Cm*
ŠT. 3
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO 19
11. FEBRUAR 1980
CENA 3 DIN
Brzojavke
predsedniku
Titu
Tudi iz naše občine so posamezniki, delovne organizacije, društva, družbenopolitične organizacije poslali predsedniku Titu ob njegovi bolezni vrsto dobrih misli in želja za čimprejšnje okrevanje. Ko povzemamo besede iz brzojavke družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Kamnik, posredujemo dobre želje predsedniku Titu v imenu vseh občanov in delovnih ljudi Kamnika.
Dragi tovariš Tito! Neizmerno zaskrbljeni za vaše zdravje v vseh dneh vašega zdravljenja izražamo delovni ljudje in občani Kamnika srečo in veselje ob vesti, da se vaše zdravstveno stanje zboljšuje.
Nadvse smo veseli in pričakujemo, da boste še naprej z vašimi bogatimi izkušnjami pomagali pri nadaljnjem razvoju in krepitvi naše socialistične Jugoslavije. Še naprej bomo zavzeto in odločno izpolnjevali vaše misli, ki so posvečene razvoju in enotnosti naše domovine, neuvrščenosti narodov in miru v svetu.
Vsi upi, da bo gondolska žičnica na Veliko planino vsaj ob koncu šolskih počitnic spet stekla, so bili prazni. Sicer pa, ali ne pravi star pregovor, da težave pridejo vedno skupaj in ne vsaka posamič. Menda je tako tudi pri obnavljanju žičnice na Veliko planino, saj se je najprej zatikalo pri uvozu materiala, potlej je prišlo slabo vreme in da bi bila smola popolna, so v pripravah za namestitev novih nosilnih vrvi odkrili se nekaj dotrajanih elementov, ki jih je bilo potrebno zamenjati. Začetek ponovnega obratovanja žičnice se je tako spet nekoliko odmaknil, vendar lahko pričakujemo, da bodo delavci ob srednje ugodnem vremenu do konca meseca delo končali. Da se le zima ne bi končala v istem času!
V resoluciji družbenoekonomskega razvoja naše občine za letošnje leto, ki so jo zbori občinske skupščine sprejeli decembra, je zapisano, da bodo težji pogoji gospodarjenja, posebno energetski problemi, narekovali racionalnejše gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih. S to rdečo nitjo je bila oblikovana resolucija razvoja naše občine v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja. Kljub temu pa so zvezna in republiška resolucija, ki sta bili sprejeti kasneje, in več stabilizacijskih ukrepov, pogojevali nekaj sprememb tudi v občinski resoluciji, pa seveda tudi v ukrepih za uresničevanje zastavljenih nalog, ki so jih zbori sprejeli hkrati z resolucijo.' . Vse oblike porabe so bile v naši občini že v preteklem letu usklajene z rastjo družbenega proizvoda in produktivnosti dela. Ker pa naj bi v letošnjem letu skupna in splošna poraba ne porasli več kot za 16 odstotkov, je bilo potrebno v resoluciji na novo opredeliti področje skupne porabe, torej sredstva, ki jih bomo združevali za
dobili v vseh samoupravnih okoljih in ga je konec minulega tedna sprejel izvršni svet naše občinske skupščine, torej posebej opredeljuje razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji, v organizacijah in skupnostih dejavnosti nematerialne proizvodnje, izplačevanje sredstev za namene skupne porabe ter opredeljuje naloge in obveznosti udeležencev dogovora. V naši občini naj bi ga poleg izvršnega sveta podpisale še vse temeljne oziroma delovne organizacije, občinski sindikalni svet, služba družbenega knjigovodstva in družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik.
Za spremljanje izvajanja dogovora bo imenovan poseben sedemčlanski odbor, ki ga bodo sestavljali po en delegat izvršnega sveta, delovnih organizacij materialne proizvodnje, nematerialne proizvodnje, komiteja občinske konference ZKS, predsedstva občinskega sindikalne-
Dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka
uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti.
Spremeniti pa je potrebno tudi področje osebnih dohodkov, ki naj bi jih tako kot skupno porabo v združenem delu usmerjali z občinskim dogovorom o razporejanju dohodka. Dogovor je zasnovan na republiškem dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ki so ga v preteklem tednu podpisali republiški izvršni svet, republiški svet zveze sindikatov, gospodarska zbornica, Služba družbenega knjihovodstva in izvršni sveti vseh slovenskih občin. Občinski dogovor je seveda usmeritev, da se bomo s tem dogovorom na samoupravni osnovi vsi odgovorni dejavniki dogovorili o razporejanju dohodka in o oblikovanju osebnih dohodkov in skupne porabe ter tako znova poudarili pot samoupravnega dogovarjanja.
Občinski dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letošnjem letu, ki so ga že
ga sveta, službe družbenega knjigovodstva, ekspozitura Kamnik ter družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Naloge tega odbora prav gotovo ne bodo skromne, saj bo pri uresničevanju dogovora v vsakdanjem življenju marsikdaj prišlo do velikih težav. Pogoji gospodarjenja so namreč tudi v naši občini različni, nanje vpliva vrsta dejavnikov, zato bo treba razporejanje dohodka obravnavati tudi življenjsko in ne le z določili dogovora. Kljub temu ali prav zaradi tega pa bi morali v vseh samoupravnih okoljih pripravljeni dogovor sprejeti, ga do konca februarja vnesti v planske dokumente ter nato zastavljene naloge uresničevati vsaj tako odločno in dobro kot smo jih-v preteklem letu. Seštevek vseh prizadevanj je namreč jasen: ustvarjanje trdnejšega gospodarstva v letošnjem letu, ki bo osnova za boljše gospodarjenje v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
JANA TAŠKAR
Borci so vedno v središču dogajanj
Delovanje občinskega odbora ZZB NOV, varovanje in ohranjanje tradicij in izročil narodnoosvobodilne borbe, vključevanje mladih v ohranjanje ciljev revolucije in skrb za spominska obeležja, socialna varnost borcev ter družbenopolitična aktivnost borcev so bile osrednje teme nedavnega pogovora v Kamniku, ki so se ga poleg članov predsedstva občinskega odbora ZZB NOV udeležili tudi predstavniki republiškega odbora ZZB NOV.
Občinsko organizacijo ZZB NOV je ob začetku pogovora predstavil njen predsednik Mirko Podbevšek-Lado, v nadaljevanju pa so udeleženci spregovorili o vseh pomembnejših področjih delovanja te organizacije in tudi o problemih, s katerimi se srečujejo.
Ves pogovor bi lahko strnili v globalno ugotovitev, da se člani kamniške organizacije ZZB NOV še vedno izjemno aktivno vključujejo v družbenopolitično življenje v občini oziroma v posameznih samoupravnih okoljih, da vedno prvi zastopajo stališča in podpirajo pobude, ki dobijo tudi kasneje, v široki in demokratični javni razpravi, vso podporo.
S posebno pozornostjo so razpravljali o ohranjanju izročil revolucije in čuvanju spominskih obeležij. Pri tem tudi kritičnih besed ni manjkalo. Tako so predstavniki kamniške organizacije ZZB NOV ocenjevali, da se mladi še vedno preskromno vključujejo v varovanje izročil revolucije in ohranjanje spomin-
skih obeležij - malce tudi zato, ker jim člani borčevske organizacije premalo zaupajo. Dobro pa so ocenili sodelovanje združenega dela pri postavljanju spominskih obeležij in spregovorili tudi o predlogu družbenega dogovora o varovanju, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in obeležij iz obdobja NOB in socialistične revolucije ter o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev, ki bo, če ga bodo zbori občinske skupščine sprejeli, natančneje opredelil vsa ta področja. Ob vsem tem pa v naši občini razširjamo skrb za varovanje tradicij narodnoosvobodilne borbe tudi na hitrejši gospodarski in družbeni razvoj krajev in zaselkov, ki so bili med vojno zibelka parti-zanstva.
Tudi o ponovni postavitvi spominskega obeležja prvim padlim borcem na Kamniškem, Mlakarju in Miklavčiču, so se pogovarjali, saj bo treba obeležje zaradi gradnje obvoznice prestaviti in na novo urediti. Pa o urejanju partizanske bolnišnice v Ko-mendski Dobravi in drugih pomnikih iz obdobja NOB in socialistične revolucije, o zgodovinopisju, urejanju muzejev revolucije ...
V pogovoru so se pomudili tudi pri nič kaj prijetnem in zapletenem reševanju statusa ukradenih otrok, saj se še vedno pojavljajo tudi neupravičene vloge, čeprav zakon jasno določa, da lahko uveljavljajo tak status le tisti, ki so bili kot otroci v taboriščih ali v partizanskih enotah, in so bili takrat stari vsaj petnajst let.
Ob koncu so govorili še o socialni in zdravstveni varnosti borcev, o možnostih za zdravljenje v zdraviliščih oziroma klimatskih domovih ter ob tem znova poudarili, da bi morali o takem zdravljenju najprej pripravljati predloge zdravniki, ki redno spremljajo zdravstveno stanje posameznih borcev, ne pa da se morajo o zdravljenju odločati na osnovi dodeljenih sredstev. Nekaj misli so namenili tudi skrbi za ostarele, osamljene borce, zanje lahko veliko storijo prav najmlajši, saj lahko mimogrede, na poti v šolo ali domov, za nekaj minut obiščejo take posameznike, jim postorijo to ali ono malenkost ter jih hkrati razvedrijo.
Anton Vratuša na obisku v naši občini
Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša je v petek obiskal našo občino in se pogovarjal s predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta.
Razgovor, ki se ga je udeležil tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, se je nanašal na aktualna vprašanja družbenega in gospodarskega razvoja naše občine.
Kako bomo delali v prihodnjem srednjeročnem obdobju
Uspešni koraki v proizvodnem sodelovanju!
Konec januarja sta delovni organizaciji Menina in Svilami podpisali samoupravni sporazum o dolgoročni proizvodni kooperaciji. Ker smo delovno organizacijo Svilanit v našem glasilu že predstavili, smo se oglasili v Me-nini, se pogovorili o uresničevanju njihovih planskih dokumentov, o usmeritvah za prihodnje srednjeročno obdobje in o tovarni na sploh.
Osnova temu obisku je bil seveda omenjeni sporazum, saj pomeni pomemben korak pri poslovnem povezovanju med združenim delom v občini. V Menini so se načrtno odločili, da bodo take vezi najprej spletali v občini in šele nato izven nje. Več tekstilnih tovarn jim je namreč ponudilo sodelovanje, vendar so se odločili za proizvodno sodelovanje s Svilanitom. Pobudo za tako sodelovanje so poslali tudi Titanu - oskrboval naj bi jih s kovinskimi deli za njihovo proizvodnjo - vendar kljub zanimanju za to
ponudbo odgovora še niso dobili.
Nastanek Menine sega v leto 1955, ko je pri kmetijski zadrugi Laze nastal lesni obrat, ki ga je vodil Franc Hribar-Lovro. Prostorska utesnjenost je v začetku onemogočala hitrejši razvoj, zato se je tovarna leta 1968 preselila v Šmarco. Proizvodno halo so v zadnjih letih dopolnili - leta 1975 so uredili novo lakirnico, tri leta kasneje primarno sušilnico, postavili novo trafo postajo, ki jim zagotavlja dovolj energije do leta 2000 ter uredili skladišče in pomožne obrate. V letošnjem letu naj bi dokončali tudi novi energetski objekt s kotlovnico, kompresorsko postajo in priključkom na kamniški vodovod. Pri gradnji tega objekta so naleteli v začetku na manjšo težavo, saj razgrnjeni zazidalni načrt Šmarce ni upošteval širjenja Menine, ki ga je narekovala njihova tehnologija in so ga vsebovali tudi razvojni programi. Napisali so pripombo, jo uskladili s krajevno
skupnostjo in brez težav dosegli spremembo zazidalnega načrta. Tako so lahko pridobili potrebno zemljišče ter se lotili gradnje, ki ne bo dragocena le za Menino, ampak tudi za krajane. V novem objektu bodo namreč vgrajene ustrezne filtrske naprave, ki bodo preprečevale onesnaževanje okolja, nad katerim so imeli krajani doslej precej kritičnih pripomb.
Ko že govorimo o energetiki, ni mogoče mimo podatka, da so v tej delovni organizaciji v preteklem letu za pridobivanje energije le štiri ure uporabljali mazut, da pa so si ves preostali del leta zagotavljali dovolj energije z lesnimi odpadki. Podatek je še bolj zanimiv, če povemo, da so stroški za energijo v tej delovni organizaciji zelo visoki in če bi za njeno pridobivanje uporabljali naftne derivate, bi prav gotovo poslovali z izgubo.
V Menini, ki je zaradi zaključenega delovnega procesa enovita
delovna organizacija z okrog 214 zaposlenimi, znaša lanskoletna realizacija okrog 140 milijonov dinarjev. Njihovo uspešno poslovanje še bolje ilustrira podatek, da so bili v združenju lesarstva LES lani po tretjem periodičnem obračunu po čistem dohodku na delavca na osmem mestu, po povprečnem čistem dohodku na delavca pa na petnajstem mestu, le mesto nižje so po vloženem denarju, ki so ga pretežno zagotavljali iz lastnih sredstev.
V letošnjem letu naj bi realizacija znašala 165 milijonov novih dinarjev oziroma 17 odstotkov več kot lani. Predvidevajo skladno rast dohodka in čistega dohodka, ki naj bi porasel za 15 odstotkov, za lastno reprodukcijo pa naj bi namenili 20 odstotkov sredstev. Načrtujejo tudi znaten porast izvoza, saj naj bi v prihodnjih letih naraščal z 10 odstotki. Vsi ti gospodarski načrti še ne vsebujejo stabilizacijskih ukrepov, ki so, tako sodijo v de-
lovni organizaciji, preveč enostranski. V Menini so že zdaj stabilizacijsko gospodarili, ker so jim tako narekovali pogoji gospodarjenja. Lani so na primer cene njihovim izdelkom, ki se oblikujejo na zvezni ravni, porasle le za 4 odstotke, stroški za porabljena sredstva so porasli za 29 odstotkov, ustvarjeni dohodek je naraščal 4 odstotke počasneje kot porabljena sredstva. Tako so seveda pred težko odločitvijo, kako vnesti stabilizacijske ukrepe v njihove plane, ko pa je za uveljavljanje vsakega novega izdelka na trgu potrebna večja aktivnost - tudi finančna in ko hkrati osebni dohodki delavcev zaradi težkih in specifičnih pogojev dela ne morejo biti nizki. Prav gotovo pa bodo skušali odpraviti bolečo točko; veliko število izostankov z dela. Lani je bilo v povprečju vsak dan odsotnih devetnajst delavcev.
Zaradi cen, ki jih oblikujejo na zvezni ravni, Menina nekoliko
težje navezuje sodelovanje z mr lim gospodarstvom. Seveda pa K ne pomeni, da v Menini ne sode lujejo z obrtniki tako na ožje« kot na širšem območju, pa tudi! delovnimi organizacijami. Le t* ko je lahko njihova ponudba čin bolj popolna. V prihodnje! srednjeročnem obdobju bi jo r* di še izpopolnili ter dokončni oblikovali njihov inženiring, k naj bi vključeval tako projektira' nje kot opremljanje posebni) komunalnih objektov.
Omenili smo že sodelovanje s krajevno skupnostjo, pa ne bo odveč, če zapišemo še, da Menina in krajevna skupnost Šmard sodelujeta tudi pri izgradnji avtobusne postaje. Dogovorili p) so se tudi za soudeležbo pri gradnji otroškega vrtca in še nekaterih skupnih prostorov v novert kulturnem domu v Šmarci.
I
JANA TAŠKAt
Obsežen program dela sindikata
Smo
ravnali prav?
Enotnejše takse
V letošnjem stabilizacijsko naravnanem gospodarskem letu, ki bo temelj za pripravo prihodnjih srednjeročnih planskih dokumentov, bodo morali tudi sindikati opraviti vrsto pomembnih in odgovornih nalog, ki so začrtane v planskih dokumentih in opredeljene v zvezni in republiški resoluciji, v občinskih smernicah družbenoekonomskega razvoja občine, pa tudi v vseh stabilizacijskih ukrepih, ki so bili sprejeti v zadnjem času.
Na zadnji seji občinskega sveta zveze sindikatov Kamnik so na osnovi .vseh teh usmeritev in dokumentov sprejeli program dela za letošnje leto, v katerem posebno pozornost namenjajo ne-• katerim ključnim podorčjem gospodarjenja. Prav gotovo bo ena prvih pomembnih aktivnosti sindikata usmerjena v organizacijo in tehtno razpravljanje o zaključnih računih lanskoletnega gospodarjenja.
Skozi vse leto pa se bodo v delovanju sindikata prepletala prizadevanja za dosledno uresničevanje planskih dokumentov in ustvarjanje trdnejšega gospodarstva, saj bo delovanje usmerjeno / smotrnejšo izrabo proizvodnih zmogljivosti, povečanje produktivnosti, 'boljše izkoriščanje delovnega časa. V okvir teh priza-' devanj bo prav gotovo potrebno vplesti zmanjševanje izostankov z dela, ki v občini niso skromni in jih tudi z organsko sestavo nase industrije in težjimi delovnimi pogoji ni mogoče vedno opravičevati.
Nič manj pomembno področje aktivnosti sindikata bo zunanjetrgovinska menjava. Čeprav je gospodarstvo naše občine globalno izvozno usmerjeno in so lanskoletni kazalci zunanjetrgovinske bilance dovolj vzpodbudni, ne bodo odveč dodatna prizadevanja za trajnejše usmerjanje na tuji trg in zmanjševanje uvoza surovin.
Vse te naloge sindikatov izhajajo tudi iz ukrepov, ki so jih zbori občinske skupščine sprejeli hkrati s smernicami družbenoekonomskega razvoja občine za ietošnje leto. Ukrepi pa zavezujejo posamezne nosilce planira-
nja, da z vso odgovornostjo sprejete naloge tudi uresničujejo. V občini smo smernice za letošnje leto sprejeli že decembra in ker je bila vrsta stabilizacijskih ukre-
pov sprejeta tik pred sejo oziroma po seji občinskega sveta zveze sindikatov, bodo o dopolnjenem programu dela spregovorili tudi na februarski seji.
Čas je, da ocenimo rezultate dela v minulem letu! Razpravljajmo vsi in temeljito!
Da bi bile razprave uspešne, mora vsak delavec opraviti svojo delovno, samoupravno in politično nalogo:
- strokovne službe in poslovodni organi pripravijo poročilo o poslovanju organizacij združenega dela. Biti mora temeljito, jasno in primerjalno;
- osnovne organizacije zveze sindikatov organizirajo temeljito vsebinsko razpravo od sindikalnih skupin do članskih sestankov;
- izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov na osnovi teh razprav izoblikujejo stališča in jih predložijo zborom delavcev v odločanje.
V razpravi o
ZAKLJUČNIH RAČUNIH bomo preverjali:
- Ali smo uresničili s planom določene cilje? Če jih nismo, kakšni so vzroki za to?
- Koliko dohodka smo ustvarili? Ali smo ga razporedili kot dobri gospodarji?
- Kakšni so naši rezultati, če jih primerjamo z rezultati sorodnih organizacij združenega dela?
- Kako bomo delali v naslednjem letu, da bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti?
Sprejmimo plane in ukrepe za dobro gospodarjenje in stabilizacijo v letu 1980!
Z večjo produktivnostjo in zmanjšano porabo bomo uresničili planirano stabilizacijo! Opredelimo odgovornost nosilcev posameznih nalog!
OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK
znak
Tudi letos bodo podeljeni srebrni in zlati znaki Zveze sindikatov Slovenije delavcem, ki so z dolgoletnim aktivnim delom prispevali k razvoju in organiziranosti sindikatov. Zato naj OOS do 28. februarja 1980 posredujejo na Občinski sindikalni svet Kamnik predloge za delavce, ki naj bi dobili srebrni znak sindikata.
K posameznemu predlogu mora biti priložena dovolj tehtna obrazložitev za podelitev sredbrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnih znakov ZSS, katerega so OOS prejele januarja 1977.
Kadrovska komisija pri občinskem svetu ZS Kamnik bo upoštevala le predloge, posredovane do določenega roka.
Po sklepu občinskega sveta ZSS Kamnik lahko ta v posameznem letu podeli posameznikom in OOS do 8 srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije.
Srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije bodo tudi letos podeljeni ob tradicionalnem srečanju delavcev 1. maja v Kamniški Bistrici.
Pred dnevi so bile kamniške trgovine, zlasti tiste z živili, precej bolj obiskane kot običajno. Zlasti je bilo povečano povpraševanje po sladkorju, olju, moki in podobnih prehrambenih izdelkih. Iz bojazni, da bo teh živil zmanjkalo, smo s pretiranimi nakupi sami povzročili vtis, da posameznega blaga primanjkuje. . Poslovodja večje samopostrežne trgovine je pripovedoval, da ni mogel niti sproti zalagati polic v trgovini z blagom iz skladišča. Kaj šele, da bi lahko tako hitro dobavljal pri dobavitelju naročeno blago! »Storili smo vse, kar smo mogli, vendar so bili kupci večkrat hitrejši od nas. V centralnih skladiščih dobaviteljev je bilo blaga vedno dovolj in ni bilo nobenega pomanjkanja«.
Res je, treba je dati priznanje trgovskim delavcem, ker so s svojim prizadevanjem poskušali preprečiti nalezljiv strah, da bo nekaterih živil zmanjkalo. Zmanjkalo pa bi jih lahko za določen čas samo po krivdi kupcev, ki včasih ne poznamo mere in s tem umetno ustvarjamo vtis pomanjkanja.
Vprašajmo se, ali smo ravnali prav? Priznajmo, da nismo. Ali smo bili pošteni do svojega sodelavca v tovarni, če smo si v tem času želeli ustvarili velike zaloge, on pa je bil prikrajšan, ker kupuje sproti?
Res je, dogovorili smo se, da bo imeli vsako gospodinjstvo vsaj za 3 mesece zaloge osnovnih prehrambenih proizvodov. Toda to zalogo si ustvarjamo sproti in posamično, ne pa vsi hkrati.
Prav je tudi, da bi bolj posegali po družinskem prehrambenem paketu, ki ga je v ta namen pripravila živilska industrija.
Vsekakor pa ne nasedajmo različnim govoricam in dezinformacijam, ki se od časa do časa pojavljajo in imajo namen zbegati ljudi in ustvariti preplah.
Več pozornosti moramo zlasti v organizacijah SZDL posvetiti sprotnemu obeščanju občanov o vseh notranjepolitičnih in mednarodnih dogajanjih. Samo pravočasno in pravilno obveščen občan bo lahko v takih trenutkih razsodno in preudarno ravnal in ga res nič ne bo presenetilo!
F. S.
Ta mesec bodo vse občinske skupščine ljubljanske regije razpravljale o osnutku novega odloka o komunalnih taksah, o čemer je tekla beseda tudi na nedavnem sestanku načelnikov davčnih uprav v regiji. Osnutek predvideva enotnejše takse na območju ljubljanske regije, vključno s turistično, glede katere je ostalo se nekaj nejasnosti.
Gre namreč za to, da se turistična taksa v občinah ljubljanske regije že vrsto let ni spremenila in je tako daleč najnižja v Jugoslaviji, pa čeravno je pomemben finančni vir za razvoj turizma. V kamniški občini se je sicer s preteklim letom povišala z dotedanjega dinarja na tri dinarje v hotelih in motelih ter 1,50 dinarja v zasebnih turističnih sobah in kampih, vendar je ob tem treba vendarle še omeniti, da znaša turistična taksa denimo ob slovenski obali že kar 12 dinarjev in tudi drugod po Jugoslaviji so v že minulem letu v poprečju pobirali od 8 do 10 dinarjev turistične takse.
V Ljubljani pa že nekaj let zapored prav tako pobirajo tako-rekoč simbolično turistično takso - 3 dinarje.
Na pobudo ljubljanske turistične poslovne skupnosti se je izoblikoval predlog, po katerem naj bi s pričetkom prihodnjega leta znašala turistična taksa na območju petih ljubljanskih občin 15 dinarjev za prenočevanje v
hotelih in motelih ter 8 dinarjev za tiste, ki bodo v kampih ali zasebnih turističnih sobah. V občinah izven Ljubljane pa naj bi bila taksa nekoliko nižja, in sicer 10 dinarjev v hotelih in motelih ter 5 v ostalih prenočiščih. Vzroke za to razliko gre iskati predvsem v ambiciozno zastavljenih ciljih razvoja turizma v Ljubljani, za kar so potrebna tudi precejšna finančna sredstva. Za uresničitev turističnega programa, ki ga je ljubljanska mestna skupščina sprejela konec preteklega leta, bi namreč potrebovali letos 9,400.000 dinarjev, konec koncev pa tudi takšne prireditve, kot je denimo Ohcet v Ljubljani precej stanejo.
Sicer pa se bo dokončno stališče glede komunalnih taks, vključno s turistično, izoblikovalo v razpravah v občinskih skupščinah,* do konca marca pa bo treba sprejeti nov odlok, če naj bi nove takse začele veljati z začetkom prihodnjega leta.
Če bo obveljal sedanji predlog, da se bo turistična taksa v Kamniku povišala na 10, oziroma 5 dinarjev, se bo od te takse letno steklo okrog 360.000 dinarjev, namesto dosedanjih 94.228 dinarjev. Kakorkoli že, ljubljanske regije bo, kot kaže, glede turistične takse vendarle ujela korak z ostalimi območji Jugoslavije in v prihodnje namenila več denarja za razvoj turizma.
L. DJ.
Bratstvo in enotnost bosta znova izpričana
Letos bo 5. junija v Slovenijo znova pripeljal »Vlak bratstva in enotnosti«, ki je ena največjih manifestacij bratstva in enotnosti letos v Sloveniji. V 30. slovenskih občinah so priprave na sprejem okoli 960 potnikov tega vlaka v polnem razmahu. Gostitelji nekdanjih pregnancev bodo stanovali na njihovih domovih in si skupaj z njimi ogledali znamenitosti kraja gostiteljev in njihov življenjski utrip.
Da bi organizacija sprejema potnikov vlaka bratstva in enotnosti naših gostov iz Srbije potekala čimbolje prosimo, da vaše medvojne gostitelje in njihove ožje družinske člane čimprej povabite, da vas ob tej priložnosti obiščejo. To je potrebno, da bi lahko pravočasno stekle vse priprave za sprejem in bivanje potnikov vlaka.
Prosite vaše medvojne gostitelje, da udeležbo oz. potovanje z vlakom bratstva in enotnosti takoj sporočijo občinski konferenci SZDL, na območju katere stanujejo. Rok prijave je omejen in bi zapoznele prijave povzročale dodatne težave organizatorjem. Koordinacijski odbor prosi vse medvojne pregnance v SR Srbijo, da po sprejemu obvestil sporočijo svoji občinski konferenci SZDL, kdo se je njihovemu vabilu odzval.
J. Z.
Dopisujte v Kamniški občan
Kamniški občan /11. februar imo
3
• Osnovne šole na poti stabilizacije
Učenci ne smejo biti prikrajšani
>ooeceosoc«o«occoo9oooaoaoooeoaoocoeoooecooo
Gospodarska stabilizacija, s katero naj bi postavili neomajen temelj našega družbenoekonomskega in političnega življenja, bo morala biti prisotna povsod in na vsakem nadaljnjem koraku. Zato so se tudi na nedavnem sestanku ravnateljev kamniških osnovnih šol, ki ga je sklicala občinska izobraževalna skupnost, pogovarjali, kako bi se dalo na področju izobraževanja kaj prihraniti in temu bi se lahko odpovedali.
Predvideni izračuni materialnih stroškov, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letošnjem letu so bili na vseh šolah skoraj enotni. Precej višji so bili le prikazani materialni stroški za
osnovno šolo Fran Albreht, kar je razumljivo, saj ima največ novih objektov. Kljub temu, da so materialni stroški načrtovani v realnem okviru, predlaga občinska izobraževalna skupnost, naj bi se ti stroški v letošnjem letu ne povečali več kot za dovoljenih 10 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
Poleg tega je OIS mnenja, da je na šolah še vedno nekaj notranjih rezerv, ki jih bo moč izkoristiti, kar pa je seveda odvisno od posameznih delovnih kolektivov na šolah. Potrebno bo reševati tudi problem amortizacije, ki je na starih in slabo opremljenih šolah izredno nizka, ravno obratno
Program proslav
Koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci SZDL je na svoji seji okvirno opredelil proslave in prireditve občinskega značaja v letu 1980 in obenem predvidel tudi nosilce organizacije teh proslav in prireditev in sicer:
15. februar - Prešernov dan, Izobraževalni center in kulturna skupnost; 16. februar - pustovanje, Društvo prijateljev mladine in SITKS; 27. april - ustanovitev OF, občinska konferenca SZSL; 1. maj - delavsko srečanje v Kamniški Bistrici, Občinski sindikalni svet; 24. maj - dan mladosti, Občinska konferenca ZSMS, Zveza telesno kulturnih organizacij; 27. junij - osrednja proslava ob 30-letnici samoupravljanja, Klub samoupravljalcev; 27. julij - občinski praznik, Občinska skupščina Kamnik; 1. november - komemoracija ob dnevu mrtvih, Občinski odbor ZZB, OK SZDL in kulturna skupnost; 29. november - dan republike, Občinska konferenca SZDL; 22. december - dan JLA, Zveza rezervnih vojaških starešin;
V tem programu niso upoštevane proslave in prireditve širšega, regijskega ali republiškega značaja, prav tako ne prireditve, ki jih organizira kulturna skupnost (koncertu itd.), pa tudi. datumi prireditev še niso dokončni.
V tem programu tudi ni prireditev, ki so ožjega in krajevnega značaja. Očitno so marsikje spet pozabili, da je potrebno tudi te prireditve na koordinacijskem odboru tako časovno kot materialno uskladiti. Pravočasno torej ob začetku leta, ne pa tik pred prireditvijo.
pa je na novejših, moderneje opremljenih šolah. Za uskladitev tega nesorazmerja bi se morda lahko dogovorili na ravni občine, da bi šole sredstva za amortizacijo združevale in jih vsako leto razdeljevale glede na potrebe, enkrat eni, drugič drugi šoli.
Na številnih kamniških osnovnih šolah še vedno izplačujejo poseben dodatek za težja delovna mesta, čeprav so se marsikje pogoji dela močno izboljšali. Zato so bili enotnega mnenja, da bodo v prihodnje upravičene do tega dodatka samo šole na Gozdu, Vranji peči in Selah.
Osnovnega programa, ki ga narekuje vzgojnoizobraževalno delo, seveda ne bo moč krčiti, ampak se bo potrebno odpovedati nekaterim dejavnostim, ki jih predvideva dogovorjeni program. Nasploh pa bo težko prihraniti kakšen dinar pri večini stroškov, za katere je odmerjen pičel denar. Zato si bo potrebno prizadevati, da bi z zagotovljenim denarjem učencem nudili čim več.
O.b koncu ni odveč omeniti, da so šole že doslej prizadeli nekateri močno zvišani stroški. Še vedno je premalo denarja za podaljšano bivanje, vedno več otrok je vključenih v malo šolo, v dijaškem domu se že dve leti ni bistveno dvignila cena prehrane, saj veljajo trije obroki 23,40 dinarjev, medtem ko drugje odštejejo enako vsoto samo za kosilo. Se bi lahko naštevali, vendar smo kljub številnim težavam, ki še vedno pestijo vzgojnoizobraževalno delo, prepričani, da bodo pedagoški delavci, ki so bili že doslej varčni, tudi tokrat napeli vse sile za prispevek k stabilizaciji, ne da bi učence prikrajšali za dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na oblikovanje osebnosti.
MIRA JANČAR
Znova o razdelitvi krajevne skupnosti
O motivih za razdelitev preob-kraje vne skupnosti Kamnik je bilo že precej izrečenih P* tudi napisanih razprav. Od prvih pobud in predloga na zbo-rih občanov, ko so občani prema-lo motiviran predlog odklonili, je minilo že dve leti. Verjetno je "■•o v tem času več kot dovolj Priložnosti za razmišljanja, kakor '"di za spoznanje, da delovanje krajevne skupnosti Kamnik ni rodilo žel jenih sadov. To pa je bU tudi povod, da so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij, odborov in samoupravnih intere-snil> skupnosti v KS Kamnik po-n°vno sestali in se pogovarjali o razdelitvi te krajevne skupnosti.
Geografska razdelitev preobsežne krajevne skupnosti brez dvoma ni prava pot do uspešnega delovanja, zato naj bi pobude in Predloge oblikovali občani, saj sami najbolje vedo, kakšni problemi jih najbolj tarejo, kako bi * najuspešneje spoprijeli z njimi ln v kolikšni meri so pripravljeni sami aktivno sodelovati. Le z za-Vestnim in preudarnim odločanjem bomo lahko poglobili samoupravo in dosegli cilj iskrene medsebojne solidarnosti. V °Dratnem primeru obstaja nevar-n°st> da bi z razdelitvijo poostrili °kalizem, kar pa prav gotovo ni nas namen. Prav zato so bili predstavniki
r*jevne skupnosti na sestanku
enotni, naj bodo tokrat priprave na morebitno razdelitev KS poglobljene in temeljite, da bodo občani imeli priložnost razpravljati, postavljati vprašanja, na katera naj bi dobili konkretne odgovore na podlagi izkušenj iz življenja in dela krajevne skupnosti. Tako poučeni in pripravljeni, se bodo lahko aktivno
Oddelek
Z novim letom je bila pri Trgovskem podjetju Kočna Kamnik v okviru TOZD neživilskih proizvodov ustanovljena za potrebe samostojnih obrtnikov posebna enota »ODDELEK KOOPERACIJA« s sedežem, Kamnik Ekslerjeva (uprava in skladišča Kočne), ki kljub predvidenemu načinu poslovanja nima statusa obrtno nabavno prodajne zadruge.
Na začeteku poslovanja je priporočljivo, da se v ta oddelek vključijo predvsem samostojni obrtniki proizvodne dejavnosti, ki so večji potrošniki reprodukcijskega materiala in imajo za dobavo svojih izdelkov s posameznimi OZD že sklenjene trajnejše pogodbe o poslovnem sodelovanju. Posebne pristojbine za vključitev v oddelek ni. Pogodbo o medsebojnem sodelovanju z oddelkom je mogoče skle-
vključili v javne razprave na letošnjih zborih občanov in sami odločili, kako bodo najuspešneje krojili življenje in delo v svoji krajevni skupnosti neposredno in s pomočjo izvoljenih delegatov v družbenopolitičnih organizacijah, odborih, društvih, samoupravnih interesnih skupnostih in skupščinah. M. JANČAR
Po naporni vadbi je bilo najbolj razburljivo pričakovanje tekmovanja. Počitek pred odločilnim slalomom se je vsekakor prilegel, čeprav kar v snegu.
Smučarska šola v Komendi
Tudi kamniškim osnovnošolcem so se iztekle zimske počitnice. Čeprav vsem ljubiteljem smučanja in sankanja letošnja zima med počitnicami ni bila najbolj naklonjena, bodo številnim ostali v spominu prijetni trenutki tako ali drugače preživetega prostega časa.
Med srečneže, ki so nekaj dni preživeli na smučeh, lahko štejemo tudi okrog 40 šolarjev iz Komende in okolice. Prvih pet dni počitnic so obiskovali smučarsko šolo na komendski poljani in poleg zdravega gibanja na svežem zraku pridobili tudi precej smučarskih veščin. Kar pa je še bolj pomembno, vsi so se zadnji dan vrnili domov zdravi in celi, nekateri celo s priznanji za odlično prevoženi slalom. Za to gre seveda zahvala vestnemu smučarskemu učitelju Alfonzu Boltarju ter prav tako prizadevnima vaditeljema Tomažu Mihelčiču in Milošu VVahlu.
Besedilo in fotografije MIRA JANČAR
niti za obdobje enega leta, ali obdobje desetih let.
Prednosti, ki jih nudi novoustanovljeni oddelek, so dobava reprodukcijskega materiala v ustreznih količinah, brez plačila prometnega davka, po želji in dogovoru franko skladišče Kočne Kamnik, ali skladišče obratovalnice. Nadalje prodaja gotovih izdelkov samostojnih obrtnikov v rokih in na način kot to določa pogodba o kooperacijskem sodelovanju z OZD, kar nudi samostojnemu obrtniku zadostno jamstvo, da bo oddelek za dobavljene izdelke prejel plačilo v roku 15 dni kot določa zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Ur. 1. SFRJ št. 60/75). Podrobnejše informacije je mogoče dobiti pri Alojzu Juhartu na ODDELKU KOOPERACIJE osebno ali te-lefoničnošt. 831-387.
S KRMAVNAR
Sedemletni Roman je že dober smučar, vendar pred startom ni mogel prikriti treme, ki ga je kljub prisrčnemu nasmešku še kako stisnila.
Med smučarji je največ pozornosti vzbujala nenavadna vlečnica, ki si jo je umislil iznajdljivi , smučarski vaditelj Tomaž. Nemški ovčar je svojemu gospodarju izkazal svojo vdanost, ko mu je z 0 navezo pomagal po zasneženi strmini.
Gledalci so vsakega tekmovalca spodbujali z vzkliki hop! bop!, ki so marsikomu pomagali, da se je pogumno spustil po strmini.
soGoosooooaeo&c
Naš pomenek
Spomini še živijo
Pride čas, ko se človek začenja spominjati svojih dejanj in prigod, sredi katerih je živel večji del svojega kratkega življenja. To je čas, v katerem se ne zmeni več za hitri tempo življenja, ker se mu ob spominu na preteklost nikamor več ne mudi in počasi začenja živeti le še s svojimi spomini. Rad spregovori o svoji sreči in stvareh, ki so mu pomenile v življenju njegov lasten dlj, ki ga morebiti ni dosegel. Mnogo lažje razmišlja tudi o tragedijah, ki mogoče niso doletele njega, ampak njegove najbližje in prizade-' le vso okolico ali celo svet. Takšne dogodke bo za vedno ohranil v sebi, ker ob spominu nanje začuti, da je ob tem trpel človek.
Podobno mi je o svojih spominih pripovedovala Katarina PETEK, in tudi njena skrbnica Ljudmila ROJC, ki sta me prijazno sprejeli v njunem novem domu v bakovni.ških blokih. Ta-
kole se spominjata dogodkov iz življenja Katarine Petek:.
»Katarina se je rodila v Komendi pred enaindevetdesetimi leti, vendar je že s sedemnajstimi leti prišla v Kamnik. Delo je našla v pralnici pri nunah. Skrbeti je morala tudi za svojega hudo bolnega mlajšega brata. Njen oče je bil sicer lastnik velikega posestva, na katerem so živeli poleg Katarine še dva brata in dve sestri. Vendar je oče ves denar zapravil z loterijo in tako izgubil vse imetje. Otroci so z mamo odšli s trebuhom za kruhom. Ena hčerka je odšla v Ameriko, oba brata sta še zelo mlada umrla. Katarina pa si je potem v Kamniku našla stalno zaposlitev v trgovini s čevlji, ki ji danes vrača tudi pokojnino.«
»Se je Kamnik mnogo spremenil v času, ko ste ga vi spoznali,« ju prekinem.
»Ne, stari del mesta se je ohranil in ostal nespremenjen do da-
nes. Mogoče je le kakšna stara hiša manj. Tu, kjer je danes novo naselje, v spodnjem delu mesta, so bili kamniški travniki in njive, na katerih sem velikokrat žela pšenico,« se spominja Katarina in nadaljuje, »med I. svetovno vojno je bil na zemljišču, kjer danes stoji tovarna Alprem, velik travnik in Fleretov vrt. Nekoč je na njem počivalo okoli 1000 vojakov, zraven pa je ležalo polno sodov z rumom. Kamniški dekan Lovrenčič je vsakemu vojaku dal veliko »šeflo« ruma in jih blagoslovil. Ti vojaki so potem odšli proti Trstu in se niso več vrnili. V bitki pri Doberdobu so jih vse pobili.«
Tudi iz časov NOB sta si v spomin priklicali mnogo dogodkov.
»Nekoč so Nemci gnali po cesti veliko naših mož iz mesta. Menda jih je bilo okrog osemdeset. Bili so zelo pretepeni in krvavi in šli so proti Stranjam. Po-
Množičnost v
idejnopolitičnem
usposabljanju
Decembrska seja predsedstva Občinske konference ZSMS Kamnik je bila v celoti namenjena idejnopolitičnemu izobraževanju mladih, od osnovnih oblik organiziranja navzgor.
Povod za razpravo o tej mladinski dejavnosti je bilo gradivo RK ZSMS o usposabljanju mladih, o marksistični vzgoji in želja, da bi naše naloge na tem področju zajeli dovolj široko ter v usposabljanje vključili čim širši krog mladih, včlanjenih v ZSMS.
Za članstvo ZSMS po osnovnih organizacijah je že stekla prva oblika splošnega izobraževanja. Člani predsedstva OO ZSMS namreč vsak mesec dobijo gradivo z dogovorjeno temo, ki ga individualno predelajo, potem pa na seji predsedstva ali celotne OO ZSMS teče razgovor o njej. Komisija za IPD je pripravila več tem: Kako voditi sestanke, Kardelj - naloge ZSMS, Srednjeročno planiranje...
Predsedniki OO ZSMS se bo-
Mladi ustvarjalci, na plan!
Poleg udejstvdvanja na športnem področju, mlade največkrat zasledimo v različnih oblikah amaterske kulturne dejavnosti. Ker pa so vse te dejavnosti v Kamniku še premalo povezane in v dokajšnji meri ne prodrejo iz svojih lokalnih okvirov, smo se mladi dogovorili, da bomo poskusili združiti vse oblike kulturne ustvarjalnosti mladih in jih kot celoto predstaviti Širši javnosti.
Zato smo v okviru komisije za kulturo pri OK ZSMS Kamnik sestavili delovno skupino, ki vodi in koordinira potek priprav na kulturni plenum. Tako smo imenovali teden kulturne ustvarjalnosti mladih, ki bo potekal aprila predvidoma v prostorih srednješolskega centra v Kamniku. Naš namen je predstaviti vsa področja kulturne dejavnosti: literarne, dramske, glasbene in likovne umetnosti, ohranjenje folklorne dediščine in prikazati mesto in vlogo mladih v tovrstnih dejavnostih. Poleg tega se bomo ob okrogli mizi pogovarjali o problemih v uveljavljanju »mlade« amaterske kulture, o odnosih v amaterski kulturi, o odnosih med amatersko in profesionalno kulturo v kamniškem prostoru. Upamo, da bo ob okrogli mizi sodelovalo tudi čim več občanov, ki se redno ukvarjajo s kulturno dejavnostjo in nam bodo pomagali razjasniti določene težave.
Izkoriščamo to priložnost tudi
za vabilo vsem mladim glasbenikom, literatom, kiparjem, slikarjem, mladinskim dramskim skupinam in ostalim, da se do konca februarja javijo za sodelovanje na kulturnem plenumu mladih. Naš naslov je: OK ZSMS Kamnik, Titov trg 1, Kamnik.
COP
do v drugi polovici marca srečah na seminarju za vodstva OO ZSMS, kjer bodo seznanjeni s temami za uspešno vodenje mladinske organizacije.
Pripravljata se tudi seminarja za animatorje kulture, o klubski dejavnosti in za dopisnike glasil, ki naj bi bila v izobraževalnem centru. Poleg naštetega naj bi se. mladi vključili v izobraževalne oblike RK ZSMS: dvomesečni mladinski tečaj, mladinska politična šola (enotedenska) in v seminarje za področje dela v ZSMS.
Skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami načrtujemo še občinsko politično šolo, ki naj bi v prihodnje usposabljala tudi člane predsedstva OO ZSMS.
S vso širino usposabljanja želimo usposobiti čimveč mladih aktivistov za delo v organizacijah Zveze socialistične mladine ter s tem zagotoviti uspešnost našega nadaljnjega delovanja.
STANE ZARNIK
Kamniški brigadirji so pričeli s pripravami
Čeprav mesec februar za mladinsko prostovoljno delo še ni tako vroč mesec, v okviru centra za mladinske delovne akcije potekajo prve predpriprave za realizacijo programa, ki so si ga zastavili.
Začela se je akcija za ustanovitev stalne brigade, ki naj bi združevala mlade, ki žele večkrat sodelovati na MDA. Stalna brigada bo prevzela nekatere naloge centra za MDA in sicer seznanjanje mladih z mladinskimi delovnimi akcijami, evidentiranje mladih za brigade, sodelovali pa bi tudi na lokalnih mladinskih delovnih akcijah.
Ob tem tečejo prizadevanja, da bi skupno s krajevnimi skup-
nostmi pripravili lokalne MDA. Trenutno je predvidenih več akcij, dokončnih dogovorov s KS pa še ni. Upati je, da ne bo tudi letos ostalo samo pri dogovarjanju.
Pokrovitelj za kamniški brigadi, ki se bosta udeležili republiške in zvezne MDA, je delovna organizacija ALPREM, ki je januarja prevzela pokroviteljstvo in bo nosila vse stroške obeh MDA.
Brigadi iz Kamnika se bosta udeležili MDA Suha Krajina, ki bo. v juniju in Goričko, v avgustu. V obeh brigadah naj bi sodelovalo po 40 brigadirjev iz kamniških šol ter združenega dela.
STANE ZARNIK
tem smo slišali strele. Vse so po-strelili. Nismo mogli razumeti, da je človek lahko tako krvoločen. Kasneje sva doživeli sovraštvo do drugega človeka tudi midve. Šli sva na trg, ki je bil na mestu, kjer je danes avtobusna postaja. Tu sta že dalj časa stanovali dve Korošici, zagrizeni fašistki. Nemci so obesili več naših partizanov, vendar še nihče ni vedel kje. Korošici sta si na vse kriplje prizadevali, da bi zvedeli za kraj. .Kmalu je zanj zvedela javnost. Kako sta ti dve fašistki uživali ob pogledu na obešence!«
Malo sta si oddahnili, potem je Katarina nadaljevala:
»Bilo je že popoldne, ko sem šla v šutensko cerkev; kmalu smo spoznali, da so nas Nemci obkolili. Ženske in otroke je zajel strah, ker so Nemci zagrozili, da bodo vse pobili. Nemci bi svojo grožnjo tudi izpolnili, če jim ne bi prekrižal načrte lastnik zapri-ške graščine Rebach, kateri je verjetno rešil prestrašene ljudi. Po rodu so bili Rebachi Dunajča-ni, vendar zelo dobri ljudje. Re-bachova sestra je živela na gradu Krumperk in je bila prav tako prijazna in dobra ženska.«
Ljudmila, ki si je tudi že naložila sedmi križ, je mati treh otrok in dobro se še spominja, kako so jih Nemci prestrašili: »Vedno sem se jih bala pošiljati v šolo. Nemci so jim darovali bonbone in nalivnike, ki so eksplodirali ko so jih odprli. Kadar so ameriška letala preletela mesto, so nemške učiteljice otroke zaprle v šolo in odšle.«
»Otroci so prišli domov tako prestrašeni, da sem nekoč bila prepričana, da se jim je zmešalo,« je že kar z jezo dodala Katarina.
Se bi lahko zapisovala dogodke, ki sta jih doživljali obe občanki, predvsem med obema vojnama. Vendar pa se zanimata tudi za današnje razmere v svetu in zelo ju skrbi zdravje našega predsednika Tita.
»Upajmo, da nas bo tovariš TITO še dolgo vodil in tako vedno znova potrdil, kako pomembno mesto ima Jugoslavija v svetu,« je bila želja Ljudmile, Katarina pa je hudomušno pripomnila: »Ko bo tudi TITO dočakal sto let, se bova peljala kam daleč na izlet in proslavila najinih deset križev!«
MATEJa GRIUC
Delaven prosti čas
Pevci moškega pevskega zbora DKD »Solidarnost« so na nedavnem občnem zboru položili račune za preteklo dvoletno obdobje. Dejavnost zbora je bila zelo pestra, posebno v lanskem jubilejnem letu Kamnika in Solidarnosti, saj so slavili 60-letnico ustanovitve društva. Pevci so se lani predstavili na šestnajstih nastopih, od tega na dveh koncertih, skupaj z ženskim zborom. Zbor, ki šteje 36 pevcev, je imel v lanskem letu 88 vaj. Tako je vsak pevec žrtvoval 176 ur ali 25 delovnih dni (po 7 ur) svojega prostega časa samo za vaje. Zgledna požrtvovalnost amaterjev, ki so za novega predsednika zbora izvolili Vinka Dobnikarja. Zaže-limo jim še naprej prijetnega petja.
MAJ
Pesem, posvečena
grafiki
ob 750-letnici
Ob zaključku proslavljanj jubilejnega leta Kamnika naj opozorimo še na neko posebnost oziroma zanimivost mednarodnega natečaja za izdelavo male grafike (ekslibris). Kot smo že poročali, so na tem natečaju sodelovali umetniki iz devetih držav. Med njimi je dobil drugo nagrado Poljak dr. Zbignievv Jozwik za upodobitev planinskega pastirja z motivi Velike planine in Kamnika.
Tej grafiki je posvetil svojo pesem znani poljski pesnik Sergiusz Riabinin. To je vsekakor zanimivost, saj pri nas nismo vajeni, da bi pesniki posvečali svoje pesmi tudi grafiki.
Sergiusz Riabinin Zbignievv Jozvvik Kamnik 1229-1979; grafika
ZRASTEL JE PASTIR IZ ZEMLJE, GORE,
NEBA, TIŠINE,
KAKOR ČLOVEK
KAKOR OVCA
KAKOR PES OVČAR
KAKOR KOŠČEK POLJA
KAKOR KOS MEJNIKA
KAKOR DREVO NA ROBU POUA
KI PASE ŽIVLJENJE
KI VARUJE ŽIVLJENJA...
LIST IZ KNJIGE NARAVE
ŠE BREZ AVTOMOBILOV,
TOVARNIŠKIH DIMNIKOV,
HRUPA...
Lublin, lipiec 1979
ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
potrebuje za opravljanje dela vodje prodaje -
delavca z visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne
smeri,
z 2-3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnih delovnih nalog v komerciali.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečnim
poskusnim delom.
Ponudbe pošljite do 25. 2. 1980
Komisija za delovna razmerja pri
Zavodu za usposabljanje invalidne mladine
v Kamniku objavlja prosta dela in naloge
1 kuhinjske pomočnice - pomoč pri pripravi hrane.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vloge sprejema kadrovsko-socialna služba zavoda 15 dni po
objavi.
PRILOGA ZA DELEGATE-PRILOGA ZA
PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1980 IN UKREPOV ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na seji 31. januarja 1980 sprejel predloge sprememb in dopolnitev občinske resolucije za leto 1980 in ukrepov za izvajanje te resolucije glede na usmeritve v zvezni in republiški resoluciji.
Izvršni svet bo predlagal vsem trem zborom občinske skupščine v sprejem naslednje spremembe in dopolnitve resolucije:
Za drugim odstavkom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za ob-
dobje 1976-1980 v letu 1980 se doba nov odstavek, ki se glasi:
»Konkretizacijo občinske resolucije na področju ustvarjanja pogojev ekonomske stabilizacije ter doseganja skladnejših razmerij v razporejanju dohodka opredeljuje občinski dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.«
Poglavje »družbenih dejavnosti« v resoluciji za leto 1980 se spremeni in glasi:
»V letu 1980 bodo samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti uresničevale svoje programe v okviru sprejetih aneksov k samoupravnim sporazumom s tem, da bodo te programe revalorizirale.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb (razen sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) lahko porastejo v letu 1980 največ za 16 odstotkov.
Resolucija je bila v celoti objavljena v posebni izdaji Kamni-
škega občana 19. novembra 1979.
Spremenili in dopolnili pa naj bi tudi ukrepe za izvajanje resolucije:
Dopolni se 2. točka ukrepov za izvajanje resolucije v letu 1980 tako, da se na koncu odstavka doda:
»ter usklajena z določili republiške resolucije«.
Spremeni se 1. odstavek 3. točke ukrepov za izvajanje resolucije v letu 1980 tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje ter v drugih organizacijah in skupnostih bodo pri sporazumevanju in dogovarjanju o razporejanju ustvarjenega dohodka^ter pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, upoštevali'^določila Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 v občini Kamnik«.
Dopolni se 13. točka ukrepov za izvajanje resolucije v letu
1980 tako, da se za 2. odstavkom doda novi odstavek, ki se glasi:
»Navedene olajšave naj se priznajo za čas od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1982, oziroma do izpeljave sanacije TOZD. Dane olajšave morajo biti časovno usklajene z olajšavami, ki jih daje delovna organizacija Golfturist - Sap-Viator«.
Ukrepi so bili objavljeni v Prilogi za delegate v Kamniškem občanu 24. decembra 1979.
IZ DELA IZVRŠNIH
ODBOROV
SAMOUPRAVNIH
INTERESNIH
SKUPNOSTI
IZVRŠNI ODBOR KULTURNE SKUPNOSTI KAMNIK
se je sestal 23. januarja 1980
Člani so razpravljali o programu dela v letu 1980. Ugotovili so, da uresničitev srednjeročnega plana kulturne skupnosti v tem letu zaradi ukrepov gospodarske stabilizacije ne bo v celoti možna, zato je bilo potrebno program skrčiti.
Predlog takega programa, ki ga bo sprejemala skupščina skupnosti v februarju, je naslednji:
1. Založniška in knjižnična dejavnost
Glavna naloga na tem področju je izdaja zbornika zgodovine Kamnika, za katerega so dali svoje prispevke udeleženci Zgodovinskega simpozija Kamnik 1229-1979. Ker knjižnična nabava v naši občini ne presega slovenskega normativa, ne bodo povečevali nakupa knjig. Planirajo pa nastavitev nove delovne moči. Ker za naslednje srednjeročno obdobje načrtujejo novogradnjo ali adaptacijo knjižnice, bo v letošnjem letu potrebno to naložbo pripraviti.
2. Gledališka dejavnost
V letu 1980 planirajo deset gledaliških predstav poklicnih gledališč; šest za odrasle in štiri za mladino. Amaterske gledališke skupine bodo izvedle občinsko revijo.
3. Glasbena dejavnost in folklora
Planirajo šest koncertov manjših komornih zasedb ob otvoritvah razstav.
V decembru bo tradicionalni novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik.
Zbori bodo izvedli letne koncerte in občinsko revijo pevskih zborov. Kamnik bo gostil revijo gorenjskih pevskih zborov.
4. Likovna dejavnost Planirajo šest likovnih razstav;
otvoritev galerije Miha Maleš bo najbrž maja.
5. Varstvo kulturne dediščine Varstvo kulturne dediščine je
bilo v tem srednjeročnem obdobju opredeljeno kot prednostna naloga. V letu 1980 bodo tako nadaljevali dela na Malem, gradu in namestili napisne table za spomenike, kar je naloga iz lanskega leta.
Uredili bodo skladiščne prostore za arhiv v nekdanji šoli v Komendi. Ker je bil muzej glavni nosilec organizacije kulturnega
programa ob 750-letnici Kamnika v letu 1979, je interno delo v ustanovi v zaostanku. Zato bo potrebno v letošnjem letu več časa posvetiti inventariziranju in internemu delu, čeprav bo morda zaradi tega treba zmanjšati število razstav.
V marcu načrtujejo muzejsko razstavo N. Sadnikarja, zbiralca in mentorja slovenskih slikarjev.
Strokovni delavci bodo pripravili scenarij za novo postavitev stalnih razstav, saj bo kamniški muzej v letu 1981 praznoval 20-letnico delovanja.
Na področju domžalske občine bodo sodelovali pri postavitvi razstav v gradu Krumperk.
6. Naložbe
Adaptacija galerije Miha Maleš v letu 1979 ni bila končana in se bo nadaljevala v letošnjem letu. Podražitve in dodatna dela so rok otvoritve prestavila s septembra 1979 na maj 1980. Otvoritev galerije bo zahtevala zaposlitev novih delavcev.
7. Nove naloge
Na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva v Kamniku so v letu 1980 načrtovali začetek ureditvenih del na knjižničnem fondu Frančiškanske knjižnice, ki je spomenik II. reda. Nalogo bodo opravljali v več etapah.
IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE , ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Na seji 25. januarja je odbor obravnaval program dela skupnosti, ki ga bo z nekaterimi popravki predlagal v sprejem obema zboroma skupščine skupnosti.
Stabilizacijske ukrepe bo potrebno izvajati tudi v zdravstvu.
V samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi delovnimi organizacijami bo potrebno določiti konkretne ukrepe:
- osebni dohodki se bodo lahko povečali za največ 15%, za kolikor se bodo lahko povečala tudi sredstva za skupno porabo.
V posameznem konkretnem primeru bodo skupna komisija in oba zbora ugotovili, če bo porast za 15% sploh upravičen, ker ne gre za avtomatično zviševanje;
- nove delavce ne bodo zaposlovali v administraciji zdravstva, službah skupnosti in ne zdravnikov v bolnišnicah. Komisija in oba zbora bosta v konkretnih primerih lahko upoštevala nove zaposlitve medicinskih sester v bolnišnicah in patronažni službi ter zdravnike v osnovni zdravstveni dejavnosti in medicni dela;
za izboljšanje organizacije de-
la in delovne discipline ter obveznega 42-urnega tedenskega dela morajo biti v stabilizacijskih programih zdravstvenih organizacij navedeni konkretni ukrepi, prav tako o nadurah in dežurstvih, o čemer bo zbor uporabnikov še posebej razpravljal;
- komisija in zbor izvajalcev 'bosta konkretno obravnavala tudi varčevanje pri uporabi sanitetnega materiala ter energije;
- omejiti bo potrebno tudi razna potovanja, simpozije ter posvetovanja.
- posebno skrb bodo namenili zmanjševanju bolniškega staleža. S pristojnimi organi otroškega varstva bodo sprejeli konkretne ukrepe, da bi zmanjšali odsotnost z dela zaradi nege otrok. Z delovnimi organizacijami se bodo dogovorili o morebitni uvedbi laične kontrole. Zdravstveni dom naj bi okrepil popoldansko delo zdravstvenih delavcev, delavci pa naj bi prihajali k zdravnikom, razen v izjemnih primerih, izven rednega delovnega časa.
Posebne stabilizacijske ukrepe pa naj bi izvajali tudi v regionalni zdravstveni skupnosti.
Stopnja izobrazbe	Struktura '79	Struktura '78	Struktura '77
1. poklici ozkega profila	71,7	55,3	60,1
2. poklicna šola	• . 16,5	23,1	22,3
3. 4-letna srednja šola	8,2	15,0	12,5
4. višja šola	1,8	4,1	2,9
5. visoka šola	1,8	2,5	2,2
Skupaj	100,0	100,0	100,0
Izvršni odbor zdravstvene skupnosti se je sestal tudi 4. februarja. Člani odbora so menili, da bo občinska zdravstvena skupnost v letošnjem stabilizacijskem letu morala storiti vse, da se dosežena raven zdravstvenega varstva v Kamniku ne bo znižala. Obstaja namreč nevarnost, da bi zaradi premajhnih finančnih sredstev morali prenehati z delom dve zobozdravniški ekipi, kar bi zelo podaljšalo čakalno dobo, za 7 odstotkov pa bi morali tudi zmanjšati osnovno zdravstveno varstvo občanov. Morda bi pomemben del manjkajočih sredstev lahko pridobili tudi z notranjo prerazdelitvijo v masi sredstev za zdravstveno varstvo občanov.
Tovariš Kazimir Keržič, predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, sklicuje
20. sejo družbenopolitičnega zbora, ki bo v ponedeljek, 18. februarja 1980, ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik.
Predlaga naslednji dnevni red:
- predlog sprememb in dopolnitev resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 in ukrepov za izvajanje resolucije glede na sprejeto zvezno in republiško resolucijo
- poročilo o gradnji in financiranju centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik
- osnutek programa dela zborov Skupščine občine Kamnik za obdobje januar-julij 1980
- predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrže* vanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in obeležij iz obdobja NOV ter o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanju na območju občine Kamnik
- predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino kot skupnega medobčinskega organa samoupravljanja na področju ljudske obrambe.
Tovariš Slavko Rajh, predsednik zbora združenega dela in tovariš Vlado Osolnik, predsednik zbora krajevnih skupnosti, sklicujeta
skupno zasedanje obeh zborov, ki bo v sredo, 20. februarja, ob 16. uri, v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik.
Poleg točk dnevnega reda, ki jih bodo obravnavali-tudi delegati družbenopolitičnega zbora, bodo delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obravnavali še:
- predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča
- predlog odloka o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij
- osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik
- osnutek odloka o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki v občini Kamnik
- predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa p pooblastitvi delovnih organizacij za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (razžiritev dejavnosti SKG Kamnik).
KAKO
ZAPOSLUJEMO
Ob ugotavljanju gospodarskih težav in razmišljanjih o stabilizaciji gospodarstva je potrebno poznati vzroke, ki so privedli do takega stanja. Vzrokov je več in se med seboj tudi bolj ali manj prepletajo. V tem sestavku pa se bomo omejili le na zaposlovanje.
Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje je pripravila analizo zaposlovanja v Kamniku za prvih devet mesecev leta 1979. Iz te nalize izhajajo ugotovitve, ki terjajo ne samo razmišljanja, ampak tudi odločne ukrepe.
Planirana 3 odstotna rast zaposlovanja sicer ni bila dosežena, zaskrbljujoče pa je, da se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za skoraj en odstotek, povečalo pa se je v negospodarstvu, in močno povečalo v zasebnem sektorju.
Še bolj neugodno sliko daje izobrazbena struktura novozapo-slenih delavcev, kar nazornopri-kazuje naslednja tabela:
Iz tabele je razvidno, da se povečuje zaposlovanje delavcev brez poklicne izobrazbe, in da upada delež delavcev z izobrazbo od poklicne do visoke šole.
Del tega stanja je mogoče pojasniti z zaposlovanjem delavcev iz drugih republik, ki v 85 odstotkih nimajo nobene poklicne izobrazbe. Kljub temu pa ostaja vprašanje, zakaj tako zaposlujemo?
Če zaposlujemo nekvalificirane delavce, potem je jasno, da s tehnologijo in organizacijo dela ne napredujemo; to pa pomeni vedno večje zaostajanje za drugimi proizvajalci, ki jim ne moremo več konkurirati.
Ali tako zaposlovanje kaže na pomanjkanje strokovnih kadrov, in s tem pogojeno zaposlovanje ljudi z nižjo izobrazbo? Ta predpostavka je lahko le izjemoma točna, pravilom^ pa ne. Pogledati je treba samo, koliko in kakšne profile dijakov in študentov štipendirajo delovne organizacije. V marsikateri delovni organizaciji samozadovoljno zatrjujejo, ,da štipendirajo toliko in toliko kandidatov. Rezultati pa kažejo, da je verjetno to število pre-manjhno in še ostaja vprašanje
stukture. Štipendiranje pa tudi ni edini način pridobivanja strokovnih kadrov.
Ali je tako zaposlovanje odraz miselnosti, da vrednost ustvarja le tisti delavec, ki neposredno izdeluje neke izdelke, pisarniški delavci pa samo trosijo tisto, kar ustvari proizvodnja?
Žal je ta miselnost resnično preveč prisotna, kar se kaže v preveč uravnilovskem nagrajevanju strokovnih delavcev in premajhnih razlikah v osebnem dohodku med nekvalificiranimi delavci in visoko strokovnimi kadri. Delavec lahko dobro dela, toda če izdelka ni možno prodati na tržišču, je njegovo delo brez vrednosti, to pa pomeni, da je treba imeti strokovne kadre, ki vedo, katere izdelke rabi tržišče, po kakšni ceni, kvaliteti in v katerem času. Te strokovne delavce bi bilo potrebno nagrajevati tako, da bi bili zainteresirani za bolj strokovno in prizadevno delo. In seveda tudi obratno: za nestrokovno in neprizadevno delo ustrezno nižji osebni dohodek.
Gospodarski položaj delovnih organizacij poslabšuje še velika fluktuacija delavcev, saj znaša mesečno povprečno 1,54 odstotka zaposlenih delavcev. Vzrokov za fluktuacijo je več, toda vprašajmo se: kaj pa smo storili, da bi fluktuacijo zmanjšali?
Posebno zaskrbljujoč podatek je število izgubljanih delovnih dni, ki znaša 6,1 odstotka (brez porodniških dopustov), kar je za 0,3 odstotka več od lanskega leta in višje od povprečja v regiji, ki znaša 5,4 odstotka. Ali poleg drugega to pomeni, da smo popustili tudi pri delovni disciplini zaradi pomanjkanja delavcev?
Iz navedenih podatkov in bolj ali manj točnih hipotez oziroma razmišljanj sledi, da bo potrebno bistveno spremeniti kadrovsko politiko v delovnih organizacijah. Pri tem je treba razmišljati tudi o rasti zaposlovanja v letu 1980, ki je z republiško resolucijo omejena na 2 odstotka, to je na naravni prirast prebivalstva, vendar več delovnih organizacij v -občini planira to rast za več kot 4 odstotke.
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Kamnik
• Iz življenja in dela krajevnih skupnosti
Še enkrat o slovesnosti na Kostanjski planini
Letošnje srečanje borcev in mladine pri spomeniku padlim borcem Kamniškega bataljona na Slevcu je bilo že deseto po vrsti. Postalo je tradicionalno in bo tako ostalo tudi vnaprej, saj tako obujamo spomine na najtežje dni naše revolucije, ohranjamo tradicije NOB in potrjujemo našo zavest do tistih borcev, ki so dali svoja življenja za to, kar danes imamo - za svobodo.
Čeprav smo o slovesnosti na Kostanjski planini že brali članke, ne bo narobe, če napišemo znova še nekaj vrstic o slovesnosti, morda za tiste, ki se je zaradi zaspanosti niso udeležili.
Že ob šestih zjutraj so se začeli pred kulturnim domom v Lazah zbirati borci, mladina, pionirji in tekmovalne ekipe ZRVS''ter taborniki. Megleno in zasneženo jutro ni vplivalo na razpoloženje udeležencev, ki so si prisrčno stiskali roke, veseli snidenja z borci in tovariši, ki so pred sedemintridesetimi leti preživeli toliko hudega. V bližnji gostilni so udel-žencem ponudili tudi topel čaj, mimogrede so si udeleženci pohoda lahko privezali dušo s tuhinjskim žganjem.
Po osmi uri je vodja pohoda zapovedal odhod proti Slevcu k spomeniku padlim borcem - na prizorišče težke bitke, ki je bila 24. decembra-1942. Za njimi se je raztegnila dolga kolona udeležencev in stopala po stari uhojeni poti, ki so jo uporabljali že borci NOB.
Hkrati so krenile tudi tekmovalne ekipe iz treh smeri. Najtežjo smer so imele ekipe ZRVS, ki so se letos potegovale za prehodni pokal Slevca. Precej daljša je bila smer za ekipe ZSMS mimo partizanske bolnišnice Pod lipo. Tabornike in gimnazijce pa je pot peljala mimo spominskih obeležij iz NOB proti Slevcu.
Na jasi pred spomenikom, ki so jo uredili lovci iz Tuhinja, so 'že od sedme ure zjutraj goreli veliki ognji. Drva zanje so že teden dni pred slovesnostjo pripravili prizadevni člani ZRVS Tuhinj. Da ogenja niso ugasnili, sta poskrbela stari lovec Jože Jeras in stari drvar Maks Kramar.
Čeprav vreme ni bilo prijetno, saj je bilo megleno in oblačno, sem in tja je naletaval sneg, se je zbralo pred spomenikom precej ljudi. Do cilja so prispele tudi tekmovalne ekipe. Domačini, člani organizacije ZZB NOV iz Tuhinja so ponudili okrepčilo, ki se je marsikomu prileglo, saj je bila pot naporna.
Z borbeno pesmijo moškega pevskega zbora PD Tuhinj pod vodstvom Viktorja Mihlečiča se je začela svečanost, na kateri je slavnostni govornik Tone Pen-gov, predsednik izvršnega sveta, opozoril na zgodovinska dejstva in na našo nalogo, da očuvamo pridobitve revolucije. Učenke osnovne šole Toma Brejca iz Kamnika so recitirale pesmi o narodnoosvobodilni borbi, pa tudi udeleženec težke bitke na Slevcu je prebral svojo pesem. Spet je zadoncla ubrana pesem moškega zbora, ki so se mu pridružili tudi ostali udeleženci, da so glasovi odmevali od vrhov in se izgubljali v zimski dan.
Udeleženci slovesnosti so s pozornostjo sledili tudi podelitvi priznanj in pokalov. Najboljša je bila ekipa ZRVS iz Tuhinja, mladinska ekipa Tuhinj II. je bila najhitrejša , v svoji tekmovalni smeri. Najboljše iz tretje smeri so bile dijakinje gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika. Vse prve ekipe so prejele pokal Slevca, vsi nastopajoči pa priznanja.
Žal se je od petnajstih prijavljenih tekmovanja udeležilo le šest ekip.
V imenu prireditelja srečanja ZRVS Matija Blejc-Matevž bi se rad zahvalil vsem za kakršnokoli pomoč: domačinom za prevoz hrane, pijače in opreme s traktorji, kmetovalcu Razpotniku iz Kostanja, ki je splužil pet kilometrov dolgo pot od spomenika do doline brez vsake pobude, učenkam osnovne šole Toma Brejca za sodelovanje v kulturnem programu, prizadevnemu moškemu pevskemujtboru iz Tuhinja in pevovodji Viktorju Mi-hlečiču, ki je kljub slabemu vremenu tvegal naporno pot na Ko-stanjsko planino.
Srečanje na Slevcu vsako leto organizira ZRVS Matija Blejc-Matevž iz Tuhinja, čeprav si še mnoge druge organizacije pripisujejo zasluge. Mnogo truda je treba za organizacijo take slovesnosti ob tem letnem času in na takem terenu. Vendar vsako leto slišimo mnogo kritik na račun organizacije slovesnosti, na primer, da ni toplega čaja na planini, da bi bilo veliko več udeležencev, če bi imeli topel prostor, kjer bi se lahko preoblekli, da ni ozvočenja, zastonj malice. Taborniki menijo, da bi lahko po njihovih pravilih organizirali tekmovalni pohod. Še bi lahko našteval predloge in pripombe, ki pa niso izvedljivi. Menim, da bi srečanje
izgubilo svoj pravi namen, če bi ga spreminjali, saj naj obuja spomine na težke dni Kamniškega bataljona in na šestnajst padlih borcev, med njimi narodnega heroja Matijo Blejca-Matevža.
V bodoče naj za tiste, ki želijo sodelovati pri organizaciji srečanja, velja, naj se oglasijo pri pripravljalnem odboru vsaj mesec dni pred srečanjem. Zagotovo bo vsak dobil svojo nalogo. Tako pa si vsak po svoje jemlje pravico do srečanja na Slevcu in s tem jemlje voljo tistim, ki so srečanje zares pripravili, a pogos'.o ostanejo neimenovani. Krivi so le za tisto, kar nekaterim ni všeč.
IVAN HRIBAR
ZAHVALA	
Ob smrti našega dragega moža in očeta	
§§¡§§¡§1 m	s
	
Karla Korošca	
. Boštenkovega ata iz Lok v	Tuhinju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter dr. Staretu za skrb ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni pogrebni obred.	
"Žalujoči: žena Terezija, sin Jože in Domine, France, Karel, Maks, Tone, Cene, Stane z družinami ter hčerka Lojzka z družino	
Loke, 3. 2. 1980	
Preživeli borci težke bitke na Slevcu se vsako leto fotografirajo za spomin, vendar jih je vsako leto manj na fotografiji
Ob nenadni izgubi našega
Jožeta PLAHUTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu
poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Perutnina Duplica, gasilcem, sosedom in župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
Vrhpolje, Kamnik, Tučna, Duplica 25. jan. 1980
:>-.v •s:-.-\.:s:<v.nv,- ^>^x
M:;
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE PRIREJA V DOMŽALSKI DVORANI
PUSTOVANJE
v soboto 16. februarja 1980 ob 20. uri in
v torek 19. februarja 1980 ob 20. uri
Igra ansambel »OMEGA 5« s pevcem Vladimirjem Samcem
Predprodaja vstopnic v Loterijskem zavodu v Hali Domžale od 6. februarja dalje
VABIMO VAS NA TRADICIONALNO PUSTOVANJE
Črna pika
Človek bi moral imeti že kar sokolje oči, da bi mu uspelo prebrati verz na Medvedovem nagrobnem spomeniku na Žalah. Medtem ko so črke nad reliefom še dokaj jasno vklesane, so one pod njim komaj čitljive. Skoraj nos moraš pritisniti tja, da lahko prebereš znani Medvedov verz • A MENE MATI SPREMLJA TVOJ POSLEDNJI REK • DA SMRT JE BOLJŠA KOT ŽIVLJENJE PRAZNO • IN JESEN LEPŠA KOT NJE DALJNI JEK •
Ko hodimo po Kidričevi cesti mimo zlatarja, žal ne nosimo s seboj lestve, zato le s težavo preberemo, kaj piše na spominski plošči pod okroglolično glavo. Piše pa tole:
/ Tukaj se je rodil
RADIVOJ PETERLIN PETRUŠKA slovenski pesnik in pisatelj in slovenski romar
Res nimamo na pretek znanih kamniških mož, pa še pri tistih smo škrtarili (pri napisih na ploščah namreč!).
SONJA HRIBOVŠEK
Rokometaši in smučarji Kamnika
v a b i j o  na ■«
VESELO PUSTOVANJE
v športni dvorani v Kamniku 16. februarja 1980 ob 20. uri Zabaval vas bo
- MOPEDSHOW
Tone Fornezzi - TOF
Janez Hočevar - RIFLE
in ansambel XII. nadstropje.
Vstopnina 200 ND
Vstopnina za maske 100 ND
Tri najlepše maske bodo bogato nagrajene.
Rezervacija vstopnic v poslovalnici Metalke v Kamniku.
POROKE:
Zoran BUNIČ iz Kamnika, strojni tehnik 24 let in Alenka ŽAGAR iz Kamnika, ekonomski tehnik stara 21 let
SMRTI:
Uršula ANŽIČ, os.,upokojenka iz Ljubljane, Goce Delčeva 32, stara 77 let
Frančiška BEČ, druž. upokojenka iz Kamnika, Mlakarjeva 6, stara 80 let
Peter DOBOVŠEK, kmet. upokoj, iz Duplice, Ljubljanska 29, star 70 let
Emilija KLUN, družb, upokoj. iz Ljubljane, Zaloška 48, stara 94 let
Marija KOŽELJ, os. upokojenka iz Laniš 3, stara 77 let
Jožefa KRALJ, os. upokojenka iz Mekinj, Polčeva pot 10, stara 85 let
Frančiška KUHAR, inv. upokojenka iz Črne pri Kamniku 12, stara 46 let
Jožef Peter MAJDIČ, kmetovalec iz Duplice, Ljubljanska 31, star 49 let
Janez PAVEC, šofer iz Podgorja 26, star 32 let .
Jožef PLAHUTA, delavec iz Vrhpolja 5, star 37 let
Katarina SVETLIN, kmet. upokojenka iz Podgorja 67, stara 89 let
Marija ZUPAN, družb, upokojenka iz Ljubljane, Dermoto-va 19, stara 83 let
Frančiška ZALETEL, osebna upokojenka iz Mekinj, Polčeva pot 10, stara 70 let
Matic ŽIBERT, otrok iz Kamnika, Mengeška pot 3, star 42 dni
• Mesečna kronika
Cesta zahtevala prvi letošnji žrtvi
Slika dogodkov na področju kršitev javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč za prvi mesec letošnjega leta je kar pestra, čeprav smo ob Novem letu izrazili željo, da bi bilo stanje na teh področjih letos boljše kot v preteklem letu. Silvester res ni zapustil posebnih posledic, čim bolj pa smo se približevali koncu meseca, tem več je bilo hude krvi in pomanjkanja raznoraznih predmetov in stvari, kar kažejo številne tatvine, pa tudi vlom proti koncu meseca. Nekateri so pri teh dejanjih že nastopili v maskah, čeprav je pust šele ta mesec. Morda pa jim je bila potrebna generalka.
JAVNI RED IN MIR
Dogodki na tem področju so zelo podobni dogodkom iz lanskega leta. Prizorišča so bila ista, nastopi podobni, stanje izvajalcev »programa« enako lanskemu, le izvajalci so se tu in tam zamenjali, nekaj pa je bilo tudi rutinerjev iz lanskega leta. Zabeleženih je bilo 2:3 prekrškov zoper javni red in mir, od tega 8 primerov razgrajanja, 5 onemoglih v »rožicah« na in za cesto, 4 primeri razbijanja, 3 pretepi itd. Največ prekrškov je bilo storjenih v gostinskih lokalih - 9, sledijo ulice - 5, stanovanja - 3 itd. Prostori za pridržanje na PM so nudili zatočišče trem občanom, kateri so imenovane prostore zapustili brez odvečne »doze«.
5. 1. je ob 18. uri vozil po Kamniku »spretnostho« vožnjo vinjeni Jože K. z Medvedove. Miličniki so mu preprečili nadaljnjo vožnjo, uporabili v postopku alkotest, ki je od strahu pozele-nel, in Jožetu vzeli vozniško dovoljenje. Jože je čez nekaj časa prišel na PM, kjer je pričel razgrajati in kričati. Kaže, da se ni mogel ločiti od svojega vozniškega dovoljenja, zato je do iztrez-nitve moral počakati zelo blizu
njega. Proti jutru je bil znatno bolj miren. Pritisk mu bo dvignil sodnik za prekrške.
17. 1. je ob 21. uri razgrajal in razbijal kozarce v Planinki Salja F. iz Suhadol. Miličniki so ga opozorili in napotili proti domu. Kaže, da je do Suhadol le predaleč, pa je Salja z družbo in z razgrajanjem nadaljeval v istem lokalu čez slabo uro. Račun pri sodniku za prekrške bo tako malo večji, nekaj pa bo morala pristaviti tudi natakarica, ki je vinjenim gostom točila alkoholne pijače.
22. 1. je ob 21.10 uri vinjeni Milan U. z Zikove žalil in zmerjal goste v Tina baru. Enega od gostov je pred lokalom tudi udaril. Kljub njegovim hitrim, a majavim nogam, so ga miličniki privedli na PM, kjer je z žalitvami nadaljeval. Tudi pretepal bi se rad, pa miličniki niso bili za to. Srboritost si je ohladil v »ohlaje-valnici«.
27. 1. je ob 20. uri obležal v Tesnicah pol ob cesti pol na cesti vinjeni Stanislav K. z Vrhpolja. Miličniki so mu hoteli pomagati proti domu, pa se je uprl in hotel počivati dalje kar na cesti, zato so mu prenočišče ponudili na Tomšičevi.
TATVINE IN VLOMI
Ceste so očiščene snega in kolo je zopet iskano prevozno sredstvo. Od 19 kaznivih dejanj gredo 4 na račun tatvin koles, v štirih primerih je zmanjkal denar, lastnike pa so zamenjali tudi avto deli, kasetni radio, meso idr. V januarju je bil zabeležen en vlom v trgovino in dva v stanovanjske hiše. Vlomilci niso imeli prevelike sreče, ker so jim že na sledi oziroma so že za zapahi.
14. 1. je ob 19.40 uri Isak B., brez bivališča in zaposlitve, hotel na Medvedovi dvema občankama iztrgati iz rok torbice. Verjetno ne zbira naslovov. Kaj hitro
so ga izsledili in spravili na varno.
25. 1. so bili miličniki obvešče-,ni o vlomu v trgovino na Duplici. Po nočnem vlomu v trgovino se je storilec Mirsad O., brez bivališča in zaposlitve, okrepčal, si nabral nekaj predmetov konfekcije in drugega blaga, potem pa sladko zaspal v garderobni omari. Poleg dneva so ga presenetili tudi miličniki. Kljub temu, da je zma-knil budilko, se ni prebudil pravi čas. Kaže, da jo je pozabil naviti.
27. 1. je ob 00.30 uri prišel skozi garažo v stanovanje Antona B. iz Zduše zakrinkani vlomilec. Napadel jcženo lastnika stanovanjske hiše in jo zbil po tleh. Iz kuhinje je odnesel 1000 din in pobegnil. Iz garaže je zmanjkalo še nekaj drugih predmetov. Na kraju je izgubil del baterije.
28. 1. je ob 0.3 uri Lado P. z Neveljske doma presenetil nočnega obiskovalca, ki mu je pobegnil, čeprav ga je Lado lovil. Pri osumljenem Maksu so poleg drugega našli tudi ključ, ki presenetljivo odgovarja ključavnici na oškodovančevih vhodnih vratih. Preiskovalni sodnik je za osumljenca odredil pripor. Stalni gost, ki redko prizna krivdo, kljub dokazom.
29. 1. so ob 20.15 miličniki na Zduši zaustavili Benedikta Z. z Brezij in pri njem našli list za žago chkularko, ki izvira iz obrata Alprem na Bakovniku. Benedikt si je isti dan v omenjenem
obratu pripravil tudi precej kotnih profilov iz aluminija, ki jih je znosil na primerno mesto za odvoz.
PROMETNE NESREČE
V šestnajstih prometnih nesrečah so bile tri osebe težje telesno poškodovane, štiri lažje telesno poškodovane, dva občana sta izgubila življenji, v sedmih primerih pa je nastala le materialna škoda. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 15 voznikov osebnih avtomobilov, štirje vozniki tovornjakov, dva pešca in en kolesar. Med najpogostejšimi vzroki si sledijo neprimerna hitrost, vinjenost in izsiljevanje prednosti.
O prometni nesreči s smrtnim izidom 18. 1. v vasi Potok smo pisali v prejšnji številki.
Istega dne se je ob 19.50 uri pripetila še ena prometna nesreča s smrtnim izidom v Vrhpolju, ko je voznik osebnega avtomobila Janez Z. iz Bele povozil na cesti ležečega pešca Jožeta P. iz Vrhpolja. Pešec je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
V obeh primerih prometnih nesreč s smrtnim izidom so neznani »strokovnjaki« razširjali nepotrebne in neresnične govorice o vzrokih smrti obeh občanov. Take govorice povzročajo nepotrebno vznemirjanje občanov, ustvarjajo zmedo in ne pomagajo nikomur in ničemur.
POHVALNO
Tokrat so med poštenimi najditelji denarnic z denarjem in dokumenti in zlatega prstana: Ivan Kelava s Klavčičeve, Janez Ma-kovec, Trg talcev, Matjaž Šinkovec, Podgorje, Leonarda Okorn, Šmarca in Miha Elezovič iz Kamnika.
MAJ
IŠČEMO POBEGLEGA VOZNIKA
V ponedeljek, 31. 12. 1979 je doslej še neznani voznik osebnega avtomobila Zastava 101, rumene barve, v križišču Kovinarska ulica-Ljubljanska cesta pri bencinski črpalki podrl pešakinjo, ki je pri nesreči dobila lažje telesne poškodbe. Prometna nesreča se je pripetila okoli 18. ure. Voznik je v križišče pripeljal po Kovinarski ulici in po nesreči odpeljal naprej. Organi za notranje zadeve naprošajo občane, ki karkoli vedo o omenjeni nesreči, ali so bili celo očividci, da to sporočijo na Postajo milice v Kamniku. Vsak oprijemljiv podatek bo dobrodošel. .
Pohod na Stol
Borce Cankarjeve čete so 20. februarja 1942 napadli Nemci na Zabreški planini pod Stolom četa se je umaknila na Mali Stol k Prešernovi koči, Nemci so izvedli napad na Stol. Četa se je umaknila, Nemci pa so zasedli kočo in jo zažgali. ' Sedaj stoji pod Stolom nova koča, ki je ob pohodu na Stol vedno prenapolnjena, saj je pohod postal množičen in bo letos že 12. po vrsti.
Tudi naše Planinsko društvo bo organiziralo izlet na najvišji vrh Karavank. Avtobus bo odpeljal v soboto, 16. februarja z glavne avtobusne postaje ob 5. uri. Prej se morate seveda prijaviti v pisarni društva, kjer boste poravnali stroške prevoza, ki so minimalni: 20 din za odrasle in 10 za mladino.
Planinska šola
Planinska šola se bo kmalu končala. Od šestnajstih predavanj, kolikor jih je v programu, se bodo zvrstila samo še štiri. Po teh bo sledilo ponavljanje snovi in na koncu za vse kandidate, ki so bili dovolj prizadevni, še preizkus znanja.
Otroci so predavanja, ki so jih vodili mladinski vodniki, alpinisti in inštruktorji, kar pridno obiskovali. Morda tudi zato, ker so bila vsa spremljana z barvnimi diapozitivi. Manjša udeležba je bila na izletih, ki jih sploh ni bilo veliko.
Število obiskovalcev planinske šole je dokaj skromno - povprečno 6 - malo, če vemo, da v šolah naše občine ni organizirana ta oblika dejavnosti, razen v osnovni šoli Stranje. Tako so mnogi otroci prikrajšani za to obliko udejstvovanja in bi morali na to misliti že ob sprejemanju Športne značke.
Obiskovanje gora tudi po normalnih poteh zahteva veliko več znanja kot katerikoli šport. Zato ni naša naloga, da zagotovimo le množičnost, ampak predvsem varnost. S tem, da vzgajamo mladino, smo to le delno zagotovili. Naš namen pa ne bo dosežen, če bo odziv na šolah tako slab.
Vzponi v novembru in decembru
Oba meseca spadata v zimsko sezono, zato je bilo pričakovati v teh mesecih manjše število vzponov, zlasti manj vzponov višje težavnostne stopnje. Zalo ugodno je bilo vreme za praznične dneve konec novembra in v začetku decembra, kar se pozna tudi pri številu vzponov. Število vzponov niti ni tako majhno: v novembru 31, v decembru 40.
Od skupno 71 tur je: 12 pristopov, 16 vzponov I. stopnje, 22 vzponov II. stopnje, 8 vzponov III. stopnje, 4 vzponi IV. stopnje, 7 vzponov V. stopnje, 2 vzpona VI. stopnje.
Šesto stopnjo sta preplezala Janez Benkovič in Marjan Kre-gar v Vežici (Lahova smer)
peto pa:
Marjan Kregar in Bojan Pollak v Koglu (Rumena zajeda, V + Al, A2), Janko Plevel, Dušan in Lado Podbevšek, Roman Štrajhar in Irena Markuš v Vršičih (smer Bolostaja, ocena V-).
21. decembra, ko se začne koledarska zima, je tudi pri alpinistih prelomnica. S tem datumom je konec zimskih razmer in začetek prave zime. Ta nam je konec decembra tudi pokazala zobe, saj je zapadlo veliko snega, tako, da so gore nekaj časa samevale. Tudi sedaj je v gorah kar precej snega in z njim nevarnost plazov. To naj bi bilo tudi opozorilo vsem tistim, za katere zima ne pomeni mrtve sezone, naj nenehno sledijo poročilom o vremenu in opozorilom pred plazovi.
IRENA MARKUŠ
Sirene so se lani večkrat oglasile
V nedeljo, 27. januarja, smo gasilci polagali račune o svojem delu v preteklem letu. Na skupščini smo ugotovili, da smo leni 14 krat krotili rdečega petelina, medtem ko leta 197*8 ni bilo nobenega požara. Tako smo lani gasili kar tri osebne avtomobile. Prvega na Korenovi cesti, drugega v Mekinjah in tretjega na cesti od Iverja proti Kamniški Bistrici. Dva sta se vžgala zaradi kratkega stika, eden zaradi odbite cevi za dovod bencina.
V gozdu na Kršiču so mladinci zgradili leseno hišico, pa so pozabili izolirati pločevinasto dimno cev pečice. Hišica se je vžgala. Pogasili smo jo ter tako preprečili vžig suhega gozda okoli nje. V Kaiišah je gorelo leseno gospodarsko poslopje, v nevarnosti pa sta bili dve leseni stanovanjski hiši v neposredni bližini. Požar smo pogasili z vodo iz cisterne ter obvarovali bližnji leseni hišici. Na vrhu Črnivca, na meji med Kranjsko in Štajersko, smo gasili leseno stanovanjsko hišico z vodo, ki smo jo pripeljali s seboj in več kot polovico hiše rešili. Tudi tu je vmes vžig ali požig, saj elektrike ni bilo v njej. Gorelo je še v stanovanju na Šutni in gostilni na Starem gradu, požara pa so stanovalci že pred nami pogasili. To so znaki samozaščite, ki vsekakor pomembno vpliva na zmanjšanje škode.
Trikrat smo gasili gozdni požar okoli Kamnika. Prvič na Starem gradu, kjer je pogorelo 3 ha gozda, vzrok je bila verjetno odvržena cigareta. Drugič smo gasili vSp. Palovčah in tretjič pod Grohatom. V obeh slučajih je nastal požar zaradi iskre, ki jo je prenesel veter s travnika, kjer so požigali vejevje.
Največ škode je nastalo lani ob požaru v tkalnici SVILANIT, 20. decembra ob 20.30 uri. Poleg gostega plina in nevidljivosti v tkalnici je
bilo gašenje otežkočeno še zaradi skoraj nemogočega prezračevanja. Šele po triurnem spopadanju je gasilcem, opremljenim z izolirnim dihalnim aparatom, uspelo pogasiti požar. Naša enota je gasila pri južnih vratih, pri severnih so bili poklicni gasilci iz Ljubljane, ki so nam prišli na pomoč. Sicer se včasih vžge katera od statev v tkalnici, toda takega požara v SVILANITU še ni bilo.
Lani so požare gasili 103 kamniški gasilci, gašenje je trajalo 218 ur. Škoda je bila v razmerju 1:3 v dobro obvarovanega ljudskega premoženja. Prebivalstvu smo nudili vso pomoč tudi ob poplavah oziroma večjem deževju, ko naraste talna voda, ker kanalizacija ne odvaja dovolj hitro. Štiri dni oziroma 41 ur smo črpali vodo na več krajih po Kamniku in okolici. Ta voda naredi veliko škode v stanovanjih, kleteh in garažah, saj mokrota še dolga leta ostaja v zgradbah.
Gasilci so se izpopolnjevali v strokovnem znanju na številnih vajah in tekmovanjih. Dve večji vaji v sodelovanju s civilno zaščito sta pokazali, kako bi se gasilci in reševalci znašli ob kaki večji nesreči, bodisi ob potresu ali vojni. Trije člani društva so uspešno zaključili častniški tečaj ter napredovali v gasilskega častnika. Hitri razvoj industrije s svojimi tehničnimi problemi namreč zahteva od gasilcev vedno več znanja in prakse za uspešno gašenje in reševanje.
V okviru prireditev ob 750-letnici mesta Kamnik je Občinska gasilska zveza Kamnik razvila svoj novi prapor. Ob tej priliki je bila parada po Kamniku, v kateri je sodelovalo preko 600 udeležencev, od članov, članic, pionirjev, obveznikov civilne zaščite, pa tudi narodnih noš ni
manjkalo. Na koncu povorke je bilo še 85 gasilskih vozil raznih vrst iz raznih krajev Slovenije.
Člani in pionirji so z velikim veseljem pozdravili izjavo večletnega predsednika ing. Franca Dolenca, da so načrti za novi gasilski dom že v delu. Lokacija je določena ob Viatorjevi garaži na Kovinarski cesti. Za opremo novega gasilskega doma smo namenili ves dohodek od vseh zabavnih' prireditev, ki so lani izredno dobro uspele. Tudi vnaprej bomo po svojih močeh zbirali sredstva za novo orodje, vozila, opremo za novi gasilski dom.
Finančni načrt gasilskega društva predvideva
nabavo orodja in zaščitne opreme, vzdrževanje vozil in drugega za uspešni razvoj društva v višini 350.000 din, in ga bomo poskusili uresničiti v letu 1980. V načrtu dela za tekoče leto predvidevamo poleg povečanja števila vaj še tečaj za izprašane gasilce, to je za nove člane, ki se bodo usposabljali za uspešno gašenje in reševanje kakor tudi za preprečevanje požarov na svojih delovnih mestih in v Kamniku. Predvidevamo tudi usposabljanje stanovalcev, posebno v blokih in stolpnicah od severa Kamnika do konca Duplice, v samopomoči. Vodilo nas bo geslo: »Bolje je preprečevati požare, kakor jih gasiti«.
JOŽE BERLEC
I
Republiško prvenstvo v smučarskih tekih
Prve kolesnlce kolesarskega društva
Na odlično pripravljeni progi, ki sta jo pripravila kamniška trenerja za smučarske teke Peter' Lanišek in Danijel Brelih, je 19. in 20. januarja v tekmovanju za naslov republiškega prvaka merilo v Tunjicah pri Kamniku svoje moči nad sto tekačev in tekačic. Za tekovanje posameznikov so bile proge speljane v dolžini deset, osem in pet kilometrov, štafete pa so se pomerile na pet hi deset kilometrov dolgi progi.
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela občinska konferenca SZDL Kamnik, ki je pripravila za tekmovalce tudi lepe in praktične nagrade. Posebno pohvalo zaslužili sodniška sekcija, ki je svojo nalogo dobro opravila. Da seveda ne govorimo o tem, da je Kamnik dobil novo tekaško progo, ki bi lahko služila tudi za organizacijo mednarodnih tekmovanj.
Poglejmo še, kako so se na republiškem tekmovanju v smučarskih tekih odrezali -naši športi-niki oziroma člani smučarskega kluba Kamnik - v tekmovanju članic na S km se je Joži Kladnik uvrstila na 2. mesto,
- v tekmovanju mlajših mladink na S km je bila Tatjana Smolnikar druga, Barbara Novak pa deveta,
- med mlajšimi mladinci, ki so se pomerili na 8 km dolgi progi, je bil Ivan Sušnik tretji, Robert Smolnikar peti, Stane Kavaš sedmi in Franc Kavčič dvanajsti,
- med člani se je na 15 km dolgi progi Andrej Lanišek uvrstil na 9. mesto, Zvone Kemperl pa na 17. mesto
- starejši mladinci so tekmovali na 15 km dolgi progi in Andrej Nadvešnik se je uvrstil na 12. mesto, Andrej Balantič pa na 22. mesto.
Med posamezniki je bilo prijavljenih 106 tekmovalcev, nastopilo pa jih je 93.
In še uvrstitve naših v štafetnih tekih:
- mlajše mladinke so tekmovale na 3 x 5 km, Kamničanke Tatjana Smolnikar, Meta Brelih in Majda Lanišek so se uvrstile na 3. mesto,
- mlajši mladinci so se pomerili na 3 x 5 km, naša ekipa v sestavi Robert Smolnikar, Stane Kavaš in Ivan Sušnik je uvrstila na 2. mesto,
- starejši mladinci so tekmovali na progi 3 x 5km, Kamniča-ni v sestavi Stane Lamprečnik, Andrej Nadvešnik in Andrej Balantič so se uvrstili na 6. mesto
FRANC SMOLNIKAR
Šah-Šah-Šah
Šahovska sekcija Virtus Duplica je v soboto, 29. decembra lani pripravila odprto šahovsko prvenstvo kamniško-domžalskega območja. Pomerili so se najboljši šahisti obeh občin, ki so igrali sedem kol po švicarskem sistemu, tako da je vsaka igra trajala petnajst minut. To je bil prvi tak turnir na tem območju, ki ga popularno imenujejo vikend turnir. Nastopilo je šestindvajset igralcev, kar je za prvo tako srečanje kar dovolj.
Tekmovanje je prikazalo pravo moč tekmovalcev, saj so bili vsi mojstrski kandidati med najboljšimi. Po končanih sedmih kolih sta si prvo mesto razdelila Marjan Karnar in Vid Vavpetič iz Domžal, ki sta remizirala le medsebojno partijo, ostale igre pa dobila. Na takih tekmovanjih pogosto prihaja do delitve mest, zato se rezultat izračuna po Buc-holz sistemu.:
Marjan Karnar, 6,5 točk, Vid Vavpetič, 6,5 točk, Jože Skok in Vlado Ivančič, 5 točk, Milan Osolin in Slavko Bergant Sta si delila 5. in 6. mesto, sledijo Bavčar, Trebušak, Božič, Vuksano-vič, Zupančič, itd.
Na decembrskem brzoturnirju šahovskega kluba Virtus je prepričljivo zmagal Karnar s 14,5 točk pred Vavpetičem z 12 točkami in Trebušakom s 10,5 točkami. Sledijo Zupančič 10 točk, Lanišek 8 točk, Bine Štrajhar 6 točk, itd.
Na novoletnem brzoturnirju ŠK Virtus je zmagal Slavko Bergant pred Laniškom in Trebušakom.
Na novoletnem turnirju ŠK Domžale, kjer so igrali skoraj vsi
najboljši brzoturnirski igralci Slovenije, pa je zmagal Karnar z 19 točkami in tako znova potrdil odlično pripravljenost preteklega leta. Za njim so se zvrstili Kon-valinka, 17,5 točk, Draksler, 17 točk, Trampuš in Vošpernik 16,5 točk, Mušič, Kutin, D. Ivačič, Vavpetič, Bavčar in tako dalje.
ANTON TREBUŠAK
Športne igre mladih
Na skupni seji sekretariata OK ZSMS in športnih referentov osnovnih organizacij ZSMS smo se dogovorili za potek letošnjega tekmovanja mladih za pokal OK ZSMS. V razpravi je bil nekoliko spremenjen in dopolnjen pravilnik tekmovanja, OO ZSMS pa so prevzele posamezne discipline tekmovanja, ki jih bodo organizirale po naslednjem razporedu:
23. in 24. februar - streljanje -organizator OO ZSMS 15. in 16. marec - šah - organizator OO •ZSMS Duplica
22. in 23. marec - namizni tenis - STOL
29. in 30. marec - odbojka -organizator OO ZSMS SVILA-NIT
12. in 13. april-rokomet-orga-1 nizator OO ZSMS TITAN 19. in 20. - mali rokomet - organizator OO ZSMS Nevlje 11. maj - kros - organizator OO ZSMS Volčji potok 17. in 18. - košarka - organizator OO ZSMS Komenda
STANE ZARNIK
Člani kamniškega kolesarskega društva nestrpno odštevajo dneve, ki jih še ločijo od pomladi. Gre za kolesarsko pomlad, ki bo, vse tako kaže, bogato razcvetena s tovrstno rekreativno aktivnostjo. Odgovorno, čeprav komaj dobro začelo delo v novoustanovljenem društvu, je mogoče razumeti kot zagotovilo za prihodnje telesnokulturne uspehe.
Na prvi razširjeni seji izvršnega odbora društva, ki je bila 25. januarja letos, so poleg pregleda že opravljenega dela, začrtali tudi delovne naloge za letošnje leto. Na sejo so bili vabljeni tudi referenti za telesnokulturno dejavnost iz vseh kamniških delovnih organizacij. Žal so se vabilu odzvali le iz Titana, Stola, Alprema in Svilanita.
V kamniško kolesarsko društvo je treba vključiti kar največ občanov, je bilo vodilo osrednje točke dnevnega reda. V kolikor se občani le ne bi neposredno vključili v društvo, bodo organizirani kolesarji skušali poiskati takšne oblike vzpodbujanja k tovrstni aktivnosti, da bodo pri posamezniku nevsiljivo netile želje do kolesarjenja.
"Da bi delo potekalo organizirano in da ne bi bila društvena aktivnost odvisna predvsem od enega ali dveh posameznikov, je izrvšni odbor določil referente za posamezna dela in naloge. Med njimi je bilo največ pozornosti namenjeno delu, ki ga bosta opravljala referenta za delo z osnovnošolsko mladino in zaposlenimi v delovnih organizacijah. Prav na tem področju bo potrebno tesno sodelovanje s tisti-
mi, ki so odgovorni za telesnokulturno dejavnost. Možnosti, pa tudi potreb za sodelovanje, je veliko. Kolesarsko društvo si bo prizadevalo, da bi v sodelovanju s šolami in delovnimi organizacijami pripravilo zanimive programe kolesarskih akcij. Pri tem bodo v veliko pomoč nekateri preizkušeni kolesarski strokovnjaki, ki so že v društvenih vrstah, pa tudi ljubitelji tega športa, za katerega skoraj ni treba več kot kolo in cesta.
JBrez denarja seveda ne bo šlo. Osnovna sredstva se bodo nabrala iz društvene članarine. Učenci osnovnih
šol bodo morali prispevati vsako leto 100 dinarjev, mladina ki nima lastnih dohodkov 200 dinarjev, odrasli pa 300 dinarjev. Članarino je mogoče plačati pri Pertotovih v Bakovniški ulici št. 7 na Bakovniku.
Čeprav ostaja društveno vodilo ljubezen do kolesarskega športa in idealizem, si društvo obeta finančno pomoč tudi iz sodelovanja z delovnimi organizacijami in vsemi zainteresiranimi v občini. Pravzaprav gre pri tem za medsebojno pomoč in brez dvoma - za splošno korist.
ANDRAŽ TERŠEK
Fotografija je bila posneta oktobra leta 1926 v Logatcu. Toda na njej so tudi kamniški kolesarji. Peti kolesar z leve proti desni je naš občan, nekdaj imeniten kolesarski tekmovalec, Slavko Jesenovec.
Kamničanke odlične druge
Na kegljišču Planinke se je končalo kvalifikacijsko tekmovanje najboljših slovenskih keg-Ijavk za nastop na ekipnem prvenstvu Slovenije. Največ uspeha so imele članice Gradisa, odlično drugo mesto pa je pripadlo Kamničankam. Dvoboj dveh najboljših ekip se je končal v korist Gradisa, ki je v prvem krogu zmagal z prednostjo 47 kegljev, v
drugem pa je bila razlika le 12 kegljev. Najboljša posameznica pri domačinkah je bila Osolin Veronika, pri zmagovalni ekipi pa bivša državna reprezentantka Čuličeva. Mlada in perspektivna ekipa Kamnika pod vodstvom neumornega Janeza Sedušaka upa na dober rezultat tudi v zaključnem delu. Za pravico nastopa v prvem
Nov uspeh lokostrelcev
Lokostrelci šo letošnjo sezono začeli s preglednim republiškim turnirjem, ki je bil 13. januarja v Ljubljani in so se ga udeležili tudi prizadevni kamniški lokostrelci, ki so spet zabeležili lep uspeh kljub nerednemu treningu.
Največji uspeh sta dosegla mladinca Miro Čolnar in Mile Desnica, ki sta v sicer ne prehudi konkurenci zasedla odlično prvo in drugo mesto ter tako potrdila svoje znanje in nadarjenost.
Dobro sta se odrezala tudi člana Vojko Čolnar, zasedel je 6. mesto in Andrej Pečevnik, ki je za njim zaostal za dve mesti.
Posebej moram omeniti, da so se na tem turnirju zbrali vsi najboljši slovenski lokostrelci in da so tekmovali v instiktivnem slogu, to je v streljanju brez merilnih naprav. Verjetno bi naši ro-kostrelci na tem tekmovanju dosegli še boljše rezultate, če bi imeli ustrezen prostor za redne treninge v zimskem času.
Tekmovanja se je udeležil tudi Frenk Vengust, član državne lo-
kostrelske reprezentance v prostem streljanju in po prvih desetih serijah vodil, zaradi spodrsljaja pa se je ob koncu tekmovanja uvrstil na 12. mesto. Frenk Vengust je namreč nekakšen mentor kamniških lokostrelcev in prav njemu se lahko zahvalijo za precejšen delež uspeha.
Kamniški lokostrelci upajo, da bodo klub težavam, s katerimi se srečujejo, kmalu ustanovili lokostrelski klub Kamnik ki naj bi jim pomagal k še večji priljubljenosti športnega lokostrelstva.
DUŠAN OREHEK
Tristo ur pod
Ob koncu leta vsi delamo obračune, inventure in preglede dela za vse leto. Jamarski klub Kamnik prav gotovo sodi med tiste, ki so svoje načrte dosegli in celo presegli.
V preteklem letu smo pripravili več dvodnevnih akcij v podzemlje, tako v visokogorskem svetu kot na matičnem Krasu. Raziskali, izmerili in obdelali smo preko trideset jam, od tega je bilo vsaj petnajst takšnih, kjer smo bili prvi obiskovalci. Lani smo dobili svoje prostore na ZTKO, kjer imamo nemotene sestanke in kjer shranjujemo opremo. Nabavili oziroma obnovili smo nekaj iztrošene opreme, nekaj denarja smo porabili za raziskovalne namene. Na mnogih mestih v jamah in breznih smo namreč pustili pritrjene vrvi ter tako olajšali delo drugim jamarjem. Kot večino klubov tudi nas tarejo denarne stiske, saj je treba vso opremo uvoziti, cene pa so zelo visoke. A bolje je varno raziskovati z nepoškodovano opremo kot pa viseti na iztrošenih in nezanesljivih vrveh.
V jesenskem času smo z vrsto predavanj prikazali naše delo šir-
šemu krogu ljubiteljev podzemne narave in Krasa. Obiskali smo tudi šole in mladim na štirih predavanjih prikazali okrog dvesto barvnih diapozitivov. Zanimanje mladih daje upanje, da jamarstvo na kamniškem stoji na trdnih temeljih in da ima gotovo bodočnost.
Za največjo in najuspešnejšo akcijo preteklega leta štejemo tridnevno raziskovanje ob 29. novembru. Tudi takrat smo se odločili za Kamniške Alpe. Šesterica dobro utrjenih in izurjenih jamarjev je prebila na delu v Kamniški jami preko tristo ur, ali še drugače, vsak član ekipe je bil po 52 ur neprekinjeno pod zemljo. Da je delo teklo hitreje, smo se razdelili v dve ekipi s po tremi člani. Medsebojno pa smo bili povezani z brezžičnimi sprejemniki. V treh dneh smo namerili preko osemsto metrov novih rovov, spustili smo se do globine 160 metrov in našli precej novih »žepnih« delov jamskega sistema Kamniške jame. Velik prepih nekje na stropu »velike dvorane« nam je še naprej ostal neznanka o morebitnem prehodu v zgornjo etažo V eni od naslednjih akcij bomo obarvali podze-
mni tok vode, saj bomo le tako ugotovili, v kateri smeri naj nadaljujemo raziskovanje jame. Kot na vseh dosedanjih akcijah v tej jami smo tudi tokrat spali v jamarskih mrežah in spalnih vrečah. Tudi oprema je bila odlična, tako da smo imeli nekaj težav le z vodo, ki je bila neobičajno velika. Sicer pa velja, da te v jami prva hladna kaplja za vrat pošteno strese, ko pa si premočen do kože, se za posamezne kaplje ne zmeniš več. Hrano, ki mora biti visokokalorična, smo imeli v konzervah (Eta), greli pa smo jo na plinskem kuhalniku ter s tem tudi preizkušali kuharske sposobnosti. Zaradi velikih naporov, nizkih temperatur (pozimi in poleti je v jami 4 stopinje Celzija) in dolžine akcije smo vsi shujšali za kakšen kilogram, vendar smo težo hitro nadoknadili. Nepozabni spomini pa bodo ostali za vselej: tovarištvo, medsebojna pomoč in delo so nas bodrili, da smo naredili več kot smo predvideli. V dvoranah in meandrih, kamor smo se prebili prvič, smo postavili kamnite »možice« v znak, da so tod že bili kamniški jamarji.
DANE HOLČAR
kolu 16. in 17. februarja na kegljišču Gradisa v Ljubljani se je tokrat potegovalo 13 ekip, najboljših sedem iz Kamnika pa nadaljuje tekmovanje za končnega prvaka Slovenije. Prvih pet najbolje uvrščenih ekip iz lanskega prvenstva se bo pridružilo ostalim brez kvalifikacij. Zaključni boji bodo potekali v štirih kolih (v Ljubljani, Ajdovščini, Celju in Trbovljah).
Prireditev v Kamniku je vzorno organiziral Kegljaški klub Kamnik.
Rezultati (dva nastopa 6 x 100 lučajev): 1. Gradiš (Ljubljana): 4741 kegljev, (Burnik 803, Klemenčič 774, Marčič 789, Cenčič 757, Kralj 782, Culič 829); 2. Kamnik: 4682 kegljev, (Volčič 740, Griljc, Matoh 775, Pestotnik 791, Peterka 778, Bele 788, Osolin 810); 3. Ljubljana 4614 kegljev, 4. Kočevje 4587 kegljev, 5. Rudar (Trbovlje) 4562 kegljev, 6. Konstruktor-Branik (Maribor): 4527 kegljev,
7. Fužinar (Ravne) 4519 kegljev,
8. Tekstilna (Ajdovščina): 4509 kegljev, 9. Tomos (Koper) 4418 kegljev, 10. Partizan (Krško) 4322 kegljev, 11. Ilirska Bistrica 4268 kegljev, 12. Jesenice 4Č48 kegljev', 13. Konus (SI. Konjice) 3832 kegljev
PERČIČ ANDREJ
Sprejmem naročila za popravilo pralnih strojev. Naročila po telefonu (064) 42-052
Šop ključev z obeskom BAR MITNICA, izgubljen v soboto od pošte do MITNICE v Kamniku, vrnite proti nagradi v Dnevnik, Kamnik, Jap-Ijeva 6
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.