Poštarina plačana. Štev« 35. V Ljubljani, petek dne 28. avgusta 1925. Posamezna stev. Din 1«-Leto VIII. r^ v J /, V »* i • % lr\ . • */ m Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovino", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Narotataa: Četrtletno Din 7 50, polletno Din 15-—, celoletno Din 30-—. in Puclja Nekmetska politika Radič in Pucelj govorita mnogo o kmetski politiki, a ne povesta ničesar, kako naj se zadosti kmetskim potrebam — Ob i sta brez načrtov za delo v prid kmetu Radičevi in Pucljevi ljudje govore v zadnjem času mnogo o kmetski politiki, o kmetski državi, o kmetski vladi, o delu za kmeta itd. Radič govori na shodih in kjerkoli drugod, kdor ga hoče poslušati, o sporazumu med srbskim, hrvatskim in slovenskim kmetom, pa seveda tudi o tem. kako se bo v nekaj letih naenkrat izpreobrnilo vse na bolje, ker je sedaj na vladi njegova stranka, ki da vodi seljaško ali kmetsko politiko. Tudi prejšnja leta je trdil Radič, da vodi kmetsko politiko. Vseh zadnjih sedem let je govoril, da je edino prava kmetska politika republikanska. Vse, kar je storil dobrega in slabega, vse je bilo zanj kmetska politika. Ko se je peljal v London, je pisal v svojih listih, da zahteva to kmečka politika, in ko se je peljal v Moskvo k boljševikom, je tudi pisal, da je to v interesu kmetske politike. Mnogo se torej govori o kmetski politiki, pa je zato tudi prav, da se vprašamo, kal ie kmetska politika in kakšna mora prav za prav biti ta politika. V naši državi je večina prebivalstva kmetskega stanu, vse naše narodno gospodarstvo, vse državne finance so odvisne skoro edinole od kmetijske produkcije, od dobre letine, od prospevanja kmetskega stanu. To da je večina prebivalstva v naši državi kmetskega stanu, kar nam Radič ali Pucelj pripovedujeta na shodih, ve vsak otrok in ni nič novega. Zaman pa pričakujemo, da bi nam ta dva gospoda povedala, kako mislita voditi svojo kmetsko politiko, da bi kmet od nje ne imel samo praznih besed, ampak tudi kaj koristi. Na to čakamo že več let zaman! Kakor rečeno, Stepan Radič ne vodi svoje »kmetske» politike šele od včeraj ali pa od takrat, ko je sklenil sporazum z radikali, in tudi Pucelj ne vodi svoje «kmetske» politike šele ;>d včeraj, pač pa je že par let poslanec in je bil tudi že minister. Doslej pa smo samo doživeli, da ni niti Radičeva kmetska politika niti Pucljeva kmetska politika prinesla niti hrvatskemu niti slovenskemu kmetu nobenih koristi. Da, nasprotno se je zgodilo, da čitamo po vstopu Radičeve stranke v vlado in po združitvi Puclja z Radičem celo v dopisih «Kmetskega lista* pritožbe, da se davki hujše Izterjjujeio kakor pa kdaj prej. Tista politika, ki jo vodita Radič in Pucelj, torej ne more biti prava in res kmetska. ker ni našemu kmetu prinesla nobenih dobrot in olajšav, pač pa mu je bremena, ki Rh mora nositi, še bolj otežila. Ako bi bila dosedanja kmetska politika Stepana Radiča ali pa njegovega prijatelja Puclja prava, bi moral to naš kmet po teh letih, odkar se ta dva gospoda vtikata v politične zadeve, občutiti pri svojem gospodarstvu, v svojem žepu. in bi se ne godilo ravno nasprotno, da se mora naš kmet nanovo zadolževati, ker ne more izhajati z dohodki, ki mu jih daje kmetovanje. Ne smemo pozabiti, da je imela Radičeva stranka 60 poslancev, pa tudi Pucljeva stranka je imela že 8 poslancev, pa se vendar ni nikjer poznalo, da bi se radi tega godilo našemu kmetu bolje. Iz tega jasno sledi, da je bila njuna dosedanja politika za nič in brez vsake vrednosti za našega kmeta! Ta politika pa je bila nasprotno kmetu celo v škodo, ker je zaradi nesposobnosti, nedelavnosti in zavistnega nasprotovanja ovirala delo onih ljudi, ki ne vidijo kmetske politike v praznem besedičenju, ampak v resnem delu za zboljšanje naših narodnogospodarskih razmer, za povzdigo kmetijstva, za primerno ureditev davčnih bremen itd. In če Radič in Pucelj doslej nista ničesar storila za našega kmeta, ali naj nam bo to morebiti povod, da bomo tudi sedaj verjeli praznim obljubam, kaj vse bosta storila v bodoče? Kako nal zaupam človeku za bodočnost. ako se le v preteklosti izkazal nevrednega mojega zaupanja? Po dejanjih se presojajo sposobnosti. Radič In Pucelj pa ne moreta doslej še ničesar pokazati, kaj sta storila za kmeta, četudi sta imela za to več kot dovolj prilike. Iz navedenega sledi, da ne vodi tisti prave kmetske politike, ki vedno o niei govori, pa za kmeta nič ne naredi! Prazen je izgovor, da Radič zato ni mogel doslej za kmeta ničesar napraviti, ker ni bil v vladi. Nihče ni branil Stepanu Radiču, da bi se že prej ne mogel odpovedati svojemu separatizmu, republikanstvu in gonji proti vidovdanski ustavi ter da bi že prej ne mogel skleniti sporazuma z radikali in stopiti v vlado. Kdaj bi že to lahko storil, toda on je takrat ravno tako trdovratno trdil, da vodi pravo kmetsko politiko, kakor trdi to sedaj, ko vse preklicuje, kar ie prei govoril. Glede Puclja pa je znano, da je že sedel v vladi, da je bil minister za kmetijstvo, ravno-tako pa je tudi znano, da naš kmet nI imel nič od tega. Kakšha mora torej biti kmetska politika? Ker tvori kmetski stan ogromno večino prebivalstva v državi, je predvsem jasno, da je najbolj prizadet kmetski stan. ako razmere v državi niso tako urejene, kakor bi morale biti. Tisti, ki je to oviral, je prvi in glavni škodljivec našega kmeta. Te razmere pa morajo biti urejene tako, da so zavarovane na podlagi enakopravnosti sorazmerno koristi vseh stanov v državi, to se pravi, da se noben stan ne sme zapostavljati, najmanj pa kmetski, ki mu gre sorazmerno njegovemu številu pravica do največje zaščite in podpore od strani države. To je tembolj pravično, ker plačuje tudi kmetski stan sorazmerno največ davkov. V kmetsko politiko spada tudi skrb za dobre železnice, ceste, melioracije in osuševanje močvirij, skrb za izboljšanje rodovitnosti zemlje, pašnikov, za povzdigo živinoreje, za zavarovanje kmeta proti neuriem in nezgodam pri živini, za kmetske posle, za higijeno med našim kmečkim ljudstvom Itd. Predvsem pa spada v kmetsko politiko skrb za omogočanje takega trga. na katerem bo lahko kmet prodajal svoje pridelke za primerno ceno. da bo lahko tudi zmagoval svoje dajatve napram državi ter kupoval potrebščine. O vsem tem nam gospod Radič in gospod Pucelj ničesar ne povesta. Nismo doslej še slišali od njih besede, kako mislita voditi v tem zmislu svojo kmetsko politiko in kakšne načrte imata! Niti tega ne vemo. kaj je z izenačenjem davkov, ki je bilo pod prejšnjo vlado že resno v delu in bi bilo letos že izvedeno, ako bi ne došlo do vladne krize. Nihče ne ve. ali vsebuje sporazum, sklenjen med radičevci in radikali, tudi kakšen dogovor zaradi zadostitve kmetskim potrebam in ali ni bil sklenjen ta sporazum samo zato. da je prišel Stepan Radič iz neljubega mu zapora. Na nobenem Radlčevem shodu se ne govori o gospodarskih potrebah našega kmeta, mlati se le prazna slama, kakor se je mlatila vseh zadnjih šest let do danes. Iz vsega navedenega sledi, da nima naš kmet prav nobenega vzroka, da bi verjel praznim obljubam Radiča in Puclja in da bi še nadalje kupoval mačka v žaklju. ne da bi vedel, ali bo za svoje zaupanje tudi dobil povračilo. S praznimi besedami se ne dela prava kmetska politika, ampak z deJanJL teh pa. žal, doslej še nismo videli pri Radiču in Puclju, ki se zadnje čase toliko ponujata našemu kmetu kot njegova odrešenika. Kmetska politika se vodi z resnim delom za koristi kmetskega stanu! Radič in Pucelj tega dela doslej še nista pokazala in ga tudi sedaj ne kažeta, zato je popolnoma upravičen dvom, da ga bosta v bodoče! !! Poravnajte naročnino!! Politični pregled V Beogradu teče za enkrat še vse mirnim ,otom. Večina ministrov se itak še nahaja izven prestolice. Pašič odpotuje te dni na Francosko, ostali ministri pa se menda še ta teden vsi povrnejo v Beograd, ker naša delegacija za konferenco Zveze narodov odpotuje že 3. septembra v Ženevo in mora prej gotovo dobiti še posamezna navodila od celotnega ministrskega sveta. Z delegacijo, kakor znano, odpotuje tudi Radič, katerega se na ta način hočejo vsaj za nekaj časa rešiti. Poročali smo že, da je Radič prejšnji četrtek in petek bil ponovno v Beogradu in je zopet govoril na dolgo in široko. Beograjčani so se ga že dobro naveličali, radikalci pa so mu posebno zamerili, ker je že poskusil srbske seljake pridobiti za sebe s svojo znano gostobesednostjo. V svojih listih so ga čisto odkrito in ostro posvarili, naj nikar ne skuša svoje agitacije med srbskim seljaštvom, ker bo sicer radikalskega prijateljstva z njim kmalu konec. Radič je to pretnjo dobro razumel in jo je hitro odkuril iz Beograda. V nedeljo je nato Radič poskusil srečo v Sloveniji in sicer na Krškem polju, kjer sta Pucelj in Prepeluh priredila «kmečki praznik« in sta nanj povabila tudi Radiča in hrvatske radi-čevce. Ker je bila polovična vožnja po železnicah, nadalje, ker je krška Kmetijska podružnica istočasno priredila, lepo razstavo goveje živine in konjev, ter končno, ker je marsikdo le željan videti Radiča, se je v nedeljo na Krškem polju zbralo res nekaj tisoč kmetskih ljudi. Prišlo je tudi nad en tisoč Hrvatov. In tu so začeli Pucelj, Prepeluh ter končno Radič razlagati novi evangelij sporazumaštva. Pucelj in Prepeluh nista povedala nič novega, Radič pa je smatral za najumestnejše, da je pred slovenskimi kmeti začel udrihati po slovenski duhovščini. Dejal je: Bog je Bog, pop pa pop! Med sto slovenskimi du- hovniki je menda samo eden kaj vreden, ali pa morda še ta ne! S tem udrihanjem proti «popom» se je Radič v slabi luči predstavil slovenskim naprednim kmetom, ki znajo prav dobro ločiti duhovniški stan od klerikalizma. Nihče ne more utajiti, da je duhovniški stan vzvišen stan in da je med slovenskimi duhovniki bilo in je dokaj lepo število poštenih in zaslužnih mož, ki iskreno ljubijo domovino in državo. Resnica je pa tudi, da so mnogi vdinjani v klerikalno politično službo ter da v to svrho zlorabljajo prižnico in spo-vednico. Zato ima Radič samo to pravico, da kritizira in obsoja le te duhovnike in klerikalno zavoženo politiko, klerikalne agitacij-ske metode in klerikalno zagrizenost. Na tak način Radič ne bo lovil kalinov v Sloveniji. Pucelj in Prepeluh pa sta napredni misli slovenskega kmeta storila presneto slabo uslugo, da sta na Krško polje povabila — Radiča. Radičev govor na Krškem polju, govorjen v čudni slovensko-hrvatski mešanici, je na vse prisotne napravil najslabši vtis. Razen par Hrvatov in strankarskih zagrizen-cev mu ni nihče odobraval, pač pa so se čuli številni izrazi zgražanja. Se prav posebno porazno pa je na zborovalce vplivalo, ko je Radič dejal, da smo Slovenci najmlajši brat Benjamin in da nam bodo že Srbi in Hrvati od svoje pogrnjene mize privoščili toliko, da bomo tudi mi siti. S tem je torej Radič potrdil Pucljevo drobtinarsko politiko, po kateri naj bi se slovenski kmet zadovoljil z ostanki in drobtinami, ki padejo z vladine mize, a tudi to samo pod ceno, da vstopi med radičevce. Ne, gospodje! Slovenski kmet se ne bo zadovoljil z drobtinami in ostanki. Bo raje potrpel brez njih in počakal, da prava stranka brez njih zopet zastavi vse moči za dosego vseh pravic slovenskega kmeta, obrtnika in delavca. To pa je edino Samostojna demokratska stranka. Ona je malo obetala, a do- slej največ dosegla. O tem priča zakon a kmetijskem kreditu, podpora za štajerske posojilnice, znižanje izvoznih carin za živino in kmetijske pridelke, ter cela vrsta drugih dejanj, s katerimi sta edina dva poslanca dr. Žerjav in Pivko dokazala najpopolnejše razumevanje slovenskih podeželskih interesov. Dejanja govore, ne pa obeti in naj se obljubljajo cele avtonomije ali pa samo —< drobtine. Slovenski naprednjak na deželi do« biva vedno več zaupanja v Samostojno demo« kratsko stranko. Saj presoja in spozna kakor na dlani: Klerikalci so svoj politični voz za« vozili v sotesko in ne morejo ne naprej ne nazaj; a radičevci, ki jih vodita Pucelj in Prepeluh, naj poslušajo Radičevo udrihanje po «popih», ter zraven čakajo na vladne drobtine kakor svetopisemski Lazarji? Taka ne pojde! Za pravega slovenskega napred« njaka na deželi je mesto edino v Samostojni demokratski stranki, ki dela za vse ter zdru« žuje vse stanove pod praporom Svobode, Enakosti in Bratstva. Pomeniti se zopet enkrat moramo o zunanji in evropski politiki, ki je zadnje čase zopet živahnejša in zanimivejša. Naša država je zadnje čase v prece} napetih odnošajih z Grčijo, ki nam skuša nagajati pri našem svobodnem izhodu na Sredozemsko morje (pri Solunu, kjer imamo svobodno cono in gradimo svoje pristanišče). Grško časopisje neprestano ro-vari proti naši državi. Nam bo teh komedij kmalu dovolj. Ni treba, da bi se stepli z njimi, ker drugače vemo, kje Grke čevelj žuli. Strašno jih peče, da je Jugoslavija postala prva sila na Balkanu, ki bo Grkom kmalu pogle« dala v zenico, pa bo mir. Zanimanje evropske politične javnosti je zdaj osredotočeno na zasedanje Zveze narodov. ki redovito prične 7. septembra in se bodo na njem obravnavala vsa zamotana vprašanja evropske politike. Predvsem odnosa ji Francije napram Nemčiji, ki so sicer že nekaj Anton Stražar: PZEIM imm VII. Dve leti po teh dogodkih. Grdinova Jera in Murnova Lenka delata pokoro... Jakova žena in mati umreta obe v enem letu... Bodi dobro ali slabo, čas hiti vedno enakomerno dalje, sami ne vemo kdaj se postaramo. Po tem pravilu se je čas pomikal dalje tudi našim znancem. Samo, da je bilo v za-hribški vasi vse nekam žalostno in potrto... Nesrečna Grozdnikova Polonica je od časa do časa besnela in preklinjala — a ta njena kletev, tako so sodili bližnji ljudje, je res rodila strašne posledice pri Trdinovih ... Jaka je s skrbjo vstajal in s skrbjo hodil spat; kajti njegova žena je postala nekam molčeča in otožna, vedno bolj je slabela ... Razne ženske so svetovale Jaku kakor tudi njegovi ženi, naj gre na to in ono božjo pot, k temu in onemu dohtarju. Marsikaj sta storila Trdinova, pa vse skupaj ni nič zaleglo. Stari znanec Uriha, ki je večkrat delal pri Trdinu, je Jaku svetoval zaupno: «Ti pojdi še do starega vrača Ostriženca v Lipo, boš saj vedel, kaj ti bo povedal.« Par dni po tem razgovoru — bilo je deževno vreme — se Jaka napoti k vraču Ostri-žencu iskat pomoči za svojo ženo. Ostriženčevo ime je takrat slovelo med vsem kmetskim ljudstvom v okolici; da, še dalje je šla slava tega lažipreroka in vedeža, tja na sosednje Štajersko. Pa tudi marsikateri lahkoverni mestjan je sedel na njegov Hm. Kako je Ostriženec sprejemal svoje pa-cijente, je že opisal naš rajnki rojak pisatelj Kersnik v znani povesti: «Kako je stari Molek tatu iskal«. Zatorej omenjam jaz njegove ceremonije Ie na kratko. Jaka je utrujen prilezel do Ostriženčeve hiše. Cim bliže je bil, tem bolj se ga je lotevala neka tajna groza. Ni mu treba tega šteti v zlo, če je bil ravno tako lahkoveren kakor takrat vsi drugi ljudje na kmetih. Tako je prišel k Ostrižencu. Prvi se je oglasil priklenjen veliki ovčarski pes; seveda je ta opozoril ženo, ki je Trdina prijazno pozdravila in ga vodila v-hišo. Trdin je sedel na ponujeni stol k mizi, brisal si je znojne kaplje raz čelo, nekoliko vroče mu je pa tudi prihajalo že ob mislih: Sedaj si v čarovnikovi hiši!... Prijazna žena ga je začela izpraševati od kod je doma in kake nadloge so ga privedle tako daleč. Seveda je Trdin vse odkritosrčno izpovedal ter prav po domače potožil vse svoje bridkosti^ Ni pa se mogel zavedati, da je v sosednji kamrici nekdo polahkoma hodil sem in tja ter vse poslušal. Kakor vselej, je tudi tokrat zvita žena, čim je vse važne stvari doznala od Trdine, odšla venkaj z izgovorom: da gre dedca klicat. Sedaj pa je Jaku postalo zelo tesno pri srcu; vkljub temu, da je bil vojak in je dostikrat v temni noči stal na straži kje v samotnem kraju... Ni dolgo čakal. V hišo je stopil sam čarovnik Ostriženec. Opravljen je bil kakor drugi hribovski kmetje, v hlačah iz domačega sivega sukna, golorok v platneni srajci, na glavi pa je imel velik slamnat širokokrajnik.-Bil je možak srednjih let z brkami, pa bolj koščenega vsakdanjega obraza. Vsedel se je za starodavno javorjevo mizo Trdinu nasproti in v veliko začudenje je začel z njim govoriti kakor že stari znanec. Ne, da bi bil Trdin njemu kaj pripovedoval o svojih domačih razmerah. Lahkovernemu Jaku se je to zelo, zelo čudno zdelo — sedaj je bil uverjen, da je ta človek nekaj več kakor drugi ljudje. Kakor običajno od vsakega drugega, je tudi od njega Ostriženec zahteval, naj mu da srebrnjak, katerega mora na ognju raztopiti, da bo zaznal pripomočke za njegovo bolno ženo. Jaka mu izroči tolar in čarovnik odide v kamro, Jaku pa naroči, naj ga počaka v hiši; tudi premakniti se ne sme z mesta! Z veliko nestrpnostjo je sedel Trdin kakor vkovan na mestu in čakal... Po dolgem pričakovanju pride yendar Ostriženec iz kamrice. blažji a vedno še dovolj opasni, — ter precejšnja napetost med Anglijo in boljševiško Rusijo, No, o vsem tem pa bomo sproti razpravljali, kadar Zveza narodov prične z zasedanjem. ŠMARJE PRI LJUBLJANI. V nedeljo 23. t. m. je priredil šmarski Orel pod vodstvom kaplana g. Sušnika skupno z Orli z Iga in iz Škocjana v Šmarju javno telovadbo, ki je končala z enakim neuspehom kakor zadnjič. Razen tega so se na prireditvi še neki fantje stepli. Sokolom vedno očitate vse mogoče, skrbite rajši za red na lastnih prireditvah. — Očividec. GORENJI LOGATEC. Ni ga več «Erjavčevega Janeza*. V soboto smo ga pokopali. Imel je za podeželne razmere naravnost veličasten pogreb. Krsto so izmenoma nesli Orjunaši in gasilci, sveče pa Sokoli. Pred hišo je pel domač zbor, v cerkvi in na pokopališču pa sekstet ljubljanskih pevcev pod vodstvom g. Premelča. Sprevoda se je udeležilo številno občinstvo v civilu in kroju, mestna Orjuna Rakek s praporom. Ob odprtem grobu so se poslovili od dragega pokojnika br. Tavzes v imenu domače Orjune in vseh naprednih, kulturnih in političnih organizacij, br. Verbič iz Ljubljane v imenu oblastnega odbora Orjune za Slovenijo ter končno br. Berščak v imenu prijateljev. Malokatero oko je ostalo suho. Br. Janez je bil član vseh naših društev, bil je predsednik in glavar Orjune, član Sokolovega prosvetnega odseka, odbornik krajevne politične organizacije SDS itd. Vrzel, ki je nastala z njegovo nenadno in prostovoljno smrtjo, bo še dolgo časa odprta. Slava njegovemu spominu, njegovim svojcem pa iskreno sožalje! KRAŠNJA. V petek 21. t. m. nas je zapustil g. Anton Germek, ki je učiteljeval s svojo soprogo pri nas ravno 15 let. Kot reden preganja-nec po bivšem klerikalnem deželnem odboru, oziroma deželnem šolskem svetu, je prišel k nam iz Komende, kjer je bil le par let Če še nikjer, tu se je deželni šolski avet temeljito v rezal, kajti g. Germek je večkrat trdil, da se počuti v Kraš- nji v vsakem oziru srečnejši in zadovoljnejši ka- [ kor v Komendi. Deželni šolski svet je torej dosegel ravno nasprotno, kar je želel. G. Germek je bil med vsemi občani — tudi pri nasprotnikih — zelo priljubljen. Zal je po njem nam vsem, zlasti njegovim ožjim prijateljem, ker vsakdo pravi: « Germek je le eden, a tega nimamo več.» V nedeljo 16. t. m., torej zadnjo, katero je še med nami prebil, smo se sešli na poslovilni večer, na katerem so zapeli njegovi pevci več krasnih pesmi. Večer je le prehitro minul. G. Germek, zagotavljamo Vas, da Vas ohranimo vsi v najboljšem spominu. Prosimo Vas le, da nas večkrat obiščete. Vam Ježičanom pa čestitamo, da ste dobili tako blago dušo, o čemer se boste sami prepričali. DRAŽGOŠE. Dramatični odsek udruženja vojnih invalidov iz Ljubljane je gostoval dne 16. t. m. v tukajšnjem Narodnem domu z igro «Tit Gromi. Igra je uspela v splošnem zelo dobro. Nismo sicer posebni strokovnjaki v ocenitvi dramatike, vendar lahko priznamo, da Dražgoše niso še videle takšnega življenja na odru, kakor so ga nam podale tu vse vloge od glavne do najmanjše. Dražgošani smo jim hvaležni za lep zabavni večer in jih vabimo, da nas kmalu zopet obiščejo. Kljub temu, da se je veselil gostov ves okoliš, so neki zlikovci potrgali skoro vse plakate za to prireditev. Naše občinstvo pa je vseeno poselilo predstavo v tolikem številu kakor še nikoli. Čast onim, ki imajo zmisel za kulturne prireditve, in to je pokazala večina Dražgošanov, ki so zatem-nili nelep nastop strastnih strankarjev, ko sovražijo napredni Narodni dom tudi, ako v njem nastopi humanitarna nestrankarska organizacija. ZIBIKA. Ponoči od 11. na 12. avgusta t. 1. se je ponesrečil 141etni France Malgaj. Zvečer je šel zdrav k počitku na .vrh slame v gospodarskem poslopju. V spanju je začela slama plezati, tako da je deček zdrčal preko okrog 10 metrov globoko na kameniti tlak. Ponesrečenec se je po padcu še zavlekel do 20 m oddaljenega studenca, kjer je začel klicati na pomoč. Slišal ga je njegov gospodar, ki mu je takoj pritekel na pomoč in ga spremil v hišo, kjer je v groznih mukah izdihnil svojo mlado dušo. Pokojni je bil sin vsem dobro znanega g. Antona Malgaja, ekonoma v I Brežki gorci. Naj v mini počiva! — Dne 19. t. m. smo pa spremili k večnemu počitku 811etno An-dreškovo mamico. Pokojnica je bila vzorna do-brotnica, kajti ni ga v bližini človeka, ki bi mu kdaj odrekla svojo pomoč. Naj uživa sedaj počitek, ki si ga je zaslužila. PRISTAVA. (Neurje.) Na praznik 15. t m. je tukaj razsajala huda nevihta s točo iu nalivom. Toča je v teku četrt ure pobelila polje kakor pozimi sneg. Uničena je ajda, proso, nujb ilj pa so prizadeti vinogradi, kjer je nad dve tretjini letošnjega pridelka splavalo po vodi. Potok, ki se vije tukaj mimo Pristave, je v pol uri stopil iz struge in poplavil polje. Tudi otava je pokvarjena; kjer še ni bila pokošena, je zasuta z blatom in peskom, kjer pa je bila takrat pokošena, jo je pa voda odnesla, tako da ni ne duha ne sluha o njej. Najbolj so prizadete po sedanjih informacijah tukajšnje krajevne organizacije SDS občine Sveti Peter na Medvedjem selu, Nezbiše, Sv. Ema-Pri-stava in polovica Roginske gorce, Podčetrtek itd. Krajevne organizacije SDS so ukrenile vse potrebno pri oblastvih za pomoč prizadetim. Upamo, da so tudi županstva storila svojo dolžnost HOTIČ. V nedeljo 30. t. m. imamo v naši občini občinske volitve. Preden stopimo na volišče, pač dobro premislimo, kam bomo oddali svoje kroglice, da ne bo kakor zadnjič, ko je bil župan na podlagi revizije občinskih računov in občinskega gospodarstva razrešen dolžnosti. Možje volilci, vprašamo vas, če se tudi v bodoče zadovoljite s takim gospodarstvom. Večina davkoplačevalcev trdi odločno, da ne. V naši občini je dovolj mož, sposobnih za redno občinsko gospodarstvo. Vas, volilei, opozarjamo, da se ne daste begati od nikogar ter da na dan volitev s svojimi kroglicami dokažete, da vam je za redno občinsko gospodarstvo več kakor za vso politiko. Zato boste na dan volitev spustili svoje kroglice v prvo skrinjico ne glede na agitacijo litijskega župana. LITIJA. (Drobiž iz litijskega okraja.) Lep dan me je izvabil, da sem vzel popotno palico v roke, vrgel torbo čez ramo ter odrinil v domače kraje. Nabral sem novic, katere pošiljam Vam, g. urednik, da jih objavite v «Domovini». Na poti iz Litije v Šmartno so mi povedali, da namerava litijski župan stopiti v stranko Radiča, česar pa ne verjamem. Dejali so mi nadalje, da se ta gospod za občinske volitve v Hotiču prav pridno Z resnimi besedami govori Jaku: «Tako, vidiš prijatelj! Tukaj ti izročam blagoslovljene rože, ki jih sam sv. Janez Krstnik blagoslovi na kresno noč o polnoči. Te naj kuha tvoja žena in pije na tešče vsako jutro. Meni pa izroči še pet goldinarjev, katere dam za maše pri Sv. Križu, ki je pri Belih vodah na Štajerskem. Te sv. maše se bodo brale v dobri namen, kajti tvoja žena ima obilo sovražnikov!* Jaka položi na mizo petak in vpraša, koliko mora dati še njemu za pomoč. Kakor običajno, se je tudi sedaj branil slepar kakega plačila — kajti vedel je že vnaprej, da ga vsak dobro nagradi. Tako je storil tudi Trdin, ki je k prvemu petaku doložil še enega, za zahvalo. * Po dobri polurni hoji, ki jo je že Jaka opravil od Ostriženca proti domu, je došel znanega Odamovčevega Joška. Zelo je bilo Jaku po volji to snidenje. »Dober dan, Joško! Kam pa si se namenil ?» Ogovorjeni se ozre, kdo ga kliče in spozna takoj, kajti dostikrat je že prenočeval pri Trdinu. Joško torej odzdravi in začne pripovedovati: «To veš, Jaka, da sem jaz velik revež, človek brez doma in imetka.., Enak našemu j dobremu Kristusu, ki je živel tam v judovski deželi in ni imel dostikrat prostora kamor bi položil svojo trudno sveto glavo. Tudi jaz ne spim nikdar na svojem, to veš! Pa to še ni najhuje; sam vrag je gosposki vrinil tudi novo misel v glavo: da se mora vsak ubožec potikati le po domači občini. Jaz pa sem jo pred par tedni urezal kar proti Trstu! Hotel sem namreč videti enkrat tisto veliko morje, pa ladje, ki plavajo po njem. To ti je znano, Jaka, da je pot do Trsta dolga; kdor ima kurja očesa na nogah, mu ne svetujem, tako daleč se podati. Klatil sem se po Trstu dober teden dni, hudega mi ni bilo nič. Če nisem sprosil ne našo lepo kranjsko besedo, sem udarili pa ,tajč', ako pa še tako ni šlo. sem brbljal ,kapišo taljano'. Tako vidiš, prijatelj, nič hudega mi ni bilo. Ampak vsake reči je enkrat konec; tako sem bil tudi jaz Trsta končno do grla sit. Po še tako dobrih sladkih figah in po vseh ribah se mi je že kolcalo. Premišljal sem: Ali bi jo nazaj znova peš urezal, ali bi z lukamatijo. Nič, Joško, sem si dejal, škoda je tistih goldinarjev, ki si jih naprosil, ti bodo še drugje bolje na hvalo prišli — ali peljati se pa vseeno moraš! V glavo mi pride, kakor vedno, prav pametna misel! Na velikem trgu, kjer je bilo največ ljudi in ,špiceljnov' (policajev) začnem kar po domače prepevati: Kaplan pa pred hiš'co sedi, pa ga fletno iz fajfce kadi, on gleda fantiče, ki vod'jo deklice -Ubogi kaplan pa mora bit' sam ... Pa fajmošter kuhar'co 'ma, jo lepo pobožati zna, mu lončke prestavlja, kosilce napravila — Ubogi kaplan pa mora bit' sam... Ti ne veš, Jaka, kako so tisti tržaški zija-leži skupaj drli — menda so si mislili, da jim bom jaz komedijo igral, ka-li... Pa se med drugimi pririne k meni tudi eden tistih zlodje-vih .špiceljnov'; veš, gledal je tako grdo, kakor tisti rabelj, ki je za Kristusom žeblje nosil. Popade me in tira v neko veliko hišo. Takoj v prvi vlak, ki je vozil iz Trsta proti Ljubljani, so tudi mene notri zbasali — seveda kot .šuparja' in odgnanca. V Ljubljani me je neka špiceljska kiselca prav pošteno ozmerjala. Nato pa so me tirali znova dalje, kamor spadam. V Dolini pri Luki, ki je župan in je pri njem^tudi ,šup-štacijon', sem se znova ustavil. Čakati sem moral na nekake podpise in na moža, ki me bo tiral do češenjskega župana. Sedel sem v gostilni in čakal. Bit sem čisto sam. Pa vidim skozi odprta vrata, da se v kuhinji klobase pečejo; klobasice meni tako priljubljene! Hitro stisnem eno, že je ni bilo! E, kaj če bi še eno. Joško?... Kuharice še ni nazaj. Pa udarim še po tej, lirsk, hrsk — šla je dobro doli! Še sem bil sam. Pa gledam še tretjo klobasico: E, kaj bi se revica tako žalostno držala, ker si sama — sem se pa še te usmilil... Verjemi mi, Jaka, ali ne, imel sem dobro kosilo. Tisto sem pa tudi hitro pozabil, da me je Luka malo oklofutal — saj za klobasice je bilo že vredno ... Vidiš, Jaka, tako se mi jc godilo. Ravno danes sem se pa znova naveličal te domače domovinske pravice in jo znova maham v široki svet... Sedaj bom pa malo bolje gledal, da me kaki .špiclji' ne dobijo v roke, Kadar bi se pa rad še kam zastonj peljal, bom pa spet v kakem mestu kako okroglo zapel, pa bo šlo!...» zanima. No, pa nič za to. Občinske volitve v Ho-tiču so tudi mene privedle v Hotič. Ustavim se pri svojih sorodnikih in znancih, ki so mi povedali prav zanimive stvari iz bivšega občinskega gospodarstva. Zaradi tega so dobili ge-renta in premestili občinsko pisarno. Fantje in možje, v nedeljo pa vsi na volišče in kroglice v prvo skrinjico! Tako veli nam pamet zdrava, da napredna gospodarska lista je ta prava! Iz Hotiča sem jo ubral proti Vačam, ker so mi povedali, da je zadnja sokolska prireditev prav dobro uspela, še bolj za so zadovoljni Šmar-tinčani s tombolo, katere se je udeležilo okrog tisoč ljudi. Upajmo, da se v Smartnem kmalu dvigne zgradba sokolskega doma. — V Sv. Križu so imeli blagoslovitev gasilskega doma, v Zavrst-niku pa so ustanovili novo gasilno društvo. — Tudi Radiča so nekateri videli v Krškem, a niso nič kaj zadovoljni. — V Trebeljevem imajo še vedno gerenta. — V septembru bo Sokol Litija-Smartno priredil javno telovadbo v Litiji. Napredne organizacije v litijskem okraju se krepko razvijajo in naraščajo po številu vsepovsod. Toliko za danes. Drugi teden jo pa mahnem na Št. Vid in Temenico do Višnje gore, odkoder Vam zopet kaj sporočim. Zdravo! — Savski. LAŠKO. Okrajna cesta Tremerje-Lnško Rimske toplice je v tako slabem stanju, da se bo moral ustaviti promet, ako se bo hotel okrajni zastop obvarovati plačil za polomljene vozove, avtomobile in noge živine. Na tej cesti je skoro že človeško življenje v nevarnosti. Vedno se rado poudarja, da je Laško letovičarski kraj, toda tujci se na vse mogoče načine odvračajo od trga, tako tudi z malomarnostjo in nebrižnostjo za cesto. — Prizadeti. SV. JEDERT NAD LAŠKEM. Hitro se vrti svet in skoro bo na glavo postavljen. G. Potokar, vnet pristaš SLS vedno in povsod ter bivši občinski odbornik SLS, je dobil v SLS slovo, kajti še niti kandidirati ga ne marajo za predstoječe občinske volitve. Radovedni smo, kaj je tej za-postavitvi vzrok. Ali smatrajo klerikalci g. Po-tokarja za premalo ali za preveč zavednega? SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Res v stiskah so naši klerikalci, ker morajo v zadnjem imajo te rastline zaradi tega, ker jih je treba okopavati, da nam dobro uspevajo. Zemlja mora biti rahla in čista. Če ne zadostuje dvakratno okopavanje, jih je treba trikrat okopa ti ali pa še več. Po naprednih poljedelskih deželah okopujejo peso tudi po štirikrat, da se v rahli zemlji lahko debeli in da ostane zemlja čista. Važno je namreč oboje. Pogrešno pa je, če puščamo okopavine tako zelene in plevelne, kakor pri nas. Okopavine se morajo odlikovati po tem, da so skrbno obdelane, da je zemlja bolj delavna in rodovitna. Pri naa se pa med okopavinami plevel množi, namesto da bi bilo nasprotno. Na premnogih krajih se o tem lahko prepričamo. Vsled tega je tudi naša zemlja po vsej svoji živi plasti tako polna ple-velnega semena, da ni konec plevela in da nam prizadeva plevel vsako leto poleg vse druge škode še mnogo stroškov. Če so okopavine poklicane za zatiranje in odvračanje njivskega plevela, potem naj to nalogo tudi vrše! Dajmo tedaj plevel med okopavinami tudi v resnici zatirati, ne pa mirno trpeti, da nam dela vsestransko škodo, kakor se to danes godi. Plevel naj se uničuje, ne pa goji, da se bodo pridelki dvignili, stroški za obdelovanje pa znižali. Med okopavinami nima biti plevela! Med tem zanimivim pripovedovanjem Odamovčevega Joška sta dospela v črnogrob-niško dolino. V Krašnji sta se ustavila in Jaka je zgovornemu pripovedovalcu kupil malico. «Bog ti plačaj, jaz ti ne morem, ker sem revež. Srečno hodi! Kaj kmalu ženo pokoplji, ker praviš, da je bolna — pa mene na novo ohcet povabi — z Bogom!...» Trdin je nadaljeval pot proti domu. V glavi pa so mu brnele Joškove besede: «Kaj kmalu svojo ženo pokoplji, pa na ohcet me povabi!«... Čudodelna zdravila mazača Ostriženca niso čisto nič pomagala Trdinki, čimdalje slabša je bila... * Ko je jeseni odpadalo listje z drevja, je prej tako močna ženska legla, in vsi ljudje, ki so jo prej poznali, so le govorili: «Trdin bo kmalu vdovec, njegove žene se je poprijela hitra jetika!» ... Tako je tudi bilo. Ni se nadejal rebrski gospod župnik, da bo zadnja verska tolažila nesel kot prvemu ravno k Trdinu, njegovi mladi gospodinji. Po tej dušni tolažbi in okrepčilu za dolgo pot v večnost, je Trdinka prosila svojega moža, da je sedel k njeni postelji — kakor še ne pred dolgim časom k svojemu očetu. Bolnica je govorila svojemu možu: «Tako je, vidiš, liitbi moj mož. Umaknila se ti bom kmalu — znova boš prost. Če se boš ženil sedaj, ti ne bode nihče branil ali silil vzeti v zakon ženo, katera bi tebi ne uga- jala. Sam svoj boš in naredil boš, kakor boš sam hotel. Rada umrem, ker vidim, da je najina zakonska zveza bila le prisiljena ... Kaj me hoče še vezati na ta varljivi svet? Otrok nimava — to vem, da je bila božja kazen, že veš zakaj... (Jaka je kar streslo pri teh besedah ... spomnil se je svojega zakonolom-stva z Marjanico!) Prosim te sedaj samo dvoje: prosi svojo mater, naj mi odpusti, kar sem ji hudega storila — veliko so bili krivi razprtije med nama tudi drugi ljudje. Zadnje je pa, kar te prosim: daj včasi za kako sveto mašo za svojo ženo — da ne bo čisto pozabljena ... Obljubi, da mi to storiš!?...» Zelo so Jako ganile te besede!... Po dolgem, dolgem času so mu prišle solze v oči... vse je obljubil svoji ženi! Pa v bolniški sobi ni mogel več ostati... odšel je venkaj; brez cilja in pravega namena je taval sem in tja... Dva dni po tem razgovoru se je Trdinka že preselila na drugi svet. Na prošnjo Jakovo je še stara mati prišla k umirajoči bolnici, ki je govorila že s težavo; le odpuščanja je še prosila — pa je ugasnila ... * Stara Trdinka je po snahinem pogrebu znova prišla k svojemu sinu-vdovcu in mu gospodinjila. Ni si pa mislila, da za tako malo časa. Neko pozno jesensko jutro je šla kakor običajno k rani maši v rebersko cerkev. Ker je bila še tema in vse zmrznjeno po tleli, je ženica, že bolj okorna, padla s tako silo na tla. da je obležala in so jo nesli domov. Padec je bil zanjo usodepoln; ni več vstala iz postelje ... Se preden se je tisto leto skončalo, so že tudi njo nesli na božjo njivo, k možu in snahi... Tako je ostal Jaka sam, čisto sam. S tujimi ljudmi se je moral začeti ukvarjati in voditi gospodarstvo. Pa uvidel je, da v takih razmerah ne pojde dalje, moral bo nekaj ukreniti in izpremeniti svoj položaj na kakršenkoli način ... Kako se mu je vse razvilo, povemo v nastopnih poglavjih. Preden pa to poglavje skončamo, naj še nekaj omenimo! Kakor blisk se je po vsej fari in okolici raznesla novica: da se je znanima klepetuljama Grdinovi Jeri in Murnpvi Lenki prikazal sam «ta črni». To je prestrašeni ženski tako pretreslo, da sta se obe izpremenili. Začeli sta pogostoma hoditi v cerkev in veliko moliti, da si rešita svoji precej omadeževani duši. Vsem ljudem se je to zdelo velika dobrota; skoro vse zdražbe in spletke so prenehale v družinah in soseski. čebulov Joško pa je bil kaj zadovoljen, kakor še nikdar v svojem življenju! «DobrO sem babnici preplašil — samo malo prepozno. No, da je le odslej mir!» ... Tako je govoril svojima zaupnima tovarišema Slapnikarje-* vemu kovaču in Mihovčevemu Jaku. Mihovčev Jaka pa je še dostavil: »Dolinske troperesne deteljice ni za goveda in konje — ona izpametuje opravljive babnice, he, hO, he!»..# ... ; (Dalie pnh.) MERODAJNA JP RI?JA KRAV. Po mnogih naših krajih se r*ja živine skoraj nikamor ne gane. Taka je kakor jvoj čas. Po teh krajih manjka krme, manjka bikov, manjka dobrih krav in nazadnje seveda tudi dobrih dohodkov. Vsa reja je polovičarska in polovičarski bo tudi njeni uspehi. Ce hočemo rejo po teh krajih dvigniti, je zastaviti potrebno delo najprej pri kravah. Kravja reja s svojimi dohodki se mora najprej dvigniti, vse drugo pride pozneje. Najprej je treba skrbeti, da bo šlo mleko bolje v denar in da se bo vsa reja bolje izplačala. To je prvi korak. V primerni organizaciji je iskati potrebne pomoči. Brez skupnega dela se v živinoreji ne dž malemu posestniku ničesar izdatnega doseči. Po naših živinorejskih krajih je treba potom skupnega vnovčevanja mleka in mlečnih izdelkov priti do reje dobrih molznih krav. S tem bo pa ustvarjena vsa potrebna podlaga za nadaljnji razvoj naše živinoreje. Ce bo šlo mleko v denar in se bo reja dobro izplačevala, potem se bodo začele tudi krave bolj skrbno in bolj močno rediti. Začelo se bo bolj močno pridelovanje krme in tudi pokladanje bolj močnih krmil. Glede molznih krav bomo postali bolj izbirčni in vse bolj se bomo lotili domače izpodreje dobrih molznic. Domača kravja reja se bo ustalila in nastopil bo trenutek, ko se bomo začeli vse bolj zanimati in ozirati za dobrimi plemenjaki. Cim bolj se bomo zanimali za kravjo rejo, tem bolj se bomo začeli brigati tudi za dobro bikorejo! Danes manjka po mnogih krajih še obojega. Pomanjkljiva kravja reja s svojimi nepovolj-nimi dohodki je glavni vzrok, da ne pridemo z našo živinorejo naprej in da je tako malo skrbi in dela za dobre plemenjake. Dokler bomo delali vsak na svojo roko, toliko časa tudi ne bo boljše Živinoreja potrebuje skupnega dela in organizacije, in sicer skupnega dela v prid reji kot taki, skupnega dela pa tudi v prid vnovče-fanju mlekarskih pridelkov. Najprej je treba poiskati vire, da dvignemo hasnovitost naše molzne živine, potem pa pride vse drugo samo po sebi, če se bomo zavedali svojih skupnih nalog in se poprijeli zadružnega dela. Tako nas uče izkušnje vsepovsod, doma in drugod. Vse pa prihaja po dobri kravjereji, ki je in ostane glavni temelj uspešne živinoreje. Pregled letošnjega Ljubljanskega velesejma Letošnji Ljubljanski vzorčni velesejem, ki se bo svečano otvoril 29. t m., bo zelo pester in zanimiv ter bo zadovoljil kupce kakor tudi najširše sloje našega naroda. Razstava proizvodov je bogatejša in izbranejša kakor poprejšnja leta. Govori se, da bodo na velesejmu cene znatno nižje kakor do sedaj in bo torej imel vsak kupec priliko, da si krije potrebe ne samo iz prve roke, marveč tudi ceneje kakor doslej. Velesejmska uprava je razstavljene proizvode razdelila na naslednji način: V paviljonu «E» se bodo videli najprej naša papirna industrija, grafika, kartonaža, lepenka, pisarniške potrebščine, štampilje in zvezki. Tem predmetom se priključi les, in sicer najraznovrst-nejša stanovanjska oprema ter pohištvo, pisalne mize in tapetniški izdelki. Pa tudi ostala lesna industrija polfabrikatov bo zastopana: razni čolni, lesna galanterija, okvirji, ribniška roba. Ena vabljivih zanimivosti letošnje prireditve pa je gotovo skupna razstava naše lesne industrije, katere se udeleži 45 tvrdk z izbranim lesom. Inozemstvo, zlasti Italija in Grčija, kaže baš za ta oddelek posebno zanimanje. Lepo izdelani plutovinski zamaški, sestavljeni v krasnih skupinah, so našim obiskovalcem že znani. Za lesno stroko se vrsti kemična industrija z najrazličnejšimi izdelki. Od čistila za čevlje, fotomanufakture, umetnih gnojil, olja, mila do sveč in voska, vse je zastopano. Za naše dame zanimiva kosmetika bo razstavila potom nairazličnejših tvrdk najnovejše preparate, Proti izhodu paviljona se nahaja še živalska industrija. Paviljon «F» nudi popolnoma drugo sliko. Obiskovalci se bodo divili mogočnim strojem za obdelovanje lesa in kovin, lokomobilam, za številne interesente so pripravljeni mlekarski iu opekarski stroji, pletilm stroji, sesalke, trans-misije, turbine in strojni deli. Nadaljevanje paviljona «F» je paviljon «G», ki prikazuje najrazno-vrstnejše izdelke iz železa in jekla, orožje, muni-cijo, električne in plinske naprave, kljuke, pile, posode, spojke, stavbeno okovje, štedilnike, verige, vijake, zavore, žage, žeblje, železne blagajne, aluminijeve izdelke, bakrene kotle, jedilno orodje, ključavnice, tehtnice. Zanimiva je tudi razstava avtomobilov, motornih koles in bicikljev, ki ima polno občudovalcev. Posebno interesantna pa bo letos velika razstava poljedelskih strojev in poljedelskega orodja najmodernejše vrste in po nizkih cenah, tako da gotovo ne bo noben kmetovalec odšel s sejma praznih rok. Vrsti se še kleparska galanterija, pločevinasti izdelki, tiskar-niški in knjigoveški stroji, palično in obročno železo, instalacijski material, bakrena žica in pa najmodernejše — radio v bogati izbiri. Razna glasbila, športno in telovadno orodje bodo gotovo tudi vzbudili splošno zanimanje. Paviljon «H» je deloma trgovinski paviljon, kjer razstavi naša trgovina, deloma pa je podaljšek paviljona «1» za tekstilno stroko, konfekcijo, kožuhovino, perilo, blago, bombaževo tkanino, pletenine, preproge, uniforme, vrvarske izdelke. Zelo lepa je izložba neke svetovne tvrdke v perzijskih in orientalskih preprogah. Urad za pospeševanje obrti je pod spretnim vodstvom aranžiral skupno razstavo naše male obrti, ki bo nudila dokaj zanimivega ne samo s stališča kupčije, nego tudi s stališča razvoja naše male obrti. Mestna plinarna bo letos praktično predvajala uporabo plina, njen prostor bo menda zbirališče vestnih gospodinj. Razni vozovi in kolarski izdelki na polpokritem prostoru tvorijo zaključek. V paviljonu «1» bodo razstavljeni poleg splošne tekstilne industrije usnje in konfekcija usnja, gonilni jermeni, gornji deli za čevlje, leseni cveki, obutev, podplati, stroj ilni ekstrakti in usnjarska galanterija. Nedvomno zanima čitatelje tudi, kaj se bo videlo na sejmišču pod milim nebom. Poleg najrazličnejših paviljonov naše industrije, traktorjev, poljedelskih strojev, voz, bo občudovanja vredna na novo postavljena enodružinska stanovanjska vila s krasnimi rastlinjaki in cvetličnjaki. Vele-sejmski prostor se je v teku let izpremenil v pravcati park z lepimi vrtnimi nasadi. Češki državni paviljon je letos zaseden po češki težki in železni industriji. Na vinskem prostoru pa se bodo nudila najboljša vina in sočni prigrizki naših domačih industrijskih podjetij. Stalne legitimacije za letošnji velesejem veljajo 50 Din in upravičujejo imetnika do poljubnega večkratnega vstopa na sejmišče. Poleg tega pa upravičujejo letos tudi do brezplačnega vstopa na vinski prostor po 6. uri zvečer, tako da se vsakemu obiskovalcu izplača nakup legitimacije, ki velja za ves čas trajanja sejma in nudi enajst dni poučne zabave in užitka. Saj si kupec tudi ne more naenkrat ogledati izdelkov, ki ga zanimajo, marveč mora večkrat posetiti sejmišče. Premajhen svetovni pridelek hmelja V Savinjski dolini je te dni živahno vrvenje, ki ga povzroča hmeljska sezona. Po hmeljskih nasadih hitijo obiralke z delom, doma pa sušijo gospodarji pridelek in ugibajo, koliko metrskih stotov ga bo letos, kajti cene zadovoljujejo in savinjski hmelj, predvsem golding, ki se ga največ sadi v dolini, je letos tako odlične kakovosti, da se ni bati, da bi ga kupci ne marali. Sicer pa se bo letos pokupilo vsako, tudi najslabše blago, ker po statistiki hmeljarske- ga kongresa v Monakovem letošnji svetovni pridelek hmelja ne bo zadostoval za potrebe pivovarn. Seveda pa slabo blago kakor tudi lanske zaloge ne morejo doseči enakih cen kakor zeleno in dobro posušeno novo blago. V naslednjem naj navedemo nekaj podatkov o lanski letini in o cenitvi letošnjega pridelka. Niirnberška tvrdka Barth & Sohn ceni lanski svetovni pridelek na 1,329.000 starih centov (po 50 kg), dočim je hmeljarski kongres v Monakovem (Bavarska), ki se je vršil 15. t. m., ocenil v naprej letošnji svetovni pridelek na 884.000 starih centov. Po teh številkah bo torej letošnji svetovni pridelek hmelja za okrog 400.000 starih centov manjši kakor lani. Potreba pivovarn je po omenjeni tvrdki precenjena za letošnje leto na 1.089.000 starih centov. Ker bo znašal pridelek kakof rečeno le 884.000, bo pivovarnam manjkalo okrog 200.000 starih cent. Ako bi računali, da bo polovica tega primanjkljaja krita s starimi zalogami, bi še vedno nedostajalo 100.000 starih centov hmelja. Premajhen svetovni pridelek more le ugodno vplivati na cene. kar se že opaža zlasti v Žatcu (Češkoslovaška), kjer so cene tekom enega tedna naravnost skokoma po-rastle na preko 4000 češkoslovaških kron za 50 kg (v našem denarju okrog 130 Din za 1 kilogram). Drugod cene niso tako visoke. Seveda se še lahko kaj obrne, dasi so prilike, kakor smo videli iz številk, ugodne za cene. Nihče ne more prerokovati, kako se bodo še razvijale cene. Uvaževati pa mora vsak hmeljar, da nobeno drevo ne zrase do neba. Hmeljarski kongres v Monakovem opozarja hmeljarje, naj prodajajo blago le v posameznih partijah, ne vsega naenkrat in naj ga ne silijo, da ne bo prevelika ponudba, kar bi lahko pokvarilo cene, ki bi letos morale biti spričo nezadostnega pridelka jako zadovoljive. Tedenski tržni pregled ŽITO. Zaradi dobre svetovne žitne letine so cene žita skoro po vsem svetu znatno padle, zlasti pa v Evropi, kjer je žetev posebno dobro uspela. Izredno močno se je pocenilo žito v Madžarski in Nemčiji. Pri nas je padec cen manjši. Ker je vrhu tega stanje dinarja visoko, naše cene inozemstvu ne prijajo in se skoro nič ne izvaža. Na novosadski blagovni borzi 26. L m. se je trgovala pšenica po 265 do 270 Din, ječmen po 190 Din, turščica po 180 do 185 Din, nova turščica v naprej za dobavo v decembru-januarju pa po 135 Din. Cene kažejo nagibanje k nadaljnji oslabitvi. GOVEJA ŽIVINA. Zaradi večjega izvoza v inozemstvo, predvsem v Avstrijo in Italijo, so v zadnjem času cene goveji živini nekoliko poskočile, kar je bilo itak pričakovati, ker je bila živina že izredno cenena. Vendar pa je podoba, da se povišane cene ne bodo obdržale, kajti na zagrebškem sejmu v sredo je bilo zopet opažati lahno oslabitev cen. Na mariborskem sejmu 25. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8 do 8 Din 50 p, poldebeli voli 7 do 8 Din, plemenski 5 Din 25 p do 7 Din, biki za klanje 7 Din 75 p do 8 Din 75 p, molzne krav debele 6 Din 25 p do 7 Din 50 p, plemenske krave 5 do 6 Din, krave za klobase 3 Din 50 p do 4 Din 75 p, molzne in breje krave 5 Din 75 p do 7 Din, mlada živina 6 do 8 Din 75 p, teleta 11 Din 25 p do 13 Din 75 p. SVINJE. Na zagrebškem sejmu so se proda jale za kilogram žive teže: hrvatske mesne svinje po 15 do 15 Din 50 p (zaklane po 18 do 19 Din), sremske po 18 do 18 Din 50 p (zaklane po 21 do 21 Din 50 p), prasci do enega leta po 13 do 14 Din, starejši po 14 do 15 Din. KRMA. Na zagrebškem sejmu so bile naslednje cene: seuo prvovrstno po 75 do 100 Din, drugovrstno po 50 do 70 Din, detelja, lucerna in otava, po okrog 100 Din za 100 kg. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je aobilo dne 26. t. m. \ devizah: 100 avstrijskih šilingov za 782 Din 50 p do 792 Din 50 p, 100 italijanskih lir za 207 Din 5 p do 209 Din 45 p, J. dolar za 55 Din 60 p do 56 Din 20 p, 100 češkoslovaških kron za 164 Din 90 p do 166 Din 90 p. — Zakon o kmetijskih kreditih. Zbirka zakonov XVIII. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena brošuri 6 50 Din, s poštnino 7 Din. Pravkar je izdala Tiskovna zadruga v svoji zbirki zakonov 18. snopič, v katerem objavlja zakon o kmetijskih kreditih, ki ga je v preteklem zasedanju sprejela narodna skupščina. Nanj opozarjamo vse prizadete sloje, zlasti pa razne kmetijske zadruge in posojilnice. = Število razstavljalcev na letošnjem Ljubljanskem velesejmu. V. Ljubljanski velesejem bo nudil zelo pestro sliko. Iz Slovenije razstavi 442 tvrdk, iz Hrvatske 54, iz Srbije 14, iz Avstrije 21, Češkoslovaške 37, Francije 6, Italije 23, Nemčije 30, Letonske 1, Švice 5, Amerike 13, Anglije 7; skupaj torej 653 tvrdk, od teh 143 iz inozemstva. = Živahna trgovina s sadjem okrog Središča. Iz Središča ob Dravi nam pišejo: V našem okolišu imamo letos izredno dobro sadno letino. Povpraševanje za sadjem pa je baš tudi letos zelo živahno. Iz vseh krajev inozemstva se javljajo kupci in je bilo na naši postaji natovorjenih že * Novi tiskovni zakon. Ponovno opozarjamo dopisnike, da je novi tiskovni zakon izredno strog. Za prestopke in kršitve tega zakona so določene visoke zaporne in denarne kazni. Po novem zakonu odgovarjajo pred sodiščem vsi, ki pišejo v list, predvsem pa urednik. Zato bomo vsak dopis, ki ne odgovarja predpisom novega zakona, vrgli v koš v lastuem interesu in pa v interesu dopisnikov, ki enako odgovarjajo pred sodiščem za svoj spis. Kljub zadnjemu našemu opominu smo prejeli te dni več dopisov, ki niso za objavo. Vrgli smo jih v koš in prihranili dopisnikom eventuelne neprijetnosti. * Kralj bo posetil Ljubljanski velesejem. V soboto popoldne bo kralj Aleksander, ki je visoki pokrovitelj Ljubljanskega velesejma, posetil sejmišče. * Notranji minister v Ljubljani. Na povratku z Dunaja je prispel te dni v Ljubljano notranji minister Boža Maksimovič. V njegovem spremstvu se je nahajal mariborski veliki župan dr. Pirkmajer. * Pašic gre v Francijo. Ministrski predsednik Nikola Pašič odpotuje danes 28. t. m. iz Karlovih Varov v francosko kopališče Evians les Bains. Na potu ga bo spremljal notranji minister Boža Maksimovič. * Herman Wendel v Beogradu. V Beograd je prispel znani prijatelj Jugoslovenov g. Herman Wendel, kjer ostane osem dni, da obišče svoje prijatelje in da se seznani z novimi političnimi dogodki. * Bivši angleški minister v Sloveniji. Bivši angleški minister Kemald je prispel te dni v Kranjsko goro. G. Kemaldu zelo ugaja Gorenjska. * Permanentne legitimacije Ljubljanskega velesejma veljajo letos izjemoma tudi za brezplačni vstop na vinski prostor po 6. uri zvečer. Zato opozarjamo naše občinstvo, da se pri nakupu raje odloči za legitimacije kakor za navadne vstopnice za enkratni obisk. * Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Le nekaj dni nas še loči od sestanka na Brezjah. Vabimo ponovno vse, ki ste prestali gorje svetovne vojne, da pohitite ta dan na Brezje, kjer si bomo po dolgem času zopet stisnili roke in se bratsko pogovorili. Za tovariše iz bivše Štajerske okoli 25 vagonov jabolk. Čim dozore poznejše vrste, bo število s središke železniške postaje odposlanih vagonov gotovo doseglo številko 100. Cena se giblje okoli 150 do 2 Din za kilogram. Z obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da je cela kupčija, odnosno prodaja, zelo slabo organizirana. Pri velikem navalu so kupci jako izbirčni; kmetje po nagovarjanju številnih mešetarjev pripeljejo sadje na postajo, kupci pa prepogosto potem blago ovržejo, zaradi česar imajo kmetje le škodo. Tu naj pomagajo in posredujejo tisti naši gospodje, ki imajo vedno polna usta ljubezni do kmeta, nas demokrate pa hočejo pred ljudstvom očrniti. = Načrt elektrifikacije ormoškega okraja. Pišejo nam: Premogokopna družba Ladanje dolnje namerava zgraditi pri svojem premogovniku v Ladanju veliko električno centralo, ki bi ob-skrbovala z električnim tokom ves ormoški okraj, razen tega pa še mesti Varaždin in Čako-vec. Pogajanja omenjene družbe z mestoma Ča-kovcem in Varaždinom so se že pričela, v ostalih občinah, ki so istotako z zanimanjem sprejela ta novi načrt elektrifikacije, pa so se pretečeno nedeljo že vršili ustanovni občni zbori električnih zadrug, katere bodo stopile, ko stvar tako daleč dozori, v končna in obvezna pogajanja s premogokopuo družbo Ladanje. Načrt je resen in ponudba za okraj ugodna; želeti bi bilo, da pride stvar do izvršitve, kar bi bilo velikanskega pomena za naš okraj. bo vozil posebni vlak v soboto 29. t. m. ob 2. uri popoldne iz Maribora, bo prišel v Ljubljano ob y27. uri, na Otoče pa ob 9. uri. Vsi, ki ste doma ob tej progi, se poslužite tega vlaka. V nedeljo ob V28. uri zjutraj bo pa vozil iz Ljubljane posebni vlak do Otoč- Tovariši iz Ljubljane in okolice, poslužite se tega vlaka kot rednega ob %7. uri, ker bo na tem velik naval drugega potujočega občinstva. Izkaznice za polovično vožnjo boste dobili na Brezjah. Spravite dobro vozni listek, ki ga kupite na Vaši domači postaji, ne oddajte ga nikjer nikomur, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Na veselo svidenje dne 30. avgusta na Brezjah! * Ljubljanski škof v planinah. Ljubljanski škof dr. Jeglič je bil te dni v Logarski dolini in na Okrešlju. Potem je potoval s provincijalom dr. Prešernom in drugim spremstvom iz Luč v gozdarsko kočo nad Planinškom in dalje mimo Lučke koče pod Velikim vrhom v Kocbekovo kočo, kjer so prenočevali. Drugo jutro sta s pro-vincijalom maševala v kapelici pri koči; potem so odšli v kočo na Korošici, kjer jih je dobil dež. Po daljšem odmoru so šli v dežju čez Vodoloč-nika v Šibje v graščinsko kočo, potem po štajerski Beli v Podoslovljek in z vozom v Gornji grad. Škof je navzlic svoji starosti, kajti šteje že 75 let, dobro hodil in bil vedno dobre volje. * Slovesna otvoritev Doina na Krvavcu s službo božjo na prostem in blagoslovljenjem Doma se bo vršila v nedeljo 6. septembra. * Nov kovani drobiž. V Zagreb je prispelo osem vagonov (200,000.000 dinarjev), kovanega denarja. Trije vagoni drobiža ostanejo v Zagrebu, štirje gredo ,v Beograd, eden pa v Ljubljano. V promet pride kovani drobiž po 2 Dint 1 Din in 50 par že te dni. Novi denar je kovan iz 75 % bakra in 25 % niklja. S tem pride zamazani papirni drobiž iz prometa. * Nove poštne znamke. Uprava pošte je sklenila, da se nove poštne znamke ne bodo več tiskale v inozemstvu, marveč v naši državni tiskarni. * Nova občinska gcrenta. Občinski gerent v Mali Polani v Prekmurju Ivan Hozjan je na lastno prošnjo razrešen gerentske dolžnosti; na njegovo mesto je imenovan za gerenta posestnik Jožef Žalec. V Gornji Lendavi ie namesto umr- lega Mihaela Horvata imenovan za občinskega gerenta tamkajšnji posestnik Fran Bacič. * Do leta 1926. se ne izdajajo potni listi za Zedinjene države. Ameriški konzul v Beogradu je ministrstvu za socialno politiko izročil sezna-mek oseb, ki dobe potni list za Zedinjene države v dobi od 1. julija 1925. do 1. julija 1926. Seznam vsebuje 210 oseb, LH so prosile za potni list že pred letom dni, dvema ali tremi leti, pa so šele sedaj prišli na vrsto. Med temi je 104 Jugoslovenov, 106 pa Nemcev in Madžarov iz naše države. Ministrstvo za socialno politiko pred 1. julijem 1926. potnih listov ne bo izdajalo; izvzeti so le oni, ki potujejo izven kvote, kakor turisti, dijaki in žene ameriških državljanov. * Ponarejeni lOOdinarski bankovci. Finančni organi v Brodu so ugotovili, da krožijo v prometu ponarejeni lOOdinarski bankovci, ki so zlepljeni iz polovice lOOdinarskega in polovice lOdinarskega bankovca emisije iz leta 1893. in 1905. * Smrtna kosa. V Kranju je preminul blagajnik tamkajšnje Mestne hranilnice g. Ivan Pire, star 57 let. Pokojnik je bil vesten uradnik, ljubezniv družabnik in odločen pristaš Samostojne demokratske stranke. Kot navdušen Jugosloven je vzgojil tudi svojo rodbino v strogo narodnem duhu. Njegov starejši sin Stanko je podporočnik, mlajši Josip pa gojenec vojne akademije. — V Gornjem Logatcu je preminul posestnik g. Janez N a g o d e, glavar Orjune v Logatcu. Pokojnik je bil mož kremenitega značaja in vrl narodnjak. * Smrtna kosa. V Stražišču pri Kranju je preminul posestnik, trgovec in gostilničar g. Valentin Benedik. Pokojnik, ki je bil vešč gospodar, jo bil vedno zvest pobornik napredne misli. Kot taka je vzgojil tudi svoja sinova Ivana iu Franceta. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega so so poleg številnega občinstva udeležili Sokoli, domači in iz Kranja s praporom, ter gasilci, domači in iz Kranja. Pevci Narodne čitalnice v Kranju, pomnoženi z domačimi pevci, so pod vodstvom sreskega šolskega nadzornika g. Rusa zapeli pokojniku v slovo genljive žalostinke. Blag mu spomin! * Pomanjkanje pitne vode v Dalmaciji. V mnogih krajih Dalmacije vlada že dalje časa suša in veliko pomanjkanje pitne vode. Zato je ministrstvo za vojsko in mornarico odredilo, da vojna mornarica prebivalstvu z ladjami dovaža vodo, kjer je to nujno potrebno. * Snaženje železniških vagonov. Prometni minister je odredil, da se s strupenimi plini uniči ves mrčes po železniških vagonih. Potniki so bili doslej vedno v nevarnosti, da iz železniških vagonov zaneso v svoja stanovanja uši ali stenice. V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Osi-jeku, Subotici, Novem Sadu, Bečkereku, Sarajevu in Skoplju se ustanove posebni oddelki za desinsekcijo (uničevanje mrčesa) potniških vagonov. * Smrtna nesreča na dolenjski progi. Na dolenjski progi je treščila od vzadaj v vlak avto-drezina, na kateri sta bila poleg službujočega šoferja inž. Turba in inž. Čehak. Šofer in inž. Turba nista bila resneje poškodovana, dočim je inž. Čehak utrpel notranje poškodbe in mu je zlomilo nogo, tako da je, prepeljan v bolnico, izdihnil. * Trboveljske novice. Razpuščeno je Pazniško in delavsko podporno društvo, ker ne ustreza pogojem svojega obstanka. — Trboveljsko gasilsko društvo priredi v nedeljo 6. septembra ljudsko veselico v gasilskem vrtu. — Elektrifikacija Trbovelj prav lepo napreduje; električni tok dobivajo sedaj najbolj oddaljene trboveljske vasu — V zadnjem času je bilo upokojenih 35 rudarjev z mesečno pokojnino okoli 800 Din, medtem ko so bile podeljene rente za utrpele nezgode v Trbovljah štirim, v Hrastniku pa dvema osebama. — Okrevališče za rudarje v Gaberskem bodo pričeli graditi šele drugo leto; s pripravami pa bodo pričeli letos. — Kolavdacija električne napeljave iz centrale v Hrastniku k razdelilniku in v brusilnico steklarne se bo vršila v ponedeljek 31. t. m. — Nova bolnica se bo v kratkem; izročila prometu. — Trboveljski Sokol priredi v nedeljo 6. septembra javno telovadbo v prostorih Sokolskega doma. — Stavbno gibanje razveseljivo napreduje. G. Omerzu je dal podreti svojo staro hišo poleg trboveljske »šole in si bo dal na istem mestu zgraditi novo. * Smrtna nesreča v idrijskem rudniku. Te dni se je pripetila v idrijskem rudniku strašna nesreča. Trije rudarji so hoteli pred časom zapustiti rudnik. Stopili so v dvigalo in vzeli, da bi laže opravičili odhod z dela, s seboj še železno cev. Petdeset metrov pod izhodom se je cev uprla v železno traverzo in je vrgla dva rudarja, Antona Moravca in Ivana Vilerja, iz dvigala. Oba sta bila na mestu mrtva. Tretji tovariš Fer-jančič je ostal v dvigalu, toda je od strahu padel v nezavest. * Smrtna nesreča. Iz Sv. Marjete pri Rimskih toplicah nam pišejo: V torek 25. t. m. popoldne je Jožko Resnik iz Marije Gradca pri Laškem obiskal svoje delavce, ki so spravljali smrekov les po drči v Ogečah. Do prvih dveh delavcev, ki so se nahajali v sredi drče, je dospel srečno in jima še izročil nekaj okrepčila. Nato je še pomagal delavcem pri nevarnem delu, na kar so zaslišali ropot iz zgornjega dela drče. Vsi trije so se ie pravočasno umaknili iz drče. Nesrečnik je skočil med štiri bukve, misleč, da je na varnem. Bliskoma je priletela iz strmine po zraku smreka in zadela nesrečnika v hrbet Resnik je bil na mestu mrtev. Ob 10. uri so ga prinesli po Btrmini v Ogeče, odkoder so ga odpeljali v Laško. Pokojnik je šele pred nekaj meseci prevzel po umrlem očetu posestvo in bil star komaj 20 let * Rešil sestro, a sam utonil. V Beogradu sta se v ponedeljek kopala v Donavi 151etni Gustin Tunis in njegova 141etna sestra. Nenadoma je zašla sestra v globoko vodo in začela klicati na pomoč, ker ni znala plavati. Brat je takoj plaval do nje, da bi jo rešil. Toda pri tem se ga je sestra, kakor se to rado dogaja, tako krčevito oprijela, da ni mogel plavati in sta se oba prijela potapljati. Ljudje, ki so ves prizor gledali, so prišli hitro na pomoč, toda rešili so samo deklico, dočim je njen brat izginil v vodi. * Strašno neurje i viharjem nad Bačko. Letos ae sploh povsod po svetu vrste neurja za neurji, povodnji za povodnjimi, viharji za Y torek je zadela katastrofa Bačko. M orkanom se je vlila silna ploha z debelo točo. V trenutku je izstopila voda. Subotica je bila naenkrat podobna jezeru. Poleg tega je vihar porušil več hiš, razbil okna, odnesel strehe, izrval dievesa. Več ljudi je prišlo ob življenje, mnogo pa jih je več ali manj ranjenih. Močan vihar je bil tudi v Beogradu, kjer je dvignil v zrak beograjski prah in pometal s streh nekaj opeke. Človeških žrtev v Beogradu ni bilo. Istočasno kakor v Bački je bilo neurje tudi v ostali Vojvodini. Skoda, ki jo je povzročila vremenska katastrofa v Vojvodini, se ceni na 25 do 30 milijonov dinarjev. * Neurje nad Gorico. V torek okoli 21. ure je nastala nad Gorico strašna nevihta. Silen vihar je odnesel streho južnega kolodvora, vojašnice na Tržaški cesti in številnih poslopij, ki se nahajajo v kolodvorski bližini. Vihar je izruval mnogo dreves in brzojavnih drogov. Mesto je bilo zavito dalje časa v neprodirno temo, ker je električni tok prenehal delovati. V Štandrežu je vihar porušil nekatere barake, pri čemer je bilo dvoje človeških žrtev. Več oseb je bilo ranjenih. * Čudna strela. Na Visokem nad Kranjem je udarila strela 14. t m. okrog poldne v hišo Jožefa Studena. Strela je padla v obliki velike ognjene strele v vežo, kjer se je razletela na več ognjenih žarkov. Dasi so bili domači ljudje skoro v neposredni bližini, se vendar ni nikomur zgodilo nič zalega. * Požar na Bledu. Na Bledu je ,v nedeljo ponoči na nepojasnjen način nastal požar v gospodarskem poslopju trgovca Frana Zupana. Požar je upepelil tudi hišo in gospodarsko poslopje posestnika Franca Vidica. Odločnemu nastopu gasilnih društev z Bleda, Rečice, Gorij, Zasipa, Breznice, Žirovnice, Ribnega in Bohinjske Bele se je posrečilo omejiti požar. * Streha se je udrla. Te dni se je odtrgalo okrog 50 kvadratnih metrov strehe na poslopju stare predilnice na oglu Miklošičeve in Praža-kove ceste v Ljubljani in padlo na dvorišče. Vzrok je bilo preperelo bruno, ki je nosilo kos strehe in se je zaradi teže prelomilo. Nesreče zrušenje strehe ni napravilo nobene. * Ogenj v Dravljah. V nedeljo ponoči se je v Dravljah v strehi hiše, Id je last Jakoba Tomšiča, pojavil ogenj, ki je v hipu objel slamnato streho. Prva je zapazila požar soseda Marija Rojinova, ki je opozorila vse tri stranke, stanujoče v goreči hiši, in nato druge ljudi, da so priklicali domače gasilce. Sosedne hiše so bile v veliki nevarnosti, da preide ogenj tudi nanje. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Najbrže je padla iz dimnika na slamo iskra in povzročila požar. Škoda, ki jo je napravil ogenj, znaša okrog 15.000 Din, a je z zavarovalnino krita. * Samomor v Ljubljani. Te dni zvečer je sko- j čila z brvi za deželno bolnico v Ljubljanico neka 1 ženska. V tistem času sta šla čez most akademik Pečanin in kemik Arandjelovič, ki sta čula iz vode ženske krike na pomoč. Arandjelovič se je takoj slekel, hoteč oditi ponesrečeni« na pomoč, vendar radi teme ni videl ničesar. Kriki so se še večkrat ponovili, utihnili so šele ob Zaloški cesti. Kričanje na pomoč je slišal tudi na Zaloški cesti stanujoči Metod Kočevar, ki je šel s svetilj-ko k obrežju Ljubljanice. Na poti proti tovarni Hribar je našel črn ženski slamnik in črno pom-paduro, ki je vsebovala listnico z 215 Din, več listin, vizitko in spričevalo o cepljenih kozah, oboje na ime Ivana Ničman, Prečna ulica št. 6. Drugega dne so kriminalni uradniki na obeh straneh preiskali obrežje Ljubljanice, vendar utopljenke niso odkrili. Na policiji se je dopoldne javil Avgust Ničman, pretikalec v mestni elektrarni, ki je v najdenih predmetih spoznal lastnino svoje sestre, šivilje Ivanke Ničmanove. Kakor izpoveduje njen brat, jo je dne 6. januarja t 1. zadel mrtvoud in od tega dne dalje duševno ni bila povsem normalna. * Samomor rojaka v Ameriki. V Conemanghu se je ustrelil v svoji hiši v glavo rojak Josip Svoboda in je bil mrtev na licu mesta. Baje se mu je omračil um. Pokojnik je bil star 40 let in je zapustil vdovo z devetimi otroci. Zadnje dni se je večkrat prepiral z ženo in otroci ter jim grozil. * Američani so prišli kupovat naša — dekleta. V nedeljo je beograjska policija aretirala tri severnoameriške cigane, ki so prišli v Jugoslavijo nakupovat — dekleta. Ponujali so za vsako dekle 1000 dolarjev. V Šabcu so cigani odkupili Nitu Todoroviču hčerko ter kupili še več drugih deklet Pri zasliševanju so se vsi trije vedli zelo predrzno ter nagla šali, da so svobodni ameriški državljani, katerim ne more nihče ničesar. Pri njih da je nakupovanje deklet zgolj star običaj. Beograjska policija jim bo ta običaj izbila iz glave. * V morje se je vrgla v Napolju 241etna Slovenka Amalija Komavlijeva iz Podgore pri Gorici, ker jo je zapustil njen italijanski ljubimec. Iz morskih valov sta jo potegnila še živo dva mornarja. * Samomor. V Vevčah se je ustrelila 171etna Štefka Zajčeva. Orožništvo je spočetka sumilo, da gre za umor in je aretiralo nekega fanta. Pozneje pa se je izkazalo, da je umor izključen in da se je deklica sama ustrelila. Ni pa še jasno, kaj je mlado dekle gnalo ,v samomor. * Strašen samomor. Te dni se je ponoči vrgel pod vlak v Rožni dolini pri Ljubljani Ivan Podobnik, begunec iz zasedenega ozemlja. Vlak mu je truplo strašno razmesaril. Najprej so našli le razmesarjeno truplo brez glave. Šele ob 5. zjutraj so dobili tudi razbito glavo, oddaljeno skoro 2 km od mesta nesreče. Podobnik, ki je bil miren in dostojen mladenič, je storil samomor iz nesrečne ljubezni. * Smrtna obsodba. Okrožno sodišče v Sarajevu je obsodilo na smrt seljaka Nedeljka Mitro- viča, ki je svojo ženo zadavil ter njeno truplo zakopal v nekem grmovju. * Izredno veliko truda si prihranite, ako pri pranju uporabljate samo milo ljivci. Težke in ostre so bile govornikove besede. Mraz in vročina sta preletavala ubogega Požin Dika ob mislih na svojo malovrednost «Pa ga res ni na svetu slabšega in bolj uma* zanega od mene,> je menli sam pri sebi ter je skesano povesil glavo. Od časa do časa pa jo je ponosno dvignil in tedaj je nameril svoj nos v prižnico v dokaz, da so med poslušalci tudi možje, ki ne le poslušajo, ampak tudi občutijo, kar se jim pripoveduje. cPijanost razdira hiše in požira premoženje,* je grmel duhovnik. ga je nagovorila pod korom radovedna ženica. «Nič!) se je odrezal. «Dovoli mi, da govorim,) ga je sladko za« prosil angel. «Tiho,» mu je ukazal. «Najprej bo govoril hudobec, ker se bolje poznava. «Torej, praviš,« da bi stopil v gostilno? Misel ni preneumna ... Zakaj bi ne šel, če sem žejen?) «Napij se vode,) mu je svetoval angel. ga je vnovič zaprosil, csamo enkral me ubogaj ter se premagaj. Videl boš, kako srečnega se boš počutil po izvojevani zmagi.) Požirnik je omahoval med žejo in trdnimi 'sklepom. Praskal se ie za ušesi in končno se ie odložil, da pojde domov. Izkušnjavcu so se od jeze izbulile peklenske oči. Komaj je napravil Miha nekaj korakov, ko je začutil, kako ga ovira neka nevidna sila ter ga vleče nazaj v gostilno. Ob vsaki stopinji mu je omahnila noga in skoraj bi bil padel v , da ga ni angel krepko potisnil naprej. Pa tudi 8im si je pomagal ter se je čvrsto oprijel ograje. Skoro bi bil podlegel v dušnem boju, da se mu ni hipoma rodila rešilna misel. Odločno je prijel za klobuk ter ga je vrgel v smer proti domu. Pomagal mu je tudi veter in Miha je tekel za njim daleč proč od gostilne. Ko ga je pobral, ga je vnovič zaupal vetru, ki mu je ponovno priskočil na pomoč. Končno ga je otrkal prahu ter se je zmagovito ozrl nazaj proti gostilni. je vzkliknil vzradoščen. «An-gel ima prav. O, kako sladka je zavest izvoje-vane zmage I Samo trdne volje je bilo treba in ničesar drugega. Kdo bi mislil, da imam v sebi toliko moči! Vsa čast ti, Miha, vsa čast!> «Neumnežb se je po kratkem odmoru udaril z dlanjo ob čelo. Bila je ta Ilirija, od Francozov ustanovljeno kraljestvo, nekaka predhodnica naše Jugoslavije. Združila nas je z delom naših južnih bratov v skupno politično-upravno celoto in Vodnikova pesem o oživljeni Iliriji je več kot sto let navduševala slovenske rodoljube in jim kazala pot k zedinjenju Slovencev z ostalimi jugoslovenskimi plemeni v mogočno jugoslovensko državo. Svetal trenutek je bil v zgodovini Slovencev, ko je zapel Vodnik «Ili-rijo oživljeno in ona francoska krogla na Poljanski cesti naj bo majhen spomenik na one čase... Greš po Ljubljani, hodiš sem in tja, pa zaideš med krakovske nizke hišice, postavljene ob skrbno obdelanih vrtovih, ki preskrbujejo Ljubljančane z zelenjavo, kadar jedo in kadar ne jedo pečenke. Pa vidiš tam v Krakovski ulici na hiši pravijo kužno znamenje. V srednjem veku j« razsajala v Ljubljani, zlasti v Trnovem in Krakovem, v vaseh pred tedanjo Ljubljano, kuga, ki je pomorila nešteto ljudi. Pravijo, da se je kuga ustavila pri hiši, kjer je omenjeno znamenje vzidano. Tudi to znamenje je majhen spomin na življenje in trpljenje naših dedov! In greš na sprehod v tivolski park. Prideš do tivolskega gradu, ki ga je svoječasno postavil za svoje letovišče ljubljanski škof Tomaž Hren. Ob vznožju stopnjišča, ki vodi iz parka v grad, so postavljeni štirje bronasti psi. Nič posebnega ni na njih; pes je pes. Pa vendar imajo tudi ti psi svojo zgodovino. Ljudska povest pravi, da je umetnik, ki je pse izdelal, stavil za veliko vsoto denarja, da bo napravil take, da jim ne bo ničesar manjkalo. In res psi so bili izdelani in vliti, kakor se to spodobi za dobrega umetnika. Zbrala se je gospoda in hvalila delo, nihče ni opazil ne-destatka. Pa je prišla zraven stara ženica in je našla, da nimajo psi jezikov. Zenica je pač najprej mislila na jezik, ki ji je najbrže sami hudo nagajal. V resnici psi nimajo jezikov, umetnik je stavo zgubil, z njo vse svoje premoženje in obupan se je ustrelil. Tako vidiš, prijatelj moj, te majhne stvari spominjajo na velike in več ali manj zanimive dogodke iz zgodovine življenja ljudi. Treba je samo, da imaš odprte oči, pa dostikrat vidiš in zveš stvari, ki so ti v razvedrilo in zabavo. Če boš hodil z odprtimi očmi po svetu, boš videl ne samo v dolgi vasi, ki ji pravijo Ljubljana, ampak tudi drugod mnogo majhnih stvari, ki so na videz brezpomembne, ki pa so v zvezi z velikimi dogodki. Kadar ti bo dolgčas, glej, poslušaj in misli, pa boš vedno našel dovolj zabave! Recept. št. 26 vzidanega malega angela, ki sedi na mrtvaški glavi in drži v desni roki krsto. Izdelan je iz žgane ilovice in je pobarvan. Temu znamenju A.: «Zdravnik mi je rekel, da moram čaj vedno razredčiti.» B.: «Ali to tudi delaš?* A.: Pokrov. Teta je prišla na obisk k nečaku, vzela klobuk z glave ter ga je položila na posteljo. «Aha, to je vaš pokrovček!* je omenila petletna nečakova hčerka. «Zakaj?» jo je vprašala teta. «Zato, ker je rekel papaček, ko vas je 'zagledal skozi okno, da prihaja stara škatla.» Ponos. «Nesramnost, las sem našel na krožniku!« se je jezil v gostilni plešasti gospod. «Oprostite, las je vaš», ga je zavrnila natakarica. «A tako, to je kaj drugega,® se je pomiril, zadovoljen z dekletovo prevaro. MALI OGLASI Stenica. Ožbovt je prenočil v neki ljubljanski gostilni. Vso noč ga je grizla stenica, zjutraj jo je ujel in nesel pokazat gostilničarju, rekoč: «Vi, to stenico sem našel v postelji.* «Ljubi človek,* odgovori razmišljeni gostilničar, «najdene stvari se pa v Ljubljani oddajo na policiji...» \ J. STJEPUŠIN S I S A. K priporoča 9 boljše taraburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi Refiektanti na rjavo kotenino se opozarjajo, da jo ima od priznanih tovareo. v delnem zastopstvu tvrdka FH0NC CR039TH, d. z o. z., Kranj. NA DEBELO 1 NA DROBNO 1 Došli so vsakovrstni poljedelski stroji, katere dobite najceneje pri tvrdki 66 MIC na IVHHII liifem cesta a«. 2. Sreča Vas Išče! Preskrbite si srečke! Efektna loterija Narodno-kulturnega društva Mala Nedelja. — 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din. — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. — Srečka stane samo 5 Din. — Kupujte in naročite takoj srečke pri Narodno-kulturnem društvu v Mali Nedelji. 52 P' I I I 1 I i '■1 Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane MJUTRA" Do sedaj so izšli sledeči: RomaD po ustnih, pisanih io tiskanih Tirih Patep Kajetan Cena broš. Din 30 —. vez. Din 40-—, po poŠti 2 Din več. (s^^^b^h^^^e) j La Dame de Monsoreau Tippovi zobje Cena broš. Din 30"—, vez. Din 40'—, po pošti Din 2 — več. JE AN DE LA HIRE: Luoif en Fautastičeu roman v VI. delih. Cena broširano Din 45 —, vez. Din 55'—, po pošti Din 2-— več. FEREAL CUENDA8: Veliki inkvizitop Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicija Cena jroš. Din 30'—, vez. Din 40'—, po pošti Din 2 — več. HARRY SHEFF: -«..»- Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost ia nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja ia hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30'—, vezano Din 40-—, po pošti Din 2 - več. CLAUDE FARRERE: Gusarji Zgodovinski rom&u iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju Cena broš. Din 20-—, vez. Din 30 —, po pošti Din 2"— več. FR. HELLER : Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 16'—, voz. Din 25*—, po pošti Din 2 — več. FR. HELLER : Prigode gospoda Colllna Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10 —, po pošti Din 2 — več. Knjige se naročajo pri apravnlštvo „Jntra" ▼ Ljubljani, Prešernova ulloa 64. I I I I I I I I I I I I 1 I 1 1 i 1 £2 1 M i jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Mariiin trg it. 8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. Podeljuie proti dobremu poroštvu osebna, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. Roman (Zvestoba do groba) ki so ga «Jutrovi» čitatelji čitali e izredno napetim zanimanjem je izšel. Naroča se ga v upravi ,.Jutra1' v Ljubljani, Prešernova ulica št 4. BroSiran stane.....45 Din Vezan v polpiatno ... 55 Dia Vezan t platno..... 65 Din Ka| piše kritik o knjigi: Roman je poln divne staro romantike ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožnejši bralec ne more knjige odložiti neprebrane. Slovenski prevod bo v današnji dobi, ko je tako malo zares dobrega čtiva, tr krat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno izdelano in bogato ilustrirano knjigo cena prav nizka. Prijatelji dobre knjige, naročite si jO in izpopolnite svoje domače knjižnice 1 29. AVGUST - 8. SEPTEMBER 1925 POO POKROVITELJSTVOM Ni. VEL. KRALJA l l I I I i I J NAJSTAREJSA NAJBOLJ OBISKANA GOSPODARSKA RAZSTAVA JUGOSLAVIJE OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV Na Ljubljanskem velesejmu razstavijo samo prvovrstna podjetja. — Kvaliteta blaga priznano najboijša, cene brezkonkurenčne. — Obiskovalci imajo 50»/, popust na železnicah. — Legitimacija, ki stane 50 Din, se dobi: v bankah in drugih denarnih zavodih, pr i Aloma Company, Tourist Oftice in objavljenih prodajalcih na deželi — Ugodna in cena prilika za obisk svetovnornanih prirodnih lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja). - Tehnične no voati ŠPORTNA razstava — HIGIENSKA razstava — razstava PLEMENSKE ŽIVINE Samo Ljubljanski velesejem Vat iio popolnoma zadovtljil! Stanomja preskrbljena. Najcenejše strešno kritje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej V1DIC-KNEZ, tovarne na Viča in Brdu n"dijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljša prei t v Seno modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kaki tudi bobrovcev (biber) in reiz- :or Miklošičeva Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! Izdaja za konzorcij .Domovine. Adolt Ribnikar. Urejuje Filip O mladič. Tiska Narodna tiskarna.