Štev. 4 LET 0X1
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Poslovno poročilo za leto 74 (II.)
(nadaljevanje)
I.	KOMERCIALNI SEKTOR
V	letu 1974 je bilo veliko sprememb, tako v nabarvmem, kakor tudi v prodajnem tržišču. 2e takoj na začetku leta 1974 so se pokazale mnoge negotovosti, zaradi stalnega spremtojanja oen surovinam, repro-maitertiaiu ter vsem uslugam. Stanje se je spremenilo z uskladitvijo cen naših proizvodov, s cenami surovin. Poleg zviševanja oen surovinam, so se pojavljale težave pri nabavi nezadostnih količin za naše normalno poslovanje.
Posebno velike težave smo imeli Pri uvozu acetatnega kabla za proizvodnjo cigaretnih filtrov; ker nam naš stalni dobavitelj, to je firma Easmtna ni dobavljal zadostnih ko-bčin, smo bili prisiljeni kupovati dražje surovine pri Rhodiaceta, v Zah. Nemčiji. Razlike v cenah nam je povzročil tudi drseči kurz deviz in to vedno večja razlika med USA S in nemško marko.
Stanje se nam je delno popravilo z ugodno ceno izvoza cigaretnih filtrov preko Imex Italiana v lirah za Rusijo, tako da kljub podražitvi surovin dosegamo zelo dobre rezultate, predvsem z izvozom. Domači trg sicer nliha v posameznih obdobjih, predvsem na koncu lata (inventura), vendar smo uspeli v dokajšnji meri zadostiti potrebam naših kupcev, razen v prvi polovici leta z gazo in izdelki iz gaze.
V	drugi polovici leta se je stanje izboljšalo, vendar asortimansko še vedno v popolnosti ne zadostimo Potrebam. Predvsem bo potrebno povečati zaloge tako, da bomo kos nihanjem na trgu v vsakem času.
V	preteklem letu smo posvetili Precejšnjo pozornost sodelovanju s Kliničnim centrom Ljubljana, osta-tfrn bolnicam ,in zdravstvenim službam, ožiroma ustanovam, ki so potencialni porabniki oziroma posred-
nik naSih izdelkov. Tako sodelovanje bomo širili tudi v ostalih republikah.
Pri načrtovanju novih izdelkov se moramo naslanjati na izdelke za enkratno uporabo, kot so izdelki iz netkanega blaga, celuloze in podobnih materialov.
Za primer so nam M61ny plenice za enkratno uporabo, ki so se dokaj dobra upeljale na našem tržišču.
Pri propagiranju naših izdelkov smo uporabili več načinov: strokovne razstave, priporočila preko radia d.n televizije, reklamnih oglasov, strokovne literature, dnevnega časopisja, sestanki s kupci z demonstracijo izdelkov. Izdelali smo precej reklamnega materiala — reklamna stojala za izdelke, prospekti, reklamne vrečke, značke in katalog. Prisostvovali smo tudi na 12-tih pomembnejših posvetovanjih, kjer smo razstavljali naše izdelke.
Prav tako se je s težavami pri nabavi materialov srečavala nabav-
na službe. Se vedno nam primanjkuje skladiščnih prostorov, zaradi česar imamo težave pri tekočem poslovanju, v pogledu optimizacije zalog posameznih vrst materialov. Neurejenost skladiščnih prostorov, kadrovske spremembe v skladišču in premajhen čut osebne odgovornosti, so pogojevali določane probleme pri ugotavljanju nepravdinošti inventurnega stanja. Vodja sektorja in nabavne službe morata temu problemu v bodoče posvetiti več dela in pozornosti. Na splošno pa pričakujemo od nabavne službe, da se bodo prizadevali pravočasno in kvalitetno nabaviti vse materiale za potrebo nemotene proizvodnje v tekočem letu.
Seveda pa, dokler ne bodo urejeni osnovni pogoje dela nabavne službe in skladišča ter trga, bo zelo težko urediti odnos zalog in višino obratnih sredstev, ki so za njih vezana, da bi pripomogli k uresničeva-
nju protitof,ladijskih ukrepov, ki so osnovni cilj našega gospodarstva.
Prodajna služba je imela ves čas preteklega letta konjukturno obeležje v prodaji naših izdellkov, vsled nizkih cen v prvem polletju in povečanih potreb na trgu v drugem polletju. Posebno je primanjkovalo vseh vrst tkanih in krep ovojev, gaze in izdelkov iz gaze ter Mdlny hlačk. Izredno smo presenečeni nad dobro prodajo Molny plenic pa tudi damskih vložkov, cilk-oak vate, avto apotek, filtrov za cigarete itd. Le lepljivi obliži so v upadanju vsled obližev 3M in mdčne konkurence na tem področju. Virfix se tudi še ni dovolj uveljavil do željenih rezultatov, ker ga tržišče še premalo pozna. V nadaljevanju pa pričakujemo umiritev trga in realno potrošnjo sanitetnega materiala, kakor tudi robe široke potrošnje.
IZPOLNITEV PLANA PRODAJE
Prodaja gotovih izdelkov je bila v času poročanja v višini din 325.633.773,62, karpredstavlja 110,59 % letnega plana realizacije ali 100,81 % realizacije po operativnih planih.
Finančna primerjava z latom 1973 je nesmiselna, ker so se v teku leta 1974 pogosto menjavale cene naših izdelkov.
Zaloge gotovih .izdelkov so povprečno mesečno znašale 6.815,850 din, kar predstavlja cca 5-dnevno zalogo.
Prodajna področja so glavna mesta in vsi večji centri rapuiblik in pokrajin. Za propagando in prodajo naših izdelkov imamo komercialne predstavnike v 6 večjih mestih Jugoslavije. V obdobju poročanja pa smo nastavili še dva, za področje Vojvodine in Slovenije.
V letul974 smo za redno proizvodnjo in vzdrževanje ter obnavljanje obstoječe opreme uvažali reprodukcijski material in rezervne dele oziroma novo opremo.
Skupno smo torej uvozili:
USA $ index	
— v latu 1974	3.135.733,66	153
— v letu 1973	4.507.182,57
Skupno smo izvozili v letu 1974	
— konvertibilno	
področje	2.454.899,39
— klirinško področje 71.924,12	
SKUPAJ	2.526.823,51
Primerjava z letom	1973
— konvertibilno	
področje	210.844,50
— klining	249.030,81
SKUPAJ	459.875,31
INDEKS	549 %
Skladišče v Skopju
V letu 1973 smo radi potreb prodaje na makedonskem trgu kupili skladišče v Skopju. -To odločitev nam je narekovala oddaljenost makedonskega tržišča, vsled česar je bila eJcpeditivnost dobav zelo slaba.
Že prve analize, ki so bile narejene, so pokazale, da je bila otvoritev skladišča umestna, kar nam kažejo naslednji podatki:
Promet na tem področju:
—	v letu 1973	4.620.744 din
—	v letu 1974	10.907,515 din
Delež skupne realizacije se je povečal od 2. 9. na 3 ,6% realizacija pa 202,5 %• Čc pogledamo stroške za to skladišče, ki so znašali od I —X 1974, 294.667,00 din kar je 3,77% na realizacijo je vsekakor ugodnejše, kakor konsignacije na katere dajemo 5 % rabata.
Glavni namen skladišča pa je, da se kupcu približamo z uslugami. Posebno se bo potrebno posvetiti temu skladišču in poslovanju sedaj ko se odpirajo nove kapacitete v Makedoniji za celoten asortiman (Biljana-
Alkoloid) ker le s hitrimi uslugami in konkurenčnimi cenami in kvaliteto bomo lahko prosperirali na tem tržišču.
Za ekonomsko planski sektor je za obdobje obravnavanega poslovnega leta značilno, naslednje:
1)	Z delom je pričel računalniški centet in se prebil skozi zagonske težave. Z veliko težavo smo našli zasilno rešitev za namestitev malega računalnika, ki je v začetku leta 1974 začel z delom v okviru tega sektorja. Kot povsod in vedno, smo tudi tu naleteli na začetniške težave, ki so se pa v teku leta z intenzivnim delom celotne ekipe odpravljale in delo izboljševalo.
Naša naloga je, da v čim krajšem času preskrbimo odgovarjajoči prostor, ki bi ustrezal vsem pogojem za normalno delo in izvrševanje odgovornih nalog. Praksa pa je tudi pokazala, da ne bi bilo odveč, da bi se globlje spoznali s sposobnostmi računalnika, z njegovimi zmogljivostmi, z vsebino in problematiko obstoječih programov, z njihovo odvisnostjo od dobro in pravočasno pripravljenih podatkov, referatov in sektorjev, pa tudi s problematiko osebja, v računskem centru. Mora-
mo se zavedati, da ta računalnik ni visoko kapaciteten IBM, pač pa modernejši knjigovodski stroj s hitrejšimi obrati in večjo zmogljivostjo in uporabnostjo kot dosedanji knjigovodski stroji.
Glede samega dela računskega centra naj poudarim, da je kot prvi program prevzel fakturiranje z več podprogrami z oziram na pestrost in posebnosti našega komercialnega poslovanja bonifikacij, asortiman naših izdelkov in poslovnih partnerjev in je s tem zajel vse kapacitete računalnika. Nadalje vrši knjiženje blagovne kartoteke, kartoteko kupcev in dobaviteljev s pisanjem virmanskih nalogov. Za operativnost naših podatkov In hitro odločanje posredujemo ostalim sektorjem kumulativne in mesečne podatke. S tem smo marali spremeniti tudi program dela, da zadovoljimo potrebam koristmilkav. V jeseni leta 1974 smo začel z akcijo za upeflja-vo programa za obračun osebnih dohodkov.
2)	Plansko delov letu 1974 je nosilo skozi vse prvo polletje breme neurejenosti tržnih razmer. V ta namen je služba morala izdelati in pripraviti 5 rebalansev prodajnega plana in to: 4. marca, 21. marca, 18.
aprila, 9. maja in 10. julija. Vsi ti rebalansi so bili izdelani zaradi zvišanja prodajniih cen naših izdelkov, kar je bilo omenjeno že v poročilu komerčiaiinega sektorja.
Tako dinamični pogoji dela nam niso dovolili pravočasno izdelavo finančnega plana, kajiti vsako dela pred ureditvijo nestabilnih prodajnih cen bi bilo zaman, ker bi bil finančni plan nerealen ob slabi stabilizaciji. Tako smo bili prisiljeni sprejeti finančni plan gospodarskega načrta za leto 1974 koncem meseca junija. Planinski službi je med časom morala opraviti tudi ostala opravila, predvsem pripravo za perspektivni plan za lato 1976 — 1980, pripraviti del perspektivnega prodajnega plana za isto obdobje, kar vse skupaj predstavlja dobra osnova zanadalj-nje delo na tem področju. Ugotovili pa smo, da je material za izdelavo perspektivnega plana pomanjkljiv, ker ne vključuje študije raziskave in razvoja novih izdelkov. Zaradi toga je potrebno takoj pristopiti k navedeni študiji in pripraviti perspektivni razvoj novih izdelkov, predvsem na področju artiklov za enkratno uporabo in netkanega blaga.
3)	Delo na področju analitika je v obravnavanem letu prevzela nova strokovna moč, ki je poleg rednega dela, ki ga ima z mesečnimi pdročili za potrebe naše delovne organizacije, občine, raznih zavodov v SRS, gospodarske zbornice, itd., izdelala več izrednih anaiiiz za uvedbo novih artiklov, izračun potrebnega skladiščnega prostora za surovine in gotove izdelke, ekonomsko utemeljitev nabave raznih strojev in 'Opreme, uspešnosti .poslovanja našega skladišča v Skopju, sodelovanje pri izdelavi ekonomsko-tehničnega elaborata za proizvodno skladiščno halo itd.
Tudi delo na področju kalkulacij je bilo vseskozi obremenjeno zaradi že omenjenih Stalinih sprememb cen gotovih izdelkov, surovin itd., kar je imelo za posledico operativno spremljanje in pripravljanje realnih kalkulacij.
4)	Stroškovno knjigovodstvo — V letu 1974 je opravljalo svoje delo v predpisanem delokrogu. Osnovna naloga je mesečni in tudi kvartalni obračun stroškov proizvodnje po stroškovnih vrstah, po stroškovriih mestih, po grupah stroškovnih meSt Sn po stroškovnih nosilcih. Ob naši Pestri in razvejeni proizvodnji ima ta oddelek številne operativne faze, da pridejo do koničnih rezultatov. Ugotavljamo, da podatke stroškovnega knjigovodstva le še premalo uporabljamo, tako po vsebini, kot po širini obveščanja. Mislim, da je to področje talko važno, da moramo k analizi stroškov proizvodnje preiti nemudoma, kajti vsako odlašanje nam povečuje že obstoječe stroške, katere bis sistematično analizo ^manjšali ali odklanjali.
Poleg tega bi morali ugotoviti
osnove za stimulativno nagrajevanje v znižanju proizvodnih stroškov na vseh stroškovnih mestih, vrstah in grupah. Protiinflacijski program, ki bo sledil gospodarskemu načrtu, mora z vso resnostjo obravnavati znižanje proizvodnih stroškov in ravno ekonomskoiplanski sektor je tisti, ki lahko z uspešnim posredovanjem podatkov največ doprinese k realizaciji navedene naloge.
5)	Predvsem je potrebno omeniti, da je bil vodja sektorja tov. Laznik večji del preteklega leta zaradi bolezni odsoten in da vsled tega ni bilo mogoče izdelati metodologijo planiranja za letni in operativni plan. Ta naloga se vleče že nekaj let in jo zelo občutno pogrešamo v pripravi in izdelavi planskih nalog. Izdelava metodologije planiranja je s tem ostala odprta in jo bo nujno potrebno izdelati v tekočem letu, posebno zaradi tega, ker se vedno več pozornosti poklanja tekočemu in perspektivnemu planiranju. Do meseca junija 1975 bo sprejet
Letni delovni Tosama
Velike spremembe, ki jih je prinesel 8. kongres ZSS in temelje na novi ustavi, pomanlijo za delo sindikata revolucionarno spremembo, ki postavlja vse članstvo pred tako pomembne in odgovorne naloge, da se mi vsega tega še ne zavedamo. Razumljiivo je zato, da nas vse čaka dolgo in naporno delo, da bo v našo zavest prodrlo spoznanje, da bo sindikat lahko zadovoljivo opravljal svoje poslanstvo šele takrat, ko bo vsak član sindikata aktivno deloval v tej svoji organizadiji, da bo tako organizirano uveljavljal vse pravice, ki mu jiih daje ustava, prav tako pa bo aktiven tudi pri izpolnjevanju svojih dolžnosti, ki jih prav tako kot pravice opredeljuje nova ustava.
Sklepi 8. kongresa ZSS pokrivajo prav vsa interesna področja delavskega razreda. Delovni načrt vsake pa tako tudi naše OOS mora zato temeljiti na teh Sklepih. Ce pa pri tem upoštevamo, da v zavest večine našega članstva ne moremo talkore-koč čez noč vliti spoznanje o odio-čitai pomembnosti teh sklepov, prav tako pa tudi potrebno družbeno politično zavest, ki je potrebna, da bomo vsi pripravljeni naloge v zvezi s tem tudi izpolnjevati, se moramo tega dela lotiti postopno.
Letni delovni načrt je torej oblika za postopno izpolnjevanje nalog in to predvsem tistih, ki so v seda-
novi zakon o družbenem planiranju, kateri bo v marsičem lahko pripomogel k izdelavi metodologije planiranja tudi v naši delovni organizaciji.
Z razvojem ostalih sektorjev bo potrebno temu primerno organizirati in ojačati tudi EPS. Kajti naloge, ki so mu zaupane, so iz dneva v dan večje in pomembnejše. Predvsem z novim zakonom o planiranju, katerega sem že omenil, bo potrebno na tem področju kadrovska dopolnitev, kar pa nam povzroča velike težave prostorska utesnjenost.
Kakor sem že omenil, je vodja sektorja tov. Laznik bil precejšen del preteklega leta zaradi bolezni odsoten. Ne morem mimo dejstva, da izrečem vso pohvalo in priznanje za izvršeno delo ostalim sodelavcem sektorja, ki so kljub mnogim težavam uspeli pravočasno in kvalitetno izvrševati svoje naloge.
OSe (nadaljuje) Bajec Slavko, oec.
načrt OOS
njem trenutku spoznane za najpomembnejše in smo jih s svojimi umskimi in fizičnimi silami sposobni izpolniti.
Tako moramo kot prvo nalogo za tekoče leto ugotoviti potrebo, da se naša OOS zaradi zahtev, ki stoje pred nami dokončno 'reorganizira. Prva Stopnja reorganizacije je izpeljana z ustanovitvijo 38 sindikalnih skupin. Te sindikalne skupine v katerih se ho odvijala glavna dejavnost naše OOS v neposrednem stiku s svojim članstvom bodo lahko polno zaživele šele z ustanovitvijo več osnovnih org. Sindikata, ki se bodo povezale prek delegatov teh OOS v sindikalno konferenco Tosa-me. Ker je ustanovitev več OOS namesto ene same kot dosedaj pogoj brez katerega ne moremo doseči zastavljenega dilja je treba to reorganizacijo izpeljati v prvi polovici tega leta, torej najkasneje do 1. julija. Pri tem maramo upoštevati statutarno načelo, da lahko šteje osnovna organizacija sindikata največ 300 članov.
Samoupravna organiziranost delavcev v združenem delu dosledno po načelih ustave vodi v ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela. V OZD Tosami je to drugo pomembno področje, kjer bo morala OOS skupaj z drugimi družbeno političnimi organizacijami pn-(Nadaljavanje na 4. strani)
Med srečanjem mladincev TT Senožeče in Tosame v Senožečah se jc
prijateljstvo okrepilo
spevati svoj delež, da bo do konca leta 1975 v naši organteadijli združenega dela izvršen prehod na več TOZD-ov.
Konkretne naloge v okviru te dejavnosti si bo moral postaviti novi IO, prav tako pa tudi roke za izpeljavo posameznih faz. Predlagam, da konkretne zadolžitve tudi za vsa nadaljna področja dejavnosti, ki jlih predvideva ta letni načrt skupaj z roki izvedbe izdela novti izvršni odbor na svodih prihodnljih sejah.
Izvršni odbor bo moral v prihodnje aktivno sodelovati z delegacijami SIS, ter zborom delavcev v združenem delu. Delo teh dveh delegacij bo v tem letu polno zaživelo, zato se bo moral IO pri svojem delu povezati s tema delegacijama, kadar bodo te obravnavale področja, ki so posebnega pomena za sindikalno organizacijo. V ita namen bo moral IO dobivati poročila o delu delegacij, IO pa bo dostavljal sklepe svojih sestankov Vodji delegacij zaradi uspešnejšega dela. Delovanju delavske kontrole, ki je po svojem bistvu tesno povezana z delom sindikata bo treba v prihodnjem letu posvetiti posebno pozornost. Predsednik delavske kontrole bo vabljen na sestanke IO tako, da bo članstvo seznanjeno s posameznimi akcijami tega samoupravnega organa, ter s celotnim letnim delavnim načrtom delavske kontrole zaradi vškladlitve dejavnosti, ter podpore sklepom delavske kontrole.
Informiranje, ki je v naši OZD zelo razvito bo treba sistematično urediti tako, da bodo delavcem predložene vse bistvene informacije v jasni in kratki obliki pravočasno. To še prav posebej zadeva informacije o oblikovanju in delitvi osebnega dohodka, ki je sedaj večkrat zaradi zapletenosti in preobsežnosti nerazumljivo večini članov. Usltrezne strokovne službe bodo morale prav tako posvetiti .posebno skrb pri pripravi jasnih in kraitkih informacij ob sprejemanju samoupravnih sporazumov.
iNaše glasilo Tosama bo moralo poiskati nove možnosti, da bo še bolj kot doslej postalo tribuna delavcev. IO OOS pa bo poskrbel za čimboljše informiranje svojih članov o svoji dejavnosti tudi prek našega glasila.
Iz finančnega načrta OOS je razvidna posebna skrb, ki jo OOS posveča socialnim razmeram in pogojem svojih članov. Vendar pa bo mtorala OOS še v prvi pOtovtidi tega leta dobiti od strokovnih služb nekatere analize oziroma preglede kolt: pregled socialnega stanja zaposlenih glede dohodka in osebnega dohodka na člana družine, podatke o številu otrok naših zaposlenih, ki nimajo urejenega otroškega varstva, pa bi ga želeli urediti v okviru otroškega vrtca ali jasli, nato plan reševanja stanovanjskega vprašanja naših delavcev, ki tega 5e nimajo zadovoljivo rešenega.
Osnovna organizacija sindikata bo tudi trdnostala na sprejetih sklepih glede ukinitve nočnega dela žena s 1. 9. 1975. Veliko skrb bo moral posvetiti IO akciji za uresničevanje sklepov za boljše gospodarjenje, pri tem bo treba pospešiti delo pri izdelavi antiinfdacijSkega in stabilizacijskega programa v naši OZD.
Novaitorstvo, izumiteljstvo, tehnične izboljšave, vse to so dejavnosti, ki v naši OZD še niso polno zaživele, zato bo treba z manj navošč-Ijivosti obravnavati predloge, ki kljub vsemu še pridejo do komisije, ki želi pošteno opravljati svoje delo. Zelo primemo bi bilo izdelati seznam del, kjer še nismo zadovoljni s sedanjim stanjem. Takobi bila dana možnost vsem zaposlenim, da dokažejo svojo Strokovnost tudi na tem področju in prihranijo svoji delovni organizaciji veliko nepotrebnih (izdatkov.
Za 'izvršitev teh naštetih nalog in vseh drugih, ki nam jlih nalaga pro-
PRAVILNIK DELOVANJA OO SINDIKATA »TOSAMA« DOMŽALE
Poglavje: Socialna dejavnost
Točka 1)
Obdarovanje porodnic —
Bebi komplet
Pravico do Bebi kompleta imajo samo ženske v naši dčlovni arganli-
gramska usmeritev sindikata bo treba v izvršnem odboru ustanoviti več referentov in komisij.
Pri vsej tej oblhai nalog, ki čakajo na novi IO, ki ga sestavljajo poverjeniki Sindikalnih skupin, pa bodo ostale še naloge, ki jih lahko imenujemo tradicionalne. Vse te naloge so v finančnem načrtu temeljito obdelane, prav tako pa so znane članstvu, saj so bile podrobno objas-nene v našem glasilu Tosama. Ce pri tem upoštevamo še vse dodatne naloge, ki jih tako kot v preteklem letu ne bo malo lahko ugotovimo, da bo novi IO lahko kos vsem tam načrtom smo ob aktivni podpori vsega članstva, strokovnih služb, ter družbeno političnih organizacij.
Vodilo pni dolgoročnem — tu je mišljeno 4 letno obdobje pa nam mora biti PRAVILNIK o organiziranosti in delovanju OOS.
zaoiji. Obisk ter obdarovanje porodnice ima na skrbi poverjenik za socialno dejavnost. Tajnica IOS dobi v tajništvu podatke t. j. priimek lin ime ter naslov otročrtice. Referent za socialno dejavnost v najkrajšem času organizira obisk ter obdarovanje. Prevoz referenta in še enega člana odbora za obisk porodnice gre na stroške tovarne, kadar je uporabljano tovarniško vožilo, drugače pa na Stroške sindikata. BebdJ komplet pa se lahko dvigne pri tajnici
VILJEM DOLENC
SINDIKALNE VEŠTT
IOS. Babi komplete ima tajnik ter jih tudi izdaja. Tajnik vocti1 knjiigo, kamor vpisuje imena porodnic, na katerih naslov je izdal Bebi komplet.
Točka 2)
Obisk bolnikov
Vsa skrb za redno obiskovanje ta obdarovanje je poverjena referentu aM poverjeniku za socialno dejavnost pri IOOOS Vrenjak Mariji. Tajnica IO takoj po preteku dvomesečne odsotnosti posameznega člana kolektiva sporoči poverjeniku za socialno dejavnost ime in priimek ter naslov bolnika. Obenem nakaže darilni znesek 250,00 din iter denar za šopek. Poverjenik v najkrajšem roku — med delavnim časom — organi-zira obisk ta obdarovanje bolnika. Prevoz poverjenika ta še enega člana odbora za obisk bolnikov gre na stroške tovarne, kadar je uporabljeno tovarniško vozilo, drugače pa na stroške sindikata.
V	izrednih primerih pod točko 1) se sestane IO ta jih posebej obravnava.
Točka 3)
Smrtni primer
V	primerusmrti člana kolektiva ali upokojenca nalše tovarne tajnica IO takoj nakaže denar za venec, tovarniški kurir pa ga dostavi na dom preminulega. Vrednost venca je 400,00 din.
V	primeru smilti ožjega člana družine (starši zakonca in otroci), upokojenca naše delovne organizacije ali Staršev delavca naše delovne organizacije prejmejo njihovi svojci denarno pomoč 200,00 din.
Tajnica IO nakaže denar svojcem v najkrajšem času. Praviloma dobi denar tisti, pri katerem je umrli živel.
Točka 4)
Počastitev s praporom
Pogrebnih slovesnosti se v počastitev umrlega člana kolektiva ta upokojenca udeleži tudi praporščak s sindikalnim praporom. Praporščak prejme za to nagrado 80,00 din. Prevoz do oddaljenih pogrebnih svečanosti se opravi s tovarniškim vozilom.
Praporščaka sta: Franc HROVAT in Janez PAVLI.
Točka 5)
Počastitev s petjem
Pevski oktet TOSAME počasti umrlega člana kolektiva (aktivnega) in upokojenca s svojim nastopom na pogrebnih svečanostih. Za to prejme odškodnino 40,00 din vsak član okteta.
Za izraženo željo po nastopu okteta Tosame na pogrebnih svečano-
stih za umrlim, ki ni bil aktiven član kolektiva ali upokojenec, pa svojci ne dobe denarne pomoči 200,00 din, ampak gre za odiškodni-
Dne 12. marca se je vršila seja RO sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije. Na tem sesitaniku smo razpravljali med ostalimi tudi o stailiščih za dograjevanje samoupravnih sporazu-mov dejavnosti ta družbenih dogo-vorv za območja o ustvarjanju ta razporejanju dohodka ter delitvi ter delitvi sredstev za osebne dohodke, o samoupravnem sporazumu usnjarsko- predelovalne industrije, kakor tudi o postopni ukinitvi nočnega de, la žena.
Samoupravni sporazumi se morajo prilalgoditi Sindikalni listi za leto 1975. Do sedaj smo na RO pregledali že samoupravni sporazum plettilske grupe ta sedaj še usnjar-skopredelovallne, vke ostalepa še ne.
Zelo pomembna je tudi izdelava srednjeročnega plana razvoja organizacije v katerega je potrebno vključiti tudi kadrovanja. Stanovanjsko politiko ta podobno. Predsedstvo RO je zadolžilo svoje delegate, da se vključijo v priprave.
Najzamiimivejša točka dnevnega reda za naše podjetje pa je: Odprava nočnega dala žena. Na sestanku smo sprejeli stališča ta kriterije za uvedbo nočnega dela žena v tekstilni in usnjarsko-predelovaflini industiriji. V sklepih mariborske konference je določeno, da mora birti nočno delo žensk postopoma ukinjeno v letu 1977. Naše podjetje je zmanjšalo nočno delo žensk z oziroma na lato 1972 za 44%. Računamo, da bomo z novimi' kapacitetami ta po potrebi z nekaj moške delovne Sile vletu 1975 žena.
Za oddobritev nočnega dela so
DELNO ODN
Mandat ODN se že počasi bliža h koncu. Do sedaj smo imeli 7 rednih ta eno izredno sejo omenjenega samoupravnega organa. Na svojih sejah smo obravnavali določene nepravilnosti, ki so se dogodile v podjetju (inventura v skladišču, zadeva Bizilj, stroj za rolanje vate itd.) ter pritožbe posameznikov, ki zahtevajo zaščito pravic delavcev v OZD, im jih poskušali tudi pravilno rešiti.
Podrobneje z našim delom ste seznanjeni iz zapisnikov, ki visijo na oglasnih deskah.
Prt svojem delu mlimamo težav. Vedno so nam na razpolago službe, ki nam posredujejo potrebne ta zahtevne podatke.
no oktetu Tosama.
Predsednik IO OOS »Tosama« JANEZ DROLC
poleg zakonskih določb sprejeti tudi kriteriji za odobritev:
—	treba je utemeljiti zahtevek
—	mnenja Sindikalne organizacije o nočnem delu
—	razgovor z prizadetimi delavkami
—	ugotoviti število oseb, ki bodo razporejene na nočno delo
—	organizirati zdravstvene preglede
—	ugotoviti ali je nočno delo stalno ali občasno
—	nuditi enake pogoje dela v nočnem času, kot so v prvi ali drugi izmeni
—	nuditi olajšave (prednost pri. otroškem varstvu, dodatni dnevi letnega dopusta in .dr.)
To je nekaj zelo na kratko podanih kriterijev, ki jih je potrdil RO, ki je obenem zadolžil občinske odbore, dase fiktivno vključijo v analizo obstoječega stanja pri zmanjšanju nočnega dela žena.
Republiški odbor bo z ugotovitvami in stališči, ki se nanašajo na problematiko nočnega dela žensk seznanjal osnovne organizacije sindikata, samoupravne organe in strokovne službe delovnih organizacij ter ustrezne organe to institucije.
Na sestanku smo izvolili tudi sedem delegatov RO za medgrupacij-ski odbor za tekstilno in usnjarsko-predelovalno industrijo pri Zveznem odboru sindikatov.
Delegat RO sindikata tekstilne in usnjarsko-predalovatae Industrije Slovenije .KAMIN
Mogoče je naših sestankov premalo. Po mnenju nekaterih članov naše delovne organizacije, ne obravnavamo vsega, kar se v našem podjetju dogaja ta nli v skladu z inter-nimi akti, vendar pa ibi želel poudariti, da nas je v tem odboru samo deset lin zato ne moremo biti seznanjeni z vsemi stvarmi, ki se dogajajo v kolektivu. Poleg tega smo mi samoupravni organ, ki je dolžan zastopati mnenje Sindikalne in partijske organizacije. Mislim, da je dolžnost vsakega člana kolektiva, da nas o morebitnih nepravilnostih seznanja, naša dolžnost pa je da ukrepamo.
HAFNER
Seja RO sindikata Slovenije
Uravnilovka ali njen sinonim Jeorija enakih želodcev"
V	naši delovni orgamilzaoiji se pogosto lahko sliši na različnih sestankih zborih deHovmih ljudi, delovnih skupin, sindikalnih sestankih in. sestankih samoupravnih organov DS, PO in OMR protesti proti visokim osebnim dohodkom, proti razmerjem, proti nizkim osebnim dohodkom, češ saj imamo vsi enake želodce ali kar tebi prija tudi meni ne škoduje. Naj kar takoj v uvodu povem, da to morda enkrat bo, da pa to ni naš sedanji cilj, ker če bi bilo tako tega cilja ne bi nikoli dosegli.
V	nobenem dokumentu naše samoupravne družbe za enkrat ne zasledimo načelo, da se osebni dohodki pri nas delijo ali, da bi se morali deliti »po potrebah«. Vsi dokumenti, ustava, pairtljBki (ZKJ) dokumenti, dokumenti sinldikalta, dokumenti SZDL, samoupravni sporazumi in na teh dokumentih temeilijeifli interni akti — pravilniki delovnih organizacij, govorijo o nagrajevanju ki mora temeljiti na doseženih učinkih posameznika, skupine v kateri posameznik dala, delovne organizacije in učinkov nadaljuje ga združevanje dela in sredstev. To pa je načelo delitve osebnih dohodkov po učinkih deia. To pomeni, da gradimo vrednost na delu, zato je nagrajevanje, ki bo tako, da bo tisti, ki več in bolje dela dobil večji osebni dohodek, ključ za našo uspešnost.
Tu ni prostora za podrobno analizo nagrajevanja. To je stvar strokovnih razprav in dogovorov med nami vsemi. Vseeno mi dovolite, da na kratko nakažem kaj moramo pre-analiziirati, če si hočemo priboriti, skladna merila nagrajevanja.
Nagrado za delo načelno sestavljajo štirje deleži: vsak od njih ima v delavnem procesu drugo vlogo.
1.	Delež, ki ga posameznik dobi zato, da preživi. Minimalni osebni dohodek, najnližje dogovorjeni osebni dohodek.
2.	Delež izraža zahtevnost nekega dela ne glede kdo ga dela.
3.	Delež izraža, kako uspešen je posameznik pri delu. Merila za ta delež izhajajo iz primerjave med pričakovano uspešnosti o procesa in uspešnostjo s katero posameznik posega v proces. To so norme, planski cilji ekonomičnosti dela in materiala in posamezni ciljli za potrebe zboljšanja procesa.
Stimulativno nagrajevanje.
4.	Delež izhaja iz konjuktumosti proizvoda (večjih cen). Ce je po pro-
izvodu večje povpraševanje ga delovna organizacija dražje proda, ne glede na obseg vloženega dela in neglede na prizadevnost posameznega udeleženca v delovnem ali poslovnem procesu. Ta delež zalo radi prištevamo, da je naša zasluga in se z njim hvalimo, pogosto pa je tudi vzrbk za zanemarjenje razvijanja e-ilementov nagrajevanja za oblikovanje 2. in 3. deleža, ki nas edino lahko napravijo učinkovitejše.
Poglejmo kaj pravi »akcijski program sindikata v 35. točki«: Sindikat se bo boril zato, da bo višina osebnega dohodka odvisna od delavčevega delavnega doprinosa dosežene produktivnosti TOZD in stopnje produktivnosti skupnega družbenega dela. Izhajajoč iz tega je treba najvišji osebni dohodek omejevati samo tam, v tistih delovnih organizacijah in delovnih mestih, kjer ne uporabljajo meril rezultatov dela in delavnega doprinosa ...«
Se nekaj o socialnih osebnih dohodkih. Zaradi inflacije in zaradi zvišanja življenjskih stroškov smo se v vsej družbi, na vseh ravneh in v političnih stališčih zavzeli in odločili zavarovati življenjski standard, kategorij zaposlenih z najnižjimi o-sebnimi dohodki. In zdaj ko so se pomešali elementi v sistemu: po eni strani želimo spodbudno nagrajevanje po delu, po drugistrani pa se pojavljajo sestavine, »sociale«, ki po svoje zanikajo rezultate dela. »Socialno ogroženi« za enako delo po obsegu in kvaliteti lahko dobi veliko več kot tisti, ki ni »socialno ogrožen«.
Slovenski sindikati smo sklenili, da moramo iz delitve po delu odstraniti čimrveč socialnih primesi, ker je sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov po delu eno, nekaj drugega pa so elementi socialne politike, ki korigirajo sistem delitve dohodka po delu vendar ne tako, da ga negirajo, temveč, da mu omogočajo pravilno delovanje, da ga podpira-jo.Toda to delajo drugi, zakaj smo ustanovili SIS otroškega varstva, S IS za zaposlovanj e, invalidsko in pokojninsko SIS, stanovanjsko SIS, SIS socialno skrbstvo. Vseh teh pet SIS bomo sedaj združili v skupnost SIS socialnega varstva. Izvolili smo delegate, ki bodo zastopali naše interese v posameznih SIS in v skupnosti SIS, skupnosti socialnega varstva. Mi bomo tudi financerja vseh teh socialnih SIS, Idi bodo prvenstveno reševale socialne probleme, in jih ni in nebo treba reševati skozi delitev osebnih dohodkov, ki za-
radi tega potem ni spodbudno. Osebni dohodki nišo namenjeni zato, da bi z njiiml uresničevali socialno politiko.
To pa seveda ne pomeni, da ni treba vztrajati pri dokaj visokih osebnih dohodkih za vsakršno delo tudi za najbolj enostavno. Naša delovna organizacija je že tako opremljena, da ni potrebno, da imamo nizko ceno dela, kar nas spodbuja k ekstenzivnemu zaposlovanju v proizvodnji in režiji, zavira izobraževanje za delo na delovnih mestih, zavira pri iskanju novih metod deia itd., ker pri tako nizki ceni dela še vedno lahko letno ustvarimo relativno visok ostanek dohodka. Delo se mora podražiti od najbolj enostavnega do najbolj zahtevnega. Potem se bomo trudili, da bomo več in bolje delali in tudi bolje živeli.
Poskusimo na koncu teh razmišljanj napraviti nekaj zaključkov.
1.	Ne gre in ne more iti za enake osebne dohodke pri najbolj enostavnem in najbolj zahtevnem in odgovornem delu. To mora biti v nekem primernem razmerju naprimer 1 : 5. Gre za enako plačilo, za približno enako delo in nagrajevanje po rezultatih dela.
2.	Zato moramo analitično ugotoviti zahtevnost dela ne glede kdo ga opravlja, določiti pričakovane učinke in pričakovane učinke primerjati z doseženim na vseh delovnih mestih in za vsakega delavca.
3.	Dohodek mora postati spodbuda za dobro gospodarjenje, za čim več in čim boljšega dela.
4.	Osebni gohodki niso namenjeni zato, da bi z njimi reševali socialno politiko. Socialno politiko izvajamo po drugih poteh.
5.	Naj Višji osebni dohodek ne more biti omenjen če temelji na izredni uspešnosti.
6.	Delo se mora podražiti — osebni dohodki povečati. Pri našem o-stanku dohodka 1974 4 milijarde, bi lahko dali milijardo več na osebne dohodke pa bi lahko bil ostanek dohodka isti samo bolje bi morali gospodariti in delež, M je nastal iz deleža 4 ne prištevati k rezultatom našega dela, ker ta je ali pa ni.
DOLENC ANTON
Tkanje postaja hitrejše
Sodobna tehnologija se vise hitreje razvija in izpolnjuje. Nove ideje in novi patenti so v teku zadnjih desetletij tudi prii izdelavi tkanini prinesli revolucionarne spremembe.
V nekaj stavkih poglejmo napredek in razvoj statev. Ročne statve so koli leta 1850 že zamenjale mehanične, ki so bile zanimive do leta 1900, ko so se pojavile avtomatske statve. Avtomatske statve so seveda
v močno izpopolnjeni obliki še vedno v večini tkalnic. Tudi v našem podjetju jih imamo. Okrog leta 1950 so začeli industrijsko uporabljati tako imenovane brezčoln ične statve, kii v veliki meri nadomeščajo tudi v naših tekstilnih podjetjih avtomatske statve. Na zadnji svetovni raz-1. 1971 pa so prikazali najnoivejši način tkanja s tako imenovanim valovitim zevom ali večfazno tkanje.
Ob tej priliki si oglejmo kako stopnjavito je naraščala produktivnost na omenjanih tipih statev. Pri navadinih mehaničnih statvah smo lahko zatikali do okoli 170 m votka v minuti. Najnovejša izvedba avto-maitsikih statev omogočajo tkanje s hitrostjo do 400 m/min. (naše statve okoM 200 m votka/miin.).
Brezčoln ične omogočajo tkanje s hitrostjo najmanj 400 m/min, nekatere izvedbe pa dosegajo celo 1000 m/min in več. Pri tkanju z valovitim zevom pa se vnaša votak s hitrostjo 2000 in več m/min. Iz tega lahko zaklučimo, da nam ena statev, ki tke na principu valovitega zeva lahko zamenja do 10 avtomatskih statev s čolničkom. Ob tej priliki je treba navesti tudi dejstvo, da taki stroji
zahtevajo tudi bolj ali manj brezhibno kvaliteto osnove in votka in njeno pripravo.
Pri ročnih kot tudi avtomatskih statvah votek vnašamo v nastajajočo tkanino s pomočjo čolnička v katerem je nameščen votkorvni navi-tek. Brezčolnične statve vnašajo v tkanino le toliko votka, kolikor ga je potrebno za celotno širino tkanine- torej votek, ki je navit na križnem navitku odvijemo ga, vnesemo
v tkanino in nato odrežemo.
Omenjen način tkanja se v bistvu razlikuje od običajnega tkanja
V oddelku mikalnice bomo pričeli z izdelavo nove kvalitete damskih higienskih vložkov: Mimosept-comfort. Ti vložki bodo izdelani na liniji mimosept kot sledi: na petih pletilnih glavah bo montirana naprava za izdelavo eomfoirt vložkov, na sedmih glavah se bo izdelovala Običajna kvaliteta Mimosept vložkov. Nova vrsta vložka je kvalitetnejša, saj ima pritrjeno tudi penasto gumo, ki preprečuje drsenje in poveča zanesljivost uporabe. Poleg tega bo pri izdelavi Mo(lny plenic povečana kapaciteta stroja z dodatnim delom — dvojiilcem. Varjenje vrečk pa se bo vršilo na novam stroju Doboy.
Izdelava higienskih damskih vložkov VIR se že leta ni spremenila, pa pripravljamo novo pakira-
lepo načinu vnašanja votka v tkanino.
Tkanje z valovitim zevom je najnovejši način izdelave tkanin pri katerem se istočasno zatke več vot-kov tako, da se osnovne niti dvigajo in spuščajo le na tistem mestu, kjer se trenutno nahaja vnašalec z navitim votkom. Pri tem nastajajo na osnovnih nitih premikajoči se valovi po katerih ima ta način tkanja tudi ime. Torej istočasno zatke-mo toliko votkov, kolikor pri tem nastane valov.
Tudi pri temtkanju je na enem vnašalcu votka le toliko preje kolikor jo je potrebno za en votek. Pri teh strojih je zanimivo pribijanje votka k tkanini, ki ni izvedmlo z običajnim grebenom, ampak nam za to to služijo posebne krožne lamele, ki so nameščene na vrteči se gredi.
V svatu so poznani trije proizvajalci takih strojev, Od katerih imajo Cehi najbolj oprijemljive rezultate za industrijsko opurabo statev.
Iz kratkega in površnega opisa novih načinov tkanja širokih tkanin je razvidno, kako velik je napredek v tehnologiji tkanja. Z novtimi sistemi tkanja smo se dejansko tudi približali produkciji pletilnih Strojev tako, da bo še naprej ostalo vprašanje kdo bo zmagal Vtej bitki za prestiž: tkanine, pletenine ali celo kake nove vrste tekstilnih izdelkov, ki jih sedaj imenujemo s skupnim imenom netkani tekstilni izdelki.
nje po deset komadov v potiskano folijo na stroju FILUTEK. Kapacitete enega pakimega stroja zadostujejo za pakiranje vložkov dveh linij. Stroja še nismo videli, bo pa razstavljen na sejmu v Novam Sadu, kjer nam bo ta možnost ogleda dana.
Za izdelovanje 500 gr in 1000 gr vate je izdelan stroj za navijanje le te. Papir, ki razdvaja plast vate je krepiranplast vate pa je lažja od dosedanje in je predvidena cca 200 gr/m2, kar je želja naših potrošnikov. Vato pakiramo v potiskane PVC vrečke in zapiramo s selotejpom.
V oddelku trakotkalnice se bo v najkrajšem času pričelo pakiranje ovojev po deset ali dvajset komadov
Jože Podpeskar
ZANIMIVOSTI IZ PROIZVODNJE
v PVC vrečke. To bomo dosegli z dodatno delavko in z izdelano pripravo za lažje pakiranje. S tem načinom pakiranja bomo lahko rešili problem, ki nas že dolgo tare: ko-madmlo označevanje. Na strojn SE-NING nismo mogli montirati nobene naprave za komadno označevanje: serija ali datum. To zahtevajo zakonska določila. iKer pa je paket desetih ali dvaijlseltih ovojev prav tako komad, bomo to sedaj lahko rešili z Vloženim lističem, na katerem bo napisano vse kar zahteva JUS in pa Ph. Jug. III.
V oddelku konfekcije je zamenjan stari stroj za podložno rezanje gaze z novim STENMANS ovim strojem za podložno rezanje. Novi stroj ni imel primernih osovin za vpenjanje zvlitka gaze, prav tako so precej debelejše tudi osovine za navito zrezano gazo. Vse to je bilo potrebno vskladiti zaradi nadaljnetga predelovanja — na drugih strojih, prav tako pa ni bil montiran števec, ki bi pokazal količino razrezane gaze.
Pri Molny hlačkah se vršijo po-iskusi z nlovo kvaliteto pletene elastike, prav tako pa tudi z elastiko izdelano iz cel-praje in ne več iz bombažne. Poislkusi za moment še potekajo. Cim preje bomo pritisnili -tudi k izdelavi Bebi hlačk, za kar se zanima veliko mamic — ali pa bodočih mamic. So pa še določeni problemi n. pr. delovna sila in pa primerna krojna miza, kjer bi lahko nalagali v plasteh več vrst blaga, katerega bd potem krojili po modelih, ki bodo izdelani tako, da se material čim racionalneje izkoristi.
Pri izdelavi nove kvalitete tetra smo predvideli nov tehnološki po-
stopek pri izdelavi tetra plenic. Tetra blago se namerni na merilnem Stroju na 82 om dolge .pole in jih po sto komadov nato delavka prereže na polovico. V konfekciji se zrezeno tetra blago zloži v regale, od koder ga nato šivilje vzamejo. Prav tako bo spramenjemo pakiranje plenic, kjer odpade povezovanje po deset komadov, pač pa se bo deset vložilo v PVC vrečko, ki je potiskana in jo zavari na varilni napravi. Napravo je moč aktivirati z nožnim pritiskom na gumb. Nov pa ovira nekvalitetno sušeno tetra blago, kar pa izvira že iz dostavljenega surovega tetra. Vo-tek mora biti pravokotno na osnovo,
to pase doseže z večjo pazljivostjo tako pri tkanju, pregledovanju in sušenju blaga. Velika utesnjenost v prostoru, kjer se izdelujejo plenilce, nam nalaga, da čim prej preidemo na nov način izdelave tako, da odpade ročno komandno rezanje plenic.
Namestitev novih strojev za izdelavo kompres — v oddelku konfekcije prestavlja velik problem, kajti za normalen potek dela v konfekciji že sedaj ni dovolj prostora, zato smatram, da je potrebno najresneje pristopitvi k rešitvi tega perečega problema.
Kamin Pavla
Naši iz Domžal
Ko sem senožeške tekstilce, ki so pred dnevi žulili vinjak s kavo v »ADRIJI« in bolščali skozi okno na cesto, pobaral kaj čakajo, so mi enloglasno in lakonsko odgovorili: »Naše iz Domžal«. Vendar mi ni šlo v račun, da bi imeli vsi Snožejci žlahto v Domžalah, sem vrtal naprej: »Stric, teta, stara mati?« »Nikakor ne, mar ne veš, da danes pridejo k nam na obisk naši iz Tosame. Se malo počakaj, pa boš kmalu vrtel oči«, mi razlagajo.
Kot bi mignil, smo čez uro ali dve iz Tekstilne tovarne dobili veselo vest, ida so že tu in da si prodno ogledujejo tovarno.
No pa so tudi v restavracijo prišli, o ja prav zares, samo takrat sva tam ostala le še jaz in »foto Frenk«. Najprej Mira — logično, pa ne zaradi naju — baje, pravijo
zlobni jeziki zaradi šefa — bivšega, ja kako pa je mogla vedeti, da ga nd več tam. Sicer pa je kmalu tudi Marjan prišel, popil kavico, se pozdravil s kolegicami, nekaj po-mancal dn jo jadrno odkuril, kajti ravno takrat je vstopilo v restavracijo kakih petnajst prikupnih Tosa-movk. Ko smo bili kompletni smo brž našli skupni jezik posebno tisti, ki jim to srečanje ni bilo prvo, saj se je od zadnjega snidenja zgodilo še toiiko pomembnih stvari. Ker pa naj bi ta obisk potekal po predvidenem programu je bil na vrsti obisk Škocjanskih jam.
Niti rosenje dežja ni moglo kvariti prijetnega razpoloženja ob vstopu v jamo, pa tudi potem nismo bili mnogo na boljšem le, da v zamaknjenosti ob občudovanju jamskih krasot nismo posvečali toliko
pozornosti nenehnemu kapljanju s stalaktitov. Pravo doživetje pa je bilo tedaj, ko je vodič ugasnil luči in »pokazal« jamo v naravnem elementu. Se par posnetkov za družinski album in že smo bili pri kraju.
»So pa res kampeljci tile Primorci, česa vsega si ne izmislijo, take jame še pri nas ne znamo narediti«, mi je v uho padel klepet med dvema sopotnicama v avtobusu, ko smo se vračali v Senožeče na kosilo, še polni vtisov po obisku v jami.
Po kosilu, smo obiskali Uipico. Za tiste, ki niso bili z nami, naj povem, da kraj leži tik ob italijanski meji v značilnem kraškem okolju in v senci stoletnih hrastov. Ponaša se s svetovno znano kobilarno, ki jo je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel lelta 1580.
Zvesta svoji 400 letni tradiciji vzgaja danes kobilama čistokrvne lipicance za potrebe dresure in jahanja.
Pred leti je bila tu zgrajena pokrita jahalnica olimpijskih dimenzij v kateri se odvija šolsko jahanje in
po dresuri program. Nekaj takega smo si tudi mi ogledali in ga zapustili vzhičeni nad popolnostjo lipicancev in kratkostjo programa. No le^tega smo si podaljšali /v hotelu Maesltozo in ob iskanju pogrešane, kattera se je po 10 minutah obiska v Lipici nesmrtno zaljubila v francosko govorečega brata z juga.
Se malo živčne debate pa smo zopet bnzeli novim športnim dogodkom nasproti, kaijiti pred nami je bil najeanlimivejši del obiska — Športno srečanje med predstavniki obeh tavam in to v namiznem tenisu in šahu.
V začetku so naši imeli smolo in fiksno idetjo, da je miza na njihovi Strani daljša in širša kot pri nasprotniku pa tudi mrežica, da je vsaj za nekaj centimetrov višja kot z nasprotne strani.
Sahisti pa so se po nekaj neuspelih rokadah z damo polagoma vključevali v igro (sreča, da niso igrali broturnirja, ker seje bilo bati, da bi zmanjkalo časa). Posebno zanimiva je bila igra z našimi tretje-kaitegornikom (tak naziv s1! je Suša Marjan sam izbral) posebno, ko je pred drugim porazom starta! z belo kraljico s črnega polja — strategija in kompromitiranje nasprotnika — trdi on.
Vendar je po končani igri naskrivaj preštel črne figure, ker je bil prepričan, da je imel nasprotnik vsaj tri kraljice več.
V bistvu je bil rezultat neodločen, za naše pa pomemben zaradi nenehne trditve, da smo na naši zemlji svoj gospodar.
Ura se je bliskovito približevala 23,00 in tu je bil čas odhoda. Tovariša Marjan in Pavle sta se morala kar potrudit, da sta nam vsem dopovedala, da nismo vsi senožejci in da je pred vami še par ur vožnje.
Slovo kot vsako slovo težko — prijateljsko kot, da se poznamo že desetletje.
Se pridemo, so nam ob rokovanju zatrjevali Stane, Olga, Majda, Mira, Heda... in verjamemo jim, saj si vsi želimo pogostejših srečanj med kolektivoma.
PREMRL FRANC
Lepota Škocjanskih jam je navdušila Tosamovce
Naš razgovor
Tov. Janeza Drolca poznamo vsi. V februarju 1975 je bil izvoljen za predsednika sindikata v Tosami. Glede na to da so pred to organizacij o pomembne naloge in programi ne bo odveč, če se seznanimo tudi z mnenji in stališči sindikata v naši OZD.
Pravkar se v OZD pripravlja usklajetvanje 22 člena pravilnika OD, teče proces pristopa za organiziranje TOZD pri nas itd. Sindikat se je v svojem delavnem programu v 1975 zadal še druge pomembne naloge. Poslušajmo, kaj o teh nalogah misli predsednik sindikata.
Tov. predsednik, katere so naj-Pomemmbnejše naloge sindikata Tosama v letu 1975?
Odg.: Bistvena naloga sindikata v letu 1975 je ustanovitev več osnovnih organizacij v Tosami. 2e se-dainji odbor bi moral zaživeti po novih ustavnih načelih. Pri tem so nastale itežarve pri ustanavljanju TOZD v Tdsami.
Delno smo se že reorganizirali, saj je nolvi IOS sestavljen iiz dele-
gatov oziroma poverjenikov, ki zastopajo točno določeno skupino ljudi. S tam je omogočan vsakemu da lahko aktivno zastopa skupinske in družbene interese v IOS. Z novo organiziranostjo bo ta delež še veliko večji.
Pri nalogah ne smemo pozabiti na družbeno-politično delovanje in na socialno dejavnost sindikata.
Se bo sindikat aktivno vključil pri uveljavljanju ustavnih načel v naši OZD. Tu mislimo na ustanavljanje TOZD v Tosami.
Odg.: Sindikat je bil iniciator pri izpeljavi te akcije. Dolžnost sindikata je da aktivno sodeluje pri novi orsaniziiranosti in pomaga, da bo to delo dobro in hitro opravljeno. Pri tem mislimo tudi na informiranje delavcev. Pravilno informiranje smatram kot prvo nalogo sindikata. Le tako bo mogoče zavzeti pravilno stališče.
V javni razpravi so spremembe in dopolnitve 22. člena. Kaj je potrebno storiti da bo ta sprememba
prinesla najustreznejšo rešitev in zadovoljila večino.
Odg.: Dolžnost in pravica delavcev je, da aktivno sodelujejo pri delitvi dohodka in OD. Ti naj bodo odraz dela in uspešnosti vsakega posameznika in kolektiva v celoti.
St. 4 — april 1875
Prav pri tem pa ima sindikat pomembno nalogo.
Na zadnji selji je IO sindikata ztvzel stališče, da se člen 22 pravilnika o delitvi OD prilagodi Samoupravnemu sporazumu, ki bo veljal za delavce v tekstilni industriji. Ker bomo ta sporazum dolžni izvajati smo predlagali da se prične z usklajevanjem tega akta, s čimer bo problem rešen enkratno. Vsake spremembe pa nekatere zadovoljijo, druge pa ne. Zelja nas vseh pa je zadovoljstvo posameznika in celote.
Kako ste se »ujeli« s sodelavci v IOS?
Odg.: IOS je organiziran po stuk-
OD 12. IV. DO 11. V. 1975
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO:
Konfekcija:
21.	4. GostniČar Francka, 24. 4. Gregorin Danica, 5. 5. Galič Nada,
2.	5. Hribar Mimi, ,18. 4. Milič Ivanka, 6. 5. Poznič Franaka, il7. 4. Peterc Cvetka, 24. 4. Stoje Darinka, 15. 4. Urbanija Marinka, 27. 4. Vrečar Ivanka, 18. 4. Zebalc Tončka, 18. 4. Pavlič Reginca, 6. 5. Prašnikar Stanka, 25. 4. Urbanija Pavla.
Mikalnica:
26. 4. Merkužič Stane, 28. 4. Drobne Ljuba, 20. 4. Flis Arni, 10. 5. Grošelj Angelca, 22. 4. Gregorin Milena, 4. 5. Kern Danica, 24. 4. Kovič Rezka, 26. 4. Moneta Francka, 8. 5. Rems Ivanka.
Belilnica:
22.	4. Klopčič Slavko, 24. 4. Vidovič Ivan, 16. 4. Paštefbar Slavka, 28. 4. Križnik Ivanka.
Filtri:
28. 4. Keršič Kati, 16. 4. Kovač Draga, 18. 4. Narobe Majda, 16. 4. Prašnikar Marinka, 21. 4. Trlep Majda, 24. 4. Volčini Jelka, 25. 4. Novak Slavka.
Tkalnica ovojev:
4. 5. Čebulj Janez, 16. 4. Ganič Ani, 6. 5. Svetlin Ivanka, 26. 4. Bel-cijan Pavla, 23. 4. Sajovic Helena, 18. 4. Urankar Peregrina, 15. 4. Go-tar H el ena, 3. 5. Popovič Radka, 16. 4. Kočar Angelca, 12. 4. Gabrič Marija, 1. 5. Švigelj Ani.
Avtomatska tkalnica:
3.	5. Kovač Janez, 4. 5. Kovač Jaka, 16. 4. Pesrtotnik Ivan, 3. 5. Cerar Ivanka, 1. 5. Barle Joži.
turi zaposlenih v Tosami. Lahko rečem, da je novi IO do sedaj pokazal veliko volje do dela. To me spodbuja pri delu in me navdaja z velikim zaupanjem do članov in sodelavcev. Mislim, da bodo sklepi sprejeti na sejah realizirani.
Nova ustava nam nalaga zelo odgovorne in zahtevn naloge. Sindikat se ne zadovoljuje več samo s tem, da organizira ozimnice .in izlete. Naša naloga je da opravičimo zaupanje naših delavcev, ki so nam ga izkazali.
Tov. Drolcu želimo pri delu veliko uspeha.
Pripravljalnica:
15. 4. Kuhar Danica, 7. 5. Tosič Marija, 7. 5. Modldc Hinko, 4. 5. Se-Ija Ljubica, 18. 4. Tepež Angelca, 24. 4. Cerar Ivanka.
Komerciala:
22. 4. Babnik Janez oec., 20. 4. Kamberger Stane, 30. 4. Sajrc Levi, 27. 4. Brankovič Boris, 1. 5. Keršič Jože, 3. 5. Močnik Rajko, 24. 4. Rode Peregrin.
Uprava:
9.	5. Brodar Ivanka, 24. 4. Rožič Stane, 3. 5. Poharič Monika.
Ekonomsko planski sektor:
10.	5. Ristič Stanka.
Računovodski sektor:
7.	5. Vrenjak Milena.
Tehnični sektor:
25. 4. Podpeskar Jože, dipl. ing., 10. 5. Vrenjak Elica.
Pomožni obrati:
13. 4. Kotnik Jože, 6. 5. Marinček Dani, 28. 4. Cerar Jože.
RODILI SO SE:
Gorjup Francu — sin
Presekar Mariji — sin
Adamič Alojziji — hči
Lunar Sonji — sin
Mihelič Branki — sin
ZAHVALA
Ob 'boleči izgubi mojega moža se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v mikalnici za njihove izraze sožalja in denarno pomoč.
GLAVINAC IVANKA
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se toplo zahvaljujem upravi, sindikatu in oktetu Tosame za venec denarno pomoč in žalostinke ob slovesu. Vsem sodelavcem iz pomožnih obratov in ostalim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, za izraze sožalja in venec naj lepša hvala.
JUTERSEK DANO
ZAHVALA
Sindikalni organizaciji Tosama in njenim predstavnikom se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, šopek in obisk v času moje bolezni.
POJBIC LOJZKA
ZAHVALA
Sindikalni organizaciji, celotnemu kolektivu in oktetu Tosame ob gan-Ijivem slovesu in pomoči, ki ste nam jo izkazali ob nenadni smrti mojega moža, vašega dolgoletnega člana Josipa Bubnja.
Vsem za izraženo sožalje iskrena hvala.
Zahvalna soproga MARIJA BUBANJ
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavkam in sodelavcem za lep dar ob odhodu v pokoj.
Iskreno pozdravljam vse in vam želim mnogo uspehov.
SRAMEIi ANČKA
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta Zagožen Vilija se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam mikalnlice za denarno pomoč in za izraze sožalja.
KOVAClC ANI
Izdaja:	Tovarna sanitetnega
materiala Domžale.
Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Dušan Boršt-nar—OOZK, Drolc Janez — IOOO sindikat, Marjan Hafner, Janija Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosa-ma, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare - fotograf, Pavel Furlan odgovorni urednik.
Naklada: 1000 izvodov. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško
Kadrovske vesti