PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana s gotovini ^••	•.
Wib. postale I gruppo	" V^CIIO. J.UU lil*
Leto XXX. Št. 104 (8810)
TRST, petek, 3. maja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NAD 20.000 DELAVCEV, ZENA IN MLADINE NA ULICAH
ČLOVEŠKA REKA NA PRVOMAJSKI MANIFESTACIJI V TRSTU IZPRIČALA ENOTNOST V BOJU PROTI OŽIVLJANJU FAŠIZMA
Shod na Goldonijevem trgu: govora Roberta Romeia in Oskarja Vatovca

Pogled na del množice, ki se je zbrala na prvomajski manifestaciji na Goldonijevem trgu v Trstu
Tako mogočne prvomajske manifestacije Trst že dolgo ni doživel, ljudstvo je tudi s to, sicer tradicionalno, a tokrat močneje občuteno proslavo, izpričalo svojo privrženost demokratičnemu boju delavskega razreda in njegovih organizacij za spremembo družbene-9a sistema, proti fašizmu in vsakršni obliki narodnostne mržnje. Bil je to, še enkrat, odločen odgovor izzivanju Almirantejevih fašistov, Ponovno potrjena enotnost Slovencev in Italijanov idealom zmagovite protifašistične borbe, ki se je v Trstu, pred 29 leti, zaključila Prav 1. maja, ko so partizanski odredi in čete «Delavske enotnosti» pregnale nemškega okupatorja in njegove domače pomagače.
Zato se tudi nismo čudili, če je ljudstvo, posebno še mladina, skandiralo gesla proti fašistom, vzklikalo bratstvu med Slovenci in Italijani, če so transparenti proglašali «Ne fašizmu», če smo med morjem rdečih zastav opazili nikoli zastarele simbole narodnoosvobodilnega boja, triglav nad morjem in peterokrako zvezdo.
Prvomajski sprevod je krenil, ob Šibkem vendar vztrajnem mežikanju sonca, po neprestanem deževju prejšnjih dni, od Sv. Jakoba, kjer so se s svojimi zastavami zbrali delavci vseh strok, od delavcev iz ladjedelnic in arzenala, osebja bo-Ijunške GMT, jeklarjev in pristanišč-nikov, železničarjev in uradnikov zavarovalnic do gradbincev, šoferjev prevoznih podjetij, obrtnikov in šolnikov. Tu so bili, poleg sindikalistov in delegatov v delavske svete po tovarnah, tudi aktivisti zveze krščanskih delavcev ACLI, mladina naprednih delavskih strank, člani in aktivisti KPI in PSI, simpatizerji izvenparlamentarnih organizacij, študentje tržaških slovenskih in italijanskih srednjih šol z napisi proti atentatu na slovenske šole, upokojenci, gospodinje in kmetje.
Sprevod se je začel z rdečim transparentom, na katerem je pisalo, da prireja manifestacijo sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL, ob straneh sta dva delavca nosila državno in deželno zastavo, za njima pa je plapolalo morje rdečih delavskih zastav. In transparenti vseh vrst. Pristaniščniki so nosili dvojezičnega z napisom: «Pristaniški delavci proti fašizmu», nadalje pa so še opozarjali na svoj boj proti «funkcionalnim avtonomijam», proti privatizaciji podjetja. Upokojenci so s svojimi tablami «zahtevali zvišanje minimalnih pokojnin do ene tretjine srednje delavske plače, gradbinci pa mezdna jamstva skozi vse leto. Mnogo je bilo še napisov proti fašizmu, za demokratizacijo družbe in državnega aparata, gesel za reforme zdravstva, šolstva, RAI-TV.
Človeška reka se je dostojanstveno prelivala s šentjakobskega griča p”oti mestnemu središču. Mi-trgu Trga Vico, k Garibaldijevemu turgu m Stari Mitnici, po Carduc-cijevj ulici v Terezijansko četrt, po Kprzu na Goldonijev trg. Rep sprevoda se sploh še ni premaknil, ko je glava korakala po Oberda-novem trgu i.i zavijala k Ulici Roma. Koliko nas je bilo? V sprevodu dvajset tisoč, toda manife-stantom so se pridružili še tisoči ljudi, ki so s pločnikov sledili sprevodu in ploskali delavcem in mladini. Saj niso bili radovedneži, skoraj vsi so v gumbnici imeli rdeč nagelj, v žepu napreden tisk, mahali z rdečimi robci. Ko je sprevod šel h koncu so se mu pridružili in tako, potem ko so zadovoljili upravičeno radovednost, odkorakali z drugimi na Goldonijev trg.
Mladina je na trg, kjer se je zborovanje že pričelo, pritekla ob klicu «Na juriš.» Pred mladeniči in dekleti, ki so se pognali v radosten tek, so zaplapolale zastave. Med njimi tudi dve zastavi Čila, dolžen znak solidarnosti z ljudstvom, ki mu je vojaška tiranija preprečila in zagrenila prvi maj.
Ko je mladinski sprevod, na Korzu, prekrižal Ul. San Lazzarp, kjer je sedež novofašističnih 'organizacij, je iz vseh grl zadonelo geslo, ki fašiste spominja, kako je že nekoč duče visel na Trgu Lore-
to, v Milanu, z glavo navzdol.
Na Trgu Goldoni sta spregovorila sindikalista Renato Romei, član osrednjega vodstva CISL in slovenski pristaniški delavec, član vodstva CGIL, Oskar Vatovec.
Romei je v začetku svojega govora obsodil atentat na slovensko šolo in dejal, da ni prvič, da skušajo reakcionarne sile zatreti vzpon delavstva z bombami in provokacijami. Že leta 1969, v «vroči je-
seni», ko se je stanje v Italiji nagnilo delavcem in naprednim silam v prid, je črna zločinska roka postavila bombe na vlake in izvedla pokol v Milanu. Pozneje so tarča bomb bili delavski vlaki
na Jugu, sedeti naprednih strank, že spet vlaki in šole. Fašisti morajo «telati zaviti v mrak noči, ker so ob belem dnevu bili že nešte-
(Nadaljevanje na 6. strani)
SESTANEK MED VLADO IN SINDIKALNO FEDERACIJO
Sindikalni predlogi in zahteve za premostitev gospodarskih težav
Zaskrbljenost delavskih predstavnikov zaradi začetka izvajanj’a stroge vladne deflacijske politike
RIM, 2. — Nocoj ob 18.30 se je začel prvi sestanek med vlado in predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Vladno delegacijo sestavljajo, poleg predsednika Rumorja, zakladni minister Colombo, finančni minister Tanassi, proračunski minister Giolitti, minister za Jug Mancini, minister za industrijo De Mita in minister za delo Bertoldi. Navzoč je tudi ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Sarti. Sindikalno federacijo pa zastopajo trije glavni tajniki Lama — CGIL, Storti — CISL in Vanni — UIL, skupno s številnimi drugimi sindikalnimi voditelji raznih strok.
Temu srečanju italijanski sindikati pripisujejo veliko važnost. Tudi vlada se zaveda, da bo od današnjih pogovorov odvisno, kako bodo sindikalne organizacije nastopile v prihodnjih tednih in mesecih v zvezi z upravičenimi zahtevami, ki jih že dlje časa postavljajo, da se zavaruje kupna moč delavskih plač, raven zaposlitve in da se končno začenja uresničevati načrt za razvoj Juga, kakor tudi da se začenjajo izvajati socialne reforme.
Za današnje srečanje, ki je trajalo pozno v noč, so tri sindikalne organizacije pripravile obširen dokument, ki so ga predložile vladi, sindikalni predstavniki pa so ga podrobno obrazložili predsedniku in ministrom. Sindikalni dokument govori o splošnem političnem in gospodarskem položaju v državi, nato pa načenja vprašanje ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da se premostijo sedanje velike gospodarske težave. V tej zvezi sindikati izražajo zaskrbljenost zaradi politike, ki jo je vlada začela izvajati, da bi se spoprijela s sedanjo gospodarsko krizo.
Sindikati poudarjajo, da so na razpolago za pogovore z vlado, obenem pa nakazujejo svojo politično in gospodarsko alternativo, ki naj postopno odpravi notranjo deflacijsko politiko. Obenem sindikati zahtevajo, da je treba sprejeti u-krepe za zadostitev povpraševanja po blagu široke potrošnje in socialnih storitev.
Po tem uvodnem delu dokument sindikalnih organizacij obravnava posamezna gospodarska in finančna
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiixmiiMnooiixiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ..............................................................................................................................................................................
Mogočni prvomajski delavski shodi v vseh krajih Italije
RIM, 2. — Po vsej Italiji so delavci praznovali prvi maj pod geslom: «Za demokracijo in napredek delavskega razreda, za mednarodno solidarnost proti fašistom doma, v svetu in za mednarodno delavske enotnost».
V Rimu se je zbralo na tisoče ljudi na delavskem shodu, ki so ga enotno priredile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Zbranim delavcem sta poleg pridruženega tajnika CISL Macaria, ki je govoril v imenu sindikalne federacije, govorila tudi Portugalec Pedro Soarez in Čilenec Jorge Arrate.
Veliko delavsko manifestacijo so priredili tudi delavci na Siciliji v Palermu. Tukaj se je zbralo na tisoče in tisoče delavcev industrije, obrtništva, kmetijstva, uradnikov javnih in krajevnih ustanov, ki so imeli osrednji shod na Trgu Politeama. Tudi ta delavska manifestacija je bila enotna in je na njej govoril v imenu sindikalne federacije glavni tajnik CISL Storti. Nič manjša ni bila prvomajska manifestacija v Firencah, kjer je prišlo na tisoče delavcev tudi iz drugih toskanskih mest. Delavci so se zbrali na velikem Trgu della Signoria. Govoril jim je v imenu vseh treh sindikalnih organizacij glavni tajnik CGIL Luciano Lama.
Prav tako je bil v Bologni tradicionalni prvomajski praznik. Na po-
lavci zbrali na Trgu 8. avgusta in v velikem sprevodu krenili na Trg Maggiore, kjer so jim poleg tajnika Bonija spregovorili predstavniki antifašističnih organizacij Španije, Grčije in Čila. V Turinu pa se je na desettisoče delavcev zbralo na Trgu San Carlo, kjer sta jim govorila predstavnik portugalskega antifašističnega gibanja Jose Antonio in tajnik federacije kovinarskih delavcev Camiti.
V Milanu je bila morda po številu največja prvomajska manifestacija. Delavci so popolnoma napolnili Trg Duomo, kjer jim je govoril glavni tajnik UIL Raffaele Vanni. V mo-gtičnem sprevodu, ki se je odvijal po mestnih ulicah, so delavci nosili napise, s katerimi so pozivali na enotnost delavskega razreda v boju za demokracijo in napredek in na boj proti domačemu in mednarodnemu fašizmu.
budo CGIL, CISL in UIL so se de- I koristili.
RIM, 2. — Parlamentarna komisija, ki vodi preiskavo o petrolejskem škandalu, je danes zaslišala tajnika PRI La Malfo. Prihodnjič se bo komisija, ki ji predseduje posl. Catta-nei, sestala šl po referendumu, in sicer 15. maja, da bi sklepala, ali naj odpre preiskavo tudi o tako imenovani «aferi Montedison», naslednjega dne pa bo proučila parlamentami iter nekaterih zakonov, s katerimi so se petrolejski industrijci posebno o-

POL MILIJONA LJUDI JE V SREDIŠČU LIZBONE VZKLIKALO OBNOVI DEMOKRACIJE
Prvič na Portugalskem po 46 letih veličastne manifestacije ob 1. maju
Velik dokaz zrelosti portugalskega ljudstva -1. maj drugod po svetu
LIZBONA, 2. — Prvič po 46 letih je tudi Portugalska letos praznovala 1. maj. Ob tej priložnosti je na milijone Portugalcev dalo duika svojemu navdušenju zaradi konca dolgega fašističnega zatiranja, istočasno pa je bil praznik dela tudi dokaz velike zrelosti portugalskega ljudstva, ki je manifestiralo zelo mirno in v najlepšem redu, ne da bi prišlo do najmanjšega incidenta. Prav zaradi vzornega obnašanja državljanov je novi voditelj države general Spinola po srečanju s skupino sindikalistov izjavil, da je treba zavrniti mit, po katerem naj bi Portugal še ne bil zrel za demokracijo. Nasprotno, iz-
mm
. %
Sprevod delavcev po ulicah mestnega središča
razil je prepričanje, da bo portugalsko ljudstvo dokazalo, da je sposobno preiti od sistema tiranske represije k svobodnemu režimu.
Glavni prvomajski shod je bil v središču Lizbone, kjer se je zbralo najmanj 500.000 ljudi. Na shodu so med drugimi govorili tajnik socialistične stranke Mario Soares, tajnik komunistične partije Alvaro Cunhal in voditelj demokratičnega ljudskega gibanja Francisco Pereira de Moura. Vsi trije so se vrnili v domovino v preteklih dneh po dolgih letih izgnanstva in zapora.
Mario Soares pa je danes obiskal Veliko Britanijo na povabilo vladne laburistične stranke. Prvi rezultat njegovega obiska je bil, da je Velika Britanija diplomatsko priznala novo vlado generala Spinole. Na tiskovni konferenci v Londonu je socialistični voditelj dejal, da se mora Portugalska sedaj lotiti dveh poglavitnih problemov: gospodarskega položaja in afriških kolonij. Soares je dejal, da njegova država potrebuje gospodarsko in tehnološko pomoč in da v tej zvezi računa tudi ha Veliko Britanijo. Poudaril je, da je v tem trenutku potrebna največja enotnost portugalskih demokratičnih sil, da bi lahko čim-prej ustvarili demokratični režim. Glede generala Spinole je Soares dejal, da gre za «človeka dobre volje, nepristranskega in iskrenega.»
Danes so na Portugalskem proglasili splošno amnestijo za dezerterje. Računajo, da je vsako leto o-krog 100.000 mladih Portugalcev zbežalo iz domovine, da bi jih ne prisilili obleči vojaško suknjo in jih poslali v boj proti afriškim osvobodilnim gibanjem.
V	sosednji Španiji je praznik 1. maja potekal v povsem drugačnem vzdušju. Shodi in zborovanja so bili seveda prepovedani, policija pa je že v preteklih dneh aretirala na desetine oseb, da bi ob priliki praznika ustvarili vzdušje še večjega terorja. Kljub temu pa je prišlo v številnih krajih in predvsem v Barceloni do demonstracij, ki so jih s silo zatrli. Zabeležili so tudi več atentatov, ki pa niso povzročili žrtev.
Tudi v Čilu so prepovedali vsakršno manifestacijo in so za prvi maj celo podaljšali policijsko uro, medtem ko je policija še zaostrila nadzorstvo.
Da ostanemo v Latinski Ameriki, ie bil tudi v Argentini praznik 1. •r- a dokaj polemičen. Predsednik Peron je izkoristil prvomajski govor za oster napad na marksistično levico, kar pa je sprožilo nejevoljo pri delu ogromne množice, ki ga je poslušala. Prišlo je do neredov in pretepov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih ali aretiranih.
V	Moskvi so praznovali 1. maj s tradicionalnim ljudskim mimohodom na Rdečem trgu, kjer so bili navzoči najvišji državni in partijski voditelji. Z razliko od drugih let
pak so samo prebrali kratko izjavo CK KP, vrhovnega sovjeta in vlade, ki poziva k solidarnostni vseh sil miru in napredka proti spletkam reakcije in imperializma.
Na Kitajskem so praznik proslavili s shodi, kulturnimi prireditvami in plesi. V pekinških parkih se je zbrala ogromna množica, med katero so se pomešali sam Čuenlaj, Maocetungova žena in kamboški princ Sihanuk.
Med vsemi socialističnimi deželami je samo Vzhodna Nemčija proslavila 1. maj s tradicionalno vojaško parado, ki so jo v ostalih državah varšavskega pakta odpravili že pred šestimi leti.
1. maj v Jugoslaviji
BEOGRAD, 2. — Kljub deževnemu vremenu zadnjih dveh dni se ni zmanjšalo prvomajsko razpoloženje Jugoslovanov. Mednarodni praznik dela je bil kot vsako leto obeležen z otvoritvijo novih tovarn.
s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami in drugimi manifestacijami. Mnogi Jugoslovani so za preznike odpotovali na izlet v domače kraje, pa tudi v inozemstvo.
Predsednik republike Tito je s soprogo proslavil 1. maj na Brdu pri Kranju, kjer so mu k prazniku čestitali med drugimi delegacija občine Beli grad in krajevne skupnosti Posavje ter pionirji osnovne šole narodnega heroja Danila Kumarja in njihovi prijatelji pio nirji iz Kumrovca. Kratke slovesno sti so se udeležili med drugim Ed vard Kardelj, Sergej Kraigher, Sta ne Dolanc, Miha Marinko in drugi ugledni slovenski politični funkcionarji.
Podpredsednik komisije EGS obiskal Jugoslavijo
BEOGRAD, 2. — Na vabilo zveznega izvršnega sveta je podpredsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti sir Christopher Soames od 27. aprila do 1. maja obiskal Beograd, kjer se je s članom ZIS Borisom Šnuderlom, podpredsednikom predsedstva SFRJ Mitjem Ribičičem, predsednikom ZIS Džemalom Bijedičem, podpredsednikom ZIS dr. Antonom Vratušo in pomočnikom
ve Rajfom Dizdarevičem razgovarjal o odnosih med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, o bodočih večstranskih razgovorih v okviru Gatta, posebnem zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije o surovinah in drugih mednarodnih gospodarskih vprašanjih.
ZADNJA VEST
Grožnje namestniku državnega pravdnika dr. Coassinu?
Pozno ponoči smo po neuradnih govoricah izvedeli, da naj bi neznanci grozili namestniku državnega pravdnika dr. Coassinu. Ponoči je bil pod predsedstvom kve-storja na političnem uradu kvesture sestanek, katerega so se udeležili tudi najvišji karabinjerski častniki. Že celo popoldne so karabinjerski odredi blokirali vse dohode v mesto in natančno pregledovali avtomobile.
Ponoči se je v Ul. San Maurizio pripetila znanemu ravnatelju vojnega muzeja prof. Henriquezu strašna nesreča: v krsti, kjer je obi-zveznega tajnika za zunanje zade- čajno spal je nesrečnež zgorel.
.................tu.1.IIIUI.............m.■iinumnim..
SOLIDARNOSTNO PISMO ZSO NA KOROŠKEM SKGZ
Ostra obsodba fašističnega atentata na slovensko šolo
Solidarnost z bojem za narodnostno enakopravnost in sožitje med narodi
CELOVEC, 2. — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je poslala SKGZ solidarnostno pismo v zvezi z atentatom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, ki se glasi:
Dragi tovariši!
Z zaprepadenostjo in z ogorčenjem smo izvedeli za zločinski a-tentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu, ki so ga izvršili nepoboljšljivi italijanski fašisti in nacionalisti. Koroški Slovenci se pridružujemo protestom vaše narodnostne skupnosti in vsega slovenskega naroda ter z vso odločnostjo obsojamo gnusno dejanje, ki je atentat na pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in hkrati na prizadevanje slovenskih in italijanskih demokratičnih sil za mirno sožitje in bratstvo med narodi. Koroški Slovenci pa vidimo v tem atentatu tudi nadaljnji dokaz za mednarodno oživljanje fašizma in nacizma, kar je prišlo do izraza tudi v že poznanih pogromih na pravice koroških Slovencev in v atentatih na partizanski spomenik v Robežah in na sedež naše organizacije. Bratsko povezani z vami, vam zagotavljamo svojo solidarnost za vašo borbo za nacionalno enako-
pravnost in za mirno sožitje med tokrat ni bilo uradnih govorov, am-1 narodi sosedi.
Zaključeno zasedanje OZN o gospodarskem razvoju na svetu
NEW YORK, 2. — Preteklo noč se je končalo izredno zasedanje glavne skupščine združenih narodov, ki je dalj časa razpravljala o krizi surovin in o gospodarskem razvoju na svetu. Skupščina se je zaključila z izglasovanjem izjave o uvedbi novega mednarodnega gospodarskega reda ter z akcijskim programom za uveljavitev načel izjave. Program se nanaša predvsem na posebne u-krepe, ki jih je trebo sprejeti za podporo revnim državam, ki so najbolj prizadete s podražitvijo nafte in drugih surovin.
Dokumenta so sestavili predstavniki držav v razvoju, ki imajo večino v OZN. Predstavniki industrializiranih zahodnih dežel so nred glasovanjem izrazili številne pripombe in pridržke, zlasti pa še glede tistih točk, ki se nanašajo na pra-
vico revnih in nerazvitih dežel, da lahko nacionalizirajo tujo imovino, na ustanovitev tako imenovanih združenj proizvajalcev, kakor tudi na ukrepe, ki naj bi jih sprejele nerazvite države proti mednacionalnim finančnim družbam. Po drugi strani pa je predstavnik Sovjetske zveze vsestransko podprl oba dokumenta z utemeljitvijo, da če bosta uveljavljena bosta odpravila krivične odnose na mednarodnem področju do dežel v razvoju.
Izjava o uvedbi novega mednarodnega gospodarskega reda poudarja, da imajo danes države v razvoju tolikšno moč, da lahko odločujoče vplivajo na vsa mednarodna dogajanja. Sedanji dogodki dokazujejo, pravi izjava, da so koristi industrijsko razvitih držav in držav v razvoju neločljive. Izjava nadalje poudarja, da je politično, gospodarsko in socialno blagostanje sedanje in bodočih generacij sedaj bolj kot kdaj koli odvisno od medna rodnega sodelovanja ki bo slonelo na neodvisnosti vsake posamezne dežele.
Obenem izjava pravi, da je treba nujno preurediti mednarodni denarni sistem na način, da bo omogočen razvoj zaostalih držav.
vprašanja, ki jih je treba začeti reševati. Na področju javnoupravnih naložb, sin«likati zahtevajo predvsem ukrepe za uveljavitev zakona 865 o gradnji ljudskih stanovanj, denar za šolske gradnje, za bolnišnice, za higiensko-zdravstvene ustanove in za vodno-geološke naprave. Vsa ta dela. pravijo sindikati, je treba začeti izvajati sporazumno z deželnimi in krajevnimi upravami. Nato sindikalne organizacije pravi jo, da mora vlada dati konkretne pobude na področju javnih prevozov, da mora povečati dosedanja nakazila za okrepitev železniškega voznega parka in železniških naprav, da mora čimprej odobriti nov zakon za posodobljenje pristanišč in preureditev državnih pomorskih družb ter dokončno sestaviti načrt za posodobljenje letališč. Glede mestnih in izvenmestnih prevozov pa sindikalne organizacije zahtevajo, naj se v trdi letih kupi 30.000 novih avtobusov za javna prevozna podjetja, ter naj se dokončno dogradijo podzemeljske železnice v velikih mestih. V dokumentu sindikalne organizacije zahtevajo tudi začetek izvajanja zdravstvene reforme s predložitvijo parlamentu okvirnega zakonskega osnutka, kar je predsednik vlade obljubil v svoji programski izjavi.
Sindikalne organizacije so zelo zaskrbljene zaradi sedanje vladne investicijske politike. Zato zahtevajo spremembo te politike, zlasti pa še odpravo omejitve kreditov, da bo mogoč razvoj Juga. Prav tako sindikati pozivajo vlado, naj bolj u-činkovito poseže na kmetijsko področje, zlasti pa še predlagajo preureditev nedavnega programa za razvoj živinoreje ter pobude na o-stalih kmetijskih področjih.
Ob zaključku dokument poudarja predvsem potrebo po učinkoviti vladni politiki v boju proti draginji. V tej zvezi sindikati predlagajo sestavo seznama najosnovnejših industrijskih proizvodov široke potrošnje in živil, za katere bi morala vlada določiti politične cene. Hkrati sindikalna federacija zahteva od vlade, da prekliče napovedane u-krepe o povišanju tarif nekaterih javnih storitev.
Sestanek se je zaključil s sklepom, da se bodo pogovori nadaljevali 16. maja. Po izjavi glavnega tajnika UIL Vannija, se sindikati ne zadovoljujejo samo z obl u-bami. Zato pričakujejo, da bo vlada na prihodnjem srečanju dala konkretne odgovore na sindikalne zahteve. Zvezni tajnik CGIL Didò pa je dejal, da so sindikati najbolj zaskrbljeni zaradi dejstva, da vlada ne namerava spremeniti svoje gospodarske politike.
Italijanski delavci so od Sicilije do Trsta slovesno praznovali prvi maj — praznik dela. V Palermu, Rimu, Firencah, Turinu, Milanu, Bologni, Trstu in drugih velikih in malih mestih so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL priredile skupne prvomajske manifestacije. Povsod so sindikalni voditelji poudarili, da se bodo delavci odločno bojevali za premostitev sedanjih gospodarskih težav, proti domačemu in mednarodnemu fašizmu, za razvoj Juga in proti draginji.
V palači Chigi se je sinoči začel sestanek med vlado in voditelji sindikalne federacije. Sestanek je trajal pozno v noč. Sindikalne organizacije so vladi predložile konkretne zahteve, ki se nanašajo na zavarovanje kupne moči delavskih plač, raven zaposlitve, u-resničevanje načrtov za razvoj Juga, izvajanje socialnih reform, krepitev gospodarstva, še posebno pa so delavski predstavniki izrazili zaskrbljenost za politiko, ki jo je začela izvajati vlada na kreditnem področju.
Prvomajski praznik je imel na Portugalskem poseben pomen, saj so ga tu praznovali prvič po 46 letih. Po vseh mestih so bile velike manifestacije, ki pa niso sprožile niti najmanjšega incidenta. Shoda v središču Lizbone, na katerem so govorili voditelji demokratičnih strank, ki so se v preteki h dneh vrnili iz izgnanstva, se je udeležilo pol milijona ljudi.
Ameriški zunanji minister Kis-singer je včeraj dopotoval v I-zrael v okviru svoje posredovalne akcije za pomiritev položaja na Bližnjem vzhodu. Politični komentatorji so dokaj skeptični o možnosti, da bi šef ameriške diplomacije v nekaj dneh dosegel razmik čet na sirsko - izraelski fronti. Zaradi tega menijo, da bo Kissinger uperil vse svoje sile v zbliževanje stališč Sirije in Izraela in da bo dokončni sporazum « razmiku podpisan v Ženevi.
Nfl POBUDO TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Prvomajsko praznovanje v Bazovici v duhu revolucionarne tradicije
Govora Boldrinija in Kende * Proslave tudi v okolici, v Križu in Miljah - Tradicionalne budnice
«Tržaški partizanski pevski zbor ni organiziral prvomajske manifestacije v Bazovici samo zato. da bi delovni ljudje v prijetnem razpoloženju praznovali svoj praznik, temveč predvsem zato, da bi dokazali v tem tragičnem političnem momentu, ko sku. ša fašistična golazen s privoljenjem državnih reakcionarnih sil spremeniti legalni demokratični sistem in pridobitve protifašistične osvobodilne borbe, da moremo mobilizirati vse naše sile okrog naših organizacij in rdečih zastav.»
S temi besedami je Lucijan Pado-van predsednik prvomajske manifestacije, ki jo je priredil Tržaški partizanski pevski zbor v okviru ANPI, odprl slavje. In res je njegove besede potrdila takšna udeležba demokratičnega ljudstva, Slovencev in Italijanov, kakršne zlepa ne pomnimo. Na obširnem prostoru okrog bazov-skega kala, ob cesti, ki vodi iz Bazovice proti Lokvi, se je zbralo že v zgodnjih popoldanskih urah pet tisoč ljudi, ki so z zanimanjem in nav-dušenjem spremljali govore ter bogat kulturni spored s partizansko in
Arrigo Boldrini
borbeno pesmijo, s koncertom godbe na pihala in s folklornim plesom. Manifestacija, katere vsestranski uspeh je omogočilo tudi prizanesljivo vreme, je bila skratka dokaz, kako se zna ljudstvo v odločilnih trenutkih odločno in enotno strniti v antifašistično fronto,
S prvomajskega praznovanja v Bazovici je izšel tudi odločen protest, ki so ga naslovili predsedniku ministrskega sveta v Rimu. V protestu nad 'podlim fašističnim atentatom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu je med drugim rečeno, da spada ta atentat v vrsto zloglasnih dejanj, ki so jih fašisti izvedli v našem mestu, v naši deželi m po vsej državi z namenom. da bi ustvarih napetost in pripravili pot uresničitvi svojih prevratniških načrtov. V trenutku, ko ponovno obsojamo na grobi napad na antifašiste in slovensko manjšino, je med drugim rečeno v protestni noti, pozivamo oblasti, da sprejmejo vse ukrepe za izsleditev in kaznovanje krivcev ter tistih, ki jih podpirajo in te zločine naročajo. V protestu je izražena tudi zahteva, da se razpustijo fašistične organizacije ter stranke.
Slavje v Bazovici se je dejansko začelo z delavsko himno, ki jo je zaigrala godba na pihala iz Ricmanj. Sledil je koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Oskarja Kjudra. Zbor je po pretresljivi recitaciji igralca Julija Guština Kosovelove pesmi «Kličem vas» zapel vrsto borbenih in partizanskih pesmi. Sledil je prijeten nastop mlade folklorne skupine iz Dijaškega doma v Trstu s spletom tržaških, istrskih in gorenjskih plesov, nakar je godba na pihala iz Ricmanj pod vodstvom kapelnika Kri-žanovskega zaigrala vrsto koračnic. Med slavjem si je marsikdo, ki se je zaradi številne množice nemara s težavo prerinil do plesišča ali do godbe, lahko ogledal razstavo Tržaškega partizanskega pevskega zbora v «Bazoviškem domu».
Po kulturnem sporedu sta spregovorila vsedržavni tajnik ANPI posla nec Arrigo Boldrini ter pokrajinsk tajnik ANPI Vladimir Kenda. Ken da je začel svoj govor z ugotovitvi jo, da praznujemo letošnji L maj v znamenju zaostrovanja družbenih in političnih odnosov pri nas in v svetu, ravno zaradi tega pa tudi v duhu prave revolucionarne tradicije.
«Neugodni zgodovinski pogoji, delna nezrelost celotnega naprednega demokratičnega gibanja, enostransko usmerjanje gospodarstva, je nadaljeval Kenda, so na sdanes pripeljali do tega, da reakcionarne in konservativne sile prehajajo ponovno v protinapad ter ogrožajo pridobitve osvobodilnega boja.» To ugotovitev je Kenda povezal z nedavnim govorom fašističnega prvaka Almiranteja v Trstu ter iz njega izvirajočim bombnim atentatom na slovensko šolo, kar predstavlja del fašističnega prevratniškega načrta
«V ta načrt se vpleta tudi zavestno zaostrovanje odnosov med SFRJ In Italijo, je nadaljeval govornik, toda naša organizacija ANPI je javno izpovedala, da so meje, ki so se izoblikovale po drugi svetovni vojni, dokončne, da se je treba zavzemati za poglabljanje in krepitev dobrih odnosov med sosednjima državama, za ustvarjanje še bolj odprte meje ter za krepitev gospodarskih, kulturnih in drugih odnosov.»
«Demokratične sile v Trstu pa so ob teh zadnjih dogodkih dokazale, da se znajo združiti v mogočno antifašistično fronto, ki združuje Slovence in Italijane v boju proti skupnemu sovražniku in ki poglablja bratske vezi, ki smo jih ustvarili za časa narodnoosvobodilnega boja » Na koncu se je Kenda dotaknil še vpraša-
nja prepočasnega postopka za priznavanje statusa partizanskih borcev našim bivšim partizanom.
Ob ugotavljanju, da doživlja italijanska družba globoko krizo, je za čel svoj navdušujoči govor tudi vsedržavni tajnik ANPI Boldrini. Medtem ko se spoprijemamo s težkimi problemi premoščevanja te krize, je dejal Boldrini, se moramo po drugi strani soočati še vedno s starim in novim fašizmom, ki bi rad to krizo izkoristil za svoje prevratniške namene. Pri teh svojih načrtih, je poudaril govornik, pa fašizem ni upošteval dejstva, da so ljudske množice plačale s krvjo svojo svobodo in republiško ustavo in da so jo priprav Ijene še naprej s krvjo braniti. V te načrte se uokvirja tudi vprašanje meje. Ob tem je Boldrini izjavil, da je za nas to vprašanje že zdavnaj rešeno ter izrazil željo, da bi se tudi na vladni ravni to čimprej rešilo v korist čimboljšega sodelovanja med obema državama.
Boldrini je nato obsodil Almirante-jev govor ter podli atentat na slovensko šolo, dobršen del govora pa je posvetil vprašanju bližnjega referenduma. Ob tem je pozval delavstvo na doslednost, kajti antifašizem pomeni novo vizijo na svet. Ni dovolj reči samo, da fašizem ne bo zmagal, treba je tudi stremeti za tem, da bo zmagala prava demokracija ,kar se bo pokazalo na voliščih
12.	maja. Boldrini je zaključil svoj govor s pozivom naj ljudstvo z odločnim NE zagotovi pravi družbeni razvoj v demokraciji.
Budnica v Padricah Cropadi in Bazovici
S tradicionabo budnico so že navsezgodaj začeli s praznovanjem 1. maja v trikotu Padriče — Gropada — Ba. zovica. Igrala je godba na pihala s Proseka. Ob zvoku delavskih in partizanskih koračnic so se najprej zbrali na Padričah, od koder je godba najprej krenila v Gropado in nato v Bazovico, svoj krog pa zaključila pred spomenikom padlim na bazoviškem pokopališču, kjer so domačini položili venec. Slavnostni govor pred grobom padlih je imela študentka Nataša Kalc.
maj v
MM »v
Krnu
Več sto Križanov in prebivalcev bližnjih vasi je proslavilo prvi maj v Križu. Sprevod se je razvil ob 11. uri iz dvorišča Ljudskega doma. Ob zvokih domače "godbe ha pihala sb‘ delavci korakali po pokrajinski cesti. Ustavili so se pred spominsko ploščo Josipu Košuti in Ivanu Grudnu, pred rojstno hišo Josipa Verginelle in pred spomenikom padlim pred kriškim pokopališčem, kjer so ob polaganju vencev in zvokih žalistinke z enominutnim molkom počastili spomin žrtvam naci-fašističnega terorja. Sprevod se je zaključil na «Kržadi» z zborovanjem, ki ga je odprl domačin Josip Sedmak.
Prvi je govoril sindikalist Lucijan Padovan, ki je najprej obsodil bombni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, osrednji del svojega govora pa je namenil sindikalnemu boju za pravice delavstva. Dejal je, da nihče ne more zaustaviti koraka delavskega gibanja, niti sedaj, ko mečejo delavcem polena pod noge vsakokrat, ko gre za vprašanja javnih prevozov, stanovanjske reforme, zdravstva in šole. Danes preprečujejo napredek delavskega razreda z referendumom o razpo-roki, ki ga spremlja pokanje bomb, organizirani škvadrizem in terorizem z ugrabitvami.
V italijanščini je nato govoril tajnik sindikata prevozniških delavcev Dario Varin, ki je po uvodni oceni sedanjega političnega trenutka opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja naraščanje fašizma in poudaril zadnje uspehe sindikalnega boja. Ob koncu je Varin še poudaril, da pomeni soglasen NE na referendumu tudi odločen NE fašizmu.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ostavka sindikalistov CGIL iz vodstvenih organov KPI
Federalni odbor avtonomne federacije KPI in kontrolna komisija sta na svoji zadnji seji sprejela ostavke iz vodstvenih organov, ki so jih podali naslednji sindikalisti: Giuseppe Burlo, Arturo Calabria, Antonio Gattonar, Mario Criscenti, Mauro Gialuz, Silvio Laurenti, Rinaldo Rutigliano in Livio Saranz. Ostavko so podali v skladu z navodili generalnega sveta CGIL. ki predvidevajo, da ne morejo imeti sindikalisti istočasno vodstvene funkcije v sindikatu in v stranki. Tajnik tržaške federacije Rossetti se jim je zahvalil za velik prispevk in podčrtal načelnost odločitve, ki pomeni, da se bodo še nadalje borili za enotnost sindikalnega gibanja.
Sestanek PSI v Nabrežini
V Nabrežini je bil v ponedeljek zvečer javni sestanek, ki ga je organizirala krajevna sekcija PSI in na katerem sta poleg tajnika sekcije Caldija govorila tudi podpredsednik deželnega sveta Pittoni ter pokrajinski odbornik Lucijan Volk. Caldi je orisal sedanji položaj v občini po izstopu socialistov iz občinske uprave, Pittoni in Volk pa o splošnem položaju o nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti ter o gonji, ki jo je sprožil Almirantejev hujskaški govor in ki je že dovedla do atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu.
V tem okviru je bil govor tudi o ljudskem referendumu 12. maja, ko ne bo smel noben Slovenec oddati svoj glas v podporo fašistom in reakcionarjem, ki se zbirajo o-krog njih.
Zato bo vsak pošten Slovenec v nedeljo, 12. maja glasoval NE.
• Enotna federacija gradbenih delavcev je proglasila za danes 24-ur-no stavko. Gradbinci se bodo zbrali na skupščini ob 9.30 v sindikalnem sedežu v Ulici Pondares 8.
Da so jo strgali, so se morali precej potruditi, saj so pri tem delu upognili železen drog, na katerem je bila pripeta zastava.
Vaščani so seveda ogorčeni in da bi se kaj takega ne ponovilo, so sinoči zastražili ostale tri zastave, znak borbe delavskega razreda.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 3. maja, ob 17. bo sestal odbor sindikata pravljal o poteku splošne stavke ter o volitvah v deželne komisije za slovensko šolo. Odborove seje se lahko udeležijo tudi člani.
uri se in raz-
9 Danes prireja KPI naslednja zborovanja o referendumu: ob 18. uri pri Sv. Jakobu bo govorila Jole Burlo; ob 17. uri bo v Ljudskem domu pri Sv. Ani govoril upokojencem o referendumu senator Sema. Leteča zborovanja bodo naslednja: ob 11. uri v Skednju — Braida; ob 12. uri Total — Rossetti; ob 12.30 Bar-kovlje — De Cesare; ob 18. uri Ul. Gozzi — Caterina Lanza. Ob 19.30 v Zgoniku, ob 20.30 v Gabrovcu bo govoril Stojan Spetič.
• Na tržaški univerzi se je včeraj začelo študijsko srečanje z naslovom «Podjetje in preosnova neposrednih davkov», ki ga organizirajo Vsedržavni sindikat osebja, zaposlenega v u-radih za neposredne davke, ekonomska fakulteta tržaške univerze in organizacija Trieste — Consult. Deželno upravo je ra odprtju zastopal odbornik za finance Coloni.
«Drzen» podvig fašističnih pobalinov
Proslave 1. maja so očividno motile nekaj fašističnih pobalinov, ki pa si niso drznili «v akcijo» pri belem dnevu. Včeraj ponoči so namreč strgali veliko rdečo zastavo s kostanja nad pokrajinsko cesto na Kontovelu.
Domačini so izobesili štiri rdeče zastave, prenapeteže pa je očitno motila prav največja, ki je bila izobešena na najbolj vidnem mestu.
ZARADI ONESNAŽENJA TIMAVE
Možna prekinitev dobave vode
Občinsko podjetje ACEGAT sporoča, da je zaradi poslabšanja kemijskih in fizičnih značilnosti timavske vode treba prekiniti z dobavo te vode. Zato je možno, da bo podjetje prisiljeno prekiniti dobavo vode nekaterim mestnim predetom.
• Drevi ob 19.30 v Ul. S. Ermacora 3 se sestane rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje, ki bo razpravljala o referendumu
DANES BODO ODPRLI SLIKARSKO RAZSTAVO
TRŽAŠKI UMETNIKI ZA NE NA REFERENDUMU
Pobudi ARCI so se pridružili tudi pesniki, pisatelji in glasbeniki
■ V odprt boj za ohranitev zakona j Coloni, Edoardo Devetta, Romeo
o razporoki, o katerem se bomo v kratkem izrekli na voliščih, so odločno in združeno stopili številni tržaški umetniki s sodelovanjem s tržaško organizacijo ARCI. Skupno bodo namreč priredili slikarsko razstavo. Razstavljena dela bodo obiskovalci lahko kupili, dobiček pa bodo poverili organizaciji ARCI, ki ga bo uporabila v propagandne namene za obrambo zakona Fortuna-Baslini. Obenem bodo na razstavi razdeljevali katalog razstave, v katerem bodo objavljene kratke izjave tržaških pesnikov in pisateljev z motivacijo za njihov NE na referendumu.
Razstava bo nameščena na več krajih, da bi pobudniki s tem omogočili širši stik med razstavljavci in javnostjo tržaške pokrajine. Zanimivo je, da so se pobudi pridružili slikarji in kiparji ter pesniki in pisatelji različnih političnih prepričanj in nazorov ter obeh tu živečih narodnosti. Razstavljali bodo Romolo Berlini, Villi Bossi, Aldo Bressanutti, Avgust Černigoj, Enzo Cagno, Bruno Chersìcla, Maria-r. Cerne, Claudio Cernigoi, Sabino
Daneo, Sergio D’Osmo, Emidio E-redita, Tiziana Fantini, Adriano Fabiani, Elsa Gant - Martelli, Alice Gombači, Robert Hlavaty, Emanuela Marassi, Enzo Mari, Giorgio Mi-Ha, Paolo Marani, Elettra Metallino, Claudio Moretti, Dante Pisani,
o Pierri, Megi Pepeu, Nino Perizi, Klavdij Palčič, Federico Righi, Antonio Rodriguez, Lojze Spacci in Marino Sormani.
Pobudi se pridružujejo še pesniki in pisatelji Filibert Benedetič, Furio Bordon, Carolus, Stelio Crise, Roberto Damiani, Ketty Daneo, Ennio Emili, Claudio Grisanciòh, Aurelio Gruber Benco, Claudio Martelli, Renzo Rossi, Enrico Rame, Fabio Todeschini, Josip Tavčar, Miroslav Košuta ter dirigent Oskar Kjuder.
Odprtje razstave bo danes, 3. maja ob 18.30 v prostorih krožka «R. Rinald» v Ul. Madonnina 19. V ponedeljek in torek, 6. in 7. maja, bo razstava v krožku «L. Frau-sin» v Miljah, v četrtek, 9. maja pa v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
S SINOČNJE OKROGLE MIZE O TEMI: «SLOVENCI IN REFERENDUM»
Slovenci enotno zavračamo vsako kratenje pravic neke manjšine
Miroslav Košuta, Stojan Spetič, Igor Tuta in Lucijan Volk za «Ne» na ljudskem glasovanju - Podtajnik PSI Mosca o zaostrovanju kampanje
V «Gregorčičevi» dvorani so sinoči spregovorili Miroslav Košuta, Stojan Spetič, Igor Tuta in Lucijan Volk na temo «Slovenci in referendum» in se, čeprav z različnimi vendarle uskladljivimi utemeljitvami opredelili za enoten «Ne», ki naj ne bo zgolj osebna izbira posameznega Slovenca, pač pa tudi politična izbira celotne manjšinske skupnosti, ki jo vsako vračanje k družbeni prisili, k avtoritarizmu in mračnjaštvu na kulturni ravni resno ogroža.
Košuta je tako ugotovil, da se z nastopom ostrih konfliktov v družbi zaostruje vprašanje demokratične perspektive v Italiji. Zato je naš «Ne» prispevek demokratičnemu razvoju.
ŠTEVILNE SOLIDARNOSTNE IZJAVE ŠOLI PRI SV. IVANU
>1	-, U, »Jri32J5	*v .	, .	.
Odločna zahteva, da se odkrijejo in kaznujejo krivci ter mandanti
Pismo ekonomske šole iz Kopra - Stališča profesorskih zborov šol Ivan Cankar in Žiga Zois - Protest slovenskih skavtov
Fašistični napad na slovensko šolo pri Sv. Ivanu je izredno močno odjeknil med italijansko in slovensko javnostjo. V preteklih dneh smo objavili na desetine in desetine izjav, resolucij in stališč, ki so jih izrekli predstavniki oblasti, izvoljeni organi ter zasebniki. Izjave in stališča še vedno prejemamo, kot jih tudi prejemata ravnateljstvi obeh prizadetih šol.
Učenci in učitelji ekonomsko administrativnega šolskega centra iz Kopra so poslali slovenski šoli pismo, v katerem pravijo, da so bili ogorčeni nad gnusnim atentatom, ki so ga zagrešili italijanski neofaši-sti. Zaprepadeni so bili, ko so izvedeli, da so italijanske oblasti dovolile govor neofašističnemu hujskaču Almiranteju in še bolj so se začudili, ker ga niso kaznovali, kljub temu, da je v svojem govoru razpihoval rasno mržnjo do Slovencev v Italiji. Pismo nadaljuje, da so neofašisti ponovno začeli napadati to, za kar so ljudje in narod najbolj občutljivi, šole in kulturne inštitucije, in da so se enakih metod posluževali fašisti po letu 1920.
Združenje staršev osnovne šole in vrtca pri Sv. Ani izreka solidarnost ravnateljstvu učiteljišča, ravnateljstvu srednje šole in ravnateljstvu osnovne šole in ugotavlja, da je šola nekaj nenadomestljivega in nedotakljivega.
Profesorski zbor nižje srednje šole «Ivan Cankar» je, zbran na izredni seji, z globokim ogorčenjem protestiral proti najnovejšemu podlemu napadu na slovensko šolo.
Učno in neučno osebje državnega trgovskega zavoda Žiga Zois izraža vso zaskrbljenost zaradi fašističnih terorističnih dejanj in zahteva od pristojnih oblasti, naj sprejmejo vse ukrepe za izsleditev in kaznovanje posrednih in neposrednih krivcev. Zahteva tudi, da se zagotovi varnost šolske mladine in vsega šolskega osebja.
Združenje staršev liceja «France Prešeren» odločno obsoja fašistično provokacijo in poziva oblasti, da izsledijo krivce ter jih kaznujejo tudi v korist nadaljnjega mirnega sožitja.
Vodstvi slovenskih tržaških skavtov in slovenskih tržaških skavtinj izražata svoje ogorčenje nad podlim atentatom in pričakujeta ukrepe, ki naj preprečijo vsako podobno dejanje. Omenjeni organizaciji bosta nadaljevali z vzgojnim delom, ki teži k bratstvu in odgovornemu vključevanju v družbo.
Tržaška federacija KPI je priredila 1. maja proslave delavskega praznika v Naselju sv. Sergija, v Trebčah in Podlonjerju. Na vseh teh zborovanjih so odobrili tele gram, ki so ga poslali predsedstvu ;
vlade v Rim in v katerem ugotavljajo, da so se zbrali 1. maja, ko se proslavlja tudi vstaja proti naci-fašizmu v Trstu in da protestirajo proti atentatu na slovensko šolo, do katerega je prišlo kot posledica govora tajnika MSI Almiranteje. Zahtevajo učinkovite ukrepe, da se preprečijo provokacije^ da se prepovejo in razpustijo fašistična stranka ter črne centrale.
Konzulla za vzhodni Kras obsodila bombni atentat
Rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki se je sestala sinoči na izredni seji, je soglasno sprejela resolucijo, v kateri ostro obsoja zločinski bombni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, ki predstavlja poskus skalitve mirnega sožitja med Slovenci in Italijani v teh krajih ter zahteva od pristojnih oblasti, da čimprej izsledijo krivce ter jih kaznujejo.
Spetič je izrekel mnenje, da zakon o razvezi ne ogroža enotnosti družine, pač pa nanjo vplivajo zunanji družbeni dejavniki. Zato e-notnost družine branimo predvsem s korenitimi socialnimi in gospodarskimi posegi. Večkrat je pri a-nalizi družinskega položaja v družbi citiral ugotovitve lanskega seminarja katoliških izobražencev v Dragi.
Tuta je kot kristjan poudaril predvsem misel, da se opredeljuje za «Ne», ker noče, da bi se z družbo vračala v preteklost tudi Cerkev, ki sta jo poživila v osebni odgovornosti in duhu svobode izbir prav Janez XXIII. in vatikanski koncil. «Ne» katoličanov je torej tudi oporekanje vsaki prisili, vsakemu avtoritarizmu, ki ga Slovenci v Trstu čutimo predvsem v odnosu do Škofovske kurije.
Lucijan Volk se je vprašal predvsem, komu koristi izid referendum ma, če ne prav desnici KD in fašistom, ki so ga sprožili. Njihovo zanikanje svoboščin neki manjšini v družbi se lahko jutri maščuje tudi v odnosu do narodnih manjšin in njihovih pravic.
Na Trgu Goldoni je sinoči govoril namestnik tajnika PSI Giovanni Mosca, ki je najprej orisal delo sedanje vlade in dejal, da je mnogo napravila, čeprav se bo lahko dokončno ocenilo njeno delo kasneje, ko se bo ugotovilo, če ji je u-spelo obnoviti ljudsko zaupanje. Na vsak način pa prihaja tudi vlada v težave, zaradi zaostrenega političnega ozračja v zvezi z referendumom. V bistvu ni nobene razlike med prevratniškimi atentati, ki so spremljali pi'itiéne volitve leta 1972 in atentati ter zločini, katerim smo priča sedaj. To dokazuje, da ni dovolj, če ima vlada dobro voljo, kadar so sestavni deli vlade na med seboj različnih stališčih. Socialisti so dokazali, da so hoteli pretvoriti bitko okrog referenduma v omikano srečanje, žal pa se nekaj podobnega ne more reči za Krščansko demokracijo, katero vedno bolj pogojuje in ki je vedno bolj podrejena od konservativnih, klerikalnih in fašističnih sil.
Mosca je nadaljeval, da je ob neki drugi priložnosti ocenil izjavo škofovske konference kot moralno nekaj podobnega zasedbi češkoslovaške. škofje so namreč napove-
dali splošno vojno demokratični državi, kar pomeni, da so se odločili za preokret na desno, ki nima nobene zveze z verskimi razlogi.
Mosca je nato govoril tudi o drugih primerih umetnega ustvarjanja napetosti in se je v tej zvezi zadržal tudi pri izmenjavi not med italijansko in jugoslovansko vlado. Dejal je, da so bili brezuspešni po< skusi, da bi v tej zvezi mobilizirali javno mnenje ter da bo najbolje resda odprta vprašanja evropska konferenca o varnosti, ki se sestaja v Ženevi.
Izjava koordinacijskega odbora katoličanov proti odpravi razporoke
Prejeli smo in. objavljamo:
Člani slovenskega, Itbordinacijske-ga odbora obžalujemo dejstvo, da ne moremo imeti te okrogle mize v našem skupnem Kulturnem domu in se od tam zavzeti za pravilno izbiro pri tem ljudskem glasovanju, ki neposredno zadeva tudi Slovence, vse Slovence in našo borbo za vedno večje državljanske in socialne pravice v zamejstvu. Saj so tako danes kot včeraj v bistvu isti idejni vzgibi, ki so vzpodbujali naše očete, ki so v požganem Balkanu imeli središče svojega nacionalnega dela in borbe za svoje pravice.
V nedeljo občni zbor SGZ
V dvorani trgovinske zbornice (Ul.
S.	Nicolò, 5) bo v nedeljo dopoldne 11. občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Zbor bo ob 8.30 v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju.
Pridržana prognoza
za mofociklista
Malo po polnoči so sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo Renata Verziera, ki se je malo prej med prehitevanjem v Drevoredu D’Annunzio zaletel z guzzijem 850 v fiat 500. Njegovo sopotnico, 21-letno Valneo Ma-tero, pa so sprejeli s prognozo o-krevanja v 30 dneh na nevrokirurškem oddelku.
			
NA TRBISKI CESTI PRI TREBČAH
Štirideset stotov olja na cesto
Nad 40 stotov semenskega olja se je pri prometni nesreči razlilo na Trbiško cesto blizu križišča s cesto, ki pelje v Trebče. Nesreča se je pripetila kmalu po 10. uri zjutraj: tovornjak s prikolico je pripeljal po Trbiški cesti, namenjen iz industrijske cone v Pordenon. V prikolici je bilo nad 60 stotov
olja, prednja cisterna pa je bila prazna.
Kmalu po Henriquezovem vojnem muzeju je tovornjak zaneslo na levo, kjer na srečo ni bilo vozil. Po mnenju šoferja, Irenea Partisanija iz Ravenne, se je zlomila vzmet prikolice, zaradi česar je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Prikolica
se je nagnila in se prevrnila na levi bok, tako da se je iztekel dober del olja, ki so ga morali sprati s ceste openski gasilci, cestno podjetje ANAS pa je posulo po cestišču pesek, škoda presega 3 milijone lir. (Na sliki je prevrnjena prikolica, zaradi katere je na cesti dalj časa zastal promet).
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Henrik Ibsen
STRAHOVI
drama v treh dejanjih
Helene Alvingova,
vdova po stotniku in komorniku Alvingu
Osvald Alving,
njen sin, slikar
Pastor Manders Mizar Jakob Engstrand
Regine Engstrandova,
njegova hči, služkinja pri Alvingovi
SCENA:
KOSTUMI:
REŽIJA:
LELI NAKRSTOVA
ANTON PETJE RADO NAKRST SILVIJ KOBAL
BOGDANA BRATUŽEVA
SVETA JOVANOVIČ MARIJA VIDAU
ANDREJ HIENG
Danes, 3. t.m., ob 20.30
ABON MA RED A —- premierski
PD «VESNA» — KRIŽ PD «V. VODNIK» — DOLINA
priredita jutri, 4. maja 1974 ob 20.30.
v Ljudskem domu v Križu
nastop
ŠALEŠKE
FOLKLORNE SKUPINE
IZ VELENJA
s slovenskimi, hrvatskimi, bosanskimi, vojvodinskimi in makedonskimi plesi, in Akademskega pevskega zbora primorskih študentov VINKO VODOPIVEC iz Ljubljane pod vodstvom Baneta Demšarja.
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 3. maja, ob 20.30 — Henrik Ibsen «Strahovi» za abonma red A.
Ponovitve:	jutri, 4. maja, ob
20.30 — abonma red B; v nedeljo. 5. maja, ob 16. uri — abonma red C: v ponedeljek, 6. maja, ob 16. uri — a-bonma red H in I; v torek, 7. maja, ob 17. uri — abonma red J in K; v sredo. 8. maja, ob 20.30 — abonma red D - rriladinski v sredo in red H -mladinski v četrtek: v petek, 10. maja, ob 20. uri — abonma red G in v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri — a-bonma red F.
SAG
Igor Torkar: POŽAR.
Jutri, 4. maja, ob 20.00 v Idriji v okviru I. področnega srečanja gledaliških skupin Primorske
V	torek, 7. maja, ob 20.00 v Dijaškem domu v Trstu.
V	četrtek, 9. maja, ob 18. uri v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Mon-tecchi 6/IV. nadstr. izredna predstava za dijake slovenskih višjih šol v Trstu.
Smučarski klub Devin organizira 5. maja ob prihki smučarskega tekmovanja v dvojicah avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Informacije in vpisovanje v trgovini Rebula — Sesljan. tel. 209-494.
V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 3. maja ALEKSANDER
Sonce vzide ob 4.50 in zatone cb 19.14 — Dolžina dneva 14.24 — Luna vzide ob 16.19 in zatone ob 2.27.
Jutri, SOBOTA, 4. maja FLORIJAN
Vreme včeraj: naj višja temperatura
16.7	stopinje, najnižja 13,6, ob 19. uri
15.7	stopinje, zračni pritisk 1003,1 mb. stanoviten, brazvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne, 2. maja 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 84-letna Paolina Švab por. Markezic, 82-letna Romana Bot-ter vd. Baldinelli, 72-letni Giovanni de Domini, 82.1etni Vincenzo Bajeli, 63-letna Antonietta Fiordigiomo vd. Loser, 42-letni Paolo Camissa, 53-letna Norma Baciai por. Rossi, 80-letni Carlo Cocchietti, 91-letni Rodolfo Giusti in 37-letni Cesare Grassi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ulica Tor S. Piero 2.
Koncerti
Jutri, 3. t.m., ob 21. uri, in v soboto, ob 18. uri, bo drugi koncert spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi. Pod vodstvom mladega dirigenta Gabriela Chmure, ki je osvojil prvo nagrado na berlinskem mednarodnem natečaju, bo nastopila pianistke Laura de Fusco. Zaigrala bo Chopinov prvi koncert. Orkester bo zaigral tudi uverturo četrte Beethovnove simfonije ter Berliesvovo «Beatrice et Bénédict» in «Vprašanje brez odgovora» Charlesa Ivesa.
Vstopnice za preostala mesta za o-ba koncerta so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Satana in corpo» (1970). Igrajo Vincent Priče in Essy Persson.
Ariston — I.N.C. 16.00—22.00 «L’ultimo spettacolo». Režiser Bogdanovič. Prepovedano mladini pod Izletom.
Nazionale 15.00 «Nè onore nè gloria». Alain Delon, Claudia Cardinale.
Excelsior 16.00 «Un duro per la legge», Barvni film. Igrajo Joe Don Baker, Elisabeth Hartman, Rosema-ry -Murphy.
Grattacielo 16.00 «Ras nulla da segnalare». Vojni film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eden 16.00 «Grazie per quel caldo dicembre», Sidney Poitier, H. Andersen. Barvni film.
Ritz 16.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.30 «Serpico». Barvna kriminalka.
Capitol 16.30 «Lo straniero senza nome». Barvni film. Igra C. Eam-strood Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom
Impero 16.30 «Ad un’ora della notte». Liz Taylor in L. Harwey. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.15 «Africa nuda, Africa violenta» Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’arbitro». Joan Collins in Landò Buzzanca.
Ideale 16.00 «Era una pistola infallibile, lo chiamavano Jim il primo». Igrata Michel Cameron in Ketty Carwen. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.15 «Piedone lo sbirro». Bud Spencer. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Desideri e voglie pazze di tre insaziabili ragazze». Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.00 «James Bond, agente 007, vivi e lascia morire». Igra Roger Moore.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZI 10
38-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	635,—
Funt šterling	1545,—
Švicarski frank	214,50
Francoski frank	132,—
Nemška marka	255,50
Avstrijski šiling	34,80
Dinar: debeli	41,—
drobni	41,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
tsnmmm
V počastitev spomina pokojnega Ernesta Majowskega darujeta Silva in Angelj Škerk 5.000 lir za Dijaško matico.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
KARLINE ŽERJAL
Posebna zahvala pevskemu zboru, č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku.
Sin z družino
Boljunec, 3. maja 1974
GORIŠKI DNEVNIK
•«V-'- *
*'*. : ••■•‘»V
POMEMBNA SVEČANOST 1. MAJA OB SPOMENIKU-GROBNICI V GONARSU
Furlanski bivši borci in demokrati obsojajo Izkoriščanje vprašanja meje in referenduma
fašistični atentat in podpirajo naše zahteve
Govorili so posl. Lizzerò, posl. Castiglioni in gen. konzul SFRJ Boris Trampuž
P-;
I
Ob spomeniku-grobnici padlih jugoslovanskih borcev in internirancev v Gonarsu je bila 1. maja dopoldne zelo pomembna svečanost, ki jo je priredilo deželno partizansko združenje ANPI s sodelovanjem pokrajinskega združenja deportirancev ANED, katerima se je pridružila tudi organizacija ezopovskih partizanov APO. Na izrecno vabilo organizatorjev se je udeležil svečanosti generalni konzul SFRJ Boris Trampuž, navzoči so bili posl. Mario Lizzerò (KPI), poslanec Franco Castiglioni (PSI), župan iz Gonarsa dr. Guido Toso, župan iz Campolon-ga al Torre Argilio Michelutti, župan iz Ville Vicentine Primo Zolla, podpredsednik deželnega sveta Antonio Moschioni, deželni svetovalec Piero Zanfagnini, tajnik videmske federacije KPI Renzo Pascolat, predsednik deželnega odbora ANPI Federico Vincenti, pokrajinski tajnik ANPI Adelchi Gobbo in predstavniki borčevskih organizacij iz sosednih občin.
Potem ko sta generalni konzul in predstavnik združenja ANPI položila venca, je posl. Lizzerò v svojem nagovoru poudaril, da se furlanski bivši borci in antifašisti klanjajo spominu padlih jugoslovanskih tovarišev, da pa so prišli ob prazniku dela in borbe k temu svetišču tudi zato, da potrdijo svojo predanost idealom osvobodilnega
boja in najostreje obsodijo fašistični napad na slovensko šolo v Trstu. S prezirom zavračamo Almirante-jevo hujskanje in polemiko glede meje z Jugoslavijo, ta problem za nas ne obstaja in želimo, da odgovorni krogi čimprej rešijo zadevo v prijateljskem duhu mednarodnih pogodb. Pravr tako pa zahtevamo, je še dejal Lizzerò, da se odkrijejo in kaznujejo atentatorji ter da se vsej slovenski narodnostni skupnosti v Italiji priznajo njene pravice. Generalnega konzula pa je ob zaključku govora zaprosil, naj vladi Slovenije in Jugoslavije sporoči obžalovanje furlanskih partizanov in demokratov zaradi podlega fašističnega atentata in njihovo trdno voljo, da bodo nadaljevali po poti globokega prijateljstva in bratstva med narodi.
Poslanec Franco Castiglioni je v svojem nagovoru pripomnil, da je ogabni atentat razžalil tudi vse furlanske demokrate, da ta fašistični podvig spada v okvir hujskaške gonje proti Slovencem in proti Jugoslaviji in da so fašisti tudi za ta atentat izbrali prav slovensko šolo, kot je fašistični režim z vsem sovraštvom preganjal in zatrl slovenske kulturne ustanove in šole.
Zato obsojamo fašistični atentat in poudarjamo zahtevo, ds, sg, kaz-I nujejo krivci in preprečijo fašistične ! nakane, da se Slovencem v Italiji
| priznajo pravice ter da se odpravijo I izumetničene polemike in zahteve glede meje.
Vsem se je zahvalil generalni konzul Boris Trampuž, ki je poudaril, kako nam mora biti žrtvovanje padlih v zgled in opomin, da bomo še bolj strnili vrste v boju proti nazadnjaškim silam.
VELIČASTNA PROSLAVA L MAJA V STEVERJANU
za razbijanje enotnosti delovnih ljudi
Rušan Lavriha: Slovencem niso več dovolj samo izrazi solidarnosti, ampak zahtevamo konkretne ukrepe ■ Giovanni Mosca: V Ženevi potrditi dokončnost tistega, kar je dokončno za zgodovino in za ljudstvo
Važno obvestilo deželnega sindikata slovenske šole
Prosvetno ministrstvo je z okrožnico št. 848 z dne 27. aprila 1974 izdalo navodila za imenovanje komisije, ki se bo ukvarjala z vprašanji slovenske šole. Komisijo določa čl. 9 zakona z dne 22.12. 1973, št. 932 (zakon Belci - škerk).
V komisiji bodo tržaški in goriš-ki šolski skrbnik, zastopniki didaktičnih ravnateljev, šolskih nadzornikov, ravnateljev srednjih in višjih srednjih šol, učiteljev ter profesorjev srednjih in višjih šol. Volitve omenjenih zastopnikov bodo 28. maja. Podrobna razprava o volitvah bo na sindikalnem sestanku, ki bo v torbic, maja ob 18.30 v I Gregorčičevi' dvorani in na sestan-I kih v šolskih prostorih.
Tradicionalnega prvomajskega praznovanja, ki ga je v Števerjanu priredilo prosvetno društvo «Briški grič», se je udeležilo domalo 3.000 oseb. FToslava delavskega praznika se je pričela na Trgu pred spomenikom, kjer je številna množica pričakala folklorno skupino iz preddvora. Ob prihodu jo je nagovoril predsednik društva Ivan Humar, nakar se je pioti Dvoru razvil sprevod z delavskimi, slovenskimi in italijanskimi zastavami, ob spremljavi pihalnega orkestra iz Anhovega.
Na dvorišču Dvora, pod ozelenelimi kostanji, se je nekaj pred 16. uro zbrala ogromna množica, ki jo je pozdravil podpredsednik SPZ Saverij Rožič ter predstavil oba govornika, deželnega svetovalca KPI Dušana Lovriho in člana vodstva PSI poslanca Giovannija Mosco. Proslave 1. maja v Števerjanu so se udeležile tudi vidne politične osebnosti, podpredsednik deželnega sveta Pittoni. deželni tajnik PSI Tringale, župana Doberdoba in Sovodenj, Andrej Jarc in ložef češčut, in številni izvoljeni svetovalci, družbenopolitični in manjšinski delavci.
V uvodnem delu svojega govora je deželni svetovalec Dušan Lovri-ha dejal, da je po 50 letih portugalsko ljudstvo dobilo pravico proslavljati delavski praznik in želel, da bi to pravico čimprej pridobilo tudi čilsko ljudstvo. Prvi maj je dan boja za boljše delovne razmere, za boljše življenjske pogoje, za reforme, za večjo kupno moč lire. Prvi maj je tudi dan boja za odpravljanje težav, ki so nastale zato, ker je vlada popustila kapitalističnim monopolom, da sami načrtujejo razvoj, in ker je vlada sprejela kmetijsko politiko Skupnega evropskega trga, ki udarja po našem kmetijstvu in po vsem gospodarstvu. Zaradi takšne politike se je še bolj poglobil prepad med Severom in Jugom, v sedanji energetski krizi pa se je še posebej pokazala slabost takšne politike, ker se je čez noč sesula v prah toliko poveličevana politika osebnih avtomobilov, medtem ko nimamo zadostnih javnih prevozov.
Naša solidarnost z duhovnikom Franzonijem
V trenutku, ko je še vedno ves demokratični del Trsta pod mučnim vtisom bombnega atentata na slovensko šolo (in s tem na vse demokratične institucije) in v obdobju nevarne zaostritve v strategiji napetosti prav v času pred ljudskim glasovanjem, moramo z grenkobo v srcu javno obsoditi še drug poskus uporabe sile proti svobodi in proti demokraciji.
Predstojniki benediktinskega reda so pred nekaj dnevi suspendirali «a divinis» znanega opata Giovannija Franzonija, se pravi, da ostane sicer še redovnik, a ne sme več maševati. To je ena izmed najhujših kazni, ki se jih poslužuje Vatikan proti nepokornim duhovnikom. Včasih traja o-menjena kazen le določeno krajšo dobo, v primeru don Franzonija pa ima sklep cerkvene hierarhije trajno veljavo, razen, če se Vatikan ne umakne in svoj sklep prekliče.
Dva dni kasneje pa so tiskovne agencije razširile vest, da je škof neke rimske četrti z enako kaznijo suspendiral duhovnika Sandrija, don Franzonijevega prijatelja in urednika katoliškega tednika COM
Zakaj ti absurdni, nepotrebni in škodljivi ukrepi cerkvene hierarhije? Zakaj ta nevaren preobrat k avtoritarnemu integriz-mu? In zakaj je ta vatikanski ukrep prizadel prav dona Franzonija in duhovnika Sandrija?
To so prva in zbegana vprašanja, ki se vsiljujejo poštenemu človeku in še posebej katoličanu, ki verjame v odnos ljubezni in strpnosti in ki je še pred kratkim slišal od Pavla VI. poziv, naj bo sveto leto tudi leto sprave. Kako je možno verjeti pristnosti in resničnosti tega poziva, če sama vatikanska kurija uporablja sredstva, ki sejejo mržnjo in odpor.
Za don Franzonija je širša javnost zvedela v času, ko je ta benediktinski redovnik postal o-pat v rimski baziliki sv, Pavla. V tem predelu Rima, ki ga okoli in okoli obkrožajo najrevnejše mestne četrti in znane skupine barak, je novi opat začel zbirati skupino socialno čutečih in pokoncilskih katoličanov. S svojim delom so pomagali v najhujših primerih in reševali posameznike in družine, ki jih sedanja ureditev italijanske družbe in njena zakonodaja puščajo ob robu, obsojajo na nečloveške življenjske razmere. Toda mimo tega dobrodelnega prizadevanja je ta verska skupnost razpravljala o vzrokih tega nesocialnega in ne-
krščanskega stanja in odnosa civilnih in tudi verskih oblasti. V nekaterih primerih so očitne krivice obsojali tudi javno in tedaj je vatikanska kurija začela pritiskati na don Franzonija naj se umakne iz vodstva te rimske bazilike. V nasprotnem primeru bi ga odstavili.
Lansko leto, v velikonočnem času, je Franzoni objavil svoje pastoralno pismo «La terra è di so Dio» in skupnosti sporočil svoj odstop. V svojem pismu je z izredno jasnostjo in odločnostjo spregovoril o bogastvu in revščini, o izkoriščanju delavcev in podproletariata, o krivicah bogatašev in brezbrižnosti meščanskega sloja, govoril je tudi o evangeljskem izročilu in o dejanskem odnosu uradne Cerkve do bogastva in oblasti. Škofovska konferenca je izrazila svoje obžalovanje, da je bilo pismo objavljeno, pred kratkim pa je rimski škofovski vikar sprejel vse Fran-zonijeve teze v znanem študijskem srečanju 'Sui mali di Roma'.
Tudi ob problemu referenduma o razporoki je Franzoni stopil na stran šibkih, zatiranih in nezavarovanih zakoncev, ki nimajo denarja za drage sodne postopke cerkvenega sodišča in se je zavzel za ohranitev civilne razpo-roke v Italiji. Sestavil je dolgo razpravo z naslovom «Moje kraljestvo ni od tega sveta», ki je nekakšen poglobljen odgovor na dokument škofovske konference.
Poleg tega je don Franzoni sprejel vrsto vabil na konference in okrogle mize po vseh italijanskih mestih. V Trstu bi moral govoriti prihodnji torek, 7. maja, v dvorani univerzitetnega študentskega doma.
Vatikanska kurija ga je zdaj za to njegovo prizadevanje ostro kaznovala, kot tudi duhovnika Sandrija, urednika revije COM, ki je ta Franzonijev dokument
objavila.	.
Kaj naj si ob tei na]nove|ši in hudi vatikanski sankciji lahko mislimo? Tisti krogi, ki so pred kratkim pozivali vse katoličane naj se enotno izrazijo proti razporoki in so kasneje obsodili številne skupine demokratičnih katoličanov za «NE», so zdaj hoteli prizadeti najvidnejšega in najbolj sposobnega predstavnika tega širšega gibanja med verniki. Po svoji zastareli logiki in prastari avtoritarni praksi naj bi zadeli in onesposobili voditelja in s tem bi se niegova skupina razpršila. Toda don Franzoni ni voditeli neke formalne organizacije in dejstvo je, da so se vsi katoličani za «NE» zavestno in po lastnem prepričanju odločili glasovati v na-
sprotju s škofovskim dokumentom.
S to sankcijo je cerkvena hierarhija samo ponovno pokazala svojo avtoritarno strukturo, katero je skušal vatikanski koncil dokončno odpraviti. S tem pa imamo ponovno potrdilo, kot smo že v prejšnjih dneh zapisali, da se tudi v vatikanskih krogih skušajo spet uveljaviti tiste skupine, ki so zagledane v preteklost, ki v razvoj družbe in Cerkve ne verjamejo in ki hočejo za vsako ceno spet premakniti os cerkvene strukture na desno. Zato se tudi brez pomislekov in proti mnenju vidnih vatikanskih teologov poslužujejo srednjeveških sredstev in duhovnega nasilja. Tudi znotraj Cerkve so žal ljudje, ki se poslužujejo sile namesto razuma. Zato pa je toliko bolj pomembno, da se jim upremo prav mi ostali katoličani, da ne bi spet prišlo do nevarnega posploševanja in do verske vojne.
Kakor hitro se je izvedelo za kazenski ukrep proti don Franzo-niju, je vrsta uglednih osebnosti iz katoliškega sveta in vrsta verskih skupnosti izrazila prizadetemu svojo solidarnost in nezadovoljstvo nad takimi ukrepi. Tu bi omenili le izjavo vsedržavnega sveta ACLI, ki je v teh dneh zasedalo v Firencah. «Vznemirja nas hud cerkveni ukrep, ki poleg tebe prizadene religiozno zavest vseh tistih kristjanov, ki se zavzemamo za preobnovo družbe in Cerkve po poti, ki jo je nakazal vatikanski koncil. Izražamo ti svojo solidarnost in solidarnost vseh tistih prijateljev, ki so politično angažirani med delavci, kar je istočasno pričevanje vere, svobode vesti in takega krščanstva, ki druži in ne razdvaja, kot nas je učil papež Janez.»
Tudi slovenski katoličani v koordinacijskem odboru ostro obsojamo ta najnovejši kazenski u-krep proti duhovnikoma Franzo-niju in Sandriju. Podpiramo, ju v tem trenutku njune težke izbire med poslušnostjo nadrejenim in med svobodo vesti in jima izražamo vse naše zaupanje v njuno dosedanie delo. Prepričani smo, da bo Cerkev tudi njima , nekoč hvaležna za njuno sedanjo dobro. pravo in nepodkupljivo besedo.
Istočasno pa spet opozarjamo vse odgovorne in demokratične slovenske katoličane, naj ne dopustijo, da bi se znotraj Cerkve ponovno uveljavile nazadnjaške sile. V skupno dobro tem silam pri referendumu odgovorimo NE.
SLOVENSKI
KOORDINACIJSKI ODBOR
Slovence. S tem bo najbolje odgovorila na fašistična izzivanja», je dejal govornik.
Potem se je dotaknil še vprašanja nekdanje cone B, ki ga je vlada odprla zato, ker hoče dati kisika fašistom ter ustvariti mržnjo do Slovencev in do socialistične Jugoslavije. «Ta spor, je dejal Lovri-
Giovanni Mosca
ha, naj se hitro reši na načelih ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti, evropske varnosti in na podlagi mejne ureditve, ki je sad zmage nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni.»
Govoreč o referendumu je dejal, da se nam ves svet smeje, kato nazadnjaški smo v Italiji in kako hočemo odpraviti zakon, ki ga ima ves napredni svet in zlasti vse katoliške države. Če Fanfanija skrbi usoda družine in njena enotnost, tedaj naj raje odpravi razloge, zaradi katerih odhajajo delavci v tujino ter puščajo doma žene in o-troke, pogosto brez socialnega varstva.
Tudi poslanec Giovanni Mosca je najprej pozdravil portugalsko ljudstvo, ki si je priborilo pravico, da proslavlja 1. maj. Ta dan ima za nas dvojni pomen, ker predstavlja težnje delovnih ljudi po osvoboditvi, a hkrati je 1. maj dan, ko se je zaključila druga svetovna vojna in se slavila zmaga nad nacifašizmom. Sedaj se skuša v italijansko politiko vnesti star in neobstoječ problem meje. S tem v zvezi Trstu dejal, da je
Dušan Lovriha
Po 29 letih svobode in republike, ki se je rodila v odporniškem gibanju in si izdelala ustavo, ki odraža ideje odporniškega gibanja, ponovno doživljamo napade na Slovence. Nedopustno je — je dejal Lovriha — da Almirante Trstu poziva na napad na Slovence, in s tem daje povod za fašistični atentat na slovensko šolo. Ob tem atentatu se je skovala široka protifašistična e-notnost slovenskih in italijanskih študentov, delegacije so pri oblasteh zahtevale, naj hitreje razvijajo demokracijo, naj izsledijo in kaznujejo atentatorje.
«Pozdravljamo solidarnostne izjave, ki so nam bile izrečene ob fašističnem atentatu, vendar izjave danes ne zadostujejo več. Potrebno je Slovencem in italijanskim delovnim ljudem priznati čimveč demokratičnih pravic. Predvsem dežela v tej smeri lahko veliko naredi. Kakor je izglasovala zakon o podpori za dvojezične napise, tako lahko v skladu s svojimi pristojnostmi in z denarjem, ki ga ima na bankah, finansira gradnjo kulturnih domov, telovadnic in šol za
vlada s svojo noto končno rekla besedo, ki ima vrednost. Toda Farnesina — je dejal Mosca — ni nikoli v italijanski zgodovini razumela interesov italijanskega ljudstva.
Ob Almirantejevem nastopu v Trstu in njegovi politiki proti delavskim interesom se danes odpira vprašanje, kakšno politiko izbrati, ali politiko rasizma ali pa politiko razumevanja in spoštoavnja med narodi ter izkazovanja volje, da se zavrnejo lažne ozemeljske zahteve.
Zahtevali smo od sodnikov, da pregledajo Almirantejev govor in ukrepajo proti provokacijskemu nastopu neofašističnega voditelja. Mimo tega pa moramo ugotoviti, da se Italija ob Almirantejevem nastopu ni ugrela in da jo vprašanje meje ne more pripraviti do tega, da bi reagirala. Dogodilo se je ravno nasprotno, da je namreč ostal Almirante osamljen na svojih pozicijah.
Tajnik PSI — je rekel Mosca — je pisal ministru Moru, naj Italija
(Nadaljevanje na 6. strani)
PRVOMAJSKA PROSLAVA V OPATJEM SELU
Za sodelovanje in sožitje ob spoštovanju vseh obvez
Slavja se je udeležila tudi enotna sindikalna delegacija z Goriškega in iz Pordenona
Na severnem Primorskem so bile med prvomajskimi prazniki številne proslave in manifestacije delavcev. Osrednji prireditvi sta bili v Opatjem selu na Krasu ter na Predmeji nad Ajdovščino. Na njima sta govorila predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič ter generalni sekretar sindikatov Jože Globačnik. Oba sta se v nagovorih številnim udeležencem dotak-nila tudi sedanjih odnosov med jadranskima sosedoma in problemov v zvezi z razmejitvijo.
Janez Barborič je med drugim dejal, da Jugoslavija ne bo popustila nobenim pritiskom glede njenih meja in da imajo sovražna podtikanja, češ da je Jugoslavija kriva za zaostritev odnosov z Italijo, namen preslepiti italijansko ljudstvo in svetovno javnost ter hočejo prikriti nevarnost sedanjih potez italijanske vlade. Poudaril je, da je Jugoslavija v dolgoletni miroljubni politiki pridobila veliko somišljenikov v Italiji in v sosednjih obmejnih pokrajinah in da so številne pobude bile izraz interesov ljudi ob meji ter so potisnile ob rob tiste sile, ki so želele ohraniti vzdušje hladne vojne. Kam vodi podpihovanje ponovnih zaostritev, pa je po njegovih besedah zelo
jasno pokazal nedavni zločinski izpad fašistov in iredentistov proti slovenskemu življu v Trstu.
Janez Barborič se je dotaknil v svojem govoru tudi položaja slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji in Avstriji, pri čemer je poudaril, da je nemalokrat izpostavljena diskriminaciji ter šovinističnim in celo rasističnim grožnjam ter zahteval, da se uresničijo in spoštujejo mednarodne obveznosti obeh vlad.
Proslave v Opatjem selu se je udeležila tudi enotna delegacija vseh treh sindikalnih zvez iz goriš-ke in pordenonske pokrajine, ki je prinesla pozdrav slovenskim delavcem.
Mladinski krožek Gorica
priredi danes. 3. maja, ob 20.30 v prostorih kluba «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13
FILMSKI VEČER Z ALJOŠO ŽERJALOM
Gost bo prikazal in komentiral svoje zadnje filme, ki jih je posnel v Čilu, Vietnamu in Peruju.
Vabljeni!
.................................................
NEPRIČAKOVAN RAZPLET PROCESA PROTI OBTOŽENIM POKOLA V PETOVLJAH
Zaradi lažnega pričevanja so Tuntarja včeraj obsodili pogojno na štiri mesece
V nasprotju z izjavami preiskovalnemu sodniku je včeraj trdil, da je Resena videl skozi okna kuhinje goričkega motela
Tržaški porotniki so včeraj zaradi lažnega pričevanja obsodili po hitrem postopku pričo Sergia Tuntarja na štiri mesece zapora pogojno. Ob koncu Tuntarjevega pričevanja je javni tožilec dr. Bruno Pascoli zahteval takojšnjo aretacijo. Po polurnem posvetu so po hitrem postopku sodili Tuntarju, ki ga je branil odvetnik Pedroni. Po Pedro-nijevem govoru in zahtevi javnega tožilca po dveh letih zapora, so se sodniki spet umaknili in se po sedemnajstih minutah vrnili v dvorano ter izrekli obsodbo. Tuntarja, ki je bil ta čas v priporu, šb po razsodbi izpustili na svobodo.
Sergio Tuntar biva v Ulici Žara, v ezulskem naselju in je dolgoletni je Almirante v Trstu dejal, da je prijatelj obtoženega Romana Resena.
Množica na manifestaciji v Tržiču
razredom na obeh straneh meje in tudi za čimprejšnjo ureditev spora mej Italijo in Jugoslavijo o mejnih vprašanjih ter poudaril nedotakljivost sedanje meje.
Osrednji govor je imel član vsedržavnega sindikalnega vodstva A-ride Rossi. Govoril je o znanih stališčih sindikatov, o vprašanju dviga cen, o zahtevah sindikatov do vlade, da odločneje nastopa in da uredi odprta vprašanja, predvsem pa da začne uresničevati razne reforme.
Po manifestaciji je sledil sprejem na županstvu. Tržiški župan Ver-sace je v zdravici dejal, da si naše ljudstvo želi čimprejšnjo ure-ditev odprtih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, kajti naša meja mora ostati najbolj odprta v Evropi.
V	Tržiču dolgo ne pomnijo tako velike manifestacije kot je bila v sredo, 1. maja. Na Anconetti so se zbrali tisoči manifestantov, ki so nosili stotine rdečih delavskih zastav in desetine transparentov s sindikalnimi gesli. Ob deseti uri se je sprevod pričel pomikati z godbo in zastavo enotne kovinarske federacije na čelu. Sprevod je šel po glavnih tržiških ulicah do Trga republike, kjer se je zbralo nad sedem tisoč ljudi.
Manifestacijo so sindikati CGIL, CISL in UIL priredili enotno, nanjo so povabili zastopnike demokratičnih političnih strank (KD, KPI, PSI, PSDI, SDZ, PRI), ki so bili tudi prisotni, zastopnike AGLI in partizanskih združenj. Zastopnik federacije Elio Zuliani je pozdravil vse prisotne, izrekel solidarnost s slovenskimi profesorji in učenci šole pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer je prišlo do dinamitnega atentata, obsodil fašistično prevratno dejavnost ter poudaril letošnjo protifašistično vsebino prvomajskega praznovanja.
V	slovenščini je nato spregovoril član šolskega sindikata CGIL prof. Ivan Bratina. Poudaril je dolgoletno bratstvo med slovenskimi in italijanskimi delavci, obsodil fašistično rovarjenje tudi pri nas in obsodil atentat v Trstu. Zavzel se je za obnovo in utrditev dobrih odnosov mad Italijo in Jugoslavijo, za obnovo internacionalistične obveznosti. Pozdrav sindikatov iz Nove Gorice je prinesel Narcis Kocjančič, ki se je zavzel za čim-večje sodelovanje med delavskim
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Ulici Randaccio v Gorici vabi na roditeljski sestanek starše in namestnike. Sestanek bo jutri, 4. maja, ob 17. uri.
Razna obvestila
Pokrajinska uprava obvešča, da je razpisala javni natečaj za mesto lekarnarja v gonški psihiatrični bolnišnici. Interesenti naj naslovijo prošnjo na kolkovanem papirju na predsednika pokrajine, Korzo Italija 55, najkasneje do 31. maja.
Že v preiskovalni fazi je dejal, da je bil z Resenom 26. maja popoldne tako na telefonski centrali SIP v Gorici kot v zavodu Cerruti v Koprivnem (kamor je šel Resen po hčerko Sabrino), zvečer pa je šel s Turusovo in Scopazzijevo k motelu AGIP. V preiskovalni fazi je karabinjerjem najprej dejal, da je Resena videl skozi okna kuhinje, kasneje pa je, tako karabinjerjem kot preiskovalnemu sodniku, izpovedal, da ni Resena videl skozi okna kuhinje marveč samo ko je ta prišel iz stavbe motela skozi prednja vrata. Podpisal je tudi izjavo, da je govoril v obrambo Resena na prvem zasliševanju, le ker je bil njegov prijatelj.
Včeraj pa je na sodišču dejal, da so ga na ta priznanja moralno prisilili. Grozili naj bi mu s takojšnjo aretacijo in dejali so mu tudi, naj misli na lastnega očeta, ki je hudo bolan. Včeraj je vztrajal pri teh izjavah, kljub odkritemu namenu javnega tožilca, ki se ni hotel odpovedati njegovim izjavam in kljub prigovarjanju predsednika sodišča
metrov proti Sovodnjam dolgolasega mladeniča. Priča Alfredo Ussai pa ni spoznal me ' prisotnimi v osmici niti Larocce niti Badina.
Priče Claudia Napolitana (ta je spoznal Barocco v osmici) ni bilo na razpravo, ker je v infekcijskem oddelku goriške bolnišnice. Giampaolo Brass, ki je že dalj časa zaprt, najprej v Gorici, nato pa v Bellunu, je med januarjem in julijem 1972 večkrat govoril s pripornikom Di Biag-giom v goriškem zaporu. Dobil je vtis, da se je hotel Di Biaggio z obtožbami maščevati. Na račun Mez-zoranove, ker ga je zapustila, na račun Resena in Furlana pa, ker sta ga opeharila pri tihotapljenju cigaret. Obtoževal je tudi Manero, češ da ga je ta prijavil karabinjerjem zaradi kraje dveh pištol v pisarni odv. Devetaga. O Petovljah naj bi bil Di Biaggio dejal, da je bil ta bombni atentat politične narave.
Proces se bo nadaljeval danes zjutraj.
OB PRAZNIKU 1. MAJA
v dl jciiiju	v vt111r\cz
Silne Svoren&ta?°j>fvztrÌjaÌi^a ^Pa,1^VU SrCČailje
Na X. maja v š.e ver jami
v izjavah, da je 26. maja 1972 zvečer ob 22. uri videl Romana Resena skozi okna med delom v kuhinji in da je bil poleg njega tudi eden izmed lastnikov motela, t. j. Veronese, ki je tudi delal v kuhinji.
Javni tožilec dr. Pascoli je zato zahteval njegovo aretacijo in si je pridržal pravico, da bo proti njemu postopal zaradi žalitve. Tuntar je namreč trdil, da sta mu med zasliševanjem tako dr. Pascoli kot preiskovalni sodnik dr. Cenisi grozila, če ne bo pričal kot hočeta. Prišlo je do vpadov branilcev in do ostrega prepira med njimi in javnim tožilcem ter odvetnikom Morgero od civilne stranke. Predno so se sodniki umaknili, je odv. Battello dejal, ko je citiral akte nekega juridičnega kongresa, da «je aretacija priče v sodni dvorani barbarski akt, ki spada v turške in ne v kristjanske navade». Odv. Battello je tudi dejal, da bo sprožil postopek o ustavni zakonitosti postopka.
Kasneje, med hitrim postopkom, pa je odv. Pedroni dejal, da ni točno dokazano če je bil Resen tisti večer v kuhinji ali ne. Tuntar in Scopazzijeva trdita, da sta ga videla skozi okna kuhinje, Turusova ga ni videla, mnenja uslužbencev hotela in restavracije pa so deljena.
Sodniki pa so bili očividno drugačnega mnenja in so Tuntarja, sicer pogojno, obsodili.
V ostalem ni bilo na včerajšnji, sedemnajsti razpravi, večjih zanimivih dogodkov. Najprej sta pričala podpolkovnik karabinjerjev Sergio Colombini, ki je takoj po atentatu vodil preiskavo na kraju atentata pri Petovljah in podpolkovnik (takrat major) Aurelio Zilli, ki je tiste dni načeloval goriškemu karabinjerskemu oddelku, ni pa veliko sodeloval v preiskavi, ker se je tri dni po atentatu ponesrečil v prometni nesreči in bil nato precej časa v bolnišnici; vrnil pa se je iz nje še pravočasno, da bi nato tudi on sodeloval v preiskavi.
Mario Brumat, lastnik osmice v Ulici del Brolo, njegova žena Anna Vida in njuna hči Maria, pa so dejali, da niso tistega večera videli Larocce v osmici, čeprav je bilo njihovo dvorišče (osmico so odprli večer prej) polno ljudi. Le Maria Brumat je povedala, da je bil Barocca v osmici podnevi in ne zvečer. Brescia, ki so mu ukradli avto, pa se je tisti večer vrnil dvakrat v Brumatovo hišo; prvič je Brumatu povedal, da so mu ukradli avto, drugič pa, da je krajo že prijavil kvesturi.
Giuseppe Viotto iz Gradišča dela v Gorici in je dvakrat, 27. in 30. maja videl fiat 500 na kolovozu, iob drugi priliki je videl nekaj sto
sindikalnih predstavnikov
V	sredo. 1. maja, je občinski odbor, katerega je vodil goriški župan De Simone, sprejel predstavnike krajevne federacije treh sindikalnih skupin CGIL, CISL in UIL. V pozdravnem govoru je župan De Simone poudaril važno vlogo, ki jo imajo danes sindikati v naši državi. Zahvaliti se je namreč treba prav prizadevanju sindikalistov zaradi nekaterih dosežkov na političnem in ekonomskem področju.
V	imenu konfederacije je spregovoril Elio Zuliani, ki je omenil, da je letošnje praznovanje L maja izrednega pomena. Zadnje fašistične provokacije so nam v opomin, da je treba še vedno nadaljevati boj proti prevratniškim silam, ki imajo za cilj zrušenje demokratičnega ustroja v naši državi. Zaradi tega je letošnje praznovanje delavskega praznika potekalo v duhu boja proti fašizmu in tistim, ki mu stojijo ob strani.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—20.30 «I 10 comanda-menti». C. Heston. Barvni film.
CORSO 16.30-21.30 «Virilità». T. Ferro in A. Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.15-21.30 «La montagna sacra». A. Jodorowsky in H. Salinas. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Sedicianni». E. Galleani. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-18.00 «Quella strega di Pipi Calzelunghe». Barrai film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «Il viaggio». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Chi ucciderà Charlie Warrick?» Barrai film.
PRICIPE 17.30-22.00 «Serpico*. Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «Mačke iz visoke družbe», a-meriški barimi film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kabaret», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «La generala», mehiški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V KOLUMBIJI
Prepričljiva zmaga HSfonsa Lopeza
Novi predsednik je napovedal politiko levega centra ob temeljiti agrarni reformi ter odprtju dežele proti drugim deželam sveta
Kolumbijci se ne bodo pokesali, da so predsedniški stolček za štiri leta zaupali Alfonsu Lopezu Michel-senu. Tako soglasno ocenjujejo v Bogoti, čeprav je težko doseči kakršnokoli soglasje v pogojih tako razžarjenega podnebja. Treba je vendarle pošteno priznati, da je Lopez izbojeval prepričljivo zmago na nedavnih volitvah. Ni mu je moč osporavati, ker govore številke dovolj prepričljivo.
Zadnji uradni volilni rezultati pravijo, da je Lopez prejel več glasov od vseh ostalih kandidatov skupaj. Svojega glavnega tekmeca, konservativnega prvaka Alvara Gomeza Urtada, je premagal z nad milijon glasovi. Razen tega je liberalna stranka prejela obsolutno večino v obeh domovih kolumbijskega Kongresa. Zmaga je torej bila — kot razvidno — popolna.
Samozavestni Lopez je časnikarjem izjavil, da se ne boji velikega zaupanja, ki so mu ga izrazili volivci. Na prvi tiskovni konferenci, ki jo je imel kot novoizvoljeni predsednik republike, je Lopez dejal, da mnogi «pričakujejo čudeže» od njegove vlade. Osnovni vzrok za taka kolumbijska pričakovanja, je dejal, je veliko nezadovoljstvo prebivalstva, predvsem v zvezi s težkimi pogoji življenja.
Nova vlada, je dejal Lopez, bo v znaku «levega centra po volji volivcev». Res je, da tudi stvarnost sama usmerja Kolumbijo na levo, k nujnim temeljnim spremembam družbeno - ekonomskih struktur dežele. To je razumel, po vsem sodeč, tudi prvak liberalne stranke in je zato prav na vrhu svojega volilnega programa poudaril nujnost pomembnih reform.
Novoizvoljeni državni poglavar je po svoji zmagi izjavil, da bodo med prvimi ukrepi njegove vlade agrarna reforma, odprtje na mednarod-
nem prizorišču brez ideoloških razlik, borba za resnično ekonomsko neodvisnost, okrepitev sodelovanja z latinskoameriškimi deželami v cilju kontinentalne integracije ter vzpostavitev enakopravnih odnosov z ZDA.
Lopezova zmaga je pomembna tudi v zvezi s kontinentalnimi premiki, ker bo nova vlada nedvomno med tistimi, ki bodo sestavljale napredni latinskoameriški odred.
Medtem je Lopez objavil, da bo sestavil koalicijsko vlado, skupaj s konservativno stranko. Liberalci in konservativci so namreč v Kolumbiji skupaj vladali vseh poslednjih 16 let. Med obema je bil sklenjen med drugim sporazum, po katerem sta izmenoma vsaka štiri leta skupaj imenovali predsedniškega kandidata, to se pravi enkrat liberalca, potem konservativca. Ta «politična zakonska zveza» se je zdaj pretrgala, vendar se bo še štiri leta ohranila koalicijska vlada.
Analiza volilnih rezultatov dokazuje, da je bila zmaga voditelja liberalcev daleč prepričljivejša, kot je bilo pričakovati. To pa očitno pomeni, da so se Kolumbijci opredelili za reforme, za bistvene reforme. Neuspeh konservativcev, ki so dolgo vladali v deželi, je nedvomno izraz preveč poudarjenega vpliva desne struje v stranki, ki nasprotuje hitrejšemu razvoju.
«Nacionalna ljudska zveza» (ANA PO) — vodilna organizirana sila, je doživela poraz. Ta stranka je pred štirimi leti na predsedniških volitvah dobila 1,6 milijona glasov, zdaj se je morala zadovoljiti s komaj tretjino tega. Takšno nazadovanje je imelo svoje tehtne razloge. K polomu — lahko ga tako imenujemo — sta bistveno prispevala preveč pisana sestava članstva in pa premalo jasen volilni program. Zakaj neutemeljena bi bila trditev, da
je neuspeh posledica dejstva, da je predsedniški kandidat ANAPO bila ženska.
Maria Eugenia Rojas Pinilla je znana politična osebnost Kolumbije. Imenovali so jo «voditeljico ljudstva». Zelo spretno je vodila volilno kampanjo v znamenju nujnosti izgradnje «socializma na kolumbijski način». Njena želja oziroma cilj je bil, da bi ustvarila nekakšen «kolumbijski peronizem».
Združena levica je lahko zadovoljna, čeprav je dobila le skromnih 5 odstotkov glasov. Toda teh nekaj nad 120 tisoč glasov je v resnici dvakrat več, kot jih je pred štirimi leti. Pa še nekaj je zelo zanimivo in važno: v okviru združene levice so skupaj nastopili tudi pristaši dveh komunističnih partij, ki sta nastali kot odraz polarizacije mednarodnega delavskega gibanja.
Novi predsednik Lopez je star 60 let. Velja za briljantnega odvetnika. V liberalni stranki je veljal za «nemirneža», nato pa je iz nje pred štirinajstimi leti izstopil ter ustanovil «Revolucionarno liberalno gibanje». Trudil se je, da bi korakal skupaj z liberalno levo strujo. To mu je uspevalo. Bil je zunanji minister v vladi liberalnega voditelja Llerasa Restrepa. Samega sebe ponekikrat imenuje «levičarja», a pogosteje se ima za «liberalnega buržuja».
NA FILMSKIH PLATNIH
Ermanno Olmi:
«La circostanza»
V Aristonu smo gledali državno premiero filma Ermanna Olmi-ja «La circostanza», v proizvodnji RAI in distribuciji Italnoleggio. Zdi se nam med najboljšimi deli tega naprednega katoličana in obenem med najzanimivejšimi italijanskimi filmi letošnje sezone.
Film razkriva ekonomsko nujnost, ki pogojuje srednjemeščan-sko družino, seveda z vidika krščanskega humanizma, toda na način, ki mora zanimati tudi marksista in ki bi ga bilo treba pričakovati od mnogih ustvarjalcev.
Olmi se poslužuje neznanih i-gralcev, ki so pa vsi na odličnem nivoju; omenimo le Gaetana Porrà, Ado Savelli in Raffaello Bianchi.
Prejeli smo
QUARTIERE, štev 33, štev. 34. Založba Celebes.
CINEMA NUOVO. Letnik XXII.
štev. 221 za januar in februar. CATECHESI. Založba ELLE DI CI. Letnik XLIII., štev. 7 za april 1974.
PEDAGOGIA E VITA. Serija 34. Dvomesečna revija o pedagoških in vzgojnih problemih.
ENERGIA NUCLEARE. Mesečna revija, ki jo izdaja CISE. Štev. 21. za marec 1974. ZDRAVSTVENI VESTNIK. Letnik 43, štev. 3 za marec 1974. Izdaja Slovensko zdravniško društvo.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo primeren dan za vse trgovinske dejavnosti. Otresli se boste svoje vznemirjenosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zanimiv in razgiban delovni dan. Izpolnjena vam bo neka velika želja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S svojimi treznimi stališči boste spodbudno	vplivali	na	svoje	so-
delavce. V družini bo prevladovalo veselo vzdušje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Odlični poslovni pogoji, z uspehom se boste lotili velikega načrta. V čustvenem pogledu vam bodo okoliščine zelo neklonjene.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaši posli se bodo zelo ugodno razvijali. Poplačani boste za svojo širokosrčnost.
DEVICA	(od 23.8.	do	22.9.)	U-
poštevajte	dejstvo,	da	imate	na
razpolago še druge možnosti. Presenečeni boste spričo iskrenosti nekega prijatelja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zagotovljena pomoč vam bo omogočila, da se boste dokončno u-veljavili. S pametnim posegom boste preprečili neki spor.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Naleteli boste na	neke manjše
težkoče, ki pa jih boste zelo u-spešno premagali. Prijatelji bodo upoštevali vaše nasvete.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ugodne možnosti za razna srečanja in pogovore. Vaši napori v čustvenem pogledu bodo bogato poplačani.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izredno ugoden trenutek za nove poklice. Neizpodbitno boste dokazali svojo bistroumnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo zanimiv dan, poln nepredvidenih sprememb. S polnim zaupanjem se lahko oprete na nekega prijatelja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dosegli boste nenaden in presenetljiv finančni uspeh. Počutili se boste srečnega spričo razumevanja drage osebe.
l■lllmlllllll■llUllllllllllllIll||||||||||||lllll■■lllIIlll||lIl^lllllll|||llHlllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllll||
Danes v Kulturnem domu
Stalno slovensko gledališče bo zvečer nastopilo z Ibsenovimi «Strahovi». Gre za zadnjo premiero v letošnji sezoni. Na sliki Lelja in Rado Nakrst, ki nastopata v glavnih vlogah
•luiiiiiiiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniimimiiimimimiim
C. GALE
V. HERCEG

S proslav 1. maja
Veliko število Križanov in prebivalcev bližnjih vasi se je udeležilo sprevoda, ki se je razvil včeraj dopoldne po kriških ulicah.
BAZOVICA
Godba na pihala Iz Ricmanj na bazoviški proalavi.
PETEK, 3. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	- 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Prva pomoč
12.55	Napravimo skupno časopis
13.25	Vremenska napoved
13.30	DNEVNIK
15.00	Program za najmlajše Risanka
17.45	Program za mladino Pustolovščine v Rdečem morju
18.10	Bodočnost se začenja danes
Prva nadaljevanka serije «Od vesoljstva za človeka»
18.45	Poljudna znanost:
Veliki poveljniki iz druge svetovne vojne: Eisenhower
19.15	Italijanske kronike
20.00	DNEVNIK
20.40	Drevi — G7 Teden aktualnosti
21.45	Na vrsti je klasična, lahka glasba in «pop» glasba
22.30	DNEVNIK Vremenska napoved
DRUGI KANAL
15.00	Direkten prenos športnega dogodka
18.45	Športni dnevnik
19.00	K mizi ob 19. uri
Progran! pripravljata Paolini in Silvestri, oddajo pa vodi Ave Ninchi, režira Alda Grimaldi.
V današnji oddaji se govori o svežih ribah, ki so cenejše kot zmrznjene ter poleg tega tudi okusnejše. V poštev pridejo sardele, ki so še navzoče v velikem številu v Sredozemskem morju. Dovolj je nekoliko paradižnika, olja, čebule ter krušnih drobtinic. Pred občinstvom se bosta pomerila Fred Bongusto in Maria Rosaria Omaggio ter prikazala, kako se sardele pripravljajo.
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	KNOCK
ALI ZMAGOSLAVJE MEDICINE
Knock je prav gotovo ena najslovitejših osebnosti, ki jo je ustvarila Romainsova domišljija. Knock je zdravnik, ki je divje zaljubljen v medicino. Po njegovem mnenju ga ni človeka, k, ne bi bil bolan ter zato smatra vse tiste, ki trdijo, da so zdravi, za nekakšne svoje osebne sovražnike. Nekega dne Knock prevzame ambulanto dr. Parpalaida na otoku Sv. Mavricija. Dr. Parpalaid je precej bedno živel, kor skoraj ni imel pacientov. Dr. Knocku se v kratkem času posreči, da prepriča prebivalce, da so vsi bolni. Komedija je bogata s komičnimi učinki ter so jo prvič uprizorili v Pari: u leta 1923. Danes zvečer bo nastopal v vlogi protagonista Alberto Lionello.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	in 11.10 TV Šola: Matematika, Rastlinstvo, Motorji, Sodobna tehnika, TV vrtec. Slovnica, Lug, Gledališče.
10.50 in 15.45 Angleščina
17.40	Veseli tobogan: Sladki vrh Prvi de! prireditve
18.05 Obzornik
18.20 NA SREBRNIH SMUČINAH
Zabavno - glasbena oddaja z ansamblom Bratov Avsenik Oddajo so dalj časa pripravljali, toda delo je zaradi muhaste zime potekalo «na obroke». Poleg tega so zamudi botrovale bciezni v ansamblu Bratov Avsenikov ter radiotelevizijski ekipi. Oddaja je bila posneta deloma v Avsenikovem domačem kraju, v Begunjah, toda vse zunanje posnetke so snemali na Zelenici, kjer je bilo končno snega na pretek. Livade so medtem že ozelenele, kvintet s pevcema Emo Prodnikovo in Francem Korenom vam je kljub temu pripravil pester glasbeni spored ubran na zimsko temo.
18.55	Naš vsakdanji kruh:
VITAMINI IN MINERALI
"ČlOVeško telo je v nekakšni meri podobno avtomobilskemu motorju. Ta potrebuje poleg bencina tudi iskro, ki povzroča eksplozijo vnetljive zmesi. Človeško telo pa rabi hranila, a o: poleg teh tudi številne vitamine in mineralne snovi. Današnja oddaja je pripravljena zato, da bi razširila naše znanje o posameznih vitaminih in snoveh, ki vsebujejo te vitamine.
19.25	TV kažipot
19.45	Rib ANKA
20.00	■ DNEVNIK
20.25	Tedenski gospodarski komentar
20.40	ŠTIRJE JEZDECI APOKALIPSE
Film je režiral Vincente Minelli leta 1962. V glavnih vlogah nastopajo Glenn Ford, Ingrid Thulin, Charles Boyer, Lee J. Cobo in drugi.
To.vrat ne gre za prvo svetovno vojno ampak za drugo, ki vpliva na življenje in delovanje glavnih junakov — družino Desnoyers: razpad plemenitaške rodbine.
23.10 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	DNEVNIK 20.35 «IZZIVALEC»
fiirii iz serije «Nenavadne zgodbe»
21.00	«POSEBNO DEKLE»
film iz serije «Človek iz mesta»
2l.ij PLESI SVETA Brazilija
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.00 Poje Gigliola Cinquetti; 19.10 Liki iz naše preteklosti; Vojeslav Mole; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno - instrumentalni koncert; 21.30 V plesnem koraku.
TRST
12.15 Deželne kronike; 15.10 Radijska priredba; 15.30 Koncert;
15.45	«Delavci in kmetje» — iz zgodovine osvoboditve dežele;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Barok v glasbi; 9.30 Minghettijev show;
10.45	Prijateljica Vanna; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kulturna priloga; 16.00 Poskočnice; 17.00 Tops pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktajl;
18.30	Primorski dnevnik; 19.00 Naši zbori pojo; 19.30 Prenos RL;
20.00	Program v italijanščini. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila;
7.12 Gospodarsko - sindikalni program; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Najboljše med najboljšami; 12.10 Orkester; 13.23 Varietejski program; 14.07 Plošča za poletje; 14.40 «Pod dvema zastavama» — nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.05 Plošča za poletje; 18.00 Na sporedu je kitara; 18.45 Plošče; 19.15 Nabožna oddaja; 19.27 Vrstijo se pevci; 20.10 Koncerti iz Neaplja; 21.40 Naši orkestri lahke glasbe; 22.00 Ponovno na sporedu z Mino.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Fred Bongu-
sto in Dione Warwick; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Melodrama; 9.35 «Pod dvoma zastavama» — nadaljevanka; 9.55 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit parade; 13.35 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Kulturni program ;v 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Mednarodni kviz jazza 1974; 21.29 Popof.	|
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.40 Koncert Tria Istomin - Štern - Rose; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki;
13.00	Glasba zkozi čas; 14.30 Dirigira Arturo Toscanini; 15.30 Polifonija; 16.00 Portret avtorja: Frank Martin; 17.25 Enotni razred; 18.00 Diskoteka; 19.15 Giuseppe Verdi: I Vespri siciliani;
21.30	Radijska priredba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba; 10.15 Sedem dni na radiu; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti, Jože Kregar: Vrt v maju; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.10 Mladinski pevski zbor Maribor; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Pet minut za EP; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Majhen recital sopranistke Ksenije Vidali; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Cesar Franck: Simfonija v d-molu; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 «Signali»; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 19.25 Pet minut za EP;
20.00	Stop-pops 15: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domočih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET

PO SKLEPU ANGLEŠKE NOGOMETNE ZVEZE
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Sir Alf Ramsey ne vodi več Bologna in Palermo angleške reprezentance napredovala v finale
Odstavili so ga zaradi zadnjih neuspehov bivših svetovnih prvakov
LONDON, 2. — Sir Alf Ramsey ni več tehnični vodja angleške državne nogometne reprezentance. Angleška nogometna zveza mu je nepričakovano, potem ko je 11 let vodil reprezentanco, odvzela to nalogo. Začasno ga bo nadomestil Joe Mercer, trener Coventry Cityja.
Čeprav je prišla vest o odstavitvi Ramseya nepričakovano, pa so jo dobri poznavalci angleškega nogometa vendarle nekoliko pričakovali. Potem ko je Anglija izpadla iz letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva (izločila jo je Poljska) se je Ramseyev položaj
majal, zadnji bledi nastopi reprezentance pa :	dodali še to, kar je
manjkalo. Kljub temu so mnogi menili, da angleška nogometna zveza svojemu 54-letnemu trenerju ne bo odpovedala službe, saj je pod njegovim vodstvom reprezentanca dosegla svoje največje uspehe in je leta 1966 osvojila celo naslov svetovnega prvaka.
Ramsey je bil v svojih mladih letih kot branilec 32-krat član državne reprezentance, katere trener je postal leta 1962, ko je nadomestil Walterja Winterbottoma. Pod njegovim vodstvom je reprezentanca odigrala 113 tekem, 69 jih je
V vodstvu reprezentance precej o-
IHiiiniiiiimiiiiiiinmiiiiiiliiminii»innHinuiiiuiiinmiiiiiiiiiii«iiiiimHiiiiiiiiiimiiiiimimiim»iiiimi»ii
ATLETIKA
V ZADNJIH LETIH
SKOK V VIŠINO POSTAJA V ITALIJI PRILJUBLJEN
Del Forno kandidat za zmago na EP - Velik delež naše dežele
Skok v višino postaja v Italiji skoraj paradna panoga. Lani je višino 2 m ali več preskočilo kar 38 skakalcev in evropsko atletsko prvenstvo v Rimu rekorder Del Forno lahko pričakuje kot tekmo, kjer se da tudi zmagati.
Del Forno je lani petkrat skočil preko 215 cm, dvakrat 216 cm ter po enkrat 217 cm in 219 cm (državni rekord). Bil je tretji na uni-verziadi v Moskvi in je premagal ob različnih priložnostih atlete kot so Plahovsky, Alexa, Woods, Papa-dimitriou, Papatolis, Gavrilov, Haw-kins, Beers, Poaniewa in druge. Premagali so ga le svetovni rekorder Stones ter Major, Maly in Abramov.
Del Forno torej že nastopa enakovredno v sami svetovni eliti. Res je lanska sezona končala malo žalostno, ker je izostal rezultat 220 cm. V resnici je to višino skakalec dosegel, vendar komaj v četrtem poskusu, le za lastno zadoščenje.
To statistično hibo je sicer Del Forno letos že dvakrat presegel in v dvorani dosegel najprej 220 in nato še 221 cm.
Del Forno nastopa za klub Liber-tas iz Vidma. Trenira pod vodstvom prof. Anzila, tudi s pomočjo znanstvenih izkušenj.
Z Del Fornom domači trg nikakor še ni izčrpan. Pravo odkritje je 18-letni Giordano Ferrari, ki je lani dosegel 213 cm, letos pa že 215. Bil je tretji na mladinskem evropskem prvenstvu. Ferrari skače v slogu «fosbury», za dosežke preko 220 cm pa izgleda nepripra-ven, ker ga tlači telesna višina: komaj 180 cm je namreč za elitnega skakalca morda le premalo.
Na splošno je v višino zelo dobro zastopana naša upravna dežela. Med boljšimi najdemo še 20-letnega Cattaruzzo iz Tržiča (210 cm), 19-letnega Nonina iz Vidma (208 cm), 19-letnega Brunija iz Pordenona (208 cm) in kot zadnjega 18detnega Margonija iz Vidma (200 cm).
Med 38 atleti, ki so v Italiji lani preskočili več kot 2 m jih kar 22 uporablja klasični slog, «fosbu-ry» pa ima več privržencev med mladinci. Med prvimi 10 na lestvici so le trije predstavniki «fosbu-rvja». Srednja starost prvih 38 znaša komaj 20 let in pol. Za statistiko še število skakalcev preko
10 v
V nedeljo na Nevejskem sedlu
200 cm in	poprečje	prvih
zadnjih 10	letih:	
1964	8	2,021
1965	7	2,017
1966	10	2,041
1967	11	2,040
1968	9	2,042
1969	11	2,049
1970	13	2.062
1971	25	2.068
1972	29	2.097
1973	38	2,114
k. K.
Veleslalom za dvojice
V nedeljo bo na Nevejskem sedlu prvo tekmovanje v smučanju zamejskih Slovencev v mešanih dvojicah. Tekmovalci in njihovi spremljevalci so že napolnili avtobus in tako bodo morali nekateri tekmovalci na pot z osebnimi avtomobili. Na Prevali je pretekli teden zapadlo 30 cm novega snega, tako da je snežna odeja debela skoraj 3 metre. Proga bo dolga 350 m in bo potekala od koče Gilberti do male vlečnice. Višinska razlika proge je 40 m , to se pravi, da je primerna tudi za nespretne smučarje. Start prvega tekmovalca bo točno ob 10. uri. Igo legiša, ki bo progo začrtal in to za vse enako, bo postavil 20 vratnic. Tudi glavni sodnik Petko Škrk ne bo preveč strog, saj bodo nekateri prvič tekmovali.
Zaključek vpisovanja bo v soboto ob 20. uri, nato pa žrebanje za startni vrstni red na sedežu društva De-vin-štivan. Najprej bodo startale ženske, ko bo pa objavljena lestvica se bodo spustih še moški.
osvojila, 27 zgubila, 17 pa remizirala. V istem obdobju je reprezentanca dala 225 golov in prejela 99.
Zadnji poraz je angleška reprezentanca doživela pod Ramseyevim vodstvom lani, 14. novembra na Wembleyu, proti Italiji.
Za osvojitev naslova svetovnih prvakov je angleška kraljica Ramseya proglasila za barona.
V DIRKI VETERANOV
Vižintin trinajsti
80
V sredo popoldne je bila na km dolgi progi v Villa Orbi pri Vidmu kolesarska dirka veteranov. Takoj moramo omeniti, da so kolesarji prevozili progo v manj kot dveh urah, s poprečno hitrostjo 43 km na uro. Zmagal je Bevilacqua iz Trsta, drugi in tretji pa sta bila brata Boscolo.
Najboljši od kolesarjev Adrie je bil Vižintin, ki se je v sprintu u-vrstil na 13. mesto, Macarol in Bo-nano pa sta morala odnehati, ker sta na polovici proge zgrešila pot. Odličen pa je bil tudi Maver, ki je prevozil tri od štirih krogov sam na begu in je bil zato tudi posebej nagrajen, saj je dobil pokal za najborbenejšega kolesarja.
SEGOVIA, 2. — Španec Manuel Fuente je zmagal v 9. etapi kolesarske dirke po Španiji, na skupni lestvici pa vodi Perurena.
Etapna lestvica (158 km) je taka:
1.	Fuente (Šp.) 4.42'59"
2.	Lasa (Šp.) 4.43’30”
3.	Thevenet (Fr.) 4.43'30
4.	Delisle (Fr.) 4.43,34"
5.	Agostino (Por.) v i. č.
6.	Ocana (Šp.) 4.43’35”
7.	Tamames Šp.) 4.43’59”
8.	Perurena (Šp.) 4.44’01”
9.	In’ T Ven (Bel.) 4.44T0”
10.	Uribezuba (Šp.) 4.44’23”
Skupna lestvica:
1.	Perurena (Šp.) 43.28'34”
2.	Fuente (Šp.) 43.28’39'’
3.	Lasa (Šp.) 43.28’57"
4.	Ocana (Šp.) 43.29'34”
5.	Delisle (Fr.) 43.29’41”
6.	Agostino (Por.) 43.29’44”	'
7.	Manzaneque (šp.) 43.30'21”
8.	Abilleira Šp.) 43.30'35"
9.	Gonzales Linares (šp) 43.30’43”
10.	Thevenet (Fr.) 43.30'46"
Finalno tekmo bodo odigrali 23. maja v Rimu
RIM, 2. — Bologna in Palermo sta j se uvrstila v finale tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Finale bodo odigrali v Rimu, 23. maja letos.
A skupina Izida:
V Bologni:		
Bologna — Atalanta	3:1	(0:1)
V Milanu:		
Inter — Milan	2:1	(2:0)
LESTVICA		
Bologna	6 4 1	1 10	5 9
Inter	640	2 7	5 8
Milan	6 2 1	3 8	8 5
Atalanta	6 10	5 6	13 2
B skupina		
Izida:		
V Ceseni:		
Juventus — Cesena	1:0	(0:0)
V Palermu:		
Palermo — Lazio	2:0	(1:0)
LESTVICA		
Palermo	6 3 2	1 8	3 8
Juventus	6 2 3	1 6	4 7
Cesena	613	2 5	7 5
Lazio	6 12	3 3	8 4
V 31. kolu jugoslovanskega prvoligaša nogometnega prvenstva so dosegli take rezultate:
Olimpija - Željezničar	2:2
Vardar - Borac	2:1
Sarajevo - Čelik	2:0
Sloboda - Vojvodina	1:0
Zagreb - Beograd	1:0
Proleter - Radnički	2:0
Hajduk - Crvena zvezda	4:1
Partizan - Dinamo	2:2
Na lestvici ima Hajduk	40 točk,
Crvena zvezda in Velež 37, Partizan in Čelik 33, na 8. mestu z 31. točkami ljubljanska Olimpija.
Sreči, ki je doletela Norčka in Edija, se pridružuje tudi ŠD Kontffčiil "In jima čestita.
Igorčku pa, želj, da bi bil zdrav in da bi posnemal svoje slarše, v. 1
Na prvomajskem furnirju TV 74
Jugoslavija prva
Na prvomajskem TV košarkarskem turnirju v Beogradu je tudi letos zmagala Jugoslavija. Prva e-kipa te države je namreč v odločilni tekmi odpravila Sovjetsko zvezo s 86:77.
V borbi za 3. mesto je Jugoslavija B premagala Argentino z 89 proti 78.
Na dosedanjih šestih TV turnirjih je kar petkrat zmagala Jugoslavija, le leta 1971 pa je prvo mesto osvojila Sovjetska zveza.
BOKS
V LAHKI KATEGORIJI
Škot Buchanan odvzel Italijanu Pudduju naslov prvaka Evrope
CAGLIARI. 2. — Škot Ken Buchanan je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka lahke kategorije. S t.k.o. je v šestem krogu premagal dosedanjega prvaka, Italijana Antonia Pudduja.

Bazoviška Zf.rja je pred dcscfimi dnevi nepričakovano na Proseku premagala tamkajšnje Primorje (na sliki) in je osvojila dve nadvse dragoceni točki. Zdaj pa je tudi Vesni odnesla točko in je tako potrdila, da s« namerava boriti za svojo rešitev na vse kriplje prav do konca prvenstva, žal, je začela zbirati prepotrebne točke nekoliko pozno, vendar pa nikakor ne prepozno..................................
llllllllllllll■llll■lllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllUIllllllllllllllllllllllIlllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIlllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||■l|||lUlIlUllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllnllllllllllllllllllll■)
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LICI
Za enajsterice Primorja Vesne in Zarje po ena točka
Bazovcem se kljub osvojeni točki obeta trd boj za obstanek v 2. AL
MOSKVA, 2. — V polfinalu šahovskega turnirja izzivalcev svetovnega prvaka se Petrossjan zaradi bolezni ni predstavil za šahovnico in tako je njegov nasprotnik Korčnoj osvojil, šesto srečanje ter se s tem
- vJÌBSW* - __________ ~
trenutno stanje 2:1 za Karpova.
Primorje — Libertas1:1 (1:0)
PRIMORJE: Štoka (67. min. Kapun), Blažina, Visintin, Sardoč (62. min. Černjava), Vatta. Tomizza, V. Husu, G. Husu, Rustja (k), Barnaba, Drioli.
LIBERTAS: Visnoviz (46. min. Pemisco), Vidoni, Lupetin, Balzano, Delise, Coslovich, Russo, Rupini (46. min. Orsini), Mottica, Kauzki. Auber (k).
STRELCI: 16. min. Rustja, 67. min. Mottica.
KOTI: 7:5.
SODNIK: Zucco iz Krmina. GLEDALCEV: 200.
V zaostali tekmi 2. amaterske lige je v sredo Primorje na domačih tleh proti Lbertasu izbojevalo remi.
Izid srečanja bi lahko * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 bil tudi drugačen, če bi napadalci Primorja imeli nekoliko več športne sreče. Kljub temu pa bi lahko Primorje vseeno zmagalo z minimalno razliko, toda proseška obramba je zakrivila preveč napak. Vsak prodor gostov je namreč ustvaril zmedo in preplah med branilci Primorja, ki (razen Vatte) so bili precej pomanjkljivi in netočni. Poleg tega pa je tudi vratar Štoka naletel na slab dan, tako da je po prejetem golu zapustil igrišče. Nadomestil ga je mladi jet Kapun, ki se je v dveh treh posegih dobro izkazal.
V okviru proslav petdesetletnice ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je ta organizacija letos organizirala tudi tradicionalni «Turnir prijateljstva», na katerem nastopajo moške in ženske šesterke iz slovenskega zamejstva in z reškega področja. Finalni turnir je bil v nedeljo v Nabrežini, kjer sta bili tudi tekmi Bulevard — Rab (levo) in Bor — Rab (desno). V soboto in nedeljo pa bo na vrsti drugi del tega tekmovanja, v katerem se bodo zdaj pomerila še dekleta. Naše področje bosta zastopala Bor in Breg.
IZIDI
Stock - Campanelle 1:0, Inter SS -Muggesana 0:1, Primorje - Libertas 1:1, Flaminio - S. Anna 3:1, Vesna -Zarja 1:1.
LESTVICA
Muggesana in Stock 40, S. Anna in Flaminio 35, Audax 34, Vesna 32, Edera 31, Juventina in Lebertas 29. Primorje 28, Campanelle in Duino 25, Zarja 21, Fossalon 20, Inter SS 18. Breg 6.
Tudi na sredini igrišča ni šlo vedno najbolje. Mladi Valter Husu se je po slabem začetku postopoma razigral in bil med najboljšimi. Precej pomanjkljiv pa je bil Gabrijel Husu, ki je preveč okleval in je bil tudi premalo odločen. Prav zato je zgubil nešteto uporabnih žog. Tomizza je igral na običajni ravni, Drioli pa je bil precej v senci.
Protagonist tekme je bil gotovo Rustja, ki je bil trn v peti obrambi Libertasa. Večkrat je streljal proti vratom, toda njegov trud je poplačal le en sam .go(„„Veokrat so mu namreč branilci (ali pa vratar) za las prestregli pot do gola. Tudi Barnaba se jmo.. diVeh, tqdni’h odsotnosti dobro vključil v moštvo in je potrdil, da je v dobri formi.
O nasprotniku lahko rečemo, da ima homogeno ekipo, ki nima več problemov z lestvico, kot tudi ne Primorje. Prav zato smo od časa do časa videli lep nogomet.
B. R.
Vesna — Zarja
1:1
Čeprav sta se v zaostali tekmi
2.	AL pomerile med seboj dve dokaj različni ekipi, od katerih je ena pod vrhom lestvice, druga pa se bori za obstanek, se je srečanje končalo z neodločenim izidom. Delitev točk, seveda, predstavlja večji dobiček za Bazovce kot za Križane, saj je za Zarjo izredno dragocena. Res je sicer, da ta točka ni prinesla Zarji odločilnega olajšanja, kljub temu pa je izredno dragocena postavka v njeni borbi za obstanek v tej ligi. Brez te točke bi bil njen položaj mnogo težji, čeprav tudi tako ni ravno lahek, zlasf zato, ker je njena usoda preče odvisna zdaj tudi od tega, kako bo do igrala druga moštva ki st bore za obstanek, in ne le ona.
TROFEJA RONCHI Dom jo—Primorec1:1 (1:1)
PRIMOREC: Vladimir Kralj, Husu, Sluga, Čuk, Sosič, Doro Možina, Stranščak, Bruno Križmančič, D’Este, Mervič, v d.p. Rado Križmančič, Boris Kralj.
Na zelo blatnem igrišču v Do-
lini je Primorec remiziral (1:1) tudi proti Dom ju. Trebenci so prišli v vodstvo s strelom B. Križman-čiča. Branilec se je žoge narodno dotaknil in jo poslal v lastno mrežo. Deset minut kasneje pa je Domjo izenačil.
V drugem polčasu pa so skoraj vedno prevladovali Trebenci, a so zapravili vrsto stoodstotnih priložnosti za dosego zmagonosnega gola. Najprej je D’Este zastreljal enajstmetrovko, nato pa sta zapravila gol še Boris Kralj in Bruno Križmančič, tako da je ostal rezultat nespremenjen.
B. K.
OBVESTILA
SPDT vabi udeležence natečajev, razpisanih ob priliki 70-letnice ustanovitve društva, naj dostavijo svoja dela ali v Ul. Geppa 9 (.urad ZSŠDI) ali v Tržaški knjigarni, najkasneje do petka, 10. maja. Dela naj bodo označena z geslom, poleg tega naj vsakdo dostavi še zaprto zalepko, na kateri “ital T»e ^zjtfdšano isto geslo, v 7»lep
KOŠARKA
ki sami pa naj bo zapisano ime, priimek^,Jgaslov udeleženca.
1. DIVIZIJA
Bor — S. Sergio PIT 91:5« (53:21)
BOR: Klobas 40, I. Kufersin 16, Drasič 5, J. Kufersin 3, Furlanič, Hrvatič, Oblak 7, Barazzutti 13, Štokelj, Lakovič 7.
LIBERTAS SS PIT: Consolini, Crise 6, Scucato 3, Banzato 16, Pasian 5, Simoni 4, Romano 20, Franceschini, Vattovani, Battistel-la 4.
Sodnika: Divich in Allegretto iz Trsta
Prosti meti: Bor 16:34, San Sergio PIT 10:24
Pet osebnih napak: Simoni. Izključen Battistella.
Borovci so v sredo osvojili prvi par točk na račun ekipe Libertas Sv. Sergij PIT, ki je tako ostala na zadnjem mestu brez točk. «Plavi» so se v tem srečanju ojačili z Barazzuttijem in Klobasom. Predvsem Klobas je bil za goste neustavljiv, saj je dosegel kar 40 točk, poleg tega se je tudi uspešno boril v obrambi. Sicer pa je celotno moštvo tokrat igralo zanesljivo in je vsekakor pokazalo napredek.
Trener Leonard Koren je lahko razvrstil na igrišču vse razpoložljive igralce, ki so na splošno zadovoljili. Treba pa je priznati, da je bil Borov nasprotnik dokaj sklomen, in to posebno v obrambi, kar so borovci, in še posebno Klobas, izkoristili. Ponovno se je izkazal Franko Drasič, ki se je požrtvovalno boril v obrambi
b. I.
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO R0MAGNI
Bitossi po treh letih spet na prvem mestu
Gimondija je razsodišče zaradi nepravilnosti v poslednjem naletu potisnilo na lestvici za petnajst mest navzdol
LUGO DI ROMAGNA, 2. - Franco Bitossi je po treh letih zopet osvojil kolesarsko dirko po Romagni, ki se je odvijala na 245 km dolgi progi.
Na dirki je prišlo ob prihodu tekmovalcev na cilj do zapleta. Zaradi velike zmešnjave v zadnjem naletu je namreč prišlo med tekmovalci do raznih nepravilnosti in sodniki so tako potisnili tudi Gimondija s prvotno osvojenega 3. mesta kar na osemnajsto.
Lestvica je bila taka:
1.	Franco Bitossi s časom 5.43’ in s p. h. 42,857 km na uro. kar je nov rekord proge. V njegovem času so prispeli na cilj še:
2.	Fontanelli
3.	Paolini
4.	Moser F.
5.	Zilioli
6.	Panizza
7.	Borgognoni
8.	Cavalcanti
9.	Fuchs (Švica)
10.	Fraccaro
11.	Rodriguez (Kolumbija)
12.	Petterson (Danska)
13.	Polidori
14.	Poggiali
15.	De Muynch (Belgija)
# * *
FRANKFURT. 2. - Na mednarodni kolesarski dirki za VN Frankfurta so na 228 km dolgi progi dosegli take rezultate:
1.	Walter Godefroot (Bel.) 5.49'15’’
2.	Eddy Merckx (Bel.)
3.	Frans Verbeek (Bel.)
4.	Maertens
5.	Wesemael
6.	Demeyer
7.	Dierickx
8.	Planckaert
9.	Van Springel
10.	Van Vlierberghe
vsi Belgijci in v času zmagovalca.
TONE
SVETINA
Sreča, zgrajena na samoprevari, se je sesipala, kot se sesuje plaz v globočine. Sanje so jo zanesle. Kako naj pristane na tleh sedaj, ko leti? Kako je že govoril Jug? Veličina ljubezni je v odpovedi. V svetu sebičnežev bo nesebična. Ljubila ga bo, čeprav on ne ljubi nje. Ljubila ga bo bolj, kot ga je kdajkoli. Če bi omahnila na ledenik, bi mu s svojo smrtjo zadala rano. Ne sme ga raniti, če ga resnično ljubi bolj kot vse na svetu...
V dolino sta se vračali skozi Kot in ne prek Triglavskih jezer. Gotovo bo izvedel, da ga je iskala. Če mu je kaj do nje, bo prišel za njo. In če je ne bo našel, pride morda k njej domov. V njej je trepetalo rahlo upanje, če njegova ljubezen do nje še ni umrla. Sicer bo zaprla svoje srce. Kdo naj razume žensko, če je sama zavrgla tistega, ki mu je darovala prvo ljubezen? V nasreči je njena ljubezen vzplamtela. V zakonu in vsakovrstnih nevšečnostih pa bi morda ugasnila. Zato se ne bo poročila z nikomer. Naj ostane ta ljubezen v njej, naj tli v njeni globini. To je ogenj, ki so ga prižgale višine in ki ga dolina ne ugasne. Čuvala ga bo kot vestalka, čeprav bo morda nesrečna..,
14
Naslednji dan se je Čop vrnil iz stene. Sloki ga namenoma ni čakal. Ne zavoljo slabe vesti, ker se je na vest požvižgal.
Navadno se je držal pravila, da namen posvečuje sredstvo in da je morala moč. Počakal ni zato, da bi čop o obisku dekleta zvedel čim manj, kar pa bo že zvedel, bo zelo pičlo.
Ko je Joža vrgel nahrbtnik z vrvjo in šopom klinov na klop, ga je poklical Torkar in ga povabil ven. Povedal mu je, da sta ga iskali dve Korošici in da je bila ena Tinca, ki je nekoč hodil z njo...
Kri mu je udarila v glavo, ko je izvedel, da sta že odšli. Je prišla mar zato, ker je v zadnjih tednih nekajkrat sanjal o njej?
«Zakaj nista počakali, madona!»
«Saj te čakata pri Triglavskih! Tako nekako mi je povedal Sloki. Ta ju je peljal pod steno. Kmalu so bili nazaj. Tu so sedeli. Strašno ju je pregovarjal, naj te počakata. Sam sem ga slišal, ženski pa nič... še ponudil se jima je, da gre z njima, pa tudi nista marali.»
«Veš zagotovo, da ni šel Sloki za njima?»
«Brez skrbi, Joža. Nekaj ur se je še motovilil tu, potem pa je krenil- čez Križko steno v Krnico. Sam, kot po navadi.»
«Kakšna pa je Tinca?»
Oskrbniku so se usta razlezla v nasmeh In oči so mu zažarele.
«Lepa je kot Marija devica. Komaj sem jo prepoznal! Tudi njena prijateljica je simpatična. Ej, blagor mu, kdor bo dobil ta telešček!»
Vrnil se je v sobo k Pavli. Pila je čaj In čakala na kosilo. «No, kaj je?» je vprašala.
«Moja Korošica me je iskala.»
«Iskala? Dovolj je nora, če leta za tabo v Vrata. Kje pa Jo imaš?» je ravnodušno vprašala in gledala njegov nenadoma spremenjeni razočarani obraz. Čudila se je, da ga je moglo nekaj tako nenadoma presuniti.
«Ni tako nora... Samo vprašala je zame in šla naprej k Triglavskim jezerom.»
Njena ravnodušnost se je unesla.
«In kaj boš sedaj?»
«Grem za njo!»
Brž si je nadel vetrovko in začel pripravljati nahrbtnik. Pavla se je začudila in ga skušala zaustaviti.
«Kosilo boš pa ja počakal!»
«Ne! Takoj grem! Kosil bom na Kredarici.»
Zvrnil je dva deci črnega vina in si obrisal potno čelo. Pavla je strmela.
«Dedci ste pa res nori!» je rekla. «Kje imaš pamet?! Saj si že v letih. Ne bo ti ušla! Pojej! Potlej pa teči, če že ne moreš drugače!»
«Ne, Pavla, grem!»
Vrgel je nahrbtnik na rame in ji pomolil lopatasto roko. Pavla se je prizanesljivo zasmejala:
«Res si prisrčen! Pa dobro hodi! Kar javi mi, če bo še kakšna lepa nedelja, pa bova poskusila še enkrat, če ne, pa naslednje leto!»
Na Kredarici je zvedel, da sta odšli dekleti navsezgodaj na vrh in da se nista vrnili v kočo Prenočil je na Doliču, zjutraj pa je nevsezgodaj krenil čez Hribarice. V koči pri Triglavskih jezerih niso videli nobenih takšnih žensk, kakor ju je opisal. Vražje dekle, sl je mislil. Najbrž je šla obujat spomine v njun bivak v pobočje Zelenih špic. To bd ji bilo podobno. Vedno ga je hotela s kakšno stvarjo presenetiti. Hitel je skozi gozd skrivenčenih macesnov in spomini so mu obudili ljubezen, ki se je bila nekajkrat že izgubila in se spet in spet vračala. Ni pozabil Tince, samo mislil je, da je zanj izgubljena. Dovolj dolgo ga je čakala brez upanja, da bi se ji želje uresničile. Nasprotja, ki so ju razdruževala, je gledal sedaj v drugi luči. Odkar je plezal z alpinistkami evropskega slovesa, ga niso nič več trapile misli, da bi dobil takšno dekle za ženo. Ženska — alpinistka se rodi kot se rodi velik umetnik. Takšna potreuje steno in ne moža. Tinci je oprostil, kar ji je
takrat zameril, želel si je njene opojne ljubezni, njenih otožnih oči, mehkih rok, želel si je tistega izgubljenega, nad čimer je bil že obupal.
LVC NA VRHOVIH
Sanjam oči, sanjam oči, sanjam oči.
Kje so tiste oči, v katerih sem se zagledal, kako pijem kri svoje ceste in izginjam v zvezdni prah.
1
Ko so naslednje leto stene ozorele, se je Sloki prvi na tihem odločil, da bo potegnil v osrednjem stebru Triglavske stene svojo smer. Z Aleksom sta preživljala drugi dan v steni. Preplezala sta nad polovico odurne navpičnosti v zahodnem delu stebra. Tako sta prišla do kritične točke, kjer se je obrnilo že več slovenskih In nemških navez. Navpičnost je postajala gladka, prevesna in nevarno krušljiva.
Sloki je plezal naprej. Z ihto je zabijal klin v špranjo. Ni kazalo, da ga bo skala sprejela, kot je treba, že pel je s tako čudnim glasom, da ni obetal nič dobrega. Ko je vtaknil prst t luknjo, je ugotovU, da se klin maje. Kljub temu mu ni preostalo drugo, kot da vpne vponko ter se ob nategu vrvi nasloni na steno in počiva. V ustih se mu je lepila grenka slina. Pljunil je skozi mednožje v globino, čeljusti prepada so se nevarno razklenile in dno se je nekam odmikalo.
(Nadaljevanji sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18,—
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220._____ din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45369
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali ^ oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
3. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
Prvomajsko praznovanje v Bazovici
(Nadaljevanje z 2. strani)
TEŽAVNA POSREDOVALNA NALOGA ŠEFA AMERIŠKE DIPLOMACIJE
to je nadaljni korak v boju delavstva za svoje pravice.
Prvomajska proslava se je zaključila z nastopom moškega pevskega zbora Vesna, ki je zapel nekaj borbenih pesmi.
Proslava v Miljah
Mogočna delavska prvomajska manifestacija je bila tudi v Miljah, kjer so se dopoldne zbrali predvsem uslužbenci ladjedelnice «Alto Adriatico». V sprevodu so šli na glavni trg, mimo spomenika padlim. Na glavnem trgu, pred občinsko hišo, je bilo osrednje zborovanje, na katerem je spregovoril tajnik sindikata kovinarjev Pino Burlo. V svojem govoru je še posebej podčrtal pomen enotnosti vsega prebivalstva za rešitev miljske ladjedelnice. Menil je namreč, da bo v kratkem kriza spet izbruhnila, ko bo minil prvi mesec sodnega nadzorstva. Sindikati so se že izrekli proti stečaju in zahtevajo, naj milj-sko ladjedelnico sprejmeta v upravo državna IRI in deželna «Friulia», ki ima že dobršen delež družbene glavnice. Burlo je, seveda, obsodil rovarjenje fašistov v Italiji in še posebej nedavni atentat na slovensko šolo.
V Miljskih hribih, pri Korošcih, pa je popoldne bilo dobro uspelo prvomajsko slavje, ki ga je priredil odbor za postavitev spomenika padlim borcem tega okraja. Pred zelo številno množico, ki je prihitela h Korošcem iz Milj in okoliških vasi, sta spregovorila senator Vidah in poslanec Albin Škerk.
Izkoriščanje vprašanja meje in referenduma
(Nadaljevanje s 3. strani)
izkoristi konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Ženevi, da se dokončno naredi tisto, kar sta zgodovina in ljudstvo napravila za dokončno. S tem bodo odpadli tudi razlogi za lažne pravne probleme okoli meje.
Vprašanje meje ni načelo italijansko - jugoslovanskih odnosov, ampak je samo še bolj utrdilo v nas spoznanje, da moramo utrjevati in razvijati doslej doseženo stopnjo odnosov.
Govoreč o referendumu je Mosca dejal, naj se katoličani zavedajo, da bodo šli 12. maja njihovi glasovi in fašistični v skupni koš. Z referendumom se hoče zaustaviti demokratični napredek in so lažne trditve, češ da gre za zaščito družine. Mosca se je vprašal, zakaj ima vatikanska Sacra Rota pravico razveljaviti zakon, italijanska zakonodaja pa nima pravice priznati razveze za tiste zakone, ki so nepopravljivi. Referendum nima nobenega opravka z verskimi vprašanji, ampak dokazuje le to, koliko jeze povzročata predlagateljem referenduma združevanje delovnih ljudi ter sindikalna enotnost. Klerikalne in konservativne kroge jezi sodelovanje komunistov in socialistov. Kakorkoli obračamo, je dejal Mosca, vedno srečujemo v boju proti delavcem in proti napredku ramo ob rami vedno iste ljudi. Ti ljudje uprizarjajo bombne atentate, trgujejo z orožjem, ustvarjajo o-zračje napetosti, skušajo z vprašanjem meje zaostriti odnose z Jugoslavijo, napadajo Slovence; vse to pa počenjajo za dosego edinega cilja: zaustaviti napredek.
Ob koncu je Mosca poudaril, kako smo danes enotni ne glede na idejni izvor. To pa zato, ker so nam jasni zakulisni cilji, ki jih hočejo temne sile doseči z referendumom. Zato bomo na glasovanju rekli NE rdcde razporoke ker bo takšen glas pomenil DA delavski e-notnosti.
Po obeh govorih, ki ju je občinstvo spremljalo z živim zanimanjem, je sledil bogat kulturno-pro-svetni program, ki so ga sestavljali nastopi folklorne skupine iz Preddvora, pevskega zbora «Bojan» iz Dornberka ter «Tabor» z Opčin. Vmes je nastopila anhovska godba. Po zaključku prog-ama je sledil ples ob zvokih zabavnega ansambla «The Lords».
Na predvečer 1. maja so v kleti baronic Tacco odprli vinsko razstavo, na kateri sodelujejo vsi vinski proizvajalci iz števerjana in z Oslavja. Na odprtju razstave sta spregovorila dr. Mirko Primožič in Douglas Attems. Letošnja vinska razstava, po splošni oceni ena najboljših, če ne celo najboljša vinska razstava v n?ši deželi, ni organizirana tako, da ima vsak pridelovalec vina svojo stojnico, ampak je za vsako vinsko sorto samostojna stojnica ter v njej prodajajo vina vseh kmetov, ki jo pridelujejo. Tako je letos osem stojnic za kabernet, sauvignon, rebulo, tokaj, riesling, sivi in beli pinot ter merlot. Razstava bo odprta še v soboto in v nedeljo. Ni t"eba posebej omenjati, da je bilo pri stojnicah vseskozi živahno.
Prisrčno prvomajsko proslavo, kot vsako leto, so priredili v Doberdobu. Že navsezgodaj je godba na pihala igrala po vasi budnico, ko pa se je na trgu pred županstvom zbrala množica občanov, je ladjedelniški in družbeno-poli-tični delavec Franc Gergolet odprl slavje in predal besedo Karlu Černiču, ki je govoril o pomenu prvega maja. Govoril je o fašističnih na padih na Slovence in Jugoslavijo, da bi skalili odnose ob meji, ter o poskusih razbijanja enotnosti delov nih ljudi, kar je poglavitni cilj referenduma. Večji del Kraševcev je nato odšel na pokrajinsko proslavo v Tržič.
IZRAEL Z NEZAUPANJEM SPREJEL AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
Razmik čet in vprašanje Golanskega višavja najbolj problematični točki sirsko -izraelskega spora ■ Prisrčni pogovori med Kissingerjem in Sadatom v Kairu
TEL AVIV, 2. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je s prihodom v Izrael začel najbolj težavno fazo svojega posredovanja za razmik sil na sirsko-izraelski fronti. šef ameriške diplomacije bo moral namreč napeti vse sile, da zbliža stališči Tel Aviva in Damaska, medtem ko se vojski dveh držav že 51. dan zaporedoma spopadata na gori Hermon.
Izrael tokrat ni sprejel Kissinger-ja prisrčno. Izraelski tisk in javno mnenje mu očitata, da je v varnostnem svetu OZN ameriški delegat obsodil izraelski napad na Libanon kot povračilo za pokol v vasi Ki-rijat Šmona. Pripisujejo mu tudi pritisk na izraelsko vlado, da umakne svoje čete z dela ozemlja, ki ga je zasedla z vojno leta 1967.
Tisk in tudi vladni krogi izražajo istočasno globok pesimizem o možnosti, da bi prišlo do sporazuma o razmiku čet in seveda pripisujejo vzrok tega pesimizma «sirski nepopustljivosti». Prav tako tudi sirska vlada ni preveč prepričana o uspehu Kissingerjevega posredovanja, kot je poudaril sirski zunanji minister v intervjuju s kuvajtskim listom. Sirski državnik je izjavil, da postavlja Damask kot pogoj za razmik čet, da Izrael zapusti zasedena ozemlja in prizna zakonite pravice palestinskega ljudstva.
Spričo tega je tudi sam ameriški
zunanji minister v pogovorih s čas-1 Medtem ko je Kissinger začel po-nikarji priznal, da njegova naloga I govore z izraelskimi voditelji, se je
ni lahka, poudaril pa je tudi, da je kot vedno optimist. Politični komentatorji menijo, da Kissinger verjetno v teh dneh ne bo uspel pripraviti državi, da umakneta vojski, da pa bo skušal zbližati njuni stališči in da bo zato osredotočil svojo diplomatsko akcijo na sledečih petih točkah:
1.	Definicija demarkacijske črte med nasprotujočima si vojskama. Izrael je pripravljen zapustiti samo ozemlje, ki ga je zasedel v oktobrski vojni, Sirija pa zahteva, naj zapusti tudi ozemlje, ki ga je zasedel junija 1967.
2.	Ustanovitev demilitariziranega področja med nasprotujočima si vojskama. Izrael zahteva naj to področje zasedejo mednarodne čete, Sirija pa bi raje videla prisotnost maloštevilnih opazovalcev.
3.	Ustanovitev dveh pasov, na katerih naj bi državi pod nadzorstvom OZN, delno ošibili svoje čete.
4.	Zamenjava vojnih ujetnikov.
5.	Povezava med sporazumom za razmik čet in vprašanjem Golanskega višavja. Prav na tej točki sta stališči Izraela in Sirije najbolj oddaljeni. Damask zahteva naj se Tel Aviv obveže, da bo postopoma zapustil Golansko višavje, medtem ko Izrael odločno zavrača te zahteve in trdi, da je Golansko višavje de; izraelske države.
boj na gori Hermon razplamtel tudi danes. Siloviti spopadi so terjali štiri človeška žrtve, kar je eden od najbolj krvavih obračunov 51 dni omejenih spopadov med Sirijo in Izraelom. Kaže, da so Sirci sestrelili tudi dve izraelski letali, tela-vivsko letalstvo pa je v protiofenzivi bombardiralo tudi položaje palestinskih gverilcev v Libanonu, češ da so ti pripravljali napad na izraelske čete.
V prvomajskem govoru egiptovskim delavcem je predsednik Sadat zagovarjal pravilnost svoje sedanje zunanje politike in zbližanja z Američani. Pri tem je poudaril, da je zbližanje sad oktobrske vojne, ker so ZDA spoznale, da ne morejo več podpirati vloge Izraela kot žandar-ja Bližnjega vzhoda. Egiptovski predsednik je tudi dejal, da so bili pogovori s šefom ameriške diplomacije zelo prisrčni in je poudaril svoje prepričanje, da bo ameriški zunanji minister pripravil Sirijo in Izrael do razmika čet.
Pogovori med Kissingerjem in Sadatom se niso omejili le na sirsko -izraelsko vprašanje, ampak so obsegali tudi obojestranske odnose in gospodarsko podporo ZDA Egiptu. Kaže pa, da so vsa ta vprašanja vezana na uspeh Kissingerjevega posredovanja med Damaskom in Tel Avivom.
*$ * * * * * * < -* » *	# 0 * % * *■ m
% % * * » t * «
# . # : M. -
GOVOR BRANKA BABIČA NA PRVOMAJSKEMPIKNIKUNA SOCERBU
Skupna zmaga nad fašizmom ustvarila temelje prijateljskih odnosov med Slovenci in Italijani
Govornik opozoril na grožnji ki jo nota Italije zli. marca predstavlja za sodelovanje med Italijo in SFRJ- Gerii o solidarnosti delavcev s Slovenci
Henry Kissinger s soprogo in Abo Ebanom na telavivskem letališču
KOPER, 2. — Tudi letos se je tradicionalnega prvomajskega piknika na Socerbu pri Kopru udeležila velika množica delovnih ljudi s slovenske obale in številni gostje iz zamejstva. Ves dan so se vrstile kulturne in zabavne prireditve, o-srednji dogodek pa je bilo zborovanje ob 15. uri.
Na Socerbu je bilo letos še posebno slavnostno razpoloženje. Starodavni grad in prostor okrog njega so odeli z borbenimi napisi ter z delavskimi, jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo. V prazničnem razpoloženju, z rdečimi nageljni v gumbnicah, so se srečavali predvojni in povojni udeleženci teh mitingov, pozdrav ali rokovanje, pa je tudi tokrat, kakor pred vojno, pomenilo več, kakor samo navadno srečanje na izletih. Pred 40 in več leti so se tu zbirali slovenski in italijanski delavci tržaškega področja in se dogovarjali o skupnih akcijah proti porajajočemu se fašizmu. Danes ugotavljajo, da je treba spet strniti delavske vrste, kajti tisti fašizem, ki so ga v skupnem boju potolkli do tal, je spet začel dvigati glavo.
Ni naključje torej, da se je prvomajskega mitinga na Socerbu udeležilo tudi večje število delavcev z onstran meje, ki so skupaj z delovnimi ljudmi z obale z odobravanjem spremljali besede uglednega družbeno političnega delavca in predvojnega revolucionarja Branka Babiča, ki je na zborovanju med drugim rekel: «Prvomajska srečanja ob meji s sosedno Italijo imajo posebno obeležje in pomen. Tu se srečujejo delovni ljudje z obeh strani meje, Slovenci in Italijani skupaj praznujejo svoj praznik. Ob tej priliki stečejo pogovori o raznih problemih, predvsem o tistih, ki nas združujejo v prizadevanjih za lepšo bodočnost. Nemalokrat se suče pogovor o skupnem boju proti fašizmu, ki so ga delovni ljudje teh krajev, Slovenci in Italijani, vodili proti fašizmu v pretekli vojni. Skupna zmaga nad fašizmom je ustvarila temelje današnjih prijateljskih odnosov med sosednima deželama, sožitju njenih narodov, zlasti pa prebivalstva obmejnih krajev. Najbolj odprta meja v Evropi je živa priča temu stanju. Zato je razumljivo, da vsako srečanje ponovno potrjuje željo, da se te dragocene pridobitve narodnoosvobodilne vojne ohranijo in še bolj razvijejo ter utrdijo. To je želja, hotenje in politika preprostih ljudi, ki nimajo nobenega interesa, da se med seboj sovražijo in prepirajo.
Tej politiki pa so vedno nasprotovale znane reakcionarne sile v sosednji Italiji. Fašisti, iredentisti in revanšisti vseh vrst, ki jim ni šla
v račun politika prijateljstva in , znanje obstoječe meje izzvalo hudo
sodelovanja s socialistično Jugoslavijo in ki se niso sprijaznili s porazom v pretekli vojni. Neprestano so motili to prijateljsko sodelovanje med našima sosednjima deželama z napadi in blatenjem socialistične Jugoslavije ter s ponovnim oživljanjem zahtev po delih našega ozemlja.»
Babič je v nadaljevanju poudaril, da se uradna Italija za to politiko ni javno opredeljevala, pač pa je vedno poudarjala, da si želi prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja z Jugoslavijo. To so potrjevali tudi dosedanji odnosi med državama, čeprav so jih motili nekateri še odprti problemi s strani Italije. Bila je torej stvar te države, da jih odpravi in formalno prizna obstoječe stanje. Temu pa so se vse prejšnje italijanske vlade izmikale z izgovorom, da bi pri-
reakcijo v italijanskem javnem življenju, hkrati pa so njeni predstavniki v pogovorih na diplomatski ravni zagotavljali, da je tudi za Italijo ta meja dokončna. Prosili so, da Jugoslavija potrpi, dokler ne pride ugoden trenutek za javno priznanje obstoječe meje.
Govornik je nato rekel, da je Jugoslavija imela še preveč razumevanja in potrpljenja, saj zanjo vprašanje ni več obstajalo. Formalno potrditev je imela le za notranjepolitično italijansko vprašanje, bila pa je seveda zainteresirana, da se javno in formalno potrdi dokončnost meje in da se na tej osnovi gradi še večje prijateljstvo in vsestransko sodelovanje.
Italija pa ni enkrat za vselej končala razdobje zavlačevanja in slepomišenja v zvezi z bivšo cono B, pač pa je poslala noto. s katero
Prvomajsko slavje tržaških delavcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
tokrat poraženi, predvsem pa 25. aprila 1945, ko se je ljudstvo opredelilo za republiko, za ljudsko in napredno demokracijo, v katero spadajo decentralizacija države v krajevne in deželne skupnosti, pa tudi delavski sveti in sindikalne organizacije.
Romei je nato orisal stališče sindikalne federacije, ki ni marala referenduma, saj trkajo na vrata nešteta nerešena vprašanja, draginja in inflacija. Vsekakor pa sindikalne organizacije ne marajo, da bi se ob takem osebnem in moralnem vprašanju, kot je razveza zakona, ustvarjalo med delavci ločevanje. Sindikati opozarjajo tudi na vse tiste, ki bj radi izid referenduma izkoriščali v reakcionarne namene, zato pozivajo delavce k najstrožji budnosti jn e-notnosti v boju za njihove resnične koristi.
Pred njim je v slovenskem jeziku pozdravil zbrane delavce Oskar Vatovec. «Dokazali smo z manifestacijami in splošno stavko, da znamo takoj in enotno reagirati na izzivanja fašistov», je začel Vatovec in nadaljeval: «Bomba na slovensko šolo je bila za delavce hud udarec, ker za njo slutimo široke načrte fašistične desnice proti Slovencem, proti delavcem, proti de-

VEDNO OSTREJŠI SPOR MED KONGRESOM IN BELO HIŠO
Kongresna komisija zahteva magnetofonske posnetke
Predsednik Nixon je namesto posnetkov izročil prepise, ki so jih pripravili njegovi sodelavci
WASHINGTON, 2. — Po mnenju vseh ameriških političnih komentatorjev je Richard Nixon včeraj dosegel svojo prvo majhno zmago v dvoboju s parlamentarno komisijo, ki vodi preiskavo o zadevi Water-igate. Komisija, ki je doslej nastopala skoraj enotno, se je včeraj razklala na dvoje, kljub temu pa je sinočnja izredna seja pokazala, da so problemi, ki jih ima predsednik z zadevo Watergate še zelo resni in da so možni, oziroma zelo verjetni ponovni ostri spori s kongresom.
Pravosodna komisija predstavniškega doma je poslala ameriškemu predsedniku pismo, s katerim ga opozarja, da ni izpolnil njenega u-kaza, ker ji ni izročil magnetofonskih posnetkov pogovorov s sodelavci o zadevi Watergate. Sklep, da se predsedniku pošlje pismo, pa je bil odobren z 20 glasovi proti 18.
Kot je poudaril predsednik komisije demokrat Rodino, pa sinočnje glasovanje ne pomeni še dokončnega razkola komisije, saj so tudi republikanci. ki podpirajo predsednika, izrekli svoje nezadovoljstvo nad Nixonovim ravnanjem. Izjavil je nadalje, da bo komisija zelo verjetno že spet enotno nastopala, če bo predsednik še enkrat negativno odgovoril na njene zahteve.
Kot je znano je pravosodna komisija zahtevala od predsednika 42
magnetofonskih posnetkov, Nixon pa ji je izročil prepise, zajeten dosje 1.200 strani svojih pogovorov s sodelavci. Sklep je opravičil z izjavo, da so v posnetkih nekatere njegove kletvice, ki nikakor ne smejo na uho javnosti.
Vse kaže pa, da se komisija ne bo zadovoljila s prepisi, čeprav vsebujejo nekaj zelo pomembnih e-lementov. Tehnično osebje, ki sodeluje s komisijo, ima boljše naprave za odpravo motenj v posnetkih in zato so njeni prepisi točnej-ši in popolnejši. Kot je na dlani, da se parlamentarci ne nameravajo odpovedati svojim zahtevam, tako je tudi očitno, da ne nameravajo po nepotrebnem zaostrovati odnosov z Belo hišo. Na sinočnji seji so poslanci zavrnili s 33 glasovi proti petim predlog, da se predsednik obtoži žalitve kongresa, ker ni izročil posnetkov.
Bivši predsednikov svetovalec za notranje zadeve Ehrlichman, obtožen da je dovolil vlom v urad Ell-sbergovega psihiatra Lewisa Fieldinga, pa je danes izročil sodišču spomenico, v kateri poudarja, da je bil vlom zakonito dejanje, ki ga je vprašanje državne varnosti popolnoma opravičevalo. Kot je znano je dr. Ellsberg izročil tisku sveženj tajnih dokumentov Pentagona o vojni v Vietnamu.
Manifestacija solidarnosti z don Franzonijem
RIM, 2. — Nad 500 Rimljanov se je včeraj udeležilo manifestacije solidarnosti z don Franzonijem, benediktinskim redovnikom, ki ga je Vatikan suspendiral «a divinis» zaradi oporečniškega stališča, ki ga je zavzel do vprašanja razporoke in kontracepcije. Na manifestaciji so med drugim govorili Raniero La Valle, prof. Piero Scoppola in duhovnika Carlo Croccila ter Fernando Cavadini, ki sta člana gibanja «7. november».
Govorniki so skoraj enoglasno obsodili vatikanski ukrep kot krivičen, pravno in politično neosnovan ter zahtevali, naj ga Vatikan prekliče. Istočasno pa so poudarili nujnost odločne, a zrele akcije brez pretirano polemičnih tonov, ki bi lahko povzročili več škod« kot koristi naprednemu katoliškemu gibanju.
Vatikanski tiskovni urad pa je medtem objavil utemeljitev ukrepa proti don Franzoniju, kateremu očitajo vrsto zmot in njegovo akcijo proti uradni cerkveni liniji. Vatikanski dokument poudarja, da bo suspenzija koristila v prvi vrsti kaznovanemu duhovniku, ker ga bo silila k razmišljanju in spoznavanju svoje «zmote».
Medtem ko v Vatikanu skušajo o-pravičiti ukrep, ki je dal povod za val ogorčenih reakcij, je škof iz Lecceja prepovedal branje maše in podeljevanje zakramentov duhovniku Arrigu Colombu, docentu zgodovine filozofije na univerzi v Lecceju. Vzrok ukrepa ni znan, znano pa je, da je Colombo podpisal skupaj z drugimi docenti spomenico proti ukinitvi zakona o razporoki in da se je na javnih razpravah večkrat izrekel proti referendumu.
V ZADNJI ODDAJI «RISCHIATUTTO»
Bestettijeva se je uvrstila v deveterico superprvakov
Prvakinja priigrala štiri milijone in 620 tisoč lir
MILAN, 2. — Zadnja oddaja popularnega «Rischiatutta», zadnja možnost za prvakinjo Roberto Sestetti, da se uvrsti med deveterico, ki se bo borila za naslov «superprva-ka» popularne televizijske oddaje. Bestettijeva, čeprav je trdila, da ji ni mar za finalni krog tekmovanja, je napela vse svoje sile, saj je osvojila kar štiri milijone in 620 tisoč lir, ter tako spodrinila Cinzio Salvatori z devetega mesta lestvice «superprvakov». Najprivlačnejši del današnje oddaje je bila prav bitka prvakinje s številkami. Bongiorno jo je ob vsaki priliki spodbujal, naj tvega več, Bestettijeva pa se je na videz branila, čeprav je bilo očitno, da ji je do rezultata.
O izzivalcih ni kaj dosti povedati. Profesor Franco Ruggieri iz Cardia-rija, ki si je kot glavni predmet izbral življenje in delo Leonarda Da Vincija se je skušal junaško zoperstaviti prvakinji, 19-letni Giulio Angelino pa je lahko le pri podvo-jilnem vprašanju lahko pokazal, da res dobro pozna Manzonijeva dela.
Predmeti na panoju so tokrat bili antične civilizacije, letaki, slikanice in stripi, knjige za mladino, šport, drigenti.
Ker je Cinzia Salvatori, ljubka mi-niprvakinja iz Romagne, osvojila lani deset milijonov in 420 tisoč lir, je morala Bestettijeva priigrati vsaj štiri milijone in sto deset tisoč lir, če se je hotela uvrstiti v finalni
krog tekmovanj, ki se bodo začela 18. maja. Prvakinja, ki je priigrala kar pol milijona več, bo že jutri odpotovala v Ligurio, kjer se bo vestno pripravljala za zadnji spopad. Za naslov superprvaka se bo borilo skupno devet tekmovalcev. Zmagovalec vsake od treh polfinalnih oddaj si bo zagotovil vstop v finale. Bestettijeva je bila spričo zmage tako ganjena, da ji je ušel posreden namig tudi na svojo starost. Gledališkemu igralcu Robertu Bisaccu, ki ji je čestital ob zmagi in ji svetoval, naj se posveti gledališki umetnosti, je odgovorila: «Prestara sem za kaj takega.»
Moro danes v Maroku
RIM, 2. — Italijanski zunanji minister Moro bo odpotoval jutri na dvodnevni uradni obisk v Rabat na povabilo maroškega zunanjega ministra Larakija. Z maroškimi voditelji se bo Moro pogovarjal predvsem o možnostih razvoja trgovinskih odnosov ter krepitve industrijskega in gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
C.C.I.A.A. -GORICA
SEJEM ZA VZHOD
27. APRIL 6. M A J
ČEŠKOSLOVAŠKA MADŽARSKA ■ ITALIJA AUSTRIJA ■ JUGOSLAVIJA
PesDomeqo —
mckraciji v Italiji.» Zato je tudi ta prvi maj — dan protifašizma.
«Zato smo korakali, kričali svoja gesla in obnovili enotno obljubo, da bo delavski razred znal, kot vedno, s trdo žuljev polno pestjo streti črnega gada. Izolirali smo jih že, morali pa jih bomo izbrisati iz šol, iz tovarn, iz našega mesta».
Proti zaključku svojega posega je Vatovec ocenil tudi poskuse obujanja iredlentizma v naših krajih. Rekel je:	«Naš prvi maj nam
pravi, da ne smemo nazaj. Premagati moramo nacionalizem in šovinizem, s katerim skušajo za-st-updti sožitje ob mejah med Italijo in Jugoslavijo. Če sploh obstaja kakšno vprašanje, tedaj ga je moč rešiti v iskrenem odnosu med vladama, med državama. Naš boj za mir v Evropi in svetu, ki ga vodimo skupaj z delavci drugih narodov in še posebej z jugoslovanskimi delavci, pomeni, da hočemo ob naših mejah miru, vedrine, prijateljstva in sodelovanja.»
Vatovec je svoj govor, med ploskanjem, zaključil z vzkliki enotnosti vseh delavcev in bratstvu med Slovenci in Italijani.
Shod je, končno, zaključila ric-manjska godba na pihala, ki je spremljala s svojimi udarnimi koračnicami ves sprevod skozi mesto. Zaigrali so delavsko himno in Internacionalo.
SFRJ in Kostarika za uveljavljanje načel OZN in neuvrščenosti
BEOGRAD, 2. — V uradnem sporočilu o obisku predsednika Kosta rike Jose Figuerosa Ferera in njegovih razgovorih s predsednikom Titom, podpredsednikom SFRJ Mitjo Ribičičem in drugimi jugoslovanski mi visokimi osebnostmi se ugotavlja, da sta obe strani poudarile svojo odločnost, da nadaljujeta v boju za dosledno izvajanje načel OZN in aktivne miroljubne koeksistence, za gospodarsko in politično neodvisnost in poudarila neodtujljivo pravico vsa ke države, da suvereno razpolaga s svojimi naravnimi bogastvi.
B. B.
■ili
se javno in formalno opredeljuje za politiko revanšizma in pretenzij po delih jugoslovanskega ozemlja. Noto je še podprla z manevri vojaških sil pakta NATO ob jugoslovanskih mejah. Babič je podčrtal, da se. je politika italijanske vlade ob tem vprašanju poistovetila s politiko fašistov, kar je povzročilo poslabšanje medsebojnih odnosov in napetost na mejah. Namesto, da bi enkrat za vselej rešila še odprto vprašanje, se je raje odločila za politiko rivendikacij in pritiska na socialistično Jugoslavijo ter se pri tem poslužila določenih mednarodnih sil, ki jim gre taka pohtika v račun.
V	nadaljevanju svojega govora je Babič izjavil, da se je italijanska vlada zmotila v oceni položaja, kot so to jasno in odločno povedali narodi socialistične Jugoslavije. Bivše cone B ni več in če sedanja italijanska vlada in še kdorkoli z njo misli, da bi lahko s pohtiko sile uresničila svoje pretenzije je lahko prepričana, da bodo jugoslovanski narodi kot en sam mož branili poslednji košček svoje domovine.
Kljub sporom in napetosti — je podčrtal Babič — pa je in bo naša želja prijateljska politika s sosedno Italijo. Prav tako si želimo naprej razvijati vsestransko sodelovanje in mirno sožitje med našimi narodi ter najgloblje humane odnose med obmejnim prebivalstvom. Sedanje, tako naravno sodelovanje, je dalo bogate sadove, ki pa jih nota italijanske vlade resno ogroža. Če si tudi Italija želi živeti v miru in prijateljstvu z nami, se mora odreči svoji noti in politiki, ki jo ta nota izraža.
V	zaključku je govornik poudaril, da je Almirantejev provokatorski nastop v Trstu, ko je v Mussohni-jevem slogu napadel Jugoslavijo in pozival na fizični obračun s Slovenci v Italiji, zgovoren dokaz, kam vodi taka politika. Prvi rezultat tega hujskanja pa je bil bombni atentat na slovensko šolo v Trstu. Namesto, da bi italijanska vlada izpolnila določbe londonskega sporazuma o narodnostnih pravicah Slovencev v Italiji, dovoljuje take provokacije, na jugoslovanski meji. Porajajoči se fašizem pa ni naperjen samo proti Slovencem, pač pa tudi proti vsem demokratičnim silam v Italiji, ki spričo tega ne smejo biti ravnodušne do vsega kar se zadnje čase dogaja, saj je italijanska demokracija v neposredni nevarnosti. «Verujemo pa — je zaključil Babič — da bodo napredne demokratične sile v Italiji, zlasti pa delavski razred, sposobne upreti se tem mračnim silam in preprečiti ponoven pohod črnih srato z vsemi posledicami, ki se jih še živo spominjamo iz nedavne preteklosti. Le tako bo mogoče doseči trajen mir sožitie med narodi v tem delu Evrope.»
Zborovanja na Socerbu so se udeležili tudi predstavniki združenih sindikatov v. Trsta Albin Gerii, Silvio Laurenti, Dario Varin in Bruno De Grassi. V imenu vseh treh sindikatov je govoril Albin Gerii, ki je ostro obsodil zadnji fašistični zločin v Trstu in poudaril, da je tržaško delavstvo že odgovorilo na to dejanje z izrazi polne solidarnosti s prizadetim slovenskim prebivalstvom. Gerii je nadalje poudaril, da hočejo ljudje na obeh straneh meie živeti v miru in da se motijo tisti, ki mislijo, da jim bo usoelo to preprečiti. Gerii je ob koncu rekel, da morajo tržaško delavstvo in vse napredne sile trdno strniti svoje vrste, preprečiti vsakršno novo provokacijo fašistov, od oblasti pa zahtevati dosledno spoštovanje in izvajanje italijanske ustave, kjer je jasno napisano, da se ne sme dovoliti obnovitve fašizma in kjer so tudi zajamčene vse pravice in varstvo Slovencev.
L. O.

Govornika Valoveč in Romei med zborovanjem na Trgu Goldoni