^s PLANINSKI VESTNIK
OPOMIN OB NEPOZABNEM SPOMINU
Iz sanjske sreče me je zbudila misel na povratek. Ali bodo snežni pogoji še tako dobri, kot so bili gor grede? Kaj, če se skorja zmehča in stopinje ne bodo več čvrste? Ob tej misli smo se takoj dvignili in se začeli po isti poti vračati. Do sedla smo bili popolnoma varni, potem pa je bilo treba ritensko po istih stopinjah navzdol. K sreči je bil sneg kljub žgočemu soncu še vedno čvrst, ko smo prišli do skalnate stene. Spuščati se po njej ritensko navzdol ni bilo prijetno, toda drugega nam ni preostalo. Tudi steno smo srečno prelezli in spet stopili v naše stopinje na ledeniku. Vse je šlo po sreči in ko smo dosegli smuči, se nam je šele odvalil kamen od srca; kako ne, saj je bila celotna
pot na kocki. Pripeli smo smuči in odpeljali proti Kredarici.
Ozrl sem se nazaj na vrh in hvaležno pokimal očku Triglavu, ki nam je dovolil ta vzpon. Tretjega dne smo se preko ledenika vračali do Staničeve koče in nato čez rob, po smeri Triglavskega smuka. Zopet je bil dan brez oblačka, zato je bii sneg mehak in ne ravno primeren za idealno smuko. Kar prehitro smo se znašli v koncu Krme, kjer ni bilo več snega; spet smo si naložili dilce na ramo pa jo mahnili po vsej Krmi do Mojstrane in od tod z vlakom domov. Zame je to še danes nepozaben spomin, mladim pa naj bo v opomin: 2a tako turo je potrebna primerna oprema in ne samo goreča želja, priti na vrh.
PRVI ALPINIST V VZHODNIH ALPAH JE BIL SLOVENEC____
VALENTIN STANIČ V JAVNEM SPOMINU - 3
JURIJ ROSA
Drugo spominsko ploščo Valentinu Staniču je postavila Planinska zveza Slovenije oziroma njena kulturno literarna komisija pod vodstvom Toneta Strojina v izrazito gorniško okolje, kakor se je za slavnega alpinista tudi spodobilo, tja, kjer je bil spomin nanj sicer ze prisoten v imenih dveh planinskih postojank, o katerih bom spregovoril takoj za tem. Ploščo so vzidali na pročelje Staničeve g a doma pod Triglavom in jo s kulturno prireditvijo odkrili 15. septembra 1971. Izdelal jo je kipar Marjan Keršič po osnutku arhitekta Vlasta Kopača.!S Nad besedilom je upodobljen Staničev prečni profil*88
STANIČ V SLOVENSKIH GORAH
Po Valentinu Staniču so imenovali tudi planinske postojanke, planinske in alpinistične poti, društva, trge in ulice.
Dvakrat sem že omenil Staničev dom pod Triglavom. Ta planinska postojanka stoji v Triglavskem pogorju nad Kotom in Peklom, na maii planoti tik pod Visoko Vr-banovo špico. Prvo kočo je na tem mestu odprla 30. julija 1B87 kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala »Deschmann-haus" (»Deschmannhutte«) po Dragotinu Dežmanu. politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja. Po 1, svetovni vojni je kočo prevzelo Slovensko planinsko društvo, ki jo je preimenovalo v Staničevo kočo. Po 2. svetovni vojni je bila najprej v upravi Planinskega društva Dovje-Mojstrana, od leta 1951 pa je v upravi Planinskega društva Javornik-Koroška Bela. V letih
Uroš Župančič: Prisrčna planinska slovesnost pod Triglavom (Pianlnskl vaslnlk, 1974. a. 12. sir. 669—670).
m Pismo dr. Toneta Strojina, PruSnikcva 2S, Ljtrisfjana. 19.2,3995 (hrani avtor). H Osnovne podatke za območje Republike Slovenije je iz registra teritorialnih enoi ter registra društev in organizacij na Zavodu Republike Slovenije za slatisliko posredoval Soaspje Lazukič s telefonska lniorrnacljo 2 1 4 11.10.1994.
1959—1963 je bila obnovljena in 25. avgusta 1963 so odprli nov dom, ki ga poznamo pod imenom Dom Valentina Staniča.30
Podrobnejših podatkov o pobudah in sklepih v zvezi s preimenovanjem v tisku nisem zasledil, iskati pa ga je v morebitnem ohranjenem arhivskem gradivu Planinske zveze Slovenije.
55 metrov pod vrhom Triglava, na južni strani, je Še mlado Slovensko planinsko društvo leta 1895 po načrtu Jakoba Aljaža napravilo zavetišče, dolgo 2,40, široko 2,20 in visoko 2 metra, namenjeno za zaščito gornikov pred nevihto in prvotno tudi v astronomske namene. Delo sta opravila Janez Klinar in Kobar iz Mojstrane. »Izstreljala sta imenovana delavca živo, trdo in celo skalo in jo potem prav lepo izdoibia v duplino ali 'lopo', kakor pravijo domačini,« beremo v poročilu iz Planinskega vestnika. in nato; »Imenovali smo to preimenitno duplino Staničevo zavetišče v spomin Valentinu Staniču, prvaku ne le slovenskih, nego tudi ino-rodnih turistov«.31
Odprto je biio 7. avgusta 1895, istega dne kakor Aljažev stolp na vrhu Triglava.32
PO STOPINJAH V. STANIČA
Po Valentinu Staniču se imenujeta dve društvi, ki imata sedež v krajih, tesno povezanih s Staničem. Planinsko društvo v Kanalu je na ustanovnem občnem zboru 23. 3. 1979 utemeljilo poimenovanje po Staniču. V zapisnik so sicer zapisali le kratko, a dovolj tehtno razlago: »Valentin Stanič, eden največjih slovenskih in evropskih alpinistov, je naš rojak, rojen v Bodrežu pri Kanalu.« V zapisniku pa lahko preberemo še mnenje enega od gostov ustanovnega občnega zbora: »To ime
" Joie Dobnik: Vodnik, po planinskih postojankah v SR Sloveniji (Ljubljana 1909. str .44); Staničevo kočo obnavljajo (Planinski vestnik. 1963, št. S. sir. 390—391).
J' Staničevo zavetišče na Triglavu (Planinski vestnik, 1995, str. 137— 133); Staničevo zavetišče (Planinski vestnik, 1898, sir. i OB). v Pismo načelnika Komisije ¿a pota pri Planinski zvezi Slovenije Toneta TomSeta, 22.10. 1994 (hrani avtor).
^s PLANINSKI VESTNIK
obvezuje, da bo delo res táko, da bo vredno imena tega velikana«.33 Društvo je aktivno in tako na najlepši način ohranja ime znamenitega prednika. Moški pevski zbor iz Levpe je bil ustanovljen leta 1975. Združeval je pevce iz Levpe in bližnjih krajev, ki jih moremo šteti za najožje rojake Valentina Staniča. Zato je bilo na neki način naravno, da so si izbrali ime po njem, o katerem je dovolj dobro znano, da je bil pesnik in da je med svojimi mnogoterimi dejavnostmi učil ljudi tudi lepega petja. Ker nisem mogel dobiti v roke kakega dokumenta, v katerem bi bilo kaj zabeleženega o poimenovanju, sem si pomagal s spominskimi izjavami. Iz pripovedovanj nekaterih vodilnih članov zbora je mogoče sklepati, da se je nekaterim pevcem, ki so dnevno hodili na delo mimo Staničevega rojstnega kraja, porodila misel, da bi zbor imenovali po njem, ker takrat Se nobeno društvo ni nosilo njegovega imena. Predlog je bit sprejet in s tem Imenom je bil zbor leta 1977 registriran.31 Skušal sem zbrati tudi podatke o planinskih in alpinističnih poteh, ki so morebiti poimenovane po našem slavnem gorniku. Nepričakovana je bila ugotovitev, ko sem prebral dopis Komisije za pota pri Planinski zvezi Slovenije, da ne na območju Republike Slovenije in ne v tujini nima takega spomina.35 Leta 1974 je v Primorskih novicah izšel članek, v katerem je pisec V. Božič pozival primorska planinska društva, naj v spomin na Staniča priredijo pohod na Triglav po tako imenovani Staničevi poti čez Baško sedlo.36 Kakor kaže, je ali pa je bila ta pot res smo ■>tako imenovana«, ne pa uradno poimenovana, da bi jo pod tem imenom vodila omenjena komisija In bi jo poznali ljubitelji gorá.
Nova pa je poteza Planinskega društva Valentin Stanič iz Kanala, ki je za 220. obletnico Staničevega rojstva prvič pripravilo pohod Po stopinjah Valentina Staniča. Pot so speljali od Solkana prek Sabotlna na Vrhovlje v Brdih in nato prek Korade do cilja v Kanalu. Na pohod so povabili planince iz vse Slovenije in zamejstva z željo, da bi se uvrstil med odmevnejše take prireditve pri nas in bi postal tradicionalen;37 na ta način bi ohranjali zavest o Izjemni vlogi Staniča »vele-turista«, kakor so ga nazivali starejši pisci,
STANIČEVE ULICE SLOVENSKIH KRAJEV
V petih krajih oziroma mestih so po Staniču poimenovali ulice ali trge.
Skoraj zagotovo najstarejše poimenovanje ulice po Staniču ima Ljubljana, in sicer iz leta 1926. Vlado Valenčlč, ki je raziskoval zgodovino ljubljanskih uličnih imen, navaja, da je bito v tistem času nujno poimenovati nekatere ulice za Bežigradom, kjer so si posamezniki v večjem obsegu gradili stanovanja. Gradbeni
n pismo predsednika Planlskega društva Valentin Stanič \z Kanala Jožeta Medveička 24.10.1994 s priloženo fotokopija zapisnika ustanovnega občnega zbora d rušiva (hrani a vir"
"Pavle LSfpuSček, Sen liki breg 3 — telefonska Informacija, 15. 11. 1994; Edvard Stanič, Kanal, Trg svobode 19 — telefonska Informacija, 17. 11. 1994 a Kakor oponrt« 32.
"V. Bozlč: Alpinist Stanič (Primorske novice, 15. Z. 1974, it. S). 17 Kakor opomba 32; VEadi Votanč; Pohod po stopinjah Valentina Staniča (Slovenec, 4. 5.1994}.
"Vlado Valenčlč: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Ljubljana 1989), str. 165—166); Ljubljanske ulice (Ljubljana 1990, str. 11ZJ. ^ Načrt stolnega mesta Ljubljana, 1934: Načrt mesta Ljubljana — Plarita della citta di Lublana, 1942; Ljubljana, luristlčno-promelni zemljevid, 1956; Načrt mesta LJubljana. 1983: Načrt mesta LJubljana, 1975 (Zemljepisni muzej Slovenije v Ljubljani).
"Krajevni ljudski odbor Kanal, spisi ietnlka 1847 in 1946; Popisi vojne škode: Kanal, 1949. (Pokrajinski arhiv v Novi Gorici).	215
urad je vladnemu komisarju, ki je vodil županske posle, tedaj predlagal za poimenovanje šestih ulic nekaj imen, zbranih ob anketi leta 1923. Vladni komisar je eni od novih ulic določil ime Staničeva ulica.38 Zanimivo je na načrtih mesta spremljati potek oziroma »podaljševanje« te ulice. Na načrtu iz leta 1934 je vrisana Staničeva ulica od križišča ulice Bežigrad in Hranilnike ceste prek Einspielerjeve do Suvoborske ulice; nadaljuje se še čez, mimo Franketove, kot ožja pot, ki ni izrecno imenovana kot njeno nadaljevanje. Podobna slika je na načrtu iz leta 1942 in na turistično-prometnem zemljevidu Ljubljane iz leta 1958, s tem da so nekatere ulice, ki so se križale s StaniCevo, spreminjale svoja imena. Na načrtu iz leta 1963 pa je že izrecno označeno nadaljevanje Staničeve ulice čez križišče s Samovo (prejšnjo Suvoborsko In nato ulico sv. Marka) mimo Franketove in Stadionske tja do Trga 9. maja. Pri tem je tudi ostalo do najnovejšega časa,38 Kanal je dobil Staničevo ulico verjetno v letih 1947— 1948- Žai nisem odkril dokumenta, s katerim bi lahko natančneje izpričali poimenovanje ulic v Kanalu, V arhivskih dokumentih iz tistega časa, ki Imajo v svoji vsebini različne naslove posameznikov in hišne številke, je precej zmede — ponekod so navedene samo hišne številke, ponekod pa tudi ulice, pri čemer je pri nekaterih dovolj očitno, da so bili naslovi z imenom ulice naknadno vpisani.40
Staničeva ulica v Kanalu poteka v kratki razdalji od središča Kanala (Trga svobode) severovzhodno proti
P L A N t N S K ) VESTNIK
Stan i če ve mu rojstnemu kraju in Kalu nad Kanalom ter se nadaljuje z Gradnikovo ulico. Tudi Koper se mu je primemo oddolžil, saj ima celo Staničev trg. Na seji komisije za preimenovanje ulic in trgov v občini Koper, ki je bila 15. januarja 1956, so sklenili, da se Trg Giuliani (Piazzale Giuliani) preimenuje v Staničev trg, odlok pa je Se istega leta izšel v uradnem vestniku okraja Koper." Trg obkrožajo Vlačičeva ulica, Gortanov trg, Valvasorjeva in Naldinijeva ulica, kakor je razvidno na sicer že nekoliko starejšem načrtu mesta iz leta 1973.45
MUNCHEN HRANI SPOMIN, OBE GORICI NE
Morda je najzanimivejša ugotovitev, da je po Valentinu Staniču poimenovana ulica v Miinchnu Ta podatek povzemam iz zapisa Tineta Orla v Planinskem vestni-ku letnika 1965, kjer pravi, da si je Staniča »prisvojila nemška planinska plsarija, ga ponaredila v Staniga, ga
11 ObCma Koper, arhivska škatla 233/1, arhivska enota 356 (Pokrajinski arhiv Koper): Uradni vestnik okraja Koper, 26.10.1956, 50, str. 452.
Koper — turistični prospekt mesla in okolice, 1973 (Zemljepisni muzej Slovenija v LJuoljani).
dosledno še danes povsod tako piše in mu je v Miinchnu pod tem imenom nedavno posvetila še ulico« Ja Zorzutove trditve, da v Gorici od odstranitve Stani-čevega nagrobnika ni vidnega znamenja o njem, ne morem ovreči s kakšnim novim spoznanjem. Na načrtu mesta Gorica iz leta 1973 (?) nI ulice ali trga s Staničevim imenom. Tudi na načrtu goriškega mesta iz leta 1987 ne najdemo ničesar podobnega,"'1 Mesto Nova Gorica tudi ne premore spominskega znamenja o Izjemno zaslužnem sinu Goriške. Opozorilo o tem je bilo mogoče zaslediti že pred leti.45 Ali ni že skrajni čas, da bi imela vsaj katero svojih ulic ali trgov imenovano po Valentinu Staniču, če že ne kakšnega večjega obeležja? Ali ne bi o tem predlogu razmislili? Naj ima tudi Nova Gorica — prosto po Zorzutu — »na prosvetljenca Staniča naš živi, nesmrtni spomin«!
__Konec
' Tine Orel: Srečanje z Evgenom Lovšinom — pri sedmem miljnlku (PlanInski vestnik. 1965. št. 9. str. 407).
u Pianta J Gorizla — pianta turismo, togllo N. 27, 1973?, Gonzia — pian-ta della cltla, 1967. (GonSka knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici — kartografska zbirka).
"Jole Medveiiek: Planinski dan v Kanalu (Primorske novice, 27. 3. St 26).
NOVA KNJIGA ZA PLANINSKO KNJIŽNICO
ALPINIZEM, SAMOLJUBJE, LJUBEZEN
DAVO KARNIČAR
»Davo je izjemen športnik in izjemen človek. Zdelo se mi je že, da me ne more še bolj prijetno presenetiti. Pa me je, s pisanjem namreč. Pričakovat sem zanimivo branje, podobno drugim gomiškim knjigam. Od prve do zadnje strani pa je njegova knjiga »Alpinizem, samo-Ijubje, ljubezen« tako nabita s Čustvi, da večkrat zmanjka prostora za smučanje in plezanje. Predvsem pa je v njej polno ljubezni. Pisanje, ki spominja na Hermanna Suh/a ali Nejca Zaplotnika. pa vendar povsem samosvoje in prežeto z iskrenostjo. Ta knjiga je nov, dragocen in izjemno pomemben prispevek k bogati slovenski gorniški literaturi.« Tako je za zadnjo stran platnic knjižnega prvenca Dava Karničarja napisal njegov plezalski in alpinistični tovariš Viki Grošelj. Treba mu je dati prav: v drobnem, komaj 87 strani obsegajočem tekstovnem delu te knjige, ki jo je tik pred Karničarjevim odhodom v Himalajo in na Everest, od koder se namerava kot prvi človek na svetu smučati čisto z vrha in čisto do baznega tabora na tibetanski strani gore, izdala založba Didakta iz Radovljice, je zaobsežen velik del avtorjevega alpinističnega in smučarskega življenja, prepleten s tistim, kar najbolj prevzame tako Grošlja kot še marsikaterega bralca. To je pravzaprav Karničarjev gorniški življenjepis, obogaten z nekaj značilnimi fotografijami, v katerem je komajda kaj številčne faktografije. pa toliko več doživljanja sveta, ki ga opisuje zaljubljenec vanj. Pa ne le vanj, 216 ampak tudi v svojo ženo in družino: »moji Carmen«je
Poleti si je treba nabirati moči En izku&en) za zimske podvige
Foto: Luka Kamicar