Posamezna številka 1 R. Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 235.	V Ljubljani, v četrtek, dne u. oktobra 1920.
Leto ML
•SLOVENEC« velja eo poM u vse strani Jugo-
slavlje ln t LJubljani: H oelo teto naprej. K 180-— ■a pol leta „ .. „ 90--■m četrt leta * .. „ 45-—
M M> mesec
II <> n
15'—
o celoletno K240-
Bes Sobotna izdala: ==
X« oelo leio.....K 30'—
■a taonmetvp. ■ . . „ 35'—
Enostolpna peUtvrsta (59 mm široka in 3 mm visoka ali n|«
prostor) sa enkrat ... po K 6-—■ poslana Itd. . . po K 9*-.
Pri večjem naročilu popust
Najmanl&l oglas 59/9mm Kil.
lakaja vsak dan IraemSl pe» nedeljek ln dan po prasalkn, ob S. nrl ijutraj.
HT Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi Stev. 0/11L Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. Stv. 50, npravn. Stv. 328.
Političen lisi n slovenski naro
Uprava Je v Kopitarjevi nI. S. — Račnn poštne hran. ljubljanske St. 650 za naročnino in št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-bero, 7663.
Pogum!
Izid ljudskega glasovanja na Koro-Sfcem je strahovit udarec za slovenski narod, Če bi pri tem ostalo, imamo v kratkem pričakovati, da se naš narod definitivno razkosa na štiri kose: eden bo podložen Italiji, drugi Avstriji, tretji, čeprav neznatni, Mažarski, tako da bi komaj dve tretjini našega ozemlja osiali svobodni kot del Jugoslavije. V gospodarskem oziru bi bili pa še hujše udarjeni, ker bi naši narodni nasprotniki vladali nad zaledjem obeh naših glavnih železniških prog in bi mi bili od morja popolnoma odrezani. Naši bratje pod Avstrijo bi bili za gotovo obsojeni na narodno smrt, oni pod Italijo pa bi sc imeli boriti za svoj obstoj pod neprimerno (hujšimi poboji nego preje. Ostala Slovenija pa bi predstavljala malo obmejno pokrajino, kjer bi Ljubljana padla na stopnjo kakega Brodyja. To so take perspektive, da se postavlja na kocko naravnost vsa naša parodna eksistenca.
V tem usodnem času poživljamo vse Baše ljudstvo, vse kroge, naj ne izgubijo poguma. Rešiti nas more trdna vera, pogum, združen s hladnim prevdarkom. Na D' Annunzijade se ne smemo zanašati, da ne ostanemo osamljeni. Prvo je, da prisilimo vlado, da plebiscita v nobenem slučaju ne prizna. Koroški plebiscit je bil očitna potvorba resnične ljudske volje. Glasovalo je okoli 6000 ljudi več nego je bilo sploh upravičencev, Nemci so s pomočjo laških oficirjev^ v masah zamenjavali slovenske glasovnice z nemškimi, V to svrho sc je prekinjal električni tok v glasovalnih prostorih, Tako se je v starih slovenskih trdnjavah sfabriciralo 50 % nemških glasov. Sploh pa so bili že volivni imeniki spočetka pristransko sestavljeni, to je, bile so sprejete osebe, ki sploh nimajo glasovalne pravice.
Ententa ne more iti preko teh doku-mentarično ugotovljenih dejstev. Vršiti se mora drugi plebiscit pod bistveno drugimi pogoji, pod katerimi bo nepristranost razsodišča popolnoma zajamčena. Do tega časa pa se mora sporno ozemlje z našim vojaštvom zopet zasesti, da se na eni strani zasigura varnost življenja in imetja naših sorojakov, na drugi pa onemogoči Avstriji in Italiji izvajati posledice iz potvor-jenega rezultata prvega glasovanja. Naši delegati pa, ki se pripravljajo na pot v San Paolo, da se sestanejo z Giolittijem, morajo oditi s takimi predlogi in načrti, kateri izključujejo možnost, da bi se katerikoli življenjsko važni del Slovenije zamenjal za kako Albanijo. Če hočete, dajte vse Škipe-,tare Lahom ali magari zlodju, le našega naroda ne režite bolj na kose kakor je že, £e je treba, barantajte z Italijo na račun
LISTEK.
Najstarejša.
H UI e s L e m a i t r e' (član francoske akademije). — Iz francoščine prevel P. V. B,
Gospod Franck Petermann, pridigar reformirane cerkve v Lausanneu, je bil re-Ben človek, ki mu je nebo dalo devet hčera.
V času, ko se začenja ta navadna in melanholična povest, je imela najstarejša devetnajst let in najmlajša jih je imela de-iset.. Vse so bile debele, mesene, okrogle.
Ljuba narava ima svojo ironijo. Ali ste inorda že opazili, da imajo pogosto najres-nejši, najbolj zakrknjeni in okoreli nasledniki sitnega Calvina najbolj prikupijive in krasne hčerke? Brezdvomno je to maščevanje materije zoper duha, ki napravi, da svet živi in gre svojo pot.
Prve tri hčerke gospoda Pčtermanna eo imele svetopisemska imena: Lia, No-$mi in Josabetj tri naslednje angleška imena: Kate, Betsy in Nora; zadnje tri pa romantična imena: Lenora, Desdemona in Dorotea.
Vse so bile, kakor sem rekel, ljubke, ali pikantne, ali vsaj prikupljive, A najstarejša, Lia, je bila lepa., preveč lepa. Bila je čudovita blondinka, mirna, vesela in dobra in je bila nekako mali osmerih malih sester, Zalo je izgledala resno, milo in
Nemške Avstrije, nad nami ste že zadosti grešili. Ako plebiscitno ozemlje zasede-mo, se bo v zvezi z diplomatskimi pogajanji morebiti dala najti pot, da se Koroška reši tudi na drugi način nego z ljudskim glasovanjem.
Položaj ni tako brezupen, čc le belgrajska vlada v zadnjem trenutku spremeni vso smer svoje zunanje politike. Slovenska deželna vlada je storila svojo dolžnost. Več ne more, ker nima moči, Za nas pa je to resen opomin, da se enkrat vsi složno in jasno orientiramo napram Belgradu, da enkrat odločno povemo, hočemo li kot enakopraven faktor biti integralni del Jugoslavije, ali pa privesek Velike Srbije. Če hočemo poslednje, pa le ležimo dalje pod centralistični klobuk in zagovarjajmo idejo orienlalizacije Slovencev, ampak potem se nc čudimo, če nam razun nog amputirajo še roke. Zavejmo se vsaj v zadnjem trenutku, da imamo vsi en velik, narodni interes: ohraniti slovenstvo. Če ne, smo zaslužili svojo usodo.
Eortsa m žiulienle ti Rusiji.
V rimski »Epoci« poroča Gugliclmo Pannunzio o aprovizacijskem sestavu v sovjetski ltusiji. Vso stvar mu je razložil sam ljudski komisar za prehrano Brjuhanov, nekatere ustanove si jo osebno ogledal. Pri tem se je opkazalo, da dejanske razmere postavljajo na laž velike številke, ki jih jo o produkciji navajal Brjuhanov. Sicer pa komisar sam ni prikrivat, da v Rusiji »jedo malo in slabo«.
Prehrana v Rusiji je popolnoma centralizirana v državnih rokah. Vse kar sc pridela v deželi ali dobi od zunaj, prevzema država in nalaga v svojih skladiščih, Razdelitev s6 vrši potoni zadrug, Zadruge so po vseh mestih in večjih krajih, Tem zadrugam nakazuje in pošilja živila in drage potrebščine država iz svojih skladišč. Član zacirug je vsak konsu-ment, ne da bi vplačal kak delež, V odboru morajo biti zastopani brez razlike vsi sloji. Te zadruge dele vse potrebščine, ki jih daje država, med svoje člane po svoji volji; država se v razdeljevanje ne vtika, marveč samo nadzoruje poslovauje zadrug. Razen zadrug ne more v Rusiji nihče dobiti za prodajo živil ali dragih potrebščin. Vse blago iu vsa trgovina je v državnih rokah. Zato ue more nobena država trgovati z Rusijo, ne da bi občevala s sovjetsko vlado.
Prictelke in blago kupuje vlada od kmetov oziroma ga dobiva iz državnih rudnikov in podjetij, Od zunaj no prihaja skoro ničesar, ker ententna blokada že
potrpežljivo, nekaj kar vzbuja zaupanje in čislanje. Nikakor ni bila koketna, in tega bi si tudi ne upal trditi o ostalih malih Petermannovih.
Devet pastorjevih hčera študira, ali so študirale, ali misli študirati prav dobro, Najstarejše so imele toliko izpitov, kolikor jih dekleta sploh morejo imeti, in ostale so prisostvovale mnogim predavanjem, kjer so vedno zasedle prve prostore. Ni mi treba pripomniti, da so vse govorile angleško in nemško in da vkljub temu ni imela kuhinja, gospodarstvo in šivanje nobenih skrivnosti zanje.
Razen tega je gospod Petermann kol skrben oče že zgodaj opremil svoje hčerke z raznimi prijetnimi talenti. Noemi jc igrala klavir, Josabet gosli in Kate flavto. Betsy je imela prijeten glas in je že pela prav umetno in pogumno. Nora je triumfirala v slikanju, Lenora jc čudovito deklamirala in gospod Legouvd, edini človek naše dobe, ki zna čitati, je odobril njen način predavanja, Zadnji dve še niste imeli svojih posebnosti; da jih pa bosta imeli, to Ie prepustimo gospodu Petermannu. Lia pa je združevala vse umetnosti, ki so si jih delile sestre, Znala je vse, la Lia, pa ni nikakor tako izgledala. Razen tega jc pa šc igrala violončelo, skromno in božanstve-no. Gospod Petermann, misleč na bodočnost, je dirigiral vse lc mlade duše poveličujoč Gospoda.
Tako jo imvl v iei i/vaorevlni rodbini
vedno traja. Lc iz Estonske ju zadnji čas došlo milijon pudov krompirja. Kupčija so vrši bodisi proti gotovemu denarju, bodisi proti zamenjavi blaga. V tem drugem slučaju dobi posameznik potrdilo o danem blagu; blago, ki ga daje država v zameno, pride nato na zadruge, ki ga proti izročitvi certifikatov razdele med upravičence.
Kmetje sedaj prostovoljno oddajajo državi tiste količino pridelkov, ki jih predpisuje zakon; rekvizicij skoraj nikjer ni več treba, razen proti velekmetom, »kulakom«, (Torej veleposestvo v Rusiji le še obstoja dalje). Kar ostane prebivalcem preko določene količine, ki jo morajo oddati državi po določeni ceni, ali živila, ki jih država ne prevzema, kakor jajca, surovo maslo in drugo, so njihova neomejena lastnina, s katero smejo svobodno razpolagati. S tem je dana možnost za špekulutiviio trgovino, ki se izdatno izkorišča.
Umevno je, da so sc izprva pri državni prehrani vršilo uerednosli, toda vlada je nastopila z vso strogostjo ter nerede z železno roko iztrebila. »Mi so no šalimo z ljudmi, ki špekulirajo s stradanjem ljudstva«, jc zatrdil Brjuhanov, i Žita je posebno v južni Rusiji toliko, da trolnii po skladiščili, dočim sever strada. Temu jo krivo pomanjkanje prometnih sredstev, To vprašanje jo v Rusiji najtežje. Letošnji pridelek žita znaša 430 milijonov pudov proti 240 milijonom pudov lani ,(1 pud je nekaj manj nego IG kg), Ukrajina tu ni všteta.
Kar tiče obdelovanja zemljo, je padel obsog obdelano zemlje med vojno za 10 do 15 odstotkov; začasa revolucijo se to razmerje ni poslabšalo. Nasprotno so na severu, kjer jc dosti tovarn, obdelovanje hitro šili.
.Razen ži»u jo pa monopoliziran tudi krompir. Lani ga jo imela država v svojih skladiščih 40 milijonov pudov, lotos računa na 65 milijonov pudov. Žito in krompir preskrbuje držav, prehranjevalni urad tudi za seme.
Kar tiče mesa, je država lani razpolagala s 5 milijoni pudi. Mleka jc precej, zelo pa pomanjkuje jajc iu pa surovega masla.
Preskrba s kurivom bo letošnjo zimo znatno boljša nego lansko zimo, ki je bila v tom ozira strašna, Letos ima država na razpolago nalto iz Bakua, Lokomotive iu tovarniški stroji se kurijo v veliki meri z nafto, tako da bodo ostale velike množine drva za razdelitev med prebivalstvo. Sedaj ima sovjetska vlada na razpolago tudi premog z Donca.
Tako komisar za prehrano Brjuhanov, ki sc ume na posel olepšavanja ka-
vsakdo svoj poseben talent in svoje delo, kakor v onih potujočih cirkusih, kjer oče in otroci tvorijo vse osobje. In zares bi bila mogla rodbina Petermann čisto sama ustanoviti cirkus, kajti vse te gospodične so telovadile in izborno igrale crocket in lavvn-tcnnis. Rodbina Petermann bi mogla čisto sama ustanovili hotel ali krojaški zavod. Rodbina Petermann bi mogla čisto-sama dajati koncerte. Rodbina Petermann bi mogla čisto sama ustanoviti vseučilišče,
Nisem vam še govoril o gospej Pčter-mannovi, tako malo važna je bila ta majhna, suha žena, slaba, uvela in tiha. In vendar je bila ona, ki je spravila v svet to krasno gnezdo glasnih prepelic. Kadar pa je vodila svojih devet hčera na sprehod in je stopicala črna in sključena za temi osemnajstimi vihrajočimi kitami, bi si nikdo ne upal prisoditi lako vrsto ljubezni tej žalostni postavi stare, male učiteljice, ki je imela nesrečo.
Vendar je la tako malo važna in rodovitna oseba uživala visoko spoštovanje v protestantski družbi. Bila ic namreč prava sestra pastorja Agrippe Curchoda, znamenitega moža reformirane cerkve, ki je bil spisal kot veliki liberalni pravovernik in sveti resnicoljub zgodovino proteslan-tizma v osemnajstih zvezkih, zbirko pro-povedi in kakih slo brošur o zvozi razuma in vere, o revoluciji in cerkvi, o krščanstvu in svobodni misli, o Benetkah in sultanu.
Gospa Pčlcrmannova jc vsak trenutek
kor vsak meščanski tovariš. Kako je pa v resnici s prehrano v Rusiji, se je pa Pannunzio prepričal, na lastne oči.
Ker obstoja obvezno javno delo za moško in ženske, ki traja od 11, ure do 17, ure, kosijo ljudje uavadno tam, kjer delajo ali pa v sovjetskih restaurantih; otroci jodo v šoli. Sovjetski restauranti so ogromno javne jedilnice, v katerih so hrani po mnogo tisoč oseb, V Moskvi jc 300 takih jedilnic. V eni teh je bil Pannuni zio in si jo temeljito ogledal. Dnevnih gostov ima vpisanih 13.000. V podjetjih je največja snaga in disciplina. Streže so na kamenitih mizah brez prtov. Hrana sc dobiva na izkaznico in jo morejo opravičenci vžiti v jedilnici ali pa jo nesti na svoj dom. Vsak dobi svoj »pajok«, predpisani delež. Toda ob tem nihče nc more živeti. Zato jo vsak na večnem lovu za živili, ki so tudi dobivajo pod roko, toda po strahovitih cenah. 1 jajco stane 250 rubljev, 1 jabolko 100 rabljev, 1 funt surovega masla (400 gramov) 4000 rabljev, 1 funt kruha 300 rabljev itd. Seveda ima 1000 rabljev približno vrednost 5 lir (25 K),
Vsled stradanja jc umrljivost v Rusiji ogromna; pred vojno je umrlo na 10.000 ljudi 261 oseb na leto, letos pa je znašala umrljivost že v prvem polletju 300 na 10.000.
Posebna zanimivost jo to, da v deželi, kjer je družinsko življenje skoraj popolnoma uničeno in nemogoče, zakoni neverjetno naraščajo. Lani je prišlo v colem letu po 164 zakonov na 10,000 oseb, letos jih jo bilo žc v prvem polletju 189 ali 1,300,000 več nego lani,
Pannunzio zaključuje svoje poročilo s pozivom, naj se odprav nečloveška blokada proti Rusiji, vslod katero strada in umira na milijone nedolžnih ljudi, a k: nikomur no koristi,
Un&Uana is ;Mssrellio.
Včeraj popoldne ob 2. se je zbralo pred Mestnim domom v Ljubljani okoli 20 tisoč ljudi, da protestirajo proti nemško-italijanskim sleparijam pri koroškem plebiscitu in da zahtevajo od vlade, naj takoj z oboroženo silo zasede Koroško in tako obvarje naše koroške brate pred nemškimi tolovajstvi. Na shodu je nastopilo več govornikov, ki so ob viharnem pritrjevanju izrekli marsikatero pikro besedo na račun belgrajske vlade, ki v koroškem plebiscitu ni izvršila svoje dolžnosti. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija:
^Ljudsko voljo uvažujemo in upoštevamo, u mora bili resnična in izražana s poštenimi sredstvi. — Ljudska volja, ki , naj bi jo izražal kor. plebiscit, ni resnic-
govorila o svojem znamenitem bratu in ga ni nikdar drugače imenovala kakor »naš dobri Agrippa«.
Gospod Petermann, ki je bil manj prisrčen, ga je imenoval »naš svetnik«.
Nič ni bilo tako veselega kakor Pc-termannova hiša. Kaj zato, da so te dc-klice znale vse iezike in fiziko in matematiko in zares verjele, da je Švicar Toppfer najduhovitejši pisatelj tega stoletja, — bile so očarujoče.
Enkrat na teden so Petcrmannovi po* vabili svoje prijatelje na čaj. Godli so, či-tali verze in prozo in igrali nedolžne igre,
Mladi gospodje so prihajali k tem sestankom, med njimi doktor Otto Rosen-zweig, lep človek, pameten, toda fin, mil in vesel, malo sanjav. Bil jc desna roka Lie in v igrah, kjer so se razdelili v dva tabora, je enemu gotovo poveljevala Lia, drugemu pa on. Bavil sc je z Lio, govoril vse mogoče z njo, krstil jo jc bil za »gospodično Razum«, proti njenim sestram sc jc pa obnašal kakor proti otrokom, tudi proti starejši Noemi ravnotako, ki je bila vihrava in ga prijemala za besedo in sc kazala proti njemu kot razposajen otrok in kot mala deklica.
Lepa Lia jc začela ljubiti Ottona iz vsega svojega srca. Čc sta skupno igrala sonate, jc igrala le zanj, in pripovedovala mu jc z globokim 'glasom svojega violončela, kar se mu ni unnln izražali z besedami,	(Konec,\

na in ni pridobljena s poštenimi sredstvi, ker so jo rodila nasilstva in sleparstva. Koroški plebiscit je potvora resnice in ljudske volje! — Pod nobenim pogojem ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi ostalo v veljavi, kar se je zgodilo z nasiljem in sleparstvom na škodo našega naroda in naše zemlje. Uporabiti hočemo in moramo vsa sredstva, da dosežemo svojo pravico! — Zato zahtevamo, da naša centralna in deželna vlada ukreneta z vso energijo in neizprosnostjo nemudoma vse, da se prepreči katastrofa in da ostaneta nns narod in naša zemlja trajno in neraz-družno zvezana z Jugoslavijo. — Predvsem pa zahtevamo od naše vlade, naj v varstvo našega zavednega, do zadnjega hipa zvestega ljudstva in v varstvo njegovih domačij, njegovega življenja in imetja na plebiscitnem ozemlju stori vse, kar je v njeni moči in v naši volji. To je vlada dolžna storiti v lastnem ugledu in v življenjskem interesu vernega koroškega ljudstva. — To varstvo pa je mogoče in uspešno le, če naša vojska takoj zasede vse plebiscitno ozemlje. Zalo poživljamo vlado, naj brez odloga odredi, da stopi naša vojska r.a plebiscitno ozemlje k
Po zborovanju so vsi zborovalci odšli čez Mestni trg, frančiškanski most, po Wolfovi ulici pred Dravsko divizijo, kjer so se culi viharni ogorčeni klici, zakaj naše čete ne zasedejo Koroške v varstvo naših bratov Tudi tu je nastopilo nekaj govornikov.
Nato so se zborovalci podali pred poslopje deželne vlade, kjer so ponovno nastopali razni govorniki, med njimi tudi Hrvati. Posebna deputacija je odšla k predsedniku deželne vlade dr. Brejcu, mu izročila pred Mestnim domom sprejeto resolucijo in ca vprašala, kaj namerava vlada storiti. Predsednik dr. Brejc je stopil na balkon in nagovoril zbrane množice. Poudarjal je, da je deželna vlada glede Koroške v polni meri izvršila svojo dolžnost. Zoper sleparski plebiscit se bo vložil oster protest. V varstvo koroških Slovencev je poslal vse razpoložljivo orožništvo iz cele Kranjske in Štajerske. Deželna vlada je ponovno brzojavno in telefo-nično prosila osrednjo vlado v Belgradu, naj ukaže vojaštvu, da zasede Koi'oško in ščiti tamkajšnje Slovence. Dobila pa ni doslej nobenega pozitivnega odgovora. Izvedel je iz Belgrada edinole to, da ima ministrski sve' ta trenutek svojo sejo, na kateri se razpravlja o koroškem vprašanju. On trdno upa, da bo osrednja vlada izpolnila želje nas vseh in z vojaštvom zaščitila ogrožene koroške brate.
Zborovalci se z odgovorom niso zadovoljili. Zahtevali so takojšnjih ukrepov. Dr. Brejc je poudarjal, da je deželna vlada v tem slučaju brez moči in da ona sama ne more ničesar ukreniti. Prosil je zborcval-ce, naj počakajo na odgovor iz Belgrada, kamor bo takoi telefon ično sporočil zahteve našega ljudstva.
Zborovalsi, posebno mladina, so vnovič zahtevali, naj armada takoj zasede Koroško, da ne bo prepozno. Če pa vlada tega noče, naj pa da na razpolago orožje, da gredo prostovoljci sami ščititi koroške brate. Končno ie dobrovoljec Štefanovič pozval vse tiste, ki se hočejo priglasiti za pohod na Koroško, naj se zbero takoj na tivolskem travniku, zvečer ob 7. naj se pa zopet vsi zbero pred deželno vlado, da cu-jejo odgovor Belgrada. Nato se je ljudstvo počasi razšlo.
Zvečer ob 7, uri se ie ponovno zbrala pred poslopjem dež. vlade številna množica, ki je viharno demonstrirala za slovenski Korotan. Govorili so razni govorniki, medtem ko so ljudje zahtevali, naj deželni predsednik dr. Brejc sporoči odgovor osrednje vlade v Belgradu, kaj namerava ukreniti za slovensko Koroško. Kljub pozivu posameznikov, naj se odpošlje deputacija k deželnemu predsedniku, se to ni zgodilo, vsled. česar so demonstracije množice, ki je nestr-no pričakovala odgovora, vedno bolj nai ščale. Končno je prišel na balkon predsednik dr, Brejc, ki je skušal pomirili množico, povedal, da se že od nedelje zvečer, ko je prejel s Koroškega podatke, ra podlagi katerih je že tedaj sklepal na nepovoljen uspeh, trudi, da bi dosegel ocl merodajnih činiteljev vko-rakanje naše vojske v koroško cono A. Posredoval je v ?dtem tudi pri jugoslovanskem delegatu Jovanoviču v Celovcu, ki ima polno moč v svojih rokah ter lahko takoj odredi, da vkoraka naše vojaštvo na Koroško. Jovanovič je odgovoril, da doslej še ni bilo povoda za to, ker ni bilo večjih incidentov. Tekom popoldneva pa je govoril tudi ponovno telefonično z ministrskim predsednikom dr, Vesničem ter se m:: je tudi posrečilo dobiti telefonsko zvezo z delegacijo v Celovcu. Končno je povabil predsednik množico, naj pošlje k njemu deputacijo, ki se bo prepričala, da se jc od strani slovenske deželne vlade sto-'lo vse, kar je bilo mogoče in da so nje-f ve besede islinite. Medtem je odšla k cdsedniku dr. Brejcu deputacija, nakar
po daljšem premoru nagovoril množico balkona poslopja deželne vlade neki do-ovoljsc, ki jc povdarjal, da se je depu-u..:iia nrenričala o copolni resničnost' be-
sed predsednika dr. Brejca, pozval množico, naj se mirno razide, ker je besed dovolj in je potreba dejanj, končno pa je pozval vse dobrovoljce, naj se zjutraj zbero, pripravljeni vsi za odhod na Koroško, Nato se je množica mirno razšla.
LDU Belgrad, 12. okt. 132. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Stanojlo Vukčevič ob 15.S0. Tajnik 1'era Jovanovič je prečital zapisnik zadnje seje, ki so je odobril brez izj rememb. Nato so se pre-čitale prošnje in pritožbe, ki so se odka-zale odborom. Minister za pravosodje je zahteval, naj se izroči sodišču posl. dr. J. Šimrak radi obtožbe Svetozara Pribičevi-ča, nadalje Večeslav Wilder radi obtožbo Nikole Ilofferja. Končno je zahteval minister za pravosodje poročilo o tem, ali je smatrati Stjepana Radiča za poslanca.
Zatem je prečital tajnik Jovanovič ministru za pravosodje dostavljeno naredbo dalmatinske vlade o ukinjenju poslovanja porotnih sodišč za leto dni. Posl. Aleksa Žujovič (radikalec) je stavil vprašanje na finančnega ministra radi iztovar-janja ladij-vlačilk v savskem pristaniaču. Finančni minister Stojanovič je odgovoril, da bo ukrenil vse potrebno, kar mu je mogoče, da se nedostatki odpravijo. Posl. Žujovič je nato stavil vprašanje na predsednika parlamenta, zakaj ne prihajajo k sejam ministri, kadar bi jim bilo treba odgovarjati na vprašanja poslancev. Predsednik je odgovoril, da je vojni minister, katerega je mislil poslanec Žujovič v svojem vprašanju, bolan, vsled česar ni mogel odgovarjati na stavljena vprašanja.
Predsednik odredi nato, cla se preide na dnevni red, in sicer v razpravo o poročilu verifikacijskega odbora. Tajnik Jo-ca Manojlovič je zatem čital poročilo veri-fikacijskega odbora, ki pravi, da je iz zapisnika poslancev iz Bosne in Hercegovine razvidno, da je bil za namestnika posl. Pavičiču določen dr. Jovo Žubovič iz Sarajeva, posl. čoroviču pa je bil določen kot namestnik Atanazij Šola iz Mostarja. Iz poročila sledi nadalje, da je na podlagi sklepa velike črnogorske narodne skupščine razvidno, da je bil za namestnika posl. Marku Dakoviču določen Radulo Jankovič iz Nikšiča, in da je nadalje na podlagi sklepa srbske narodne skupščine 21. dec. 1918 razvidno, da je bil za namestnika Nikoli Pašiču določen Ante Radosavljevič iz Žagubiča. Posl. Čeda Gazič je nato stavil vprašanje, kaj je z ostalimi izpraznjenimi mesti poslancev. Spominja na dva namestnika posl. Jeftanoviča, ki obadva prejemata poslanske dnevnice. (Na to vprašanje bi imel odgovoriti predsednik verifikacijske-ga odbora, ki pa ni bil prisoten.) Posl. Mi-ladin Svinjarev je nato zahteval, naj se od takih poslancev iztirjeno izplačane vsote ter jih prisili, da prejeti denar vrnejo državi. Ker se na predsednikovo vprašanje ni nihče oglasil k besedi, se je nato odobrilo poročilo verifikacijskega odbora.
Zalem je zbornica prešla na drugo točko dnevnega reda: Volitev enketne komisije za preiskavo vzrokov nemirom na Hrvatskem. Predsednik je v svrho volitev odredil četrturni odmor. Po odmoru se je seja ob 5.45 nadaljevala ter je tajnik Pera Jovanovič izžrebal posl. Vaso Muačeviča, Valerijana Pribičeviča in Andrijo Pašiča v svrho nadzorstva skrutinija. Po končani volitvi je proglasil predsednik izid, po katerem je bilo od 147 oddanih glasov 145 za predloženo listo, medtem ko sta bili dve glasovnici prazni. V komisijo so bili izvoljeni: dr. Gjuro Šurmin, dr. Lavoslav Hanžek, dr. Janko Šimrak, Jovo Banjanin, dr. Dušan Peleš, Viljem Bukseg, dr. Edo Lukinič, Večeslav Wilder in dr. Makso Rošič. Predsednik .je nato zaključil sejo in določil prihodnjo za jutri ob 15. z nastopnim dnevnim redom: Poročilo imunitetnega odbora o izročitvi poslancev sodišču.
Spopadi eb bolgarski meS
LDU Belgrad, 12. okt. »Politika« poroča iz Sofije, da je vlada objavila uradni komunike o spopadu pri Ortakeju na grško-bolgarski meji. Pred tem spopadom, ki se je zgodil 6. t. m., je došlo. še preden se je vršila iroiskava o prejšnjih, do dveh spopadov. Sedaj je bilo sklenjeno, da bo posebna bolgarsko-grška komisija preiskala vse te pripetljaje.
fOllaAl I« LitvasKi.
LDU Varšava, 13. okt. (Poljska brz. agencija) General Želigovski izjavlja v neki noti, da se ne namerava z Litvanci vojskovati. Meja med Severno in Srednjo Li-. tvo se določi z glasovanjem. General upa, da se bodo vse težkoče, ki so v zvezi z vprašanjem meje, dale rešiti potom narod-ilnih skupščin v Kovnu in Vilni. Narodna skupščina v Vilni se nemudoma skliče.
LDU Pariz, 12. okt. (Havas) Predsednik senata Bourgeois je danes brzojavll zastopnikom vojaške misije, katere jo poslala zveza narodov na Litvansko, da poljska vlada po poročilih iz uradnih vhov nastopanje poljskega generala v Vilni ior-
nialno obsoja ln da se Izjavlja pripravljeno, storiti vse korako, da se ta neljubi dogodek popravi.
Trgovska pogodba med
Jugoslavijo in Češko.
LDU Duna}, 12. okt. (ČTU). »Press Centrale« poroča: Jugoslovenski minister clr. Popovič je dospel v Prago, da dokonča trgovsko pogodbo med Čehoslovaško in Jugoslavijo.
Občinska vo3;!v* v Boi&iarilL
LDU Belgrad, 12. oktobra, (ZNU.) Iz Sofije javljajo: Rezultati naknadnih občinskih volitev z dne 3. t. m. so po podatkih ministrstva za notranje posle nastopni: Poljedelska stranka 52.997 glasov, komunisti 29.992 glasov, demokrati 7322 glasov, liberalci 3195 glasov, narodnjaki 2656 glasov, široki socialisti 2711, radikalci 1651, Can-kovisti 1339, koalicijska stranka 9769, ne-zavisni 785 glasov.
LDU Praga, 12. okt. (ČTU.) Včeraj je dospelo v Prago odposlanstvo ruskih strokovnih organizacij pod vodstvom Sergjeje-va in Lebedjeva, ki namerava proučevati gibanje strokovnih organizacij na Češkem.
LDU Sofija, 12. okt. (Havas) Kongres komunističnih strokovnih organizacij je bil danes otvorjen. Zastopanih je 335 bolgarskih sekcij s 30 tisoč vpisanimi člani. Na kongresu so navzoči tudi trije rumunski komunistični delegati.
LDU Pariz, 12. okt. »Agenee Havas« poroča iz Aten: Vsled bolezni grškega kralja je vlada obravnavala vprašanje re-gentstva in sklenila, naj izvršuje regent-stvo ministrski svet, ako bi se stanje suverena poslabšalo.
LDU Praga, 12. okt. (ČTU) Ministrski predsednik dr. Černy je danes odpotoval v Slovaško in v karpatsko Rusijo. Na potovanju se bo mudil približno teden dni.
LDU Praga, 12. okt. (ČTU) Danes dopoldne je v Pilznu v Škodovih tvornicah bila velika eksplozija. En delavec je mrtev, trije so težko, dva lahko ranjena. Prisilno državno posojilo na Bolgarskem.
LDU Sofija, 12. okt. Finančni minister Turlakov je predložil 8. t. m. zakonski načrt o prisilnem notranjeclržavnem posojilu, ki bi bil vračljiv v roku 50 let. Posojilo bi se obrestovalo po 5 odstotkov in bi bilo oproščeno vseh davkov. Istotako bi bilo oproščene od davka tudi obresti. Finančni minister bi izvršil razdelitev prisilnega posojila na okraje, ti pa na občine. Vsak državljan bo dolžan, da vplača določeno vsoto, ker bi bil v nasprotnem slučaju kaznovan.
LDU Tnrin, 12. okt. (Štefani) Za gibanja kovinarjev so našli na cesti, kakor je znano, dve trupli. Preiskava je dognala, da sti bili to trupli dveh oseb, katere je obsodilo rdeče sodišče. Policija je aretirala mnogo osumljencev.
LDU London, 12. okt. (Reuter) Glasovanje rudarjev je izkazalo povsod veliko večino proti temu, da bi se sprejela ponudba posestnikov rudnikov. Sodijo, da ne pride do stavke, temveč da se bo po ponovnih pogajanjih vršilo novo glasovanje rudarjev glede vprašanja, ali se naj spori predložo posebnemu razsodišču.
folitline novice.
+ Nemško zmagoslavje Iz Borovelj poročajo: Nemci praznujejo veliko zmagoslavje. To kažejo tako, da napadajo Slovence, Kaplana Kanduta so obmetavali s kamenjem. Nismo več varni življenja. Prosimo nujne pomoči,
-f Koroška rešena. Rešila jo je namreč celjska »Nova Doba«, ali jo še bo. Za ta demokratski list je namreč v sedanjem trenutku »prva in najvažnejša naloga, da pade na Slovenskem klerikalizem, katerega smrad okužuje celo našo državo doli do Bdgrada.« — Le vsi združeno na »klerikalizem« in vsa naša velika narodna vprašanja bodo z eno potezo rešena. Treba samo ubiti to nevarno pošast in Koroška nam pade zopet kot zrelo jabolko v naročje. Če se morebiti potem še malce popravoslavimo in si pustimo rasti do'go brado, pa bo Jugoslavija gotova in Še Pri-morje osvobojeno. Stvar je lahka, samo razumeti je treba. Kako dolgo nas bo še morala tepsti usoda, da se spametujemo?
-j- Volivna borba v Dalmaciji. LDU Split, 13. okt. Tu se že opaža volivna mrzlica. Shodi se množe in volivna borba se pričenja. Z ozirom na to, da je že gotovo, da je izključena možnost kooperacije mecl demokratsko stranko in izvenstrankarskim volivnim blokom, napada >Život« v včerajšnji številki ostro clr. Smodlako, ki ga dela odgovornega, ker se ni dosegla sloga. Ljudska stranka je imela včeraj shod, na katerem so govorili Stanko Banič, prof. Juras in dr. Mazzi iz Mostarja. Mali posestniki iz Splita in okolice so imeli včeraj sestanek, na katerem so sklenili, da nastopijo solidarno pri volitvah in da bodo zahtevali od strank, za katere bodo glasovali. da bodo varovale njihove interese.
r+ Dr. Smodlaka proti demokratom. Mfnolo nedeljo se je v Splitu vršil sestanek zastopnikov meščanstva in Težavice (kmetske) stranke, na katerem je clr. Smodlaka razvil svoj program. V svojem govoru je ostro osvetlil delo demokratov, ki niti v enem oziru niso izpolnili svojih obljub, pač pa so vselej in povsod ovirali rešitev važnih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj. Po njegovem govoru so zastopniki Težačke stranko izjavili, da so proti demokratom in za clr. Trumbiča. Zastopnik demokratov je nato zahteval za demokrate vsaj časten Izhod, a navzoči so zahtevo soglasno odbili. Naši »Samostojni: seveda nimajo toliko bistrega duha, kakor dalmatinski kmetje.
+ Za poverjenika na prosvetnem, oddelka dalmatinske deželne vlade jo imenovan dr. Vinko Lozovina, član Hrv< ljudske stranke.
+ Svet zveze narodov, ki se sestane dne 20. oktobra v Bruslju, bo obravnaval načrt o ustanovitvi stalnega mednarodnega razsodišča. Dalje se bo posvetoval o finančni in gospodarski organizaciji.
Dnmne novice.
—	Pastoralna konfercnca za novoi&e-ško dekanijo bo v Novem mestu v četrtek) 21. t, m. ob 10. uri.
—	V Ameriko se je 11. oktobra odpeljal frančiškan dr. p, Hugo Bren. Spolnila se mu je želja po misijonskem delovanju. Prideljen bo svojim soDratom jugoslovanskim frančiškanom v Čikagi, katerim so bile zadnji čas izročene v oskrbo v tem mestu tri župnije in izdajajo tam dva slovenska časopisa; »Ave Marija« in »Edi* nost«. Jugoslovanski frančiškanski komi-sarijat bo s p, Hugonom dobil dobro, delavno moč.
—	Iz D, M. v Polju. Radi nepričakovanih ovir se občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice dne 17. t. m, ne more vršiti. Dan občnega zbora se naznani pozneje.
— Povinnost odvodu češkoslovenskyeli prfslušnfku ročnikfi 1898, 1899, 1900. Če-skoslo venske Miuisterstvo Narodni Obran v naffdilo, brannym zakonem ze dne 19. brezna 1920 č. 194 S. Z. a n. paragraf 60 vypsanou odvodni povinnost v roce 1920, ročniku 1898, 1899 a 1900. Všichni češko-slovenšti prfslušnfci techto ročniku, bydli-ci v obvodu Deželnš vlady za Slovenijo i ti, ktefi se sveho času prihlasili u čsl. kon-sulatu v Ljubljani, dostavtež se pred odvodni komisi na čsl. konsulatu v Ljubljani, Breg št. 8/1. dne 20. ftjna 1920 v 8 hodin dopoledue, ku lcter§ neeht pfinesou mimo cestovni prekazy a jine doklady o svetotož-nosti, take vojenske doklady jako dovo-lenky, propouštecf lfstky, doklady o po-slednim tridenf domobraneekem. Proti každemu, ktery nesplni svou odvodni povinnost, bude zavedeno soudnf rizenf ve smyslu paragrafu 43 branneho zakona ze dne 19. brezna 1920. — Konsulat češko-slov. Republiky v Ljubljani.
—	Moste pri Ljubljani, y nedeljo, 17. oktobra otvori dramatični odsek izobraževalnega društva v Mostah letošnjo sezono z Vo.novičevo dramo »Mrak«. Začetek ob 7. uri zvečer, konec po 9. uri. Vstopnice v predprodaji v petek in v soboto v Oražmovi trafiki, v nedeljo pa pri g. Trč-ku v Ljudskem domu v Mostah. Ni za otroke, Posebej se vabila ne bodo razpošiljala, Za Vse svete se pripravlja »Mlinar in njegova hči«.	(k)
—	Strokovna zadruga lidarskih mojstrov Slovenije v Ljubljani. Občni zbor se vrši v nedeljo, dne 17. oktobra 1920 ob 10, uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. (Ob nesklepčnosti eno uro pozneje pri vsakem številu navzočih članov,) — Članska izkaznica ter vabilo veljata kot vstopnica; oboje je s saboj prinesti. Proti članski izkaznici je na južni železnici polovična vožnja. — Odbor. (k)
—	Piitvička jezera, Delniška družba »Plitvička jezera« namerava zgraditi ozkotirno železnico od postaje Rudopolje preko Čorkovega sedla na Jezera ter jw vložilo prošnjo za prcdkoncesijo. Pripravljalna dela za železnico so že v teku in ako bo šla vlada družbi na roko, sc začne z zgradbo že prihodnje leto.
—	Nagla smrt. Dne 7. t, m, je šla 29. septembra 1. 1866 rojena Terezija Pohlin od doma na Košiše-Ravne pri Kamniku, da nakupi korenje >n da se pogovori z nekaterimi osebami. Ob tej priliki je obiskala več hiš. Okolu 6. popoldne je prišla v hišo Ane Jagodic, lcjer je spila nekaj žganja, pol litra žganja je pa vzela s seboj in odšla okolu pol 7. zvečer proti Kamniku. Od takrat je ni bilo več videti. Dne 9. t. m. približno ob pol 11. dopoldne je pa našla p0-hlinovo 16!etna Ana Terpotec iz Sp. Stranj ležali mrtvo v Vrančevem grabnu nad smoclnišnico v Kamniku. Terpotčev.i je o tem obvestila ljudi. Na lice mesta došii g. dr, Dereani je konstatiral, da jc Pohlinova umrla na srčni kapi. Na truplu ni bilo nobenih znakov kakega nasilnega, napada. Pri mrtvi Pohlinovi - našli 127.90 K denarja, ključ od v ihrbtnik napolnjen z jabolki, krompirjem, kumaricami, orehi in z ješprenom. Mrtvo truplo so odpeliali v mrtvašnico na Žale.
Štev, 233»
SLOVENEC;' fbflf 14. okto&rtt 1920;
—	Nesreča na plebiscitnem ozemlju.
Po nesreči je bil na plebiscitnem ozemlju ustreljen v trebuh 19 letni Jožef Dacar iz Črnivca, Nevarno ranjenega fanta so prepeljali v ljubljansko bolnišnico,
—	Iz premogokopa v Hrastniku, Prani ogarja Ivana Salamona iz Hrastnika h. št, 152 so, ko je delal v jami, stisnili vozički čez trebuh in spodnji život,
—	Neprevidnost pri uporabi vojaškega revolverja- Dne 10. t, m. je prinesel France Andolšek k sosedovemu 16 letnemu smu Jožefu Jakliču vojaški revolver, Ker revolver ni hotel delovati, sta tolkla po njem, vsled česar se jejizprožil in jc zadel strel Jakliča v roko. Težko poškodovanega fanta so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.

lj Seja glavnega volivnega odbora SLS Za Ljubljano se vrši danes ob 8. uri zvečer, v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Seja je z ozirom na končano reklamacijsko postopanje izredne važnosti, zato je udeležba vseh članov nujno potrebna. --: Predsednik.
lj P. Z. »Ljubljana«: Pevska šo;!a tfrevi ob 7. v Ljudskem domu.
lj Poročil se bo danes g. V- Stlizzi, zo-botebnik v Ljubljani z gdč, Olgo Lužar, hčerko okr. šol. nadzornika. Obilo sreče!
lj Tatvina na »lavnem kolodvoru. ,V voz 'št, 166,860, ki je dospel iz Trsta, je bilo dvakrat vlomljeno in je bilo iz ene bale ukradenih 6 omotov različno barvanega ženskega blaga vrednega 16.000 kron.
lj Podstrešne tatvine se v Ljubljani še vedno pojavljajo. Nedavno je bilo zopet vlomljeno v podstrešje v hiši. Gradišče št, 15.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. do 9, oktobra 1920, Novorojencev 25, mrtvoro-jencev 2, umrlih 25. Od umrlih je domačinov 12, tujcev 13, Umrli so za tifusom (le-garjem) 1, za grižo (vmes 2 tujca) 3, za je-tiko (vmes 1 tu,jec) 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi, boleznimi 17, — Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer: za tifuzom 1, za grižo (vmes 3 tujci in 3 vojaki) 9,
lj Vlom v Uniomi. Vlomljeno je bilo
V »Unionu« na levi strani velike dvorane, kjer imata spravljeno pohištvo, obleko, perilo in drugo opravo g. ravnatelj Fiala in knjigovodja Josip Kraker. Gospod Kraker jo oškodovan za 16.000 kron, za koliko je oškodovan g. Fiala, se še ni ugotovilo. Vlomilci so prišli skozi glavna vrata do velike dvorane, odtam so .šli po slopnjieah v prvo nadstropje zraven balkona, kjer so odprli okno, šli na streho in odtam vlomili v lokal. Na zaprtem oknu so zdrobili šipe, ga Od znotraj odprli in nato pobrali iz nezaklenjenih omar svoj plen. Ker se je našlo na licu mesta pismo bivšega hlapca v Unionu Rafaela Kogeja, ki je odpotoval medtem v Idrijo, kjer je doma, se je Kraker odpeljal v Idrijo, kjer je sodnija našla pri Kogeju v Unionu ukradene reči, katere so se cenile, da so 4000 lir vredne. Izpovedal je, da je izvedel vlom v soboto 2. t. m. ob 10. uri zvečer, ko je bila neka veselica v Unionu. Kogeja so oddali deželnemu sodišču v Trstu.
lj Površni suknjič vreden 1500 K je bil ukraden v neki kavami Francu Lukancu.
lj Izgubila je 13. t. m. ob 9. uri zjutraj revna osebkinja od dolenjskega kolodvora do Starega trga 12 dolarjev, ki niso bili vsi njeni in približno poldrugsto kron. Pošten najditelj naj odda denar pri upravništvu »Slovenca«: v Jugoslovanski tiskarni, pritličje.
PQGAJANJA~*Ž ITALIJO ODGODENA.
Belgrad, 13. oktobra. Včeraj so nastale nove težkoče pri pripravah za odhod naših delegatov k pogajanjem z Italijo, Včeraj j* italijanski, opravnik Galanti poselil min, predsednik dr. Vesniča, s katerim je imel daljše posvetovanje. Zalem se je vršilo posvetovanje ministrov dr. Trumbiča in Draškoviča z min, predsednikom dr, Vesničem ter je bil odgoden odhod naših delegatov, ki bi imeli oditi že jutri. Govori ss, da dela italijanska vlada nove težave z ozirom na osebe in njihovo pooblastilo pri pogajanjih. Tako zahteva n. pr. italijanska vlada, naj dobe naši delegati široka pooblastila, da bodo mogli brez dogovorov z lastno vlado sklepati pri pogajanjih. Poleg tega obstoje tudi težkoče glede sestave delegacije, ki bi šla k pogajanjem, ker še ni popolnoma gotovo, da bi z dr, Trumbičem prisostvovala pogajanjem tudi minister dr, Ninčič in general Pešič,
REPARACIJSKA KOMISIJA ZAHTEVA NAŠE LOKOMOTIVE, Belgrad, 13. okt. Kakor se doznava iz diplomatskih krogov, zahteva medzavez-niška reparacijska komisija od naše vlade, da mora. vrniti del materijala, ki je ostal na našem ozemlju izza razpada Avstro-Ogrske, Reparacijska komisija zahteva vrnitev gotovega števila lokomotiv in železniških vagonov. Ako bi naša vlada tej zahtevi ugodila, bi lo pomenjalo popolno onemogočenje vsakega prometa pri nr.s. Naša vlada seveda tej zahtevi reparacijkse komisije ne bo ugodila,
Končni Izid piMUa.
LDU Celovec, '13. oktobra. Pri seji plebiscitne komisije, lei se je vršila danes zvečer ob" 22. uri 30 minut in ki je bila zelo kratka, je predsednik komisije Peck proglasil rezultat plebiscita v koroški coni A, ki je nastopni: •	/
Rožek za Avstrijo 1980, za Jugoslavijo 2318, skupaj 4-298 glasov, Borovlje za Avstrijo 6427, za Jugoslavijo 4981, skupaj 11.408 glasov, Velikovec za Avstrijo 8306, za Jugoslavijo 2444, skupaj 10.750, glasov, Pliberk za Avstriji 5312, za Jugoslavijo 5535, skupaj 10.847 glasov, j skupaj je glasovalo: za Avstrijo 22.025, za Jugoslavijo 15.278; skupaj 37.303 glasovi, Avstrija ima torej 6747 glasov, .večine ali pa 59 odstotkov: na Jugoslavijo odpade 41 odstotkov oddanih glasov.	■	. o... V	; :' >	v-
Na vprašanje, če je to oiicielni razgiab1, je pJe&secliiiK to poVrini. Nato je (poetal/ naš zastopnik minister .Iovanovic izjavo, da bo svojo vlado o tem obvestil in počakal njenega odgovora. Konstatira pa že sedaj, da jc 15,278 Slovencev glasovalo za Jugoslavijo in da kraljevina SHS na te Slovence nikdar ne bo pozabila in jih Judi ne bo zapustila- Na to izjavo se je gospoda od plebiscitne komisije čudno spogledala. Predsednik Peck je bil očitno razburjen in je izjavil, da bo prihodnja seja jutri ob 11. pred-poldne.
Stran 5
ps&te'
P0TV0RJEN PLEBISCIT.
LDU Vovbre pri Velikovcu, 13. okt. Danes zvečer so se začeli zbirali tukaj nemški in nemškutarski banditi z namenom, da umore tri najodličnejše Slovence, in sicer slovenskega gozdarja, Pavlico in po domače Menclovcga sina. Ta trojica ie zaupno za to izvedela in je v zadnjem momentu, ko se je tolpa že bližala, pribežala v Velikovec.
LDU Pliberk, 13. okt. Domače ljudstvo je popolnoma razočarano in nikakor noče verjeti, da bi Slovenci plebiscit izgubili, zakaj na dan glasovanja jc videlo svoje množice, o kateri je vedelo, da ima pravico glasovanja, dočim nasprotnikov ni bilo videti mnogo. Zato se vprašuje, odkod te, razmeroma majhne naše številke tam, kjer smo v resnici imeli velikansko večino. V resnici jc to danes še prava zagonetka, ne glede na to, da so omahljivci pod vtisom terorja in groženj nasprotnikov in vsled podkupovanja glasovali z nasprotniki. Dejstvo je, da je domače prebivalstvo imelo pri plebiscitu veliko večino in da so nasprotniki zmagali edinole s tujci, ki so po zaslugi ententne plebiscitne komisije dobili pravico glasovanja, ki je po mirovni pogodbi nikdar ne bi smeli imeli. Sedaj Nemci sami govore, da se je okrog 10.000 Nemcev razkropilo v coni A, vsi z glasovalnimi izkaznicami. Tako si moremo razlagali tudi, da imajo Nemci slabo vest in da si le bolj na zunaj delajo korajžo in slavijo zmago, dočim. je videti, da so njihove slovesnosti danes neodkritosrčne. V vsej Nemški Avstriji, pa tudi v coni "A gorijo nemški kresovi, sliši se pokanje topi čev, Nemci slavijo svojo zmago. Slovensko prebivalstvo je silno potrto, joče in plaka, vendar pa je v njihovih vrstah videti toliko odločnosti in pripravljenosti na vse, tudi za življenje, samo da ostane cona A Jugoslaviji.
nila, da. ostane vpisana v imenik in 'da naj glasuje, ;V. resnici je tudi glasovala, toda ne ona, nego drug, ki si je njene izkaznice prisvojil in z njenim imenom glasoval. Taki primeri se mnogokrat ne dajo kontrolirati, ako jih člani komisije niso osebno poznali in brez dvoma je takih primerov silno mnogo.
LDU VeMkovec, 13, oktobra. Skoraj iz vseh občin nam poročajo, da naši glasovalci v mnogih primerih izkaznic niso dobili, zlasti tam, kjer so jih delili nemški člani krajevnih glasovalnih odsekov in so dotične izkaznice prišle v roke Nemcem, ki so z njimi glasovali. Ako pregledamo vse plebiscitno postopanje, vidimo, da pomeni velike sleparije in goljufije pod legalnim plaščem. Takega plebiscita pač nobena država ne more priznati, ako tudi ga je vodila ententna komisija, očitno pri-rtranska,
DEMONSTRACIJE V MAPJBOEU.
LDU Maribor, 13. okt. Nocoj ob 19. se je vršil na Glavnem trgu jako buren protestni shod proti nemškim glasovalnim sleparijam na Koroškem. Shoda se je udeležila večtisočglava množica. Med viharnim odobravanjem je govoril urednik Pire o dogodkih, ki naj bi baje prinesli našemu živliu na Koroškem poraz. Tega plebiscita pa nikakor ne more priznavati slovenski narod in se mu bo z vsemi sredstvi upiral. Njegova izvajanja so izzvala skrajno ogorčenje, zlasti ko je omenil, da mariborski nemčurji vsled prisleparjene zmage na Koroškem govore tudi že o plebiscitu, ki naj bi se vršil za mesto Maribor. Besedo so povzeli ludi še drugi govorniki, ki so zahtevali :;a nemško divjanje proti našemu prebivalstvu na Koroškem maščevanje. Po shodu se je razvila po mestu povorka, med katero so demonstranti, pomešani v velikem delu ludi z nerazsodno mladino, na več krajih v Gosposki, Slovenski, Ale-
LDU Dohrlaves, 13. okt. Kako narav- I ksandrovi, Vetrinjski in Koroški ulici, ka-nost nesramno so celo na dan plebiscita j kor tudi na Glavnem trgu pobili napisne Italijani agitirali za Nemce, dokazuje na- j table in izložbena okna raznih nemških stopno dejstvo: V Žitarivesi se je italijan- j trgovin in kavarn. Zlasti so demonstrantje ski delegat peljal sam s svojim aviomobi- j razbili vsa okna zagrizenih nemških ka-
razburjenja, ki je
ju Italijan ni mogel siliti na glasovališče. i prevladovalo množico. Demonstracija, mod
LDU Železna kaplja, 13, okt. Drastičen primer očitne pristianosti nemških predsednikov glasovalnih odsekov se je zgodil na glasovališču za občino Belo v Železni kaplji, Dotični predsednik Jožef pl, Liirzer je večkrat namenoma dajal slovenskim strankam po eno belo in dve zeleni glasovalnici, tako da je pri sklepu glasovanja manjkalo komisiji celili 23 zelenih glasovnic, Taki glasovi so seveda neveljavni in so tako izgubili Slovenci 23 glasov, V Železni kaplji so, kolikor se žc danes more dognati, sprejeli v glasovalni imenik 36 neupravičenih Nemcev, v Beli pa 42, V Dobrlivesi so odbili 57 upravičenih slovenskih reklamacij in sprejeli 135 neupravičenih nemških. V Grebinju so odbili 46 upravičenih slovenskih, sprejeli pa 100 neupravičenih nemških reklamacijah. To sa je ponavljalo takorekoč skoro v vseh občinah, zlasti pa v občinah, ki imajo številnejše prebivalstvo. Vidi se v tem sistem, ki jim je bil omogočen samo po italijan-> skih zastopnikih, ki so reševali reklamacije, V Beli niso sprejeli odličnih Slovencev v glasovalni imenik, češ, da jih nihče ne pozna in da so tujci, akoravno še nikdar niso prišli par ur, odkar so se rodili, od svoje hiše, med dr, n, pr. so izreklamirali županovo soprogo in hčerko, akoravno sta tam rojeni in nikdar nista bili nikjer drugod in nikjer drugod nista imeli stalnega bivališča, Izreklamirani sta kot nepoznani, To je seveda italijanski zastopnik v Pli-berku potrdil. Nemci so reklamirali kar na slepo srečo en gros, češ, nekaj se bo že posrečilo. Uradnih potrdil niso mogli nikjer doprinesli in se opirali samo s splošnimi frazami, kakor unbekannt, unauftindbar, zu jung ,vvar am 1, 1. 1919 nicht hier itd. Naša uradna dokazila so ententni zastopniki kratkomalo ignorirali.
LDU Železna kaplja, 13. okt. Za zglc'd, kako so postopali distriktni sveti s slovenskimi reklamacijami, naj služi primer Kristine Kalijan, ki je umrla, Slovenci so predložili občinsko spričevalo, cla je imenovana res umrla. Plebiscitna komisija pa jc ukre-
ah.teva,
katero so udeleženci dajali z ogorčenimi klici izraza svojemu razpoloženju, je trajala nekako do 21. ure, nakar se je množica razpršila.
VELIKA POTRTOST V ZAGREBU.
Zagreb, 13. okt. Povodom vesti, da je plebiscit na Koroškem izpadel za nas ne-povoijno, je zavladala po vsem mestu velika potrtost. Vsi listi se bavijo s to zadevo ter zvračajo krivdo na malomarnost belgrajske vlade, kakor tudi na pristranost plebiscitne komisije, ki je podpirala koristi Italijanov in Nemcev.
VTIS V BELGRADU.
Belgrad, 13. okt. Nepovoljne vesti iz Koroške so napravile zelo velik vtis po vsem mestu. Zavladala je v vseh slojih velika razburjenost ter vse govori o tem vprašanju. Listi iščejo vzroka neuspeha ter zvračajo krivdo na pristranost plebiscitne komisije, ki se je na najnedoslojnej-ši način igrala z našimi pravicami. Od vlade zahtevajo, naj ne opusti teh krajev, c; o kler ne bo razvidno, s kakimi mahinacija-mi se je posrečilo Italijanom in Nemcem, uropati nam Koroško.
RELGRAJSKA VLADA VLOŽILA PROTEST.
Belgrad, 13. okt. Naša vlada še ni dobila uradnih podatkov o izidu plebiscita na Koroškem. V rokah naših oblasti so dokumenti, ki jasno dokazujejo nekorektnosti pri plebiscitu. .Vlada je že vložila protest pri konferenci poslancev ter zahtevala popravo teh nekorektnosti.
BCRZA.
LDU Zagreb, 13. okt. (ZNU) Devize: Berlin 196—200, Italija 516—518, London 450—0, Praga 163.50—164.50, Švica 2000 do 2050, Dunaj 35.85—36,25. — Valuie: dolarji 131—131.50, avstrijske krone 38.50 do 39.50, rublji 115—120, francoski franki 880—0, nemške marke / "5—206, romunski leji 236—240, ilalij:1! Ua lire 517—520, angleški funti 440--0, čehoslov.nškc krone
i68—a
Prvič so se vršile pri nas reklamacije po novem volivnem redu za ustavotvorno skupščino. Somišljeniki naše stranke so povodom rcklamacijskega postopanja izvršili v polni meri svojo dolžnost. Naši krajevni odbori v Ljubljani so z največjo marljivostjo pregledavali volivne imenike, da bi se popravili, kjer je bilo kaj narobe zapisanega. Poleg požrtvovalnega in napornega dela članic in članov naših političnih krajevnih odborov v večernih urah' pozno v noč je naš osrednji ljubljanski volivni odbor pozval v našem časopisju naše ljubij anske somišljenike, naj vpogledajo v čitalnici Jugoslovanske tiskarne razpoložene volivne imenike, da se prepričajo, če so v nje vpisani ali ne. Naši S. L, S. zvesti somišljeniki, so se odzvali v, resnično nepričakovano velikem številu pozivu osrednjega volivnega odbora. Pri pregledovanju imenikov so se seveda pokazali zelo veliki nedostatki. Prepričali smo se, da so bile izpuščene ccle hiše. Ko smo intervenirali tozadevno na magistratu, smo tam n. pr. šentpetersko župnišče in Marijaniščc uradoma vpisali v volivni imenik in je v torek povedal v javni občinski seji g. podžupan dr. Triller na tozadevno interpelacijo obč. sveiovalca SLS ravnatelja Jegliča, da so zagrešili malheur na policiji, ker so »pozabili« poslati na rotovž dotične hišne pole, Zanimalo bo morebiti, da je bil med drugimi .izpuščen tudi stolni prost g. Andrej Kalan iz volivnega imenika, kateri biva v Ljubljani nepretrgoma kot trnovski kaplan, stolni vikar, kanonik, prelat in kot stolni prošt že nad 30 let. Zdaj se mu je že drugič pripetilo, da je bil izpuščen iz volivnega imenika!
Pričelo 5se je nato težavno reklamacijsko postopanje. In pri tem so se pojavile nove, velike težkoče. Po volivnem redu sc mora namreč priložiti vsaki reklamaciji polno veljavna javna listina. Postava sicer določa, da morajo pristojna obla-stva v 24 urah tistemu, kateri to izdati vse listine, katere se radi popravka abecednih volivnih imenikov. To se sicer zelo lepo 'lere v postavi, toda praksa je pokazala, da se to i moglo izvesti. V Ljubljani obstoja na policijskem ravnateljstvu zglaševalni ve.:!, policiia je z ozirom na voli'»'e izpeljala me ,:ca majnika ljudsko štelja, toda ko sc pričele prihajati stranke po lis ki bi :'h morali izdati v 24 urah' zal:;.cvmkom, jc bil naval prevelik in policija ni mc^la niti do zaključka rekla nacijskega postopanja izdati vseh listin, katere so stranke zahtevale, da se popravijo volivni imeniki. Ker nočemo delali nikomur krivice, pripomnimo, da so na policiji delali v resnici s polnim parom, gospod policijski ravnatelj dr. Gu-štin jc skoraj celo nedeljo in ponedeljek tudi sam delal v zglaševalnem uradu, toda ker so se vračali s poizvedbami preobloženi detektivi s svojimi poročili pozno oo-poldne nazaj na ravnateljstvo, je ostalo veliko potrdilnih listin na policiji in bo gotovo več upravičenih volivcev prikrajšanih' pri izvrševanju svoje volivne pravice, ker stranke, katerim pripadajo, za nje niso mogle več vročiti na magistratu reklama cij, ker je rok potekel. Na policiji se je n: intervencijo naše stranke reklo, da bode še ne izpolnjena potrdila uradno izročili magistratu; toda v torek jih na magistratu še niso prejeli in v smislu zakona sodijo tam, da jih tudi niso dolžni več sprejeti, ker je reklamacijska doba potekla. Kako pridejo pa upravičeni volivci Jo tega, da svoje volivne pravice ne bodo mogli izvesti, ker niso dobili listin, ki bi jih morali dobiti, ker so jih pravočasno zahtevali, jc drugo vprašanje, s katerim se bo po našem mnenju moralo pač pečati kompeieni-no prvostopno sodišče: ljubljansko deželno sodišče, ki naj potrebno ukrene, da bo volil vsaki, ki jc upravičen volili in ki jc za to zahteval, toda ni dobil uradnega potrdila.
Zelo velik nedostatek abecednih volivnih imenikov v Ljubljani in najbrže iludi na deželi jc, ker se pri njihovi sestav; ni vpošteval člen 11. volivnega reda za ustavotvorno skupščino, kateri dobesedno zapoveduje z ozirom na Slovenijo:
»V drugih pokrajinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nimajo volivne pravice: 1. oni, ki so obsojeni zaradi hudodelstva, v kolikor ne gre za politično hudodelstvo (§§ 58, 60 do 67 kazenskega .zakona), storjeno do ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in slovencev, dokler trajajo pravne posledice, združene z obsodbo; 2. oni, ki so obsojeni zaradi pic-greška ali prestopka, storjenega iz koristo-ljubja (tatvina, poneverba, goljufija, ode-rušlvo) ali siccr nečastnih dejanj (beračenje, vlaČugarstvo, zvodništvo, dokler ne minejo tri leta po prestani ali zastarani kazni.
V nobenem delu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenccv nimajo volivne pravice: 1. oni, ki prestajajo sodne kiv.r,', 'n oni, ki so v prisilnih delavnicah; 2. oni, ki so v konkurzu; 3. oni, ki so pod skrbstvom (očetovsko oblastjo, varušlvom, kuratelo): 4. oni. ki so brez vladne dovolitve '-torbi
v službo tuje države; 5. oni, ki so sodno obsojeni, ker kot pristaši nepriznanih ver niso izpolnjevali svojih državljanskih in vojaških dolžnosti.«
Ljubljanski magistrat jc storil, kakor smo se poučili, potrebne korake, da bi bil dobil podatke, katere je v ta namen potreboval, naš list je tudi opozarjal prvostopno sodišče na to okolnost in zahteval, naj sc uradoma črtajo neupravičeni vpi-sanci iz njega, Naša stranka je tudi vložila tozadevno vlogo na prvostopno sodišče. Po našem mnenju so pristojna prvostopna sodišča dolžna, da uradoma črtajo iz abecednih volivnih imenikov vse tiste v nje vpisane osebe, katere po členu II. volivne postave nimajo volivne pravice, ker je po členu 21. volivne postave prvostopno sodišče dolžno in se mora prepričati, če so abecedni volivni imeniki sestavljeni v zakoniti obliki. Pogoj zakonite oblike pa gotovo ni dan, če obsegajo volivni imeniki obsojene hudodelce, tatove, defravdante, goljufe, oderuhe, berače, vlačugarje in zvodnike.
Sezname obsojene temne gospode vodijo izključno le sodišča, oziroma državna pravdništva. Posamezniku je vpogled v^ te zapiske prepovedan. Končno pa politične stranke tudi niso za to v Jugoslaviji, da bi morale v svojih sekretarijatih ustanavljati kriminalne razvidnice in nastaviti v celi Jugoslaviji povsod, kjer poslujejo sodišča, svoje plačane zaupnike samo zato, da bi bilo mogoče ustvariti čiste volitve, in če bi to tudi izpeljale, bi le ne znale, kdo je bil ob kaki priliki pomiloščen. Sodišča so dolžna po zakonu, da skrbijo za čiste volitve, zato smo pa tudi uverjeni, da bodo vsaj v Sloveniji črtali tisto temno gospodo iz abecednih volivnih imenikov, katera po postavi ne spada v nje.
To je tembolj želeti, da se v resnici zgodi, ker tudi volivni imeniki pri občinskih volitvah ne bodo odgovarjali postavi, če sestavljalci ne bodo razpolagali s podatki, katere bodo potrebovali, kadar jih bodo sestavljali.
Kar pa tiče Ljubljane, je neobhodno potrebno, da dobi zglaševalni urad v policijskem ravnateljstvu dovolj sposobnih moči, da bo ob bodočih volitvah šlo rekla-macijsko postopanje hitrejše od rok, ''a-kor jc šlo pri reklamacijskem postopanju za volitve v ustavotvorno skupščino. Zadeva je nujna, ker tudi uredba o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji izrecno določa, da mora za reklamacije vsako oblastvo brezplačno stranki na njeno zahtevo izdati dokazilo takoj.
Zadnje reklamacije so se v Ljubljani vložile od naše stranke eno minuto pred šesto uro, ko je potrdil poslujoči uradnik sprejem, je bila ura šest in — vrata mestne posvetovalnice so se zaklenila.
pr Cerkveni koncert v Žirih. Cerkveni
koncert v oddaljeni od sveta odločeni gorski župniji! Ni li to ironija? — In vendar se je vršil prošlo nedeljo ob 7, zvečer. Od vseh sosednjih strani, tudi iz zasedenega ozemlia, so prišli gostje: pevski zbori iz St-Vida pri Lj., iz Loke, Poljan, Trate, Idrije, Vojskega itd. Bilo je navzočih petnajst duhovnikov, med njimi tudi idrijski dekan, mnsgr. Arko iz Ljubljane P. Hugolin in g. Premrl. Velike žrtve, ker nekateri so sli v noči po koncertu zopet domov. Krasna
rihu. Pred 60 leti je bilo v tem lepem mestu komaj 3000 katoličanov, danes jih je 600.000, ki imajo pet novih, krasnih cerkva, a 6e bo to število v kratkem še pomnožilo. Podobno je tudi v mestu, Basel; Genf in Bern se prav tako približujeta.
c Iz Kine prihaja poročilo, da je apostolski vikar osrednjega Tonkina na praznik presv. Trojice posvetil v mašnike 11 domačinov; 8 klerikov je prejelo nižje re-dove, To je doslej največje število domačih kineških novomašnikov.
c Smrt kardinala Amctte, o kateri smo že poročali, je prišla docela nepričakovano. Na poletnem bivališču ga je zadela kap; našli so mrtvega, na tleh ležečega. Pokojni je bil vsekako odlična osebnost, zavedal se je, da je Francoz, Pripoveduje se, da mu je papež nekoč rekel: »Vi in vaš kler naj bo predvsem katoliški, apostolski in rimski,« •— V mestu Toledo je umrl španski prinias, kardinal-nadškof Viktorijan GuisasoK Pokojni je bil voditelj katol. socialnega gibanja.
c Protestni vihar zoper predlog italijanskih soc. demokratov, ki so zahtevali, da bi se postavno uvedla ločitev zakona, se še ni polegel. Ugovori in podpis' zoper razkristjanjenje katol. zakona se množe.
c Rim. Iz nekega dopisa povzamemo, kako se na Italijanskem pogreša verski pouk in zlasti obvezni pouk krščanskega nauka po državnih ljudskih in srednjih šolah. Klici po zopetni uvedbi obligatnega pouika v verstvu se množe, sicer — tako se zatrjuje — se dežela ne bo izkopala iz mlakuže. Verstveni pouk in dušno pastir-stvo v delavskih predmestjih velikih mest je danes silno otežkočeno, predvsem v Rimu, kjer se Cerkvi delajo ovire vzajemno v krogih socialistov in židovsko-framason-skih svobodomiselcev, Toda Cerkev v Rimu stori svojo dolžnost. Priča temu so številna nova, deloma naravnost krasna svetišča, ki so bila zidana v novejšem času, nekatera pa še celo med vojsko, in sicer sredi med industrijskimi in delavskimi predmestji okrog Rima. Duhovščina deluje povsod z vso vnemo. Nove cerkve so n. pr. v okraju Troinfale vzhodno od Vatikana, ki je posvečena sv. Jožefu; cerkev sv. Jožefa na Via Nomentana; Sta Maria Libe-ratrice v docela socialističnem okraju na Monte Testaccio. Krasno svetišče novo je tudi v oddelku Buoncompagni, posvečeno : sv. Kamilu, in cerkev sv. Helene pred Por-; ta Maggiore. Tu in še v drugih novih cer-; kvah se vidno deluje; cerkvene in katoliško politične organizacije se zadovoljivo razvijajo.
c Katol. učiteljsko društvo v Švici je
imelo 15. in 16. sept. v mestu Einsiedeln svoj občni zbor, ki se je o njem mnogo pisalo, to pa radi odločnega nastopa ondi zbranega učiteljstva v zadevi revizije 27 člena zvezne ustave. Objavili so naslednji sklep: »Katol. učit. zveza je zoper dosedanji 27, člen zvezne ustave, in sicer kot katoličani, kot učitelji in kot švicarski državljani, Člen 27,, oziroma po njem ustvarjena »nevtralna« ali »brezverstvena« šola, ki edina uživa oficielno državno podporo, Micaraj 'ga* je Vb veVtil, "da je papež0privolil naravnost nasprotuje v bistvenih točkah v odpoved. Olomuški kapitel je nato izv o- ! šoli kakršno zahteva Mnon
in prostorna nova cerkev s prezanlmivim vel. oltarjem; improvizirani lestenci razsvetljujejo cerkev. Vsi sedeži napolnjeni. Na koru nove orgije , zadnje delo Milav-čevo, in pevski zbor, sestavljen iz 10 sopranov, 10 altov, 3 tenorjev, 3 basov pod vodstvom g. župnika Jos. Lo^a^ja. Vsi smo bili radovedni na izvajanje enajsterih točk, ki niso lahke. Ali ni to podjetje za gorsko vas nekoliko drzno? G. ravnatelj Premrl je pričel z Brosigovo fantazijo 'n odkril vso lepoto orgelj, ki se je pozneje še bolj pokazala v ostalih orgljarskih točkah. (£no točko je pridejal g. organist Železnik iz Vojskega.) Sedel je mojster pri mojstrskih orgijah- Orgije imajo 38 spremenov na dveh manualih in so kvalitativno najboljše orgije na celi slovenski zemlji. Radovedni čakamo na zbor. Oglasil se je in takoj smo bili pridobljeni. Zdravi, sveži glasovi, jasna vo-kalizacija, občutno nijansiranje, sveta navdušenost, spodbudno obnašanje, to so svoj-stva tega zbora, ki sta ga vlč. g. župnik in njegov vrli organist g, Jobst ustvarila in do sedanje dovršenosti privedla. V Žirih se je pokazalo, kaj zmore tudi vaška župnija v glasbenem oziru, ako ima na čelu duhovnika, ki ima glavo in srce za sveto glasbo. Zbor se je dvignil v nekaterih točkah do visokega poleta; semtertje se mi je zdelo, da poslušam stolni zbor v Ljubljani- Tudi solospevi so bili na vsporedu: jako prijetni glasovi, ki bodo s pridnim šolanjem šc mnogo pridobili, Semtertje je bilo opaziti malo distoniranje na zgoraj; to pa se rado prizanese, ker je bila razburjenost velika in spremljevanje skoraj preveč diskretno. Sicer pa je bila cela vprizoritev jako posrečena: prijeten milje v krasni hiši božji, mikaven in izbran spored, vseobče zanimanje in navdušenje. Nadvse hvalevredno je blažilno in kulturno delo, ki ga vršila že omenjena gospoda na strogo cerkvenih tleh. S srcem, polnim občudovanja in hvaležnosti smo zapustili Žiri, z gorečo željo, da bi se tudi drugod vneli za lepo cerkveno glasbo. Drugo jutro je bila kolavdacija orgelj, referat o njej prinese »Glasbenik«. __P. H.
Cerkveni vesftnik.
c Kaj se krha? Potom »Politike« se jc izvedelo, da je nuncij Cherubini v Belgradu vložil neke vrste protest v ministrstvu vnanjih zadev. Cherubini, ki je obenem dekan diplomatskega zbora, se je podal nedavno v imenu svojih tovarišev v ministrstvo za vnanje zadeve ter je izjavil, da v bodoče niso več možni korektni odnošaji do tega mniistrstva, dokler bo Tiho-mir Popovič prisednik ministra za vnanje zadeve, in da holandski poslanik odklanja, da bi v tem času poselil ministrstvo. » Neolikano in drzno obnašanje tega diplomata je vzrok temu koraku.«
c Svetovni kongres krščanskih cerkev, ki se je izvršil v Genfu brez zastopnika rimskega papeža, ni dosegel pričakovane enotnosti. Če bo sploh kaj uspeha, se bo šele videlo.
c Olomuški nadškof kardinal Skrben-sky odstopil. Papežev nuncij v Pragi, msgr.
sebi v protislovju, torej pedagoški nestvor. Temu uvodu pa sledi resolucija: Člani »katol, učit. društva« v Švici, zbrani na obč. zboru dne 16. sept. v Einsiedeln, izražajo s tem svoje prepričanje, da se bo švicarsko ljudstvo rešilo iz časovnih nevarnosti samo s tem., če se poživi in okrepi krščanski duh v ljudstvu. V tem zmislu javno zahtevajo, in sicer kot učitelji, kot katoličani in kot švicarski državljani, da tudi v Švici ver-stvena šola ne sme imeti nič pianjših pravic kot neutralna ali brezverstvena šola, zahtevajo torej, da se zagotovi ob reviziji zvezne ustave tudi verstveni šoli državno priznanje, državna podpora in državno varstvo. Dalje zahtevajo, da se privzame tudi v neutralne šole verstveni pouk kot reden predmet...«
Sodišče in poSicija.
s Nočni čuvaj — ovaden zaradi tatvine. Policija je aretirala nočnega čuvaja An-, tona Ž., ker ga je dobila popolnoma pijanega ležati na cesti. Ko so ga pa preiskali, so našli pri njem v žepu dve vinski čaši in 1 steklen podstavek za žeplenke. Eno ča-šo in 1 podstavek je spoznala gostilničarka Marija Čeh za svojo lastnino.
s Ukradena robca. Ker je ukradla gospej Franji Zidarjevi 2 robca, ko jc pri navedeni 3 dni prala perilo in ker je osumljena še druge tatvine, jc policija zaprla perico Marijo Bizjak, stanujočo v baraki št, 71 na Kozlerjevem vrtu.
s Povest o kanonu. V Hotavljab so pustili Avstrijci novembra leta 1918- poljski top, katerega so ogrski topničarji vrgli v Soro. Top so potegnili iz reke šele majnika leta 1919. domačini, toda o tem obveščena vojaška oblast se za kanon ni popolnoma nič zanimala. In neznanci so ukradli zadnja dva kolesa, nedavno je pa nekdo vzel tudi sprednji del topniškega voza, lesene dele požgal, železne dele pa pridržal za sebe, vsled česar se bo moral pred sodiščem zagovarjati.
lil za vikarija dr. S t o j a n a , ki je bil svoj čas odličen parlamentarec v državnem zboru na Dunaju. Ta mož bo vodil škofijo, dokler ne bo postavljen nov nadškof,
c Napredovanje katoliške misli v Cu-
1372 in 1374
cerkvenega zakonika za katoličane. — »Neutralna« ali »brezverstvena« šola nasprotuje dalje temeljem vsake zdrave pedagogike. »Neutralni« vzgojitelj in »neutralna« šola kot vzgojni zavod je sama v
a Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo na Gosposvetski cesti št. 2 je dobila večjo množino fine banaške moke in drobne bele soli. Oddaja oboje po ugodni ceni in poljubni količini. V razprodaji ima tudi prvovrstno mast, olje, med, kavo, sladkor v kockah in belo sipo, žitno kavo, ješ-prenj, izboren zdrob iz bele koruze, Fran-ckovo in Kolinsko cikorijo, čisti petrolej, dobro mazilo za čevlje, nekaj moških čevljev iz dobrega usnja št. 42 do 45, razna, mila za pranje in umivanje itd. Norvi člani se sprejemajo vsak dan od 8. do 12 in od 2. do 5. ure v zadružni pisarni. Delež znaša 50 K .vpisnina 4 K. Jamči se z dvojnim deležem.	' i .
Meteorologlčno poročilo.
Ljubljana 306 m n. ra, vlš,
Cas opazovanja	Barometer v mm	Termometer v C	Psibrom. diferenca v O	Nebo, vetrovi	Padavin' T mm
12./10. 21 h	739-8	12-9	1-3	Jasno	
13./10. 7 h	739-2	80	1-2	Jasno	—
13./10. 14 h	738-3	146	31	Jasno vzh.	
Krepkega MM, g&m^
vajenca za pekarsko obrt. Ivan Sorli, pek, Gorenjavas nad Skofjo Loko.
PMejsKebsnle čamo po 58 K, posamezno po 22 K vsaka železniška postaja Sever & Komp., Ljubljana. 4152
"Vatter Stuzzi
zobolehnik
Olga Stuzzi roj. £užar poročena.
JljuVijana, 14. oktobra 1920.
Izšel je
Volilni red za Ustavotvorno Skupščino
ki ga je s potrebno razlago opremil in priredil dr. Steian Sagadin. Gena 16 K, po pošti priporočeno 1-20 K več, Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
Dr. BLEIWEIS
se je povrnil in ordlnlra za notranje, vratne in nosne bolezni Kongresni trg 15 od 3—5 pop
Preda ae radi izselitve dobro idoča
gostilna s trgovino
z mešanim blagom v neposrednji bližini premogokopa Trboveljske premogokopne družbe v Kočevju. Hiša ima velike prostore, čedna stanovanja, kleti, ledenico, verando, kegljišče in lepe hleve, okoli Itiše ie lep senčnat vrt, zraven obširen sadni vrt. K hiši spada 40 oralov gozda, polja in travnik. Več se izve pri Iv. Kresse, trgovec v Kočevju.
nar!
Pridtieria, poštenega in treznega vrtnarja, kateri rdzumc pri zelenjavi in sadjereji se tako) sprejme. Plača po dogovoru. Služba stalim in trajna. Državno zdravilišče TopolSica pri SoStanju, Slovenija.
Bivši poilMi SrSe^fi1*:
sami v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo plače pod »Invalid 4200« do 20. t. m. na upravništvo „Slovenca".
7orac!/D erairo in sP°d,lja krila dam
uSjlsJilSj MUJtb za denar, krompir ali fižol. Golias, Bled, vila Dariing.
En do dva vagona zdravega
pravi holandski Sever & Komp LJubljana, flaneno in de-| fieijno
ter suhe gobe
J franko G raz se kupi. — Ponudbe na C, »smo, ciblnello, Graz, Lissagasse Nr. t.
zdravo popolnoma suho blago le na cele vagone kupuje Franc Pogačnik. Ljubljana, Dunajska cesta 36.
želod
Zaloga in rezan je vsakovrstnega
uniitja.
IVAN ZAKOTNIK, Ljubljana,
Dunajska cesta št. 46.
Več kolpovterjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št. 2, levo.
V Vašem lastnem interesu
Vam svetujemo, da se v slučaju porabo
Hrovat & Komp., Ljubljana.
obrnete z zaupanjem na tvrdko:
Postreženi bodete z zanesljivo dobro kakovostjo in po ra zmerno nizki ceni.
i Več električnih automatov 2 dvigalom, električnih planin in električnih Grchestrionov.
' Cc a nizka. — (Trgovci z glasbili rabat.)
Simon Kmevec, Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 26.
■omara OTmrnra w
H. Kustrin,
LJubljana — Maribor
Dunajska cesta 20 ■ Podr, Jurtibava ul. B
priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gu-mijevih predmetov, izolirane ž"ce za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah. TeSefon št. 47S.
mobili in kolesa njih deli in oprema pnevmatika garaža in delavnica
Gosposvetska cesta 14 Vegova ulica štev. 8.