Iz današnje vsebine ® Dohodkovni odnosi (2. str.) Q Tudi v Gradis marketing koncept (3. str.) # Naše Pobrežje (5. str.) Mislimo na jutrišnji dan Reelekcija že trka na vrata Za vse uspehe, ki jih je Gradis dosegel v 31. letih svojega obstoja, gre brez dvoma naj večja zasluga žuljsvim rokam naših delavcev ter strokovnjakov, ki so s svojim delom in zavestjo, z uvajanjem sodobne organizacije, tehnologije modernega poslovanja uspeli, da se je Gradis povzpel v sam vrh jugoslovanskega gradbeništva. Nobenega dvoma ni, da so k temu pripomogli tudi jasni idejnopolitični cilji sindikata, zveze komunistov, mladinskih organizacij v podjetju, predvsem pa neizpodbitni dosežki v razvoju samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov, in zavesti naših delavcev, da delamo, gradimo in živimo za sebe. Vse to pa je bilo moč ustvariti le z ljudmi kakršne ima Gradis. Tu pa se začenja kadrovska politika, in naša misel za jutrišnji dan. Kaj je torej kadrovanje? Je bist-yeni in glavni del samoupravljanja, je najemanje, izbiranje, izobraževanje, priučevanje, nagrajevanje, napredovanje in upokojevanje ljudi, ki prihajajo, ustvarjajo, se izobražujejo ali odhajajo iz podjetja. Vsi pa smo povezani v določenem razmerju naed seboj in organizirani v celoto. Vsak izmed zaposlenih ima določeno znanje, sposobnosti in lastnosti. Lastnosti pa so lahko prirejene, lahko smo sl jih pridobili z izobraževanjem ali s priučevanjem, skratka s konkretnim delom na tem ali onem delovnem mestu.. S kadrovanjem, to-£ej najemamo, izobražujemo, premeščamo različne lastnosti, iz katerih VzPostavljamo razmerja med ljudi in s tem organizacijo podjetja. Zato tudi kadrovanje proučujemo iz dveh vidikov. - Iz stališča organizacijskega procesa in poslovnega vidika. Razlika je samo v tem, če ga proučujemo s Prvega stališča, bomo bolj spoznali kadrovanje - in organizacijo, kot če Sa proučujemo z drugega stališča. Ljudje niso številke in tega se v Gradisu dobro zavedamo. Spoštujemo *n dajemo vsa priznanja delavcem, ki danes zasedajo odgovorna mesta v podjetju. Zato bomo tudi v bodoče Upoštevati težnje in hotenja posameznikov, ter se v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih °rganov pogovarjali o naši prihodnosti. Za razmišljanje je še dovolj, Vendar nas reelekcija ne sme najti nepripravljene. 2e iz tega. sledi, da nam ni in nam ne more biti vseeno kakšne ljudi dobimo v podjetje še posebno pa kakšni ljudje bodo v bodoče prevzeli vodilna in vodstvena delovna 'Uesta, skratka mesta poslovodnih prganov Pri tem ne gre za število budi, temveč tudi za ustrezno kva-nteto osebja, torej za njih lastnosti. Gim višja so ta delovna mesta, tem-n°I.i je potrebno, da poleg strokovnega znanja damo še večji pomen udi karakternim, družbenim in etič- Ob tem razmišljanju se moramo nasloniti tudi na tisti del akcijskega programa stabilizacije, ki govori o kadrih in zahtevah delovanja skupnih služb. V vsakem primeru pa bodo morali samoupravni organi, konferenca zveze komunistov in sindikata ter kadrovska služba pri izbiri kandidatov opraviti svojo odgovorno vlogo. Lojze Cepuš nim lastnostim posameznikov. V Gradisu imamo dovolj dobrih kadrov, ki izpolnjujejo gornje pogoje, predvsem pa moramo upoštevati pri reelekciji tudi sedanje delo. kako so se vključili v samoupravljanje in kako so upoštevali in usklajevali določena razmerja med ljudmi, kako so izvajali samoupravljanje in na osnovi novih samoupravnih odnosov zagotavljali takšno organizacijo, kot jo je opredelila naša ustava in nov zakon o združenem delu Iz tega sledi, da kadrovanje zagotavlja ustrezno stvarno organizacijo združenega dela na osnovi resničnih samoupravnih odnosov, ti pa zagotavljajo stvarnost skupnega delovanja. Pri evidentiranju kandidatov za prihodnje naloge bomo predvsem upoštevali dosedanje delo kandidata ter možnosti napredovanja kandidatov iz lastnih vrst, seved= imajo pravico, da se za poslovodska delovna mesta potegujejo tudi kandidati izven podjetja. Vendar je potrebno upoštevati, da kandidati iz podjetja bolje poznajo organizacijo in način poslovanja v podjetju, poslovno polil iko, razmere v katerih usklajujemo medsebojne odnose ter večino ljudi, ki so bistvo osnove celotnega poslovanja Zaradi tega je evidentiranje oziroma kandidiranje delavcev iz podjetja sestavni del solidnega kadrovanja. Pri izbiri kandidatov je potrebno upoštevati tudi nove pobude za organizacijo, za utrjevanje delavskega samoupravljanja in razvijanje poslovanja. Zato moramo v vsakem članu podjetja, ki bo predvidoma zasedel to ali ono odgovorno delovno mesto ponovno pregledati in voditi sistematično evidenco o zahtevah dela na teh delovnih mestih, o potrebnih značilnostih in lastnostih, ki jih mora imeti predvideni kandidat. Za tiste pa, ki že zasedajo odgovorna delovna mesta in bodo ta delovna mesta po reelekciji ponovno prevzeli oziroma kandidirali. pa dokumentacijo o njihovem dosedanjem delu, dosežkih na delovnih mestih, mnenju kolektiva in družbenopolitičnih organizacij, strokovno oceno itd. a roka kulture V zadnjem času je v naši družbi prisotna poudarjena vloga in pomen kulture v življenju in ustvarjanju delavcev. Čeprav ne gre ocenjevati pomena, ki ga je kultura imela v polpreteklem obdobju, kot zapostavljeno dejavnost, smo vendarle doživljali počasen a vztrajen Proces odmika kulture od baze, torej od delovnih ljudi. Morda ta odmik ni bil enako močno prisoten v vseh zvrsteh kulture, v celoti vzeto pa je le pomenil nevarnost, da kuhura postane privilegij izbrancev. Predvsem kot posledica socialnih neenakosti v tem obdobju. Nujno se je pokazala potreba po spremembi odnosa kulture na vseh področjih. To pomembno nalogo je najprej obdelal X. kongres ZKJ čigar idejnopolitične osnove so bile podlaga resoluciji o kulturnem življenju delavcev, ki jo je sprejel VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Zadnji kongres slovenskih sindikatov pa je jasno začrtal vsebino in sprejel naloge slovenskih sindikatov na kulturnem področju. K temu so pripomogle tudi nove oblike samoupravnega dogovarjanja v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na področju kulture v republiki in občinah. Glavne značilnosti kongresnih dokumentov, ki kot nosilca izvajanja programov kulturnih aktivnosti postavljajo sindikalne organizacije, da vodijo pobude in ustvarjalne akcije v obliki stalnega procesa, so predvsem naslednje: — da delavski razred kot osnovna družbena sila postane odločujoč dejavnik kulturnega napredka, — da odločajo tudi o tistem delu družbene reprodukcije, ki zadeva kulturni razvoj .sredine v kateri združuje svoje delo, — da postane kultura vtebina dela in življenja delavcev s čimer naj bi bila kultura vse manj le okras ali posebna združba kulturnih ustanov le za izbrance, — da se nenehno in načrtno spodbuja kulturna rast delovnih ljudi, ker je to hkrati tudi pogoj za rast socialistične samoupravne družbe, — da bodo dani pogoji za živo, široko pretakanje pravih kulturnih vrednot, ocaževanju smo vedno posvečali veliko pozornost — da bodo odstranjene osamitve posameznih socialnih struktur in ovire, ki jih socialna neenakost postavlja med ljudi, — da spodbujamo in se borimo za take samoupravne odnose, ki bodo brez posrednikov povezovali neposredne proizvajalce in kulturne delavce. Spričo različnih možnosti dela in pogojev ter predvsem ob upoštevanju dosedanjega kulturnega življenja delavcev je odvisno, kakšne kulturne programe bomo sprejemali. Pretehtati je treba kaj v določenem okolju je oziroma ni mogoče sprejeti. Predvsem je velikega pomena, da izhajamo iz preverjenih potreb in želja delavcev, iz materialnih pogojev in ne nazadnje 'iz poznavanja okoliščin, ki vplivajo na že doseženo stopnjo nivoja kulturne razgledanosti vsakega posameznika. Pri oblikovanju koncepta kulturne politike in izdelavi programov moramo n v. j no upoštevati različnosti, ki jih pogojujejo npr.: narava dela (posebnosti gradbeništva), lokacija dela (med seboj oddaljena gradbišča, ali je lokacija dela v kulturno razvitem ali nerazvitem okolju), sestav delavcev (številčno razmerje med spoloma, starostna struktura, narodnostna pripadnost), poznavanje možnosti za kulturno življenje v regiji (seznam vseh kulturnih organizacij in ustanov in njih repertoar, lokacijo teh ustanov in njih repertoar, lokacijo teh ustanov z ozirom na potrebo po prevozih delavcev od kraja bivanja do kulturne ustanove), ekonomski položaj TOZD in samih delavcev (višina dohodka in osebnih dohodkov), razvitost samoupravljanja v TOZD od katere je odvisno v kolikšni meri delavci samoupravno in odgovorno sami odločajo o svojih kulturnih potrebah in sredstvih za njih zadovoljitev. Pričeti je vsekakor potrebno z organiziranjem delavcev v tem smislu, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju kulturne politike v TOZD povezujoč se pri tem s kulturno politiko širše skupnosti. To povezovanje je posebej dobrodošlo v manjših TOZD kjer skoraj praviloma nimajo lastnih kulturnih akcij ali društev in je za uspešno izvajanje zadovoljevanja kulturnih potreb nujno navezati stike in oblike sodelovanja pri oblikovanju kulturne ponudbe s kulturnimi institucijami v krajevnih skupnostih oziroma občini. Ni odveč pripomniti, da sem sodi tudi sodelovanje z občinskimi sindikalnimi forumi oz. njenimi komisijami za kulturo, ki so nosilci konkretnih kulturnih akcij in zadolženi za pomoč oziroma krepitev vloge osnovnih sindikalnih organizacij (posvetovanja, seminarji) na področju kulture. Pri preverjanju potreb in želja delavcev se sindikalna organizacija poslužuje najbolj primerne oblike, odvisno od možnosti. Zelo primerna oblika je organiziranje razgovora z delavci, kjer v najbolj neposredni obliki zvemo za želje, potrebe in nagnjenja. Tudi ustna ali pismena anketa lahko predstavlja občasno ali še bolje, stalno obliko zbiranja podatkov. Pri raznih oblikah preverjanja lahko sindikalne organizacije pritegnejo k sodelovanju kadrovsko, izobraževalno, informacijsko ali kako drugo strokovno službo. Za učinkovito uresničevanje kulturnih programov, ki morajo predvsem predstavljati skupek želja in potreb delavcev, pa moramo seveda zagotoviti v sindikalnih organizacijah ustrezne kadre, ki bodo sposobni sprejete programe uspešno realizirati. Ker praviloma v manjših TOZD nimamo poklicnih organizatorjev kulturnega življenja (obstaja mnenje po katerem naj bi v delovnih organizacijah z nad 1000 delavci uvedli delovno mesto poklicnega organizatorja) je eden prvih korakov v kadrovanju, izobraževanju v smislu vztrajnega in sistematičnega usposabljanja nepoklicnih organizatorjev, spodbujevalcev, animatorjev kulturnega življenja v TOZD. Predvsem je pomembno, da v to usposabljanje vključujemo tiste delavce, ki že čutijo do kulture ljubiteljska nagnjenja, tiste, ki so se že doslej na tem področju izkazali kot sposobni nosilci kulturnega udejstvovanja in poznajo dogajanja na področju kulture tako v delovni sredini kot v širši regiji ter imajo smisel za načrtovanje in komunikativnost. Poleg organizatorja kulturnega življenja in morebitnih animatorjev je nujno,-da v vsaki osnovni sindikalni organizaciji deluje še komisija zu' kulturo. Njena prisotnost marsikje ne sega dlje od nominacije na občnih zborih. Učinkovitost kulturnega življenja v določeni sredini je v veliki meri odvisna od aktivnosti te komisije, katere delo se mora predvsem odražati v analiziranju stanja, zbiranju predlogov in dajanju pobud. Skupno z organizatorjem kulturnega življenja in animatorji predstavlja komisija jedro kulturne aktivnosti, okoli katerega se zbirajo tisti, ki kažejo interes do lastnega in družbenega kulturnega razvoja. Organizatorji kulturnega življenja se morajo nenehno truditi zbujati interes delavcev za konkretne kulturne aktivnosti. Pri iskanju najbolj učinkovitih prijemov zbujanja zanimanja, širjenja in zadovoljevanja kulturnih potreb, največkrat ne gre brez oblike informativno-propagand-ne vsebine. »Kulturna informacija« bi morala postati sestavni del v vseh oblikah informiranja primernih v konkretnih sredinah. Razni prospekti. bilteni razdeljeni med delavce, lahko zbudijo nesluten odziv tudi pri tistih, ki nimajo sicer pogostih, stalnih stikov s kulturnimi dogajanji. Preko oglasne deske ali še bolje z neposredno ustno informacijo lahko v sorazmerno kratkem času vzpostavimo stik z željami in potrebami delavcev in na ta način oblikujemo ob-(nadaijevanje na 5 strani) Leto XVIII — 224 Ljubljana, december 1976 GLASILO GRADISA MktuaŽKO Dohodkovni odnosi __________________________________________;________________________________________________________________- , . Samoupravi jan ie-osnov jugoslovanske zajednice Na kraju 1976 godine jugoslovensko društvo, ne bez razloga, može da bude zadovoljno onim što je postiglo. Malo je zemalja ko j e su kao svoja osnovna opredeljen j a u prvi plan stavila samoupravljanje i ravnopravnost svih naroda i narodnosti. Ideja o ravnopravnosti, rodjena u toku narodnooslobodilačke borbe, utkana je u sve pore jugoslovenskog društva, ona predstavlja osnov i uslov opstanka mnogonacionalne zemlje kao što je Jugoslavija. Novi Ustav SFRJ omogučio je da se u Jugoslaviji još više učvrste opredeljenja AVNOJ-a, stvorio je uslove da jača solidarnost jugoslovenskih naroda. Neposredno upravljanje i raspolaganje do-hotkom u udruženom radu čini materij alnu osnovu ove ravnopravnosti. Dosledno je sprovedeno načelo da republike i autonomne pokrajine samostalno uredjuju svoje unutrašnje odnose i odlučuju 0 zajedničkim poslovima i interesima u federaciji. Time je, kako se ističe, potvrdjena pravilnost naše nacionalne politike, a kod radnih ljudi snažno pojačano osečanje nacionalne slobode, samoupravne samostalnosti, ravnopravnosti i bezbednosti, što bitno sužava prostor i mogučnosti prebijanja tendenci j a buržoaskog i birokratskog nacionalizma i separatizma. Uvodjenje delegatskog principa u svim oblastima društvenog odlučivanja predstavlja, bez sumnje, jednu od najkrupnijih premena u našem političkom sistemu. Danas se več može konstatovati da je delegatski sistem znatno doprineo razvoju socijalističke samoupravne demokrati j e. Još više je podstaknut i otvoren proces širo-kog uključivanja radničke klase, radnih ljudi i svih gradjana u rešavanju društvenih pitanja. U delegacijama danas deluje oko dva miliona članova, od ko j ih je polovina iz neposredne proizvodnje. Način donošenja niza značajnih saveznih zakona, zatim godišnjih rezolucija o ekonomskem i socijalnom razvoju, planova razvoja, društvenih dogovora, kao i demokratsko usaglašavanje različitih interesa pred čitavom javnošcu, najbolje potvrdjuje demokratičnost 1 efikasnost delegatskog principa odlučivanja. Potvrda stabilnosti i vitalnosti našeg sistema jeste i činjenica da preteklih dve i po godine, od donošenja novog Ustava SFRJ, ni j e došlo do situacije da Predsedništvu SFRJ bude upučen predlog za donošenje zakona o privremenim merama zbog nesaglasnosti republika i pokrajina. Novi način odlučivanja u federaciji potvrdio je svoje prednosti. Dosadašnja praksa pokazuje da je za uspešno usaglašavanje stavova republika i pokrajina neophodno veče poznavanje i uvaža vanj e aktuelnih problema i interesa svake republike i pokrajine i interesa jugoslovenske socijalističke zajednice kao celine. Udruženi rad je duže vreme bio samo teorijska, dobro zamišljena kategorija, pa često i fraza. Skupština Jugoslavije usvojila je posle dvogodišnjeg rada konačan tekst Zakona o udruženom radu. Javna diskusija pokazala je punu zainteresovanost svih Jugoslovana za taj zakon, za njegovu što bržu primenu. I pored pozitivnih rezultata, samoupravno organizovanje udruženog rada teklo je do sada pri lično sporo. Reč je o uspostavljanju novih, napredni-jih oblika proizvodnih odnosa, gde svaka improvizatorska brzo-pletost može naneti ozbiljnu štetu. Donošenje Zakona o udruženom radu predstavlja jedan od najkrupnijih uspeha jugoslovenske radničke klase i svih radnih ljudi ove zemlje. Naravno, od donošenja zakona do njegove pri-mene put je dug i složen, ali činjenica da ladni ljudi Jugoslavije raspolažu tako značajnim zakonskim dokumentom, svakako če utica tl na uspešni j e i brže konstituisanje udruženog rada i na pre-uzimanje funkcija k oj e mu po Ustavu pripadaju. N. Korač Zakon o združenem delu daje zelo velik poudarek pravicam in dolžnostim delavcev v združenem delu glede medsebojnih dohodkovnih odnosov. Samoupravno združevanje dela in sredstev predstavlja materialno podlago sodobne proizvodnje, ki temelji na tehnično-tehnološkem napredku in na rasti proizvodnosti dela. Na tej podlagi je mogoče pospešiti rast razširjene reprodukcije vsake TOZD in s tem celotne družbene skupnosti. Združevanje tekočega in minulega dela zaradi ustvarjanja nove vrednosti na principu skupnega dohodka in udeležbe v njem vseh. ki so sodelovali pri ustvarjanju, omogoča utrjevati samoupravni položaj delavca pri upravljanju in odločanju o celotni reprodukciji in pri gospodarjenju s sredstvi v družbeni lasti. S tem se tudi odvrača od drobnolast-niške miselnosti in zapiranja vase posamezne TOZD. ko se brigajo samo za sebe in za svoj dohodek brez širokih možnosti za razvoj, ki se lahko osnujejo le na medseboinem povezovanju in ustvarjanju dohodkovnih odnosov na principu združevanja dela in sredstev. Pravico do deleža v skupno ustvarjenem dohodku imajo delavci v TOZD. ki združujeio delo in sredstva z delavci drugih TOZD. kadar pravico do deleža predvidijo v samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo. Dva načina uveljavljanja deleža sta v skupno ustvarjenem dohodku in sicer: 1. kot delež v skupnem prihodku in 2. kot delež v skupnem dohodku Medsebojne odnose Dri ustvarjanju skupnega prihodka ali skupnega dohodka je potrebno urediti s samoupravnimi sporazumi, glede na to. ali gre za skupni prihodek ali dohodek. Ni potrebne neke čvrste organizacijske oblike med TOZD. ki vzpostavljajo dohodkovne odnose na principu udeležbe v skupnem prihodku. Pri uveljavljanju udeležbe v skupnem prihodku ni pogoja, da bi se združila denarna sredstva ene ali več TOZD v drugo, kjer bi se s temi sredstvi skupno z delom delavcev te druge TOZD ustvarjalo dohodek, na katerem nastane pravica do udeležbe. Delež v skupno ustvarjenem dohodku kot delež v skupnem prihodku se priznava na podlagi cen. po katerih se razporeja skupni prihodek in meril, ki dajo primerjavo oziroma razmerja, po katerih se priznava udeležencem delež. 2. Delež v skupnem dohodku Dobitniki prve in druge Gradisove nagrade: Božo Lukač, Iko Ravnikar Albert Praprotnik in Janez Ferlinc 1. Udeležba na skupnem prihodku Skupni prihodki so vsi prihodki, ki so bili ustvarjeni s prodajo proizvodov ali storitev in so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah (TOZD), ki so v sestavi ene delovne organizacije ali več delovnih organizacij. Predvsem gre za fazno proizvodnjo. Udeležba v skupnem prihodku se izračuna na ta način, da.se upoštevajo proizvodni faktorji, v katerih se izraža vloženo živo in minulo delo posamezne TOZD, tj. udeleženca. Upošteva se doseženi dohodek udeleženca v tem skupnem prihodku. Udeležba se ureja po tržnih cenah ah po sporazumno določenih internih cenah na podlagi meril, s katerimi se izraža vloženo živo in minulo delo posameznega udeleženca. Zagotoviti se morajo tudi pogoji za povečanje produktivnosti dela. za čimbolj gospodarno in učinkovito izkoriščanje družbenih sredstev pri delu in poslovanju ter za zmaniša-nie materialnih in drugih stroškov poslovanja TOZD. ki so bile udeležene pri ustvarjanju tega prihodka S tem, da se uvede udeležba v skupnem prihodku, se morajo urediti enakopravni odnosi med TOZD, Usklajujejo se plani, določajo standardi materialnih stroškov, amortizacijske stopnje in podobno. Dogovor je tudi o medsebojnih odnosih glede določanla noslovne in razvojne politike udeležencev ter kako se usklajujem stališča o skupnih zadevah. Določiti ie potrebno še način prevzemanja rizika in oblike medsebojne odgovornosti in odgovornosti v pravnem prometu s tretiimi osebami pri ustvarjanju skupnega prihodka. Pravica do deleža v skupno ustvarjenem dohodku se lahko uveljav. lja. kadar delavci ene ali več TOZD združujejo svoja sredstva z delavci druge TOZD, ki z združenimi sredstvi skupno s svojim delom in eventualno še z, lastnimi sredstvi ustvarja dohodek. Pod skupnim dohodkom je mišljen dohodek, ki ga skupno ustvarijo TOZD, ki pri svojem poslovanju uporabljajo sredstva drugih TOZD in tiste TOZD. ki imajo pravico do deleža v skupnem dohodku. Delež v skupnem dohodku iz dela in sredstev se uveljavlja glede na rezultate. ki so bili doseženi pri uresničevanju ciljev združevanja deia in sredstev. P e goji moraio biti sporazumno določeni. Upoštevati morajo tudi to. da so dolžni trpeti riz*k pri posiovaniu tudi delavci v TOZD. ki združmeio delo in sredstva in ne samo de’avci v TOZD, ki delajo z združenimi sredstvi. Združevanje dela in sredstev nastopa: a) če ena ali več TOZD vloži — združi v neko drugo TOZD svoja denarna sredstva ali druge pravice, ki lahko tvorijo združena sredstva, (tj. minulo delo) b) delavci druge TOZD z združenimi sredstvi TOZD (iz minulega dela) delajo in tako združujejo s temi sredstvi svoje delo; c) lahko ima druga TOZD. v katero so združena denarna sredstva, tudi svoja sredstva in tako tudi ta sredstva delavci združijo ter skupno s svojim delom ustvarjajo dohodek. Na tem dohodku imajo delavci TOZD. ki so združili svoja denarna sredstva in pravice, ki tvorijo združena sredstva >n delavci TOZD. v katero so z_družili ta sredstva, pravico do deleža do svoiem prisoevku. Prvi na podlagi prispevka v denarju (delež iz minule"-’ d "la) drugi, v katero so sredstva združena pa 1. na podlagi prispevka v delu ,Marketing je filozofija poslovne aktivnosti, ki je izvor koriščenja in usmerjanja celokupnega napora osnovne organizacije združenega dela s ciljem, da se zadostijo družbeno pozitivno valorizirane potrebe na določeni stopnji razvoja socialističnih odnosov« (Dr. R. OIgraz) »Marketing je miselnost o celotnem poslovanju s tržnega vidika. To je celovito poslovanje gledano z vidika njegove končne posledice, kar pomeni z vidika odjemalca. Briga in odgovornost za marketing mora za-radi tega prežemati vsa področja podjetja« (P. E. Drucker). Marketing je torej ekonomski proces in je sestavni del procesa proizvodnje. Usmerja proizvodnjo v skladu z družbenimi potrebami. Marketing koncept je potem specifična filozofija, na kateri se gradi poslovna politika podjetja. Bistvo marketing koncepta je v tem, da se v gospodarski organizaciji združijo, koordinirajo in sinhronizirajo vsi napori, sredstva in poslovne aktivnosti z namenom in ciljem izboljšanja splošne ekonomske učinkovitosti podjetja in to z ukiepi tekoče in dolgoročne poslovne politike, ki je usmerjena k tržišču in od tržišča k podjetju. Za marketing je značilen sistemski pristop. To pomeni, probleme je potrebno obravnavati v sklopu celote in ne ločeno. Takšen pristop narekujejo nagli razvoj tehnike, razvoj poslovnih znanosti in zakon o združenem delu. Marketing koncept in skupne službe Gradis je glede nivoja sredstev ter znanja in izkušenj tehničnega kadra na samem vrhu. Po komercialni plati (vodstveno-organizacijski vidik) pa zaostaja in ne izkorišča dovolj svojih prednosti, ki danes še obstojajo. To je razumljiva posledica dolgoletne proizvodno-tehnične usmerjenosti. Ce hočemo da bo Gradis kot sistem in kot celota uspešno deloval in se razvijal, morajo med deli sistema, to je TOZD, vladati ustrezne relacije oziroma zbir pravilnih odnosov. — v posamezni temeljni organizaciji združenega dela — med TOZD — med TOZD in skupnimi službami — med TOZD in zunanjim okoljem — med celotnim sistemom in zunanjim okoljem. Na kakšnih temeljih bi naj gradili te odnose, je povedano v začetku in imamo zapisano v samoupravnih aktih našega podjetja. Zguuuvinski razvoj našega podjetja nas uči, da bi na tem področju morali največ pričakovati od skupnih služb. Pojmovanje, da so skupne siuzbe servis za opravljanje skupnih poslov za 1 OZD, je zgrešeno. Glavne naloge skupnih služb bi morali videti v: — zagotavljanju trajnega obstoja podjetja — v koordiniranju in usmerjanju dejavnosti TOZD tako, da bodo doseženi anergetski učinki (2 -P2 '= 5!) — v predstavljanju podjetja kot celote iu v zagotavljanju udarnosti, enotnosti in elastičnosti podjetja. Takšno gledanje bi moralo prevladati v celotnem podjetju. Sele tako čvrsti in močni (ne samo veliki) bi povsem pripravljeni stopili v GAST. Na tej poti pa imamo še do.očene-»opravke«. Premalo se še zavedamo pomena raziskave tržišča, zbiranja in analiziranja teh podatkov ter posredovanja istih na usirezna delovna mesta. Raziskava tržišča bi v našem primeru morala zajeti naslednja področja: — gospodarsko in politično raziskovanje okolja — raziskovanje investitorjev — raziskovanje konkurence — raziskovanje projektivnih birojev in inženiring organizacij — raziskovanje tehnologije — raziskovanje ponudb — raziskovanje prodajnih poti — raziskovanje nabavnih poti — raziskovanje stikov z javnostjo — raziskovanje cen in finančnega trga — posebne raziskave (licence, razvoj, inovacije) — raziskave angažiraja v tujini — raziskovanje samoupravnih odnosov Na raziskave in, posredovanje teh informacij se takoj navezuje informacijski sistem, ki v sedanji obliki ne dohaja potreb podjetja. Tudi razvoju dajemo prepočasi mesto, ki mu pripada. Daleč prepočasi skušamo popolniti že predvidena delovna mesta. Kadrovska politika in politika nagrajevanja bi morala odigrati vidnejšo vlogo. Zato naj ne bo odveč, če ponovimo že tolikokrat izrečene besede: razvoj je ena najvažnejših temeljnih funkcij (nadaljevanje na 4. strani) Obiskala nas je delegacija SOB Ljubi asia Moste-Poi.e Predsednik občinske skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič je vodil delegacijo Predstav hi občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje in Gradisa so bitni naš'i skupen jezik »Gradis je res orjaki«, so dejali Moščani V slavnostnih dneh v počastitev praznika 29. novembra so se po vseh TOZD vršile svečane proslave, na katerih so poleg kulturnega programa in govorov ob prazniku, podelili gradisovim delavcem, ki so že 10, 15, 20, 25 in 30 let v podjetju jubilejne nagrade. Vsem jubilantom, še posebno pa 30-letnikom, iskreno čestitamo in želimo pri nadaljnjem delu še veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, na delovnem mestu pa obilo delovnih uspehov. Jubilejna priznanja so prejeli: 38 letniki TOZD GE Jesenice Ambrožič Marica, Čelik Vlado, Čebašek Vinko. TOZD GE Ljubljana Mikec Ivan, Podgoršek Ivan. TOZD GE Maribor Habjan Leopold, Kohek Tobija, Krušič Janez, Kerenčič Ivan. TOZD GE NG Maribor Urh Ivan, Draškovič Franc. TOZD GE Ravne Ciringer Ivan TOZD KO Ljubljana Mlinar Janez, Pečlin Vojteh, Zajc Marija, Drole Edo. TOZD KO Maribor Stropnik Valter, Kalšan Josip. TOZD LIO Škofja Loka Fojkar Leopold, Sosič Julij. TOZD SPO Ljubljana Kobal Alojz, Gergolet Marcelo. TOZD Centralna železokrivnica Merlak Marjan Skupne službe Keržan ing Hugo, Klemenčič Dora, Lenščak Anica, Martinček Anton, Polak Mirko, Ravnikar Iko. TOZD GE Celje Bezjak Martin. Žalik Jože, Benko Bela, Krnjak Matija. TOZD GE Jesenice Češnjah Tomo Laharnar Bojan, Lazar Alojz, Srpak Ludvik. TOZD GE Koper Breznik Anton TOZD GE Ljubljana Dobrin Albin, Gregorič Alojz, Jerkovič Franc, Marciuš Rudi, Mesarič ing, Stefan. Primožič Marjan, Seliger Ana, Vodopivec Aleksander. TOZD GE Ljubljana-okolica Kovač Ludvik, Novak Josip. TOZD GE Maribor Andrejek Anton, Ciglar Alojz, Jamrošič Ema, Koprivec Ivan, Novak Zvonko, Oberleit Slava, Koren Zlatko, Rogač Franc, Staro-vasnik Marjan, Soltič Ivan, Vočanec Ivan, Vobovnik Alojz, Škvorc J osip. TOZD GE NG Maribor Balič Franjo, Blažinčič Stefan, Gene Jože, Nedeljko Vlado, Pečovnik Roman, Skvorc Franc. TOZD GE Ravne Berčič Marjan, Kostanjevec Stanko, Grobelnik Milan, Benko Rudolf. TOZD KO Ljubljana Zadravec Florjan TOZD KO Maribor Červek Imre, Ban Tomo, Banko Marija, Vinkovič Florjan, Černivec Ludvik, Friš Stefan, Rus Ernest. TOZD 1.10 Škofja Loka Ahčin Andrej, Logonder Pavle, Starman Matija, Peternelj Albin, Trobec Anka. TOZD OGP Ljubljana Rutar Jože. Mičič Simon, Laharnar Mirko, Mundjar Ignac. TOZD SPO Ljubljana ;Friš Branko, Grum Franc, Helbl Franc, Moser Ernest, Skvarča Anton. Snajder Ludvik, Žabkar Franc, Vnuk Janez, Bogdanovič Mato. TOZD Centralna železokrivnica Lukman Ivan Skupne službe Satler Pavel, Zorko Franc, Palfi Ivan. 20 letniki TOZD GE Celje Vešligaj Albert, Kukovič Ivan, Drofenik Viktor, Porčič Ibrahim, Šalamun Anton. TOZD GE Jesenice Svečah Drago, Zbil Franc. TOZD GE Koper Cechetto Remigio, Fikon Edvard, Kočič Luka, Laharnar Antonija, Laharnar Avgust, Lipič Blaž, Cergolj Vlado, Novak Rudi, Rakar Lazar, Sluga Ivan, Muminovič Muharem. TOZD GE Ljubljana Erklavec Franc, Kovačič Amalija, Kukec Stefan, Mundžar Ivan, Pepelnik Leopold, Pergar ing. Anton, Semenič Alojz, Skaper Ernest. TOZD GE Ljubljana-okolica Cahun Tončka. Žganec Stefan, Prašnikar Maks. TOZD GE Maribor Cafuta Janez, Cor Franc, Grebenc Jože, Hliš Julijana, Kegelj Ivan, Kolar Marija, Korpar Janez. Krajnc Franc, Lesjak Peter, Kraljič Jože, Miholič Ludvik, Novak Stjepan, Piberčnik Stanko, Rajk Anton, Rebernik Ivan, Trop Rihard, Zigert Genovefa. TOZD GE NG Maribor Bregar Marko, ing. Hvastija Boltežar, Kiraly Anton, Simonič Feliks, Gudlin Stjepan, Kovač Ernest, Zadravec Rok. TOZD GE Ravne Pauko Anton, Srčič Jožefa, Zavec Vera, Tavzelj Ivan, Kalšan Pavel TOZD KO Ljubljana Gričar Vinko, Hojkar Janez, Lojevec Milan, Trunkelj Milan. TOZD KO Maribor Plečko Jože TOZD LIO Škofja Loka Bogataj Maks, Brdnik Peter. TOZD OGP Ljubljana Zadravec Anton, Rotman Ivan, Zelnik Janez. TOZD SPO Ljubljana Draučbaher Hugo TOZD PB Ljubljana Jeršan Ivo Skupne službe Kunej Peter, Vodopivec Mira, Pergar Anton. NADALJEVANJE S 3. STRANI NADALJEVANJE S 3. DS PODJETJA I ! RAČ. CENTER 1NTER. r SANKA STRATEŠKI MARKETING ROS PLAN iC~ IZVAJALNI PODSISTEM' I I I skupne Službe podjetja, saj mora skrbeti za prihodnost podjetja. Gradbeniki smo med prvimi začeli uporabljati načrtovanje — planiranje. Kljub temu pa je med nami močno zasidrano mnenje, da v gradbeništvu zaradi težav in posebnosti našega gradbenega tržišča, uspešno planiranje ni možno. Jasno, da ni lahko v posameznem TOZD uskladiti do 30 različnih planov in nato še uskladiti plane med TOZD in na nivoju podjetja. Ne glede na te težave, pa bi morali sproti preko planov preverjati postavljene cilje. Se posebej bi morali pri tem analizirati izgubljene objekte in korigirati postavljene cilje ter jih nadomeščati z novimi. Le s takšnim dinamičnim planiranjem se bomo izognili poslovanju »na pamet«! Takoj na to navezuje kontrola. Samoupravna delavska kontrola po TOZD že deluje uspešno. Vendar pa bi morali kontrolo razširiti na nivo celotnega podjelja. Prodreti bi morala na vsa področja. Ni osnove, da bi takšna kontrola odigrala »rušilno vlogo«. Prispevala bi k še večji pravilnosti poslovanja in zlasti k enotnosti in polnosti podjetja. Vsa ta problematika vedno znova rojeva motnje, ki poleg zunanjih motenj vplivajo na naše podjetje. Če hočemo zmanjšati in odpraviti takšne slabosti in, če želimo temeljne naloge skupnih služb sprovesti v življenje. moramo v sistemu skupnih služb razviti podsistem, ki bo deloval kot radar podjetja in podjetje dolgoročno usmerjal (glej sliko). Imenujmo ta podsistem strateški marketing. To bi naj bil laboratorij podjetja, ki bi za DS podjetja ter uruge strokovne sluzoe popravljal premoge uoigorocnega m strateškega pomena za podjetje. V njem naj oi nastajale tajne podjetja, ki bi od pravem času veano znova zagotavljate podjetju obstoj, razvoj, družbeni in osebni standard ter vodilno vlogo vsaj v slovenskem gradbeništvu, skupne službe bi s takšnim podsistemom postale osnovni akter aktivne zaščite podjetja pred zunanjimi in pred notranjimi motnjami. Poleg strateškega marketinga bi morali osnovno skrb posvetiti obema našima birojema. S svojimi projekti m rešitvami bi morala našim TOZD utirati pot na tržišče. Zavedati se moramo, da je projektiranje najodgovornejša faza v nastajanju objekta. Investitorji danes vse bolj zahtevajo kompleksne usluge (inženiring). Brez močne in kvalitetne in kompletne lastne projektive si v prihodnje ne moremo zamisliti nadaljnje rasti in razvoja podjetja. Strateški marketing in oba biroja bi morali zaznati vsako inovacijo in nove tehnološke ter vodstvene prijeme v gradbeništvu doma in tudi na tujem. Ta nova znanja pa, kot jih ocenimo, da so tudi za nas koristna, bi morali posredovati na potrebna mesta v celotnem sistemu podjetja. Na tem področju ne moremo pričakovati uspehov po "hitrem postopku«. Toda že toliko uspešno izpeljanih akcij in premaganih težav ter grajenih objektov so po,oh, da bomo pravočasno spoznali usodo, ki grozi vsakemu podjetju, če se uspava na lovorikah minulega dela. ing Bajec Peter Tudi na to je treba misliti Vsako leto so vremenske razmere vzrok za velike naravne katastrofe ali v obliki poplav ali velikih suš, viharjev in podobno. Med vsemi temi besnenji narave pa deluje manj opazna, vendar zelo vztrajna — strela Največkrat ob poletnih nevihtah gospodari in grozi po naših poljih in naseljih, povzroča na več mestih škodo in strah. Z e odkar je človek odkril. kaj pravzaprav je strela, se je je poskušal zaščititi, jo preusmeriti na kraj izničenja izumili so strelovod. ki pa seveda še ni končna oblika obrambe, saj gredo raziskovanja še dalje. Eno zadnjih dognanj na tem področju je radioaktivni strelovod. V približno 40 državah že uporabljajo t. i radioaktivni strelovod na osnovi alfa žarčenja, pri nas v Vinči pa so razvili poseben tip radioaktivnega strelovoda z izvori gama žarčenja. Pa poglejmo, kakšne so prednosti nove vrste strelovoda: — izredno velik domet gama žarkov, kar omogoča ionizacijo z gradi- entom koncentracije iona v smeri ozemljitve in majhna odvisnost od vremenskih razmer (dež, sneg, veter itd) Pri tovrstnih strelovodih uporabljajo za izvor ionizacije cobalt — 60. To kratko informacijo nismo objavili le kot tehnično zanimivost ampak lahko povemo, da je stvar že preizkušena v naravi — v naselju Formin gradbišče Srednja Drava II. Tam so se odločil; za postavitev takega strelovoda (RAG) zaradi boljše zaščite in tudi zaradi bolj ekonomično uporabljene »naložbe«. Ko so analizirali stroške izdelave strelovodne instalacije, so ugotovili, da so stroški za RAG dvakrat manjši od stroškov za klasičen strelovod. Tako so porabili za nakup in postavitev le 60.000 din. Prav gotovo bi bilo ob postavitvi večjih naselij na gradbiščih dobro, da tudi drugod premislijo. kaj bi bilo bolj primerno — klasičen ali radioaktiven strelovod, saj se je zadnji pokazal kot zelo uspešen. '<4 ■ Sredi naselja v Forminu stoji radioaktivni strelovod Iscem sodelavca Projektant, z bogatimi izkušnjami Pri izvedbenih projektih za objekte lahke montažne gradnje, ima možnost sodelovanja z izdelava IZVEDBENEGA PROJEKTA MONTAŽNIH ELEMENTOV prilagojenih za več namembnosti montažne gradnje. Omenjeni IZVEDBENI PtiOjEKT bo moral biti izdelan v okviru z moje Stranj že patentiranih »UNIVERZALNIH MONTAŽNIH SKLOPOV PReDFaBKiCIKANIH KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV«, idejne zamisli in tozadevnih načrtov, kakor tudi po določenih nakazilih mini-mo-delov teh elementov. Zaželjeno je, da je interesent seznanjen z najnovejšimi materiali, iti danes prihajajo v poštev pn takšni gradnji (morua tudi poliester ipd.) in z možnostmi, tti izvirajo iz teh materialov. Nadalje je zažeijeno, da ni nikjer poslovno vezan na proizvodnjo ali projektiranje elementov za podobno lahko montažno gradnjo. Nova proizvodna hala za KO Maribor KO Maribor kmalu v novih prostorih Iz prijave patenta je pri opisu navedena sledeča namembnost izuma: »Namen izuma je v tem, da s tehnološkega vidika vnese v proizvodnjo nove rešitve, iti bodo omogočate ve-likoserijsko proizvodnjo univerzalnih montažnih slivipo v preofabritiranih konstrukcijskih elementov, katerih območje uporabe bo obsegalo zlasti gradnjo počitniških hišic ter manjših bivalnih prostorov, kot so npr. kioski, pa tudi zgradb kratko in dolgoročnejšega značaja, kot so stanovanjski provizeriji, skladišča ipd., v odvisnosti od izbranih materialov ter z dodatnimi gradbenimi deli pa tudi v stanovanjski izgradnji ki bi bila bistveno cenejša od konvencionalne, s čemer se sklopi po izumu odlikujejo tudi iz sociološkega vidika. Kot je bilo že uvodoma omenjena, pa območje uporabe montažnih sklepov po izumu lahko obsega tudi izdelavo igrač, raznovrstnih ohišij, pohištva itd.« Kljub temu, da še ne razpolagam z nobenim izvedbenim projektom katerekoli namembnosti, sem d,bil na razstavi jugoslovanskega izumiteljstva »ZNOVA 74« v Zagrebu septembra 74 srebrno medaljo, na mednarodni razstavi izumiteljstva IENA 74 3. novembra v Nurnbergu tudi srebrno in decembra istega leta v Ženevi bronasto medaljo. Izum je terjal tisoče ur trdega dela. Sodelavcu nudim za že deklarirani izvedbeni projekt 50 "/» participacijo pri prodaji licence v tu ali inozemstvu, po tozadevni predhodni pogodbi. Informacije in demonstracijo mini modelov ter idejnih projektov dajem po predhodnem obvestilu v Ljubljani Cilenškova 33, tel. 43-311. Branko Vehovar Gradis NE Krško n n n Odbor za standard in rekreacijo je opozoril vse TOZD. da zaradi znižanja odsotnosti z dela. zmanjšanje koriščenja boleznin in povečanja discipline kadrovski oddelki na TOZD izvajajo sklep OOS, da v času koriščenja rednega letnega dopusta ter praznikov organizirajo prevoze delavcev s skupnimi odhodi in prihodi na delo. JE KRŠKO: Gradis ima na gradbišču naj slabše urejeno menzo. Dokumentacija za adaptacijo obstoječe menze s strani investitorja ni bila odobrena. Tako so sprejeli začasno odločitev, da del naših ljudi uporablja jedilnico Hidromontaže. GE MARIBOR: Na seji delavskega sveta TOZD so sklenili, da bodo z ozirom na perspektive v letih razvoja do 1980 leta, opustili zbiranje sredstev za dom na Pokljuki in menijo. da bi bilo ta sredstva bolje angažirati za počitniški dom v Ankaranu. GE JESENICE: Ob obravnavi srednjeročnega načrta razvoja so v tej TOZD menili, da je potrebno preveriti, zakaj zaposlenost v skupnih službah (stopnja 4.4) raste hitreje kot zaposlenost v neposredni proizvodnji (v TOZD 2,5). GE JESENICE: Odboru koroških partizanov pri občinskem odboru ZZB NOV so ob prireditvi srečanja koroških partizanov v Planini pod Gotico odobrili finančni prispevek 2.000,- din. Prav tako so odobrili finančno pomoč krajevni skupnosti Kranjska gora v znesku 30.000,- din in krajevni skupnosti Zasip v znesku 10.000.- din. Zadnje dni decembra, bo predan v uporabo še en objekt, velika proizvodna hala Kovinskih obralov Maribor. delo članov kolektiva gradbene enote iz Maribora. To bo velika zmaga mariborskega Gradisa, saj nastopa GRADIS kot investitor projektant in izvajalec. GRADIS TOZD KO Maribor je zaupal piojekt GRADISU TOZD Biro za projektiranje Maribor, za izvajalca pa izbral Gradbeno enoto Maribor, ki ima za sabo že veliko takih objektov V zgradbo, v njej bedo velike proizvodne delavnice v aneksih pa sanitarije in garderobe, orodjarna, lakirnica, pisarne priprave dela kon stvuktivni biro ter jedilnica, se bodo preselili iz dosedanjih prostorov na Pobrežju. Velikost dvonadstropne hale je 24 X 6(1 m, aneks sam pa meri 8 X 66 m. V njej bo nova kotlarna in transformatorska postaja 630 KVA za potrebe celotnih obralov Montažne elemente so v celoti pripravili na Obratih Pobrežje, montažo pa izvršila montažna skupina GE Maribor, ki jo vodi tov. Habulin. Ko bodo dela končana in proizvodnja stekla bo to velik dogodek ne samo za varilce strugarje, orodjarje in projektante, ki bodo imeli sedaj boljše pogoje za delo. ampak tudi za delavce TOZD GE Maribor, ki je postavila ta sodoben objekt, nam je na koncu dejal vodja gradbišča ing. Mirko HOJNIK. F Štromajer Ke poznam predpise, poznam pa ljudi Vročina pripeka. Grupa betonerjev stoji poleg gomile, zraven mešalec z betonom. Mokre srajce so prilepljene ob telo, žulj a ve roke nervozno pritiskajo držaje lopat. Niti malo ni vetra, da bi shladil soparnost in vroč znoj, ki se pomešan š prahom razliva po zagoreli koži. Na obrazih betonerjev nemir, pogledi so uprti v zemljo. Molk... Sliši se samo škripanje žerjava, ki na sosednjem nebotičniku prenaša težke betonske elemente. Molčeči betonerji prašnih obrazov mežikajo v sonce. Tik poleg njihovih nog pridivja »Tatra« in jih zasuje z oblakom prahu. — »Če Ragiha ne sprejmejo nazaj v službo, bomo vsi zapustili podjetje,« prekine molk fant z dolgimi skodranimi lasmi. Ostali v brigadi so čisto tiho — »Hm ... lahko je pustiti službo, težko pa je dobiti drugo,« začne stari brigadir zamišljeno vrteti z glavo. »Do sedaj smo pošteno delali, tovariško delili dobro in hudo in tako moramo tudi naprej . .« Brigadir utihne. Mešalca z betonom še ni, sonce pa pripeka. Vsi so zatopljeni v razmišljanje. Mogoče so se za trenutek v mislih vrnili v svoje domove, daleč proč. Prek gradbišča se leno pozibava sekretar. Po njegovem rdečem obrazu se zliva znoj. Ko opazi delavce, da sedijo že iz daljave zakriči: — »Kaj je zdaj?! Zakaj ne delate? In zakaj je Ragib prišel delat, če sem ga jaz že odjavil?!« Mogoče bi še govoril, pa ga preseneti tišina betonerjev. Tiho sedeči poleg temelja nebotičnika so ga gledali. Sekretar še bolj zardi in pomenea oko Vs. so tiho ... Molk prekine brigadir Umirjeno in tiho se obrne k sekretarju: — »Čakamo mešalec, zato sedimo. Ragibu sem jaz dovolil, da dela . .. Tudi pred šestnajstimi leti sem ga jaz sprejel v skupino. Ravno nekje v zimi je prišel na gradbišče. Bil je še otrok, takrat je imel petnajst let. Videl sem, da hoče delati in nisem se zmotil...« — »To jaz vem, vendar mora biti tukaj red in disciplina!« kriči sekretar. — »Vsi smo za disciplino, vendar teh pet dni je edini izostanek z dela v vseh petnajstih letih njegove službe.« — »Ti ne poznaš predpise, on je sam odšel brez dovoljenja!« — »Ne poznam predpise, poznam pa ljudi. Vedno sem z njimi. Ragib se je popravil Prej nihče ni hotel poslušati njegovih problemov. Za druge je to nepomembno, njegova družina pa je bila nepreskrbljena. Zena je odšla v bolnišnico, dva otroka pa sta ostala sama doma. Kar je napravil Ragib, bi napravil tudi jaz...« Stari brigadir bi še govoril, pa ga je sekretar naglo prekinil: — »Ti ne bi smel tako govoriti. Ti si brigadir, moraš biti strog. Sedaj tudi ostali ne bodo hoteli delati!« Brigadirju je zadrhtela brada S koncem bluze si je obrisal obraz, jezno se odkašljal in nadaljeval: — »Motite se, tovariš sekretar Oni želijo delali, saj so dobri in marljivi delavci. Verjeti jun morale.« Ragib, mož tridesetih let. velikih oči, vznemirjen in bled, mirno stoji kakor kip in požira vsako besedo. Zopet nastane molk. Lahen vetrič se prebija med opažem in armaturo in hladi znojna telesa Končno pride mešalec, poln betona. Betonerji kot po »komandi« skočijo na delo Gosta masa betona se je začela zlivati po opažu in prepleteni armaturi. Betonerji so z lopatami grabili beton in ga raztresali. Ragib, najmočnejši med njimi, je krčevito stiskal iglo pervibralorja. kakor da bi se bal. da mu ga kdo ne vzame iz rok . . Zbledela kapa z zavihanimi krajci mu je podrhtavala na glavi. Zdelo se je, kot da v njem vse kipi. . Sekretar je dolgo stal m gledal betonerje. Vročina je postajala vse hujša in odpravil se je proti svoji pisarni Ko je stopil k oknu. da bi spustil zaveso, je ponovno pogledal betonerje, kako končujejo temelj bodočih stanovanj Po obrazu se mu razlije nasmeh in sam zase reče: — »Res, dobri so to ljudje.« Zivotije Petrovič Lahko bi rekli ob pogledu na te elemente: »Prava se-r,]ska proizvodnja!« Betonsai elementi za mostove »nastajajo« na nizko-grajskem zemljišču Kaše Pobrežje Blizu Maribora, skoraj že v mestu, je velika gramoznica, ob ka-leri so se z delom svoje dejavnosti usidrale štiri naše TOZD: GE Nizke gradnje, GE Maribor, mariborski Kovinski obrati in Strojno Prometni obrat. Če pogledamo od daleč, bi lahko rekli, da je tam stacioniran kak industrijski obrat in pravzaprav — saj to tudi je Pa poglejmo najprej k nizkograj-tonom. Na njihovem delu Pobrežja zaposlenih 81 ljudi, včasih tudi več, kakršne so pač delovne razmere. T° so električarji, ključavničarji, Montažerji, betonerji itd. Na Pobrežju izdelujejo montažne elemente za lastne potrebe Začeli so nekako ob gradnji mostu v Dupleku in avtoceste Vrhnika—Postojna, potem pa so naredili ves montažni del za avtocesto, vso zgornjo konstrukcijo, najprej Za odsek Hoče—Celje, sedaj pa nadaljujejo na odseku Celje—Arja vas. p°leg tega izdelujejo tudi manjše Premostitvene objekte — mosto-Ve> katerih »bratje« že stojijo v Dvoru pri Novem mestu, v Vibnici, pri Ptuju, r.ad Sčavni-eo. Pred kratkim so izdelali pomol pri Izoli. V enem mesecu so naredili vse nosilce in jih v Mariboru nato naložili na vagone, odpeljali^ Koper in od tam na ladji dostavili v Izolo. Montaža je bila gotova v 9 urah. V svojih »delavnicah« izdelujejo tudi škatlaste nosilce in sicer enega n® dan. Do sedaj so jih naredili že Približno 500. Za svoje elemente do- rvajo Jreton pri gradbeni enoti Ma-ibor, železo pa v centralni železo-^-Uvnici. Sedaj pripravljajo most čez pravnico in most čez Polskavo pri , tujti. Skupaj s Slovenija cestami °uo postavili še tri mostove. Manjše opaže za izdelavo beton-»kih elementov izdelajo kar sami, Vepje pa jim naredijo v ljubljan-ktih ali mariborskih Kovinskih obratih. V zadnjih tednih se pripravljajo na gradnjo Karlovškega mostu in mo- stu čez Mali graben v Ljubljani, uspeli pa so tudi na licitaciji za most v Trbovljah. Izgleda. da bodo nizko-grajčani kar dosti prisotni v ljubljanski regiji, saj so oddali tudi ponudbo za gradnjo mostu čez Savo v Tacnu. Ob delovnem koščku zemlje imajo tudi barakarsko naselje za 70 ljudi. Za naprej že vedo, da bo treba najbrž kmalu najti za svoje delavce drugo prebivališče — tako skupaj z ostalimi mariborskimi TOZD komaj čakajo, kdaj bo narejen nov samski dom. v katerem bi oni potem imeli prostor za 100 ljudi. Druga gradbena enota na Pobrežju je TOZD GE Maribor. Tudi oni izdelujejo betonske montažne elemente in njihove hale so poznane že po vsej Sloveniji. Sedaj pripravljajo novo halo z vagonskimi nosilci razpona 70 m, ki bo stala v Središču, v Ljubljani pa montirajo za GP Obnovo halo »Pletenine«, ki bo imela več kot 300(1 m- površine s prizidki. To je težka hala s prednapetimi nosilci. Po projektu Investe delajo montažne makete in enega od teh bodo postavili tudi v naselju Murglje v Ljubljani, drugega pa v Gorišnici. Za stanovanjsko gradnjo svoje enote delajo vse montažne elemente, kot na primer balkone, stopnišča itd. Še vedno pa izdelujejo tudi serijske proizvode, ki jih potrošniki že dobro poznajo — to so vinogradniški koli, ograjni stebri, hlevske rešetke za goveje in svinjske hleve z različnimi razponi itd. Seveda pa vsem postorijo še vca naročena dela, ki jih tudi ni malo. V Mariboru imajo tudi separacijo, ki zalaga z gramozom vse enote v Mariboru, tja do Ptuja Seveda so pri tem udeleženi tudi razni privatniki in manjša gradbena podjetja Na Pobrežju in v Dogošah imajo lastno betonarno, del svoje dejavnosti pa opravljajo tudi na prostoru poleg Kovinskih obratov na Studencih. V Mariboru imajo tudi železo-krivnico, ki zaposluje ponavadi približno 40 ljudi in ti bodo letos skrivili približno 4.000 ton armature, od tega približno 2.000 ton za sosednje Nizke gradnje. Kljub temu, da so s prostorom precej na tesnem, skrbijo tudi za modernizacijo obrata. Tako postavljajo sedaj suho drobiljavno. z njo pa bi drobili vse frakcije, ki sedaj še ostanejo. To drobiljarno sestavljajo velik Esohov drobilec, manjši Eschov drobilec in paiičasti drobilec. Ko bo drobiljarna začela obratovati, bodo imeli suho separacijo do 8 mm. Kljub dodajanju in poskusom modernizacije pa pravijo, da obrat še ni organiziran tako. kot bi moral biti, zato sedaj pripravljajo rekonstrukcijo. V glavnem se njihovo delo odvija vse zunaj in v nekih ozirih je delo na Pobrežju še slabše kot na gradbiščih, saj so poleti in pozimi izpostavljeni vremenskim neprilikam. Pa tudi tisti prostori, ki so pokriti, so razmetani okoli, niti nimajo primerne stavbe za tekoče uradovanje. Kljub vsem tem težkim razmeram pa na Pobrežju letno naredijo približno 25.000 m2 montažnih hal. celotni obrat GE Maribor pa ima več kot 7 milijard S din interne realizacije v letošnjih prvih devetih mesecih. Tako smo danes vsaj malo pokukali za ograjo naših obratov na Pobrežju in se prepričali, da tudi tam ustvarjajo Gradisov dohodek. V eni naslednjih številk pa bomo pogledali še v del Kovinskih obratov in strojno prometnega obrata, ki imata prav tako nekaj svoje dejavnosti na Pobrežju. i>aenient* za !10V0 betonarno so že pripravljeni, zadaj raste nova drobilnica GE Maribor V teh barakah stanuje del delavcev TOZD Nizke gradnje . ddaljevanje s 1. strani) recino izmenjavo mnenj. 'J n lka Primerna samo v omenj j 111 Primeru, ko kulturne akcije š 2 , obkkujem<>, temveč tudi. kar daV Pornembno za načrtovanje n in J j*-'*1 Sličnosti, izvemo innen, p vr*se 0 že organiziranih akcija ra« n°.vlogo v informativno-pr fn, ndni obliki imajo prav golot y lerna glasila. sv v®ptoi- slovenskih občin so občil 2 komisije za kulturo v dogovoi bnridniki internih glasil sklenili, c tUrj° v vsaki številki posvetili ku bi t 7°i°čen prostor oziroma o uvei Men' ° imenovane »kulturne strani sme/™’ da na^ vestnik ne tem St.ati ob strani in da se bo { eev J)rjspevku seznanjanje gradiso pro , dogajanji v kulturi 'pogostejš g]asj,°r’ namenjen kulturi v naše: Predet ’ -nai postane pomemben v T07naVl*'Ve delovanja v naš; torij V i)rost°r kjer naj bi organiz; Piki« Ku turnega življenja in »potro širšemKU|Urne Ponudbe predstavi blernpU ,°®u lastno aktivnost, pri kušnie s, katerimi se srečujejo in i: lirn nr' K . °d° lahko v pomoč ost; Gradisa e ,torjem v drugih TOZ lahko r, Stalna kulturna rubrik stavitPv°!?eni tudi Prostor za preč n0v v j,, ..javnosti kulturnih ust; lavce- rr,1'3'11" k,ier na.idemo naše d< »stanov UZejev in galerij- gledališki ’ Prostor za popularizacij knjige in njeno širjenje, predstavitev knjižnih progiamov naših založb. Slednje posebej velja za Prešernovo družbo. Z vsakoletno objavo programa te družbe in njegovo ceno ter imeni poverjenikov družbe iz vseh TOZD bi omogočili vpis novih naročnikov. Tudi predstavitev manj ali bolj znanih slovenskih krajev, pomembnih iz starejše ali novejše zgodovine, bi lahko pomenila koristen pripomoček pri organizaciji tako imenovanih kulturnih izletov, zanimivih tako za večje skupine (sindikalni izlet) kot za posameznike. To je seveda samo nekaj od vrste predlogov, ki bodo ob sodelovanju vseh zainteresiranih za tovrstno propagando prav gotovo dobili novih idej in predlogov. Za zadovoljevanje kulturnih potreb delavcev pa je seveda potrebno zagotoviti materialne pogoje. Sindikalne organizacije v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in organi samoupravljanja se morajo zavzemati za zagotovitev objektivnih materialnih sredstev, ki morajo sloneti na realnih potrebah vsakoletnih programov kulturnih dejavnosti. Sredstva se načrtujejo v okviru programov dela in finančnih načrtov osnovnih sindikalnih organizacij. Ob tem je treba razviti široko razpravo med delavci o tem za kakšne oblike aktivnosti bodo oziroma so bila potrošena sredstva. Predvsem se izogibajmo programov, ki veliko stanejo, a ne zbujajo odgovarjajočega zanimanja delavcev oziroma zadovoljujejo le neznaten del teh. Kulturno akcijo lahko štejemo za uspešno, če v njej sodeluje večina delavcev. Pri tem se seveda izogibajmo druge skrajnosti, po načelu »za malo denarja, malo muzike«; na račun cenenosti zanemarjati kvaliteto in ponujati »kič«. Sposobni organizatorji bodo zlahka opravili selekcijo kulturne ponudbe, dovolj bo. če redno sledijo kritikam o določeni prireditvi preko javnih sredstev obveščanja. V mnogih sredinah si kultura med delavci šele utira pot. v nekaterih imajo na tem področju že obilo izkušenj. Za prve velja citirati misel predsednika Tita: »Brez kulturnega napredka delavci ne bodo zmogli samoupravljanja.« drugim pa nisem povedal ničesar novega. Vsi pa vztrajajmo na ustvarjanju pogojev za kulturni razvoj vseh delavcev. Ta skrb pa naj ne bo le breme komisij ali »osamljenih« organizatorjev kulturnega življenja, postane naj skrb nas vseh. Vsestransko kulturno razvita osebnost, bogati svobodno ustvarjalnost. Torej z njo bogatimo in razvijamo najbolj pozitivne lastnosti človekove osebnosti. To pa rii dolžnost! več le potreba, je naša Marajn Hernec TOZD GE Celje Aleksič Milivoj, Kodrič Franc, Petrovič Josip. Regvar Milan, Volavšek Ani. TOZD GE Ptuj Anžel Franc, Brmež Konrad, Gomilšek Julijana. Golob Jožica, Galinec Franc, Muhič Franc, Prosenjak Hilda, Skaza Ivan, Toš Janez, Zidarič Vinko Klinc Anton, Golc Janez Franko Jože. Matjašič Stane. Narobe Andreja, Potočki Alek- TOZD GE Koper Malalan Nikolaja TOZD GE Ljubljana Jazič Jovan, Klarič Ilija, Komljanec Ivana, Kuhar Franjo Lisjak Marija, Magdič Peter, Oblak Magdalena, Radič Džordže Stevic Lazar, Talmkovič Mehmed, Zakič Sreto. TOZD GE Ljubljana-okolica Sefkija, Biškup Josip, Fazlič Hasan, Ferizovič Sajet, Ka-dinc Alija, Sinanovič Aiz, Spasojevič Ilija. TOZD GE Maribor Banfič Anton, Benko Jože, Bogša Franc, Bratovščak Mirko, Dolšak Vekoslava, Golubič Mirko, Horvat Anton, Horvat Janez, Hrnčič Marjan, Jambrošič Stjepan, Juršek Ivan, Kosti Antonija, Krajnomc Mato, Kralj Stefan, Mesarič Martin, Martan Stefan, Moge Irma, Pernek Anton, Sinjur Ivan, Skregelj Alfred, Veršič Franjo Zagorec Martin, Zemljič Franc, Vidovič Janez. TOZD GE NG Maribor Bogdanovič Jožica, Flašker Ferdo, Gudurič Josip, Križan Milka, Pavic Pavao, Vesel Marija, Hranjec Stjepan, Kozak Karel, Pohar ec ALOJZ. TOZD GE Ravne Burzič Sulejman, Lihteneger Ludvik, Mamič Muharem, Orlič Marjan, Bratuša Franjo, Dizdarevič Šalih, Kokošinek Mirko. TOZD KO Ljubljana Butina, Alojz, Grofelnik Niko, Nahtigal Franc. TOZD KO Maribor Žnidar Janez, Britvic Neža, Verdnik Oto. TOZD LIO Škofja Loka Cvek Leopold, Mrak Amalija, Novak Franc, Pirc Rudolf, Platiša Jože. Pogačar Jakob. TOZD OGP Ljubljana Zadravec Martin, Pavlek Anton, Jeftenič Momir, Lazar Anton, Matič Savo, Pogačnik Anton, Špan Noemi, Šuster Marjan, Altbaver Anton, Fortuna Jernej, Gerič Dušan. TOZD SPO Ljubljana Bačani Mato, Despotovič Trivurt, Hostička Vencelj, Javornik Ivan, Kajba Rudi, Mesojedec Stane, Repa Nada, Rojs Leopold, Rupar Anton, Škorič Marko, Tot Pavel, Trivičevič Zdravko. TOZD PB Ljubljana Zrimšek Ana TOZD Centralna železokrivnica Milanovič Mirko Skupne službe Čarman Anton, Lesjak Jožica, Marolt Ciril. I 10 letniki TOZD GE Celje Adamič Marjan, Beber Dragutin, Grumič Milutin, Korez Vekoslav, Lovrec Avgust, Marčinkovič Marko, Novak Stjepan, Predikaka Ludvik, R,egvar Rok, Turnšek Zinka. TOZD GE Ptuj Cafuta Jože, Koletnik Vinko, Marin Albin, Pešec Franc, Voda Stanko, Voda Avgust. TOZD GE Jesenice Abruč Ladislav, Čivčič Drago, Derviševič Mustafa, Gaši Hajdin, Kunštek Mijo, Mijatovič Miloš, Mijatovič Jovan, Mijatovič Žarko, Miljkovič Slavko, Pilipovič Branko, Radič Ostoja, Rekič Muharem, Samardjija Luka, Stojakovič Luka, Sušak Vlado, Štrbac Marijan, Vehab Fadil, Vrančič Ljubo, Vojnovič Jovan, Zečič Ivan. TOZD GE Koper Alagič Mehmed, Biskup Ivan, Čehič Muharem, Fikon Angela, Harčevič Hasib, Ilotlovac Ibrahim, Hrvatin Gvido, Islamovič Mu-hamed, Klem Marko, Pavlovič Dušan, Penava Stjepan, Šabič Husein. TOZD GE Ljubljana „ Bartolec Ivan, Bečič Mehmed, Čulibrk Rade, Čulibrk Slobodan, Dzehverovič Zuhdija, Fazhja Rudži, Jmamovič Mustafa, Jovičič Dragan, Kljajič Hamdija, Kocijan Izidor, ing. Ločnikar Jože, Mam-hč Dmitar, Palfi Dragutin, Ponjevič Jusuf, Senekovič Janez, Šabič Muhamed, Strbac Gojko, Vržina Djordje. TOZD GE Ljubljana-okolica Kuzmanovič Milivoj, Popovič Mirko, Stiglec Andrej, Tomašič Mijo. TOZD GE Maribor Alič Ilijaz, Arklinič Antun, Arklinič Josip, Cerič Vehbija, Frid-rih Stanko, Glavina Tomo, Horvat Konrad, ing. Horvat Vladimir. Jambrovic Josip, Juričinec Franjo, Korošak Milan, Krasič Vlado, Krišamč Stefan. Mlakar Vinko, Mihalič Melko, Oštarijaš Izidor, Petak Stjepan, Polanec Franc. Prejac Maks, Rep Jožef, Slavinec Anton, Šef Avgust, Veselko Jože, Zadravec Franjo, Zadravec Stjepan, Stefek Alojz, Petrovič Avgust, Cikač Stjepan. TOZD GE NG Maribor Draganič Drago, Harandi Vinko, Krznar Ivan, Magdalenič Stjepan, Ranogajec Stanko, Rugani Franjo, Vočanec Franjo, Hranilovič Stjepan, Janžekovič Alojz, Lasič Zvonko, Praznic Stanko, Rajh Franc, Štiglic Zlatko. TOZD GE Ravne Bedek Karel, Bunič Stefan, Hamer Avgust, Hrastič Franjo, Ju-sufovič Ibrahim, Petrovič Dragiša. TOZD KO Ljubljana Mišič Alojz, Oselj Vinko, Plazar Jože, Švalj Janez, Zadravec Josip. TOZD KO Maribor Vnuk Franc, Dovečar Anton, Mihoci Matija, Smolič Stanko, Sivka Jože, Bohi Erna, Raušl Janez. TOZD LIO Škofja Loka Bončina Ciril, Hafner Vinko, Jelovčan Anton, Jeraj Anton, Jezeršek Karel, Kalan Franc, Potočnik Janez, Pozvek Viljem, Stras-ner Jože. TOZD OGP Ljubljana Hočevar Marjan, Puškar Redo, Sinkoviči Franjo. TOZD SPO Ljubljana Kraševec Srečko. Kirbiš Marjan, Luzar Jože, Viltužnik Franc, Zavadlal Zdravko, Srnic Ivan. TOZD Centralna železokrivnica Džambič Mustafa, Novak Ivan. TOZD PR Maribor Horvat Magdalena, Skreblin Silva. Skupne službe ing. Gabrovšek Zvonimir, ing. Vrhunc Peter. '-22I -*? - 'r~' ** ’ ' >1 (■■•■ ’j4 i — V začetku maja je več močnih potresov zelo poškodovalo nekatere vasi v Beneški Sloveniji. Kraji so spremenili svoja zunanjo podobo, med poškodovanimi, a še vedno stoječimi hišami so zazijale praznine. Ljudje so se preselili k sorodnikom ali znancem ->v dolino«, iskali streho nad glavo v šotorih ali av toprikolieah, le redki so še zauPafi svojim hišam in stanovali v njih. V Beneški Sloveniji Po prvem potresu so se ljudje počasi začeli umirjali. Bolj in bolj se je v njih krepilo prepričanje, da so naj hujše že preživeli. 1.,. želja, da bi čimprej svoje poškodovane hiše popravili, je bila vse močnejša. Toda kako? Komisije deželne vlade so samo ocenile škodo in izdale navodilo, da je potrebno hišo ali porušiti ali poraviti po projektu saniranja, toda tega, ki bi jim napravil, ta projekt niso mogli dobiti. Tudi podjetja, ki bila sposobna popravila strokovno izvajati, ni bilo možno dobiti, posebno še, če je šlo za popravilo slovenskih domačij .. . Zato so Beneški Slovenci, zbrani v svojih kulturnih društvih »Ivan Trinko« v Čedadu, organizirali prav posebno »kulturno« akcijo. Zaprosili so za tehnično strokovno pomoč v Sloveniji in v Čedadu ustanovili gradbeno podjetje »Benedil«, ki naj bi se v prvi vrsti ukvarjal s popravilom slovenskih domačij v Benečiji- Štab za pomoč ob naravnih katastrofah iz Ljubljane se je takoj odzval prošnji za pomoč iz Benečije. Na potresno področje je poslal ekipo statikov — konstruktivcev, ki je po navodilih ZRMK iz Ljubljane v Čedadu in Bardu začela izdelovati sanacijske projekte za poškodovane hiše. Skupno je bilo izdelanih okrog 150 projektov. Vendar žal vsi ne bodo mogli biti realizirani: potrebi v septembru so povzročili, da bo marsikateri projekt potrebno popraviti ali pa celo kot neuporabnega zavreči. V okviru pomoči Slovenije je ZRMK vzorčno popravil dve hiši, eno v Bardu, eno v Barnasu, pri katerih so se delavci Benedila naučili našega načina saniranja. Kljub temu, da zastavljeni cilji zaradi ponovnih potresov v septembru niso bili povsod doseženi, zlasti v terski dolini ki je bila najbolj prizadeta, smatram, da sta bila dosežena dva osnovna smotra te akcije: 1. poleg dosedanjih kulturnih stikov med Slovenijo in Benečijo je prvič prišlo tudi do ekonomsko tehničnih, kar je pri prebivalstvu za pustilo močan vtis, 2. vzorčni objekt v Bardu je po potresih v septembru ostal popolno- ma nepoškodovan, kar nas je prepričalo, da je naša metoda saniranja pravilna in v praksi potrdilo, da so rezultati preiskav na ZRMK korektni. Stanje zgradb v Benečiji po majskem potresu Z delom smo pričeli 26. julija. Prva hiša, ki je bila na programu, je bila tako poškodovana, da je bila določena za rušenje. To je bila hiša Sinicca Beniamina v Bardu, katera je bila kasneje po našem projektu tudi vzorčno sanirana. Delo je izvajala specialna ekipa ZRMK iz Ljubljane, ki se je izkazala že v Banjaluki in na Kozjanskem. Sanirana zgradba je potem uspešno kljubovala ponovnim potresom v septembru. Pri tej zgradbi so se pokazale vse pomanjkljivosti, ki smo jih kasneje ugotavljali pri skoro vseh poškodovanih hišah, za katere smo izdelali sanacijske projekte. Tu mislim predvsem na projektantsko grupo v Bardu, kajti z delom ostalih skupin v Čedadu in kasneje v Barnasu, smo bili bolj slabo seznanjeni. Sicer pa so bile poškodbe enake, prav tako tudi metoda saniranja. Nesimetrična gradnja Osnovna napaka skoro vseh zgradb je bila nesimetrična zasnova. Na prvi pogled se vidi na skici, da je bil k prvotnemu tlorisu stare hiše A kasneje dozidan prizidek B. Zlasti v prečni smeri je tudi razporeditev mas nesimetrična. Stara hiša je po navadi kamnita, prizidek pa iz opečnih zidakov ali celo votlakov. Potresna sila Sp, ki deluje v težišču T učinkuje predvsem na stare zidove, povzroča pa še dodatno rotacijsko nihanje okrog središča S zaradi ekscentričnosti. Sploh pa so v tem tlorisu še druge pomanjkljivosti: 1. ObjeKt ci jt z.v medlem ko je pi, odjemu ti pričakovati poseuKe, kar uu povzročilo razpoke med onjektoma že prež potresa; 2. Nihanje obeh objektov ob potresu bo različno, zato bo stavba tudi v vzdolžni smeri ob stikih težje poškodovana, ker se bosta oba dela med seboj »tepla«. 3. Vzdolžni stranici prizidka sta ob stikih prosti ali slabo povezani z osnovnim objektom, ter sta tako zelo nestabilni. Slabo temeljenje Pokazalo se je, da je bilo slabo temeljenje vzrok za marsikatero težjo poškodbo. Tu mislim predvsem na neenakomeren teren, kakor tudi na mož.nost kasnejšega izpiranja terena pod temelji. Vsi temelji so bili po pravilu kamniti. Kot primer slabega temeljenja naj navedem cisterno v Bardu, ki jo je lastnik postavil že po majskem potresu poleg svoje hiše: Cisterna je bila polna olja. Ob septembrskem potresu je zaradi vertikalnih nihajev na temeljna tla delovala kot vibrator. Posledica tega je bilo enostransko vgreznjenje cisterne v tla, kajti na enem koncu so bila tla očitno boljša kot na drugem. Povezava temeljev z zidovi Večkrat se je zgodilo, da se je zlasti pri novejših objektih, hiša dobesedno »zadrsala« po horizontalni izolaciji, čeprav je potem ostala skoro nepoškodovana, vsaj začasno seveda. Zidovi V večini primerov so bili slabo izvedeni zidovi, vsaj na zunaj, glavni vzrok za rušenje. Tako novejši zidovi iz opeke kot tudi stari zidovi iz kamna so bili potresno neodporni. Oglejmo si tipičen prerez kamnitega zidu: Zid je zidan z malto slabe kvalitete na dva lica. Srednji del je votel ali nezadostno zapolnjen z malto. Če k temu prištejemo še to, da v nobenem slučaju ni bil niti v višini nadstropij povezan z železnimi vezmi, nam mora biti jasno, da je bilo raz-pokanje takih zidov neogibno. Pojavljale so se značilne diagonalne razpoke, ker so pač bile deformacije prevelike, zid pa ni bil sposoben sam prevzeti nikakršnih nategov. Hiša prof. Viljema Cerna, ki je zaradi neporušena in !e delno poškodovana hiše, ki so bile najbolj prizadete. Rezultati preiskav so pokazali, aa je bil enostavno sannam oDjeet mnuoO močnejši m oupuiuejsi pion potresnim sunkom, v pia^si je oil ta inu-tiei saniranja ze upurauijen v Banjaluki, in na ixuzjanstvcm, vermut »zai« tu vec ni Dnu uujsui potresov, ki oi v praKsi puiiuui piavmiudi itzuitci-tov preiskav, kar pa se je v Benečiji zal zguuiio. tieveda ne g, e za preprojekiuanje obstojeum liu, pac pa za tako utrjevanje s čim manjšimi stroski, ki naj zagotavlja varnost življenja in pit-.nozenja tuai pri y. stopnji po MCS. Metoda utrjevanja je sledeča: 1) zamenjava močno poškodovanih zidov oo zauos litem podpiranju zgornjih nadstropij. To velja ztas., za vogale m meaokenske stope, 2) namestitev zidrnn vezi pou stropov! v nosilnih ziaovih. Sidrnanje vezi v podložne plošče, 3) injektiranje kamnitih zidov, 4) utrjevanje ostrešja z nauies.it-vijo diagonal v strešini in klešč na vsak par špirovcev, 5) zamenjava tarnati nosilnih zidov z zidovi debenne vsaj 2U cm, 6) pravilna postavitev ali ptezida-va porušenih predelnih sten. Zaključek Na koncu bi želel poudariti, da se mora vsako saniranje poškodovane hiše izvajati po projektu sanacije in pod nadzorom strokovnjaka, ki ima zidave z dobrim materialom ostala Značilno rušenje hiše v Teru pri kateri je bilo ob gradnji več poudarka na izolaciji kot nosilnosti Edina sanirana hiša v Bardu, ki je bila prvotno določena za rušenje, je po vseh potresih ostala nepoškodovana. Streha je bila porušena naknadno zaradi želje lastnika po novi strehi. Sanacijo je izvedla ekipa ZRMK Stropovi Pri pregledanih hišah so bili stropovi leseni ali montažni z AB nosilci in opečnimi polnili. Obe vrsti stropov sta imeli isto napako, bila sta brez vezi, kamor Dl bili sidrani ali leseni ali AB stropniki, ki so zaradi prevelike deformacije zidov večkrat padli iz ležišč. Leseni stropovi so bili tudi premalo togi, betonski pa praviloma brez vmesnih prečnih reber in ojačevalne tlačne plošče. Balkonske plošče Pri vseh hišah so bile balkonske plošče vpete le v zid, toda večjih poškodb balkonov ni bilo. V neka.; primerih je balkonska plošča, če je bila izvedena okrog vse hiše, odigrala vlogo nekakšne vezi Strehe Tudi pri strehah, tako kot pri stropovih, naj so bile lesene ali betonske z opečnimi polnili, so se pojavljale iste poškodbe. Ni bilo zavet to vanj a strešin in klešč, pa tudi pritrditev strehe na kapne zidove je bila slaba, oziroma je sploh ni bilo Svojo razdiralno silo pa je vedno pokazal tudi težak AB slemenski nosilec na čelnih zidovih. Saniranje Že po potresu v Skopju je ZRMK iz Ljubljane začel z raziskavami možnosti za utrjevanje objektov, ki jih je poškodoval potres, Modele preizkušnje so vršili na potresni mizi, ki lahko umetno povzroča potrese različnih stopenj, zlasti za kamnite V sredo 15. 9. 1976 ob 5.13 zju traj s kolegom Mirom Jordanom v Bardu doživela prvi potres 9, stopnje v življenju — v drugem nadstropju stanovanjske hiše pr o fesor.ia Cerna. Pravzaprav naju te potres zbudil. Strop in steni so zaplesali okrog naju v divjem plesu in imel sem občutek kot da vsak od teh elementov niha zast in vsak trenutek spreminja smet gibanja. Stiki med elementi i.r-škr pali in ječali in pričakoval sem, da bodo zdaj zdaj popustili Zazdelo se mi je kot da je niha nje za hip prenehalo takoj nato pa se je nadaljevalo z enako si ovitostjo. Nalo se je čez čas vse umirilo. Novi cerkveni stolp, ki je ostal popolnoma nepoškodovan za tako delo zadostne izkušnje. Gradnja hiš v potresnem področju, še bolj pa popravilo poškodb, ki so nastale ob potresu, mora biti resno strokovno delo, ki zahteva poznavanje konstrukcije in gradbenih materialov ob zagotovitvi varnosti delavcev, ki hišo popravljajo. Dolenc Drago, dipl. ing. Zahvala Ob nenadni, prerani in boleči izgubi sina Vinka se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč v teh najhujših tre-nulkh članom kolektiva Gradis. Vsem, ki so kakor koli sočustvovali in izrazili sožalje lepa hvala. Posebej se zahvaljujemo kolektivu TOZD Kovinski obrati Ljubljana za ves trud in dostojno slovo od svo jega sodelavca ter ganljive poslovilne besede tov. direktorja Repšeta io tov. Filipičeve. Se enkrat vsem iskrena hvala. Skok Viktor-Boža ZAHVALA Zahvaljujem se sind katu našega podjetja Gradis, ki se me je spomni** ko sem zbolel za daljši čas in mj prav zato dodelil sindikalno pomoč 1200 din. Pomoč mi je resnično prišla prav in zato se še enkrat zahvaljujem za pozornost, sai je lepo, da kolektiv ne pozah* na svoje delavce, kadar so ti v stMsi. Emin M e rd vnovič Iz vojske nam pišejo Nalazim se na ndsluženju voj110” roka u Bičkom O vi m putem že‘e° bih da pozdravim ing Andreja 1 ,a' pa j ne in Miha. svojega šefa gtancta Matjašiča i Stefana Kuharja drogove Ljubu Ti mara a, Ve!’čka< Rebo Ga v to Majdo. Lidijo i os1'1’6; Takodje pozdravljam sv e na upi-8 u Jesenicah. Milan Smitran Milan Šmitran Nezgode nas opozarjajo Ob dnevu republike so vse TOZD podelile jubilantom zaslužena priznanja. Na slikah je del jubilantov TOZD KO Ljubljana Nadaljevanje iz prejšnje številke TOZd ge Kavne (5 poškodb) Kolar Miroslav, PU mazalec strojev Pri brušenju predmetov z ročnim kotnim brusilnim strojem mu je padel opilek v levo °ko in mu ga poškodoval. V ra čar Božo, inštruktor Na poti z dela Se je peljal s pony motorjem na relaciji Mušemk —Žerjav v ostrem ovinku je zapeljal na bankino vsled česar je padel in sl poškodoval hrbet. Mesareč Franc, KV tesar. Na poli na delo se je peljal s kolesom od doma na vlak. Med potjo je padel in si zlomil desno hogo v gležnju. Cevan Drago. PU zidar. Pri demontaži cevnega odra mu je padla v oko fina cementna malta z. višine 20 m. Mirkovič Borislav, KV zidar. Pri prenašanju športnih rekvizitov mu je ta zdrkni] Ha nart desne noge in mu ga poškodoval TOZD Ge Nizke gradnje (11 poškodb) Srša Stjepan, KV tesar. Imenovani je bil v sestalni cevi ter je hodil po delovnem odru. Zlomila se je deska in padci je 3 m globoko, ter si poškodoval levo stran reber tci hrbtenico. Jedut. Josip, KV zidar. Imenovani je upravljač na vodni črpalki, pri črpalki je ležala zvita žica. ko jo je pobral sc je dotaknil osi črpalke ki je žico navijala Pri tem pa je prijela prste leve roke ter mu zarezala globoke rane v sredinec in Prstanec in zlomila roko. Palčič Jože, KV zidar. Imenovani se je Peljal z motornim kolesom v službo. Pri Forminu mu je pripeljal s stranske ceste Pet letni otrok Imenovanj je padel ter si Poškodoval le v j komolec. Bistrovič Anton, PK tesar. Imenovani je Pomaga] pri podpiranju stene pri tem mu je padla cev odra na prst desne roke in mu ga poškodovala. Planšak Maks, KV tesar. Pri postavljanju opaža se je imenovani udaril s kladivom po palcu leve roke. Petek Jože VI< tesar Pri rezanju lesa 2 ročno cirkularko se mu ni ščit na cirkuški zaprl ter mu je list krožne žage poškodoval levo nogo v stegnu. Pavlovič Stojko, NK delavec. Imenovani je z lomilko poskušal osvoboditi šop armature obešen na žerjavu, ki se je zataknil za že vgrajeno železo. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel ter se udaril v levo roko. Kalamanda Radovan, PU zidar. Imeno-Vani je na stopnicah pri sestopu v gradbeno jamo mu je spodrsnilo tako da je Padel in dobil zvin noge v kolenu. Kolarič Ivan, KV električar. Imenovani šel skozi prehod v armaturi ena od Palic je bila odrezana in precej ostra, ko je neprevidno stopil se je porezal na levi nogi v območju kolena. Petrinjak Vjekoslav, PU železokrivec. Imenovani je razlagal železo iz kamiona Pri tem mu je spodrsnilo ter je padel in Poškodoval koleno Balič Vlago, NK delavec. Pri popravilu skreperja na betonarni mu je zdrsnilo pri tem se je vklopil stroj — električno vitlo jeklena vrv ga je prijela za rokavico in Pričela navijati roko na boben vitla ter *nu jo poškodovala. Tozd Gradnje Ptuj (fi poškodb) Cestar Ivan. PU tesar. Pri sestavljanju Ostrešja se je od krušila opeka od požarnega zidu in padla imenovanemu na glavo Pri tem mu je zbila čelado in poškodovala teme glave. Y Mariboru so v ZK sprejeli IT no-vth komunistov Sajko Simon, KV mizar — parketar. Pri zajemanju smole pri polaganju parketa, mu je le ta brizgnila iz kotlička na palec in kazalec desne roke, ter ga poškodovala. Knez Gabrijel, PK delavec. Ko je imenovani odpiral sod napolnjen z lepilom se je s kladivom udaril po kolenu leve noge Bupnjar Marko, NK delavec. Ko je imenovani prijel za opeko, ki je bila zložena na kupu, se je opeka prevrnila in mu padla na kazalec desne roke. Leben Ivan, KV zidar. Ko so delavci betonirali betonsko ploščo je kibla z betonom imenovanega spodbila, zaradi česar je stopil korak nazaj in se nabodel na betonskem železu, ter si poškodoval palec na desni nogi. Koren Stefan, KV mizar. Pri polaganju ladijskega poda v baraki se je spotaknil ob stojko tako da si je poškodoval palec na levi nogi. TOZD KO Ljubljana (4 poškodbe) Novak D j uro, ključavničar. Pri sestopanju z lesene lestve je imenovani stopil na žičnik ki je bil zabit v deski ter obrnjen navzgor in si poškodoval nogo. Taks Ivan, kovač. Pri dviganju cevi je imenovanega zabolelo v kolenu, katerega si je poškodoval pred dvemj leti. Novinc Franc, strojni ključavničar. Pri ravnanju in obračanju pločevine je imenovanemu nategnilo kite na desni roki. Dolgan Franc, ključavničar Zaradi potrebe za premaknitev dela betonarne je ob premiku imenovanemu stisnilo desno TOZD KO Maribor (— poškodb) V teh dveh mesecih ni bilo zabeleženih nesreč pri delu. TOZD L!O Škofja Loka (8 poškodb) Ivan Dušan, KV tesar Pri zabijanju žičnikov v paleto mu je spodletelo in se je s kladivom udaril po palcu leve roke. Košir Vinko, delavec na žagi Pri valjanju hloda iz uvoznega transporterja na premostitveno lego se je odpela varnostna sponka ročice m ga udarila po glavi. Eržen Lovro, voznik viličarja. Pri postavitvi lege pod sklad zunanjih elementov se je imenovanemu zadrl košček lesa v sredinec desne roke. Cehič Izet, letvičar. Pri pospravljanju letev v okolici skobelnega stroja mu je padla deska iz neveza na desno roko ter mu jo poškodovala v zapestju. Arsov Atanas, KV tesar. Pri_montiranju čelnega nosilca na lesenem provizoriju je pritrjeval nosilec, na kar mu je spodrsnilo in je padel s strehe. Košir Vinko, delavec na žagi. Pri nakladanju prizem iz valjčne proge pri pol-nojarmeniku na vagonet je udaril z roko ob rob vagoneta in si jo poškodoval. Harle Šefan, vzdrževalec objektov. Stopil je z lestve na tla, na tleh je bil kos lesa ob katerem si je zvil nogo v gležnju. Deuvič Bahrija, sekalec žamanja. Pri razrezovanju prizme mu je ta spodrsnila iz ležišča vzpenjalne vzmeti in mu poškodovala desno nogo. TOZD OGP Ljubljana (6 poškodb) Kranjec Andrija, PK betoner. Imenovani je zbijal z železnim klinom plastično cev v betonskem stebru. Pri močnem sunku je zadel s palcem desne roke ob rob betona in si ga poškodoval. Kendič Mehmed, KV železokrivec. Imenovanemu je padla železna armatura na mezinec desne roke mu ga rahlo poškodovala zaradi zarja ve losti armature pa je prišlo do zastrupitve. Lovrič Drago, železokrivec. Pri rezanju žicu pri YU nosilcih s kotnim brusom, se je terolit plošča okrušila. Zaradi tega so žice odbile celotni kotni brus v levo nogo imenovanega. Duranovič Muhamed, PK betoner. Pri povratku iz službe domov ga je na poljski poti med Smartinsko in Jarško cesto zbil osebni avtomobil tako da se je poškodoval po glavi, rokah in telesu. Janjoševič Željko, učenec. Pri prenašanju armaturnih palic O 10 je pri nakladanju palic na ramo imenovani izgubil ravnotežje in padel na tračnico industrijskega tira, pri tem je dobil udarec na levo stran prsnega koša in na ledvice. Šuštei Marjan, tesar. Pri montaži lesenega korita za kabel mostnega žerjava OMIS na hali Velo je padel imenovanemu v levo oko tujek in mu ga poškodoval Velo (1 poškodba) Pajazetovič Ale, NK delavec. Imenovani se je pri razvlačenju žice za prednapete YU nosilce spotaknil ob že razpotegnjene žice. Pri padcu se je poškodoval ogrebel si je dlani na obeh rokah. TOZD S PO Ljubljana (2 poškodbi) Gerkšič Peter, voznik motornih vozil. Pri demontaži gume na tovornem avtomobilu je imenovanemu zdrsnilo kolo in mu poškodovalo prstanec desne roke. Ploj Karel, voznik motornih vozil. Pri prevozu z motorjem na delo je prišlo radi napete žične vrvi čez cesto do padca z motorjem pri tem se je imenovani poško- TOZD Zelczokrivnica (3 poškodbe) Hasanagič Emin, NK delavec. Na poti na delo se je peljal z motornim kolesom in bil izsiljevan od voznika osebnega avtomobila, le ta ga je zadel v zadnji del motornega kolesa tako da je padel in si poškodoval levo ramo. Dragič Zivan, KV železokrivec. Na peti na delo ga je voznik osebnega avtomobila zadel v desno nogo in mu jo poškodoval. Civkovič Drago, PU železokrivec. Pri vezanju stene je omahnil nazaj, padel in si pri tem poškodoval glavo. V mesecu oktobru 1976 se je pri delu poškodovalo 39 delavcev, na poti na delo in z dela pa 2 delavca, skupaj 41 delavcev. TOZD GE Celje (1 poškodba) Pejič Žarko, skladiščnik. Na poti z dela je padel s kolesom in se poškodoval po glavi, desni roki in kolenu. TOZD GE Jesenice (5 poškodb) Fr jan Jože, gradb. delovodja. Pri pregledu izgotovljenih betonskih tlakov v hali hladne valjarne mu je spodrsnilo in si je pri padcu zlomil palec leve roke. Tla so bila mokra in mastna od stroja za zalivanje reg. Korečič Ana, čistilka. Pri rezanju kruha z nožem se je urezala v kazalec leve roke. Djurič Miroslav, vajenec tesarske stroke. Pri hoji na delovnem mestu se je imenovani spotaknil ob les, ki je bil na tleh in je padel. Pri padcu si je poškodoval levo roko v komolcu. Begič Izet, PU tesar. Pri postavljanju opaža za betonsko steno se je lesena kleni a prevrnila ter mu padla na zapestje leve roke in mu jo poškodovala. Blaže vič Anton, KV tesar. Pri odstranjevanju žebljev iz lesa je imenovani prijel predmet na mestu, kjer je bil žičnik tako, da se mu je le-ta zaril v dlan desne roke. TOZD Ge Koper (1 poškodba) Mukič Adem, KV tesar. Pri premikanju voza je imenovanemu spodrsnilo, tako da si je stisnil dva prsta na levi roki. TOZD GE Ljubljana (3 poškodbe) Omeraševič Ibrišim, KV tesar. Pri razpiranju zob ročne žage je imenovanemu spodletel ključ. Pri tem je zapel s palcem desne roke ob žago in se ranil. Guzvinec Anton, PK tesar. Pri razopa-ženju podpornega zidu je odletel delček od kladiva in mu poškodoval palec na desni roki. Omerovič Ismet, KV tesar. Pri montaži barake si je pri sekanju lesa s sekiro poškodoval prst leve roke. TOZD GE Ljubljana okolica (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD GE Maribor (7 poškodb) Adamič Alojz, NK železokrivec. Pri krivljenju betonskega železa je imenovanemu padel drobec železa v desno oko Rodeš Marjan, PK tesar. Pri opažanju kanala se je imenovani udaril s kladivom po mezincu leve roke. Halilovič Kazim, KV tesar. Pri postavljanju cevnega odra je imenovanega udarila cev po levi roki in mu jo poškodovala v zapestju. Meško Ivan, KV tesar. Pri podaljšanju fasadnega odra je imenovanega sodelavec udaril s cevjo po prstancu leve roke. Vargar Lado, PK delavec. Imenovani je delal pri geometru, kateri ga je poslal po barvo na drugi objekt. Izbral si je najkrajšo pot, šel je po odru in se ni prepričal ali so cevi, za katere se je prijemal, pritrjene, tako je prijel za nepritrjeno cev. zaradi česar mu je spodrsnilo in je padel naprej po betonu, ter si poškodoval koleno na levj nogi. Skerlak Aleksander, gradb. delovodja. Pri prehodu čez žerjavno progo je imenovani stopil na spolzko tračnico, tako da mu je spodrsnilo in si je poškodoval mezinec na levi roki. Brodar Mirko, KV zidar. Pri prehodu iz enega delovnega mesta na drugo se je spotaknil ob cev, katera ga je zadela v prsni koš. TOZD GE Ravne na Koroškem (5 poškodb) Sheremetaj Ahmet, NK delavec. Pri dolbljenju odprtine zaradi a lovska držala se je s kladivom udaril po prstancu leve roke. Vidovič Ilija, PU tesar Pri prenašanju vrtalnega stroja se je med potjo obdrgriil v armaturo betonskega železa in si poškodoval levo roko. Nakičevič Museir, KV tesar. Pri montiranju cevnega odra se je nabodel na žico. Poškodoval si je sredinec desne roke, Stankovič Božidar, NK delavec. Pri prevozu malte s samokolnico je imenovani naletel na oviro, vsled česar si je poškodoval levo nogo nad kolenom. Selimovič Kalil, PU zidar. Pri pospravljanju gradbišča je stopil na žebelj, kateri mu je prebil delovni zaščitni čevelj in ga zbodel v levo stopalo. TOZD GE Nizke gradnje (4 poškodbe) Meničanin Rade, KV zidar. Imenovani je delal na cevnem odru, pri premešča- nju plohov je bil eden nameščen tako, da je imel previs, na katerega je iz neprevidnosti stopil in padel ca. 6 m globoko. Baksa Stjepan, NK delavec. Pri polaganju armature je sodelavec predčasno odvrgel armaturno palico. Zaradi teže palice je imenovani izgubil ravnotežje in mu je stisnilo sredinec na desni roki. Šven Vladimir, PK tesar. Imenovani je razopaževal steber. Pri tem ni opazil opažno žico, katera mu je pri udarcu v desko prebodla kazalec leve roke. BaliČ Vlado, NK delavec. Imenovanemu je pri popravilu skreperja na betonarni zdrsnilo, pri tem se je vklopil stroj (električno vitlo), zaradi česar mu je jeklena vrv prijela zaščitno rokavico in mu pričela navijati roko na boben vitla. TOZD GE Gradnje Ptuj (— poškodb) V tem mesecu m bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD Kovinski obrati Ljubljana (1 poškodba) Horvat Anton, elektro mehanik. Pri sestavljanju elektro-motorja je imenovanemu stisnilo kazalec desne roke. TOZD KO Maribor (2 poškodbi) Mithans Ivan, strojni ključavničar. Imenovani je vrtal ščitnik za elektromotor na stabilnem vrtalnem stroju, pri vrtanju se mu je sveder zagozdil. Ker pa ščitnik ni bil pritrjen na vrtalno mizo, ga je zasukalo in pri tem udarilo imenovanega po zapestju roke. Dobrun Jože, strojni ključavničar. Imenovani je uporabljal strojne škarje za rezanje materiala, katerega je moral razrezati v obliko sidra. Pri delu je bil premalo pozoren, motal bi uporabiti naslon ter material pritrditi, zaradi tega mu je nož zgrabil razrezan material istočasno pa tudi prst sredinec leve roke in mu ga poškodoval. TOZD LIO Škofja Loka (3 poškodbe) Sesek Miro, pleskar. Pri prekladanju vratnih podbojev na voziček se mu je trn zabodel v kazalec leve roke. Jamnik Janez, tesarski skupinovodja. Imenovani je izdeloval venec za barake na reskarju. Ker se je zamašila ventilacija, je hotel očistiti rezkar, ki je bil že ustavljen, pri tem se je dotaknil z desno roko rezila in si poškodoval prste na roki. Bevk Milan, strojni ključavničar. Pri vrtanju izvrtin na ploščatem železu mu je stroj iztrgal predmet iz roke, ter ga pri tem udaril po členkih leve roke, tako da mu jih je zlomil. VELO (3 poškodbe) Zvonar Momir, KV voznik viličarja. Imenovani je pomagal pri nakladanju betonskih robnikov7 na kamion. Pri tem mu je padel robnik na levo roko ter mu jo poškodoval Petkovič Franjo, PK betoner. Pri rezanju armature za fasadne plošče na peti ploščadi so imenovanemu spodrsnile škarje, tako da se je udaril z ročajem Škarij na zgornjo ustnico in si jo presekal. Dudaš Anton, KV zidar. Pri napenjanju žice za ograjne stebričke I hali je že napeta žica zdrsnila iz prijeninega konusa in udarita imen.ivanega v laket leve roke ter mu jo poškodovala. Bojan Bambič Mladinska brigada Gradisa v Posočju Del naselja 41 hiš Direktor TOZD ing. Borut Maister na obisku gradbišča GE Maribor v Kobaridu Delavci GRADISA TOZD GE Maribor so poleg enodnevnega zaslužka, ki so ga namenili kot pomoč prizadetim v Posočju zavihali rokave in odšli med prvimi v Kobarid, da na kraju samem nudijo pomoč. Prevzeli so gradnjo 41. kletnih etaž s ploščo in jih v rekordnem času — dober mesec dni, tudi končali. Nanj bo Marles postavil svoje montažne hišice, tako da bo še pred zimo dobilo streho 41 prizadetih družin. Izredno siabo vreme, ki jih spremlja pri gradnji, ni moglo ustaviti zastavljenega tempa, saj so se delavci skupaj z vodstvom gradbišča dobro zavedali, da pomagajo ljudem, ki so čez noč ostali brez strehe nad glavo, Normalnega delovnega časa sploh niso poznali. Delavci so od ranega jutra do trde teme delali neprenehoma. Sadovi njihovega dela so lepo vidni, objekti na livadi pred Kobari- dom, kjer bo že jutri zaživelo povsem novo življenje. Veliko število ljudi, ki jim je potres docela porušil domove in, ki so se sedaj stiskali v šotorih in prikoVcah, bo dobilo nove domove,. .■ Gr-dbeu : bodo odšli, za seboj bodo r,- .v-vak-fe j,ot f,e neštetokrat, toda 'o " ..... da so pomaga- li ljudem ob mo i emiiku. ko jim je bila pomoč na"- o potrebna. Štromajer Franjo Počasi le v korak s standardi Ravno v teh tednih je pred nami osnutek sporazuma o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizorijev in delavskih naselij za gradbene delavce. Ta sporazum sprejemamo z namenom, da bi našim delavcem, ki večji del svojega aktivnega življenja preživijo na gradbiščih in v začasnih stanovanjih v delavskih naseljih, zagotovili dostojen standard in zadovoljivo prehrano, kar je osnovni pogoj zdravja in produktivnosti dela. Seveda bomo morali tudi v naši delovni organizaciji razpravljati o tem osnutku, dodati pripombe ali izboljšave, vendar vseeno lahko že pred sprejetjem ugotovimo lastno stanje na tem področju. Zato smo obiskali nekaj samskih domov, katerih razmere bomo predstavili v današnji številki, drugič pa še kaj več o ostalih. V Mariboru smo poiskali Ivana Kovačeca, upravnika samskega do- ma in ta nam je o »svojem« domu povedal naslednje: »Za večino naših slano, a, . v (..ate-rih je 400) tukaj ne poskrbimo samo za posteljo ampak tudi za prehrano — vsi se hranijo v domu. Sicer je tudi precej ugodna cena, saj je na primer kosilo 12 din. V naši menzi pripravljamo vse obroke: zajtrk, malico, kosilo, večerjo. Malico razdeljujemo po vseh gradbenih sektorjih. delno tudi izven Maribora, tako da dnevno skuhamo približno 550 malic. V kuhinji, ki je za tako število obrokov res premajhna in sila zastarela, dela devet deklet v dveh izmenah. Komaj čakamo na gradnjo novega samskega doma in s tem tudi nove menze. Naši ljudje spijo v štiriposteljnih sobah in mislim, da sokarzadovoljni, tako z nastanitvijo kot s prehrano. Za čistočo v domu skrbi 12 snažilk, perica, šivilja, za toploto pa dva kurjača.« Zlomljena krila Slovo, vsako slovo je trpko. Smrt je dokončno slovo, ki ne pušča niti trohice upanja. Grenko je, če izgubiš starejšega tovariša, nepojmljivo, nenaravno in dolgo ne moreš doumeti resnice takrat, ko izgubiš mladega, enega najmlajših sodelavcev — prijateljev. Tako še danes nismo popolnoma dojeli, da je tista neizprosna in nemilostna resnica vzela sodelavca Kovinskih obratov Ljubljana — Vinka Skoka. Njega, ki ga bomo res težko pogrešali, pa tudi tisto skrb, ki je velikokrat zažarela v mislih marsikaterega izmed nas, ko se je s svojimi »krili« spet odpravljal visoko v hribe, da je mirno in neslišno priplaval v dolino, Vedno znova smo mu s skrbjo branili, pa ga tudi občudovali, ker je bil tako pogumen. Kdo ve zakaj ga je želja po »imeti krila« in »postati velika ptiča«, tako mikala. Neizmerno si želimo, da bi tudi zadnjič priletel med nas, toda Grintovec nas bo vedno spominjal na bolečino, ki je tako zelo prizadela tvoje bližnje, tvoje prijatelje in sodelavce. Med nami si zrasel iz učenca v strokovnjaka, nisi pa uspel dokončati mnogih svojih načrtov. Nit se je pretrgala, veter je obrnil tvoja krila, vendar ostal boš vedno naš mladi sodelavec. Sodelavci TOZD Kovinski obrati Ljubljana Med pogovorom se nam je pridruži; rdi vzgojitelj učencev Željko Mi-Ietovič. Ta ima »na skrbi« 150 učencev. ki stanujejo v samskem domu: »Ko učenci pridejo iz službe ali šole, se popoldne posvetijo najprej učenju, nato pa rekreaciji. Poleti je za to zadnje veliko lažje, saj lahko vse ure popoldne preživijo zunaj, na igrišču, pozimi pa morajo ostati v domu. Dnevnih prostorov pa je zelo malo, le dve dnevni sobi sta s 44 mesti in ti sta za učne ure vedno zasedeni. Drugače pa je izvenšolska dejavnost učencev razdeljena v več interesnih krožkov: formirane so nogometna, strelska, šahovska, namizno teniška sekcija, dramska skupina in recitatorska skupina Organizirano delo se odvija od 16. ure naprej, za tiste pa, ki hodijo v šolo, je od 15. do 18. ure učna ura. Učenci prvega letnika imajo še pripravljalni tečaj iz matematike pred vstopom v šolo. V prostem času obiskujejo gledališče, v novembru pa planirajo ogled letališča in muzeja NOB. V zadnjem času se je zelo razživela mladinska organizacija in tako bo v počastitev dneva republike nogometno in strelsko tekmovanje z bližnjim dijaškim domom ter tekmovanje v šahu z domom učencev Stavbarja. Mladinci bodo pripravili tudi proslavo za naš obrat na Pobrežju. Za ureditev igrišča pri Partizanu so učenci dali 1200 prostovoljnih ur in zato lahko tedensko uporabljajo telovadnico, kar nam pride zelo prav.« V Ljubljani smo obiskali nov samski dom Nove Jarše, katerega' upravnik je Slavko Sarič. Ta nam je povedal: »V domu imamo 94 sob (90 s 4 ležišči in 4 s 3 ležišči) ter dve bolniški sobi s 4 ležišči. Imamo seveda tudi devet čajnih kuhinj devet umivalnic. 18 kopalnic, 10 WC, knjižnico, dva doevna prostora, sušilnico, pet garderobnih prostorov^ kolesarnico in zaklonišče. Vse to čisti TO snažilk, drugače pa v domu vzdržujemo red s pravilnikom, imamo pa tudi domski svet, v katerem skupaj s stanovalci rešujemo razne probleme. Iz vsakega nadstropja sta v njem dva člana in pokazalo se je. da je to zelo ustrezna oblika sodelovanja, saj sedaj nadstropja že tekmujejo med seboj. Za rekreacijo bo kmalu v kletnih prostorih ureieno strelišče, sedaj pa imajo stanovalci na voljo nogometne žoge, namiznoteniške loparje in mize, šahovnice itd. Kakor po vojni tako tudi sedaj smo mladi polno pripravljeni pomagati pri obnovi in izgradnji porušenih in nerazvitih področij. Po potresu, ki je prizadel naše na italijanski in naši strani Soče smo vsi člani kolektiva prispevali sredstva za obnovo v raznih oblikah. Zaradi kasnejših potresnih sunkov in nujnosti obnove pa smo mladinci Gradisa sklenili, da bi ob pomoči v obliki dvodnevnega zaslužka priskočili na pomoč tudi s svojim delom na potresnem področju. Na sestanku koordinacijskega sveta ZSMS GIP GRADIS 17. 9. 1976 smo sklenili, da bomo v mesecu oktobru poslali svojo ekipo. Zbiranje mladincev za mladinsko brigado je potekalo telefonič-no in pismeno preko kadrovskih služb v TOZD. Vsi mladinci so bili obveščeni zadnji trenutek, zaradi tega je bilo tudi nekaj nesporazumov, ki pa smo jih rešili ob prihodu v Kobarid in kasneje v Bovec. Začetna ekipg mladincev na gradbišču Gradisa je bila iz 15 mladincev, ki pa se je v naslednjem tednu povečala na šestindvajset brigadirjev. Prvi dan dela je bil zelo naporen in tako vsi nadaljnji, še posebno zaradi. odpiranja gradbišča in začetnega razporejanja in dovažanja materiala na gradbišče. Vodja gradbišča je mladince razdelil v več skupin in to predvsem po poklicu, ki ga opravljajo na svojem delovnem mestu. Mladinca, predstavnika železokrivni-ce, Tomič Nedeljko in Hupič Safet sta bila razporejena v skupino žele-zokrivcev in sta v začetku veliko dela opravljala sama, saj je bil v začetku samo eden, ki je bil v skupini delavcev iz GE Maribor. Nekaj drugih je bilo dodeljenih skunini tesarjev ki so postavljal’ onain kasneje tudi razopažali. Ostati mladinci pa so delovali v skupini pri razkladanju tovornjakov m planiranju temeljev za postavljanje hiše. Poleg že omenjenih predstavnikov železokrivnice so sodelovali še mladinci Doma učencev: Dukič Milorad, Bistrič Ne-zir, Delič Radomir, Aleksič Miladin, Stjepanovič Dragan, Fazlič Sejdo; Nizkih gradenj Maribor: Dugi Stanko, Hohnjec Ivan, Štiglic Mirko; Jesenice: Jurič Milorad, Avdič Bemal, Buljubašič Zahir; GE Celje: Avdič Hajrudin, Alaber Andrija, Kadirič Mesud, GE Ravne: Bajrami Mir- sad, B uk vic Ibro in skupnih služb: Jesenovec Tone, Ida Meglič in Murn Dominik. Po deževnih dneh, ki so bili dolgi, delo pa težko, se je zjasnilo in posijalo je sonce in delo je postalo nekoliko lažje. V začetku so mladinci delali tudi ves dan in v soboto ter nedeljo. Proti koncu pasmo delali samo v delavnikih in v soboto dopoldan. Poleg tega smo si organizirali tudi popoldanske proste ure za trim mladincev. Delo, ki so ga opravili mladinci, je po besedah vodje gradbišča tov. Sta-rovasnika in delovodje tov. Verdnika. tov. Dolenca in tov. Zorca zelo veliko, saj smo razbremenili delavce, ki bi morali razkladati kamion in planirati, postavljati opaže in razo-paževati ter opravljati železokriv-ska dela. Zadnji dan našega bivanja v Bovcu v hotelu Kanin smo imeli tudi poslovilni večer, kjer smo se srečali mladinci z delavci na gradbišču. Bilo je prijetno in veselje je trajalo pozno v noč. Naš prispevek potresnemu področju je bil dokaj šen, saj so delavci GE Maribor in mladinska delovna brigada opravili delo na vseh objektih v dogovorjenih rokih in po izgradnji komunalnih objektov bodo lahko prebivalci Kobarida in okolice zaživeli v normalnih pogojih. Stan U našem preduzeču, kažu zaposleni u »ZBUNU«, zna se u kom grmu leži zec. Prigušeno nezadovoljstvo se več mesečima, nekoliko, bolje rečeno, godina provlači kroz prepričevanja i svakodnevne razgovore. Cesto puta je dolazilo i do ozbilj-nib diskusija, prepirki, ali se na kraju. sve po običaju, završavalo razdvojenem razpravom i fcez ikakvog rezultata. — Druga preduzeča — revoltirano je toga dana poviso glas drug Sima — grade svoje stanove za svoje sl učbenike, vode. brate, brigu o krovu nad glavom. a u našem poštovanom kolektivu, medjutim, niko ni prstom ne mrdne! Nije morao tražiti podršku za svo-ju primedbu. Bio je okrožen istomi-šljenicima. — Sramota, iskreno rečeno, sramota! — priskoči Zika. — Radim pošteno i prekovremeno, dao bih sve za ovaj kolektiv, a on ni običnu garsonjero ne može da mi sagradi! — Slično je i sa rrinom! — uzruja-no če Steva. — Živim u vlažnom so-bičku, drhtim pred gazdaricam k’o djače prvače, a ovamo dajem svoj dinar u fond za stambeno izgradnjo od koga, do sada, ruku na srce, niko od nas nije dobio ni jedan kvadratni metar stana! Malo po malo. reč po reč i toga je dana, izgleda, dara prevršila meru. Svima je, razume se, dozlogrdilo bes. konačno čekanje. — Zahtevamo da stambena komisija počne, konačno, sa ozbiljnim ra-dom! — Glasno i jasno izkresa u brk direktoru i predsedniku stambene komisije drug Miloš. Situacija se očigledno zaostrila. Sa mrtve tačke se, bilo je nedvosmisel-no, moralo krenuti. Prošlo je od tada još nekoliko du-gih i gundjanjem prožetih meseci. — Pa? — zainteresovao se, više u pretečom tonu, ponovo drug Zika. — Radi se, drug Žiko, radi se! — odgovori mu predsednik komisije. Zika nije ponovo postavio pitanje. — Komisija več uveliko i svestra-no čita »MALE OGLASE« pod rubri-kem »Stanovi za izda vanj e«! Sava Kostič Oprostite tovariš natakar, saj lahko že nehate. Imam namreč samo "*n ' raniuvj Skušali bomo čimprej opremiti knjižnico, v ta namen pa tudi že dobivamo časopise v jezikih, ki jih govore naši stanovalci. Za popoldansko rekreacijo se bomo povezali z ostalimi našimi samskimi domovi, da bomo kasneje lahko priredili tudi kakšna tekmovanja. Povezali smo se tudi s predstavniki naše krajevne skupnosti in z njimi sklenili, da bomo poskusili sodelovati, pri različnih skupnih akcijah.« Pa poglejmo še, kaj menijo stano-valci-Q»syojem bivališču: IGNAC MUNDJER, KV strojnik: »Zaposlen sem že 25 let pri Gradisu, in sicer v obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani, Prej sem stanoval 24 let v barakah in o razliki med tedanjim bivanjem in sedanjim sploh ne bi govoril. Sedaj imam res občutek. da sem človek, Ce bi mi sedaj kdo rekel, da bi moral nazaj v barake, mislim, da ne bi nikoli pristal na to. V sedanjem domu je skoraj tako kot doma, le da mi manjka družina. Drugače pa ob popoldnevih berem časopise, zvečer gledam TV ali pa grem včasih v mesto.« TOMO ZIHER. PK betoner: »V Gradisu sem od leta 1972, drugače pa sem doma iz Varaždina, V novem domu se počutim odlično in težko bi našel kakršnokoli slabo stran bivanja v tem domu. Tudi če je kdaj kaj takega, kar mi ni po volji, se hitro spomnim na grozne razmere, v katerih sem moral živeti v barakah in dobra volja ter zadovoljstvo, da sem tukaj, prideta kar sama od sebe. Tukaj imamo lepe sobe, svetle. lep° okolico, ki jo sami urejujemo in sploh se dobro počutimo.«