsto prišlo, ter naj sodi po svobodnem uvérjenji, kakorsno si je pridobilo, vestno pretehtavši vse dokaze, kar jih je bilo povedanih za kako stvar ali proti njej. §. 39. Razsodba naj obdolženca ali oprosti ustrahovalnega pregreška, katerega je obdolžen, ali naj izreče, da ga je kriv. V kazenski razsodbi je izrekoma povedati, če se je odvetnik za krivega obsodil, ker je prestopil dolžnosti svoje službe, ali ker se je tako vedel, da je čast in veljavo kršil svojemu stanu, ali ker je to oboje storil. Dalje naj v taki razsodbi tudi bode izrek o ustrahovalni kazni in o povračilu troškov za ustrahovalno pravdo. H. 40. Razsodbo je treba takoj oznaniti in jo najpozneje v osmih dnevih z njenimi nagibljivimi uzroki vred vročiti odvetniku, pozvanemu na odgovor, pravdniku odvčtniške zbornice in državnemu nadpravduiku tistega višjega deželnega sodišča, v čegar okoliši je odvetniška zbornica. Prepis je tudi poslati odboru one zbornice, pod katero spada obdolženec. Tistemu, kateri meni, da je z obdolženčevim dejanjem okvarjen na svojih pravicah, treba, ako zahteva, izdati prepisano razsodbo z njenimi nagibljivimi uzroki vred. H. 41. Troske ustrahovalne pravde v prvi stopinji naj naprej založi odvetniška zbornica v sedeži ustrahovalnega svetovalstva, a pravdne troske v drugi stopinji naj država. Obsojencu treba naložiti povračilo troskov, katere je tako odmeriti, da se na odmerjanje propisi redu kazenske pravde raztegnejo po svojem zmislu. Ako se nij izrekla obsodba ali ako troskov ni j moči izterjati, naj tistega, kdor jih je plačal, dokončno zadenô. A če vkupno ali tako ustrahovalno svetovâlstvo, kateremu je pravda preizroččna (§§. 6 in 27), toži odvetnika, ki ne spada pod zbornico v sedeži ustrahovalnega svetovâlstva, naj troske njej povrne dna zbornica, v katere imeniku je odvetnik vpisan. §. 42. O ustni razpravi naj kdo izmej ustrahovalnega svetovâlstva naredi zapisnik, v katerem naj bodo imena vseh mož ustrahovalnega svetovâlstva, ime pravdnikovo, obdolženčevo in ime njegovega zastopnika, če ga ima, ter tudi bistveni deli razprave. Zapisnik podpiše prvosednik in zapisnikar. H. 43. V ustrahovalni pravdi nij moči zahtevati zamen (odškodeb), katere si kdo trdi zategadelj, ker je odvetnik prestopil svoje dolžnosti. §. 44. Vse vročitve, obdolžencu namenjene, treba praviloma oddajati v njegove ali njegovega postavljenega pooblaščenca svojske roke. Ako je neznano, kje je obdolženec, ter ako si nij postavil pooblaščenca, tedaj se vroča tistemu iz zbornice, katerega v to odloči ustrahovalno svetovalstvo, in temu je dolžnost, ne-navzočniku v dotični ustrahovalni pravdi koristi braniti z vsemi pravicami, kar jih pnstoji obdolžencu, ter dalje v pravdi naj s tako pravokrepnostjo, kakoršna obdolženca veže, njemu hodijo vse vročitve, dokler obdolženec ali pove, kje prebiva, ali si imenuje druzega pooblaščenca. Ediktno postopanje ali razglaševanje razsodbe z javnimi novinami nij srn etn o. §. 48. Pravosodnji minister, zvišujoč najvišjo nadzorno pravico nad odvetniki in odvetniškimi kandidati, sme sam ali po svojih postavljenih organih vedno vpogledovati, kako posluje ustrahovalno svetovâlstvo, in kako so tekoče ustrahovalne preiskave, ter ukazovati, da se odpravijo ncdostatki (pomanjkljivosti), kateri bi se zapazili. Odbor odvetniške zbornice naj konci vsacega leta pred pravosodnjega ministra položi znamemk vseh ovaduh. zglašenih ustrahovalnemu svetovalstvu, ter že rešenih in še tekočih preiskav. Pravosodnji minister ima pravico, ustrahovalno svetovâlstvo odvetniške zbornice razpustiti in ob enem ukazati nove volitve. IV. Oddelek. 0 pravnih pomoèkih proti sklepom in razsodbam ustrahovalnega svetovâlstva. H. 46. Priziv je pravni pomoček proti razsodbam ustrahovalnega svetovalstva, a pritožba pravni pomoček proti drugim sklepom. §. 47. Pravni pomoček priziva pnstoji: I. obdolžencu, če sc mu je prisodilo nad 80 gld. globe ali prisodila kaka izmej kaznij, zaziiamenânih v §. 12, lit. c) in