w co^ovtnL Leto 1X1. fteu. 95 V umnimi, v fBKK 24. aprila 19Z8. Cena Dla r Izhaja vsak dan popoldne, Uvxemil nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.5<> Din, večji tnseratj peti! vrsta i.— Din. Popust po dogovora Inseratni davek posebej. »Slovenski Na rod < velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ca inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica St 5, prltllcle. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica §L 5. L nadstropje. — Telefon 2034. Praga in Ljubljana v bratskem objemu impozanten sprejem delegacije zlate Prage v Ljubljani - Navdušene ovacije milim gostom na kolodvoru in po mestu - Svečana seja občinskega sveta Ponovno dokumentirano geslo »Zvestoba za zvestobo" Poset delegacije zlate Prage v Sloveniji je nov dokaz, da smo Slovenci s Čehi nerazdružno zvezani in da ni sile, ki bi uničila to iskreno prijateljstvo in bratsko slogo. Težko je pričakovala vsa naša javnost predstavnike zlate Prage, te zibelke svobode in napredka še nedavno podjarmljenih slovanskih narodov. In ko so danes v zgodnjih jutranjih urah prestopili meje Slovenije, so bili deležni takega navdušenega sprejema, tako nedeljenih simpatij in prisrčnih ovacij. da so se lahko prepričali, da imajo tudi v Slovencih prijatelje, ki jim bodo stali kot predstavnikom bratskega naroda v sreči in nesreči zvesto ob strani. Na vseh kolodvorih do Ljubliane so bile zbrane množice ljudstva na čelu s predstavniki oblasti in povsod je bila delegacija slovanske Prajre predmet navdušenih ovacij. In prav je, da Slovenija tako prisrčno sprejema mile češke goste. V tem vidimo najboljše jamstvo za lepšo bodočnost obeh narodov, za uspešno sodelovanje na vseh poljih javnega življenja in za utrditev v skupni borbi priborjene svobode. Sprejem na kolodvoru K sprejemu češkoslovaških gostov, ki so se pripeljali ob 8. zjutraj z brzo-vlakom iz Zagreba, se je zbralo na glavnem kolodvoru kakor tudi pred njim mnogoštevilno občinstvo. Na peronu gl. kolodvora so pričakovali delegacijo mesta Prage župan dr. Dinko Puc in podžupan prof. E. Jarc s celokupnim občinskim svetom ljubljanskim. češkoslovaški konzul dr. Resi. div. general Nedić, zastopnik velikega župana vi. svetnik dr. R. Andrejka, članstvo Češke obce, delegacija JČL s predsednikom posl. dr. Kramarjem, častna dvorna dama ga. Tavčarjeva z narodnim ženstvom in deco v narodnih nošah, starešinstvo Jugoslovenskega sokolske-ga saveza s starosto E. Ganglom na čelu. direktor ljubljanske žel. direkcije ing. Knežević, poslanik Ivan Hribar, pravoslavni prota Jankovič, zastopniki oficirskega zbora, deputacija Zveze slovenskih obrtnikov s predsednikom Re-bekom, deputacija Orlovske zveze, magistralno uradništvo z ravnateljem dr. Zarnikom na čelu in mnogoštevilna druga zastopstva raznili organizacij in kor-poracij. Pevski društvi »Ljubljanski zvon« in »Slavec« sta prišli korporativno z zastavama, prav tako skavti in skavtinje s tremi prapori. Kolodvor je bil po zaslugi postajena-čelnika g. Ludvika prav okusno okrašen z zelenjem in državnimi ter narodnimi zastavami. Ko je pripeljal zagrebški brzovlak na kolodvor in so se ob oknih svojega vagona pokazali češkoslovaški gostje, je zaorilo na tisoče navdušenih vzklikov v pozdrav. Ljudje so mahali z robci, klobuki in cvetjem, dolgotrajne ovacije so se neprestano ponavljale. Pozdrav ljubljanskega župana Ko so gostje izstopili in se je vihar navdušenja nekoliko polegel, jih je pozdravil najprej češkoslovaški konzul g. dr. Resi, nato pa jih je nagovoril ljubljanski župan dr. Dinko Puc z naslednjimi besedami: «2e svetovna vojna je pokazala, da ni samo prazna beseda pregovor, da kri ni voda. Severni in južni Slovani smo se našli na istem potu in preko Dunaja in Budimpešte smo si podali roke v vzajemnem objemu. Današnji Vaš obisk je prvi oficijelni v Ljubljani, in jamstvo mu je, da bo naše medsebojno razmerje v bodoče še prisrčnejše, kakor je bilo doslej. Nadejamo pa se, da ta obisk ne bo zadnji, kajti uverjeni bodite, da Vas sprejema ljubljansko prebivalstvo z odprtimi rokami, kakor sprejme brat brata. Ljubezen se ne da markirati, simpatije ne potvoriti. In zato se boste lahko prepričali, da ste nam najmilejši gostje. Bodite nam iskreno pozdravljeni, dobrodošli!» Po govoru župana dr. Puca so se burne ovacije ponovile. Mnogim so blestele v očeh solze ginjenosti, ko so pozdravljali zastopnike zlate Prage, s katero veže ljubljansko prebivalstvo toliko bratskih, prisrčnih spominov. Soproga župana dr. Puca je izročila krasen šopek soprogi praškega župana dr. Baxe. ki je po rodu Hrvatica. Posebno prisrčen je bil prizor, ko je mala učenka 3. razreda mestnega liceja Vida Fettichova. oblečena v slovensko narodno nošo na čelu svojih tovarišic v lepem in prisrčne nagovoru izročila soprogi dr. Baxe lep šopek. Vojaška godba, ki je bila postavljena ob peronu, je zaigrala češkoslovaško himno ob ponavljajočih se navdušenih ovacijah občinstva. Po7drav predsednika JČL Nato je pozdravil češkoslovaške goste predsednik Jugoslovenske-češko-slovaške lige, ljubljanski nar. poslanec dr. A. Kramer v češkem jeziku. V svojem govoru je naglašal. da prisrčno pozdravlja v imenu JČL mile goste na zgodovinskih tleh vzajemnega češko-slovaško-iugoslovenskega dela. Že naši predniki so romali v zlato Prago, da tam v najbridkejših časih polnijo svoja srca z novimi nadejami, da se zopet in zopet učijo upati in delati za narodno bodočnost. Ljubljana in Praga sta od davnine najintimnejši sestri in Ljubljana je ponosna, da je prva v Jugoslaviji sledila vzgledu Prage in ustanovila svojo Ligo. ki naj sistematično nadaljuje delo za naše bratstvo na vseh poljih našega narodnega življenja. Posebno prisrčno pozdravlja govornik še gospo dr. Ba-xovo, hčerko našega naroda, ki kot so Woga enega prvi čeških mož zaslužno vrši nalogo zaščitnice praske Lige. Dr. Kramerjevemu vzkliku dragim gostom se je občinstvo pridružilo z burnimi Na zdar klici. Odgovor primatorja dr Baxe Primator dr. Baxa se je globoko gi-njen zahvalil za prisrčni in impozantni sprejem z besedami: «Prosim vas, da sprejmete našo naj-prisrčnejšo zahvalo za lepi sprejem v vašem krasnem mestu. Moram reči. da smo z največjo radostjo pričakovali trenutka, ko izstopimo iz vlaka v krasni, beli Ljubljani, ki je nam izmed vseh slovanskih mest najbližja in najbolj pri srcu. sai so Vaši zastopniki skupno z našimi na Dunaju v državnem zboru tvorili močan blok in enotno telo Zelo me veseli, da morem pri oficijelnem posetu Prage pozdraviti Vašo krasno belo Ljubljano. Živela bela Ljubljana!* Govor primatorja dr. Baxe je občinstvo sprejelo z navdušenimi ovacija-mi in vzkliki: »Živela zlata Praga! Na zdar! Živeli Čehoslovaki!< Ovacije gostom so se neprestano ponavljale, ko so se seznanjali predstavniki ljubljanskega občinskega sveta in ostalih korporacij s predstavniki praške mestne delegacije. Med viharnimi vzkliki in zvoki vojaške godbe so odšli nato gostje pred kolodvor, kjer jih je sprejela z burnim vzklikanjem ogromna množica. Pred kolodvorom so sedli v avtomobile ter se med živahnimi pozdravi občinstva in zbrane šolske mladine ki je tvorila po ulicah špalir. obsipala goste s cvetlicami, odpeljali v hotel «Union», kjer so nastanjeni. Gostje V Ljubljano so dospeli kot predstavniki mesta Prage primator župan dr. Baxa z gospo soprogo ter člani praškega občinskega sveta gg. Antonm Pon-deliček, Josef Martinec, Josef Liznar, J ose! Brožek, dr. Otokar Ružička. dr. Petr Zenkl, Vaclav Černy, Ferdinand Kellner, Antonin Haitman, Jan Černy, Alojzij Tylinek, dr. Ludvik Singer in mag. nadsvetnik dr. Emanuel Stehlik-Čenkov. Pred Unionom Od kolodvora do «Uniona» je šolska mladina obsipala goste v avtomobilih s svežim cvetjem. Vidno vzradoščeni so se gostje zahvaljevali navdušeni mladini. Ogromna množica je nato odšla pred «Union» in prirejala Čehom viharne ovacije, ko so se prikazali na oknih prvega nadstropja. Na hotelskem balkonu se je pojavil tudi praški župan dr. Baxa z gospo soprogo in se zahvaljeval za prisrčne ovacije. Slednjič je mogel dr. Baxa spregovoriti raz balkon nekaj zahvalnih besed povdarjajoč da ga veseli, da predvsem slovenska mladina izkazuje svoje odkrite simpatije češkoslovaškemu narodu. Z željo na skorajšnje svidenje je praški župan z gospo soprogo zapustil balkon. Navdušene Ljubljančanke in Ljubljančani so še dolgo nato prirejali burne ovacije gostom na okpnih in jim metali cvetlice. Naposled se je množica, ki ie zastopnike zlate Prage sprejela nad vse prisrčno in iskreno, polagoma razšla. Ko so se množice razšle izpred hotela razveseljivo Batrovčevo moderno glasbeno orijentacijo. Kot urednik »N. M.« mu za propagando naših novih glasbenih teženj izrekam iskreno zahvao. Pri klavirju je več kot svojo dolžnost izpolnth g. H. Svetel. Pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« se pod >vojim korajžno-delavnim prevovodjo g. Preml-Čem obetajo čim dalje lepši časi. —č. Kepertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. 24 aprila, torek: Zaprto 25 aprila, sreda: Boljši gospod. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah Izv. 26 aprila četrtek: INR1 Znižane cene. Izv. 27 aprila, petek: Mladost Red B. 25. aprila, sobota: ob 15. INRI- Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Opera. Začetek ob pol 20. 24. aprila, torek: Carmen. Gostovanje barkonista Krajeva. Red D 25 aprila, sreda: Zaprto. 26. aprila, četrtek: Mignon. Red A. 27 aprila: petek: Zaprto. -5 aprila, sobota: Zmagovalka oceana, opera. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah. Izv. Znamenito gostovanje. Ljubljanskemu občinstvu znam igralec Pavel \Vegener, katerega imajo obiskovalci Ljubljanskih kinov iz njegovih neš tetin vlog v dobrem spominu, gostuje v ponedeljek, dne 30 t m. v opernem gledališču s svojim ansamblom. Uprizorijo Andrejevo interesantno dek) »Misel«. Vstopnice se dobe od torka da>je v predprodaiji v opernem gledališču. Natančna zasedba bo pravočasno objavljena v dnevnem časopisju. Opozarjamo občinstvo, da z ozirom na izredno senzacijo, ki jo predstavlja to gostovanje in pa na naval, kf bo vladal pri blagajni, kupuje in rezervira sedeže vnaprej. V sredo, dne 25. t. m., se uprizori zadri}^ v tej sezoni Has ene leve rje v a zabavna komedija v osmih slikali »Boljši gospod«. V nastavni vlogi nastopa g. Rogoz, ostale vloge pa so v rokah dam: Medvedove, Danilove. Debe-ijakove in Rakarjeve ter KI- Gregorina, Lipaha. KraHa. Režijo vodi prof. Šest. Predstava se vrši po Izredno znižanih cenah od 15 Din navzdol. »INRI«. Da se omogoči tudi manj trnovitim sk>jem pose* pasttaoske igre. katere avtorja sta Gregorin in dr. Tommec, se ponovi zadm#č v četrtek zvečer ob osmih. Cene so znatno znižane. Pri predstavi sodeluje muzika dravske divizije, katera izvila dela Bachovega Matejevega pasikma v prireditvi dr. Certna. Vstopnice se dobe v predpTodaji pri dnevni blagajn! odnosno se lahko rezervirajo is tortam p temen kn potoni. Gostovanj« namenltega Eolcanfcaaa baritona Krajeva. Danes nastopi v Opori »Car-men« bolcanski baritoni«* Krstov kot ftr amgo Gost je znan šarom Evrope po vseh veUkih mestih kot izreden pevec prekrasno kvaifcet. V ostati zasedbi nastopalo gg- Gospodinov. Mobo-rič, Perfco. Naskrvno vlogo poje ga. Tmerry-Karvčnikova. Zanimanje za sestanek Narodne skupščine Radikalski nezadovoljneži se protivijo veriiikacji dr. Nagvjeve-ga mandata. — Vladni krogi napovedujejo vstop g. Davidovića v vlado. — Beograd, 24. aprila. Ker je Narodna skupSeina sklicana za v četrtek dne 26. t. m., je zavladala v Beogradu zadnje dni zopet večja živahnost. Danes popoldne se sestane finančni odbor, ki bo razpravljal o nekaterih predlogih vlade. Politični krogi z zanimanjem pričakujejo to sejo, ker je znano, da imajo radikalski nezadovoljneži skupno z opozicijo večino. Po ostrih nastopih med nezadovoljneži iu vuki-čevićevci zadnje dni ni izključeno, da pride že na seii finančnega odbora do obračuna, zlasti še, ker napovedujejo nezadovoljneži oster afront proti vladi na prihodnji seji Narodne skupščine. Za sejo Narodne skupščine vlada v vseh političnih krogih še posebno zanimanje, ker jc na dnevnem redu verifikacija mandata dr. Nagvja. Dr. Nagy je bil izvoljen v Subotici na vladni listi kot natmestriiik takratnega ir>ini-■msbra pravde gosp. dr. Subotića. Vladni radikali so v Subotici onen.omočili izvolitev pašičevca na ta način, da so se zvezali z Madžari in so kandidirali predsednika taarošnje madžarske stranke dr. Nagvia. Po imenovanju dr. Subotića za predsednika kasacijskega sodišča je prišel sedaj dr. Nagy v na- rodno skupščino. Radikalski nezadovoljneži pa se verifikaciji lljegovtfca mandata odtočri* proiivi;o. ker ne zna državnega jezika. Že v v e rt lika-cijskem odboru so odločno nastopili proti verifikaciji, zdaj pa groze, da bodo to priliko v Narodni skupščini izkoristili za oster napad na vlado, da tako prisilijo g. Viikičeviča, da izvaja konsekvence in odstopi. Politični krogi z zanimanjem pričakujejo to borbo, ker se bo pokazala moč radikalskih nezadovoljnežev in_ g Vitki čc vi ca v radikalskem klubu. Če razpolagajo nezadovoljneži res s tolikim številom poslancev, kakor zatrjujejo, bi ostala vlada v manjšini iu bi morala po vseh parlamentarnih običajih odstopiti. V vladnih krogih zelo skeptično presojajo položaj in demokratska «Pravda> napoveduje krizo vlade že takoj po prvi seji Narodne skupščine. Demokratje so zelo rezervirani in ne dajejo o položaju nikakih izjav. Iz okolice g. Vukičeviča pa zatrjujejo, da bo še pred sestankom Narodne skupščine izvedena rekonstrukcija vlade na ta način, da bi vstopii v vlado tudi g. Da vi d o vič. Potresna katastrofa v Grčiji Včeraj je nastal v Grčiji močan potres, ki je zahteval mnogo človeških žrtev in povzročil ogromno škodo. — 2500 porušenih hiš. — Atene. 24. aprila. V Grčiji, zlasti pa na Peloponezu. le bil zabeležen včeraj močan potres, ki ne zaostaja za potresi, ki so nastaii zadnje dni na Bolgarskem. Najhujše sta prizadeta Korint ki LatraJtion. Po prvih vesteh je bilo ubitih oPuch<, številka 70.477, tretje znamke >Puch \Vaffenrad', Številka 48.133, četrto j,e pa brez znamke in številka 02.651. Lastniki ukradenih koles naj se javijo! —lj Pazite na kolesa! Kolesarska sezona se je že začela, ž njo so se pa tudi ftojavili kolesarski tatovi. Že včeraj smo poročali o dveh kolesarskih tatvinah. Danes sta bili policiji zopet prijavljeni dve tatvini koles. Tako je neznan uzmovič sedel na kolo mesarja Vinka Kogovška, ki je *talo pred gostilno Frana Kogovška v Dravljah, in se odpeljal. Kolo je bilo znamke >Fucht, vredno 700 Din. Kasneje so kolo zaplenili orožniki v Domžalah, ki so tatu aretirali. — Včeraj popoldne je neki podjetni uzmovič odpeljal iz veže bolniške blagajne na Miklošičevi cesti kolo delavcu Antonu Mi-heliču iz Device Marije v Polju. Kolo je vredno 1000 Din. —U Izgubljena je bila na Dolenjski cesti v nedeljo črna suknja. Pošteni najditelj se prosi, da javi svoj cenjeni naslov na Pariški listi prinašajo senzacijonalne podrobnosti o največji tatvini zadnjega desetletja, tatvini biserne ogrlice, ki je bila ukradena na vožnji med Parizom in Londonom. Ogrlica je bila vredna 6 milijonov frankov in je bila baje namenjena samemu VValeškemu princu. PoŠiljatev je oddal v Parizu najbogatejši pariški draguljar Carties in jo naslovil nekemu angleškemu draguljarju. Ogrlica pa ni prišla v London, marveč je na zagoneten način med vožnjo brez sledu izginila. Draguljar je seveda o tem takoj obvestil policijo. Tako pariška, kakor londonska policija sta poslali svoje najboljše agente, da izslede tatu, vendar pa so ostala vsa poizvedovanja brezuspešna. Družba, pri kateri je bila ogrlica zavarovana, je razpisala nagrado v znesku 10.000 funtov šterlingov, t. j. 2,700.000 Din onemu, ki izsledi zločinca. In čeprav sta bila dva najboljša pariška detektiva, Charpentire in Bondv. noč in dan na nogah, se vozila iz Londona v Pariz in iz Pariza zopet v London, nista mogla izslediti drznega tatu. Toda medtem, ko sta se detektiva trudila na vse kriplje in se jima jc tat smejal v pest, se je nekega lepega dne pojavila v sobi samega direktorja zavarovalne družbe neka mlada dama v spremstvu svojega moža. Mož je ravnatelju izjavil, da je njegova žena izboren medij, da je imela na polju kri-minalistike že krasne uspehe in da bi utegnila pojasniti tudi tatvino biserne ogrlice. Pojasnil je direktorju, da je njegova žena medij, ki si zna pomagati s tako zvano psihometrijo. Če pride žena v kontakt s predmetom, ki je bil s pogrešano osebo ali predmetom v tesnejši zvezi, lahko navede vse podrobnosti o pogrešani osebi ali predmetu. Direktor seveda možu ni verjel, obvestil pa je draguljarja Cartiera. Temu se je zdel eksperiment zanimiv in povabil je medij, ki je v Parizu znan pod imenom »madame Madelon« na spiriti-stičrto seanco. Navzoč je bil tudi detektiv Bondy, ki se je medtem vrnil iz Londona. Medij, ki je nepremično zrl na neko kovinasto kroglo, je zapadel v avtohipnozo, poprej so mu pa stisnili roko etui, v katerem je bila pred poši-Ijatvijo v London spravljena ogrlica. Vse besede, ki jih je izgovorila madame Madelon v tem stanju, ki ga znanost naziva trance, si je detektiv sproti beležil. .... Velik prostor... je težko sopeč pojasnjeval medij... mnogo zavojev.. vogal kovinastega etuija je vtisnjen. Plečat moški s črnimi redkrmi lasmi in Težave sovjetske vlade Med boljševičkim režimom in ruskimi kmeti se vodi že od začetka revolucije hud boj, kajti kmetje se za komunizem ne morejo ogrevati. Sovjetska vlada je hotela najeti v inozemstvu večje posojilo, toda ameriški in angleški kapitalisti so ji odgovorili, da ne morejo podpirati države, kjer ni nobenega jamstva, da se bo posojilo plodonosno porabilo in da bo država svoj dolg redno odplačevala. Ker sovjetska vlada ne more dobiti posojila v inozemstvu, je sklenila pritisniti na ljudstvo, zlasti na kmete, da bi podpisovali tako zvano kmetsko posojilo v znesku 100 milijonov rabljev. Posojilo bi moralo biti podpisano do konca marca, toda kmetje so se uprli in tudi ta načrt vlade je padel v vodo. Sovjetski organi so na vse načine pritiskali na kmete, toda doslej je liid-srvo podpisalo samo krog 40 milijonov rubljev notranjega posojila. Metode, s katerimi je boljševiški režim priganjal kmete, naj podpisujejo posojilo, so vzbudile med ljudstvom tako ogorčenje proti vladi, da je moral sam predsednik sovjeta ljudskih komisarjev Rykov pozvati vladne organe, naj opuste represalije. V sovjetskih zaporih je zdaj nad upravništvo lista. Povrnem vse stroške poleg najdnine. 344-n —lj Nogavice razne vrste v veliki iz-oerl kupite najceneje pri Dobelcu. Pred Skotijo. 35-T Iz Celja —c Pozdrav praškega župana jr. dr. Ba\e in praških občinskih odbornikov v Celju. V sredo, 25. t. m. se vrača preko Celja odposlanstvo mesta Prage z ' brzo-vlakom ob 13. uri -49 minuti v domovino. Brate Cehe pozdravi v Celju cfcČinski svet. Mestno županstvo vabi prebivalstvo in korporacije, da se udeleže pozdrava v čim največjem številu. —c Umrl je v celjski bolnici 5°- letni posestnik Janez Kos iz Rečice cb Savinji. —c Vajeniška razstava. Za veliko vajeniško razstavo, ki jo priredi celjsko obrtno društvo o binkoštnih praznikih, sc je oglasilo dosedaj ?10 razstavljalcev z nad 300 predmeti. —c Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo ima svojo redno letno skupščino v nedeljo. 6. mala v celjskem Narodnem domu —c Zakletva vojaških novincev se je vršila v ponedeljek na Glaziji. Sodelovala je vojaška godba iz Maribora. očali odpre zavoj, ogrlica izgine v njegovem žepu... Nato je sledil kratek odmor. Čez četrt ure je madame Madelon nadaljevala: 264... vozi se v zavoju po železnici. Težko čitljivo. Je angleško ... Zopet je sledil kratek odmor in madame Madelon je nadaljevala: ... 57 komadov... Plečat moški z očali jo ima v žepu...« Draguljar je bil po seanci malce razočaran. Pričakoval je več. Detektiv Bondy je pa postal pozoren, čim jc čul številko 264, ki mu je bila znana, mediju pa ne. Bila je številka priporočenega zavoja, obenem so ga pa presenetili tudi podatki: »Vozi se v zavoju po železnici, je težko čitljivo, je angleško.<■ kajti to se je deloma ujemalo z njegovimi informacijami, ki jih je zbral s Char-pentierom v London. Tako je vedel, da je tat prelepil originalne znamke s poštnega zavoja, v katerem je bila ogrlica, na drug zavoj, ki je bil namenjen nekemu polkovniku v Londonu. V tem zavoju- sta bili samo dve knjigi in neka revija. Ti podatki so bili zelo dragoceni, vendar za izsleditev tatu, odnosno ogrlice nezadostni. Pač pa je detektiv na podlagi izjave medija o plečatem moškem z očali in reukimi lasmi sklepal, da mora biti tat prav gotovo med poštnimi uradniki in usmeril je svoja poizvedovanja v tem pravcu. V oddelku pariške pošte za oddajo zavojev je dvanajst uradnikov s črnimi, več ali manj redkimi lasmi. Štirje so nosili očala, trije so bili pa krepki moški. Detektiv in njegov tovariš Char-pentier sta torej začela opazovati vse tri uradnike. In nekega lepega dne sta dognala, da jc uradnik Emile Seberac, ki jc veljal za poštenjaka, poslal po nekem svojem prijatelju svoji materi v Toulose manjši zavojček. Detdktiva sta uradnika aretirala. Bil je tako presenečen, da je brez nadaljnega priznal, da je ogrlico res izmaknil. Postal je pozoren na zavoj, ko je opazil, da je vogal vtisnjen in ker je bil kot odpošiljatelj naveden draguljar Cartier, je sklepal, da morajo biti v zavoju dragulji. Prelepil je znamke na drug, nepriporo-čen zavoj, dočhn jc ogrlica izginila v njegovem žepu. Vse se je torej točno ujemalo s tem, kar je navedel medij. Le eno kriminalnim agentom ni bilo jasno. »57 komadov«. Tudi madame Madelon tega ni mogla pojasniti. To zagonetko je rešil sam draguljar. Dragocena ogrlica je imela 57 biserov. Detektiva sta prejela 9000 funtov šterlingov nagrad j, a madame Madelon 1000 in krasen dar od draguljarja. 12.000 kmetov, ki niso hoteli podpisati posojila, odnosno plačati državi davka v naturi. Humoristični kotiček Junaški poveljnik. Po izgubljeni bitki pri Creveldu leta 1758. je vojvoda de Glermont tako navdušeno bežal, da se je ustavil šele v Nyonu. — Hitel je naravnost k poveljniku posadke in vprašal: Ali je že mnogo beguncev v mestu? — Ne, gospod, vi ste prvi. Zgodilo se je. Voltaire je dejal nekoč Diderotu: Ce bi ne bilo boga, bi si ga morali izmisliti. — Saj to se je tudi zgodilo, — je odgovoril Diderot. To je nekaj drugega. — Kolikokrat sem vam že rekla, Ančka, da pri delu ne smete prepevati. — Saj sem vam že opetovano odgovorila, milostiva, da nikoli ne delam, kadar pojem. Ameriška. — Slišal sem, da je odpotoval vaš sin v Evropo, da tigasj žejo po znanosti. — Da, toda v prvi vrsti hoče ugasiti pravo žejo. Medij pojasnil tatvino dragocenega nakita V Parizu je bil ukraden dragocen nakit, namenjen angleškemu prestolonasledniku« — Medij madame Madelon je pomagal izslediti tatove« • • ■ 11111 M 111111111 M 111 i i ■ i > • • Stra 4» •SCOVENSKI NAROD» dne 24. aprila 192a Štev. 95 a W. Appleton. Skrivnost stare vojvodinje — Pogodba je sklenjena, — je pripomnila smeje. — Da. Zdaj pa morava govoriti odkrito. Nisem si še na jasnem glede nekaterih podrobnosti in zato bi vas prosil, da mi odgovorite na nekatera vprašanja. Vedel bi rad, zakaj vojvoda tako trdovratno preganja ubogo staro damo. Najine oči so se srečale in prvič sem začutil, da bo sklenjena pogodba držala. — Na to vprašanje vam žal ne morem odgovoriti, ker je to, kar vem, itak brez pomena. Iz vaših besed sklepam, da veste vi o tej zadevi več. nego jaz. — Ne, ne. — sem odgovoril hitro. — Vse, kar vem, sklepam iz pogovora z vojvodinjo. Nisem pa še omenil nečesa, kar vas bo gotovo presenetilo. Če tudi vi samo domnevate, mi povejte, kakšne so vaše domneve in tako bova lahko z združenimi močmi prišla do zaključka. — Dobro torej, — je odgovorila. — Vem, odnosno domnevam tole: Rodbina Frangipani je zelo stara, njen rodovnik sega v srednji vek. V 13. stoletju je bil en njen član papež. Toda tako daleč v preteklost nočem segati. Omenim naj samo Uga, Giovannijevega očeta, čigar ženo zdaj tako trdovratno preganjajo. Ugo je bil dober prijatelj kardinala Antonnellija in papeža Pija IX. Za Vatikan je baje izdal mnogo denarja. Oženjen je bil z zelo bogato avstrijsko kneginjo. Njegov najdražji sin je bil Giovanni. kateremu je mati skrivaj zapustila denar, posestva, dragulje in še nekaj, česar pa ni mogoče dognati. Vittorio menda misli, da je Giovanni zapustil te dragocenosti svoji ženi, ki jo je zelo ljubil. To je vse. kar vem in kot rečeno so te informacije zelo pomanjkljive. Zdi se mi pa, da tiči zajec baš v tem grmu. Vittorio trdovratno zasleduje staro vojvodinjo. ki pa skrbno brani svojo tajno in napenja vse sile, da zabriše za seboj sled. Zelo sem radovedna, kako se bo ta storija končala. To je vse. kar vam lahko povem, je pripomnila smeje. Zdaj pa. gospod doktor, povejte vi vse, kar veste. — Preden začnem pripovedovati, bi rad vedel, jeli vas snočnja epizoda zelo presenetila. — Da, dasi še zdaj ne razumem, kaj so hoteli doseči s tem, da so vas povabili k meni. Ćemu neki so poslali v mojem imenu k vam lakaja? Rada bi tudi vedela, kam bi vas bili peljali, vas bil odpeljal, če bi bili vabilu nasedli. — Kam? Kaj mislite? Ali si ne morete misliti? — Da, lahko si mislim, ne gre mi pa v glavo, čemu so vas hoteli izvabiti z doma. Vojvoda ima svojo svakinjo v rokah in zato ne razumem, čemu vam nastavlja past — Tudi drugim bi se zdelo to čudno. Saj tudi jaz ne razumem, čemu so vfomiii v moje stanovanje, kjer so vse perbrskali in razmetali, ne da bi kaj ukradli. Odnesli so samo potrdilo banke, kjer sem spravil zagonetno kuverto. — Je-li to mogoče? Ali mislite, da se je to zgodilo po naroČilu vojvode? — Nedvomno. Nato sem ji kratko opisal svoj po-set v Balhamu in njega posledice. Z zanimanjem me je poslušala in njene punčice so se širile tem bolj, čim več sem ji pravil o čudnem posetu pri zdravi bolnici. Roman. — To je res neverjetno, — je dejala, ko sem končal. — A kakšen je bil listek, ki so vam ga ukradli? — To je bil ključ od zagonetke ali vsaj rrdslil sem, da je, — sem odgovoril smeje. — Zdaj pa nočem več vzbujati vaše radovednosti in zato vam povem, kakšno vlogo sem igral v tej storiji. Povedal sem ji kratko vse, kar sem obširno opisal v svojih spominih na najvažnejše dogodke svojega življenja. Vojvodinja se ni mogla dovolj načuditi. — Vi ste torej zdaj gospodar položaja? — je vprašala. — Seveda in tudi prepričan sem, da bi bil postal snoči žrtev nasilstva, če bi ne bil dovolj previden. Nedvomno je hotel vojvoda izsiliti od mene usodno kuverto. — Da, srečo ste imeli. Veseli me, da vas niso ujeli v nastavljeno past, — je vzkliknila in obraz se ji je zjasnil. — In ne pozabite, dragi doktor, da imate zdaj pomočnico in da morava staro vojvodinjo na vsak način osvoboditi. Tisti hip je stopil v sobo lakaj in izročil vojvodinji vizitko. Vojvodinja jo je mimogrede pogledala in jo izročila meni. Bila je vizitka vojvode di Frangipani. — Ali hočete stopiti za trenutek v drugo sobo, — je vprašala vojvodinja, — ali pa-- — Ostanem tu, —sem odgovoril. — Recite gospodu, naj vstopi. — je dejala vojvodinja lakaju. In tako sem stal kmalu pred možem, ki je umoril mojega očeta. XIX. En sam zaničljiv pogled je zadostoval, da sem spoznal moža, ki je zadr-htel, ko me je zagledal. V primeri z menoj je bil pritlikavec, antiparJčen tip z veliko plešo, obritim bledim obrazom, tenkimi ustnicami in očmi, Čiiih barve ni bilo mogoče opredeliti. Njegove oči so imele v sebi nekaj hinavskega, zahrbtnega in lokavega. Bil je očividno mož. ki bi se nikoli ne boril odkrito, a vendar ga ni bilo mogoče prezirati. Pač sem pa takoj opazil, da se ga morajo bati vsi, ki imajo z njim kaj opraviti. Prvi hip sem bil tudi prepričan, da ne stoji pred menoj mož, ki je na Ponti-fex Squaru tako energično zahteval, da mora govoriti s staro vojvodinjo. Vojvoda je obstal presenečen na pragu, rekoč: — Bojim se, da motim, vojvodinja. Nisem vedel, da imate gosta. Vojvodinja je odgovorila zaničljivo: — Ne vem, komu se imam zahvaliti za čast, da vas vidim. Toda prisotnost tega gospoda bi prej razumela kot srečno naključje. Poznali ste njegovega očeta v Rimu. Bil je dr. Perigord. Po teh besedah se je obrnila k meni, rekoč: — Ali želite, da vas predstavim vojvodi Frangipaniju? To vprašanje je bilo zelo umestno in dobro premišljeno. Vzel sem klobuk in odgovoril: — Ne. hvala! Imam zelo tehtne razloge, da se zahvalim za to Čast Lahko noč, vojvodinja. Upam, da se ne vidiva zadnjič. — Seveda ne, — je odgovorila in mi stisnila roko. Lahko noč, doktor! Hvala, da ste se osebno odzvali na moje pismo. Storili ste mi veliko uslugo, katere vam nikoli ne pozabim. Grozna noč v Pilovdivu Angleški novinar o potresni katastrofi v Plovdivu. — Po njegovem mnenju nastaja na Balkanu velik vulkan. Dopisnik londonskega lista »Daily Express« opisuje noč, ki jo je preživel v Plovdivu med katastrofalnim potresom 18. t. m. Uredništvo ga je poslalo v Bolgarijo, da opiše potres v Cirpanu in Borisovgradu. Na kolodvoru v Plovdivu so mu znanci svetovali, naj prenoči v mestu in odpotuje drugo jutro v Borisovgrad, od tam pa v Cirpan. In ostal sem v Plovdivu, piše angleški novinar. Dve uri pred strahovitim potresom je vladalo v mestu običajno vrvenje. Ob 9. sem odšel z drugimi novinarji v restavracijo hotela Molle. Točno ob 920 se je veliko poslopje streslo. Stebri so se zamajali, mize so se začele premikati, stene pokati in ljudje smo bili kakor kosmiči vate, ki jih meče veter na vse strani. Poslopje se je majalo in hreščalo ob vsakem potresnem sunku, V restavraciji in hotelu je nastala nepopisna panika. V pristanišču so se oglasile sirene, ki so tulile v noč tako, da je bila groza še večja. V zemlji je bobnelo in silni vihar je divjal v temni noči Edina razsvetljava so bili požari, ki so izbruhnili takoj po prvih potresnih sunkih. Grozen je bil pogled na veliko vojaško sanitarno skladišče, iz katerega so švigali ogromni ognjeni zublji. In znova je zabobnelo pod zemljo. Sirene so se oglasile ponovno, od vseh strani so se čuli obupni klici na pomoč, prestrašeno prebivalstvo je bežalo iz hiš. padali so dimniki, celi deli hiš so se rušili, nastala je strahotna sinfonija. In zemlja je doslovno plesala Bobnenje padajočih poslopij, beganje prestrašenih ljudi, klici na pomoč, vmes v srce segajoče plakanje žen in dece, vse to je bilo tako grozno, da je moralo pretresti še tako zakrknjeno srce. Brez klobuka in suknje sem planil iz restavracije. Priznati moram, da me je obšla groza in da sem bil med onimi, ki so izgubili glavo. Toda strah, ki me je obšel pri prvih potresnih sunkih, se je kmalu polegel. Postal sem apatičen in bilo mi je vseeno, da-li mi pade na glavo dimnik, balkon ali cel vogal hiše. Sunki so prihajali od spodaj in od strani. Zemlja se je zibala in valovila tako. da se mi je zdelo, da stojim na razburkanem morju. Najstrašnejši so bili sunki, pri katerih mi ie neka nevidna sila razkoračila noge. Stal sem mirno na zemlji misleč, da imam pod seboi trdna tla, in kar naenkrat so mi šle nose narazen in zdelo se mi je, da mora nastati zdaj zdaj pod menoj brezno, v katero se pogreznem. In ves čas se je čulo v zemlji strašno zamolklo bobnenje. Koliko je bilo ubitih in ranjenih in koliko hiš se je porušilo, to je že znano. Nobene številke pa ne morejo prikazati razdejanja, panike, obupa in bede, ki je zavladala v mestu po potresu. Ogromna poslopja so se porušila v trenutku, smrt je kosila med prebivalstvom tako nepričakovano, da ni nihče vedel, kdaj je stopil v večnost. Plovdivska sladkorna tovarna je do tal porušena. Njeni ogromni dimniki so padli kakor bilke. Betonski stebri in stranska poslopja so izginila. Vsi predstojniki vojaških in civilnih oblasti so bili vso noč na nogah in so z veliko požrtvovalnostjo pomagali reševati, kar se je dalo rešiti. Vsi zdravniki so bili mobilizirani. Čudil sem se, da je pokazalo prebivalstvo v tej grozni noči toliko požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Po mojem mnenju je iskati vzrokov potresa v vulkanu, ki morda že tisočletja išče pot, da začne bruhati potoke lave in oblake prahu iz zemlje. In menda so se odločili podzemski elementi za vulkanizirani balkanski polotok. Bobnenje v zemlji in silni potresni sunki so prvo znamenje, da dobimo na Balkanu vulkan. Zjutraj sem odšel na kolodvor in se informiral če vozijo vlaki. Odgovorili so mi. da je ves promet ustavljen, ker se ne ve. kakšne posledice je imej potres na progi. Moral sem se odpeljati z avtomobilom v Sofijo. V prestolnici je ohranilo prebivalstvo mirno kri, dasi nihče ne ve, kaj mu obeta jutrišnji dan. Naša Glasbena Matica v Budjevicah Prisrčen sprejem naših pevcev na Češkem. — Sijajen uspeh prvega nastopa v Budjevicah. — Čehi so sprejeli naše pevce z odprtimi rokami. Budjejovice, 21. aprila. V petek opoldne smo se odpeljali iz Ljubljane na turnejo po Češkoslovaški. V Mariboru sta nas pozdravila zastopnika mariborske Glasbene Matice dirigent g. Hladen in odbornica Schwarzova, ki sta nam želela v, imenu mariborskih kolegov srečno pot in obilo uspehov med brati Ce-hoslovaki. V najboljšem razpoloženju smo se odpeljali čez mejo. Vreme je bilo zelo lepo. Po 15-urni, : dokaj naporni vožnji, smo dospeli v soboto 21. t. m. ob V* na 4. zjutraj v Budjejovice. Ker je bilo prezgodaj, je oficijelen sprejem na kolodvoru odpadel. Pač pa so nas pozdravili zastopniki prvega ilusovega legionarskega pešpolka s polkovnikom Jaroslavom Kubalo na čelu in zastopniki čsl. Pevecke obče. Del zbora je takoj odšel k počitku v Grand hotel Rohač blizu kolodvora, drugi del pa v vojašnico I. Husovega pešpolka, kjer so bili naši pevci gostje g. polkovnika Kuhale. Po počitku se je celoten zbor Glasbene Matice zbral v Žižkovi vojašnici omenjenega pešpolka. Pevcem, ki so prenočili v tej vzorno urejeni vojašnici, je polkova godba zaigrala budnico, nakar so bili pogoščeni z okusnim zajtrkom. Sledil je skupen ogled vojašnice, ki nudi prav zanimivo sliko. Sredi dvorišča stoji velik kip vojaka v granitu, delo slavnega kiparja Birmana. Namesto kantine je v vojašnici brezalkoholna točilnica, združena s čitalnico in knjižnico. Vsi smo se vpisali v spominsko knjigo polka. Za pogostitev in prisrčen sprejem se je zahvalil v imenu zbora Glasbene Matice predsednik S. Pečenko. Ob 10. si je del zbora ogledal tovarna Grafa, drugi del pa tovarno za emajliranje železne posode V obeh tovarnah smo videli mnogo zanimivega in lepega. Vodili so na* člani in članice pevskih društev «Hlahola» in -Forsier«. Ob pol 12. smo odšli na magistrat, kjej je nas pozdravil v sejni dvorani župan mesta dr. Dlouhi, ki je naglašal veltk kulturni pomen našega poseta na Ce^k ->l,»vaškem in izrazi! prepridanie, da se hodi z našim gostovanjem kulturni stiki med obema narod ma št- bolj poglobili 6a pozdrave m pnsrjno dobrodošlico se |e zahvalil v sk>\ ensKern jeziku dr Ravnihar. Sledil je ugled mesia, ub pol I mik. pa uneli skupno kosilo v Obecitem domu Budjejovice imajo 4?.IKMJ prebivalcev, po pretežni većini Cehov Krasen ie trg prt d magistratom m zelo lepe so hiše okrog magistrata Popoldne je šla večina pevcev k počitku, nekateri so pa napravili z avti skupni izlet v 12 km oddaljeno nustece Hluboko. kjer je znameniti grad kneza Sclnvarzenberga. Grad je eden največjih in najlepših na Češkem, zidan v gorskem slogu v 17 stoleiiu in renoviran pred približno 30 leti Ogled notranjosti je dovoljen proti vstopnin' 5 Kč. V gradu so krasne sobane, velika orožarna, slike najslavnejših nemških slikarjev, okrog gradu se razprostira krasen angleški park. Pred gradom so se naši pevci fotografirali. Z gradu se nudi krasen razgled na velike ribnike in na Vltavo. Zvečer ob 20. se je vršil koncert v Besednem domu. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzelo mesto Budiejovice. Dvorana, ki je večja kot ona Narodnega doma v Ljubljani, je bila nabito polna. Koncerta se je udeležila elita Budjejovic. zlasti mnogo Je bilo častnikov, kar je za češke razmere zelo značilno. V Ljubljani tega nismo vajeni. Zbor, 108 pevcev po številu, je nastopil disciplinirano in je bil sprejet od občinstva z viharnim aplavzom. Na Na galeriji je bilo zbrano pevsko društvo «HlahoU, ki je zapelo najprej *Bože pravde*. Naš zbor je zapel «Kde domov muj» in «Nad Tatrou*. Občinstvo je poslušalo himne s>toje. Nato je stopil na oder župan mesta dr. Dlouhi, ki je v prisrčnih besedah pozdravil ljubljansko Glasbeno Matico in naglašal velik kulturni pomen njene turneje po Češkoslovaški. V imenu Jugoslo-vensko-češkoslovaške Lige je nas pozdravil v slovenskem jeziku prof. Vuga. Za pozdrave se je zahvalil dr. Ravnihar, ki je izročil ob koncu svojega gov ura v imenu zbora mestu Budjejovice plaketo, umetniško delo našega kiparja g Dolinarja. Po prvem delu koncerta smo bili deležni nepopisnih ovacij. Članica ttlahola je prinesla na oder krasen venec, ki so ga nam poklonila razna pevska in druga društva Budjejovic. Lzmed koncertnih točk je občinstvu najbolj ugajal Lajovičcv «Zeleni Jurij*, ki je bil sprejet z viharnim aplavzom. Veliko zanimanje le vladalo med občinstvom tudi za Adamičevega »Mladega junaka* in narodne pesmi, ki jih je moral zbor ponavljati. Po koncertu se je vršil v Besednem domu komerz, na katerem so nastoplfc mešani zbor Hlahola, moški zbor pcvskc-ga društva Forster pod dirigentom Jeremij ašem in mešani zbor Forster pod dirigentom Nijetizko. Zapen so Slovenec sem» in Lajovičevo «Kiša pada* v češkem prevodu. Komerz je bil zelo animiran in pozno v noč smo se težko poslovili od bratov Čehov, med katerimi smo bili kakor med svojimi. V nedeljo smo imeli drugi nastop in sicer v Pisku. 0 tem nastopu bom poročal v drugem poročilu G. Moč pravega ruskega filma veličina ruske umetnosti se zrcala iz velefiuna Metluedin svatba VEUKA IZBIRA RAZLIČNEGA LODNA iN ŠEVUOTA ZA ŠPORT IN JURISTlKOf A. * E. SKABERNh, LJUBLJANA fzdeiovanle ubit i ZALOŽBA PART1TUR ZAHTEVAJTE CENOVNIKE! P. BOGDANOV S U. SISAK Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin išče miren mlad zakonski par v novi ali stari hiši. Plača event. za pol leta vnaprej. Ponudbe na upravo lista pod »Stanova« nje/758«. KLJUČAVNIČAR ANTON KETTE — se je preselil — ▼ Bohoričevo ulico št 33. — Izdeluje stroje za rezance ki klnčavničarska dela. 52/T Lokal s stanovanjem 1 sobe in kuhinje se išče za ključavničarsko obrt, lahko tudi na dvorišču. Ponudbe na oprave «SJ. Naroda« pod c Lok al »/800. Vse četrtletje dobavimo 6 izbranih tu« in inozemskih revij za ceno Din 80. Bralni krožek, Ljubljana, Selenburgova ulica 7. II. Tele* fon 2937._33*T Dekle v gtairootf 20—30 let apreime boljša mestna hiša za kuharico. Znati mora bahati okusno meščansko hrano in razumeti vse boifte snažno goapodanfetvo. Zahteva se poštenost, delavnost in zanesljivost. Naslov v unrarri listo. 803 Strojni ključavničar z dveletno prakso, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Ključavničar 806«. Plačilni natakar z večletno prakso, zmožen slovenskega, neonskega in italijanskega jezika, išče službo v večjem hotelu v Dalmaciji. Nastop lahko s 1. majem. Dopise na upravo »SI. Nar.« pod »Siguren 807«. D.M.C. največje skladišče Sarajevo, Prestolonaslednika Petra 26 791 Stanovanje 1 — 2 sob s fcohfatio m p ritik linami, i$če miren uradniška zakonski par. Vselitev 1. maja. Ponudbe na upravo fisrta pod »Cisto stanovanje 80°«. Teod. Kom, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3. Krovec, stavbni, galanterijski trt okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava strelov o* dov, kopališke in klosetne na* prave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle za konzer* ve) ter litografija. 22/T Najfinejše čajno maslo dobavlja po Din 33— sa kg p«, povzetju od 4 kg oaprei — Fran Kofleritsch Apače pri Gornji Radgoni 29/T Ocarinjen je vseh uvoznih izvoznih tn tranzitnih pošiljk oskrbi bi tro skrbno in po najnižji tarifi RAJ KO TURK. carinski posred« nik, LJUBLJANA. Masarvkov* cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine do meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 51/T lEEJlfifcJ^jl" JtD ii" lr ir* H" ir tf« ^ i* a* a* u* ti* Je n Marko Gorup naznanja v svojem in imenu svojih otrok, Joža, Ane, Dragoša in Franceta ter vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, mati. stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Frančiška Gorup soproga nadpaznika v pok. dne 24. aprila t. 1. po dolgem in muke-polnem trpljenju, previđena s svetotaj-stvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 25. aprila 1928 ob 5 uri pop. od doma žalosti. Ambrožev trg 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani dne 24. aprila 192S. ngpffc Josip ZopooML m Za aNsfoeftoo — Za opravo in inasritai dol Usta; Oton Christot ** Vsi v Ljubljani. 62