o uveljavljanju obsodb, ki jih je izrekel Tribunale speciale per la difesa dello Stato proti Slovencem in Hrvatom
1. da izvolite obrniti pozornost vlade Republike Italije
na nemoralnost in nezakonitost izvršitve sodbe od 14. decembra 1941, ki jo je izdal odpravljeni Tribunale speciale na razpravi v Trstu proti pripadnikom tedanje slovenske manjšine;
2. da izvolite intervenirati pri vladi Republike Italije, da bi p. smislu zgoraj omenjenih ustreznih zakonov in mirovne pogodbe od 10. februarja 1947 poskrbela za dokončno razveljavljenje gornje sodbe in drugih sodb, ki so jih izrekla, bodisi odpravljeni «Tribunale specialen, bodisi italijanska vojaška sodišča pred vojno in v vojni proti pripadnikom nekdanje	sl ovensko-hrvatske manjšine v Italiji zaradi njihove borbe proti fašitičnemu režimu-državi, in da bi medtem poskrbela, da se gleda obsojencev na imenovanem tržaškem in drugih podobnih procesih uporabi vsaj amnestija v smislu dekreta od 17-novembra 1915, štev. 719, u-poitevajoč pri tem besedilo zgoraj citirane okrožnice pravosodnega ministrstva, po katerem se ta amnestija ne smatra za pomilostitev, pač pa za dolgovano dejanje pravne reparacije;
3. Izvolite predložiti to spomenico pristojnim organom Organizacije združenih naro-dov».
Objavili srno danes le kratek izvleček in zaključke spomenice, katero bomo y celoti objavili v prihodnji prilogi našega dnevnika.
Društvo «Pravniks v. Trstu, strokovno združenje in predstavnik slovenskih pravnikov v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja, je poslalo generalnemu tajniku Organizacije združenih narodov spomenico v zvezi z uveljavljanjem obsodb, ki jih je izrekel uTribunale speciale per la difesa dello Stato« proti Slovencem in Hrvatom.
Spomenica govori o nasilnem raznarodovanju sloven-sko-hrvatske narodne manjšine v Italiji, o prevzemu oblasti po fašističnem režimu, ki se je istovetil z italijansko državo, in o ustanovitvi posebnega fašističnega sodišča pod imenom uTribunale speciale per la difesa dello Statos. Dalje govori spomenica o obsodbah tega sodišča nad pripadniki sle jensko-hrvatske narodne manjšine v Italiji, o zlomu fašizma in likvidaciji njegovih ustanov ter o nepričakovanem izvajanju sodbe posebnega fašističnega sodišča od 14. decembra 1941 po Vrhovnem vojaškem sodišču v Rimu ter poudarja, da je ta sklep Vrhovnega vojaškega sodišča v Rimu ne samo v navzkrižju z duhom in besedilom ustave in pozitivnih zakonov Republike Italije, temveč tudi v navzkrižju in nasprotju z duhom in besedilom mirovne pogodbe z Italijo.
Zaradi tega — zaključuje spomenica — društvo «Prav-nik» smatra za svojo dolžnost, da se obrne na Vas, gospod generalni tajnik, z nujno prošnjo:
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, četrtek 14. septembra 1950
KOMINFORMOVSKE DRŽAVE
shušajo skriti dejansko stanje
LONDON, 13. — Čeprav so o-pustili vsako misel, 63 .bi našli še živih 13 rudarjev, katere je zasul plaz oziroma blato v rudniku Knockshinnoch Castle, jih še vedno iščejo.
V Zahodni Nemčiji
ne bo športa ob praznikih
STUTGART, 13.	— Ministr-
stvo za notranje zadeve Porenja in Vestfalske je izdalo odredbo, ki prepoveduje športne manifestacije v nedeljah in v praznikih po 12. uri. Odredba je takoj stopila v veljavo. Tudi na veliki petek, za binkošti, veliko noč, božič in na dan mrtvih, je prepovedana vsaka športna manifestacija. Pričakujejo, da bo isto odredbo izdala tudi pokrajinska vlada na Bavarskem. Baje mislijo na ta način posnemati Anglijo, kjer se v nedeljah ne zabavajo s športom.
KO VODITELJI SINDIKATOV PODPIRAJO PROTILJUDSKO POLITIKO VLADE
Angleško delavstvo se pripravila na novo borbo za zvišanje mezd
KALKUTA, 13. — Nov potresni sunek, hujši odi onega, ki je uničil severovzhodno Indijo 15. avgusta, je znova povzročil zmedo med prebivalstvom Dibrugar-ha (v Assamu). Sedanji potresni sunek je trajal samo 30 sekund, prejšnji pa nič manj kot 4 minute. Pred potresom so slišali votlo bobnenje.
Skozi sito in rešeto
Odmev izjave Edvarda Kardelja
o stališču FLR Jugoslavije do vojne na Koreji
NEW YORK, 13. — V Kaliforniji so odkrili organizacijo, ki se je bavila s prodajo novorojenčkov. Podružnice te organizacije so bile v New Yor-ku in v državi Tennessee. Cia. ni te lopovske organizacije so si preskrbeli otroke v sirotišnicah. 2ja vsakega otroka so plačali 750 dolarjev. Prodajali so nato otroke po mnogo višjih cenah osebam, ki so jih želele posinoviti. Poročajo, da je med Žrtvami te organizacije, katere dobički gredo v milijone, Veliko znanih osebnosti. Med temi sta filmski igralki Joan Crawford in June Allison.
VVASHINGTON, 13. — Dogodki na Koreji so v ZDA imeli ta odmev, da so tamkajšnje tovarne začele izdelovati tanke. Začeli so zdelovati novo vrsto modernega tanka. Menijo, da bodo tovarne «Cadillac» posvetile pozornost produkciji tega tanka, katerega hodo tudi v kratkem začeli poši, IJati državam atlantskega pakta,
'itansl	Moameriška
">o -> %Jjianifestacija.» *■ ni biia tp ne
= 23
14. septembra 1950
pri Jer
Glede na lažnivo vest vida-lijevskega glasila «Pelo», <ja je kinematografski projektor, ki ga razstavlja Jugoslavija na tržaškem, velesejmu, proizvod, milanske Microtecniche», ne pa 'kranjske tovarne «.Isk,ra», podpisani tovariši, iz Trebč - Padrič ki smo bili na ogledu tovarne Iskra dne S. L 1950 izjavljamo, da smo na lastne oči videli v tej tovarni preko 70 kinematografskih projektorjev in od tamkajšnjih specialistov dobili pojasnila pri ogledu posameznih delov. Ugotovili smo z velikim zadoščenjem, da je ta proizvod plod požrtvovalnega delovnega kolektiva tovarne «Iskra». P.ravtako so nan ponosni delavci pripovedovali, da so 1949 dali kominformi-stični radiooddajni postaji v Budimpešti, ki je lajala, da tovarna itlskra» ne izdeluje kinematografskih strojev, ampak navadne škatle, dostojen socialističen odgovor s tem, da so letno normo povečali za 5 strojev, kar so sklenili na protestnem zborovanju celokupnega tovarniškega kolektiva.
Svetovali bi tem mazačem papirja, ki tako visokodoneče govorijo o svoji solidarnosti z jugoslovanskim delavskim razredom, da naj na uspehe jugoslovanskih delavcev ne gledajo z istimi nameni kot jih gleda nevoščljiva reakcija, ampak naj zavednemu tržaškemu delavstvu prepustijo, da podpira jugoslovansko delovno ljudstvo v njegovi borbi za uveljavljenje resnice o njegovi socialistični domovini.
Viktor Cuk, Ciril Kralj
Franc Kralj
Po dolgem in brezuspešnem čakanje so uslužbenci glavne bolnice stopili v stavko
NA KONCERTU PRIHODNJO SREDO NA STADIONU »PRVI MAJii, BO NA NOVO USTANOVLJENI ORKESTER IZVAJAL NEKATERA DELA IZ ŽELEZNEGA REPERTOARJA, SPREMLJAL PA BO TUDI CELO VRSTO SOLOSPE-VOV.
Dva zaveznika
Na tržaškem velesejmu so v jugoslovanskem paviljonu prodajali okusne in pristne kranjske klobase. O tem ne bomo govorili, ker na tisoče in tisoče Tržačanov ve kakšne so bile. Teh klobas so se verjetno prenajedli tudi nekateri uredniki klerofašističnega «11 Gior-nale di Trieste« in brez dvoma tudi marsikateri komin-formistični pisun, ki se je morda s«ramoval» kupiti »izdajalske in Trumanu prodane titovske klobase«, ampak je poslal svojega kompaniona, ki je bil nepoznan, da mu jih nabavi vsaj za- 14 dni. Tako so se pre-najedli teh klobas, da jim še danes vrti-jo želodec in možgane. Posledice teh «krčevitih bolečin« pa trpijo čitatelji klerofašističnega in kominformistič-nega tiska.
«11 Giornale di Trieste« poroča, da so v coni B ponovno -Pričeli s proizvodnjo klobas. Te klobase delajo «iz mesa mul, 0slov in prašičev, ki jih ubijejo zaradi bolezr.:«. Na srečo prebivalcev področja gre celotna proizvodnja klobas v neznano smer, v dobrobit ljudi, ki o vsem tem niso obveščeni«. Potem poroča, da je bila industrija klobas, salam in podobnega v Jugoslaviji, ki je bogata ng živini, popolnoma Paralizirana po «prihodu komunističnega režima«.
G!ede na to, da so uredniki pri «11 Giornale di Trieste« vsi dobri «kristjani», hočejo »opozoriti« Tržačane, da so verjet, no tudj oni jedli klobase iz pokvarjenega orlovskega mesa.
Čudoviti so ti Jugoslovani. Znajo izdelati klobase iz pokvarjenega mesa (sicer «Gior-nale« tega naravnost ni rekel, toda mislil je tako), kj so okusne in brez bolezenskih posledic. Saj se nihče od tistih, ki si jih je privoščil na letošnjem velesejmu v Trstu, ni zatekel po zdravniško pomoč ali pa, da bi celo — umrl.
»Unita pa jp boli kratka ko} njegov klerofašističnf bratec Ono enostavno imenuje vprašanje jugoslovanske udeležbe na tržaškem velesejmu navaden «bluf». V tf-j zvezi piše: »Tisto, kar ni bilo «bluf», pa So bile kranjske klobase, ki so jih prodajali po nizki ceni«.
Nato pravi, da so v Ljubljani. Mariboru in drugih slovenskih mestih že leta brez klo-bas, da nimajo ne klobas ne mesa, da nimajo ničesar, da v »Jugoslaviji ljudstvo umira od lakote.
Eni z lepim navodilom »ljubite se meti seboj«, drugi pod raztrganim plaščem «intema-cionalizma«, oboji pa le navidezno v besedah sovražniki, v dejanjih pa zvesti zavezniki, vlečejo stari škripajoči voz la-j* obrekovanj ter iz njega delijo to kramo kot čisito resnico v zasmeh poštenju in od-
PO^jaio oni, So delali tudi drugi pred nji-TOL Pa niso uspeli. Toliko manj bodlo danes ti novi »apostoli«, ker poštenemu človeku ne se-Sfjo niti do gležnja.
Položaj uslužbencev glavne bolnice, ki se je v zadnjih dneh zelo zaostril, se -je zaključil, kot sm0 predvidevali, s protestno stavko, katere so se udeležili skoraj vsi uslužbenci. Oproščeni so bili le oni uslužbenci, katerih delo je neobhod. no potrebno za nemoteni potek poslovanja v glavni bolnici. Sindikalni predstavniki so sicer upali, da bo vprašanje že v včerajšnjemu/ dnevu rešeno ter da bodo uslužbenci lahko pričeli ponovno z delom; na žalost pa do poznega večera ni prišlo do nobene pozitivne rešitve, ki bi dajala možnost izboljšanja sedan-jega položaja; zato bo verjetno protestna stavka še trajala.
Tržaško prebivalstvo, ki je zanimanjem sledilo borbi uslužbencev glavne bolnice, odločno zagovarja njih stališče ter je pripravljeno dokazati jim svoj0 solidarnost v njih borbi za dosego izboljšanja plač; zahtevo po povišanju plač je že pred meseci odobril upravni svet glavne bolnice, takoj za njim pa tudi upravni conski svet.
Manjkalo je samo še privoljenje finančnega odseka vojaške uprave, kateremu so bile zahteve uslužbencev glavne bolnice predložene. Ceprav je bila stvar skoraj rešena ter je vse kazalo, da bodo uslužbenci najkrajšem času prejeli zahtevani, povišek, se je »proučevanje« s strani odgovornih krogov tako dolg0 zavleklo, da so končno izgubili uslužbenci vse potrpljenje ter sklenili stopiti v protestno stavko.
Protestna stavka bi se morala vršiti že pred dnevi; da ni prišlo do nje je bil vzrok spo. razum, ki so ga sindikalne organizacije sklenile na uradu za delo, po katerem naj bi uslužbenci počakali s stavko še nekaj dni, dokler ne bi prejeli definitivnega' odgovora finančnega odseka vojašket|fe>ra-
Sindikalni zastopniki usluž-bencev glavne bolnice s0 res pred nekaj dnevi prejeli pismo finančnega odseka vojaške u-prave, ki naj bi osvetlilo stališče tega do vprašanja povišanja plač. Ves odgovor pa je bil tako napisan, da ni bilo mogoče iz njega razbrati, kakšno je resnično stališče finančnega
odseka in ali ta odobrava povišanje plač.
Zopet je minilo nekaj dni, ne da bi dal finančni odsek vojaške uprave nadaljnja pojasnila glede tega vprašanja. Končno sq se uslužbenci glavne bolnice naveličali dolgotraj. nega čakanja ter sklenili stopiti v protestno stavko, ki se je pričela v sredo zjutraj ob 6. uri.
Sindikalni predstavniki še vedno niso izgubili upanja, da bo vprašanje y kratkem rešeno; če bi pa kljub stavki finančni odsek ne pojasnil svojega stališča v zvezi z upravičeno zahtevo uslužbencev glavne bolnice, bodo ti prisiljeni zaostriti svoj0 borbo ter nada. Ijevati s stavko, ki bi v veliki meri otežkočala nadaljnje redno poslovanje v bolnici sami.
Vse je odvisno torej od finančnega odiseka vojaške uprave, ki mora dokončno proučiti vprašanje ter odločiti, ali
'je za ali pa proti povišanju plač uslužbencem glavne bolnice.
Darilo pionirjem iz Slovenske Benečije
Kakor vsako leto tako so tudi letos naši najmlajši preživeli letne počitnice v otroških kolonijah po raznih krajih Slovenije, od koder so se vrnili veseli zdravi in sveži, pripravljeni za navo šolsko leto. Niso imeli pa te ugodnosti beneški pionirji, ker so morali zaradi ovir ostati v Trstu. Naši pionirji poznajo krivico, ki je bila storjena njihom bratom iz Slovenske Benečije. Zato so sklenili, da jim bodo po svoji možnosti pomagali.
Prva sta se odzvala na to akcijo pionirja iz Nabrežine Plahuta Marija in Slobodan, Ui sta darovala sledeče:
2 para čevljev; 2 para spodnjih hlačk; 1 oblekco za deklico; 2 puloverja; 2 bluzi; 1 kg testenin.
Danes se bode nadalieuala pogajanja
za resiiau vprašanja peKovsnih delavcev
KOLEDAR
Ohdatidce -
Četrtek 14. septembra
Poviš, sv. križa, Znanoslav Sonce vzide ob 5.40, zatone oj1 18.19. Dolžina dneva 12.39. Luna vzide ob 8.25,~ zatone ob 19-1 Jutri petek 15. septembra Nikomed, Svogoj
Kot -predvideno se bodo sestali danes popoldne na Uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij ter predstavniki delodajalcev, da nadaljujejo s pogajanji glede še vedno nerešenega spornega vprašanja pekovskih delavcev.
Tudi vprašanje pekovskih delavcev je eno izmed tistih, katerega rešitev se zavlačuje že mesece in mesece. Pekovski delavci, ki vodijo že nekaji let odločno borbo za svoje pravice, so pred mesec; končno dosegli sporazum za novo delovno pogodbo, ki predvideva rešitev skoraj vseh njihovih upravičenih zahtev. Vse je kazalo, da bo s podpisom zgcra,j omenjenega sporazuma -prenehala dolgoletna borba .te kategorije delavcev1 ter dia 'bodo tem priznane Po novi' delovni pogodbi -priznane pravice.
Toda, kakšno je bilo razočaranje pekovskih delavcev, ko so jim kmalu nato delodajalci zanikali pravico do nove delov-
15 držav bo letos zastopanih na mednarodnem velesejmu v
' ’ ™Sp-
ARU
ZA OGLED VELESEJMA PRIREJATA »PRIMORSKI DNEVNIK« IN «PROGRESSO» DVA IZLETA. PRVI IZLET BO OD 23. DO 25. SEPTEMBRA Z ODHODOM 23. T. M. ZJUTRAJ OB 7 TER PRIHODOM Iz ZAGREBA 25. T. M. OB 12 — DRUGl IZLET JE DOLOČEN OD 7. DO 9. OKTOBRA; URA ODHODA lN PRIHODA JE ISTA KAKOR PRI PRVEM IZLETU.
CELOKUPNI POTNI STROSKI S HRANO IN PRENOČIŠČEM ZNAŠAJO 3100,— L. VPISOVANJE PRI KRAJEVNIH ODBORIH OF IN PRI POTOVALNEM URADU ADR1A-EXPRESS, UL. F. SEVERO 5-b, TELEFON 29-243.
Odmevi iz sodnih dvoran
Ženo je pretepel
Okrožno sodišče v Trstu je včetaj dopoldne razpravljalo proti 27-letnemu Borisu Cunji iz Milj, obtoženemu, da je pretepel svojo ženo ter jo telesno poškodoval. Kot smo izvedeli na včerajšnji razpravi, je med obtožencem in njegovo ženo Anito že dalj časa vladalo neznosno zakonsko življenje, katerega glavni krivec je bila obtoženčeva ljubosumnost, ki je presegala že v-sako mejo. Ob vsaki priložnosti je napadel svojo zakonsko družico, češ da ima ljubimce, da mu je nezvesta itd.. Tako je bilo nujno, da se je 5. avgusta letos, ko se je obtoženec po treh mesecih odsotnosti zopet vrnil domov, njuno zakonsko življenje končalo najprej z. običajnim prepirom, potem pa s pretepom, v katerem je obtoženec svojo ženo tako trdo udaril, da je morala v bolnišnico. Nasilnega in ljubosumnega moža je žena prijavila sodišču, ki ga je včeraj obsodilo na 6 mesecev zapora z vsemi zakonskimi olajšavami in na plačilo 20.000 lir zastopniku zasebne stranke. Dalje je sodišče tudi odločilo, da žena lahko toži moža za odškodnino pred civilnim sodiščem. Predsednik sodišča je bil dr. Falchi, javni tožilec dr. De Franco, zapisnikar Neri, zastopniki zasebne stranke odv. Girometta, branilec Aritonini.
Dvema je bila prijateljica
Dogodek, zaradi katerega se je včeraj 23-letni Kazimir Stopar iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 756 znašel Pred okrajnim sodiščem v Trstu, se je odigral lepe spomladanske noči dne 18. aprila letos točno opolnoči na Borznem trgu, kjer je angleški kaplar Charlton kramljal s svojo prijateljico Mirando Bernetič. To bi še ne bilo nič hudega, če bi ne bilo po obtoženčevem pripovedovanju dekle tudi njegova prijateljica. Tako je obtožencu iz ljubosumnosti zavrela kri ter se ni mogel premagati, da bi ne stopil k parčku, ki je nič hudega slutef izmenjaval svoje misli. V italijanskonemški mešanici je obtoženec nahrulil angleškega kaplarja ter mu zagrozil, da ga bo ubil, če ga bo še videl s svojo prijateljico. Svojo grožnjo je podprl z revolverjem (obtoženec pravi, da je bila samo strašilna pištola), ka terega je potegnil iz žepa suk njiča. Miranda se je grožnje svojega prijatelja — civilista tako prestrašila, da jo je s hi-
trimi korak oddrobila proti nekemu hotelu, njen prijatelj — vojak pa se je z obtožencem še nadalje pogovarjal, da bi ga tako toliko časa zamotil, dokler bi mimo net privozil kakšen avto vojaške ali civilne policije. Ni mu bilo treba dolgo zadrževati vročekrvnega civilista, ko je iz neke stranske ulice privozila neka policijska emergenca. Ob pogledu na njo se je obtoženec spustil v divji beg, bil pa je prepočasen, tako da so ga policisti ujeli, ga odpeljali s seboj v zapore ter prijavili sodišču pod obtožbo, da jg grozil z orožjem v roki.
Obtoženca je predsednik sodišča dr. Fabiani obsodil na 3 mesece in 10 dni zapora. Javni tožilec je bil dr. Ippolito, obtoženca je branil dr. Del Conte.
Prebrisan je bil, vendar premalo
Isto sodišče ie nato razpravljalo proti 55-letnemu Karlu Juriševiču iz Ul. Pondares 5, ki je že star znanec sodišča in ki ima kazenski list že poln vsakovrstnih obsodb. Zadnjo je »našpilal« 3. decembra lani, ko je prišel k vratarici Ivani Jenko v Ul. Scala Monticello 3, se ji predstavil za mehanika, ki ga je poslal lastnik stavbe, da bi popravil avtomatski aparat za zapiranje vrat ter jo poprosil za lestev, da bi svoje delo lahko opravil. Nič hudega sluteč mu je vratarica v resnici posodila lestev, sam pa je nato aparat odmontiral ter jo z njim ter z lestvijo na rami neznano kam popihal. Opeharjena vratarica je naslednjega dne prevaro prijavila policiji, ki je takoj zasuniila, da morajo biti vmes Juriševičevi prsti. Zaradi tega so ji policisti pokazali njegovo fotografijo, v kateri je vratarica spoznala tistega, ki se ji je predstavil za mehanika.
Policija se je nato s »e večjo vnemo lotila zasledovanja Ju-riševiča, proti kateremu je javno tožilstvo že izdalo nalog za aretacijo, ker bi moral odsedeti še neko kazen, na katero je bil obsojen zaradi nekega podobnega kaznivega dejanja. Končno se ji je posrečilo, da ga je izsledila in aretirala.
Na zaslišanju je takoj priznal dejanje, za katerega ga je obtožila vratarica poslopja v Ul. Monticello 3 ter zadevo v toliko pojasnil, da je lestev, ki mu jo je posodila Ivana Jenko, odložil v neki veži na Drevoredu XX. septembra. Po govoru branilca odv. Del Conteja
ga jg sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora ter na plačilo 5350 lir globe.
Vojaško blaqo sla ukradla
Zavezniško sodišče za določevanje narokov pod predsedstvom maj. Craebba je včeraj razpravljalo proti mladoletnima M. S. in S. S. ter proti S.A. Prva dva sta obtožena, da sta v prvih dneh septembra ukradla z dvorišča neke vile na Opčinah 1 par vojaških hlač ter vojaški suknjič, tretji pa, da je kupil ukradene hlače za 1000 lir. Maj. Craebb je odločil, da bosta oba mladoletnika šg nadalje ostala v zaporu, neprevidni kupec pa bo še vedno u-žival privilegij začasne svobode. O njihovi usodi bo za naprej odločalo redno sodišče.
Potopljeno ladjo bodo dvignili
Predvčerajšnjim je družba «Iride» s sodelovanjem družbe «Tripcovich» pričela z deli za dvig potopljene ladje «Bereni-ce» v Miljskem zalivu. Med tednom bodo na kraj, kjer dvigujejo potopljeno ladjo, pripeljali tudi 3 zaboje, napolnjene z zrakom, s katerimi upajo, da se jim bo v kratkem posrečilo ladjo dvigniti iz morskega dna.
Smrtonosno zasfrupljenje s tetanusom
Včeraj ob 4.30 zjutraj je v glavni bolnišnici umrla 9-letna Nerina Giacomini iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 1079, katero so v ponedeljek 11. t. m. sprejeli v bolnišnico zaradi za-struipljemja s tetanusom.
ne pogodlbe ter se njenih določb niso hoteli držati. Med drugim niso hotel: ničesar slišati p povišanju plač niti o izboljšanju delovnih pogojev, ki so bili do tedaj zelo težki.
Pekovski delavci so se takoj obrnili do svojih sindikalnih zastopnikov, ki so takoj pričeli s pogajanji. Cim so delodajalci videli, da so pekovski delavci zaostrili svojo borbo, so sklenili, da prekinejo s pogajanji ter na ta način prisilijo delavce, da klonejo pred njihovimi neupravičenimi zahtevami. Namesto tega so pekovski delavci svojo borbo .poostrili ter še z večjo odločnostjo zahtevali spoštovanje določb nove delovne pogodbe. Videč, da s svojo dosedanjo taktiko niso uspeli, so delodajalci sklenili pogajanja zavlačevati ter na ta način doseči zaželen namen. Cim so sindikalni zastopniki sklicali sestanek, so delodajalci že našli izgovor, s katerim so pogajanja ponovno pdgodiili na nedoločen čas.
Na zadnjem sestanku, ki je bil pretekli ponedeljek, so predstavniki delodajalcev ponovno izjavili, da tokrat ne morejo razpravljati o spornem vprašanju, ker nimajo pooblastila sprejeti kakršen koli sklep. Pogajanja so bila tako s posredovanjem Urada za delo prenešena na današnji dan, ko bi moral Urad za delo predložiti kompromisno rešitev, ki naj bi bila sprejemljiva Za obe stranki.
Iz vsega dosedanjega stališča delodajalcev je jasno razvidno, da bodo skušali izrabiti tudi današnjo sejo v svoje namene; naloga sindikalnih zastopnikov je, da jim njih nakane preprečijo ter uveljavijo upravičeno stališče delavcev, ki zahteva kot prvi pogoj spoštovanje že sklenjenih določb nove delovne pogodbe.
Ce bj delodajalci kljub vsemu .vztrajali pri svojem stališču, morajo biti delavci toliko odločni, da bodo z že napovedano protestno stavko prisilili delodajalce, da ugodijo njihovim upravičenim zahtevam.
SLAVA PADLEMU BORCU!
Tem. (Jlocca ]oMp
*
TOV. Josip iz Trsta se je rodil v Crotone - Catanzaro (Italija) 17. 1. 1925, Takoj po razpadu fašistične Italije se je vključil v Peški bataljon. Njegovi tovariši so ga poslednjič videli piri Sapjanah pri Ilirski Bistrici 27. 9. 1943.
Ponosni mu izražamo vse svoje priznanje ter mu zagotavljamo. da ga bomo vedno ohranili v najlepšem spominu.
Slava njegovemu spominu!
OF
Vpisovanje za obisk zagrebškega velesejma od 23. do 25. t. m. se nadaljuje. Na I. okraju se sprejemajo prijave na sedežu OF v Ul. Machiavelli 13/II. od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
V Barkovljah se sprejemajo prijave v prostorih Prosvetnega društva na Mandriji ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 20. ure.
Ne zamudite in pohitite z vpisom!
Matere s IV. okraja in Kolon-kovca, ki so imele svoje otroke kolonijah v Sloveniji, lahko dvignejo rojstni list svojega o-troka na sedežu OF pri Bordonu
Skednju št. 65.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje	^
Danes Ib. t. m. ob 20. uri
GOSTOVANJE NA OPČINAH (NA PROSTEM)
z Goldonijevo komedijo
II
PRIMORSKE ZDRAHE
Prodaja vstopnic danes popoldne v pekarni Cok
K
V soboto 16. t. m. ob 20. uri
GOSTOVANJE NA OPČINAH (NA PROSTEM)
z Molierovo komedijo
JARTU F F E"
Slikarska razstava
v galeriji Škorpijon
Galerija Škorpijon, kjer razstavlja mladi slikar Klavdij Ur-sič-Cernigoj, je odprta vsak dan od 9 do 13 ter od 16 do 20.
Vozni red avtoimsa Trst-Fernetiči(meja)
Ob delavnikih: Odhod iz Trsta: 9.30, 15.00 (Iz Ul. Fabio Severo St. 5); Odhod od bloka: lu.ju, 17.00. Ob nedeljah in praznikih odhod iz Trsta: 10.00, 17.30; odhod od bloka: 10.30, 18.00.
Avtobus povozil dva kolesarja
Včeraj ob 7 zjutraj se je na cesti Flavia pripetila prometna nesreča, ki k sreči ni imela hudih posledic. Ob zgoraj omenjeni uri je namreč po cesti Flavia vozil avtobus tvrdke ATUM. Ts H 208, katerega je šofiral 35-letni Lucijan Cavarzan iz Drevoreda D’A-nunzio 68. Ko je privozil do poslopja št. 23, je z neke stranske ceste privozil 65-letni kolesar Josip Bembič z Loparja pri Kopru 233. Šofer avtobusa je z veliko prisotnostjo duha z vso silo pritisnil na zavore, da bi tako preprečil nesrečo, kar mu je deloma tudi y resnici uspelo. Zaradi sunkovitega manevra Pa je avtobus zdrsnil na desno stran ceste, kjer je v istem trenutku privozil mimo 38-letr.i kolesar Karl Marc z Lonjerske ceste 115. Slednji je bil še toliko prisoten, da je skočil s kolesa ter se vrgel proti jarku, vendar pa ga je kljub temu avtobus oplazil s svojim zadnjim delom. V istem trenutku je avtobus na drugi strani zagrabil tudi Bembiča ter ga s seboj vlekel kakšnih 15 metrov.
Na kraj nesreče je takoj privozil avtomobil Rdečega križa, ki je oba ponesrečenca odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je pri nesreči dobil Karl Marc le lažje poškodbe ter bo v 6 dneh zopet popolnoma zdrav, Josip Bebmič pa bo moral zaradi raz-
nih poškodb po vsem telesu najmanj 30 drži ostati v bolnišnici.
rnici
V torek je nekje v Ul. Fabio Severo izgubil Aristide Tamaro iz Ul. Mazzini 32 svojo denarnico, v kateri je imel čedno vsotico 10.000 lir ter osebne dokumente. Poštnega najditelja naproša, da mu denarnico proti nagradi vrne ne eni izmed tukajšnjih policijskih postaj.
XXX
Steliju Gustir/iju iz Ul. Or. landini 28 pa je neznani žepar izmaknil denarnico s 300 lirami in osebnimi dokumenti v baru «Aquilla» na Korzu Garibaldi.
Kamionček in motor sta trčila
Po Ul. A. Volta proti Ul. Ko-lonja se je včeraj ob 14.10 peljal s svojim kamiončkom TS A 7853 45-letni Karel Eppinger iz Ul. Commerciale 17. Ko je privozil do križišča z Ul. Gal-vani in hotel zaviti na levo, je pri tem zaprl pot 50-letne-mu motoristu Henriku Del La-gu iz Ul. R. Sanzio 22, ki je V istem trenutku poskušal kamionček prehiteti. Tako je prišlo do neizbežnega trčenja, pri katerem k sreči ni bil nihče ranjen. Tudi materialna škoda na obeh vozilih je 'le neznatna.
Obisk vlomilcev
Na glavni policijski postaji se je včeraj popoldne zglasil Lino Bernobi iz Drevoreda D’Annunzio 10 in službujočim policistom prijavil vlom, katerega so v njegovi odsotnosti izvršili neznani vlomilci ter iz njegovega stanovanja odnesli za okoli 40.000 lir razne obleke in perila. Policija je uvedla običajno preiskavo, ki do sedaj še ni rodila nobenega u-speha.
Ukradeni avto so našli
Kot se naši bralci šfe spominjajo, so v nedeljo 10. t. m. neznani tatovi izpred «Adria-co» ukradli avtomobil znamke «Lancia Ardea«, ki je last Uga Lidegga iz Ul. S Francesco 16. Za drznimi tatovi je policija pričela s svojimi poizvedbami, kljub temu pa se ima samo naključju zahvaliti, da se ji je tako v kratkem času posrečilo »izslediti« ukradeni avtomobil, dočim se tatovi še vedno sprehajajo v prostosti. Včeraj ob 15 so namreč nekateri člani civilne policije s postaje pri Sv. Soboti zagledali pred poslopjem št. 63 v Ul. Campanel-le avtomobil, ki je imel vse karakteristike onega, ki so ga neznanci ukradli v nedeljo. Njihov dober policijski nos jih je privedel do Josipa Primožiča, ki stanuje v istem poslopju. Takoj jim je povedal, da avtomobil ni njegov, da pa so mu ga pred tremi dnevi izročili v varstvo trije neznanci, obenem pa mu zagotovili, da bodo prišli ponj že naslednji dan, pa jih je zaman pričakoval. Najbrže so si tatovi mislili, da -je stvar še presveža in bi zaradi stroge policijske preiskave ne bilo preveč varno izpostavljati se morebitni policijski zanki
Nepoštena kupca
V soboto 9. t. m. sta prišla v trgovino tvrdke Brunner y Ul. Mazzini dva kupca, od katerih se je eden predstavil za sina lastnika tvrdke Vecchiati iz Trbiža ter izrazil željo, da bi rad na njen račun nakupil nekaj blaga. Bila sta tako neprisiljena v obnašanj«, da &'o jima v trgovini verjeli. Nato sta izbrala nekaj kosov raznega blaga in dejala prodajalcu, da se bosta vrnila ponj ter odšla. Po preteku dveh ur se je eden od dveh kupcev (pozneje so ga identificirali za 49-letnega Ivana Schiavetta iz Grizolere pri Benetkah) v resnici vrnil v trgovino z naročilom, naj blago dostavijo v hotel »S. Nicolč« v istoimenski ulici, rekoč, da bo plačal račun v ponedeljek. U-pravnik tvrdke Guido Santaro-sa iz Ul. Geppa 8 pa je v ponedeljek zaman pričakoval oba nepoštena kupca, ki sta jo medtem že neznano kam popihala. Santarosi n.j preostalo drugega kot zadevo prijaviti na policiji. Lastnik je utrpel za okoli 110 tisoč lir škode.
Prosvetno društvo Lonjer-Katinara
priredi v nedeljo 17. septembra ob 17. uri v Lonjerju, na dvorišču gostilne «PRI ZUPANU«
Koncert
narodnih in umetnih pesmi, klavirja solo, harmonike solo in orkestra Sodelujejo: pevski zbor Lonjer-Katinara, pevski zbor «Slovan» iz Padrič, pevski zbor «Valentin Vodnik« iz Doline, orkester iz Lonjerja, harmonika solo, klavir solo Ker je to prvi koncert, kjer bodo nastopili naši mladi glasbeniki z Glasbene akademije v Ljubljani, vabimo vse, da se zanimivega koncerta udeleže
Odbor
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. septembra se je v Trstu rodilo 17 otrok, porok je bilo 6 umrlo Pa je 6 oseb.
Poročili so se: mehanik Rihard Mezgec in šivilja Olga Juriševič, novinar Maggiorino Varnerin in gospodinja Leoca-dia Lupoli, inštalater Ivan Rol-li in prodajalka Stelia Zeugna, agent CR Josip Pacič in šivilja Angela Sperto, mehanik Silvan Godeas in bolničarka Giulia Brodnič, financar Da. niele Riosa in gospodinja Gem-ma Solda.
Umrli so: 73-letni Silvij Su-pančič, 67-letni Garabet Tscad-varoff, 72-letna Ana Fachin vd. Slaus, 9-letna Nerina Giacomini, 57-letni Josip Tosolin.
KINO
IZLETI PDT
Za izlet na KRN IN TRIGLAV bo odhod v soboto 16. t. m. od začetka Ulice Fabio Severo OB 13. URI in ne OB 15. kakor je bilo prvotno javljeno.
V nedeljo 1. oktobra bo izlet V TRNOVSKI GOZD skozi Vipavsko dolino z obiskom preteklo nedeljo otvorjene Iztokove koče pod Golaki. Vpisovanje pri Geču v Rojanu in v uradu ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13-11 do 21. t. m.
Glasbena šola
Vsi gojenci, lanski in novi, ki niso imeli možnosti za pra. vočasen vpis, lahko store to dnevno od 11. do 12. ure v Ul. Slataper 1, I- (Carrara). Pouk se bo začel 15. t. m.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo - Carmei, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. "Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo.
FINANSIRANJE OBRTNIKOV
IN OBRTNIŠKIH PODJETIJ
TRST, 13. (A1S) — Nedavno podpisani ukaz ZVU številka 149 razširja olajšave za dosego finančne pomoči po tržaški podružnici banke «Cassa di Risparmio« na tukajšnje obrtnike in obrtni-niška podjetja.
Finančno pomoč bodo dali v obliki posojil do najvišjega zneska 2 milijonov lir pod enakimi pogoji, kot veljajo za to vrsto poslov v italijanski republiki.
ZVU je tudi dovolila mnogo fiskalnih olajšav za ta posojila.
Sklad, iz katerega bodo dajali posojila, bo obstajal v glavnem iz denarja, ki ga bo dala na razpolago ZVU, ki bo tudi jamčila do 70 odst. vseh izgub, ki bi nastale iz operacij tega sklada. «Cassa di Risparmio« bo upravljala sklad in bo sama podpisala del denarja za posojila.
Odbor predstavnikov krajevnih prizadetih krogov bo sodeloval z navedenim denarnim zavodom pri sprejemanju in proučevanju prošenj.
ZVU bodo obveščali o odobre, nih in odklonjenih posojilih in o razlogih zadevnih sklepov.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8025-8075, papirnati šterling 1580-1620, dolar 662-666, dolar (telegrafski) 670, švicarski frank 153-154,	100
francoskih frankov 168-17? av-strijski šiling 22.75-23.25.
Rossetti. 16.00: «Ruleta», Barbara Stanvyck.
ExceIsior. 16.30: «Dekleta iz Har-weya», Judy Garland.
Filodrammatico. 16.00: «Segtre pod orožjem«, C. Colbert.
O
Alabarda. 16.00: »Viva Villa«, Wallace Bery.
Armonia, 15.30: «Pri zlatem konjičku«, B. Grable.
Garibaldi.	15.00:	»Zlata	ovira«,
barvni film, G. Raft, J. Bennet.
Ideale. 16.15: «Hiša naših sanj«, G. Grant, Myrna Loy.
Impero. 16.00:	«Pošast	iz	Rio
Escondito«.
Savona. 15.30: «Demon ljubosumnosti«.
Viale. 16.00: «Divja ljubezen«.
Vittorio Veneto. 16.00: «Vsako dekle si želi moža«, Gary Grant.
Ob morju. Danes zaprto, o
Adua. Zaprt.
Azzurro. 16.00:	«Otočje	v pla-
menih«.
Belvedere. 16.00: »Na ostrini rezila«, Tyrone Power.
Marconi. 16.00:	«Roka	mrtve«,
Carlo Nin-chi.
Massimo. 16.00: «Vprašanje in od-gpvor«, revija.
Novo Cine. Zaprt.
Odeon. 16.00: «Sv. Janez obglavljeni«.
Radio. 16.00: «Zivljenje Markan-tonija in Kleopatre«.
Venezia. «Noč na taborjenju«.
Vittoria. 19.30: «Angeli brez nebes«, Marta Eggerth.
Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Vsi poznajo Suzano«.
Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: «Trije odlični sinovi«, G. Raft, G. Brent, R. Scott.
Letni kino Rolan. 19.45: »Lepotice v kopališču«.
H RADIO I!*
JUG0SL.C0NE TRST)
(Oddaja na srednjih var 212.4 m ali 1412 K) ČETRTEK 14. 9. 1950 ^
6.30: Jutranja glasba; 6.45:^ ročila v ital. in objava sp®, 7.00: Napoved časa - Por."S. ;#• slov. in objava sporeda; <•* • tranja glasba.	,jJ:
12.00: Iz opernega sveta. ^ Zabavna glasba; 12,45. r jjjj v ital. in objava sporeda- ^ Napovedi časa = Por? ,1? opšot-in objava sporeda; 13._19-	,[t,);
ne »like; 13.45: Našim žena® jn 14.00: Anton Lajovic: An«£ v adaggio; 14.30: Pregled us j0v.; ital.; 14.45: Pregled tiska 15.00: Zaključek.	ti	(it.)l
17.30: Politične aktualno5" w; 17.40: Dunajska lahka * K|»-18.00: Samospevi za^ ..S? KOI**
in %
vir; 18.15: s' Prokofjev: Ko ^ v
-r — irinltMA t	^
za violino in --------------- „
D-duru; 18.45: Poročna v
orkester f" },rva-niediS«:
ščini; 19.00: Glasbena Na-19.15: Poročila v ital.,' 'sioV.: poved časa - poročila v . zbor 19.45: Poje tržaški Komorn' pod vodstvom Ubalda juzna 21.00: Radijski obzornik [oVi); Italija, pozabljena dežela -rant 21.15: Rapsodije; 22.00:	po-
strani (ital.); 22.15: daly: Iz suite «Hary Jao°L’ja po-Plesna glasba; 23.00: Zaoi J r0. ročila v ital.; 23.05: Zadnja ^£V. čila~v slov.: 23.10: Objavami'; nega sporeda; 23.15:
~u: Zaključek.
LJUBLJANA, MAHIJJJ!
rel. postaja NOVA GOBg
(Oddaja na valili 327J>
212,4; 202,1 m.)
ČETRTEK 14. 9- 1,5.. flj,
: 5.1J', -
5.00: Jutranji pozdrav, -_ e0ir-poved časa, poročila.	sPf
napoved in objava dnevns e g reda; 5.30: Slovenske nafSjT;# srni; 5.50: Jutranja telova»u ^ Napoved časa, poročila «.. i# ski koledar; 6.10: JutranJ ccrt	.
12.00: Lorenzo de Napoved časa in	K
Zabaven glasbeni spojr VjA Oddaja za pionirje; l3-’,:. A Zigar: Na jugu, koncertn tura; 14.00: Pojo Fantje }u\Vk 14.30:	Ljudska univerz'aLapo<*J
Romunske pesmi; 15.00. gji#, čaas in poročila; l5Ju'Mrne' Saint-Saens:	Živalski	14
suita-	S'3'T.
18.00: Koncert altist*" ypo' Zec, pri klavirju MariJa"' ionifff. šek: 18.20: Pogovor s i9.Jj: 18.40:	Slovaška besedj’
Napoved časa in por°s‘i (jo: fT Dela L. v. Beethovna; -T teW. davanje za izobraževalo 20.15: Georgi Enescu: ti trfj rapsodija št. 1:'20.30: ški Komorni zbor P- IIv 2fr. Vrabca (Prenos iz	Al<S
Petletka naša teče...; H-% Borodin: Simfonija st- bajhon’ lu, Aleks. Tansman: "‘Tj-flosP!. godalni orkester; 22.00: Pgtog(aJ ročil Zvezne postaje glaS"7 22.15:	Zabavna n°SnKon«
23.30: Poročila; 23.35: daje.
Mestna P^narn8.0j Ljubljani sprejme v službo 10 delavC težakov.	^
od 23. septembra do 8. oklob*'0
v
2elemiShi popu&ti
prti (jobpodati^
chlGcjcmji TUJI j
Trgovinski oddel Ul. Cicerone 8-
Potovalni in turistični urad
TRST
ul- f; Se^g°2^
Telefon ™
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32
IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Ali naj bo to duhovnik in človek?
n nedeljski pridigi je župnik Krajnik iz Ažle rekel, da bi bilo za otroke iz Slovenske enecije, ki so v Trstu na počitnicah kot gostje demokratičnih organizacij, veliko °ie. da bi se ponesrečili tako, kot otroci pri nedavni nesreči v Kanalski dolini
tisv? sloveni'ji se pri-
tamkajšnjih protiljudskih
DrdTiS3 2aved!no slovensko lvabtvo vedno bolj veča. V
voz1 i>ropaSandr‘i šovinistični liuH- 50 Slovencem sovražni tamkajšnji 6 L y 5’M'°Pu itaUjgnske-'teUjf Udarna pest reakcije
R°Va .Vloga Pa zavze-sociai eneciii saano razrednega, stališča, ampak je Vidna v pogledu narod-
feišnir zaP°stavljan.ja tajn-tw- i ga nudstva. Žalostno je g <*Mv0, da se pri tem ne-]q t * p(revec papeški duhovni-V«	ne zavedajo, tem-
tj m _ ,	^	vztrajajo v zmo-
?4lrin ,e Migajo Prav bo-
izmed takih je Kraj-nju ?? Až|e- Po pripovedovati n t med zastavonoša-sovraštva do nalij 5, ‘a Slovencev in do dela
De f_ precktavniki. Demokratič' e Slovencev za Bene.
tij *r°nt'
v korist prebi‘ 5ratttuje X,° Se na Prinler ne tedeij,.’ z lece namesto (v^k3 evangelija govori
J?VtVari neke nepri‘
cerkvi mL.0,. i° skuša kar v ži^‘blatit.. Pri nedeljski ma-
tišljen7hraj?ik ,iznesel kup iz' Df-g a stvari 0 predsedniku
Kontu\ Benečijo tov. Mariju osebn» T^al se je v njegove 'ItUge	ki	njega	niti
tak. z • n? zantmajo in ni-s°beno niegovim obrekovanjem ljuhe2n.ZVeze- Dalje je namesto trav;	verniki	oznanjal
tiemu •zarski Pohod proti daj 2 ? Priporočal ljudem, km sploh ne govorijo, tiku^^hno pa je ši0 žup-
5°%I*l1VjC0 to> da se ie DFS atrav ’ da je VI Slovenskih koaj 7 letovanju y Trstu, od ^kateru-h051®!! številna pisma, Življa; ■ 80 °Pisovali svoje do-Se ikv;.,,!1} hvalili, kako ddtaro
?*Nk V zvezi s tem je “olje, - Val. da bi bilo veliko kakor l , bi jih pobrala smrt Vlsfi hh dvanajst otrok, ki K k-..esrečili v Kanalski do-"iesriv 80 yračaii s počitnic, t v eni mnenju je najbrž fbtejo ®°lje je, da telesno
F “Poinrt?01, Pa da svoie du' *ti po tJ.° pri komunistih«,
Hih vh10gOVem
in mnenju hje jjj 1 eaka pravo življe-j v nebesih. (!) Ni naš ‘ se spuščali v to 5®Hj tn .Je’ ne’ nai namen je Nle T.Ls,iC'a dakažemo, kako oveške in sadistične
»o T "
papež ne bi mogel dati odveze?
Vendar je šel mož v slepi pokorščini svojim nadrejenim in v svoji. zagrizenosti do demokratičnih zavednih antifašistov celo tako daleč, da je vpričo ljudi govoril neresnico, ko je rekel, da so predstavniki Fronte otroke za kolonijo kar ponoči jemali iz hiš in jih s silo odvažali. To je rekel, čeprav je njemu, predvsem pa prebivalstvu, prav dobro znano, da je marsikatera mati spremljala svojega otroka prav do Trsta in se tam na lastne oči prepričala, da je bil otrok izročen v dobre roke jn da se mu bo dobro godilo. Ce je fašizmu in kleru še pred desetletji uspelo strašiti pred »zlem komunizma)) s pripovedkami o kasarnah, mučenju in pobijanju, je danes po tolikih letih, ko sta se demokracija in napredek toliko približala svetu, da trka na vrata po vsem svetu, — neumnost in nesmisel strašit; ljudstvo z besedami, češ da frontovci otroke nasilno in ponoči odpelju-jejo zdoma in da jim kdo ve kje prizadenejo zlo.
Le kaj bo župnik pridigal, ko se bodo otroci vrnili jn mu bodo sami povedali, da vse njegovo čvekanje prav nič ne odgovarja stvarnosti, temveč da je do jemeličv zlagano, sovraž-
no, ker je on sovražnik napredka in vsega dobrega, ki ga ta prinaša človeštvu.
Torej slab pastir, slab učitelj! Tudi ljudstvo je tega mnenja. Kaj bodo mislili otroci, ko jim bodio povedali, kaj jim je takorekoč v napotilo rekel njihov »dušni pastir«. Razočarani nad njim ne bodo, pač pa si bodo že od mladih let dalje prav dobro zapomnili, kdo jim želi dobro in kdo ne, komu s,mejo zaupati in zopet — komu ne.
Delavci za rešitev važnih vprašanj
Pred dnevi se vršil v Gradiški sestanek posameznih strok Delavske zbornice naše pokrajine, na katerem so razpravljali o sindikalnih vprašanjih, ki jih nameravajo rešiti v bližnji sindikalni borbi. Predvsem so razpravljali o ureditvi odpustov, državni delovni pogodbi za tekstilne delavce in mehanike ter reorganizacijo sindikalnih strok.
Glavno poročilo je imel odgovorni tajnik pokrajinske Delavske zbornice Trippi, ki je prisotnim prikazal sklepe sprejete s strani CGIL v Rimu in Turinu. Iz diskusije je bilo raz.
vidno, da bodo delavci sprejeli septembrsko sindikalno borbo za svoje pravice. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri obljubljajo, da bodo navezali stike tudi z drugimi sindikalnimi organizacijami, da bi pokret za zboljšanje delovnih pogojev in delavskih pravic čimbolj uspel.
Del strešnega roba se je zrušil
V torek zjutraj okrog 8. ure se je v Ulici Ascoli nenadoma zrušil strešni rob neke hiše. K sreči se je to zgodilo ob zgodnji uri, tako ni bila ranjena nobena oseba. Seveda je ta primer zbudil med prebivalci tega dela mesta velik preplah. Zato so tfkoj obvestili goriške gasilce, ki naj bi preprečili možne nadaljnje nesreče. Gasilci so prihiteli takoj in v kratkem času spravili s ceste veliko množino materiala, ki se je nagrmadil ob zrušenju dela strehe. Neutrudno so skoraj dve uri delali in končno zagotovili varnost ljudem in izpraznili cesto. Dognali so, da je bilo pri-, bližno 200.000 lir škode.
Važno za učiteljstvo
Didaktično ravnateljstvo za Gorico in Doberdob obvešča, da morajo vsi oni učitelji, ki nameravajo poučevati pri ljudskih tečajih (nekdaj večerni tečaji) s slovenskim učnim jezikom, takoj vložiti prošnjo v dveh izvodih (eno na kolkova-nem papirju za 24 lir, drugo na navadnem papirju). Prvo prošnjo naj prosilec naslovi na šolsko skrbništvo v Gorici, drugo pa na didaktično ravnateljstvo v Ulici Croce — Gorica.
Za druga navodila naj se učiteljstvo obrne na šolsko ravnateljstvo v Ulici Croce.
Starši naj poskrbijo, da se vpiše čimveč tečajnikov.
Padel je s kolesa
Ko se je včeraj popoldne vozil s kolesom llletni Marijan Gra-niki, je zaradi hipne raztresenosti zadel ob neko oviro in padel z vozila. Bližnji ljudje so mu pritekli na pomoč in poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je nesrečneža peljal do bližnje bolnišnice Brigata Pavia.
KINO
VERDI, 16.30: «Afriški kralj)), VITTORIA, 17: «Tega jaz poročim)), C. Colbert; CENTRALE, 17: «Vrt čarovnic)), S. Mool;
MODERNO, 17: «Ne govori, rajši me poljubi«, S. Temple; EDEN, 17: «Beau Geste«, G. Cooper.
IZ NOVE GORICE
Delovni kolektiv železničarjev je najboljši v Jugoslaviji
Včeraj 13. septembra je okrajno sodišče presojalo razne male prestopke. Nekatere obravnave so bile tako živahne, da so zabavale maloštevilne prisotne.
Prva je stopila na zatožno klop 321etna Tereza Fighin, ki je bila obtožena, da je žalila čast svoje hišne gospodinje Marije Mišič poročene Marega. Nekega dne je namreč njena jeza tako narasla, da je prijela Maregovo in jo hotela celo pretepsti. Seveda, mož napadene, ki je bil prisoten, ni pustil na cedilu svoje žene in skupno sta z nelepimi besedami obsipala napadalno žensko. Vzrok njihovega prepira je bil, da je Maregova zahtevala od svoje najemnice, naj zapusti stanovanje. Uvidevni sodnik je svetoval obtoženkama naj se pobotata, ker jima pač ne kaže drugega. Stanovanjska kriza se nadaljuje in hočeš nočeš morata še nadalje živeti pod isto streho. Nekaj časa
Dolgi jeziki pred sodiščem
jali vsaka pri svojem in se nista hoteli sprijazniti. Končno je zmagala modra besedta sodnika Pa--scolija, ki je nepoboljšljivi greš-nici spravila.
* * *
Sledila je razprava Ptoh vnetnemu Jožefu Nardinu. Zakonca Nardin, sta bila že več časa ločena, a zaradi pdmanjkanja stanovanj sta morala deliti isti prostor z otrokom, čeravno bi rada šla eden drugemu izpred oči. Ker •e otrok povečini živel z materjo, je smatral njo edino za gospodarico v hiši. Neko nedeljo si je želel oče z otrokom na sprehod, a otrok se je temu uprl in zato ga je oče pošteno našeškal. Zena je izrabila to priliko, da je
moža prijavila oblastem1. Ker se čiTtSiZrrotni Trenirliiivki "vztra- je pri zasliševanju mož izgovar-
jal, da ni nameraval nič hudega, pretepel ga je, ker ga ni otrok ubogal, ga je sodnija, ko je zadevo natančneje pregledala, o-prostila.
* tt *
Sledil Je nato proces Alfreda Caneva in Eleonore Biasutti, ker sta razžalila čast Ane Brezigar in ji grozila.
Brezigarjeva je oddala v najem stanovanje obtožencema. Ker ji je prišlo na uho v kakšnem neredu držijo stanovanje, se je razjezila na najemnike. Začel se je tako obojestranski prepir, ki jih je privedel na sodišče. Po zasliševanju sta bila oba obtoženca oproščena, prvi, ker ni zagrešil dejanja, druga zaradi pomanjkanja dokazov.
Sledila Je obravnava zaradi nesreče z motorjem, ki se je zgodila 18. maja tega leta in za katero je pil obtožen 261etni Critel-. li Anton. Ko sta prišla končno tožilec Nello Janičič in obtoženec pred sodišče, se je po njunem zasliševanju zadeva poenostavila in prišlo je do popolne sprave dveh nasprotnikov.
Izlet planinskega društva
k jezeru Cavazzo
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 17. septembra popoldanski izlet k jezeru Cavazzo. Odhod ob 13. uri s Travnika, povratek okoli 22. uro. Cena za člane 300 in za nečlane 400 lir. Za vpis in morebitna pojasnila povprašajte pri urarju Šuligoju na Travniku.
Železniška postaja v Novi Gorici je pila ob priključitvi leta 1947 v zelo zanemarjenem stanju. Trava je na visoko preraščala tire, da je bila bolj podobna travniku kot pa postaji. Le nekaj uslužbencev je ostalo od starih: drugi so bili še vedno razpršeni po raznih krajih Italije. Z velikimi napori in s čisto novim kadrom so v letu 1947—48 uvedli promet, ki je iz dneva v dan tako naraščal, da je v letu 1949 dosegel popoln razmah.
Proga Jesenice-Trst je postala v prometu ena najmočnejših prog v mednarodnem pogledu, postaja Nova Gorica najvažnejša aranžir-na postaja. Zaradi ojačenega mednarodnega prometa na tem delu proge, promet nikoli ne zastaja, pač pa vozi vlak za vlakom po prvi varianti, kolikor jih pač e-notirna proga dopušča.
Da se morejo prepeljati vsi vlaki na tej strmi gorski progi, ki teče iz predora na most in zopet v predor po padcih in vzponih do 25 odtisoč, se je kolektivu postaje Nova Gorica kakor vsem ostalim kolektivom goriškega vozla postavila velika naloga, ki jo je bilo treba stalno izvrševati. Z nenehnim učenjem pri delu in v učilnicah se je novo osebje toliko izpopolnilo, da je postalo kos tej nalogi.
Zlasti so se izkazali mladi nad-premikači Alojz Velikonja, Milan Cefarin in Alojz Kodelja, ki so uredili premik tako, da se dovO' ljeni čas za zadrževanje voz v lokalnem prometu ni prekoračil v tranzitnem prometu pa skrajšal za eno uro. Z njimi ter s pomočjo drugih zavednih članov socialistične družbe je uspelo delovnemu kolektivu, da so premi-kalne brigade v prvem polletju presegle normo za 113 odstotkov.
Vozne brigade so presegle normo za 117 odstotkov in izvršile 87.128 potniških in 109.260 tovor-
nih voznih km. Najboljša vozna brigada je trikrat udarna brigada vlakovodje Rafaela Kranjca. Za te kakor tudi druge uspehe so bili potrebni veliki napori, zlasti zato ker so morali vozni uslužbenci prepeljati vse blago po najbolj strmih progah v veliki vročini skozi nešteto predorov v katerih duši človeka, posebno ka,dar morajo stroji napeti vso svojo zmogljivost.
Poleg strokovnega dela delajo delavci in uslužbenci tudi v kul-turno-prosvetnem in fizkultur-nem delu, kjer dosegajo vsestranske uspehe. Živo in z zanimanjem se pripravljajo na izvolitev svojega delavskega sveta in tekmujejo tudi pri vpisu drugega ljudskega posojila.
Zaradi tolikih uspehov, ki so predvsem patriotične in socialistične zavesti celotnega delovnega kolektiva železniške postaje Nova Gorica, je zvezna vlada podarila delovnemu kolektivu prehodno zastavico, ki jo je imela do sedaj postaja Beograd. Izročitev te zastavice je bila zvezana s prijetno svečanostjo, katere se je udeležil minister za železnice FLRJ tovariš Todor Vujasinovič. Za posebno prizadevanje za izpolnitev plana prevoza prvega polletja letošnj. leta, ki so ga visoko presegli, je delovni kolektiv prejel poleg prehodne zastavice tudi nagrado 40.000 dinarjev. Proslavi je prisostvoval med drugimi minister vlade LRS tovariš Tone Šuštaršič, člani raznih železniških kolektivov, delegat Zveze sindikatov Jugoslavije ter partijskih in množičnih organizacij. Sprejete so bile pozdravne resolucije v katerih gorištoi železničarji obljubljajo, da se bodo tudi v bodoče vztrajno borili na fronti socializma in da bodo petletni plan transporta izpolnili že letos.
^ bi W ?rižle iz ^ človeka, svojo mo-
IWbe?n-pIiedstav^ati y vasi dhieniJi in dobrote. Tega ^ 0m župniku ne b0-
.	v .	 ivu
17afor ne najdemo po-^kih, w Tdnot pri tolikih kle-- zapusitilj svoje po-
!?koi}p n 8e stavili v službo ^in^iudske državne tbr nienih političnih avan-
Aj; j.. .
te keseii ZU??'k,.ko ie izrekel t '• ^	‘	najmanj	pomislil,
‘7 4 mamice tistih žr-v1 2at0	njegove	bese-
Žet mA 3* liUdie’ kl- 50
}sti0llnfogledovah t
,masi, niso mogli (Imel;	se	z	gnusom
in si šepe-
k Q hjet>n„-—	ln 51 sepe"
NrazoL 1 Prebosti. Nji-> n^arani*. še onih %o&t • 1 v-,	1 vero v pra"
nD’Wii strašno, straš->lu j..' g0v°ril v posmeh živ-?Vd. Vsetnu, kar živliemie
v
biSie vzeTizraz^ ie fl H'
m - c° Stori o,?-,' kl označuje clbvek= i človeku s stra-tie, j.- • torej neetično de-
tm^bje čl 011 ali druS način
Si Z ^°Sa' Ali »> tci
Vo10 bodaSd, vlia iziava. ki
v ^ J?*	iz	Ažle,	za
fSt-0' tak t”? greb najhujše "lin,,,..	' Za:kršnemu niti sam
MORALNOST NEKEGA POROČANJA
Nota laž prt ostudna
v podli Kampanji prati jugoslov. coni STO
Na način, kakor da gre zares za vest, o kateri ne more biti dvoma, objavljajo včerajšnje demokristjanske »Le Ultime Notizieu grozno vest, ob kateri se morajo človeku lasje naježiti. To vest je spravila v svet prav za prav a-gencija «ANSA» in jo je resnicoljubni list »Le Ultime No-tizie» s tolikšnim navdušenjem pobral, da jo je objavil kar z mastnim tiskom pod tri-kolonskim naslovom. Vest trdi. da so predvčerajšnjim našli pri Izoli v čudnih okoliščinah nekega jugoslovanske ga oficirja, ki je imel izvrtane oči in odrezan jezik, a je še vendar živel. Poklicali so »policijo)) in Rdeči križ. ki sta poskrbela za prevoz v bolnico. Zdravniki upajo, da bo častnik kljub strašnim poškodbam ostal pri življenju, ugotavljajo «Le Ultime Notizieu, ki dostavljajo, da se za ime častnika ne ve. a da pripada posadki iz Portoroža
Ker omenjajo «Le Ultime Notizieu kot kraj, ker bi naj nesrečneža našli, Izolo, smo se odpeljali v tamkajšnjo bol nico in službujočemu zdravniku dr. Turku pokazali članek iz »Le Ultime Notizieu, Prijazni zdravnik nam je povedal, da v njihovi bolnici ne le da ni nobenega niti podobnega primera, temveč da on niti ni slišal o čem podob nem govoriti. Dal nam je tudi pismeno priporočilo za zdravnika v vojaški bolnici v Portorožu kap. dr. Marjana Bervarja, h kateremu smo takoj nato odšli.
Ko smo prišli v vojaško bolnico v Portorožu, se je kap. dr. Bervar ob omenjenem članku zelo čudil. Zagotovil nam je, da že mesece ni bilo v bolnici nikakega častnika — razen za kake malenkostne praske — in iz-
recno poudaril, da je izključeno, da bi se kak tak primer, kot ga opisujejo »Le Ultime Notizieu, dogodil in bi on ne bil o njem obveščen. Vsako vojaško osebo namreč pripeljejo po nesreči (tudi če ne bi bila več pri življenju) v vojaško bolnico, in tudi če postane civilna oseba žrtev nesreče, v katero so zapletene vojaške osebe, se sestavi komisija, v kateri mora biti tudi zdravnik vojaške bolnice. Glede vesti v »Le Ultime Notizieu pa nas je kap. dr. Bervar pooblastil, da jo demantiramo. Dejal je izrecno, da on lahko vsak trenutek tak demanti podpiše.
Iz vojaške bolnice v Portorožu smo se odpravili še na Urad za informacije pri VU« JA. Tudi na tem uradu so za »stvaru izvedeli šele iz Trsta po objavi v »Le Ultime Notizieu. Predstavnik urada je dejal, da je vsa vest popolnoma Izmišljena in z zlobnim namenom razširjena.
Agencija »ANSAu je torej zopet poslala v svet eno izmed tolikih svojih nekontroliranih in neresničnih vesti Iz jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Samo da Je včerajšnja izmišljena vest zaradi svoje grozotnosti, ki jo vsebuje, toliko bolj sposobna, da na čitatelje na čisto poseben način vpliva. Ta vest spada med najbolj umazano gonjo proti jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, gonjo, ki jo izvaja na eni strani kle-rofašistična, na drugi strani pa kominformistična reakcija. Kakor včeraj »Le Ultime Notizieu bodo danes porabili to vest «Giornale di Trie-steu, «L’Unita» in vsi, ki sovražijo vse, kar je v zvezi z Jugoslavijo. Iz vsega tega torej lahko napravimo zaključek, čemu služi razširjanje takih vesti.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon
Gasilci v Piranu bodo slavili 60-letnico svojega delovanja
v teh krajih je skoraj nekaj nenavadnega podobna obletnica. in vendar bo letos 60 let, odkar delujejo v Piranu ondot-ni gasilci.
Morda bo prav, če povemo pri tej priliki nekaj misli o gasilstvu: Posebno nas Slovence, ki poznamo razmere v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh preseneča, da ne vidimo skoro nikjer po. vaseh nam dobro znanih napisov ((Gasilsko društvo«, ali ((Gasilski dom« s tako značilnim turnčkom Pb strani, kjer sušijo gasilske cevi in kjer imajo gasilci svoje vaje. In kar je bilo najbistvenejše, na napisu vsakega gasilskega društva je blestela vselej beseda «Prostovoljno»...,
■to je etična stran slovenskega in jugoslovanskega gasilstva, ki ima za seboj pravo tradicijo že 80 let, odkar so nastala prva prostovoljna gasilska društva. V gasilstvu je bila vselej organizirana prava armada ljudi ~~j zlasti delavcev in kmetov — ki so s svojo organizacijo v materialnem pogledu koristili zelo mnogo našemu ljudstvu. Saj sQ rešili marsikatero hišo, gospodarsko poslopje, cele vasi, živino, hišni in gospodarski inventar, mnogokrat tudi ljudi- Njihov pomoč je bila vselej nesebična in hitra. Gasilci so že rodove nazaj tisti, ki so tekmovali v dejanjih, da izpolnijo do zadnjega pomen besede »Na pomoč«!, ki je geslo vsega njihovega delovanja.
V slovenskih krajih, ki so pripadali 25 let k nekdanji Julijski Benečiji, je gasilstvo Italija docela uničila. Predvsem ni poznala kriterija «prostovolji-nih» gasilskih društev, temveč je pospeševala edinole poklic-
no gasilstvo. Iz gospodarskih razlogov pa je to moglo obstajati v mestih, ker vasi izdatkov za uvedbo plačanih gasilcev niso zmogle.
Poleg tega Italija ni trpela organizacij s še tako koristnim in človekoljubnim programom in jih je zatirala že zato, da prepreči zbiranje ljudi. Doživeli smo, da so zloglasni podešta-ti naša nekdanja gasilska društva fašizirali jn s tem mili-tarizirali, s čemer je zgubilo naše ljudstvo zaupanje. Tako so propadla v Primorju še zadnja prostovoljna gasilska društva, na katera je bil naš preprosti človek tako ponosen.
To je pogled nazaj. V naprej bi morali tudi pri nas v Istrskem okrožju pripraviti nov položaj. Nedvomno so gasilska društva nujno potrebna. Glede na motorizacijo gasilnih sredstev, s pomočjo katerih je pomoč hitrejša in učinkovitejša, bi morali gledati, da ustanovimo podobna društva za enkrat vsaj v večjih krajih, ki so središče vsega okoliša.
Vzporedno s tem naj bi gradbeni organi pri gradnji zadružnih domov upoštevali .tudi prostore za gasilce, za spravo gasilnega orodja, dalje pri gradnji novih vodovodov in vodnjakov za zgraditev rezervoarjev. Krajevni in mestni ljudski odbori naj bi pričeli v svojih proračunih skrbeti tudi za postavke, potrebne za nabavo gasilskega orodja.
Prav v! današnji socialistični družbi ima gasilstvo šg poseben pomen. Gre za očuvanje dragocene, mnogokrat nenadomestljive imovine, ki je bodisi zasebna last, bodisi last skup-
nosti. Povsod imamo že objekte, ki so del kompliciranega kolesja celokupnega gospodarskega ustroja, na katere treba vselej paziti, da jih ne poškoduje ali celo uniči požar. Saj vemo, da nastanejo požari v večini primerov iz neprevidnosti. Tragika bi bila, da bi še tako majhen objekt, ki ga 5e zgradilo ljudstvo z naporom in požrtvovalnostjo, zgorel pred očmi graditeljev samo zaradi tega, ker nismo imeli organizirane gasilske službe.
Ob teh misli moramo piranskim gasilcem, ki so se ob svojem pričetku pred 60 leti združili prav tako na načelu prostovoljnosti, k njihovemu delovanju samo čestitati ter jim želeti tudi za bodoče največje uspehe!
O slavju in programu istega bomo še pisali.
Obvestilo
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo sporoča, da bo od 10. t. m. dalje sprejemalo stranke, ki prihajajo dvigat razna nakazila ter uvozna in izvozna dovoljenja za Trst, samo dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih od ,9. do 42. ure v sobi št. 2.
Popravni izpili in pouk
na slovenskem učiteljišču v Portorožu
Ravnateljstvo slovenskega u-čiteljišča v Portorožu sporoča; da bodo na tem zavodii poprav, ni izpiti v petek 15. t. m. ob 8. uri. Vpisovanje dijakov pa bo v soboto dre 16. t. m. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek 18. t. m.
PORTOROŽ-PIRAN
V soboto 9. t. m. so v Portorožu zaključili pedagoško-poli-tični tečaj za slovenske profesorje in učitelje koprskega okraja.
Program konference, o katerem smo že poročali, je bil nekoliko spremenjen', ker so bili nekateri predavatelji zaposleni drugod. Tako je mesto ministra za prosveto tov. Regenta predaval tov. Gošnjak. «0 razvoju države v ljudski demokraciji«. Nadomeščena so bila tudi še druga predavanja. Govoril je tov. dr. Goričar «0 državi v socializmu« in «0 dr-
POSOJILNICA IN HRANILNI.
CA V KOPRU
VABI na III. redno skupščino, ki bo dne 28. septembra 1950 ob 15. uri v dvorani MLO.
Dnevni red:
1. Otvoritev.
2. Izvolitev verifikacijske komisije.
3. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika.
4. Poročila upravnega in nadzornega odbora.
5. Diskusija.*
6. Razrešnica upravnemu odboru.
7. Volitve novega upravnega in nadzornega odbora.
8. Dovolitev kredita za leto 1950 in določitev višine deleža.
9. Razno.
V primeru, da ne bo na skupščini ustrezajočega števila Članov, kot predvidevajo pravila po čl. 25 prvi del, bo skupščina dne 12. oktobra 1950. ob isti uri in v istih prostorih pri vsakem številu članstva (po drugem delu šlena 25).
Volitve v ASIZZ po vaseh se bodo v kratkem končale
Zadnji petek popoldne so imele članice ASIZZ v MALI. JI volitve svoje osnovne organizacije. 2e zgodaj so prihajale tudi žene iz Cetor in Ožeda, tako da so bile tako te kakor tudi žene iz Malije zbrane že pred določeno uro. Razen nekaj prav starih in bolnih žen so se v šolskj dvorani zbrale vse ostale članice ASIZZ. Tako veliko število jih še ni zbo-t rovalo v Maliji.
Poročilu tovarišice z okraja so domačinke sledile z zanimanjem. Za funkcionarke svoje organizacije so si izvolile res ljudske žene, pri tem za predsednico Rozo Bernardi in za tajnico Sandro Hrevatin. Po zaključku volitev, pri katerih je bila udeležba skoro 100 odst., so žene iz Malije še skle.
  mn  ................................................      lun.....................m..............................................................................            imunimi.....
KOVINSKI ROMAN
42.
'Ct n3ega s0 našli v Mk°vbjačgarawbnu e drugesa
2 Okn kl ga blla kl°-S uhkba PO glavi nad le-
S7<irsmu *» “ i«
a,, , ega nezaveden.
,, malo gosposki Iv^ai- h.^° krilec takoj di hje„ ie Peter To?a
™ •St
suhih nogah
usn°kr°g Sr, nl nlk-)er;
4Jn°Tlmrlskaii'abrez-
Ves " Tok ona prva iet' Uista Se zopet za-n?	ali nista
Vt!v hoct “detl Seda* m	,	r°PaTje zasle-
^ P02halv3tnantu’kl tu' • Vs*v. * kraja n, -»srnin
Vkt*o hiti
a. ni zdelo uspešno.
Tudi jetnikov ni mogel ve llko izpraševati; poštar mu jt tolma i) nekoliko, pa naposled sta to opustila.
Denarne kase, ki so odo vse majhni, z železom okovani kovčegi, ni bilo nobene več; roparji so vse odnesli.
Vtem se je še nekaj sose dov, ki so Jih bili tudi stre li vzbudili, zbralo na pošti in eden izmed njih je spoznal čevljarja Bojca.
A ta odslej nikomur nl odgovarjal; z zvezanima rokama je ležal na klopi pri steni in srepo gledal v strop; na rano na nogi mu je vojak položil mokro cunjo.
Ko se je storil jutranji mrak, so stali Francozje že pred pošto in na vozu so imeli svoja dva jetnika. Lajt.
nant je ukazal pognati naprej, a v tem trenutku pride druga grozna vest.
OSEMNAJSTO
POGLAVJE
Ko zarja pripelje beli dan, končana je sodbo
Boris Miran
Na severni strani hriba, ki se vzdiguje nekoliko nad Samoglavino, je svet zravnan v malo planoto; po peščenih njenih tleh raste o-sat in bodeča neža, tu in tam pa okleščeno in osmu-čeno brinje.
Sredi te planote stoji Se dandanes velikanski hrast, čigar spodnje veje ponovž še vsako pomlad zeleno svojo opravo; visoki vrh pa se je že zdavna posušil in le še gole njegove rogovile štrlijo kvišku-
Tukaj se je ustavil ono noč Obloškl Tonček, prdšedši s svojim jetnikom in s spremljevalci čez hrib.
Vemazz se je onemogel zgrudil na tla, a roparji so
ga molčč obstopili ter čakali prihoda tovarišev, ki so s težkimi kasarni počasi lezli po rebri gor.
«Kaj pa bomo z njim?« vpraša polglasno eden pajdašev Tončkovih ter pokaže tajnika.
«Ne vem!« reče ta porogljivo, «Groga ga hoče imeti in kakor se mi dozdeva, bo. žal ga ne bo«.
Vemazz teh besed ni tul Trajalo ni dolgo, da so prisopihali tudi drugi rokovnjači gor na planoto. Groga je bil zadnji-Ukazal Je polglasno posta-viti kovčege z denarji na kup in potem velel dvema rokovnjačema prižgati bakle.
Vsi so ga molče ubogali; zadnjemu povelju ugovarjati tudi ni bilo povoda, kajti tu gori so bili roparji za to noč popolnoma v varnosti Ko sta razsvetlili dve bakli prizor, so stali roparji vsi v krogu pod košatim hrastom, v sredi med njmi pa
njih glavar; a pred njim na tleh je na pol ležal, na pol čepel njih jetnik ter se plaho oziral po groznih očrnjenih obrazih-
Tudi Groga je težko sopel; pa ni bil utrujen; strast ga je tako razburila, da ni niti opazil niti se domislil, da dveh tovarišev ni tu, da so jih pustili na cesti v rokah povračujoče pravice, ki ju ne bo več izpustila. Rokovnjači, stoječi okrog, pa so skoro radovedno čakali, kaj se ima sedaj goditi; kajti vse to jim je bilo čisto novo in nenavadno in tolmačiti si niso mogli, kaj hoče ftjih glavar s tem Francozom.
Nekoliko trenutkov je bilo vse tiho v krogu- Groga se je ozrl še enkrat hitro po tolpi in potem dejal osorno pa z zamolklim glasom O-bloškemu kobilarju, ki je še vedno stal za jetnikom in držal vrvico:
»Vzemi mu zamaš iz ust!«
Oni vzdigne tajnika s tal ter mu odveže ruto, ki mu
jo je bil prej čez usta zategnil.
Tajniku sta se šibili koleni, ko je stal sedaj pred rokovnjaškim glavarjem in je ta uprl svoj divji pogled vanj.
Zablisnilo je pa tudi nekaj groznega v tem pogledu in tajniku je bilo kakor človeku, ki je videl že enkrat nekaj tako divjega, groznega, a ne ve takoj kje in kdaj. Pa mislil tudi ni o tem dalje, marveč je dejal sedaj, ko mu zamaš v ustih ni branil več govoriti, kar bi bil dejal vsak v takem položaju:
«Pustite me! Kaj hočete? Vse vam dam, kar imam, pa pustite me; vam nisem nič hudega storil!«
A komaj je izustil zadnje besede, je stopil Groga za korak bliže. Široki plašč mu je zdrknil z ram; z glave in z obradka pa sta mu padli lasulja in ponarejena brada
«Nič hudega storil? » sikne med zobmi; «ali me poznaš, pes?«
Vemazz je odgovoril z
glasnim, groze polnim vikom ter se je opotekel nazaj. Zrl je v glavarja, kakor bi stala sama pošast pred njim, in še ustna so mu bila bleda kakor zid.
«Basaj, ti si!« je zaječal s tresočim se glasom.
«0 ne, nisem Basaj!» reče oni bridko, a vendar z naglasom, ki je pričal o demoničnem veselju, ki je 'dvigalo glavarjeve prsi. «Basaja ni več! Ne veš li, da si ga ugonobil? Ta, ki stoji pred teboj, je Groga, rokovnjaški glavar, kralj v svojem kraljestvu! Glej, ti si ga naredil, kar je sedaj, in nocoj ti hoče plačati kos svojega dolga! Tri dni in tri noči nisem zatisnil očesa, da ne bi izgubil ni ene urice veselja, ko sem čakal najinega snidenja; in ako tudi že dolgo ne, sem molil sedaj, da se ne pogrezne svet prej, preden se midva ne srečava- In sedaj sl moj, lopov ti pasji! Ali veš, kaj je to, — da si moj, — moj!«
Nadaljevanje sledi
nile, da bodo z vso močjo pomagale pri gradnji nove ceste in da bodo mesečno organizirale podobne sestanke.
Drugi dan v soboto so bile volitve v POBEGIH, katerim so se odzvale prav vse žene. Med volivnim govorom s0 žene vzklikale voditeljem naše ljudske oblasti, KP in posebno še maršalu Titu. V bodoče ho. čejo biti še aktivnejše in v zgled vsem ostalim vasem.
Za predsednico so izvolile Mart0 Bertok in za tajnico Ljubo Pečarič. Pri izvolitvi od. bornic pa so predlagale še eno tovarišico, in sicer Stano Bertok, ki so jo izvolile z velikim odobravanjem. Volil0 je 124 Žen, z izj-emo opravičenih, vse — tedaj 100 odst.
Krajevni odbor SIAU in domače prosvetno društvo sta pripravila ženam pravo svatbo. Na odprtem -je bilo pogrnjenih nekaj miz z okrepčili, godba pa je igrala narodne in partizanske pesmi, katerim so se pridružile tudi pesmi, ki so jih zapele naše žene.
Enako uspešno in sicer 100 odst. so izpadle volitve v Borštu in Centurju in samo za odstotek manj v Vanganelu in Laborju. 90 odst. pa so se udeležile volitev žene v Boninih.
Zadnje dni so imele krajevne organizacije ASIZZ v Loparju, Škofijah IV. in v Strunjanu množične sestanke, pri katerih je bila glavna točka dnevnega reda priprave za volitve. Te se bodo v kratkem po vaseh končale, nakar se bodo pričele v obalnih mestih, kjer s0 že bili prvi sestanki v tovarnah, podjetjih ter z materami, ki imajo otroke v vrtcih in jaslih. Zaenkrat je določeno, da bodo volitve v ASIZZ v Piranu konec meseca, v Izoli 28. t. m. in v Kopru 30. t. m.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Tov. Lovrečič Gvido iz Se-Čjol jv izgubil osebno izkaznico. Razglaša jQ za neveljavno.
žavi v prehodnem obdobju«: Tov. Cvetko Vladimir »O iz-venšolski vzgoji« in tov. Bračič «0 nacionalnem vprašanju«.
Tečajniki so z Velikim zanimanjem sledili predavanjem, poglabljali in utrjevali so podane referate v krožkih in osvet ljevali vprašanja ter težje probleme v živahnih diskusijah. Govorili so tudi o reorganizaciji osnovnih šol z uvedbo osem letk tudi v našem okrožju, ki bodo nadomeščale nižjo gimnazijo. Tako bodo ustanovljene osemletke v Dekanih, Šmarjah, Kortah in v Sv. Petru. V Kopru irj Portorožu pa itak že obstaja gimnazija. Ta preosno-va bo pomenila velik korak naperj v °bči ljudski izobrazbi.
Tečaj je vodil tov. Marion, pomočnik poverjenika, ki se je ob zaključku zahvalil tov. predavateljem in vsem tečajnikom — pedagogom priporočal, da jim bodo smernice in načela, podana v predavanjih, napotilo za bodoče delo, katera naj tudi pravilno uporabljajo in izkoriščajo. Na tem tečaju načeta vprašanja naj obravnavajo na sindikalnih in študijskih sestankih, kajti strokovna in politična izobrazba je važna in potrebna za vzgojo novega človeka.
Med tednom so obiskali tečajniki soline v Sečjolah. Vodil jih je tov. Pavletič, ravnatelj solin in jim popisal potek dela pri pridobivanju soli. V Portorožu pa so prisostvovali v oficirskem klubu predvajanju filma «Hamlet». V soboto so se razšli, hvaležni predavateljem za lepe referate in tov. Mario-nu, ki je tečaj organiziral in ga požrtvovalno vodil.
Isti dan so zaključili peda-goško-politični tečaj tudi italijanski profesorji in učitelji v Piranu.
Njihova predavanja so potekala po programu in tudi oni so razmotrivali razna vprašanja v krožkih in diskusijah.
Vzporedno s slovensko šolo bodo reorganizirali tudi italijansko z ustanovitvijo osemletk.
Tečaj sta vodila prof. tov. Merla in tov. Fusilli, načelnik za prosveto, ki je ob zaključku izrazil željo, naj bi bilo delo v šoli rodovitno ter ustvarjeno na načelih podanih na tečaju.
KALAN
Privile se ra gosiinsko Solo
Vabimo mladince in miadiinke do 18. leta starosti, ki so dokončali osnovno ali srednjo šolo in imajo veselje do hotelske stroke, da se javijo na Poverjeništvo za turizem in gostinstvo OLO v Kopru, Trg Brollo za vpis v triletno srednjo gostinsko šolo v Ljubljani.
Vabimo, da se prijavi čim več kandidatov, kajti možnosti zaposlitve v hotelski stroki so najširše, ker imata turizem in gostinstvo na našem teritoriju najboljše pogoje za razvoj.
Poverjeništvo za turizem OLO
- .
Mednarodni študentski kongres, ki je bil te dni v Pragi in ki naj bi podprl sovjetski ((boj za mir«, tega «boja« ni podprl, marveč, nasprotno, se je ob njem še enkrat razgalil farizejski značaj tega «boja», njegovi končni cilji in nelojalne metode, po katerih se bije.
Nekaj dni pred začetkom praškega študentskega kongresa se je izrekel del članov — delegatov angleške študentske organizacije za ta kongres — proti diskriminaciji v mednarodnem študentskem gibanju, proti podreditvi tega gibanja politiki ZSSR in Za enako obravnavanje in spoštovanje vseh v Mednarodni študentski zvezi včlanjenih organizacij. Podobne obtožbe so navajali angleški delegati tudi na samem kon-gresu.
Reagiranje na takšen nastop angleških predstavnikov je bilo tipično kominformovsko. V pomanjkanju dejstev fe ubral delegat CSR najlažjo pot. Edinstveno, po svoji kominformov-ski praksi, je nazval vse tiste, ki so skušali in ki skušajo vsaj spraviti v diskusijo nezdravo stanje v Mednarodni študentski zvezi, v kateri dirigirajo eksponenti Kominforma, sagente imperialistov, fašistov» in obsul jih je z vsemi tistimi pridevki, ki jih dobi vsak, kdor le dvomi o pravilnosti politike ZSSR.
Sovjetski delegat je reagiral zato malo drugače kakor češkoslovaški predstavnik. V glavnem ji je prizadeval dokazati miroljubnost sovjetske politike »Lahko bi navedli,« je rekel, <imnogo primerov miroljubnosti sovjetske vlade«. Zal pa ni navedel, (/.kakor bi bil» — kakor sam 'pravi — ((lahko«, nobenega primera takšne politike. Pač pa je navedel po njegovem mnenju «najmočnejši argument«. «Naš voditelj in učitelj tovariš Stalin zmeraj poudarja, da branimo mi mir v svetu.« je ugotovil sovjetski delegat, misleč da navaja s citiranjem svojega voditelja neovrgljiv dokaz sovjetske miroljubnosti.
Toda v nadaljnji razlagi si predstavnik sovjetske mladine ni mogel kaj, da ne bi v svoji obrambni razlagi navedel še drugih «argumentov«, ki se zde, sodeč po vsem, voditeljem ZSSR najučinkovitejši. Na pripombo, da se vzgaja sovjetska mladina v militarističnem duhu in da takšna■ vzgoja mladine ni v skladu s sovjetskimi gesli o mi ru, je odgovoril s sklicevanjem na Sovjetsko armado kot na «najmočnejšo armado sveta«.
To izjavo sovjetskega delegata glede na sedanje sovjetsko stališče nasproti zunanjemu svetu, posebej pa glede na vlogo, ki jo je namenila birokra-tična kasta v ZSSR Sovjetski armadi, v odnosu do narodov drugih držav, si lahko razlagamo samo kot grožnjo — «2 najmočnejšo armado sveta« — namenjeno vsem tistim, ki sl drznejo ali ki bi si drznili kritizirati politiko vlade ZSSR.
Delegat sovjetske mladine je pri tem padel 9 tira. S to izjavo je spravil v sklad besede in dejanja v sovjetski zunanji politiki, kar se doslej ni dogajalo. To pa bi vendarle lahko ocenili kot kolikor toliko pozitiven pojav v sovjetski praksi na mednarodnih forumih, ko bi ta izjava sovjetskega mladinskega delegata ne bila slučajen plod njegove nerodne obrambe in posledica premišljene vojno-hujskaške propagande, ki jo znajo kominformovski propagandisti spretno kamufliratl, ko pripisujejo drugim prakso in naklepe svojih gospodarjev. Sa-Ijopiri je pozabil tudi sam storiti tako.
/hteti mdUki štidfr fad&teoiitd |j
NASE LUTKOVNO GLEDALIŠČE JE OBOGATELO Z NOVIMI «JGRALCI», NA SLIKI VIDIMO NOVE LUTKE KI
BODO V: KRATKEM ZAČELE ZABAVATI NASE MALČKE
* .	'*	med	socialističnimi	držanj
— an um m i iiiitt————11—1111———m——ii iiiiiiiiiiniBTTTrTirn vsammmmmmmmasr.rmmma! j wi i ■ r •’ Trr«Taaare[*J»»iii1
Sovjetska zveza je v vseh mešanih družbah enakopraven solastnik, čeprav za investicije ne vlaga ničesar, razen tako imenovane «izhušnje v socialističnem poslovanj
Ni treba niti dokazovati, da se tehnična «pomoč», ki naj bi jo nudila bolj razvita socialistična država šibkejši in bolj zaostali preko ustanavljanja delniških družb, v bistvu prav nič ne razlikuje od tistega, kar počenjajo imperialistični trusti, ki izvažajo investicijski kapital v zaostale države, da bi preko njega vsilili svoj monopolistični položaj in izžema-li profite. Ustanovitelji mešanih delniških družb pa vendar skušajo pojasniti da ustanav-
Z IZLETA BOLJUNSKIH KOMINFO							
PO pe	IBIDO vski 2	IFCU 4 :bori n	IE0BE a Koi	STOJI ‘Oškei	;či» Sl n ves	LOVI elo	ENSKI pojejo
Hidovcev članek v „Delu“ je pravcati slovar laži, psovk in klevet, ki so jih ko-minformisti prisiljeni uvajati med svoje članke v pomanjkanju resnih argumentov
Pretekli mesec je bil pevski zbor iz Boljunca, ki ga vodijo kominformisti, na Koroškem, v Celovcu na «Volkswille Fest», to je r.a praznovanju dneva tiska, ki je v nemščini r.-osil gornji inaslov po imenu koroškega glasila informbirojevcev. Bo-Ijunčanom ta izlet iz srca privoščimo, saj je sedaj sezona izletov, lepota koroške dežele je tudi vredna ogleda in končno — človek, ki gre po svetu vidi in spozna z lastno pametjo marsikaj, kar bi mu doma ostalo r.ej azjasnjeno. Ni izlet sam razlog, da pišemo te vrstice, nego poročilo o izletu, ki ga je objavilo «Delo» in še tu predvsem oni del poročila, ki se r.anaša na naše dosledno napredno gibanje med koroškimi Slovenci. Ne čudimo se, da sta se poročevalca (prvi nepodpisani, drugi pa Stane Bidovec) zaletavala zopet v »titofašiste*, saj brez tega si sploh ni mogoče zamisliti članka v vesoljnem informbirojev-skem časopisju. Njihova proti-titovska steklina pa se je razvila že do take mere, da lažejo, lažejo vse vprek in pri tem pozabljajo, da se je tržaškim Slovencem Koroška v zadnjem letu že tako približala, da je vendarle treba nekoliko več previdnosti, kadar lažeš in hočeš, da bodo tej laži v Trstu verjeli.
Toda pustimo govoriti Bidovca:
V svojem članku »Nič več pel ne bom...» («Delo» št. 88 z dne 26. avgusta) pravi, da mu je tov. Andrej pripovedoval: «Razblta so vsa prosvetna društva. Belogardisti in titofa-šisti kljub vsem denarnim sredstvom in plačanim Izdajalskim agentom ne uspejo zbrati ljudi za eno društvo, kaj še za mno-
KOROSKI PEVSKI ZBOR POD VODSTVOM DIRIGENTA HARTMANA NA «DNEVU KULTURE* V TRSTU. TUDI TA
ZBOR NAJBR2E «NE OBSTOJI* PO BIDOVCEVEM MNENJU
žični sestanek. Nam pa manjka aktivistov, pevovodij in drugih strokovnjakov, ker jih titovci plačujejo samo zato, da ne bi nudili svojega znanja in sposobnosti ljudstvu*. Nato pravi Bidovec: «Torej prav isto podlo izdajstvo, kot ga izvajajo te propalice pri nas v Trstu*. Vražje vratolomne «saltomorta-le» izvaja Stane in zato je povsem upravičen, ca že v naslovu članka sentimentalno vzdihne «nič več pel ne bom...* Kako pa tudi ne, ko ga smola spremlja brez prestanka. Tudi ob naslednjem stavku se je nerodno spotaknil. «A danes ne slišiš več ponosnih zborov iz Šmihela, Brnice in drugih koroških vasi...* pravi Bidovec.
Mar bi si izbral katerakoli druga imena, a ne Šmihela in Brnice. V Šmihelu je bil namreč 24. junija tega leta barkov-Ijanski pevski zbor in šmihel-
ski pevci so mu zapeli v pozdrav prav nežno in ubrano nDobar večer ljubo daklen. Kaj ne Barkovljanl, da vas je prijetno iznenadil in ganil ta pozdrav »neobstoječega* zbora?
In ta »neobstoječi* pevski zbor je eden najmočnejših in so ga Korošci poslali lansko leto zastopat slovensko koroško ljudsko prosveto na festival goriških Slovencev v So-vodnjah. Ta »neobstoječi* pevski zbor pripada »razbitemu prosvetnemu društvu Peca*, ki ima tudi še zelo agilen tam-buraški zbor, ki je nastopil med drugim tudi 20. maja letos v mladinski uri na radijski postaji v Celovcu in šmihelski dramski odsek prireja vsako zimsko sezono več iger.
Brnica pa nam je tudi poznana. Saj so nas brniški dečki navdušili na dnevu slovenske kulture s svojim »štehvanjem*
Lahkoatleti ^Partizana" že prispeli v Milan
MILAN, 13. — Danes dopoldne je prispela v Milan prva skupina jugoslovanskih lahko-atletov, ki bodo sodelovali pri lahkoatletskem dvoboju med Italijo in Jugoslavijo 16. In 17. septembra. Ti atleti so člani beograjskega športnega društva »Partizan*, ki so prišli z letalom direktno s Švedske, kjer so bili na turneji. Drugi del Jugoslovanskih atletov odpotuje juUl zvečer Iz Beograda.
30. t.
m. na
Bledu
Kolesarska zveza Slovenije organizira 30. t. m. mednarodno kolesarsko dirko okoli Bleda. Na tej dirki bodo sodelovali italijanski, avstrijski, francoski, jugoslovanski in verjetno tudi tržaški kolesarji.
29. t. m. pa bo dirka iz Kranjske gore do vrha Vršiča, katere se todo udeležili verjetno isti dirkači.
Rekordni časi jugoslovanskih plavalcev
Na plavalnem tekmovanju v ča*t Dneva JugoelovansSce vojne mornarice V Splitu je Boriš Skanata na 100 m hrbtno postavil nov državni rekord s časom 1:09.7. Nov pionirski rekord na 100 m hrbtno je postavila tudj članica Jadrana Majda Maicen s časom 1:28.9.
Na plavalnem tekmovanju med reprezentancama Dubrovnika in Splita je Miloštavič preplaval 100 m prosto v 58,9 sekunde (boljši čas od državnega rekorda). Tudi Barbierl je na 200 m prsno z 2:41,8 dosegel boljši čas od jugoslovanskega rekorda.
Zmaga Parlizana v nad prvakom Italije
Odbojkarsko moštvo Robur iz Ravennc, ki je na prvem mestu v Italijan!*em prvenstvu, je
preteklo soboto igralo tekmo z beograjskim Partizanom. Igra se je končala Z zmago Partizana 3:1 (15:7, 11:15. 15:4, 15:11).
Italijanski lahkoatleti
nastopijo v Zaqrebu
V soboto in nedeljo bo v Zagrebu lahkoatletski dvoboj med lahkoatleti iz Trenta in reprezentanco Zagreba. Tekme bodo na stadionu Dinama. Italijanski atleti bodo prišli v Zagreb v petek.
 1__________________________________
NORVESKA-FINSKA in SVEDSKA-FRANCIJA
v lahki atletiki prihodnjo nedeljo
V nedeljo bo y Oslu mednarodni lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Norveške m Finske.
V soboto in nedeljo pa bo v Stockholmu lahkoatletski dvoboj med Švedsko in Francijo. Švedska je že naznanila svojo postavo, ki bo kakor sledi;
100 m Christersson in Hyden; 200 m Danlelsson in Ahlem; 400 m Wolfbrandt in Brand-strom; 800 m Bengtason in Lin. <fen; 1500 m Albork in Land-cjuist; 5000 m Durckfeldt in Goitfidšsan; 10.000 m Alberts-
son in Nystroen; 110 m zapreke Lundberg in Johansson; 400 m zapreke Larsson in Ylamder; 3000 m, zapreke Soedeberg in Casael; »kok v višino Ahman in Svensson; skok S palico Lundberg in HuITquist; troskok Ah-man in Moiberg; met krogle Arvltsaon in Edlung; met diska Hellberg in Friberg; met kopja Bergiundi m Eriksaon; met kladiva Briksaon In, Karlsson: šta-feta 4 x 100 m Kjelberg, Cbri-stersson, Danlelsson in Ryden; štafeta 4 x 400 m Brandstrom, Eckfeld, Larsson in Wolfbrandt.
Potrjeni svetovni rekordi
v plavanju
Mednarodna plavalna zveza je priznala 32 svetovnih rekordov v plavanju in sicer;
PROSTO-MOSKI; Marshall (Avstralija) 1950: 200 m 2'4”6; 220 yard 2’7”; 220 y 2’6”4; 220 y 2’5”5. Furuhashi (Japonska) 1949; 400 m 4’33’3. Marshall (Avstralija) 1950: 400 m 4’33”1; 400 m 4’29”5; 440 y 4’36”4; 440 y 4’35”6;	440 y 4’34”8;	440 y
4’31”2; 500 y 5’18”; 500 y 5’54”3. Hashizume (Japonska) 1949: 800 m 9’45”. Furuhashi (Japonska) 1949 : 800 m 9'40’'7; 800 m 9’35”5. Marshall (Avstralija) 1950: 880y 9’43”9; 880 y 9’37”5. Hashizume (Japonska) 1949: 1500 m 18'35”7. Furuhajhi (Japonska) 1949; 1500 m 18’19”. Marshall (Avstralija) 1950: (Milja) 1609 m 19’49”4.
MOŠKA ŠTAFETA: Univerza Yale (ZDA) 1950: 4x200 y 7’48”9. Tokio S. C. (Japonska) 1949:	4x200 m 8’45”4. Yale
(ZDA) 1950: 4x200 m 8’43’’2. ZDA 1950; 4x200 m 8’42”8.
PRSNO MOŠKI:	Meškov
(ZSSR) 1949: 10Q m IT'2; 1950: 100 m 1’7”. Bravvner (ZDA) 1950: 200 y 2’13”1. Verdeur (ZDA) 1950: 200 y 2'28"3.
PRSNO ZENSKE: G. Valle-rey (Francija) 1950:	100 m
VIT' 4, (čas dosežen y slani vodi),
HRBTNO 2ENSKE: G. Wie-lema (Holandska) 1950; 100 y 1’4”6; 200 m 2’35"3.
Kongres .mednarodne plavalne zveze je odbil dve prošnji za potrditev rekordov štafet z vzrokom, da so bili člani različnih narodnosti.
in brniške «dečve» so bile ne-! cev in nje pomen na tej pri-
kam ljubosumne, ko so njihovi sta9iti fantje pustili tolikim tržaškim dekletom svoje naslove. In če bi ta dekleta pisala brniškim fantom ali res nič več ne pojejo, ker «titofašisti» plačujejo pevovodjo samo zato, da jih ne uči, bi dobile odgovor, da si je prosvetno društvo «Do-brač* v Brnici pod vodstvom svojega pevovodje Ferda Kropivnika upalo uprizoriti in to sedemkrat celo Klinarjevo opereto »Miklova Zala*.
Kako pa je s pevskimi zbori iz drugih koroških vasi?
Dva tedna pred Bidovčevim obiskom Koroške je bil v St. liju na Dravi pevski koncert pod geslom: »Slovenska pesem med Dravo tn Vrbskim jezerom*. V vabilu na koncert naznanjajo:	«Koncert	bodo
izvajali: Mešani pevski zbori iz St. lija - Loge vesi. Škofič, Hodiš in Bilčovsa ter moški pevski zbor iz Kotmare vesi. Nadalje bodo sodelovali: Centralni pevski zbor Slovenske prosvetne zveze ter tamburaška zbora iz Hodiš in Škofič*.
Kdor ne pozna točneje Koroške, naj pogleda na zemljevid, kjer bo z lahkoto razbral, da je svet med Dravo ir: Vrbskim jezerom (Imenovan Gu-re) le zelo, zelo majhen del slovenske Koroške.
Bidovčevi „Slovenci..."
Iz zgornjih dejstev je razvidno, da Bidovec kosmato laže, Jco proglaša slovenska prosvetna društva na Koroškem za razbita in pevske zbore za onemele. Toda «Delo» ne objavlja teh laži samo iz navade, nego zasleduje še drugi cilj. Gombačeva ((Prosvetna zveza* je napovedala v «Delu» izlet na Koroško pod naslovom «Izlet v Celovec med koroške Slovence* Boljunčani in ostali izletniki pa so srečali na «Volkswille -Fest* presneto malo, malo Slovencev. Seveda morajo sedaj biti »titofašisti* krivi, da nimajo koroški Slovenci nobenega pevskega zbora, ki bi nastopil na tej prireditvi. «Delo» je sicer poročalo, da je bila na prazniku »izredno velika udeležba* slovenskih Korošcev; vendar se bodo boljunski pevci spomnili, da je slovenski govornik Andrej Haderlap sam izjavil, da jih je sedaj sicer malo a obljubil je, da jih bo v prihodnje več. In kakšni so bili ti Slovenci pove Stane Bidovec sam s stavkom: ((ČUDNO, ČEPRAV JE 2E MARSIKDO OD NJIH POZABIL SVO. JO SLOVENSKO MATERINO GOVORICO, toda naše prelepe pesmi še ni pozabil*.
Ce kdo vendarle še misli, da zmanjšujemo udeležbo Sloven-
reditvi naj čita poročilo komin-formističnega glasila «Volks-
wille».
V svoji številki z dne 15. avgusta objavlja obširno poročilo o dnevu tiska, poročilo, ki obsega eno in četrt strani lista. Sicer, da smo točni, imenuje na dveh mestih kominformistični štirinastdnevnik «SIovenski borec* v ostalem pa koroških Slovencev ne omenja niti z besedo in CELO ZATAJI DOMAČEGA SLOVENSKEGA GOVORNIKA ANDREJA HADER-LAPA, ki je na prireditvi govoril in bi se spodobilo, da bi ga vsaj kronistično zabeležili, saj so objavili celo imena dobitnikov srečelova.
«Delo» piše v svojem poročilu o celovški prireditvi: »Koroško delovno ljudstvo se vedno bolj združuje v enoten in močan pokret, ki mu je BRATSTVO med Slovenci in Avstrijci GLAVNO 0R02JE v njihovi vztrajni borbi za demokracijo...*
Tako bi moralo v resnici tudi biti, če naj bi bilo gibanje delovnega ljudstva resnično ljudsko in napredno. Toda DEJSTVA dokazujejo, da Je gornji stavek licemersko zlagan, kajti sedanji »voditelji* delavskega gibanja na Koroškem se niso v pogledu slovenskega vprašanja povzpeli dlje od avstrijskih socialdemokratov, ki zavzemajo v odnosu do koroških Slovencev isto ozkosrčno in reakcionarno stališče, kot vse ostale meščanske avstrijske stranke. Zato so v svojem glar silu «VolkswiIle» zamolčali slo-venskega govornika, zato ni bi-lo v povorki po Celovcu poleg transparentov z nemškimi napisi niti enega slovenskega, zato sta »pozabila* oba avstrijska govornika, urednik «Volks-vvtllen Kalt ter glavni urednik »Volksstimme* in član CK KPA Zucher-Schilllng govoriti o bratstvu med Avstrijci in Slovenci, kar bi vsekakor morala, če je bratstvo zares glavno orožje njihove borbe. Pomembno bi bilo, da bi take, resnično napredne besede spregovorili prav v Celovcu in ofenziva proti skromnim pravicam slovenščine v koroških šolah, ki jo Je tiste dni sprožila koroška neonacistična organizacija, jim je nudila priložnost, da bi na KONKRETNEM primeru dokazali svojo zvestobo geslu bratstva, pomirjenja in enakopravnega sožitja obeh narodov na Koroškem.
Taka so DEJSTVA, ki razgaljajo frazersko lažnivo pisanje »Dela*. Teh dejstev »Delo* ne bo moglo ovreči. Zato bo ostalo zvesto svoji dosedanji liniji in bo dodalo svoji zbirki klevet tn zmerjanja nove laži »n nove psovke.
Ijajo te družbe baje zato, da bi Sovjetska zveza, ki vlaga kot enakopravni partner tehnična sredstva, »pomagala* nerazviti državi. Toda ne le, da je nalaganje investicijskih sredstev z ustanavljanjem takšnih delniških podjetij čisto kapitalistična metoda, marveč tudi mnogi primeri kažejo, da delajo to izključno zaradi izžemanja, profita.
Na primer, med prvimi so-vjetsko-romunskimi mešanimi družbami je. bila ustanovljena Sovjetsko-romunška banka v Bukarešti. Takoj po ustanovitvi je dobila od Romunske narodne banke za obratna sredstva veliko brezobrestno posojilo, prostori, ki jih uporablja banka, pa so obstoječa bančna poslopja. Skrivnostno, je torej, na podlagi česa je ostala Sovjetska zveza v tej mešani banki enakopraven solastnik 50:50, ko za investicije ni vložila ničesar, obratna sredstva pa je dala Romunska narodna banka, in sicer brezobrestno. Menda na podlagi tega, ker Sovjetska zveza vlaga ((izkušnje v. socialističnem poslovanju«.
Enako problematičen kom-panjon je Sovjetska zveza v mešani delniški družbi za izkoriščanje filmov (Sovrom-film). Preko te družbe uvažajo z mastnim profitom filme v Romunijo in jih razprodajajo kinematografom. To pa še ni vse. Leta 1949, ko so bili kinematografi v Romuniji nacionalizirani, je mnogo prvovrstnih kinematografov z vso o-premo za filmske predstave prevzela v svojo eksploatacijo mešana delniška družba «So-vrom-film«.
Naj navedemo še primer mešane družbe Za zavarovanje. Namesto več tujih kapitalističnih zavarovalnic je bila ustanovljena v Romuniji po vojni ena sama. državna zavarovalnica. Toda v začetku leta 1949 je zavarovalnica iznenada postala sovjetsko - romunska mešana delniška družba za zavarovanje. V pogojih, ko je industrija nacionalizirana, ko je uvedeno obvezno zavarovanje za vsa državna in zadružna podjetja, ustanove, u-rade, za vsa državna in družbena poslopja, vsa motorna
vozila itd. in ko so prispevki Za zavarovanje razmeroma visoki, se stekajo v zavarovalno 'družbo letno velikanske vsote. Tudi tu jemlje Sovjetska zveza kot «enakopravni partner« na račun profita polovico ((čistega dobička«. Tudi tu n> jasno, kaj. je Sovjetska zveza vložila kot svoj delež, saj niso potrebne nobene investicije. Podoben je primer tudi s špe-ditersko delniško družbo itd.
Ze teh nekaj primerov dokazuje, da je lov za profitom glavna gibalna sila ((sodelovanja«, kakršno prrakticira ZSSR z drugimi socialističnimi državami.
Lov za profitom glavna gibalna sila «sodelovanja» ZSSR
Sovjetska zveza ne ustanavlja mešanih delniških družb samo v industriji, marveč povsod, kjer lahko izžema mastne profite.
Preko teh družb uveljavlja Sovjetska zveza kot «enakopravni» partner-delničar večkratno izkoriščanje. Prvič, po klasičnem načelu, da se po vloženem kapitalu deli tudi profit, dobiva pravico dkumfulaci-je na račun profita, pri čemer se z vsakim povečanjem proizvodnje in delovne storilnosti v takšnih podjetjih poveča tudi izkoriščanje delavcev in vse države, v kateri so takšne delniške družbe. Drugič, izžemanje mastnih profitov tudi iz takšnih mešanih družb, v katere Sovjetska zveza ne vloži skoraj ničesar, ali pa vloži samo neznatna sredstva (špedi-terska družba, družba za zavarovanje).
Vse mešane družbe posluje-■ jo po načelu enakopravnih nar ložb kapitala 50:50 in razdelitve profita napol, tako da mora država, v kateri je taka družba, vsako leto izplačati Sovjetski zvezi večino profita, ki ga dobi le-ta. da bi še nadalje ostrila ((enakopravni partner«. To lahko stori ali tako, da izvozi vsako leto v Sovjetsko zvezo blago v ustrezni vrednosti, ali pa, če tega ne more, da vloži nova sredstva za proizvodnjo (lastna podjetja, ki dotlej niso bila v mešanih družbah) v vrednosti, kolikor znaša sovjetski profit, in da tako izraima in ostane enako-
Podobe naših vasi:
TIVAN
praven solastnik. Tako so tak ne mešane družbe temelj & razširjanje in zajemanje ve.st novih podjetij. Tako sc v F* ksi tudi dogaja in preko t
nih mešanih družb preha/a ključne gospodarske F°2!C|^ v izkoriščani državi nepove • no pod kontrolo in upracift nje Sovjetske zveze.
Toda v gospodarskih odnosih med socialističnimi čn* vami uporabljajo tudi ’nncf druge oblike izkoriščanja, t sti široke možnosti za ščanje ima država, ko si redi šibkejšo državo, da ja odvisna od nje. ((To se F* viloma dogaja takrat, k*9 ima bolj razvita in močim država določen ekonomski politični monopol in 9a l1 .
■mli
m-
risti proti manjši za poved izkoriščanja. Na prime)'-tlerjeva Nemčija pred ^ proti Jugoslaviji. So pa t nekatere socialistične dtis v neki meri izkoristile to nopolistično pravico do M slavije in verjetno tudi V!" drugim nerazvitim nim državam« (Melentije ■
povič «0 ekonomskih med socialističnimi držav*1* ’ ((Komunist« št. 4. leto 1}’ slov. izdaja str. 107). ^	^
bomo obliko grobo vsili*111, izkoriščanja, ki jo ZSSR 1 ^ uje čase čedalje bolj Ija nasproti vsem njej jenim državam.
Znano je, da so vzhodn ropske države čedalje bdj
visne od Sovjetske zveze v vprašanju dobav suroM* svojo industrijo kakor tu*1 vprašanju izvoza izie ^ ZSSR ima v vzhodnoevrdP^ državah res malone t0?’ gospodarski in politični pol. V taikšnem mnogih primerih kot tel j surovin ne Pr0^>^a vin podrejeni državi, m.jt, jih daje v predelavo Plahti Čilu o naturi. V praksi d1 to takole;
Sovjetska zveza daje ne (na primer bombaž, za obutev, jeklo za Stroj*^ , tako, da izdelajo iz teh s4^, zanjo določeno količino lij, obutve, strojev ^ jetje, ki izdeluje te Pr0iZtj/jfi dobi kot odškodnino	^
določeni odstotek teh	tfp
Ce je pri tem vlada kflk* . ve podrejena in odv^na ( vjetskega vodstva (vlade * ljudske demokracije P®
polnoma podrejene
in
jš
sne), tedaj je razurnli^
lahko vsili neugodne j
Sovjetska p.
hude
stemu, ki predeluje 11 ^ rovine. So primeri, da ščala ZSSR nekaterih) jem v državah kracije tako majhno <*" ^ no v naturi, da ne mogla doseči nobene lacije, marveč so °lj‘ra ^ P tudi z velikimi jih morali kriti M blagajne.	^0
Vse to dokazuje, p-
monOP0^
razvite — preko
biagovh*
njave po svetovnih cen^0st? izžema ekstraprofit	s p
lih držav, kakor je °l< pr cialistično Jugoslavi]0 kor bodo vsekakor -pl države kot pomagači zveze delno sodclova riščanju gospodarsko {(^
te Ljudske republike. (C Toliko so takšne	v	fP
škoslovaška, Poljska. *
gojih neenakopravni
riščevalskih odnosom cialističnimi drzavan
šem. položaju kakor	<
sko zaostale države Romunija).
.(Nadaljevanje
ledi'
&
UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CHI, št. 6, III. nad. — Ttlefon štev.	in »4-631. — Poštni predal »62. — UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA
»t. 20. t- Telefonska »t. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlltne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 30ia-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50.	tl&Jf
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništvo tržaškega Ljubljana, Tyrševa 34
eiUlCkUd 40UW JU*	“I itiMCbiiV ,iy UiUf	'	fii	ati
tiska, Trst 11.5374. rt Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske ^ 78^ tel. 49-63, tekoči raču« pri Komunaiiil banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska O.
tel:«
za
država na različne korišča svoj
položaj Za izžemanje r ^ celo tedaj, ko dobavil*• vine in dobiva izdelke
'dM.
Ije dokazuje, da se s0\. na država tudi, če 9T ' 0ifet) Industrijo, s tem še ne ^ izkoriščanja, če je hK Ljft-litlčno in gospodarsko^.
jena drugi socialistu’1' vi, ki lahko kot heffen*.p ra in vsiljuje pogoje 0°" sklh odnosov. Sovjetsko ^ lahko zato, ker ima stičen in nedotakljiv v socialističnih države ,	^
rlšča celo industrijsko razvito državo (n. Pr',,nll t*' slcrvaško), kjer je tehn^ ven celo višja kakor .^ir
Toda gospodarsko raZVl ^re)t4 va lahko, čeprav je P« i Sovjetski zvezi, v 0	^
drugimi socidlist^n'n'J ^ vami, ki so (l°sPod „ne t/