OSREDNJA KNJIŽNICA CE? SE PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE PARIZUE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 063/ 70-33-130 TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA CIZEJ STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 063/ 728-340 I!Ì2£HB VRATA - SENČILA ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOSIR •KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel, & fox: 063/472-596 GSM: 041 666-468 Leto // • številka 4 • cena 200 SIT • 24. aprii 2000 Občine Občini Vransko in Tabor praznujeta str. 5 in 6 OSREDNTE TEME Premoženje je razdeljeno -dolgov ni bilo TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 701-888, faks: 702-088 PODIETNIŠTVO Hotel v Preboldu ima novega lastnika str. 10 Mladi Simbol najdaljših radijskih valov str. 8 str. 23 Ob začetku gradnje poslovne cone Amovski gozd: Jože Kavčič (skrajno levo), Lojze Posedel, Bojan Šrot in Muharem Bolič. Gradnja se je pričela O gradnji obrtne cone v trnovskem gozdu se govori že tako dolgo, da mnogi niso verjeli, da se bo gradnja sploh pričela. Tudi potem ko sta zemljišča v lasti občine Žalec odkupila Vegrad Velenje, «LtL, in SKB Investicijsko podjetje, d.0.0., se dela niso pričela. Kot sta povedala direktorja Muharem Bolič (Vegrad) in Jože Kavčič (SKB IP), so bile glavni razlog za to težave pri odkupu zemljišč v zasebni lasti. Zemljišča so zdaj odkupljena, prejšnji četrtek pa se je gradnja poslovne cone Arnovski gozd uradno začela s priložnostno slovesnostjo na gradbišču. Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič letos obhaja 50-letnico duhovništva. Ker je duhovniško službo začel in več let opravljal v Savinjski dolini, je želel zlato mašo obhajati na tem območju. Njegovi želji sta ustregla patra v Žalcu, saj je Grmič v Žalec rad prihajal kot pomožni škof, škof vikar in 0 pomenu poslovne cone Amovski gozd so spregovorili Muharem Bolič, Jože Kavčič in žalski župan Lojze Posedel, med gosti pa je bil tudi župan Mestne občine Celje Bojan -Šrot. Ureditveno območje poslovne cone Amovski gozd obsega 33,11 ha, glede na namembnost pa je razdeljeno na tri območja: območje regijskega centra industrijskih prodajaln (6,5 ha), območje za proizvodno-industrijske dejavnosti (približno 23 ha) ter območje za obrtne in servisne dejavnosti (13 ha). Slednji bo zgrajen v prvi fazi. Vseh zazidalnih površin bo 79.600 n/, 127.720 m' pa bo funkcionalnih zemljišč. Javnih cest, asfaltiranih površin in parkirišč bo skupaj 38.038 m2, gozdnih površin bo zadnja leta tudi kot naslovni škof. Poleg tega je žalska župnijska cerkev dovolj velika za množico vernikov. Zlata maša dr. Vekoslava Grmiča bo v nedeljo, 7. maja ob 9- uri. Neposredno jo bo na prvem programu prenašala TV Slovenija. 78.000 m2, več kot 41.000 m2 bo zelenic in manipulacijske površine. Vsi objekti in zunanja ureditev so že predvideni v projektu poslovne cone, tako da bo njen izgled enoten. Poslovna cona bo priključena na čistilno napravo v Kasazah, potrebno pa bo zgraditi še vso infrastrukturo, pri čemer bo finančno sodelovala tudi Občina Žalec. Sicer pa gradnjo financirata Vegrad in SKB IP, ki bosta po končani gradnji upravljala s cono. S trženjem obrtne cone bodo pričeli julija letos, v celoti pa bo zgrajena predvidoma v petih letih. Celotna vrednost investicije naj bi bila do 150 milijonov tolarjev. K. R. Mercedes razred A FRANČEK, KUPILA SEM MERCEDESA NE, NpA SEJE! Uihko se vam zdimo nori, vendar je Mercedes-Benz. razreda A v resnici \aš že za polovični polog in 999 tolaijev na dan. Pokličite vašega trgovca z vozili Mercedes-Benz: AG-LEVEC, Milan Podbregar s.p. Levec 18, Petrovče tel.: (063) 472 409. A 170 GDI - 3.708.000 Sil C 180 Selekcion 5.300.000 SU' I I j I I 9 771580 096004 K.R. Občina Žalec čestita vsem občankam in občanom ob dnevu upora proti okupatorju in prvem maju - prazniku dela. Zlata maša v Žalcu Pomlad je prišla tudi v Savinjsko dolino. Zacvetela so drevesa, hmeljišča so obarvale bele vrvice, ki bodo kmalu ozelenele. Kljub napovedim, da savinjski kmetje ne bodo uspeli obdelati velikega dela hmeljišč, temu ni tako. Podoba doline ostaja običajno pomladna, konec aprila in začetek maja pa letos zaznamujejo še velikonočni in prvomajski prazniki. Lepe praznike (pa katerikoli so vam že bolj pri srcu) in prijetno branje Utripa! A P-- .v me»*' : -cSriC- ' ■vTV'Àt " s. bio iVIII doc Pohištvo za vaš DOM Trgovsko protivojno podjetje Celje *** SALON POH$TVA ♦** KOSOVA 6, 3000 CEUE tel.: 063 / 443-144 Odprto: pon. - pet. 8.-19. ure, sobota 8.-12. ure. Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285,710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg,2 kg in 1 kg kave Trapic Nagrajenci žrebanja: 1. Pavla Jager, Petrovče 49 2. Franc Bred, Liboje 97, Petrovče 3. Zdenka Grm, Zabukovica 170, Griže Občina Žalec, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in Zavod za kulturo Žalec vabijo na osrednjo proslavo državnega praznika DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU v sredo, 26. aprila 2000, ob 18. uri v dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec. Program: pozdravni nagovor: Lojze Posedel, župan Občine Žalec, slavnostni govor: dr. Matjaž Kmecl, Godba Liboje, umetniški vodja Albert Zaveršnik, Savinjski komorni zbor, umetniški vodja Matjaž Kač, recitatorji: Jaša Koceli, Nina Maček in Urša Žgank, povezovalka programa: Lidija Kocelj. PROIZVODNI PROGRAM: INOX sodi za vino Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.. 0609/635-868 INOX mlini za grozdje . • INOX mlini za jabolka 0 w t april2000 Občina Žalec odpadki, saj sanacija zaprte deponije komunalnih odpadkov še ni v celoti zaključena. Žalski svetniki so tudi sklenili, da objavijo informativni razpis koncesije za javno službo vzgoja in varstvo predšolskih otrok. Po kriterijih ministrstva je namreč JZ Vrtci Žalec nekoliko prevelik oziroma ima preveč oddelkov, zato bi lahko v občini deloval tudi vrtec na osnovi koncesije. sveta, s katerimi med drugim namesto izraza tajnik občine uvajajo izraz direktor občinske uprave. V drugi obravnavi je bil sprejet odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Svetniki so prav tako sprejeh odlok, s katerim so za kultumo-zgo-dovinski spomenik razglasili Vizjakovo hišo v Vrbju. Še do 30. junija letos so krajane Ložnice in dela Podvina pri Žalcu oprostih plačila prispevka za investicijska vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi Žalske seje v prenovljeni sejni sobi Svetniki občine Žalec so se po dvanajstih sejah, ko so gostovali po vseh krajevnih skupnostih, na 13. redni seji sestali v prenovljeni sejni sobi občine. Kot gosta sta Se jim na začetku seje pridružila županja občine Tabor Vida Slakan in župan občine Polzela Ljubo Žnidar, saj so žalski svetniki aprilsko sejo začeli z obravnavo pogodbe o razdružitvi premoženja bivše občine Žalec. Svetniki na pogodbo niso imeh pripomb, Marijan Turičnik in Ivan Jelen pa sta pohvalila delo županov, še zlasti pa njihovo strpnost in pripravljenost na kompromisno reševanje vseh točk delitvene bilance. Pogodba je bila zatem potrjena soglasno. V nadaljevanju seje so žalski svetniki sprejeh spremembe statuta občine in pravilnika občinskega Na podlagi 73- člena Zakona o organizacij in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS, št. 12/96) in 24.statuta Občine Žalec objavlja Občina Žalec informativni javni razpis za dodelitev koncesije za opravljanje predšolske vzgoje 1. Razpisovalec: Občina Žalec, Ul.Savinjske čete 5,3310 Žalec 2. Predmet razpisa: Koncesija za opravljanje javne službe - vzgoja in varstvo predšolskih otrok ter priprava otrok na vstop v šolo na območju občine Žalec v prostorih, last občine Žalec (sedanji prostori enot vrtca) ah v lastnih prostorih. 3. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje koncesijske dejavnosti po 33 ,34. in 37. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS, št. 12/96) in 13xlenu Zakona o vrtcih (Ur.l.RS, št. 12/96). 4. Trajanje koncesije se določi s koncesijsko pogodbo. 5. Prijava mora vsebovati : -ime in naslov prijavitelja, - program izvajanja predšolske dejavnosti s ceno posameznega programa, - program prijavitelja, iz katerega je razvidno, da je sposoben zagotoviti organizacijske in kadrovske pogoje v skladu z Odredbo o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur.l.RS, št.57/97,40/99,3/2000), - izjava o prevzemu delavcev iz JZ Vrtci občine Žalec v skladu z normativi in standardi. 6. Merila za izbor koncesionarja : - izpolnjevanje pogojev po zakonu, - strokovna usposobljenost koncesionarja, - popolnost in kvaliteta programa izvajanja (trajanje, cilji, vsebina),' - konkurenčnost cen, - reference. 7. Prijave oddajo ponudniki v zaprti kuverti na naslov: Občina Žalec, Oddelke za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Ul.Savinjske čete 5, Žalec, z oznako “Ne odpiraj - koncesija za vrtec". Rok za oddajo je 30 dni po objavi v UTRIPU Savinjske dohne. 8. Javno odpiranje ponudb bo v 15. dneh po roku oddaje. 9.0 izidu informativnega razpisa za dodehtev koncesije in nadaljnem postopku bodo prijavitelji obveščeni v 30 dneh od odpiranja ponudb. Nismo še vsega, smo pa že veliko počistili Na pobudo Občine Žalec je v pomladanskem času stekla akcija zbiranja in uničevanja starih, dotrajanih avtomobilov. Akcija je presegla naša pričakovanja, saj je bilo v marcu zbranih 180 avtomobilov, do sredine aprila pa še 230. Vozila so se zbirala na zbirnih mestih po krajevnih skupnostih in na prostoru Surovine v Žalcu. Pri podjetju Surovina so poskrbeli za okolju neškodljivo odstranitev vseh tekočin in nekovinskih delov vozi]. Kovinski ostanki so bih stisnjeni in odpeljani v drobilni obrat v Italiji, kjer se reciklira kar 75% mase teh vozil. Material (predvsem železo) se nato uporabi v industriji. Z rezultatom akcije smo zadovoljni in lahko se pohvalimo, da je naše bivalno in naravno okolje lepše, čistejše ter razbremenjeno lepega števila starih, neuporabnih avtomobilov. Za uspešno izvedbo akcije se zahvaljujemo vsem sodelujočim občanom občine Žalec, vodstvom krajevnih skupnosti ter podjetju Surovina. *• Pripravila Višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, univ. dipl. inž. VODJA ODDELILA Aleksander Žolnir, univ. dipl. ini Prejšnji četrtek so se svetniki občine Žalec sestali na 14. seji in med drugim obravnavah z dnevnega reda 13. seje umaknjen predlog odloka o zaključnem računu občine. Medtem je zaključni račun pregledal tudi nadzorni odbor. Lanski proračun občine je bil sprejet marca, v njem predvideni prihodki so znašali 1.565.700.000 SIT, odhodki pa 1.487.500.000 SIT. Z oktobra sprejetim rebalansom so se prihodki zmanjšali, odhodki pa povečali, kar je vplivalo na povečanje proračunskega primanjkljaja. Kot se je izkazalo v zaključnem računu, zmanjšanje ni bilo tolikšno, kot ga je predvideval rebalans. Vseh prihodkov je bilo I.512.941.937 SIT, odhodkov pa je bilo prav tako manj kot v rebalansu -1.579.425.644 SIT. Na zadnji seji so žalski svetniki sprejeh tudi sklep, da občina Žalec pristopi k pripravi regionalnega razvojnega programa statistične regije Savinjska dolina: Sprejet je bil program vzdrževanja gozdnih cest, prav tako pa sklep o pripravi programa sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin. K. R., foto: T. T. Prvi končali računalničarji V torek, 11. aprila, je zaključil šolanje prvi krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje, krožek računalništva. Štirinajst vestnih slušateljev s povabljenimi gosti se nas je sestalo v prijetnem okolju Ribje restavracije v Grižah, kjer smo iz rok ravnatelja I. OŠ Žalec Adija Vidmajerja in našega mentorja Zdenka Puncerja prejeli zaslužena spričevala. Med gosti je z opravičenim izostankom manjkal le župan občine Lojze Posedel. Žal nam je, da se mu nismo mogli osebno zahvaliti, pa to zdaj skušamo javno, preko Utripa. Gospod župan, iskrena hvala za vse, kar si v času svojega mandata dobrega storil za kvalitetnejše življenje in prijetno počutje starejše generacije. Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec je deseto društvo Zveze upokojencev občine Žalec, ki poleg ostalih društev v naših krajevnih skupnostih skrbi za dobro počutje starejše generacije s posebnim poudarkom na nenehnem izobraževanju. Začelo se je jeseni lanskega leta, ko so pričeli delovati prvi trije krožki Univerze: za angleščino, nemščino in računalništvo. Kmalu pa je vodstvo šole ugotovilo, da je število prijav tako vehko, da smo organizirah za jezike delo v dveh skupinah. Računalniški krožek je štel 15 udeležencev, tohko smo imeh na razpolago tudi računalnikov v računalniški učilnici I. OŠ Žalec, ki nam je prijazno ponudila gostoljubje. Ob tej priložnosti se vodstvu šole iskreno zahvaljujemo, da nam je omogočilo “uspešno šolanje”. Animator Andi Fotografija: Zdenko Puncer SPREMEMBE ES DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŽALEC za območje občine Žalec - dopolnitev v letu 2000 Občina Žalec pričenja v letošnjem letu postopek za pripravo novih sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Žalec - dopolnitev v letu 2000. Spremembe in dopolnitve se bodo nanašale na uskladitev veljavnih prostorskih planov občine z novimi izhodišči sprememb in dopolnitev republiških prostorskih planov, kakor tudi na vključitev novih potreb v zvezi z razvojem dejavnosti in rabo prostora po vseh področjih plana. V ta namen žeh občina najprej pridobiti predloge, pogoje in smernice s strani pristojnih republiških ministrstev, občinskih organov in organizacij ter zainteresiranih posameznikov in pravnih oseb. S ciljem, da dosežemo čim boljšo informiranost vseh omenjenih subjektov, ki sodelujejo pri postopku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih planov, občina Žalec v tej obliki poziva vse zainteresirane posameznike in pravne osebe, da v roku 60 dni od objave te informacije posredujejo svoje predloge, pogoje in smernice v zvezi z želeno spremembo namenske rabe prostora in v zvezi z želenim razvojem dejavnosti v prostoru. Pri posredovanju predlogov, pogojev in smernic pa je obvezno upoštevati naslednje: A. Pravne osebe • Pravne osebe (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zavodi s področja šolstva, vzgojnega varstva, zdravstva, socialnega varstva in kulture, društva ter krajevne skupnosti), ki so v letu 1999 izpolnile anketo o evidentiranju potreb po prostoru za gradnjo, bodo vključene v postopek priprave planov na osnovi že posredovanih podatkov, zato istih predlogov ni potrebno ponovno pošiljati. • Pravne osebe, ki svojih predlogov še niso posredovale oziroma imajo bistveno drugačne predloge od tistih, ki smo jih že prejeh, lahko to storijo zdaj na osnovi anketnega obrazca, ki ga dvignejo v tajništvu oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve občine Žalec in ga ustrezno izpolnjenega na omenjenem naslovu tudi oddajo; B. Zainteresirani posamezniki • Zainteresiram posamezniki, ki so v obdobju od konca leta 1995 pa do konca marca 2000 posredovah svoje predloge občinskim strokovnim službam v obliki prošenj za predhodno proučitev želenih posegov, bodo vključeni v postopek priprave planov na osnovi že posredovanih podatkov, zato istih predlogov ni potrebno ponovno pošiljati. • Zainteresirani posamezniki, ki svojih predlogov š£ niso posredovah oziroma imajo bistveno drugačne predloge od tistih, ki smo jih prejeh do konca marca 2000, lahko to storijo zdaj na osnovi obrazca, ki ga dvignejo v tajništvu oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve občine Žalec in ga ustrezno izpolnjenega na omenjenem naslovu Uidi oddajo; C. Pravne osebe in zainteresirani posamezniki • Pri opredelitvi predlogov v zvezi z razvojem dejavnosti v prostoru in interesi za spremi- njanje rabe prostora je potrebno upoštevati obvezna izhodišča iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS št. 11/99), kjer je v poglavju “Usmerjanje poselitve” jasno opredeljeno: • da je možno obstoječa ureditvena območja nasehj širiti šele v primeru, ko občina strokovno utemelji, da so izkoriščena vsa stavbna zemljišča znotraj obstoječih ureditvenih območij nasehj in da novih stavbnih zemljišč v teh naseljih ni več možno pridobiti niti z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda niti s sanacijo degradiranih urbanih območij; • da nova razpršena gradnja ni dovoljena razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske zveze; • Pri opredelitvi predlogov je potrebno upoštevati navedena obvezna izhodišča sprememb in dopolnitev republiških prostorskih planov (izogibati se nastanku nove razpršene gradnje, izogibati se širitvi veljavnih mej ureditvenih območij naselij, če so znotraj teh naselij še proste površine ...); • Vse prispele predloge, pogoje in smernice s strani pristojnih republiških ministrstev, občinskih organov in organizacij ter zainteresiranih posameznikov in pravnih oseb, bodo strokovne službe občine Žalec analizirale in v nadaljevanju na osnovi te analize pripravile program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih planov občine Žalec, ki ga bo sprejel občinski svet in ki bo tvoril osnovo za izvrševanje vseh aktivnosti v zvezi z izdelavo prostorskih planov. Vsi predlogi, pogoji in smernice bodo v postopku izdelave prostorskih planov strokovno proučeni v smislu že omenjenih obveznih izhodišč republiških prostorskih planov ter na koncu postopka (po uskladitvi osnutka prostorskih planov s stališčem župana do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve ter po pridobitvi soglasij s strani pristojnih soglasje-dajalcev) posredovani v oceno skladnosti občinskih prostorskih planov z republiškimi prostorskimi plani na Vlado Republike Slovenije. To pa pomeni, da bo občina Žalec uspela uveljaviti le tiste spremembe in dopolnitve prostorskih planov, ki bodo strokovno utemeljene oz., ki bodo upoštevale sprejeta obvezna izhodišča sprememb in dopolnitev republiških prostorskih planov. • Rok za oddajo predlogov je 30. junij 2000. Občina Žalec Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve vodja oddelka Aleksander Žolnir, univ. dipl. inž. kmet, pripravila: višja svet. za prost. planiranje Manca Birsa, univ. dipl. inž. arh. Marjan Podobnik s hmeljarji V. d. podpredsednik vlade Republike Slovenije Marjan Podobnik se je v Žalcu srečal s savinjskimi hmeljarji. Srečanja so se udeležili tudi Boris Gabrijan z ministrstva za kmetijstvo, župan občine Žalec Lojze Posedel, pridelovalci hmelja, člani odbora za kmetijstvo pri žalskem občinskem svetu, predstavniki konzorcija za nakup hmeljišč in drugi. Govorili so o financiranju nakupa premoženja Hmezad Kmetijstva v stečaju, o urejanju dovoljenj za delo za sezonske delavce ter o vplivih avtoce- ste na kmetijstvo oziroma na okolje v Spodnji Savinjski dolini. Podpredsednik vlade je bil s problemi v večini že seznanjen in je pojasnil, kako naj bi se reševali. Med drugim je povedal, da bo znašala subvencija za leto 2000 118 tisoč tolarjev na hektar hmeljišč. T. T. V Libojah še ne bo kmalu ambulante Na dosežen dogovor in spremembo odločbe pritožba Vroča tema o ukinitvi splošne zdravstvene ambulante v zdravstveni postaji (ZP) Liboje z lanskega poletja postaja spet žgoča. Zasebni splošni zdravnik s koncesijo in sedežem opravljanja zdravstvene službe na ZP Liboje je po 1. maju lani na lastno željo in brez soglasja koncedenta (občine) pričel opravljati zdravstveno službo namesto v ZP Liboje v lastnih prostorih v Petrovčah. Pred tem je sicer z dopisom zaprosil občino za popravek koncesijske pogodbe, vendar je dobil odgovor, da koncesijska pogodba ne določa kraja opravljanja. Kraj opravljanja zdravstvene službe je bil določen v koncesijski odločbi, za spremembo katere pa koncesionar ni zaprosil, ampak je “samovoljno” pričel opravljati dejavnost v lastnih prostorih. Zaradi spre- membe lokacije so se občini pritožili krajani krajevne skupnosti Liboje in zahtevah odvzem koncesije. Upravni organ občine Žalec, pristojen za zdravstvo, je ta upravni postopek tudi pričel. V postopku je na zaslišanju koncesionarja oziroma njegove pooblaščenke prišel do sporazumne rešitve - to je, da bo dvakrat tedensko opravljal splošno zdravstveno službo na lokaciji zdravstvene postaje Liboje, ostale dni pa na novi lokaciji v Petrovčah ob pogoju koncesionarja, da mu koncedent zagotovi računalnik s tiskalnikom za izmenjavo podatkov z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Koncesionar, koncedent in zdravstveni dom Žalec, ki je upravljalec ZP Liboje, so dosegli tudi dogovor o velikosti in razporeditvi prostorov za opravljanje zdravstvene službe v Libojah ter o plačevanju le obratovalnih stroškov za uporabo teh prostorov (brez najemnine). V imenu koncedenta, je bila računalnik pripravljena zagotoviti KS Liboje, zato je bila s strani upravnega organa izdana dopolnilna odločba k odločbi o dodelitvi koncesije iz leta 1994 ter pripravljen osnutek aneksa h koncesijski pogodbi. V zakonitem pritožbenem roku se je pooblaščenka koncesionarja na dopolnilno odločbo upravnega organa pritožila in v bistvu s pritožbo negirala že prej omenjeno zapisniško izjavo o možnosti opravljanja splošne zdravstvene službe na stari in novi lokaciji. Pritožba je v postopku reševanja na pristojnem organu H. stopnje in odgovor je pričakovati kmalu. Ah bo to lahko ugodno tako za paciente kot tudi za koncesionarja, je vprašanje. Kot kaže se vrata splošne zdravstvene ambulante v Libojah ne bodo odprla še prav kmalu... K. R. Pomežiknimo soncu PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC vljudno vabi na tradicionalno prireditev DAN UPORA PROTI OKUPATORJU, 27. APRILA 2000, OB 10. URI NA BUKOVICO. UO PD Žalec V letu 1999 je na pobudo revije Otrok in družina potekala humanitarna akcija POMEŽIK SONCI1 -Odprimo počitnice vsem otrokom. Njen namen je bil, da se na ta način čim večjemu številu otrok omogoči brezskrbno letovanje ob morju in tako prispeva k lepšemu in bogatejšemu otroštvu. V akciji je bilo zbranih 65 milijonov tolarjev. Iz teh sredstev je letovalo 1650 otrok iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi 35 otrok iz “bivše" občine Žalec. Letos se bo akcija ponovila. V ta namen so gospodinjstva že prejela položnice za prispevke. Organizatorji z akcijo opozarjajo, da vehko otrok živi v socialni stiski in so tako prikrajšani za počitnice. Pričakuje se, da bo zbranih 74 milijonov tolarjev za 2000 otrok. V akciji so pričela sodelovati tudi razna društva in lokalne oblasti. Ob tem velja omeniti svetnike in vodstvo občine Žalec, ki so se že odzvali s prispevkom za letošnjo akcijo. Prosimo tudi vse ostale, posameznike, društva, podjetja - odprite srce in pomežiknite soncu. Prijetni spomini na otroštvo so dragocen zaklad, ki ga nosimo vse življenje. Zato vsakemu otroku privoščimo brezskrbne, vesele in zanimive počitnice, ki si jih po napornem šolskem letu gotovo zaslužijo. Pomagajmo doživeti poletno pravljico otrokom, ki so prevečkrat prepuščeni sami sebi. Občina Žalec Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Ali morajo biti naši vodotoki in gozdovi res odlagališča odpadkov? žbenci kamnoloma so izvedli čiščenje 24.marca), v soboto, 1. aprila, Lavo (KS Petrovče), 15. aprila pa potoka Ponikvico (KS Ponikva) in Vršco (KS Gotovlje). Najštevilčnejše so bile akcije v soboto, 8. aprila, ki se jih je udeležilo skoraj 200 udeležencev. Čistih smo potoke Bistrica (KS Liboje), Artišnica (KS Griže), Pirešica, Podsevčnica (KS Gahcija), Godomlja (VS Podvin), Ložnica (KS Levec), Peklenščka, Trnava, Ložnica (KS Šempeter) in gozdove (LD Žalec). Zaključna akcija je bila v soboto, 22.aprila, ob svetovnem dnevu voda, ko smo čistili bregove reke Savinje (KS Vrbje, MS Žalec KS Šempeter, RD Šempeter). Pri organizaciji akcij so sodelovale tudi JN JP Celje z opremo in NIVO Celje ter Surovina Vrbje z odvozom odpadkov. Ob čiščenju vodotokov smo opazili tudi številna večja divja odlagališča, ki jih bo potrebno še dodatno očistiti, ponekod pa so povzročitelji tudi najbližji prebivalci. Žalimo si, da bi naš trud vzpodbudil tudi te občane k vestnemu ravnanju! ZMANJŠAJMO KOLIČINE ODPADKOV - NI VSAK STAR PREDMET ODPADEK, LE - TE PA ODLOŽIMO TJA, KAMOR SODIJO - V ZABOJNIKE ALI K ODJEMALCEM ! Višja svetovalka za okolje Marjana Kopitar, dipl. inž. kr. arh. Slika 1 Stojno mesto pri MS Žalec. Tudi zabojnikov je premalo za vse naše odpadke. Surovina PE Žalec, kjer je odvzem pločevine brezplačen, je oddaljena samo 1000 m. Slika 2 Plen, ki so ga ulovili lovci. Odsluženi avtomobili in ostala odpadna pločevina ne sodijo v naše gozdove. Slika 3 Pomoč krajanov in NIVO-ja pri odvozu odpadkov. Letovanje Občinska zveza DPM Žalec bo organizirala letovanje osnovnošolskih otrok na Debelem rtiču v času od 14. do 22. julija letos. V okviru razpoložljivih kapacitet se zbirajo prijave pri socialnih delavkah na osnovnih šolah “bivše” občine Žalec. Prednost pri prijavi imajo zdravstveno in socialno ogroženi otroci. Občina Žalec namerava organizirati letovanje za 60 osnovnošolskih otrok v Baški, in sicer od 19.do 29.avgusta letos. O izvedbi letovanja bodo starši obveščeni na osnovnih šolah. Predšolski otroci bodo lahko letovali na Debelem rtiču in v Baški. Organizacija in izvedba letovanja bo potekala preko javnega zavoda Vrtci občine Žalec. VVZ VRTCI OBČINE ŽALEC Tomšičeva 5, ŽALEC Za otroka je pomemben vsak trenutek njegovega življenja. (iz publikacije vrtca) Zato vas vabimo na DNEVE ODPRTIH VRAT v enote našega zavoda (vedno od 16. do 17. ure), kjer vam bomo pokazali in odgovorili na vse, kar vas zanima in še več: Ponedeljek, 8. 5. - Žalec I, Petrovče, Šempeter, Žalec III, Levec, Liboje, Griže; Torek, 9■ 5. - Žalec I, Petrovče, Šempeter, Žalec III, Vel. Pirešica; Četrtek, 10. 5. - Žalec II, Galicija, Ponikva, Zabukovica. Če ne utegnete v eno enoto, vas vabimo v drugo - vas ali skupaj z otrokom. In če zamudite tudi to, smo vam v času razpisa, od 3. do 19- maja (Utrip marec), za vse odgovore na voljo tudi vsak dan na upravi vrtca med 6.30 in 15.30 uro. Z našimi izkušnjami skupaj z vami - najboljše za otroka. Pomladansko urejanje, čiščenje okolja in akcije okoljskega osveščanja občanov v občini Žalec so letos potekale med 22. marcem (svetovni dan voda) in 22. aprilom (svetovni dan Zemlje) in so bile zelo uspešne, opozorile pa so tudi na dejstvo, da je naša skrb za čisto okolje še premajhna. 1. KOSOVNI ODPADKI IN ODPADNA PLOČEVINA Urejalo in čistilo se je predvsem okohce objektov, dvorišč, zelenic, cest in poti, športnih površin, bregov vodotokov in divjih odlagališč ter posebna akcija odstranjevanja odsluženih avtomobilov. Zbrane je bilo ogromno odpadne pločevine, KS in MS Žalec pa sta poleg stalnega zbirnega inasta razporedile še dodatne zabojnike za odvoz ostalih kosovnih odpadkov. Odpadkov je bilo tohko, da so mnoge KS za odvoz porabile skoraj ves denar, namenjen za odvoz kosovnih odpadkov v lem 2000. 2. ČIŠČENJE BREGOV VODOTOKOV IN GOZDOV Posebne skupne akcije čiščenja bregov vodotokov in gozdov, ki jih je organizirala občina Žalec skupaj s KS in MS, so bile zelo uspešne in se jih je udeležilo skoraj 400 udeležencev - krajanov, šolarjev, lovcev, ribičev, članov SEG, članov svetov KS, delavcev občinske uprave, članov občinskega sveta, župan in podžupani. V soboto, 25. marca, smo čistih potok Pirešico (uslu- OBČINA P0I2ELA Predstavitev programa CRPOV V Andražu, Podvinu, Dobriču in Založah Občina Polzela se je lani pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prijavila na razpis za program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. V ta večletni program so vključili hribovske predele občine oziroma vasi Andraž, Dobrič, Podvin in Založe, v skupni površini okrog 2$ kvadratnih kilometrov. Projektni svet, ki ga je imenoval župan Ljubo Žnidar, je izbral iz vsake vasi nekaj domačinov, ki so skupaj z vodjem projekta Izidorjem Habjančičem iz podjetja Landart Ljubljana, v šestih srečanjih pripravili uvodni del CRPOV. Pretekli teden pa je bil v Zadružnem domu v Andražu zbor občanov omenjenih vasi, na katerem je Izidor Habjančič najprej predstavil namen projekta CRPOV. Kot je povedal, je to državni projekt pomoči v obliki nepovratnih sredstev za razvoj podeželja. Pri tem pa s 50 odstotki sredstev od odobrene vsote sodeluje tudi občina. V prvi fazi, v enoletnem obdobju Na 12. redni seji, ki so se je zaradi podpisa delitvene bilance udeležili vsi župani občin Spodnje Savinjske doline, so imeli svetniki občine Tabor v obravnavi prvo branje odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Vransko-Tabor, ki vključuje tudi vrtec. Županja Vida Slakan je povedala, da so o tem že večkrat govorih na posebnem odboru in je zato nameravala predlagati hitri postopek za Del graščine Novi Klošter uvajanja, so bili izdelani trije bistveni dokumenti: dispozicija projekta CRPOV, razvojni projekt in katalog vseh aktivnosti s časovnimi in finančnimi opredelitvami. Pri zbiranju in obdelavi vseh predlogov za vsako vas posebej, so bili v posamezni vasi ocenjeni z najvišjim odstotkom soglasja naslednji predlogi: v Andražu izgradnja nove podružnične šole in s tem ureditev središča vasi, v Dobriču dokončanje vodovoda in ureditev Župerlove hiše, v Podvinu posodobi- sprejetje tega odloka, ker pa je bilo nekaj dni pred sejo in tudi na sami seji danih več raznih predlogov, se je odločila, da na tej seji opravijo le prvo branje odloka. Kmalu po seji je odlok v drugem branju že sprejel občinski svet občine Vransko. V svojem sklepu so zapisah, naj se v občini Tabor v roku 15 dni dogovorijo, ah bodo taborski svetniki sprejeh takšen odlok, kot so ga potrdili, ah pa naj povedo, kaj želijo. Zato je županja sklicala izredno sejo občin- tev ceste in ureditev rojstije hiše Neže Maurer, v Založah regulacija Ložnice oziroma zavarovanje pred poplavami in obnova graščine Novi Klošter. V skupnem projektu naj bi vsa območja povezovala tako imenovana sad-jarsko-vinska pot. V teh predehh so bili namreč nekdaj znani in uspešni sadjarji. Tako naj bi se vse aktivnosti v bodoče izvajale v kontekstu sadjar-sko-vinske poti. Sam uspeh pa bo odvisen od aktivnosti domačinov. skega sveta občine Tabor, na kateri so po daljši razpravi odlok o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Vransko -Tabor svetniki sprejeh. S tem so štorih tisto, kar so nameravali že na 12.redni seji, ki pa je bila, kot je dejala županja, ena najboljših sej, odkar imajo svojo občino. Svetniki so delovali zelo konstruktivno ter sprejeh tudi grb in zastavo občine. Seje so se prvič udeležili nekateri občani, ki se še vedno želijo pogovarjati o načinu odvoza Vrtec letos 12 odstotkov dražji Svetniki občine Polzela so imeli v začetku aprila 11. redno sejo. Seje so se udeležili tudi župani vseh šestih novih občin. Župan občine Polzela je po razširitvi dnevnega reda kot prvo točko dal v obravnavo pogodbo o razdružitvi premoženja bivše občine Žalec ih jo tudi na kratko obrazložil. Nato so v razpravi sodelovali svetniki ter ostali župani, ob koncu pa so pogodbo potrdili z enim glasom proti. V nadaljevanju so v drugem branju sprejeh predlog odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Polzela in v svet vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Polzela imenovah Otmarja Majheniča, Pavlo Šuster in Nevenko Šuster. Kar precej časa so se zadržali pri predlogu za povišanje cen v vrtcih Polzela in Andraž. Predlog Osnovne šole in vrtca je bil, da se s 1. aprilom podraži za 10 odstotkov. Po daljši razpravi in na predlog župana so nato sprejeh sklep, da se bo vrtec podražil s 1. majem in s 1. avgustom po 6 odstotkov. Svetniki so zatem brez pripomb potrdili zaključni račun proračuna občine Polzela za lansko leto, kriterij za financiranje športa iz sredstev občinskega proračuna in plan investicij na Osnovni šoh Polzela za obdobje od leta 2001 do 2003.' T. Tavčar smeti iz višjih predelov občine. Glede slednjega so sprejeh sklep, da se poskušajo z Javnimi napravami dogovoriti, da odvoz čimbolj približajo občanom. Županja je bila zadovoljna ob spoznanju, da prizadeti občani ne odklanjajo več odvoza, ampak žehjo, da se jim le-ta bolj približa. D. N. T. Tavčar Svetniki so se odločili za grb in zastavo Pester program ob občinskem prazniku Konec aprila v občini Tabor praznujejo svoj drugi občinski praznik. Tako kot lani tudi letos ne manjka raznih prireditev. Med tradicionalne sodi vsakoletni nočni tek, ki ga organizira Športno društvo Partizan Tabor. Ta tek si je pridobil že lep ugled, saj se ga udeležujejo tudi najboljši slovenski tekači. Ta sobota pa bo v znamenju slavnostne seje s proslavo, na kateri bodo razgrnili grb in razvili zastavo občine Tabor. Zelo pestro in veselo bo tudi v nedeljo (30. aprila), na dan tradicionalnega Šentjurskega sejma, ki bo letos obogaten z novimi zanimivimi dogodki. Eden takšnih bo nedvomno balon, ki bo omogočal obiskovalcem sejma, da si bodo lahko ogledah taborsko občino tudi s ptičje perspektive. Sicer pa bo ob 10. uri v cerkvi tradicionalna sveta maša v počastite farnega patrona sv. Jurija. Ob 11. uri, ko bo tudi uradna otvoritev sejma, bo na sejemski prostor prijahala konjenica Konjeniškega kluba Mustang. Zanimivo bo tudi ob 15. uri, ko se bodo pripeljali ljubitelji starih avtomobilov in motorjev, za kar bo poskrbel domačin Branko Lesjak. Med zanimivostmi omenimo še prikaz starih kmečkih opravil, s katerimi se bodo predstavili domačini iz Črnega vrha. D. Naraglav OSNOVNA ŠOU VRANSKO OE VRTEC VRANSKO OE VRTEC TABOR Cenjeni starši! Obveščamo vas, da vpisujemo otroke v VRTEC VRANSKO, in sicer od 3. 5. do 12. 5. 2000, vsak dan od 7. do. 9. ure in od 14. do 15. ure pri ga. Mariji Gosak, in v VRTCU TABOR prav tako od 3. 5. do 12. 5. 2000, od 7. do 9. ure, pri ga. Mariji Dmolšek. Ravnateljica Valerija Pukl, prof. Po dveh amandmajih proračun Svetniki občine Braslovče so se sešli na 10. redni seji, ki so jo pričeli z razpravo o pogodbi o razdružitvi premoženja bivše občine Žalec. Seje so se zato udeležili tudi župani Vranskega, Žalca, Prebolda, Braslovč in županja iz Tabora in tvorno sodelovali v razpravi. Braslovški svetniki so sicer imeli na razdružitveno pogodbo nekaj pripomb, ob koncu pa so jo soglasno sprejeli. V nadaljevanju so potrdili dva odloka, ki sta bila v drugem branju. Gre za odlok o pokopališkem redu in odlok o občinskih cestah. Zaradi nedelavnosti nekaterih članov v odborih občine so svetniki na predlog komisije za imenovanja v odbor za kmetijstvo imenovali Edija Uratnika, v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Marijo Ažman. Na predlog OŠ Braslovče so brez večjih pripomb potrdili 11 odstotno povišanje cene programov predšolske vzgoje za vse tri vrtce v občini, veljati pa so začele že 1. aprila. Pred drugo obravnavo proračuna občine Braslovče za letošnje leto so svetniki SLS in SKD zahtevah odmor, s katerim so se strinjali tudi župan in ostali svetniki. V nadaljevanju seje sta bila na predlog proračuna vložena dva amandmaja. Svetnik Ivan Fale je s podporo SLS in SKD vložil amandma, v katerem je predlagal povečanje postavke pri otroškem varstvu za obdaritev novorojenčkov. Tako naj bi se s 400 tisoč povečala na 1,6 milijona tolarjev, svetnik Franc Skok pa amandma za obnovo cest in javnih poti - sanacija odsekov cest Šalamon, Brinovec, Topovlje, v višini 3,5 milijona tolarjev. Oba amandmaja so svetniki sprejeh, nato pa tudi celoten proračun, ki bo imel nekaj več kot 489 milijonov prihodkov. Kar 115 milijonov bodo namenih za okolje, prostor in komunalne zadeve, od tega 35 milijonov za obnovo cest. Za stanovanjsko področje je predvidenih 80 milijonov. Tako velika sredstva so potrebna za poplačilo stroškov investicije za objekt, v katerem bo 7 stanovanj, ki jih bo občina prodala, kar je prikazano tudi v prihodkih. V tem objektu bodo v pritličju novi prostori Občine, 63 milijonov bo občino stalo izobraževanje, milijon manj otroško varstvo, kmetijstvu bodo namenih 47, občinski upravi 40, kulturi 21, požarni vamostil4,5 in športu 7,1 milijon tolarjev. T. Tavčar OBČINA PREBOLD JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo gostišča in bazena v območju športno rekreacijskega kompleksa “Gaj” v Preboldu. 1. Predmet oddaje v najem in upravljanje je gostišče in bazen s spremljajočimi objekti (funkcionalni objekt 855 m!, zelenica 1909 m2, dvorišče 1935 m2, stanovanjska stavba 30 m2, gospodarsko poslopje 70 m2, poslovna stavba 383 m2 in funkcionalni objekt 11 m2) v Preboldu na pare. št. 572/57 k.o. Prebold. 2. Ponudba za najem mora vsebovati naslednje elemente: a) ponujeno ceno (znesek) najemnine na mesec, b) način in rok plačila ter način zavarovanja plačila, c) dokazilo o statusu ponudnika: - dokazilo o registraciji za družbe, - priglasitveni list za s.p., - potrdilo o državljanstvu RS za fizične osebe, d) dokazilo oz. podatke o kadrovski usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti, e) načrt poslovanja in opis dejavnosti oz. ponudbe ter potrebnih vlaganj, f) rok veljavnosti ponudbe, ki ne sme biti krajši od 60 dni od poteka roka za vložitev ponudbe. 3. Upoštevane bodo le pravočasno dospele in po vsebini popolne ponudbe iz tč.2. 4. Vse informacije v zvezi s predmetom najema lahko dobi ponudnik v času uradovanja izključno na Občini Prebold pri gdč. Metki Šribar, tel.: 063/7000 620. 5. Ponudniki lahko po predhodnem dogovoru z navedeno kontaktno osebo opravi ogled. Ponudbe bo pregledala in ocenila razpisna komisija. Komisija bo ocenjevala ponudbe na podlagi presoje kriterijev, ki so navedeni kot elementi ponudbe v tč. 2 te objave. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri najugodnejšega ponudnika po končanem postopku, vendar najkasneje v rotai dveh mesecev od poteka zadnjega roka za prijavo. 6. Na podlagi te objave Občina Prebold ni zavezana skleniti pogodbe o najemu gostišča in bazena z najboljšim ah katerim koh ponudnikom. 7. Za pravočasne se štejejo samo ponudbe, ki prispejo na sedež Občine Prebold, Hmeljarska c. 3, pošta 3312 Prebold, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom: “Ponudba za bazen - ne odpiraj”, najkasneje do 15. maja do 12. ure. Občina Prebold Občina Braslovče Občina Braslovče na podlagi 10. člena zakona o športu (Ur. hst RS št. 22/98) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa za leto 2000, ki jih bo občina sofinancirala iz občinskega proračuna za leto 2000. 1. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, njihova združenja in drugi subjekti, ustanovljeni na podlagi zakona o zavodih, in zakona o gospodarskih družbah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti in delujejo izključno neprofitno. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: - program za otroke in mladino (Zlati sonček, Športna značka, tečaji plavanja, programi, ki imajo značaj redne vadbe, ipd.); - programi športa za vse (organizacija občinskih športnih prireditev); - programi, ki imajo značaj redne vadbe za upokojence, programi za šport nadarjenih otrok in mladine, športne šole; - programi kakovostnega športa; - drugi za šport pomembni programi v občini. 3- Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa, s predvidenim številom udeležencev, krajem, časom izvedbe in urnikom. 4. Program mora biti finančno ovrednoten z navedbo vseh virov financiranja. 5. Predlagatelji morajo programu priložiti izpolnjen vprašalnik, ki ga dobijo na sedežu Občine Braslovče, Braslovče 22, do dneva pred oddajo ponudbe, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure, ah po dogovoru z ga. Marjano Šketa, tel.: 063/709-001. 6. Rok za prijavo na razpis je 14 dni po objavi v časopisu. 7. V roku prispele ponudbe bodo posredovane odboru za negospodarstvo, ki jih bo pregledal in ocenil v skladu z meriti za vrednotenje sofinanciranja programov športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna. 8. Z izbranimi izvajalci športnih programov bo sklenjena pogodba, ki jo podpiše župan Občine Braslovče in posamezni izvajalec programa. 9. Občina Braslovče bo za izvajanje izbranih programov redno nakazovala dotacije na podlagi finančnega plana plačil po posamezni pogodbi tako, da bo izvajalcem programov zagotavljala finančna sredstva s pogodbo. 10. Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22. Občina Braslovče Župan Dušan Goričar OBČINA PREBOLD JAVNI RAZPIS Občina Prebold, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje proizvodnje hmelja, koruze, pšenice in travinj ter osemenjevanja in zavarovanja telic in krav. Javni razpis je namenjen vsem, ki so oz. bodo razpisano proizvodnjo, prijavili tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na osnovnem obrazcu o kmetijskem gospodarstvu. Prijavi na javni razpis je potrebno priložiti fotokopijo osnovnega obrazca o kmetijskem gospodarstvu. Za pravočasne se štejejo samo ponudbe, ki prispejo na sedež Občine Prebold, Hmeljarska c. 3, pošta 3312 Prebold, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom “javni razpis - kmetijstvo” do dne 15. maja do 14. ure. Velik odziv in veliko zbranih odpadkov Del udeležencev letošnje okoljevarstvene akcije, med katerimi ni lovcev in planincev ter še koga, ki so "pospravljali” gozd ali pa že odšli domov.. Ob svetovnem dnevu Zemlje so v taborski občini že četrto leto organizirali okoljevars- tveno akcijo. Akcije se je tudi tokrat udeležilo lepo število občanov oziroma članov in članic posameznih društev. Največ jih je bilo iz treh gasilskih društev, ki delujejo v obči- ni, zelo množični so bili lovci, pomemben delež pa so prispevali tudi planinci, športniki, podeželska mladina, kulturniki in še nekateri drugi. “Zelo sem zadovoljna z letošnjo akcijo. Presenečena sem, koliko naših občanov se je odzvalo povabilu in koliko odpadkov so zbrali v teh nekaj urah. Okoljevarstvena akcija je dokaz vse večje osveščenosti naših ljudi, ki jim ni vseeno, kakšna so obrežja naših potokov, gozdnih jas in obronkov ter drugih lepih kotičkov bivalnega okolja. Računamo lahko, da bomo z vsakoletnimi tovrstnimi akcijami našo občino očistili vse nepotrebne-navla-ke in se tako čim bolj približali želji, da postanemo ena najlepših in najčistejših občin v Sloveniji.” je po končani akciji povedala županja Vida Slakan, ki je Uidi poskrbela za primeren zaključek akcije. D. N. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo OSNOVNA ŠOLA BRASLOVČE - ENOTA VRTEC OBVEŠČA, DA BO POTEKAL VPIS NOVINCEV (otroci od 2. do 6. leta starosti) za šolsko leto 2000/2001 na vseh enotah od 8. do 19. maja 2000. Vrtec Braslovče in Letuš od 6. 30 do 9- ure, vrtec Trnava od 10. do 11. in od 14.30 do 15. ure, tajništvo OŠ Braslovče od 10. do 12. ure. Ravnatelj Emilijan Ribič Za pločnik je potrebno zagotoviti dovolj prostora V Letušu Za večjo prometno varnost Ob iz dneva v dan bolj gostem prometu je varnost pešcev iz dneva v dan manjša. Tega se zavedajo tudi v Letušu, kjer so že lani zgradili del pločnika proti Šmartnem ob Paki, letos pa so se lotili še bolj zahtevnega dela pred mostom čez Savinjo, kjer se breg strmo spušča tik ob magistralni cesti Šentrupert -Mozirje. Pričeli so z zemeljskimi deh in širitvijo cestišča, s tem bodo pridobili prostor za pločnik, ki bo dolg 900 metrov. Tako bo poskrbljeno predvsem za varnost šolarjev, saj je podružnična osnovna šola tik nad cesto. T. Tavčar Osnovna šola Prebold > organizacijska enota Vrtec Prebold obvešča starše otrok, starih od enega leta do šestih let, da bo vpis za šolsko leto 2000/2001 potekal od 3. maja do 26. maja letos vsak delovni dan od 7. 00 do 8. 30 in 11. 00 do 12. 30 na upravi vrtca. Ravnatelj Milan Jezernik >ooooooo«oooo»oooooo«««««oo«oooo-ooooo< GOSTIŠČE PLEVCAK MARINKA ' LATKOVA VAS 227, 3312 PREBOLD, tel.: 701 -030 PRAVOČASNO REZERVIRAJTE PROSTOR ZA PRAZNOVANJE: obhajil, birm, rojstnih dni, porok, izletov in poslovnih srečanj. »eeeeeee»eeeeeeeeeeeoe»»eee«eeeeeeeee« Pri asfaltiranju v Rakovljah Asfaltirali dva odseka cest V občini Braslovče so lani nekaj komunalnih del preložili na letošnje leto, zato so letos pohiteli. Tako so prejšnji teden v zaselku Rakovlje na novo asfaltirali dva cestna odseka v dolžini okoli 600 metrov. Vrednost del je bila 4 milijone tolarjev, od tega so krajani prispevali 1 milijon, ostalo pa občina Braslovče. Delo sta opravila Cestno podjetje Celje in podjetnik za nizke gradnje Franc Gorišek. T. Tavčar Za gradnjo kanalizacije bo razpisana koncesija Svetniki občine Prebold so imeli zadnji četrtek v aprilu 13. redno sejo, ki so jo prav tako kot ostali občinski sveti pričeli z obravnavo pogodbe o razdružitvi premoženja nekdanje občine Žalec. O pogodbi so poleg preboldskega župana Vinka Debelaka spregovorili tudi žalski župan Lojze Posedel, županja Tabora Vida Slakan in župan Vranskega Franc Sušnik. Na predlog pogodbe je bilo kar nekaj pripomb. Anica Trivan in Franc Cigler sta menila, da bi moralo biti pri delitvi premoženja upoštevano, da se je območje sedanje občine Prebold v skupni žalski občini zelo slabo razvijalo. Županja in župani so poudarili, da ni kriterija, s katerim bi lahko izmerili razvoj posameznega območja nekdanje žalske občine, in to upoštevali pri delitvi premoženja. Zato so se osredotočili le na delitev tega, kar je obstajalo ob razdružitvi občine. Svetniki so pogodbo podprli z večino glasov, zatem pa so se lotih zaključnega računa občine Prebold za leto 1999. Kot je povedal župan Vinko Debelak, je imela občina Prebold lani 305.586.000 tolarjev prihodkov, vseh odhodkov pa je bilo za 293-973.825 tolarjev. Presežek v višini 42,5 milijona tolarjev se prenese v proračunsko leto 2000, s tem da je od tega v letošnjem proračunu že razporejenih 26,9 milijona tolarjev, razliko pa bo po županovem predlogu občinski svet razporedil z rebalansom, ko bo ta potreben. Preboldski svetniki so v nadaljevanju seje v drugi obravnavi sprejeh odlok o priznanjih občine in z amandmajem določili, da bodo občinska priznanja: častni občan, zlati, srebrni in bronasti grb ter priznanja. Prav tako so v drugi obravnavi potrdili odlok za podehtev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo. Po njegovi objavi bo v uradnem listu pripravljen razpis za podehtev koncesije. Gradnja kanalizacije v Dolenji vasi, ki naj bi se kmalu pričela, ni odvisna od podelitve koncesije. Svetniki so imenovah tudi odbor za pripravo prireditev ob občinskem prazniku. Predseduje mu Franc Rezar, v njem pa so tudi predstavniki vseh tistih društev, ki letos praznujejo svoje jubileje. K. R. Občina Vransko praznuje V mesecu maju ima Občina Vransko svoj praznik, in sicer 14. maja, v spomin na podelitev trških pravic leta 1868. Letošnje leto pripravljajo vrsto prireditev in dogodkov, s katerimi želijo svojim občanom in tudi gostom ponuditi obilo kulturnega, športnega in drugega užitka. V četrtek, 4. maja, bo v Osnovni šoh Vransko medobčinska revija šolski pevskih zborov, 5. maja pa bo tam Dan eko šole. Prav tako bo v petek, 5. maja, ob 19. 30 v kulturnem domu Vransko odprtje razstave kiparskih del Franca Dobnika. V soboto, 6. maja, bo ob 10. uri odprtje Gasilskega muzeja Vransko, in sicer v poslovni stavbi INDE Vransko. V nedeljo, 7. maja, bo športna prireditev S kolesom na Čreto. Štart bo ob 9- uri v trgu Vransko, cilj pa pri planinskem domu na Čreti. V petek, 12. maja, soboto, 13. maja in v nedeljo, 14. maja, bodo v šotoru, ki bo postavljen na avtobusni postaji na Vranskem, rock koncerti Vransko 2000. V soboto, 13. maja in nedeljo, 14. maja, bo na Vranskem 2. cestno hitrostna dirka Vransko 2000. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo nadaljevale v četrtek, 18. maja, ko bo na stadionu Videm Vransko medobčinski nogometni turnir. V petek, 19- maja, bo slavnostna seja občinskega sveta Občine Vransko, in sicer ob 20. uri v Gostišču Filač - Slovan. Na njej bodo med drugim predstavih ponatis knjige “Dogodki v župniji Vransko” in podehh občinska priznanja. Mesec maj pa je za Vransko pomemben še zaradi nečesa. Kot je povedal župan občine Vransko Franc Sušnik, bo na Vranskem pričela delovati informacijska pisarna Upravne enote Žalec, ki bo odprta dva dni v tednu. “S tem žehmo olajšati komunikacije z državo, saj bodo naši občani in tudi drugi sedaj na Vranskem lahko uredili določene upravne zadeve,” je povedal in dodal: “Vabimo vas, da se nam pridružite ob našem slavju.” T. T. OBČINA VRANSKO - OBČINSKA UPRAVA Vransko 59, 3305 VRANSKO Tel: 063/703-280, Fax: 063/703-28-16, E-mail: o.vransko@siol.net Razpis pomoči kmetijam v občini Vransko I. Predmet razpisa: Pomoč kmetijam 1. Predmet razpisa je ohranitev kmečkega prebivalstva - finančna pomoč. 2. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva) iz gorsko-višinskega, hribovsko-gričevnatega območja in strme kmetije v občini Vransko, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka.. 3. Sredstva z naslova subvencije bo občina razdehla med upravičence do skupne višine 5.000.000 SIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencij z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 31. 5. 2000. II. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Pomoč je denarna in je le za enega družinskega člana, ki je pokojninsko-invahdsko zavarovan kot kmet. Orientacijska vrednost subvencije znaša 12.906,00 SIT na mesec, ki se lahko spreminja glede na pogoje, ki jih določa DURS. 2. Sredstva, do katerih bo upravičen vlagatelj, se bodo mesečno nakazovala DURS-u. III. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencij mora biti zahtevek vložen na obrazcu: POMOČ KMETIJAM. 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba predložiti: • dokazilo o zadnjem plačilu pokojninsko-invahdskega zavarovanja -položnica, • izjava o nakazilu sredstev upravičenca direktno DURS-u. Župan občine Vransko Franc Sušnik april2000 Po DOLINI Z občnega zbora v Braslovčah Število požarov in škoda naraščata Gasilska zveza Žalec, v katero je vključenih 32 prostovoljnih in tri industrijska gasilska društva, je svoj 45. letni občni zbor pripravila v dvorani Zadružnega doma v Braslovčah. Med gosti sta bila tudi predstavnika GZ Slovenije Vili Tomat in Darko Koželj. Glede na reorganizacijo zveze, ki je bila posledica ustanovitve novih občin, je bilo preteklo leto nekoliko drugačno od prejšnjih, kljub temu pa so novo ustanovljena občinska poveljstva dobro zaživela, žalska gasilska zveza pa je opravila v preteklem letu zastavljene naloge. Kot sta povedala predsednik GZ Žalec Franci Skok in poveljnik Franc Naraks, je bilo v začetku lanskega leta veliko dilem, ali naj zveza sploh še ostane. Prevladalo je mnenje, da se po novih občinah ustanovijo občinska poveljstva, ld se povežejo v zvezo. Svojo gasilsko zvezo pa so ustanovila gasilska društva iz občine Prebold. Poleg organizacijskih nalog je žalska zveza lani sodelovala pri praznovanju 130-letnice gasilstva na Slovenskem, pripravila dan gasilca v Taboru, srečanja žena, mladine in veteranov, organizirala pa je tudi problemsko konferenco o svojem delu in novi organizaciji gasilstva v petih savinjskih občinah. Veliko časa in sredstev so namenih strokovnemu usposabljanju članov, organizirah so tekmovanja, največji tekmovalni uspeh pa je dosegla ekipa pionirjev PGD Gomilsko, ki se je uvrstila na mladinsko gasilsko olimpiado v Franciji. Za ta uspeh so mladi gasilci na občnem zboru prejeli priznanje. Tudi na področju požarnih in drugih intervencij so imeli gasilci žalske zveze lani veliko dela. Število intervencij še vedno narašča, prav tako pa škoda zaradi požarov. Lani je bilo 69 intervencij, skupna škoda pa je presegla 331 milijonov tolarjev. Ob tem so imela gasilska društva za več kot 13 milijonov stroškov. Za tiste intervencije, ki so posledica malomarnosti ljudi, bo zato potrebno razmisliti o povračilu stroškov, je med drugim poudaril Franc Naraks, ki je omenil še dve največji intervenciji lani: majska prometna nesreča na železniškem prehodu v Šempetru in požar skladišča hmelja, prav tako v Šempetru. Občni zbor in razvitje prapora Predsednik ZWS Spodnje Savinjske doline Lojze Kampus med predajo prapora praporščaku Milanu Vogrincu. X dvorani gasilskega doma v Žalcu so se nedavno na svojem občnem zboru zbrali člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Tokratno srečanje članstva je bilo še posebno slovesno, saj so razvili svoj prapor, ki jih bo še bolj povezoval in jih hkrati spominjal na leto 1991, ko so s puško v roki ali kako drugače pripomogli, da je Slovenija uveljavila na referendumu izglasovano samostojnost. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Lojze Kampuš. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci KD osnovne šole Žalec. Po izvolitvi delovnega predsedstva je Lojze Kampuš podal poročilo o delu območne organizacije v preteklem letu. Uvodoma je povedal, da je bil lanskoletni program zelo obsežen in ambiciozen, zato je še toliko bolj vesel, da jim je veliko zastavljenih nalog uspelo uresničiti, nekatere, ki so kot stalna oblika delovanja združenja, pa normalno tečejo. Ob vsem tem je ostalo še nekaj nalog, je dejal Kampuš, ki se jih bodo morah lotiti v tem letu. Zlasti to velja za zbiranje gradiva, ki naj bi bila osnova za izdajo brošure ob 10-letnici osamosvojitve. V nadaljevanju je Lojze Kampuš povedal, da bo delo organizacije sedaj lažje in se hkrati tudi zahvalil županu Občine Žalec gospodu Lojzetu Posedelu za razumevanje in dobre pogoje dela, ki jim jih omogočajo skupni društveni prostori v Bergmannovi hiši in profesionalna sekretarka društev, ki bo določena dela opravljala tudi za njihovo združenje. Precej oster pa je bil Lojze Kampuš, ko je govoril o oddaji, oziroma neoddaji orožja v skladišče JLA 17. 5. 1990. Od takratnih slovenskih občin je bilo poleg žalske le še 12 takšnih, ki tega niso storile, kar je bilo za tisti čas zelo hrabro dejanje. Veterani občine Žalec, kot je dejal Kampuš, “smo zelo ogorčeni, ker zakonodajalec izenačuje nas, ki smo orožje ohranili in tiste, ki so orožje oddali. To pa pomeni, da ima pravico statusa veterana po zakonu le en član stalne sestave takratne TO, kar je pravi absurd in negacija patriotizma tistih, ki so kljub morebitnim posledicam rekli ne JLA. ' Glede orožarske afere je Kampuš dejal, da se s tem vprašanjem še niso podrobno ubadah, sprašujejo pa se, ali je orožje iz skladišča v Zaloški gorici bilo res tako ustrezno odpeljano, da se v slovenskem prostoru to ne smatra za nelegalno delovanje. “Naši člani, ki so zasedb to skladišče, so upravičeni, da jim takratni vodje in poveljniki, ki so bih na “višjih” položajih povedo, komu in za kakšen denar je bilo prodano njihovo s strahom pridobljeno orožje,” je dejal Kampuš. V nadaljevanju je govoril še o posameznih aktivnostih združenja, ki trenutno vključuje nekaj več kot 300 članov. Ta številka pa bo gotovo še naraščala, saj je do statusa veterana na območju Spodnje Savinjske doline upravičenih preko 2000 občanov. Ob zaključku svojega poročila je predsednik območnega združenja seznanil članstvo z aktivnostmi za obeležje 10-letnice neoddaje orožja v skladišče JLA. Žalski župan je že imenoval poseben odbor za označitev tega Novi kadri v GZ Prebold Prvo leto je bilo uspešno Gasilska zveza Prebold je v prvih treh mesecih tega leta organizirala tečaj za vodje enot oziroma po starem tečaj za nižje gasilske častnike. Tega je obiskovalo 35 slušateljev iz vseh društev GZ Prebold. Pred nedavnim so imeli zaključne izpite in vsi so jih opravili uspešno. Tečajnike čakajo še praktične vaje v izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani, ki jih bodo glede na pre- cejšnjo zasedenost centra izvedb konec meseca maja. Za ta korak so se v GZ Prebold odločib predvsem zato, ker so tam na razpolago potrebna sredstva, s katerimi v zvezi ne razpolagajo. S tem tečajem se je precej izboljšala kadrovska struktura društev. Vsako društvo je dobilo nov kader, ki bo prevzemal osnovne vodilne vloge v društvih. Njihovo osvojeno znanje pa pomeni vebko pridobitev tudi za GZ Prebold, ki bo lahko tako še uspešneje uresničevala zastavljene naloge. K temu gre dodati, da je v tem lem preboldska zveza izobrazila tudi 10 gasilskih častnikov, ki so že ah pa še bodo poveljniki društev oziroma funkcionarji. Ti so tečaj opravib v Mariboru. Sicer pa tudi v bodoče v GZ Prebold ne bo manjkalo raznovrstnih usposabljanj, saj še vedno velja, da le usposobljen in vsestransko pripravljen gasilec lahko bije uspešno bitko z naravo. D. Naraglav Novi gasilski podčastniki z vodstvom GZ Prebold. Gasilska zveza Prebold je imela letos prvi občni zbor, saj je bila ustanovljena šele marca lani. Delegati vseh prostovoljnih gasilskih društev z območja občine Prebold so se zbrali v dvorani gasilskega doma Matke, med gosti pa so bili predstavnik GZ Slovenije dogodka. Na obrambnem stolpu pri cerkvi se bo 19.maja vzidala tudi ustrezna plošča posvečena temu dogodku, sam stolp pa naj bi v roku treh let preuredili v stalno razstavo upora proti vsem zavojevalcem, kjer bo ustrezno mesto našlo tudi obdobje od 19- 5. 1990 do oktobra 1991. Sledila je razprava, ki so jo oboga-tih člani območne organizacije, gosti in predstavnika pokrajinskega združenja in repubhške zveze veteranov vojne za Slovenijo. Pri tej točki je delavka državne uprave temeljito seznanila članstvo o zakonu in njegovih novostih o pridobitvi statusa vojnega veterana. Precej zgovoren je bil v razpravi g. Lesjak, ki je bil leta 1991 kot 21-letni pripadnik TO v Zaloški gorici. Povedal je marsikaj o tistem času, ob tem pa tudi predlagal, da se dvema veteranoma, Adiju Vidmajerju in Damjanu Kosu, ki imata poseben delež pri zavzetju Zaloške gorice, podelita državni odlikovanji. Precej oster je bil glede veteranskih uniform, ki so predrage in neustrezne. Predlagal je, da naj bi bile takšne, kot so jih nosili v tistem zgodovinskem času. Po sprejetju programa dela za leto 2000 je sledilo sklepno dejanje občnega zbora oziroma slovesnost razvitja prapora. Predstavnik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Drago Bitenc je razvil prapor in ga izročil predsedniku območne organizacije ZWS Lojzetu Kampušu. Sledilo je pripenjanje spominskih trakov predstavnikov vseh občin Spodnje Savinjske dohne, nato pa je prapor slovesno prevzel praporščak Milan Vogrinc, ki je izrekel tudi slovesno zaprisego. S tem je bil uradni del zaključen, marsikaj pa so si imeli veterani povedati v avh dvorane, kjer so znova oživeli spomini na dogodke iz leta 1990 in 1991- D. Naraglav Darko Koželj, župan Vinko Debelak in predstavniki gasilskih zvez Žalec, Trbovlje in Velenje. O delu preboldske zveze sta najprej poročala predsednik Jože Veber in poveljnik Branko Verk, sledila pa so poročila vseh komisij. Sprejeli so tudi spremembe statuta in izvedli nadomestne volitve. Kot je poudaril Jože Veber, je bil ob nastanku novih občin cilj gasilcev in lokalne skupnosti zagotoviti občanom čim boljšo požarno varnost. Zelo hitro je dozorelo prepričanje, da je najprimerneje organizirati protipožarno varstvo znotraj občine, navzven pa ohraniti dobre odnose z vsemi obhkami organiziranosti gasilstva v Savinjski dohni, širši regiji in na državni ravni. Zato so marca lani ustanovili samostojno gasilsko zvezo, ki je uspešno zaživela, razumevanje za njeno delovanje in potrebe gasilstva pa je pokazala tudi občina oziroma župan, saj je bilo lani tej dejavnosti namenjenih več kot 3 odstotke proračunskih sredstev. Kot je povedal poveljnik Branko Verk, lani ni bilo veliko požarnih intervencij, vehko pozornosti pa so namenili preventivni dejavnosti, tekmovanjem in strokovnemu usposabljanju. Izmed tekmovalnih dosežkov je še posebej izpostavil ekipo veteranov iz Matk, ki so se uvrstili na državno tekmovanje (tekmovanje bo letos v Mariboru). Ena izmed nalog je skrb za gasilsko tehniko in opremo. Letos bo novo motorno brizgalno dobilo PGD Kaplja vas, ki praznuje visok jubilej, letos in prihodnje leto pa bodo skušah zbrati dovolj sredstev za novo gasilsko vozilo' za PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka. To društvo ima letos 80-letni-co, vendar bodo zaradi zahtevnosti investicije praznovanje prestavili na prihodnje leto, ko upajo, da bodo uspeh kupiti novo vozilo. Na občnem zboru GZ Prebold so delegati razširili predsedstvo s petnajst na sedemnajst članov. Nova člana predsedstva sta Franc Kukovnik, ki je bil po potrjeni razrešnici Andreja Zobovnika imenovan tudi za tajnika, in Ivanka Planinšek. Namesto Franca Kukov-nika je bil v nadzorni odbor zveze izvoljen Boris Kupec. K. R. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Spodnje Savinjske doline želi vsem občankam in občanom, da s ponosom obeležijo spomin na tradicije, ki so zaznamovale t bližnje praznike. Po DOLISI aprii2000 Del udeležencev tečaja za strojnike Usposabljanje gasilcev Pri Gasilski zvezi Žalec so pripravili in zaključili đva tečaja za svoje člane. Na prvem, ki se ga je udeležilo 22 slušateljev, so se usposabljali za strojnike. Osnovni namen je bil pridobitev ustrezne strokovne usposobljenosti za pravilno uporabo vseh vrst gasilskih črpalk. Tečaj so zaključili s praktičnim preizkusom verižnega sistema na območju jame Pekel. Drugi tečaj je bil namenjen bodočim vodjem enot. Udeležilo se ga je 66 slušateljev iz vseh petih občinskih poveljstev. Tečajniki so si pridobili znanje, ki jim bo koristilo pri delu z gasilskimi enotami. Poseben poudarek so dali praktičnemu usposabljanju in vodenju posameznih skupin v različnih situacijah. Tečaj so zaključili s preizkusom v izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani. Z obema tečajema so bili zadovoljni slušatelji in organizatorji, Gasilska zveza Žalec pa bo tudi v bodoče zagotavljala razne oblike strokovnih usposabljanj. T. Tavčar Tudi zavod je lahko prijeten dom Dom Nine Pokom praznuje letos 20-letnico sto jega delovanja Ob jubileju so v Domu Nine Pokom Grmovje pripravili tudi razstavo. V začetku aprila je bila v dvorani graščine v Domu Nine Pokorn Grmovje osrednja prireditev ob 20-letnici delovanja tega zavoda. Na njej so se zbrali številni gostje, v kulturnem programu pa so nastopili moški pevski zbor s Ponikve, trio iz žalske glasbene šole in plesalki plesne šole Harlekin. O jubileju je spregovorila direktorica doma Zdenka Ferlež. Za vse opravljeno se je sedanji in nekdanji direktorici doma pa tudi vsem zaposlenim zahvalil žalski župan Lojze Posedel. Ob tej priložnosti je izšla tudi lepa knjižica, v kateri je predstavljeno življenje v domu. V graščini v Pemovem je bila najprej enota bolnišnice Novo Celje, pred dvajsetimi leti pa je bila zgrajena nova stavba, v katero so se preselili tudi bolniki in osebje iz Novega Celja. Vsa ta leta se je število stanovalcev doma in zaposlenih večalo, tako da so pozneje spet obnovili stavbo graščine in pred tremi leti še stavbo nekdanje sušilnice. Pred njimi je še veliko načrtov, ob 20-letnici pa se je čas za trenutek ustavil in opozoril na dosedaj opravljeno delo. Kot je povedala direktorica Zdenka Ferlež, so v domu veseli svojih delovnih uspehov na dosedaj pre- hojeni poti. Ta pot je nekoliko drugačna od klasičnih institucionalnih oblik socialnega varstva, saj v Domu Nine Pokom živi 238 stanovalcev z različnimi oblikami strokovnih pomoči. Večina jih ima namreč različne duševne motnje. Poleg osnovnih potreb po bivanju in prehranjevanju, njihove specifične potrebe zadovoljuje več strokovnih služb: socialna služba, splošna ambulanta, psihiatrična ambulanta, delovna terapija, fizioterapija, frizerstvo in pedikura. Mnoge kulturne in družabne aktivnosti, ki se izvajajo v domu in izven njega z različnimi ustanovami in posamezniki pomenijo stanovalcem doma bolj kakovostno življenje, ki so ga s svojimi potrebami in omejenimi zmožnostmi še kako potrebni. Med takšnimi obogatitvami vsakdanjega življenja je bil tudi projekt likovnih impresij. Ker mnoge stanovalce sorodniki ne obiskujejo pogosto, so v domu pripravili tudi okroglo mizo o pomenu stikov s svojcev, zatem pa pripravli družabno srečanje stanovalcev in njihovih svojcev, ki je zelo lepo uspelo. Seveda načrtov tudi za prihodnost ne manjka. Predvsem bi želeli urediti več enoposteljnih in dvoposteljnih sob, razviti pa tudi nove pristope v terapevtskem delu. K. R., foto: T. T. Zbiranje denarja za novo gasilsko vozilo Prihodnje leto 50-letnica delovanja PGD Loke Prostovoljno gasilsko društvo Loke, ki je eno od treh gasilskih društev občine Tabor, se pripravlja na praznovanje 50-letnice društva. Jubilej bodo proslavili junija prihodnje leto, ko naj bi predali v uporabo novo kombinirano gasilsko vozilo. Že nekaj časa teče akcija zbiranja denarja zanj in doslej so z akcijo zadovoljni. Sicer pa so si zadali cilj, da letos zberejo vsaj polovico potrebnih sredstev, preostalo pa naslednje leto. Predsednik in podpredsednik PGD Loke, Lipe Tekavc in Anton Jelen, sta povedala, da je sedanje gasilsko vozilo že zelo staro in dotrajano ter da ni več primemo za uspešno posredovanje. Bližnji jubilej je tako priložnost in obveza, da pridejo do novega vozila, čeprav se zavedajo, da to ne bo lahko. Zbrati bodo namreč morah kar 12 milijonov tolarjev. Pričakujejo, da jih bodo poleg domačinov podprli tudi na nivoju države in širom po dolini ter izven nje. Vozilo, ki ga nameravajo kupiti, bo omogočalo hitre intervencije, saj bo imelo 500 litrov vode, penilo in visokotlačno črpalko. Vendar to še ni vse, kar si po tihem pa tudi glasno želijo gasilci iz Lok. Poleg vozila bi radi polepšali in posodobili svoje prostore, ki jih imajo v stari šoli Loke, če bo mogoče, pa bodo razvili tudi nov prapor. Kot pravijo, ima zaenkrat prednost gasilsko vozilo, da bodo lahko čim-prej sposobni tudi za zahtevnejša, predvsem pa hitra posredovanja ob morebitnih požarih tako na domačem terenu kot izven njega. D. Naraglav Staro gasilsko vozilo že težko čaka svoj pokoj, gasilci pa si tudi želijo drugega. Z rožo za lepši kraj Turistično društvo Šempeter na več načinov vzpodbuja sokrajane k skrbi za lepše okolje. Prav zato so pripravili cvetličarsko tržnico, ki so jo poimenovali “Z rožo za lepši kraj”. Tržnica je bila pri domači cerkvi, krajani pa so lahko po zmerni ceni kupili raznovrstne okrasne lončnice, balkonsko cvetje in ostale sadike. Kot je povedala predsednica TD Šempeter Metka Vočko, je tržnica uspela in v tej krajevni skupnosti bo odslej delovala turistična patrulja, ki bo prek fotografskega objektiva ocenjevala urejenost okolice bivališč. Najlepše in najslabše urejene bodo na ogled na panoju turističnega društva pri vhodu v dvorano Kmetijske zadruge. T. Tavčar Utrinek s tržnice Občinski odbor DeSUS V prostorih društva upokojencev Braslovče so se pred dnevi na ustanovni skupščini sešli člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije - občinskega odbora Braslovče. Iniciativni odbor za ustanovitev odbora je vodil Franc Škruba, ki so ga izvolili tudi za prvega predsednika občinskega odbora DeSUS v Braslovčah. Mesto podpredsednika bo opravljal Alojz Nemec, nadzorni odbor bo vodil Jože Kuder, mesto tajnice pa pripada Milki Fonda. Ustanovni zbor sta med drugim pozdravila Tone Delak - poslanec v državnem zboru in župan občine Braslovče Dušan Goričar. Stranka ob ustanovitvi šteje 50 članov, ena od glavnih nalog v bodoče pa je, da se število članov poveča. T. T. TRGOVINE mešič i umsa-i LEVEC 56, tel.: 471 -015 EUROPHONE MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20 VELENJE, STARI TRG 36, tel.: 897 18 00 PRI NAS LAHKO NABAVITE VSE ZNAMKE IN MODELE MOBILNIH IN OSTALIH TELEFONOV TER SKLENETE NAROČNIŠKO RAZMERJE ZA 041 IN 031 Pred združitvijo ustanovili občinski odbor Po delitvi nekdanje žalske občine tudi politične stranke iz krajevnih ustanavljajo občinske odbore. V začetku aprila je bil tako v prostorih gostilne /met v Svetem Lovrencu ustanovni zbor občinskega odbora SKD Prebold. Vodil ga je Franc Žolnir, med gosti pa je bili tudi glavna tajnica SKD Hilda Tovšak, ki je spregovorila o aktualnih političnih razmerah in zlasti združevanju SKD in SLS. Na ustanovnem zboru so izvolili organe občinskega odbora. Odbor šteje trinajst članov. Glavne naloge občinskega odbora so izvedba združitve z SLS in izvolitev skupnih organov nove stranke, priprava na volitve v državni zbor ter kot trajna naloga, širiti duha in srce nove združene stranke, je poudaril Franc Žolnir. O aktualnem dogajanju v državi je spregovoril tudi Milan Dobnik in med drugim opozoril na več obletnic, ki jih v zvezi z osamosvojitvijo države praznujemo letos. K. R. Smrt je del življenja Dr. Metka Klevišar in Mira Iskrač. “Z obema nogama na tleh, s pogledom tja čez.” tako je na kratko povzela svoj odnos do duhovnosti predsednica Slovenskega društva Hospic dr. Metka Klevišar, ki je v žalski knjižnici predavala na temo Duhovnost v času umiranja. Najprej je predstavila društvo Hospic, ki pomaga umirajočim bolnikom in njihovim svojcem, svetuje žalujočim, si prizadeva za drugačen odnos do smrti, izdaja knjige na to temo in si prizadeva tudi do drugačnih razmer v zdravstvu, ki še vedno niso naklonjene na smrt bolnim in njihovim svojcem. Dr. Metko Klevišar je tokrat v Žalec povabil Krščanski in kulturni forum pri SDS 00 Žalec, pogovor z njo in Miro Iskrač, vodjo Hospica -območne enote Celje, je vodil Peter Gominšek. Hospic v Sloveniji deluje od leta 1995 z območnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju, Tržiču, v Vipavi, na Notranjskem in v Kopru, v ustanavljanju pa je enota v Kranju. Sedež celjske območne enote je v Malgajevi ulici 4, kjer jih lahko dobite na telefonsko številko: 486-011. Uradne ure so vsako sredo od 17. do 19- ure. K. R. RDEČI KRIŽ SLOVENCE, OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC obvešča, da bodo potekale krvodajalske akcije v maju in juniju v naslednjih krajevnih skupnostih: ŠEMPETER, 4. 5. 2000, med 7. in 12. uro - OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER ŽALEC, 5. 5. 2000, med 7. in 13. uro • V PROSTORIH KLUBA MESTNE SKUPNOSTI ŽALEC, Hmeljarska 3 GRIZE, 1. 6. 2000, med 7. in 11. uro V PROSTORIH DOMA SVOBODE GRIŽE april2000 Osrednje teme Premoženje je razdeljeno - dolgov ni bilo Po dokončnem podpisu pogodbe je prišel čas tudi za zdravico: Duško Goričar (skrajno levo), Ljubo Žnidar, Vinko Debelak, Vida Slakan, Franc Sušnik in Lojze Posedel. Po manj kot letu in pol pogovorov, pogajanj in usklajevanj, ki so večji del leta potekali vsak teden, so županja in župani občin Tabor, Vransko, Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec 6. aprila v hotelu Žalec dokončno podpisali pogodbo o razdružitvi premoženja nekdanje občine Žalec. V tednu pred tem so pogodbo potrdili občinski sveti vseh občin, večinoma soglasno, proti sta bila le dva svetnika. Kolikšna je vrednost razdeljenega premoženja nekdanje občine Žalec ni znano, saj je bil seznam občinskega premoženja precej nepopoln, uradne cenitve objektov in drugega premoženja pa bi sprejem delitvene bilance bistveno podražile in časovno podaljšale. Za čim prejšnje sprejetje pogodbe o razdružitvi premoženja so si prizadevale vse občine oziroma župani, saj so šele zdaj občine povsem samostojne in lahko razpolagajo s svojim premoženjem. To je tudi osnova za izdelavo občinskih odlokov in občinskih premoženjskih bilanc. Da je bila delitev razmeroma hitra, je prav tako pripomoglo dejstvo, da nekdanja občina Žalec zadnje leto ni zaključila z dolgovi in da je bila dejavnost prejšnjega občinskega sveta že v veliki meri usmerjena v delitev občine. Predmet razdružitve je bilo celotno premoženje nekdanje občine Žalec, denar, stvari, pravice, premično in nepremično premoženje, terjatve, obveznosti in kadri. Osnovni kriterij za delitev je bil kriterij lege - nepremičnine in tudi nekatere premičnine so postale last tiste občine, na območju katere se nahajajo. Splošni delitveni ključ je upošteval površino občine, dohodnino in število prebivalcev. Po tem ključu je občini Braslovče pripadlo 13,02 % premoženja, občini Polzela 12,65 %, občini Prebold 11,84 %, občini Tabor 5,17 %, občini Vransko 8,24 %, občini Žalec pa 49,08 %. Ta ključ bo uporabljen tudi za delitev naknadno ugotovljenega premoženja in obveznosti. V primerih, ko je bilo kot kriterij upoštevano samo število prebivalcev, je pripadlo občini Braslovče 12 %, Polzeli 13 %, Preboldu 12 %, Taboru 4 %, Vranskem 6 %, občini Žalec pa 53 % premoženja. Denar na žiro računu nekdanje občine Žalec po stanju na 1. januar 1999 je že bil razdeljen na osnovi zaključnega računa občine za leto 1998 in dogovora županov z junija 1999- Nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev sredstev na žiro računu sklada za razvoj kmetijstva je bilo razdeljenih po splošnem delitvenem ključu. Glede kadrov so se župani dogovorili, da se iz prejšnje občinske uprave po en delavec razporedi v občine Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko, v Prebold pa dva. Vsa nezazidana stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdovi in druga zemljišča so se razdelili v nove občine po svoji legi, zazidana stavbna in funkcionalna zemljišča pa se razdražijo na enak način kot objekti, katerim pripadajo. Občine ostajajo solastnice objektov D. osnovne šole Žalec, UPI Ljudske univerze, Glasbene šole Risto Savin, centralne čistilne naprave Kasaze in kanalizacijskega kolektorja Kasaze - Šempeter - Ločica ob Savinji. Poslovni prostori, stanovanja in zaklonišča so vključno z vsemi vknjiženimi in nevknjiženimi bremeni prevzele občine po legi le-teh. Sredstva najemnin po zaključnem računu za leto 1998 (47,8 milijona tolarjev) in sredstva na žiro računu Stanovanjskega sklada (36,5 milijona tolarjev) so se novim občinam razdelila po splošnem delitvenem ključu. Vse občine so postale solastnice stanovanjskega objekta Braslovče 29, občina Braslovče pa bo ostalim izplačala solastniške deleže najkasneje do 1. 1. 2001. Vsa stanovanja izven območja nekdanje občine Žalec je prevzela občina Prebold. Vsi infrastrukturni objekti (kanalizacija, ceste, vodovod, javna razsvedjava, mostovi, plinsko omrežje, ...) so postali last novih občin glede na njihovo lego, razen čistilne naprave z glavnim kolektorjem, ki je ostala v solasti vseh občin. Zaprta deponija komunalnih odpadkov na Ložnici je last nove občine Žalec, sredstva za sanacijo in dokončno zaprtje deponije pa bodo prispevale vse občine v deležih, kakršni so bili odstotki vključenosti posamezne občine v odvoz odpadkov v letu 1996 (Braslovče - 12 %, Polzela - 12 %, Prebold - 11 %, Tabor - 1 %, Vransko 2 %, Žalec - 62 %). Od premičnin so bila sredstva in oprema civilne zaščite, ki se je nahajala v centralnem skladišču v Žalcu, razdeljena na nove občine. Vsi občinski avtomobili (razen enega) so bili prodani na javni dražbi, izkupiček v znesku nekaj manj kot 7,8 milijona pa je bil razdeljen občinam po splošnem delitvenem ključu. Razdeljeni sta bdi tudi dve Španzlovi sliki - ena je pripadla žalski občini, draga pa je v solasti ostalih občin. Po kriteriju števila prebivalcev so občine prevzele solastniške deleže oziroma ustanoviteljske pravice in obveznosti javnih zavodov: II. OŠ Žalec, Glasbena šola Risto Savin Žalec, UPI Ljudska univerza, Zdravstveni dom Žalec, po splošnem delitvenem ključu pa soustanoviteljstvo Javnega komunalnega podjetja Žalec, Sipra Žalec ter poslovnih deležev v dražbah z omejeno odgovornostjo in delnic. Sedanji zavod za kulturo Žalec se je razdelil na dva dela - ustanoviteljske pravice in obveznosti novega Zavoda za kulturo je prevzela občina Žalec (tudi lastništvo Doma n. slovenskega tabora), na novo pa bo ustanovljen javni zavod Medobčinska matična knjižnica, katerega solastnice so nove občine glede na število prebivalcev. Oprema knjižnice in knjige so prav tako postale last vseh občin. Soustanoviteljstvo sklada za razvoj obrti in podjetništva so prevzele občine Tabor, Vransko in Žalec, ostalim se je del ustanovnega kapitala izplačal po splošnem delitvenem ključu. Nekdanja občina Žalec je imela tudi počitniške objekte v Barbarigi. Manjši zgornji apartma pripada novi občini Žalec, večji spodnji apartma pa ostalim petim občinam. Kljub delitvi nekdanje občine Žalec in tudi po sprejemu delitvene bilance pa nove občine usklajeno delujejo na mnogih področjih. Kot so županja in župani povedali na tiskovni konferenci po podpisu pogodbe, so napisah skupen protest proti volilnim okrajem, ne strinjajo se s takšnim sofinanciranja kulturnih zavodov v Celju (gledališče in dva muzeja), kakršnega je ponudila mestna občina Celje, prav tako se vseh šest občin ne strinja z novim načinom zaračunavanja odvoza odpadkov na odlagališče komunalnih odpadkov v Celje. K. R., foto: T. T. V štirih letih sto stanovanj Konec marca je bila 22. seja upravnega odbora Stanovanjskega sklada občine Žalec, s katero se je zaključil njegov štiriletni mandat Pred dnevi se je že sestal novi upravni odbor, za predsednika pa je bil ponovno imenovan Peter Gominšek. Stanovanjski sklad je kot neprofitno stanovanjsko organizacijo občina Žalec ustanovila leta 1993, sledila sta sprejem statuta in registracija sklada, upravni odbor pa je bil konstituiran na prvi seji septembra leta 1995. Upravni odbor se je v svojem mandatu sestal na 21. sejah, na katerih je obravnaval tekočo problematiko v zvezi z najemnimi razmerji, lastništvom stanovanj in poslovnih prostorov ter stališči v zvezi z vzdrževalnimi deh, predvsem v objektih, za katere so bili vloženi denacionalizacijski zahtevki. Še posebej pa je bilo delovanje odbora usmerjeno v zagotavljanje sredstev za pridobitev novih stanovanj. Zaradi nezmožnosti zagotovitve sredstev sklad ni bil investitor nobenega objekta v celoti, ampak je od investitorjev odkupil stanovanja v novogradnjah v Preboldu, Žalcu, Petrovčah in na Polzeli, prav tako pa je kupoval stanovanja na osnovi ponudb individualnih lastnikov v že obstoječih stanovanjskih blokih. Tako je bilo odkupljenih 41 novih neprofitnih stanovanj, za kar pa je moral sklad najeti posojilo pri Stanovanjskem skladu RS. V času delovanja sklada sta bila izvedena po dva razpisa za neprofitna, socialna in službena stanovanja ter en razpis posojil občanom za adaptacije zgradb. Sklad je stanovanjske probleme reševal tudi z zamenjavami stanovanj. V omenjenem obdobju je stanovanja dobilo sto prosilcev. Po ustanovitvi novih občin v Spodnji Savinjski dolini je ustanoviteljica stanovanjskega sklada Peter Gominšek samo nova občina Žalec. Glede na sredstva in manjše območje, ki ga zdaj pokriva sklad, predsednik upravnega odbora Peter Gominšek pričakuje, da bodo nekoliko boljše možnosti za njegovo delovanje. K. R. Žrtve množičnih pobojev Koliko je bilo žrtev množičnih povojnih pobojev? To je vprašanje, ki niti 55 let po koncu druge svetovne vojne ni pojasnjeno, večina žrtev pa sploh ni vpisanih v matično knjigo umrlih, to pomeni, da njihova smrt uradno ni potrjena. Če izvzamemo trpljenje svojcev zaradi takšnega odnosa države do umrlih, potem je ena od posledic tega dejstva tudi to, da svojci žrtev ne morejo uveljavljati pravic, ki jih sicer priznavajo tako imenovani vojni zakoni. Država se je zdaj vendarle odločila, da sestavi verodostojen seznam žrtev množičnih povojnih pobojev in da jih vpiše v matične knjige umrlih. Vlada Republike Slovenije je zato naložila ministrstvu za notranje zadeve, to pa matičnim uradom pri vseh upravnih enotah, da v roku pol leta ugotovijo, kateri vpisi v rojstne matične knjige se nanašajo na osebe, ki naj bi bile žrtve množičnih povojnih pobojev. Teh podatkov pa v uradnih evidencah ni, zato imajo upravne enote velike težave pri ugotavljanju žrtev množičnih pobojev. Žalska upravna enota se je zato odločila, da za pomoč prosi tudi župnijske urade. Nekateri namreč imajo podatke oziroma zaznamke, ki so lahko posreden dokaz o smrti posameznih oseb, ki še niso bile vpisane v matično knjigo umrlih. Kot sta na srečanju z duhovniki poudarila načelnik UE Žalec Marjan Žohar in vodja oddelka za notranje upravne zadeve Miran Krajšek, je lahko kakršen koli podatek dovolj, da upravna enota začne postopek vpisa v matično knjigo umrlih, tudi če tega ne zahtevajo svojci žrtev. Dopolnitve zakona o matični knjigi so te postopke zelo poenostavile. V Sloveniji naj bi bilo po podatkih društva Nova slovenska zaveza od osem do dvanajst tisoč oseb, ki so bile žrtve množičnih povojnih pobojev in še niso vpisane v matične knjige umrlih. Gre predvsem za obdobje med 15. majem 1945 in 31. decembrom 1945. Pri tem ne gre za raziskovanje povojnih dogodkov, pač pa samo za pripravo verodostojnega seznama žrtev in vpisom v knjigo umrlih, ne glede na to, kdo je zagrešil poboj. K. R. NA VRANSKEM PISARNA UPRAVNE ENOTE Vse občane občine Vransko obveščamo, da od torka, 9. maja 2000 dalje lahko urejate vse upravne zadeve v novo odprti pisarni Upravne enote Žalec na Vranskem, Vransko 59. Pisarna bo odprta enkrat tedensko - vsak torek od 7.30 do 14.30 ure. Pričakali vas bodo prijazni delavci upravne enote Žalec, s pomočjo katerih boste lahko urejali vse upravne zadeve. Pisarna je namenjena vsem prebivalcem UE Žalec, seveda pa predvsem Vam, saj ne bo več potrebno za reševanje upravnih zadev obiskovati sedež v Žalcu. Približanje storitev upravne enote z odprtjem pisarne na Vranskem, pomeni uresničitev še enega izmed ciljev, ki smo si ga zastavili ob pričetku delovanja samostojne občine Vransko in veseli smo, da nam je skupaj z Upravno enoto Žalec to tudi uspelo. OBČINA VRANSKO - ŽUPAN Franc Sušnik mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 063/726-072, fax: 063/726-390, avtotelefon: 041/626-814 ' J j ; • m |M I ,3,* I * S gfTir • l~"7S*r ' - -jlj » • IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA • IZDELAVA RAZNIH VRST TER/VVOPAN STEKEL • IZDELAVA NOTRANJE OPREME: - kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... • OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV Osrednje teme april2000 Po letu dni se dela še niso pričela Šempetra opozoril, da bodo Šempe- Volilni okraji preveč delijo Savinjsko dolino Maja mineva prvo leto od hude prometne nesreče avtobusa na železniškem prehodu v Podlogu pri Šempetru, v kateri so umrli štirje otroci iz Šmartnega ob Paki. Takoj po nesreči so se še bolj intenzivno nadaljevali pogovori o obnovi tega železniškega prehoda oziroma njegovi ukinitvi ter ureditvi prehoda z zapornicami pri pokopališču, s čimer bi zagotovili večjo varnost. A po le nekaj dneh manj kot enem letu se gradnja še ni pričela, skrajšane so bile le hmeljske žičnice v delu, kjer bo nova povezovalna cesta do ceste proti Podlogu. Kljub zagotavljanju vseh pristojnih, da se bo gradnja pričela kar se da hitro, je prišlo do zastoja predvsem pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Projekt je izdelan, denar sta občina Žalec in Slovenske železnice že zagotovili, izvajalec je izbran, tudi z vsemi lastniki zemljišč (med njimi so denacionalizacijski upravičenci) je bil dosežen dogovor. Ker se gradnja kljub temu ne začne, je na predzadnji seji občinskega sveta svetnik Jože Randl iz trani svoje nezadovoljstvo izrazili na protestnem shodu. Na zadnji seji občinskega sveta pa sta župan in vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve povedala, da se zadeve v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja vendarle premikajo. Letošnje leto bodo zaznamovale volitve v državni zbor. Volitve poslancev so bile predvidene jeseni, zaradi izglasovane nezaupnice vladi in nepo-trditve novega mandatarja pa lahko pride tudi do predčasnih volitev. Ob vsem tem je ta čas v postopku sprejemanja v državnem zboru nov zakon o volitvah, ki naj bi uveljavil večinski volilni sistem, na novo pa bodo oblikovani tudi volilni okraji. Prav predlog volilnih okrajev marsikje po Sloveniji povzroča nezadovoljstvo, med drugim tudi v Spodnji Savinjski dolini. Župani občin Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Žalec ter županja Tabora so zato predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku poslali svoj predlog. Po predlogu, ki ga je izdelala posebna delovna skupina pri komisi- ji za volilni sistem, naj bi bilo v državi 88 volilnih okrajev, od tega na Celjskem 11. Glede na pravico enake zastopanosti naj bi imeli volilni okraji približno 18.000 prebivalcev. Spodnja Savinjska dolina bi bila razdeljena v tri okraje. V volilnem okraju s sedežem v Žalcu bi bile občine Tabor, Prebold, Polzela in del občine Žalec. Drugi del občine Žalec oziroma krajevne skupnosti Galicija, Gotovlje, Levec, Petrovče, Ponikva in Ložnica bi bile v volilnem okraju s sedežem v Vojniku (poleg njih še Šmartno v Rožni dobni, občini Dobrna in Vitanje ter del občine Š-entjur - Dramlje). Občini Vransko in Braslovče pa bi bile v volilni enoti s sedežem v Mozirju, skupaj z občinami Mozirje, Nazarje, Ljubno, Gornji Grad, Luče in Solčava. Župani šestih občin Spodnje Savinjske doline so ob podpisu Pogodbe o deUtvi premoženja bivše občine Žalec, 6. aprila, tudi pisno protestirab proti omenjenemu pre- dlogu volilnih okrajev. V skladu z izhodišči in dogovori o oblikovanju voblnih okrajev so predsedniku državnega zbora predlagati, da sta v Spodnji Savinjjki dolini dva volilna okraja: eden za območje občine Žalec (20.303 prebivalci) in drugi za območje občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko (18.408 prebivalcev). Območje Spodnje Savinjske doline je geografsko in gospodarsko zaokrožena celota, povezana tudi v okviru Upravne enote Žalec, poudarjajo županja in župani. V protestnem dopisu predsedniku državnega zbora pa so še zapisati: "Prepričani smo, da tudi dejstvo, da smo se županja in župani Spodnje Savinjske doline v manj kot letu in pol uspeti dogovoriti o delitveni bilanci in da so to potrditi tudi občinski sveti v vseh šestih občinah, dokazuje, da obstajata sodelovanje in razumevanje v Spodnji Savinjski dolini in da želimo tako delovati tudi naprej.” K. R. K.R. anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa Ali je prvi maj še vedno delavski praznik? Prvi maj je bil nekoč zelo spoštovan delavski praznik, s katerim smo se spomnili na krvave dogodke iz leta 1890, ko so delavci v Ameriki zahtevali delo, pravično plačilo in malo več pravic. To je bil praznik, s katerim sta bila povezana upanje in želja po lepšem življenju. To je bil praznik preteklosti in sedanjosti, praznik boja za delavske pravice. Vrsto let po drugi svetovni vojni je bil l.maj samo praznik, ki je privabljal ljudi v naravo in jih ob govorcih spominjal na njihovo delovno zavest, njihovo poslanstvo in delavske pravice. Letos mineva že 110 let, kar je bil 1. maj proglašen za mednarodni praznik dela. To pa je jubilej, ob katerem smo se odločili povprašati naše občane, kaj jim danes pomeni ta praznik in kako bodo nasploh preživeli letošnje proste dni. Franc Kekec: “Biti so časi, ko je imel ta praznik svojo veljavo, danes je žal nima več, čeprav bi jo glede na položaj delavca danes spet lahko imel. Spominjam se marsikakšnega praznovanja tega praznika, kresovanj in zborovanj, ki so bila predvsem priložnost, da smo šli v naravo, da smo se poveseliti in uživali. Uidi danes ljudje ta dan preživijo podob- no kot nekoč, kar je razumljivo saj lepi spomladanski dnevi človeka kar vlečejo v naravo. Zase lahko rečem, da sem v stiku z njo tako rekoč vse leto, saj je kolesarstvo že vrsto let moj način življenja. Tildi letošnje prvomajske praznike bom večinoma preživel v naravi in na kolesu. Sicer pa imam letos kar 25 zahtevnih tekem za državno prvenstvo, tako da mi bodo ti dnevi kar dobra priložnost za trening.” Eva Zupanc: “Vsak praznik je dobrodošel, prvomajski pa še posebno, saj je to čas, ko smo običajno doma več dni. Letos bomo imeti že kar prave počitnice, saj nam kar 12 dni ne bo potrebno “guliti” šolskih klopi. Praznik l.maj je predvsem s tega razloga moj, in mislim, da tudi za mnoge druge mlade, najprijetnejši praznik po novem lem. Predvsem pa se veselim vsakoletnega kresovanja na Rinki, kjer je vedno zelo prijetno in veselo. Tildi letos ne bom manjkala. Seveda pa se bom prve dni malo odahnila od šole in šolskih skrbi, potem pa bo prišlo na vrsto še kaj drugega. Morda bomo za kakšen dan ati dva skočili na morje, vsekakor pa sprehodov v naravi pa rolanja ne bo manjkalo." Viki Golavšek: “Zame je bil in je še vedno 1. maj delavski praznik. Tako ga bom pojmoval in ga hkrati spoštoval do konca življenja. Sem pripadnik generacije, ki je doživela in preživela strahote druge svetovne vojne, hkrati pa tudi čase po njej, ko je delavstvo bilo spoštovano in cenjeno. Danes žal ni več tako, saj je v ospredju vsega kapital, ki za ceno čimvečjega profita grobo krši delavske pravice. V mnogih primerih je delavec le številka, ki je izpostavljen najrazličnejšim pritiskom in zlorabam delodajalcev. To pa pomeni, da bi moral l.maj znova biti aktualen, kar do neke mere uspeva svobodnim sindikatom, ki vsako leto pripravljajo prvomajska zborovanja širom po Sloveniji. Kam me bo pot peljala letos, še ne vem, vsekakor pa je možnosti dovolj. Morda bomo šli na Šmiglovo zidanica, na Graško goro ati kam drugam. Doma že ne bom.” Mojca Laznik: “Praznik dela bi moral v zadnjem desetletju postati še aktualnejši kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti, ko skorajda ni bilo brezposelnosti, in ko so se delavske pravice bolj spoštovale. Danes je povsem drugače, saj je delo postala najdragocenejša dobrina, dobri delovni pogoji in pošteni delodajalci pa že kar sreča. Spominjam se časov, ko sem s starši hodila na prvomajska praznovanja na Šmiglovo zidanico. Bilo je prijetno in veselo in tudi danes je tako, še posebno, če je lepo vreme. Kje bomo ta dan preživeti letos, se še nismo odločili. Prav gotovo pa bomo šli nekam v naravo, na kakšen izlet in tako čim prijetneje preživeti ta praznik.” Vlado Marjanovič: “Za letošnji 1. maj bom v službi, tako kot že velikokrat doslej, saj v Cinkarni Celje delamo tudi v štiriizmenskih tumosih. Iz tega razloga je zame 1. maj tako kot vsak drug delovni dan. Praznik dela bom torej preživel delovno, bom pa to nadoknadil s kakšnim drugim prostim dnem. Sedaj so lepi dnevi in priložnosti za sprehode in kakšen krajši izlet je dovolj. Sicer pa moram reči, da spoštujem zgodovino in tako tudi zgodovino delavskega gibanja, ki ima prav v l.maju simbolno in spoštovanja vredno preteklost. Mislim, da bi se morati nad današnjim položajem delavstva bolj zamisliti, predvsem pa sprejeti takšne ukrepe, ki bi omogočiti, da bi bilo delo spet to, kar je nekoč že bilo.” Jožica Potrč: “Ljudje potrebujemo praznike, potrebujemo počitek in razvedrilo. Mednarodni praznik dela je dobra priložnost za to. Vsak po svoje to izkoristimo in tudi letos najbrž ne bo nič drugače. V preteklosti sem se udeleževala raznih zborovanj, ki jih pripravljajo sindikati. To je bilo že kar standardno, kako bo letos pa se še nismo odločiti. Pogovarjamo se, da bi za dva ali tri dni šli na morje v Opatijo. Kako bo dejansko, pa se bomo odločiti v prihodnjih dneh. Glede samega praznika in praznovanja bi dejala, da nekako izgublja na pomenu, čeprav se mi zdi, da bi prav v tej situaciji, ko je veliko brezposelnih in ko se kršijo delavske pravice kar po tekočem traku, znova bilo vredno dati temu večjo težo in pomen. Demokracijo si žal mnogi razlagajo po svoje.” Stanko Goropevšek: “Mesec maj je zame eden najlepših mesecev v letu. Morda je pravo naključje, čeprav gre za zgodovinski spomin, da je prav prvi dan v tem mesecu dela prost dan. Takrat, ko sem bil še zaposlen, je bilo še toliko več vredno. Sicer pa je vsak praznik bil in bo tudi v bodoče vedno dobrodošel delovnemu človeku, saj mu ni potrebno iti v službo. Lepi so spomini s prvomajskih zborovanj pri Šmiglovi zidanici, kjer smo le malokrat manjkati. Zadnja leta je veselo in prijetno tudi v naši vasi, kjer smo prav te dni imeti kar precej opraviti s postavljanjem mlaja, pri čemer družabnosti ni manjkalo. Kam se bom podal na sam dan prvega maja pa zaenkrat še ne vem. “ Alojz Stanko: “Zame je l.maj lep praznik, ki ga spoštujem in ga, če le lahko, preživim v naravi, v hribih. Prijetno se je dobiti s prijatelji in znanci, poklepetati, spiti kakšen dober kozarec vina in se poveseliti. Delavska zborovanja ob prazniku na Šmiglovi zidanici, ati kje drugje, so vedno dobra priložnost za kaj takega. Ne nazadnje l.maj datumsko pade v obdobje, ko je v deželi že pomlad v vsem svojem razcvetu in lepoti. Zelenje in cvetenje poraja novo življenje in naznanja nove sadove. Vse to daje človeku veliko volje in optimizma, čeprav pa v času, ko je toliko ljudi brez dela, tudi tega ni ravno veliko. Letošnje prvomajske praznike bom preživel v Čateških toplicah, kjer si bomo dobiti novih moči za delo.” D. Naraglav april2000 Podjetništvo Država bo pomagala hmeljarjem Konzorcij kmetijskih zadrug v Spodnji Savinjski dolini, ki kupuje podjetje Hmezad -Kmetijstvo v stečaju in nosilec dolžnosti za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj sta podpisala pismo o nameri, po katerem bo vlada do 30. novembra letos zagotovila 25 odstotkov kupnine podjetja v obliki subvencij oziroma nepovratnih sredstev. Odkar v konzorciju ni več Kmetijske zadruge Šempeter, se je vrednost kupnine zmanjšala na 508 milijonov tolarjev, 25 odstotkov te vrednosti pa znaša 127 milijonov, kolikor bo kmetijsko ministrstvo letos prispevalo za ohranitev hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini. Dela v hmeljiščih ta čas že potekajo. Tildi letos so dobili v pomoč tujo delovno silo, vendar je administrativni postopek za pridobitev delovnega dovoljenja za posameznega delavca drag - treba je odšteti okrog 25.000 tolarjev. T. Tavčar di Hotel v Preboldu ima novega lastnika Na zadnji seji občinskega sveta Občine Prebold je župan Vinko Debelak svetnike med drugim seznanil, da ima preboldski hotel novega lastnika in da je solastnik podjetja, ki je hotel kupil od pooblaščene investicijske družbe Triglav, arhitekt Izak Valentin iz Ukrajine. Kako je z nakupom hotela, ki ga je v procesu lastninjenja Hmezad Gostinstva Žalec preneslo na Slovensko razvojno družbo, potem ko ga bivša občina Žalec ni hotela prevzeti niti brezplačno, je kasneje pojasnil direktor podjetja Tempo Žalec Ivo Bračun. ‘ Kupec hotela je podjetje Tempo Žalec, ki je ustanovljeno kot podjetje z mešanim kapitalom, njegova osnovna dejavnost pa sta izvoz in uvoz blaga, storitev in kapitala v Skupnost neodvisnih držav (države nekdanje Sovjetske zveze). Namen nakupa je obnova stavbe in ponovna oživitev hotelske dejavnosti, ki naj bi jo prevzelo slovensko podjetje, ki se že ukvarja s tovrstno dejavnostjo. Informativni pogovori o tem so bili ocenjeni pozitivno. Istočasno bodo potekale aktivnosti za povečanje turistične izmenjave, vendar Uidi te v povezavi s specializirano turistično organizacijo,” je povedal Ivo Bračun. Obnova stavbe naj bi v največji možni meri potekala z materiah iz uvoza (parket, marmor, ...), s to investicijo pa bi ti materiali pridobili nekakšno vstopno vizo za širšo prodajo na slovenskem tržišču in posredno zagotovili sredstva za obnovo hotela. "Trenutno potekajo pogovori z gradbenimi podjetji, da se opravijo ogledi stavbe in ugotovi, koliko je poškodovan objekt. Zasnova dejavnosti hotela bo potekala v sodelovanju z občinskim svetom in bo upoštevala tako lokalne potrebe kot zagotovitev rentabilnega poslovanja bodočega najemnika hotela. V finančni konstrukciji je zaželjena vključitev soinvestitorjev in tudi v tej smeri že potekajo določeni pogovori,” dodaja Ivo Bračun, ki o višini kupnine ne želi govoriti v javnosti. Zaveda se tudi, da bo obnova'zahtevala veliko stroškov, saj je hotel leta propadal, dodatno pa ga uničujejo tudi razni nepridipravi. “Razlogov za odločitev o nakupu in obnovi objekta je več. Poleg ekonomskih je to predvsem dejstvo, da občinska skupnost v svojih planih predvideva razvoj turistične dejavnosti, ki je bila v Preboldu že tradicionalna, in da obnova objekta zahteva uporabo materialov, ki so predmet poslovanja naše firme. Prav tako je eden od razlogov naše prepričanje, da lahko združimo posamezne interese v cilju uspešne realizacije projekta. Nedvomno pričakujemo pri tem določene težave. Upamo pa, da ne bodo subjektivne narave in močnejše od naših ciljev.” K.R. Delovni dan Ide Rebula je tekma s časom, ki jo sama sicer z radoživo lahkoto zmore, ni je pa zmogla njena stara analogna telefonska linija. V tistih časih, pravi gospa Rebula, ji je vedno ponagajal Murphyjev zakon: ravno takrat, ko je pričakovala pomemben klic, je bil telefon zaseden zaradi prihajajočih faksov in drugih manj pomembnih klicev. ISDN je premagal Murphyja, zdaj ni več strahu, da bo šlo kaj narobe. ISDN ji je omogočil kakovostnejše delo in življenje, prav to, za. kar se zavzema društvo, ki ga vodi. SVET GOVORI HITREJE! Nasveti in bretplaćne informacije na ttevlUd httpi//www.telekom.if Med kulinaričnimi dobrotami tudi mlečni izdelki V začetku aprila sta bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani dva mednarodna sejma Kulinarika in Vino. S svojo ponudbo so se predstavila tudi nekatera podjetja iz Spodnje Savinjske doline. Skupaj je bilo 350 domačih in tujih razstavljalcev. Med njimi so bili Hmezad Trgovina Žalec, ki je zastopnik petih največjih svetovnih mlekarn, Mlekarna Celeia, AC Marketing Braslovče in Mato Braslovče. Na sejmu se je predstavilo tudi društvo rejcev drobnice celjske in koroške regije. K. R. celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Vse za kakovostnejše mleko ISDN Telekom^) Ob Šentjurskem sejmu dan odprtih vrat nove specializirane trgovine v Taboru Občina Tabor je od nedavnega bogatejša še za en trgovski lokal. Odprla sta ga zakonca Ivan in Damjana Lukman iz Tabora, ki sta s tem uresničila svojo že pred časom sprejeto odločitev, ki je pravzaprav logična posledica Ivanovega poklicnega dela. Kot serviser molznih strojev in drugih naprav, ki so povezane s proizvodnjo mleka, se bo lahko poslej oskrboval z rezervnimi deli kar v lastni trgovini. Ivan Lukman je začel svojo delovno pot kot serviser za molzne stroje v Mlekarni Arja vas. Leta 1990 se je odločil za samostojno pot in servisne storitve opravlja na celotnem odkupnem območju Celjskih mlekarn. Njegovo delovno območje sega od Koroške do Slovenskih Konjic, Bistrice ob Sotli, Posavja in Zasavja. Še posebno veliko dela ima na območju Spodnje Savinjske doline. V zadnjem času opravlja servis tudi za zadrugo Izlake, nekaj pa tudi za kmete v Zgornji Savinjski dolini. Ker dober glas seže v deveto vas, pa je vse več interesentov za njegove storitve tudi z ostalih kmetijskih območij Slovenije. Prav tolikšen obseg dela mu je dal pogum za odprtje lastne trgovine, ki je specializirana za prodajo molznih strojev, rezervnih delov zanje in druge molzne pripomočke, ki so trenutno na tržišču. Zlasti bogata je ponudba molznih strojev ALFA-LAVAL in WESTFALIA ter rezervnih delov zanje. Prav tako imajo na zalogi male molzne stroje, ki jih na željo kupca tudi montirajo. Zelo pestra je še ponudba raznih čistil, razkužil, filtrov za mleko in vsega drugega, kar je potrebno za higijensko in kakovostno proizvodnjo mleka. Specializirane trgovine zakoncev Lukman ni težko najti, saj je v samem središču Tabora, ob cesti med župnijsko cerkvijo in Domom krajanov. Trgovina je odprta vsak dan od ponedeljka do petka, od 9- do 12. ure. Za vse dodatne informacije jih lahko pokličete po telefonu (03) 700-1497 ali GSM 0609/626-564 in po faxu na številko (03) 700-1498. Vsi, ki boste prišli na Šentjurski sejem 30.aprila, se lahko sami prepričate o pomenu te nove pridobitve za proizvajalce mleka. EP RAZVOJ POLZELA, LOČICA 75/a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure KUHINJE - KOPALNICE gorenje BELA TEHNIKA PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE IN PROCESNE OPREME Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala Uspešna predstavitev podjetij EMG in MIKROPIS iz Žalca Na največjem svetovnem računalniškem sejmu CEBIT 2000, ki je bil od 24. februarja do 1. marca letos v nemškem Hannovru, sta se uspešno predstavili tudi podjetji EMG in MIKROPIS iz Žalca. O tem je direktor Janez Uplaznik povedal: “Na povabilo družbe IBM sta se predstavih na njenem razstavnem prostoru v Hali 2, v družbi najuglednejših programskih hiš z vsega sveta (IBM, Microsoft, Lotus...). IBM namreč uvršča žalski podjetji med 30 najuspešnejših partnerjev pri razvoju rešitev v programskem jeziku Java in programskih orodij San Frančiško. Gre za najnovejšo računalniško tehnologijo, brez katere si v prihodnosti ne bo več mogoče zamisliti sodobnih informacijskih sistemov. Na sejmu CEBIT 2000 sta EMG in MIKROPIS predstavila rešitve za računalniško krmiljenje proizvodnih procesov. Njuni strokovnjaki so v sodelovanju z mariborsko Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko kot prvi v Evropi razvili takšno rešitev, ki že deluje v praksi, predstavitev te rešitve na sejmu v Hannovru pa je naletela na veliko zanimanje poslovnih obiskovalcev. Zaradi velikega zaupanja, ki sta si ga podjetji EMG in MIKROPIS z dosedanjim delom pridobili pri družbi IBM, se dogovarjajo tudi o možnosti, da bi v Žalcu odprli izobraževalno središče za območje Evrope, Srednjega Vzhoda in Afrike, v katerem bi izobraževali strokovnjake za razvoj rešitev v programskem jeziku Java in tehnologiji San Frančiško. Žalski podjetji uspešno sodelujeta z IBM-om tudi na drugih področij. Na nedavni svetovni konferenci za poslovne partnerje IBM v Orlandu na Floridi je MIKROPIS prejel posebno priznanje za uspešno prodajo IBM-ovih računalniških POS blagajn za trgovine.” IŠ)* Aškerčeva 4a, 3310 Žalec «■i Žalec Tel.: 063 703-120, faks: 063 715-390 MATRIČNI TISKALNIK LASERSKI TISKALNIK CD ROM ATAPI 40 X OD 29.999 SIT OD 39.999 SIT OD 9.774 SIT INJEKT barvni tiskalnik OD 19.999 SIT APC ZAŠČITE OD 4.250 SIT IBM PC OD 119.999 SIT Vse cene so brez davka. Cene veljajo za takojšnje plačilo I— SALONI POHIŠTVA Sanies POLZELA, TEL: 063/720-722, 720-0S7 VELENJE, TEL..: 063/870-774 (BLAGOVNICA NA GORICI) ŽALEC, TEL: 063/715-341 (HMEZAD DVORANA OB ŽELEZNIŠKI PROG!) REGAL MALACHIT NA ZALOGI IN ZELO UGODNO 315 X 207 CM, JELŠA 64.900 SIT VABIMO VAS, DA OBIŠČETE SALONE POHIŠTVA SANLES, KJER BOMO PRISLUHNILI VAŠIM ŽELJAM IN VAM POMAGALI PRI IZBIRI. Ivan Povše Savinjska dolina ima predstavnika V nedeljo, 9. aprila, so v 13. volilnih okrajih po državi potekale prve volitve v svet kmetijsko-gozdarske zbornice. Ta dan so volili svoje predstavnike obvezni člani zbornice - fizične osebe, v vsaki volilni enoti so bili izvoljeni po štirje, kasneje pa so po 13 predstavnikov izbrala tudi kmetijska podjetja in kmetijske zadruge. Na nedeljskih volitvah je Savinjska dolina v svet zbornice dobila svojega predstavnika - Ivana Povšeta. Ivan Povše iz Podloga je kandidiral na kmečki listi. Kot je zapisal v svoji predstavitvi, je bil rojen leta 1951, na srednje veliki kmetiji v Podlogu pri Šempetru. Izučil se je za strojnega ključavničarja, vendar je takoj po opravljenem izpitu za ta poklic na očetovo željo ostal na kmetiji in pozneje prevzel gospodarstvo. Danes pri Amrškovih, kot se po domače imenuje kmetija, obdelujejo 25 hektarov zemljišč in med drugim vsako leto pridelajo osem ton hmelja. Ivan Povše je bil sredi osemdesetih let predsednik Kmetijske zadruge Savinjska dolina, zatem pa predsednik Kmetijske zadruge Šempeter. Lani je bil izbran za hmeljarskega starešino. K.R. Podjetniki, predstavite se v Utripu Savinjske doline! Vaš oglas bodo prebrali v več kot 13-000 gospodinjstvih, ki Utrip prejemajo BREZPLAČNO! Pokličite: 041 404-582! AVTO HIŠA D AO A, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA tel.: 063 / 718-222 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure UGODNI BANČNI KREDITI • ODKUP VOZIL OD ETNIKA 1995 DALJE • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALJ PLATIŠČA _______________Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo V Parižljah tudi salon keramike Trgovina Cizej je v Parižljah, nedaleč od sedeža podjetja, odprla novo trgovino, s katero je dopolnila svojo ponudbo, kupcem iz Spodnje in tudi Zgornje Savinjske doline pa omogočila izbiro nove kopalniške opreme in keramičnih ploščic v sodobnem salonu keramike. Novi salon keramike stoji ob cesti Šentrupert - Mozirje, pri križišču za Polzelo. Za njegovo odprtje so se Cizejevi odločili zato, ker kupci na širšem savinjskem območju do sedaj niso imeli priložnosti, da bi si pred nakupom temeljito ogledali postavitev kopalnic in kopalniške opreme, seveda pa tudi keramičnih ploščic, ki so prav tako zelo pomembne za lepo in udobno kopalnico. V salonu keramike so naprodaj izdelki vseh domačih proizvajalcev, prav tako pa številnih uveljavljenih tujih blagovnih znamk. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da s širitvijo svoje ponudbe Trgovina Cizej tudi veča število zaposlenih. Salon keramike v Parižljah 72 je odprt med delavnikom vsak dan od 13. do 18. ure, ob sobotah pa od 9-do 12. ure. Za informacije so tudi dopoldne na voljo v bližnji matični trgovini oziroma na telefonski številki 703-31-30. EP wmmummmummmmmmmmmmmuummmm Traktorji ŠAHE imajo evropsko poreklo, ekološke motorje in sklope, ki ustrezajo za razpis subvencije z nepovratnimi sredstvi. Vsebujejo lastnosti sklopov: diskaste zavore v oljni kopeli na vsa štiri kolesa, hidrostatično krmilo, večstopenjske sinhronizirane menjalnike z inverzorjem in vmesnim reduktorjem, izklop sprednjih zavor, 79,5 dB hrupnosti v kabini, dodatne opreme: udobna kabina s klimo ali brez, dvigalo spredaj, pogonsko gred spredaj in zadaj z vrtljaji 540/750/1000, uteži, različne izvedbe blatnikov, pnevmatik, elektronski regulator motorja ... SOLARIS - od 23 do 45 km sadjarstvo, vinogradništvo, parki, golf igrišča, nogometna igrišča GOLDEN - od 60 do 85 km sadjarstvo, vinogradništvo SOLAR - od 50 do 60 km splošna uporaba - zahtevni teren ARGON - od 50 do 70 km splošna uporaba - zahtevni teren DORADO - od 60 do 70 km splošna uporaba EXPLORER - od 70 do 90 km zahtevnejša dela SILVER - od 80 do 100 km zahtevnejša poljska in industrijska dela ANTARES - od 110 do 130 km zahtevnejša poljska in industrijska dela RUBIN - od 125 do 150 km zahtevnejša poljska in industrijska dela TITAN - od 145 do 190 km zahtevnejša poljska in industrijska dela DIAMOND - od 230 do 260 km zahtevnejša poljska in industrijska dela Prednosti: varnost, zanesljivost, udobje, dolga življenjska doba, varčnost (minimalna poraba goriva), enostavno vzdrževanje in upravljanje; strokovno svetovanje: o nakupu in financiranju (leasing in kredit); zagotovljeno: obisk serviserja na domu in oskrba z originalnimi nadomestnimi deh. Vaš partner AVTO CELJE, d. d. I_ M Traktoiji z Jj EVROPSKIMI PRIZNANJI Ustrezajo razpisu subvencije' za nepovratna sredstva: RUBIN GOLDEN DORADO EXPLORER TITAN SILVER ANTARES EK.OL OSKlMOTOb zajo razpisu subvencije V> POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 063/702-070 GSM.041 709-186 “POČITNICE 2000”MALO DRUGAČE Predšolske in šolske otroke vabimo, da se udeležijo programov: 1. počitniški program ANKARAN 2000 v času od 3- do 9- julija in od 9- do 15. julija 2000 za osnovnošolske otroke KRAJ: ANKARAN 2. počitniški program ORATORU 2000 za predšolske otroke in šolske otroke v času od 18. do 22. julija in od 24. do 29. julija 2000 KRAJ: ŽUPNIJSKI DOM V LIBOJAH Prijave se zbirajo za: ANKARAN 2000 do 11. junija 2000 oz. do zasedbe mest, ORATORIJ 2000 do 1. julija 2000 oz. do zasedbe mest. Prijavnice in dodatne informacije lahko dobite pri župniku Jožetu Planincu v Župnijskem uradu Griže, tel.: (03) 710 01 30 ali (0609) 625 703 in faksu (03) 710 01 31. Vabimo vas na TRADICIONALNI ŠENTJURSKI SEJEM v Tabor v nedeljo, 30. aprila 2000 1 novim kombijem - varna vožnja Začetek aprila je bil za II. osnovno šolo Žalec zelo prijeten, saj smo po dolgem čakanju dobili nov šolski kombi s popolno opremo v skladu s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok. Nakup kombija za prevoz otrok, ki so nesamostojni v javnem prometu, so financirale občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. S tem dejanjem so bistveno razbremenile starše in poskrbele za varen prihod in odhod otrok iz šole. Z vključitvijo javnih delavcev kot šoferjev spremljevalcev, smo zagotovili najcenejšo obliko zaposlitve. Tako so Darko, Marko, Aleš in hišnik Jani poštah veliki prijatelji skupine otrok, ki prav po očetovsko skrbijo za svoje varovance in uživajo polno zaupanje staršev. Spoštovana gospa županja in gospodje župani, iskrena hvala za Vašo široko srce, za razumevanje problemov otrok s posebnimi potrebami in za nadvse humano dejanje. Ravnateljica Danijela Puncer Državno priznanje za Orffov orkester Preizadevni mladi glasbeniki Orffovega orkestra OŠ Vransko Sredi aprila so se člani Orffove skupine iz Osnovne šole Vransko udeležili V. državnega srečanja orffovih skupin v Grosuplju in prijeli priznanje. To je bil velik dosežek za 19 učencev razredne stopnje, ki so komajda v letošnjem šolskem letu pričeli igrati na Orffove instrumente. Zanje jih je navdušila profesorica razrednega pouka Breda Debevc, ki meni, da prav ti instrumenti* omogočajo razvijanje ljubezni do glasbe že v zgodnjem otroštvu. Doslej imajo glasbeniki te skupine za sabo že nekaj uspelih nastopov na različnih prireditvah, seveda pa je pridobitev državnega priznanja zago- tovo največja spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. Pri tem jih zelo podpira njihova ravnateljica Valerija Pukl, saj je omogočila nakup najsodobnejših orffovih instrumentov. Z novimi instrumenti, voljo in ljubeznijo do tovrstne glasbe pa se obetajo tudi v prihodnje lepi in doživeti nastopi tega orkestra. D. N. Projekt za nadarjene na Vranskem Osnovna šola Vransko je ena izmed petih šol, ki sodelujejo v državnem razvojnem projektu “Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev”, ki ga vodi Tanja Bezič, svetovalka ZRSŠ. Cilj tega projekta je dvig kakovosti pouka za nadarjene učence in oblikovanje programov za delo z njimi. Na OŠ Vransko razvijajo naslednje programe za delo z nadarjenimi učenci: dodatni pouk pri nemškem jeziku v 8.r., računalništvo in sobotno šolo. Skrb za nadarjene učence je vključena v razvojni načrt šole in predstavlja njihovo trajno nalogo. Razvojni načrt je pripravila ravnateljica Valerija Pukl, projekt pa vodi psihologinja Mira Brinar-Huš, ki ji pomagata še Zvonka Cencelj, učiteljica MA-THV in računalničarka ter Zlatko Bezjak, učitelkj nemškega jezika. Oba razvijata delo z nadarjenimi učenci na svojih področjih. V skupini za izvajanje tega projekta pa so tudi mnogi učitelji predmetne stopnje, ki sodelujejo pri izvajanju sobotne šole za nadarjene učence od 5.do 8.razreda. Šole v Sloveniji in izven nje se zanimajo za ta projekt in delo, ki ga uspešno peljejo na vranski osnovni šoli. Minulo sredo je tako šolo obiskala posebna delegacija iz Makedonije. Na Vranskem so se gostje, ki jih je vodil magister psihologije Ljupče Kevereskeg iz Ohrida, ki je na svoji šoli in v Makedoniji nasploh zadolžen za razvoj koncepta za delo z nadarjenimi učenci, seznanili s programi in izkušnjami pedagoških delavcev vranske šole pri izvajanju tega projekta. Srečanje je pripravila Tanja Bezič, udeležil pa se ga je tudi dr. Ivan Ferbežar, ki predava na pedagoški fakulteti v Mariboru in se pri svojem delu še posebno posveča nadarjenim učencem doma in v tujini. Gostje so zelo pohvalili vzdušje na šoli, ki učitelje motivira za dodatno dejavnost. Navdušeni so bili tudi nad predstavitvijo* programov in rezultati dosedanjega dela. Na koncu je gost iz Makedonije povabil člane projektnega teama iz OŠ Vransko na Ohrid. D. N. Po DOLINI april2000 Zanimiva in slovesna akademija PD Zobukovica praznovalo 50-letnico - septembra še razvitje prapora Dvorana doma Svobode v Grižah je bila 6.aprila prizorišče nadvse zanimive in slovesne proslave ob 50-letnici Planinskega društva Zabukovica. Drugače, kot smo običajno vajeni in s sceno, ki je bila delo znanega slikarja in scenografa Jožeta Napotnika iz Šoštanja, se je na odru griške dvorane začel odvijati klobčič petdesetletne zgodovine enega od najbolj množičnih in najbolj aktivnih društev v Spodnji Savinjski dolini. Z gledališkim pristopom je oživel čas ustanovnega občnega zbora leta 1950, zatem pa so se zvrstili pomembni mejniki delovanja društva, ki so bili rdeča nit te slovesnosti, katero so obogatili še Savinjski oktet, Mešani zbor PD Žalec, Ženski pevski zbor Svobode Griže, učenci OŠ Griže in glasbenik ter humorist Jože Galič- Podhomski Joža. Svoj prispevek pa so k jubileju pridali še številni gostje iz raznih sorodnih društev v dolini in izven nje, župana občine Žalec in Prebold Lojze Posedel in Vinko Debelak, podpredsednik PZS Adi Vidmajer, voditeljica slovesnosti Olga Markovič in številni drugi. V drugem delu slovesnosti, ki je bila namenjena podelitvi častnih znakov Planinske zveze Slovenije in govorom s čestitkami jubilantu, ni manjkalo spominskih daril in številnih lepih in pohvalnih besed. Dobitniki zlatega častnega znaka PZ Slovenije so poštah: Bogomil Polavder, Ivan Rogi, Miro Petrovec, Srečko Čulk st., Srečko Kuret, Karli Kolar, Rado Cilenšek in Srečko Čulk ml.. Srebrni častni znak so podelili Poldki Miklavc, Štefki Urh, Vidi Tratar, Jožetu Ramšaku, Ivu Goričanu, Ivanu Pinterju in Silvi Čulk. Bronastega pa so prejeli: Ivica Terglav, Slavko Škrubej, Tonči Pinter, Drago Rezec, Terezija Pišek, Mojca Ježovnik, Jože Jančič, Radivoj Kot, Anton Oblak, Anton Pišek, Fanika Terglav in Polde Urh. Tokrat so podelili le priznanja PZS, društvena priznanja pa bodo podeljena ob razvitju prapora, 9- septembra na Homu, ko bo znova zelo slovesno. D. N. Petrovski upokojenci na Brnici V Društvu upokojencev iz Petrovč smo uspešno delovali v letu 1999, kar nadaljujemo tudi v lem 2000. Program dela smo si razdelili po sekcijah. Ena od zelo uspešnih je tudi sekcija za pohodništvo. Za prvi pohod smo si skupaj s sekcijo za kolesarjenje izbrali lažjo pot -priljubljeno planinsko postojanko Bmico nad Libojami. Pohod je bil organiziran 24. marca 2000 pod geslom “Kdor le more, naj gre v gore”. Na pohodu nas je bilo 29 članic in članov. V planinskem domu so nas lepo sprejeli in postregli s pijačo, drugo potrebno smo prinesli v svojem nahrbtniku. Kot vedno tudi tokrat ni manjkalo dobrih šal in veselega petja. Bilo nam je lepo, zato si že želimo novega pohoda, ki pa bo predvidoma v aprilu nekje na Kozjanskem. T. Z. Vesela šola na OŠ Prebold V soboto, 8. aprila, je na OŠ Prebold potekalo tekmovanje druge stopnje iz znanja Vesele šole. Udeležilo se ga je 142 učenk in učencev, ki so na razrednem tekmovanju dosegli 28 točk ah več od skupno 40. Za prijeten in sproščujoč uvod v delovno dopoldne so s krajšim programom poskrbeli učenci šole gostiteljice. Diplome so prejeli Andreja Bogataj, Anja Farčnik, Mirjam Sedeljšak, Mateja Ropaš in Lucija Natek (OŠ Vransko); Urška Topovšek (OŠ Braslovče); Katja Vaš (OŠ Šempeter); Sara Železnik (OŠ Griže); Anže Weichard, Jasna Mladenovič, Lara Plavčak (OŠ Prebold) ter Neža Pogorelčnik, Petra Kos in Larisa Čehovin (OŠ Žalec), ki je dosegla vse možne točke. Na državno tekmovanje, ki bo 11. junija v Ljubljani, so se uvrstili prvaki iz enot, med osmošolci pa vsi z rezultatom 28 točk in več. Želimo jim še veliko veselošolskih užitkov in uspehov! Pogrinjek za vsak letni čas Pri Društvu upokojencev Petrovče deluje tudi sekcija Čajanka, ki je zelo aktivna. Poleg tega, da se njeni člani in članice srečujejo vsak četrtek ob čaju, vsake toliko časa sokrajane presenetijo s kako prireditvijo. Tokrat so v dvorani gasilskega doma Dobriša vas - Petrovče priprav- ili razstavo pogrinjkov pod geslom Letni časi. Kot je ob odprtju razstave povedala Štefka Pevec, so pogrinjke pripravili povsem po svojem navdihu. Jedilnike za posamezne priložnosti je sestavila Milka Kukovec, le-tem pa so prilagodili pogrinjke. Poleg tega so vsakega polepšali s šopkom cvetja, značilnega za posamezni letni čas. Pripravili so tudi dva pogrinjka, enega za najmlajše, ki še v vrtcu praznujejo svoj rojstni dan, drugega pa za večerjo s poslanci državnega zbora. Vsemu so dodah še kanček hudomušnosti. Na otvoritvi so nastopih najmlajši iz vrta Petrovče, razstavo pa je odprl predsednik DU Petrovče Martin Pevec. T. Tavčar Z razstave Uspešni učenci žalske glasbene šole Učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec se pod vodstvom svojih učiteljev vsako leto udeležujejo tekmovanja za različne instrumente in komorne skupine. V letošnjem šolskem letu je na tekmovanju sodelovalo devet učencev. Regijsko tekmovanje je bilo od 17. do 19. februarja v Slovenski Bistrici in Mariboru. Pri instrumentu violina je v kategoriji 1. A tekmovala mlada violinistka Nežka Zagoričnik (mentorica Sonja Alatič), ki je dosegla 72,65 točk in osvojila bronasto priznanje. Pri instrumentu kitara je v 1. A kate- goriji tekmovalo več učencev žalske glasbene šole: Alja Četina (mentorica Mateja Žnidar) je osvojila 86 točk - srebrno priznanje, Katja Završnik 85 točk - srebrno priznanje, Nina Berginc 81 točk - srebrno priznanje, prav tako srebrno priznanje pa je s 86. točkami osvojila Saška Žafran, vse tri pod mentorstvom prof. Marije Alatič. V kategoriji 1. B, prav tako kitara, je Nejc Donko (mentor Srečko Lavbič) dosegel 86 točk - srebrno priznanje, Anja Žafran (mentorica prof. Marija Alatič) pa 82 točk - prav tako srebrno priznanje. V kategoriji 1. C je tekmovala kitaristka Jana Bolta (mentor Srečko Lavbič) in dosegla 87,33 točk - srebrno priznanje, v kategoriji 2. A pa je Vesna Pobrežin (mentorica prof. Marija Alatič) dosegla 90 točk in osvojila zlato priznanje. Vesna se je tako udeležila nidi državnega tekmovanja, ki je bilo od 23. do 25. marca v Ljubljani, kjer je s svojo odlično igro, kljub zelo kratkemu času učenja kitare (komaj dve leti), osvojila 87 točk in bronasto priznanje. Vsem skupaj in vsakemu posebej čestitamo in jim žehmo še veliko uspehov. Za kolektiv GÜ Maja Kebič, prof. ŠOPEK ZDRAVJA PRIPRAVLJEN PUR ZELIŠČNA LEKARNA Tel: (063) 715 691 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽALEC bo v maju organiziralo izlet na morje in na nakupovalni SEJEM v MILJAH pri TRSTU, in sicer v četrtek, 11. maja 2000, z odhodom ob 5. uri izpred hotela Žalec. V Miljah bodo obiskali četrtkov sejem, kjer je možen nakup blaga kot svoj čas v Trstu. Po nakupih se bodo vračah preko Kopra na Črni Kal, kjer bi na kmečkem turizmu VLADO v Kastelcu imeli kosilo. Po kosilu se bo tadi zaplesalo, saj bo za veselo razpoloženje poskrbel harmonikaš. Cena celotnega aranžmaja znaša 3.000,00 SIT in jo vplačate ob prijavi. Za nakup na sejmu si preskrbite lire ah nemške marke, avstrijski šilingi na sejmu niso zaželjeni. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa. (Ne pozabite potnega lista!) Pridružite se, ne bo vam žal! Društvo upokojencev Žalec Srebrna plaketa za Planinsko društvo Vransko POSEBEJ ZA VAS Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je na predlog območnega združenja borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline s sedežem v Žalcu podelil SREBRNO PLAKETO ZZB SLOVENCE PLANINSKEMU DRUŠTVU VRANSKO, za ohranjanje svobodoljubnih izročil in spoštljiv odnos do osvobodilnega boja 1941 -1945. Planinsko društvo Vransko posveča na pohodih tudi skrb obiskom partizanskih spomenikov, urejanju dohodov do le-teh in jih po potrebi tudi očisti. Zadnjih nekaj let pa aktivno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi proslave v spomin na prvo frontno bitko partizanov z nemško vojsko oktobra 1941 na Čreti. Na dan proslave organizira pohod, ki se ga udeležijo predvsem mladi, poleg tega pa pripravljajo tudi vse potrebno za prijetno počutje ob srečanju na proslavi. Planinsko društvo Vransko ima pozitiven odnos do NOB in mu gredo vse čestitke za visoko republiško odličje. Rado Cilenšek, podpredsednik Raj bi društvo brez poverjenikov? Društvo invalidov občine Žalec šteje 3280 članov. Pri tolikšnem številu društvenih odborov sam ne bi mogel opravljati vseh svojih nalog, predvsem pa ne bi mogel vzdrževati neposrednih stikov s posameznimi člani. Zato smo organizirali sistem poverjenikov, ki so neprecenljiv povezovalni člen med društvenim odborom in članstvom. V vseh naseljih občine Žalec delujejo poverjeniki, nekateri med njimi to delo opravljajo že dolga leta. Skoraj vsak dan so na terenih, zdaj pri enem, drugič pri drugem članu, ob posebnih nalogah pa že v dveh, treh dneh obiščejo vse člane v občini Žalec. Kar številne so naloge, ki jih opravljajo poverjeniki. Člane obveščajo o dejavnosti društva, prisluhnejo problemom invalidov in jih posredujejo odboru. Zbirajo prijave za udeležence - za težke invalide, za društvene izlete in jih zadnje čase "naberejo” za tri polne avtobuse. Pobirajo članarino, obiskujejo bolne člane in jim skušajo pomagati. Ob novem letu obiščejo približno 120 socialno ogroženih invalidov in jim izročijo skromna darila. Posebno skrbno organizirajo obiske pri 80 in 90-letnih jubilantih ter jih skupaj z društvenimi funkcionarji tudi obdarijo. Dogodi se, da ob takih obiskih posamezniki potožijo: “Imamo otroke, pa se na nas ne spomnijo, vi pa nas niste pozabili!”. V času društvenih uradnih ur, ki so vsak ponedeljek in sredo, so poverjeniki stalni obiskovalci, ki predsedstvu posredujejo invalidsko problematiko, sprejemajo morebitna navodila in si naložijo novih nalog. Sicer pa odbor povprečno štirikrat na leto organizira posvet z vsemi poverjeniki. To so pogovori o društvenem delu, uresničevanju letnih programov in invalidski problematiki. Na teh posvetih se odbor poverjenikom oddolži s skromno pogostitvijo, saj svoje hvaležno in požrtvovalno delo opravljajo brezplačno. Pogosto morajo prehoditi stotine stopnic, od člana do člana, in tudi nekaj kilometrov od enega invalida do drugega. In kaj je to, kar poverjenike spodbuja pri njihovem delu? To je resnična, nesebična ljubezen do človeka invalida, do bližnjega, prava solidarnost in iskren človeški odnos do ljudi. Poverjeniki društva invalidov občine Žalec, hvala vam! Kaj bi društvo brez vas? Jože Grobelnik april2000 Po DOLINI Na sliki Ivana Strnad, slavljenka Marija Plahuta in Štejka Kaudik. Vedra in čila pri devetdesetih V Žalcu je praznovala rojstni dan Marija Plahuta. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki KO RK Žalec in predstavniki invalidov. Marija Plahuta se je rodila v Prapretnem pri Sevnici, otroška leta je preživela v Šendenartu nad Laškim in v Jurkloštru, kjer je tudi spoznala svojega bodočega moža Jurija. Poročila sta se julija 1931. leta. V zakonu se jima je rodilo deset otrok, od katerih jih sedaj živi še sedem. Zakonca sta skupaj preživela 51 let in sta v letu 1981 praznovala zlato poroko. Marija Plahuta ima že Uidi 21 vnukov, 25 pravnukov in 2 prapravnuka. Velik del svojega življenja je preživela v Žalcu, saj je bil mož rudar v rudnikih Liboje in Zabukovica. Sedaj živi sama, ima pokojnino po možu, otroci in njihovi potomci pa jo redno obiskujejo in ji pomagajo. Zelo zadovoljna je, ker ji zdravje dobro služi, saj v vseh devetdesetih letih še ni bila v bolnišnici. Vsi, ki so Marijo ob njenem visokem jubileju obiskali, so ji želeli predvsem še naprej tako trdnega zdravja in dobre volje. T. T. Mavrica za nenasilno komunikacijo Na pobudo svetnic občin Spodnje Savinjske doline je bilo 22. marca letos v Žalcu ustanovljeno društvo za nenasilno komunikacijo. Njegova prva skupščina je bila 13. aprila, na njej pa je bilo izbrano ime društva -Mavrica, potrjen statut in izvoljeni organi društva. Predsednica društva je Jožica Šmon iz Letuša, podpredsednica pa Danica Jezovšek Koren L Poleg petčlanskega predsedstva sta bila imenovana tudi nadzorni odbor in disciplinsko razsodišče. Društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica ima trenutno 15 članic, čeprav se lahko vanj vključijo tudi moški. Članice so zadolžene za posamezna delovna področja. Med nalogami, ki so si jih zadale za letošnje leto, so: organizacija različnih oblik izobraževanja in pogovorov o problemih nasilja na vseh področjih našega življenja, nadaljevanje aktivnosti za odprtje tako imenovane vame hiše za območje Spodnje Savinjske doline, preučitev možnosti za uvedbo SOS telefona, delo z mladino. Pri tem se bo društvo povezovalo z drugimi institucijami in službami, kot so socialna služba, šolske in druge svetovalne službe, navezalo bo stike z materinskimi domovi in iskalo pomoč različnih strokovnjakov. Poudarek bo na preventivnem delu in pomoči vsem, ki bodo to pomoč potrebovali in jo iskali. Oblikovale se bodo skupine za samopomoč, poudarek pa bo zlasti na pomenu poslušanja brez obsojanja in spoštovanju drugačnosti. Društvo ima sedež v Bergmannovi hiši ob občinski stavbi v Žalcu. K R. BISTRO Dolenja vas 49, 3312 “Prebold V novih prenovljenih prostorih vam nudimo ** VEČ VRST PIZZ** Del.čas: pon,- pet.: 14. - 22. ure ** DOMAČE NAREZKE** peL- sob.: 14. - 23. ure ned.: 15. - 22. ure. Dostava pizz na dom od 18. do 22. ure, tel.: 5724-402 OPT I K A • Oftmona Šempeter v 5. d. 13a -tel. 063/701-547 .O? 'Yy / Celje, Ul. mesta Grevvenbroicha 9 /imena oKcdrm iA. tel. 063/415-086 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ; 25. 5. 2000 Naročite se! Ob 8. obletnici dela nudimo 10% popusta za korekcijska očala. Obiščite nas in videli boste bolje! kot 80 odstotkov. Tudi letos so bralne značke podelili slovesno, v goste pa so povabili pisatelja Toneta Partljiča, katerega dela učenci radi berejo in so jih tudi besedno in hkovno poust-varih ter razstavili ob podehtvi značk. Tone Partljič je tudi predsednik bralne značke Slovenije. Ugotovih so, da je največ bralcev na razredni stopnji, nekobko manj pa na predmetni. Slovesno podelitev so z dramsko uprizoritvijo popestrili učenci Podružnične osnovne šole Trnava, ki so predstavih igrico Polna luna in shujševalna kura, drugi učenci pa s pestrim kulturnim programom. Seveda je tudi gost nagovoril učence, jih pohvalil in spodbudil k pridnemu branju v bodoče. Zahvalil se je učiteljem, Ireni Kumer in ravnatelju Emilu Ribiču, za njihov trud pri razvijanju bralnih navad med učenci. T. T. Partljič podelil 301 bralno značko Braslovška osnovna šola in njene tri podružnične šole v Letušu, Trnavi in na Gomilskem posvečajo veliko pozornost bralni kulturi svojih učencev. Dokaz temu je, da si je v letošnjem letu od 387 učencev bralno značko zaslužil 301 učenec, kar je več Pisatelj Tone Partljič med učenci Vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine I.osnovna šola Žalec je bila 18. marca 2000 gostiteljica in sponzor še ene velike prireditve, kakršnih tudi sicer na šob ne manjka. A slednja je nekaj posebnega, saj je tekmovanje v znanju slovenskega jezika tekmovanje posebne veljave. Je najstarejše organizirano tekmovanje v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki ga strokovno in organizacijsko vodita Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tekmovanje poteka v dveh krogih, obakrat pa istočasno po vsej Sloveniji. Najprej šolsko tekmovanje, na katerem lahko učenci osvojijo bronasto priznanje; najboljši trije (ah pet - s šol, ki imajo od petsto do osemsto učencev in ustrezno večje število s še večjih šol) pa se uvrstijo na vseslovensko tekmovanje, kjer je moč doseči srebrno in zlato priznanje. Vsako leto je tekmovanje tematsko, tako da se učenci nanj posebej pripravljajo. Ob dvestoletnici rojstva največjega slovenskega pesnika je bilo tekmovanje posvečeno spominu na tega vehkana slovenske besede. Osnovnošolci, ki tekmujejo na prvi stopnji, so spoznavah Prešernove balade in balado kot pesniško obbko sploh ter razvoj te obbke od začetka do modeme poezije; na drugi stopnji so spoznavah romance, na tretji gazele in na četrti, na kateri tekmujejo dijaki 3. in 4. let- Trgovina IRA : Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116 nikov srednjih šol, so se ukvarjali s soneti. V celjski regiji je tekmovalo skupaj 255 učencev osnovnih in srednjih šol, od tega je bilo kar 197 tekmovalcev z osnovnih šol, ki jih je na tekmovanje pripravljalo 71 mentorjev, sodelovalo pa je 58 šol. V celjski regiji je 15 osnovnošolcev osvojilo zlata priznanja, 89 pa srebrna. Učenci občine Žalec so se uvrstili takole: zlato priznanje je osvojila Larisa Čehovin s 1. osnovne šole Žalec, srebrna priznanja pa: Manja Rančigaj z OŠ Braslovče, Jasmina Antloga in Valerija Zorko iz OŠ Petrovče, Tjaša Palir, Nataša Štefančič in Uroš Paščinski iz OŠ Polzela, Metka Dobravc iz OŠ Šempeter, Mirjam Sedeljšak, Anja Farčnik in Mahe Goropevšek iz OŠ Vransko ter Katja Knapič in Lara Koren iz I. OŠ Žalec. Dobitnikom priznanj iskreno čestitamo. Takole pa je Juana Robida, predsednica območnega Slavističnega društva Celje, ki je bilo skupaj s celjsko enoto zavoda Republike Slovenije za šolstvo organizator tekmovanja, strnila svoje besede v zahvalo gostitelja, I. OŠ Žalec: “Prijetno presenečeni in veseli tega presenečenja se zahvaljujemo I. osnovni šoh Žalec za izkazano gostoljubje. Sprejeh ste nas kot dobrodošle goste, nas počastili z izjemno lepim kulturnim programom in skrbeh za nas vse dopoldne in čez. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu, še posebej gospodu ravnatelju Adiju Vidmajerju, saj je s svojim velikim prispevkom k izvedbi tekmovanja pokazal tudi iskreno razumevanje za materin jezik.” Lidija Koceli, OŠ Žalec IZDELUJEMO: • cvetlična korita, fontane « elemente za ograje • elemente za brežine • tlakovce, plošče • robnike • tople grede, kompostnike • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 M L I IN PLASKAN Male Braslovče 16 Telefon: 709-340 BELA MOKA (T-500), 25/1 64,00 SIT KRUŠNA MOKA, 25/1 $2,00 SIT CHARLI DROGERIJA IN KOZMETIČNI SALON Šlandrov trg 41, ŽALEC, tel.: 063 715-590 Odločite se in naj se vaš dan začne drugače - z obiskom v drogeriji in kozmetičnem salonu CHARLIE v Žalcu. Poskrbite pred odhodom na dopust, ali pa kar tako, zase. Pomagali vam bomo, če imate probleme s celulitom z odlično kozmetiko VTTASTAS, s katero dosegamo zelo dobre rezultate v boju s to nadlogo. Z ročno masažo telesa, pedikuro, manikuro in z nego obraza pa dosežemo, da sta vaše telo in obraz sijoča in polna življenja. Da pa boste lepo porjaveli, vam ni treba na Jamajko, pridite samo k nam v solarij. Z rednim vzdrževanjem in menjavo žarnic poskrbimo za zdravo zagorelost. V drogeriji imamo bogato ponudbo svetovno znane kozmetike, široko izbiro kozmetike domačih slovenskih proizvajalcev vseh cenovnih razredov, dekorativne kozmetike in dobro izbiro parfumov. Če ne veste, kaj podariti sebi ali svojim, imamo pri nas veliko dišečih idej. Kot novost pa vam ponujamo najboljšo izbiro torbic, poslovnih aktovk in kovčkov, kozmetičnih kovčkov, denarnic, pasov in športnih torb priznanih znamk TOKO in SAMSONITE. Na potovanju in tudi vsak dan boste IN, če bo tudi vaš kovček ali torbica IN, to pa zagotovi TOKO ali SAMSONITE. Prebudite se s pomladjo tudi vi in nas obiščite. Napovednik april2000 PRIREDITVE V APRILU 2000 DATUM, ura 2000 NAZIV PRIREDITVI: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 29. 4. 2000 KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA A-CAPPF.I.T.A BAZILIKA MATERE BOŽJE V PETROVČAH KD PETROVČE GREGOR KOŠEC 041-783-283 29. 4. ob 10. uri PRAZNIČNI PROMENADNI KONCERT GODBE ZABUKOVICA MESTNI TRG ŽALEC TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC JANEZ KROFLIČ (063) 717-533 1. 5. 2000 PRVOMAJSKO SREČANJE NA GORI OLJKI GORA OLJKA PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA IN ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ VILI VYBIHAL IN SIMON OGRAJENŠEK (063) 722-190 3. 5. obl9-30 uri NASTOP FOLKLORNE SKUPINE PISANKE IZ UKRAJINE DOM SVOBODE GRIŽE OŠ GRIŽE FRANCI ŽAGAR 063 718-217 4. 5. ob 16. in 18. uri OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OŠ VRANSKO (TELOVADNICA) SLKD 01 ŽALEC JOŽICA OCVIRK (063) 4913840 4. 5. 2000 SV. FLORIJAN PREBOLD GASILSKA ZVEZA 5. 5. 2000 DAN EKO ŠOLE OŠ VRANSKO OŠ VRANSKO VALERIJA PUKL 03/5725-424 5-5. 2000 ob 19- 30 OTVORITEV RAZSTAVE KIPARSKIH DEL FRANCA DOBNIKA KULTURNI DOM VRANSKO KULTURNO DRUŠTVO VRANSKO IVAN BRIŠNIK 03/5725-325 6.5. 2000 ob 10. uri OTVORITEV GASILSKEGA MUZEJA VRANSKO INDE VRANSKO - POSLOVNA STAVBA OBČINA VRANSKO OU OBČINE VRANSKO 03/703-2800 6. 5. 2000 ob 11. uri JAZZ DELAVNICA TRIA RENATA CHICCA (prinesite inštrumente s seboj) DOMU. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KUITURO ŽALEC ANKA KRČMAR (063) 717-717 6. 5. 2000 ob 20. uri LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DOM KRAJANOV TABOR PEVSKO DRUŠTVO TABOR IVAN TOPOVŠEK (063) 727-308 6. 5. 2000 KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA FARNA CERKEV V GRIŽAH ŽENSKI PEVSKI ZBOR, KUD SVOBODA GRIŽE MIRAN KRAJŠEK (063) 715-395 7. 5. 2000 ob 9. uri S KOLESOM NA ČRETO TRG VRANSKO - PLANINSKI DOM NA ČRETI PD VRANSKO ANTON SITAR 03/5727-024 9. 5. 2000 ob 17. uri SNEGULJČICA - PREDSTAVA DRAMSKE SEKCIJE MAVRICA PRI OŠ ŠEMPETER DOM n. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC KUD GRIFON ŠEMPETER VERA KALČIČ (063) 702-211 12.5. 2000 SREČANJE MLADIH LITERATOV OŠ BRASLOVČE SLKD 01 ŽALEC, OŠ BRASLOVČE JOŽICA OCVIRK (063) 4913840 12., 13. in 14.5. ROCK KONCERT VRANSKO 2000 ŠOTOR NA AVTOBUSNI POSTAJI NA VRANSKEM DRUŠTVO KAM, OBČINA VRANSKO MARKO ARNOLD 03/5725-666 03/703-2800 13.5. 2000 PRIREDITEV OB DNEVU DRUŽINE - NASTOP PLESNO AKROBATSKE SKUPINE “FLIP” IZ PIRANA DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDASLAKAN (063) 727-236 13. 5. 2000 SREČANJE GODB IN ROGISTOV LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK GRIŽE SLKD RS , KUD SVOBODA GRIŽE MIRAN KRAJŠEK ' (063) 715-395 13. 5. 2000 ob 20. uri TROJKA - TROJČICA, PREMIERA KOMEDIJE GLEDALIŠČA DVA OBRAZA DOMU. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KUITURO ŽALEC ANKA KRČMAR (063) 717-717 13. in 14. 5. 2000 2. CESTNO HITROSTNA DIRKA VRANSKO 2000 KRAJ VRANSKO MUZEJ MOTOCIKLOV VRANSKO PETJA GROM 03/5725-126 03/5725-017 16. 5. 2000 ob 20. uri MARČNI VETER ALI FANY PIŠE FRANCETU DOMU. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC ANKA KRČMAR (063) 717-717 18. 5. 2000 MEDOBČINSKI NOGOMETNI TURNIR ŠTADION VIDEM VRANSKO NK VRANSKO MARJAN ŠTRUMBELJ 03/5725-197 18. 5. ob 17. uri SMEŠKO MED ČRKAMI ALI PLESNA ABECEDA, PREDSTAVA PLESNEGA TEATRA IGEN ZA CICIBANOV ABONMA IN IZVEN DOMU. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KUITURO ŽALEC ANKA KRČMAR (063) 717-717 19- 5. ob 20. uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRANSKO GOSTIŠČE SLOVAN - FILAČ OBČINA VRANSKO OU OBČINE VRANSKO 03/703-2800 20.5. 2000 POHOD NA RADUHO PD PREBOLD 20. 5. 2000 RIBIŠKO TEKMOVANJE PRESERJE RE PREBOLD 20.5. 2000 MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR DOM SVOBODE GRIŽE ŠAHOVSKI KLUB GRIŽE DANI VOMBEK (063) 719-317 21. 5. 2000 PO MEJAH KAPLJE VASI KAPLJA VAS ŠD KAPLJA VAS 22. 5. ob 20. uri KONCERT SAVINJSKEGA OKTETA OB 20-LETNICI DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC KUD SVOBODA ŽALEC JANUŠ RASIEWIECZ (063) 717-210 24. 5. 2000 ob 19. uri OKROGU MIZA MLADI IN VREDNOTE. POGOVOR BO VODIL SILVO TERŠEK OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC IRENA ŠTUSEJ (063) 715-123 26. 5. 2000 TURNIR V MALEM NOGOMETU LATKOVAVAS ŠD LATKOVAVAS 26. 5. 2000 ŠOLSKI PEVSKI ZBORI OSNOVNA ŠOU PREBOLD OSNOVNA ŠOU PREBOLD BOJANA HROVAT (063) 724-023 27. 5. 2000 11. TRADICIONALNO SREČANJE ZLSD LOVSKA KOČA NA GOZDNIKU ZLSD ŽALEC ROMAN VIRANT 041-726-546 27. 5. 2000 VETER V LASEH - S ŠPORTOM V BOJ PROTI DROGAM POLZELA ZŠD POLZEU SIMON OGRAJENŠEK (063) 722-190 28.5. 2000 SREČANJE KRVODAJALCEV SAVINJSKE DOLINE LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK RK ŽALEC MAJDA PUHI (063) 716-616 28. 5. 2000 PESEM NAŠE DOLINE IZ TEMNE GLOBINE JAMA PEKEL TD ŠEMPETER IVICA ČRETNIK (063) 703-20-50 Ves mesec maj VETER V LASEH ŠOLSKO IGRIŠČE VRANSKO ŠD VRANSKO DENIS VODOVNIK 03/5725-686 PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V MAJU 2000 1. 5. 2000 ob 10.30 MAŠA - SHOD DEUVCEV NA GORI OLJKI GORA OLJU ŽUPN. SVETOLETNI ODBOR POLZEU JOŽE KOVAČEC (063) 705-00-03 7. 5. 2000 ob 9- uri ZLATA MAŠA DR. VEKOSUVA GRMIČA ŽUPNIJSKA CERKEV ŽALEC VIKTOR ARH (063) 710 13 30 14. 5. 2000 ob 16. uri ROMARSKI SHOD PEVSKIH ZBOROV - BOMO ENO ZAPELI CERKEV SVETEGA KRIŽA NA GORI OLJKI KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO IN ŽUPN. SVETOLETNI ODBOR POLZEU STANKO NOVAK (063) 720-480 Filmski program kina Žalec zgodovinski spektakel IVANA ORLEANSKA: petek, 28.4. in sobota, 29.4. ob 20. uri; komedija JEREBICA: nedelja (30.4.) ob 18. in 20. uri; črna komedija LEPOTA PO AMERIŠKO: ponedeljek (1.5.) ob 18. in 20. uri; drama KLUB GOLIH PESTI: petek (5-5.) ob 20. uri; komedija JEREBICA: sobota (6.5.) ob 20. uri in nedelja (7.5.) ob 18. uri; drama KLUB GOLIH PESTI: nedelja (7.5.) ob 20. uri; kriminalka PRAVICA DO UMORA: od 12.5. do 14.5.; animirana družinska komedija SVET IGRAČ (Toy story 2): od 12.5. do 14.5.; psihološka drama PREBUJENA VEST: od 26. do 28. 5.; psihološka drama NADARJENI GOSPOD RIPLEY: od 2. 6. do 4. 6.. V Spodnji Savinjski dolini lahko obiščete: Spominsko sobo Rista Savina, ♦♦♦ Galerijo savinjskih umetnikov in Hmeljarski muzej Galerijo Doreta Klemenčiča - Maja Odprto: po dogovoru, tel.: 715-830. Odprto: vsak četrtek od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ♦♦♦ ure, za skupine po dogovoru, tel.: 717-717. Muzej motociklov Vransko ♦♦♦ Odprto: Muzej je odprt celo leto od 10. Savinov likovni salon do 18. ure. Odprto: V času razstav vsak dan, razen nedelje in pra- Zaprt je ob četrtkih, tel.: 725-126. znikov, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, za sku- ♦♦♦ pine po dogovoru, tel.: 717-717. Muzej parnih cestnih valjarjev, tel.: 718-108. ♦♦♦ ♦♦♦ Občinsko matično knjižnico Žalec Razstavno-prodajno galerijo Oskar Kogoj Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 18. ure, Odprto: vsak dan od 9- do 17. ure, ob sobotah torek, - četrtek od 8. do 14. ure, sobota zaprto, tel.: 717-717. od 8. do 12. ure, tel.: 715-300. ♦♦♦ ♦♦♦ Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524. Spominsko sobo Slavka Šlandra ♦♦♦ Gasilski muzej Žalec Odprto: ponedeljek od 8 do 12. ure, sreda od 14. do 18. ure ali po dogovoru, tel.: 718-272. • Odprto: po dogovoru, tel.: 724-066. Rinoskop V KLUBU GOLIH PESTI se ne šalijo. Edina nit, ki jih še veže z občutkom človeškosti, je zadajanje ali pridobivanje udarcev. Jokal se z njimi ali za njimi tako ali tako ne bo nihče. Razen če za to uslugo plačajo ali pa gredo v krožke za samopomoč, kjer se sočutje deli naokoli ... znova kot usluga. Če jih še kdo v resnici pozna ali hoče poznati ter svoje poznavanje deliti od blizu, je, hja, kompleksno vprašanje. Sicer pa o tem raje povprašajte Brad Pitta in Edwarda Nortona, ki igrata v filmu. Ali pa, bolje povedano, preizkusite, kako ju poznate. Morda vas bosta presenetila ... Film je poslednji izdelek zloglasnega Davida Fincherja, ki se je verjetno najbolj proslavil s 7. Ali pa bi to moral zapisati kot 7edem? Kakorkoli. Omenjenima igralcema družbo dela še Helena Bonham Carter, in za film se nekako govori, da je drama, čeprav jo že po količini vsebovane brutalnosti briše daleč izza črt tovrstnih omejitev. Toda ne ustrašite se prehitro. Brutalnost'gor ali dol, tole je film, k ima za vsa krvava izživljanja dobre vzroke. Samo najti jih morate. Če pa ne bo šlo ... JEBIGA. In smo že pri najnovejši slovenski atrakciji, k dela čudeže v domačih knoblagajnah. Natančnih splošnih številk ravno nimam pri roki, čeprav so tudi te velike, ah, celo enormne, vem pa, da je film samo v Celju v tednu dni privabil preko 2100 gledalcev. Kar je veliko. Ogromno. Ne samo za domač film. In v čem se skriva čudež filma? Najbolj v tem, da je preprost. Miha Hočevar, režiser, pravi, da je delal film za občinstvo, ne pa za kritike, in to se pozna. Jebiga ni zatežen. Kaže kopico mladcev in par deklet, k na ljubljanskih $ a lahko bi bile katerekoli J ulicah preganjajo dolgčas, in kar je še huje, ne, najhuje, preganjati ga morajo brez denarja. In, po Mihi Hočevarju, to preganjanje dolgčasa zna biti precej smešna zadeva. E, da je film popoln $ ni. Manjka mu rdeče niti. Skeči malce nihajo, enkrat so boljši, enkrat slabši. In še kakšna malenkost bi se našla za pripisovanje minusa. Je pa film predvsem simpatičen in vreden ogleda in zagotovo presneto dober potencial; in režiser že ima načrte za prihodnost. Saj res: igrajo dečk iz Grapefruita plus Polona Juh in Karmen Rupnik, k je na pravkar minulem festivalu domačega filma v Portorožu dobila tudi nagrado za stransko vlogo. SVET IGRAČ 2. Najbolj računalniška od vseh risank se vrača z nadaljevanjem, k je mnogo bolj bogat in izpopolnjen kot prvi del. Zrežiral jo je John Lasseter, glasove pa so znova posodili Tom Hanks ter Tim “mojster za vsex Allen, da ne govorim o Joan Cusack. Družinske komedije pri nas nekako zadnje čase ne vlečejo kaj preveč, ampak tale je menda zares prijetna in povsem osvežujoča. Menda pravim zato, ker je tole spet eden redkih filmov, k jih nisem videl. So pa tele informacije iz zanesljivih virov. Tako da... Tako da je na vrsti še Al Pacino, skupaj z odličnim Russell Crowom. V drami, imenovani PREBUJENA VEST, k jo je režiral Michael Mann, odgovornost prevzemajoči avtor Poslednjega Mohikanca in še nekaterih. Okej, je lahko film, v katerem igra Al Pacino, sploh slab? Sledeč Murphyjevim zakonom, je verjetno lahko. Vsekakor pa tale še ne spada med njih. (O Murphyju niti duha niti sluha.) Zgodba o vodilnem strokovnjaku tobačne tovarne, k ga odpustijo, njemu pa se prebudi vest in jih za grde grde skrivnosti, k jih pred svojimi kadečimi odjemalci skrivajo, toži, in to kar preko televizije ( in njen predstavnik je Pacino), je večplastna in natančna: ne le dobro odigrana, temveč dobro tudi zrežirana. Vsekakor preizkusite Dober tek. Peter Zupanc april2000 Kultura % Nagrajeni citrarji tudi v Ljubljani Med najboljšimi citrarji je bila tudi domačinka Fani Lapajne. V dvorani Doma Svobode Griže je bilo letos ponovno finale državnega tekmovanja slovenskih citrarjev, ki sta ga organizirala Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in RuD Svoboda Griže. V šestih kategorijah se je predstavilo 36 citrarjev, nekateri tudi v duetu in skupini. Najvišjo oceno strokovne žirije in s tem prvo mesto v skupni razvrstitvi sta prejela Jasmina Mandžuka iz Brežic in Dejan Praprotnik iz Posavca. Najboljši citrarji so se teden dni kasneje, 16. aprila, predstavili še na koncertu v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Da so se v finalu v Grižah res pomerili najboljši slovenski citrarji, dokazujejo risolte ocene strokovne žirije, ki jih je predsedoval Igor Saje, njeni člani pa so bili Cita Galič, Helena Letnar, Damir Zajec in Miran Krajšek. Žirija je namreč glede na doseženo število točk podelila kar 9 zlatih, 14 srebrnih in 9 bronastih odličij. Vsi nagrajenci so 16. aprila nastopili v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer so pred številnim občinstvom zaigrah po eno skladbi- co. Odličja sta jim izročila župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik KuD Svobode Griže Miran Krajšek. Prvim trem najboljšim je župan izročil tudi Špan-zlove grafike, Jasmina Mandžuka in Dejan Praprotnik pa sta prejela še zlato plaketo Griž. Kot je povedal Miran Krajšek, so se za koncert v ljubljanskem Cankarjevem domu odločili zato, ker je tako po številu citrarjev kot po kakovosti prireditev že dosegla takšno raven, da je primerna tudi za Cankarjev dom. Prav tako so s tem obeležili sprejetje novega zakona o glasbenih šolah, ki poučevanje citer uvaja tudi v glasbene šole. Koncert najboljših slovenskih citrarjev bo poslej vedno v Ljubljani, tako kot finale državnega prvenstva v Grižah, vsako drugo leto. Štihova dvorana je za citrarje že rezervirana za 21. april leta 2002. K. R., foto: T. T. MIŠ - MAŠ V GRIŽAH Kulturno društvo Svoboda Griže vabi vse, ki si želijo nastopiti na tradicionalni prireditvi MIŠ - MAŠ v Grižah, ki bo letos 4. junija v letnem gledališču Limberk v Grižah, da se prijavijo za nastop. Poleg tega vabimo vsa društva in posameznike, ki želijo udeležencem prireditve prikazati svojo dejavnost, da posredujejo svojo ponudbo s kratko obrazložitvijo. Prijave in ponudbe spreje- mamo do 10. maja 2000, na naslov: KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA GRIŽE, Migojnice 6, 3302 Griže. Palčičevo Prebodeno telo ljubitelji umetnosti so lahko v aprilu v Savinovem likovnem salonu v Žalcu uživali ob ogledu likovnega cikla Prebodeno telo, katerega avtor je akademski slikar Klavdij Palčič. Razstava je bila na ogled do danes (26.4.). Klavdij Palič prihaja iz Trsta, kjer se je rodil. Po študiju političnih ved v Trstu je diplomiral na Umetnostnem liceju v Benetkah. Med drugim je bil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu in predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev. Pri svojem umetnostnem ustvarjanju sega na področja slikarstva, grafike, ilustracije, kostumografije in scenografije. K. R. OBČINA ŽALEC OBVEŠČA, DA PODAIJŠip JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PROGRAMOV ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2000 (objava v UTRIPU št. 1). Vse vloge lahko zainteresirani na pripravljenih obrazcih oddajo vsak mesec do 10. v mesecu, do porabe sredstev na naslov: OBČINA ŽALEC, Savinjske čete 5, Žalec, s pripisom RAZPIS KULTURA. Razstavljala * Darinka Pavletič Lorenčak Utrinek z rastave V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila razstava likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak. Slikarka, ki jo Polzelani štejejo za svojo, ker je del svojega življenja preživela v tem kraju, je že vrsto let vpeta v sodobno slovensko likovno dogajanje. Vsa ta desetletja pa ostaja zvesta svojemu osnovnemu likovnemu prepričanju. Ves čas se vrača k slikanju narave in drobnih detajlov iz nje. V polzelsko kulturno dogajanje je bila vključena vsa njena družina. Slikarka je sodelovala kot članica dramske skupine, prav tako njena brata ter oče in mama. Sodelovali so pri takratni tamburaški sekciji, njena mama pa je igrala na bisernico. Zato so v kulturnem programu ob otvoritvi nekaj skladb zaigrah člani tamburaškega orkestra Polzela, podžupan Polzele, Stanko Novak, pa je spregovoril o slikarki in njenem delu. Razstava je bila dobro obiskana. T. Tavčar Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže je svoj jubilej obogatil tudi z novimi oblekami. Petdeset let uspešnega delovanja “Ko se za trenutek ozremo v čas, spoznamo njegovo razsežnost in nemalokrat smo nad njo presenečeni. Obdobje 50 let je za človeka življenjski mejnik, ki praviloma dokazuje njegovo zrelost in realni pogled na prihodnost. 50-letni jubilej zbora pa je v svoji veličini še mnogo žlahtnejši, saj ga izpisujejo posamezniki, Id so ga s svojo pripadnostjo izpisovali z vsako vajo, nastopom z ljubeznijo in odpovedovanjem. To je jubilej vsakega z vsakim, predvsem pa s pesmijo, ki je povezovala in umirjala, bogatila in razveseljevala”. Tako je zapisal uvodne misli v posebni brošuri ob 50-letnici ženskega pevskega zbora KuD Svoboda Griže predsednik društva Miran Krajšek. S podobnimi besedami je Miran Krajšek zboru čestital tudi na slavnostnem koncertu, s katerim so pevke obeležile svoj jubilej. Polna dvorana Doma Svobode v Grižah je bila prepričljiv dokaz, da krajani in mnogi drugi cenijo njihovo petje, da so del njih in njihovih ubranih glasov, ki ob številnih priložnostih bogatijo prireditve z lepo slovensko pesmijo. Uidi ta večer je bila pesem v ospredju njihovega slovesnega repertoarja. Zbor že od leta 1993 vodi zborovodkinja Breda Veber. Posebno pozornost so pevke namenile prvi pevovodkinji Justini Holobar in ji ob tej priložnosti izročile lep šopek. Sicer pa ta večer rož ni manjkalo kot tudi ne spominskih daril, ki so jih pevskemu zboru podeliti nekateri udeleženci koncerta. Prva sta na oder stopila Vera Kalčič, predsednica Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, in župan občine Žalec Lojze Posedel, za njima pa še predsednik Planinskega društva Zabukovica, predstavnik pevskega planinskega zbora Žalec in predstavnik moškega pevskega zbora Telekom Celje, ki so poleg čestitk in drugih lepih besed podeliti zboru lepa darila, katera bodo pevke vedno spominjala na ta slavnostni večer njihove petdesetletnice prepevanja. Kar nekaj pevk si bo ta večer zapomnilo tudi po bronastih in srebrnih Gallusovih značkah, ki jih je slovesno podelila vodja Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Žalec, Jožica Ocvirk. Vsem dobitnicam bronastih in srebrnih značk je iskreno čestitala in jim zaželela uspešnega prepevanja tudi v prihodnje. D. Naraglav Prva razstava Franca Dobnika Občina Vransko se )e odločila, da predstavi javnosti svojega občana, kiparja in rezbarja Franca Dobnika. Največji del svojega življenja je preživel v Čepljah pri Vranskem in se posvetil izključno ustvarjanju. Dobnikovo kiparsko delo se opira na njegovo široko tehnično znanje. V vseh fazah dela mu je najljubši material les, ki ga rezlja, modelira in s tem oplemeniti na njemu svojstven način, ne izogiba pa se tudi modeliranju v glini. V vsej širini rezbarskih ustvarjalnih možnosti se ne izogiba nalogam, ki mu jih les nudi, čeprav so zanj značilne na neki globji interes vezana dela načelno figuralnega značaja. Tako je Dobnik širok tudi glede likovne tematike, saj dela od preprostih nabožnih kipcev in žanrskih motivov do monumentalnih javnih spomenikov. Otvoritev prve razstave umetnika samouka bo 5. maja v Kulturnem domu Vransko, ob počastitvi občinskega praznika. Dela si bo možno ogledati vsak dan med 10. in 20. uro do 22. maja. Aleš Stopar Na Vranskem gasilski muzej Na Vranskem bo v soboto, 6. maja ob 10. uri v prostorih INDE Vransko slavnostna otvoritev novega muzeja na Vranskem, in sicer gasilskega. Gasilski muzej Vransko bo največji tovrstni muzej v Sloveniji, saj se bo ponašal z bogato zbirko gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj. Posebno znamenitost predstavljajo ogromne vodne brizgalke na lesenih vozovih iz 19. stoletja. Vsi eksponati so skrbno obnovljeni ter razstavljeni tako, da dobi obiskovalec natančen vpogled na ta del slovenske tehnične dediščine, ki je še dandanes prisotna v prostovoljnih gasilskih društvih po Sloveniji, ki imajo več kot 150 tisoč članov. Muzej bo odprt vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob četrtkih. V prihodnosti se bo gasilskemu muzeju pridružila še etnografska zbirka. Ogledi bodo vodeni, informacije pa je moč dobiti na Občini Vransko, tel. 703-2800 ati v Muzeju motociklov Vransko, tel. 5725-126,5725-017. T. T. Literarni večer v Grižah Krajevna skupnost Griže in skupine starejših (SONČNICE, LIPA, DOBRA MISEL) so pripravile literarni večer ob 100-let-nici rojstva mladinske pesnice Anice Čemej. Članice skupin so podale njeno kratko, a plodovito življenjsko pot. Prebrale so nekaj pesmi iz zbirke Metuljčki. Program je popestril Andrej Okorn s kitaro in učenci Sara, Jerneja ter David z glasbenimi tičkami. Prikazana je bila razstava njenih slikanic in zbirk. Literarni večer je bil izredno zanimiv, obudili smo spomin na Anico in njenega očeta, ki sta skoraj pred sto leti živela v Grižah. Magda Ježo vnik Kultura april2000 Dva dni lepega petja v Preboldu Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec in DPD Svoboda Prebold z moškim pevskim zborom, ki praznuje letos 80-letnico delovanja, sta v prostorih Osnovne šole Prebold ob pomoči šolskega kolektiva ter vseh občin Spodnje Savinjske doline organizirala letošnjo območno revijo odraslih pevskih zborov, Prebold je bil tako dva dni v znamenju kulturnega dogajanja, ki je znova dokazalo bogastvo lepe slovenske pesmi in razširjenost zborovskega petja v Spodnji Savinjski dolini. Savinjski komorni zbor KUD Svoboda Žalec Območno revijo-pevskih zborov, ki sta jo vodila Jožica Ocvirk in Silvo Javornik, je odprl član Sveta območne izpostave za vokalno glasbo Marko Slokar. Še pred tem je vse udeležence pozdravil preboldski župan Vinko Debelak. Revijo je pričel dekliški PZ Župnije sv. Pavel Prebold pod vodstvom zborovodkinje Karmen Zazijal. Ta sobotni večer so se zvrstili še Moški PZ kulturnega društva Ponikva z zborovodkinjo Anjo Legvart, MePZ KUD Polzela z zborovodjem Markom Slokarjem, MPZ KD Gotovlje z zborovodkinjo Zdenko Markovič, MPZ KD Petrovče z zborovodkinjo Metko Berk, ŽPZ KUD Svoboda Griže z zborovodkinjo Bredo Veber, MPZ KD Tabor z zborovodjem Emilijanom Lesjakom, MePZ KD Andraž z zborovodkinjo Katarino Pustinek, Savinjski oktet KUD Svoboda Žalec z umetniškim vodjem Emilijanom Lesjakom, MPZ PD Šempeter z zborovodkinjo Metko Jagodič-Pogačar in Savinjski komorni zbor KUD Svoboda Žalec z zborovodjem Matjažem Kačem. Nedeljsko revijo so pričeli pevci MPZ DPD Svoboda Prebold, ki jih že vrsto let vodi zborovodja Matjaž Kač. Za njimi so se zvrstili še Dekliški PZ KD Galicija z zborovodkinjo Anito Žolnir, Kvintet Dobroveljski fantje, ki ga vodi Romana Božič, MePZ KD Vransko z zborovodjem Francijem Lesjakom, Kvintet Lastovka KUD Polzela, ki ga vodi Franci Ogris, Dekliški PZ KD Braslovče z zborovodjem Markom Slokarjem, ŽPZ z zborovodkinjo Zdenko Markovič, MPZ KD Oljka Polzela z zborovodjem Markom Slokarjem, MPZ KUD Polzela z zborovodkinjo Mijo Novak in MePZ A CAPPELLA KD Petrovče z zborovodjem Mitjem Bervarjem. Revija se je končala z nagovorom Mirana Krajška, predsednika Sveta območne izpostave Sklada v Žalcu. Skupno je torej nastopilo 22 pevskih zborov, ki vključujejo več kot 400 pevcev iz vseh krajev Spodnje Savinjske doline. Vse zbore je skrbno poslušal tudi presojevalec kakovosti zborovskega petja Mitja Gobec, sodelavec Sklada republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je zadolžen za letošnje območne revije na območju celjske regije. V vseh osmih območjih posluša zbore, rezultat tega pa bo enoten kriterij za ocenjevanje zborov na vseh območjih. Jeseni bo koncert, na katerem se bodo predstavili najboljši zbori iz vseh osmih področij. Območna revija odraslih pevskih zborov v Preboldu je bila, kot je dejala Jožica Ocvirk, vodja izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Žalcu, ena boljših v zadnjih letih, vsekakor pa takšna, da se lahko kosa z ostalimi območji. Dejala je tudi, da bo strokovni presojevalec gotovo lahko prisodil kakšnemu zboru takšno oceno, da bo lahko sodeloval na medobmočni ravni. Ob tem je izrekla vso pohvalo vodstvu OŠ Prebold'za veliko organizacijsko pomoč pri izvedbi revije. Mitja Gobec pa je povedal: “Moram reči, da sem bil zelo presenečen nad številom pevskih zborov. Prijetno me preseneča dejstvo, da je precej mladih zborov in da je v starejših zborih precej mladih pevcev, kar je zgovoren dokaz kadrovske kontinuitete. Prav tako sem bil presenečen nad kakovostjo petja in številčnostjo posameznih zborov. Pravzaprav je pri vas že kar posebnost, da so zbori številčni, če to primerjam z drugimi območji, kjer je več manjših pevskih skupin kot so kvinteti, okteti... T\i v Preboldu smo imeli priložnost slišati le tri takšne pevske skupine, vsi ostali pa so bili že kar številni zbori. Vsekakor je to posebnost, ki potrjuje veliko zainteresiranost vaših ljudi za zborovsko petje. Tudi programi zborov so bili v teh dneh zelo zanimivi. Vidi se, da prihaja mladi rod zborovodij, ki je šolan, odprt v svet, ki obiskuje seminarje in se vsestransko usposablja doma in v tujini. To se odraža tudi v pesmih, ki jih pojejo. Organizacija obeh koncertov je bila na visokem nivoju. Tildi odziv poslušalcev je bil zelo velik. Iddi spontani aplavzi, s katerimi so nagrajevali pevce, so marsikaj povedali o zborih in o visoko osveščenem občinstvu, ki dobro pozna zborovsko petje. Skratka, o vsem lahko rečem le najlepše.” D. Naraglav Obvestilo o javnem razpisu V Uradnem listu št. 29/00 z dne 31. 3. 2000 sta objavljena tudi razpisa s področja kulture: RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE EV SOFIN ANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV EV PROJEKTOV, ki jih bo v letu 2001 financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo; razpisni rok se izteče 17. maja letos, razpisna dokumentacija pa je na razpolago na Upravni enoti Žalec, Ul. Savinjske čete 5; RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV EV PROJEKTOV S PODROČJA IJU-BITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI za leto 2001; razpisni rok se izteče 31. maja letos, razpisno dokumentacijo pa je mogoče dobiti na sedežu Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti / območna izpostava Žalec, Aškerčeva 9/a. i ‘ 1 j ! ps V ponedeljek, 10. aprila, se je v kulturnem domu na Polzeli zgodil prvi, informativni sestanek bralnega krožka, poimenovanega “Berimo z Manco Košir“. Njegova mentorica Magdalena Novak je že na prvo srečanje uspela privabiti dovolj zainteresiranih, da je krožek takoj zaživel in bo tako verjetno tudi v prihodnje. Krožek naj bi se sestajal vsakih štirinajst dni, njegov namen in želja pa sta predvsem branje čimvečjega števila različnih knjig in primerjanje bralnih izkušenj ter seveda druženje vseh članov krožka. V načrtu krožka so tudi vabila gostom iz sveta literature iz vse Slovenije. Takšna srečanja naj bi bila odprta za širšo javnost. Ideja za tovrstne krožke se je porodila na podobnih bralnih klubih, ki jih je dr. Manca Košir pred leti vodila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Andragoški center Slovenije je sedaj idejo povzel in širi mrežo aktivnih bralcev po vsej SlovenijL'v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Škofji Loki... Krožek, ki je bil pravkar ustanovljen na Polzeli, je edini v Celjski regiji. Navdušenci so še vedno vabljeni! Peter Zupanc Monodrama, ki ne ostaja na odru Rekviziter je igra, ki se začne kot redkokatera druga. Najbolj zato, ker prvih nekaj minut niti ne moreš biti prepričan, če se je sploh pričela. Saj v haljo oblečeni gledališki rekviziter, ki se pojavi na odru in si namesto igralcev prisvoji nalogo zabavati gledalce, za katere meni, da so se s prihodom zmotili vsaj v datumu, če ne v kraju, niti ni vsakodnevna stvar, ali ne? Toda Bogomir Veras to nalogo opravi ne samo zavzeto, z dobro merico osebne note, temveč gledalstvu ponudi tudi kratek zgodovinski in učni pohod skozi gledališke in operne igre ter skozi delovanje vsega tega čudnega teatra, ki se dogaja v teatru samem. Ob tem ne pozabi povedati kakšno pikro na račun režiserjev, seveda pa ošvrkne tudi kritike, in natančno ve, kje ponavadi sedijo. Odlično komedijo, ki ne ostaja na odru, temveč se vztrajno približuje gledalcem, sta napisala Eberhard Streul in Otto Schenk, zrežiral pa jo je Iztok Valič. Monodrama, ki vsebuje vse, od ljubezni do gledališča, ljubezni do nastopanja in aplavza, do ljubezni do osebe nasprotnega spola, premore torej vse in je tudi primerna skoraj za vsakogar, edino, česar v ponedel- jek, 10. aprila, v dvorani Doma II Slovenskega tabora v Žalcu ni premogla, je bilo občinstvo. Žalsko in okoliško občinstvo, ki ponavadi pokaže svojo ljubezen do gledališča, je tokrat razočaralo. In to prav pri igri, ki je požela že nekaj odličnih kritik po Sloveniji. Recimo, da je tole še ena od teh odličnih kritik. Kar pa je slabe kritike, leti predvsem na tiste, ki jih ni bilo. In morda si Bogomir Veras prav zato zasluži še večjo pohvalo, ker se je izjemno potrudil, kakor da bi bila dvorana povsem polna. Peter Zupanc Jubilejni koncert bo junija Godba Zabukovica, ki letos praznuje 120-letnico obstoja, se že pripravlja na jubilejni koncert, ki bo 24. junija v Domu Svobode v Grižah, prav tako pa na nastop dan kasneje, ko bodo v letnem gledališču Limberk njeni gostje številni pihalni orkestri. Medtem se vrstijo tudi drugi nastopi. Godbeniki iz Zabukovice so v marcu igrali na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, zatem pa so v domači dvorani pripravili tradicionalni pomladanski koncert, ki so ga posvetih materinskemu dnevu. V okviru kul- turnega dneva OŠ Griže so nastopih tudi za učence šole, pred koncertom pa so osnovnošolce seznaniti z instrumenti ter delovanjem godbe. Učenci griške šole pripravljajo raziskovalno nalogo o preteklosti godbe Zabukovica, ki bo ob jubileju izšla v posebni brošuri. K.R. Knjiga o Žovneku in Žovneških Kultur n o-zgodovinsko društvo Žovnek - Braslovče se pripravlja na izdajo knjige o Žovneku in Žovneških, pri čemer bo društvo nastopilo kot založnik. Dohodek bo vložen v urejanje grajskih ruševin. Za izdajo knjige so se odločili, ker število obiskovalcev gradu Žovnek hitro narašča, vzporedno s tem pa tudi zanimanje za zgodovinsko gradivo o gradu. V okviru tega so na zadnji razširjeni seji upravnega odbora sprejeli tudi odločitev, da bodo na gradu Žovnek uvedli dežurstvo članov društva, ki bodo obiskovalcem dah osnovne informacije o gradu in aktualnostih na njegovem področju ter razpoložljivo gradivo. Kot je povedal predsednik društva Franc Kralj, je za uspešno nadaljevan- je obnove tega pomembnega zgodovinskega objekta trenutno najvažnejša napeljava elektrike. Za to imajo pridobljeno vso potrebno dokumentacijo in vehk del sredstev od 3,5 milijona tolarjev, kohkor znaša predračun. Računajo tudi na pomoč občine Braslovče, ki je po zaključku delitvene bilance nekdanje občine Žalec lastnik gradu Žovnek. T. Tavčar april2000 ŠPORT Kapetanka ekipe in najboljša strelka Špela Jaušovec prevzema pokal. Teniški klub Žalec IŠČE * PROSTORNIM ZA UREJANJE teniških igrišč za sezono 2000. Interesenti naj se javijo v Bergmannovi hiši (bivši vrtec ob Občini), pr! gospe Branki Gorišek. Made rokometašice 2. v državi V nedeljo, 16. aprila, je v športni dvorani KRIMA v Ljubljani potekalo finale za mlajše deklice A, letnik 1987. Nastopile so ekipe iz Izole, Celja, Krima in Žalca. V 1. tekmi so Žalčanke premagale Krim z rezultatom 11: 9, v finalni tekmi pa je bila zmagovalna ekipa Celje (14:12). Tako so Žalčanke dosegle odlično drugo mesto v državi. Na tem turnirju je bila proglašena tudi najboljša vratarka, in sicer vratarka Žalca Patricija Antolin. Proglasili pa so tudi najboljšo strelko turnirja. Ta naslov si je prislužila Špela Jaušovec s 15. zadetki, ki je v celotnem prvenstvu v “polno” zadela 102-krat. Za uspehe gre vsekakor tudi velika zahvala trenerki Mojci Derčar in Alešu Filipčiču za taktično vodenje finalnega boja. Žalski rokometni klub so odlično zastopale: T. Piki, P. Antolin, K. Karažija, Š. Jaušovec, T. Vinder, D. Futač, P. Pilih, T. Verdel, S. Kenjalo, P. Žertek, S. Grm, M. Korun, Stegnarjeva, T. Prislan in S. Laznik. Tenis klub Trje 2000 Od sredine januarja tega leta so v KS Galicija bogatejši še za eno društvo. Ljubitelji tenisa so namreč ustanovili teniški klub Trje 2000, ki ima za . poglavitni cilj dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov, odraslih ter boj proti drogi. Hkrati pa povezovanje krajanov v krajevni skupnosti Galicija ter druženje krajanov s krajani iz sosednjih krajevnih skupnosti. Poleg tega se bodo intenzivno vključili v izgradnjo osnovne šole Trje, katere gradnja naj bi se pričela v letošnjem letu. Seveda pa bodo člani kluba na čelu z vodstvom sodelovali pri izgradnji teniških igrišč ter skrbeli za njihovo vzdrževanje in upravljanje. Do ustanovitve kluba' je prišlo zelo spontano. Ideja se je pravzaprav porodila na teniškem pikniku štirih družin, ki so ga organizirali na igrišču na Ponikvi skupaj z družinskimi člani in prijatelji. Že v jesenskem času so stekle priprave za ustanovitev kluba. Ob tem je bil organiziran tudi tenis turnir in izpeljan kostanjev piknik z zborom, na katerem je sodelovalo 29 ustanovnih članov, ki so na občnem zboru 14. januarja letos tudi uradno ustanovili svoj klub. V klubu je sedaj včlanjenih že preko 50 članov, v društvo pa vabijo tudi druge ljubitelje tenisa in prostovoljnega dela. D. N. Člani kluba Trje 2000 za lepše in kakovostno življenje svojih otrok so resno zastavili svoje delo in poslanstvo Šolska športna tekmovanja v občini Žalec Po končanih občinskih tekmovanjih so se nadaljevala področna tekmovanja na področju osnovnošolskega športa. Šole iz žalske občine so dosegle lepe športne uspehe: KOŠARKA: Mlajši dečki I.OŠ Žalec so postali področni prvaki v košarki in nadaljujejo tekmovanje na 1/4 finalu DP. ROKOMET: Mlajše deklice I. OŠ Žalec so dosegle prvo mesto na 1/2 finalu področnega prvenstva in na finalu dosegle odlično 2.mesto. ODBOJKA: Starejše deklice OŠ ŠEMPETER so dosegle prvo mesto v 1/4 finalu šolskega DP in v 1/2 finalu dosegle tretje mesto. Starejši dečki OŠ ŠEMPETER so prav tako dosegli prvo mesto v 1/4 šolskega DP, čaka pa jih še nastop 1/2 DP. Mlajše deklice OŠ ŠEMPETER so dosegle 3. mesto na področnem prvenstvu, medtem ko so mlajši dečki OŠ ŠEMPETER postali prvaki. STRELJANJE.: Ekipa I.OŠ Žalec je postala ekipni osnovnošolski državni prvak. Vsem učencem, športnim pedagogom in trenerjem čestitamo za odlične športne uspehe! ZŠD - Žalec Anita Seles Rok najmlajši šahovski prvokategornik Nedavno se je končal 21. šahovski festival Bled 2000. Tildi letos se je turnirja udeležilo mnogo vrhunskih igralcev. Največ zanimanja je veljalo mlademu še ne štirinajstletnemu Kitajcu Bu Xiangzhi, ki je v mesecu marcu osvojil zadnji velemojsterski bal in postal najmlajši velemojster na svetu. Na tem turnirju pa smo tudi Savinjčani imeli svojega predstavnika, ki se je imenitno odrezal. Še ne enajstletni Rok Hržica iz Prebolda je namreč na tako imenovanem “B” turnirju v devetih partijah remiziral s štirimi mojstrskimi kandidati, z enim mojstrskim kandidatom je zmagal in z enim izgubil. Prav tako pa je enkrat remiziral ter enkrat zmagal in enkrat izgubil s prvokategorniki. Štiri točke in pol so ob moči njegovih nasprotnikov zadostovale, da je postal najmlajši slovenski šahovski prvokategornik in hkrati najmlajši Slovenec na mednarodni ELO rating listi. D.N. Kitajec Bu je Roku Hržici velik vzornik. Na prvo srečanje z njim paga bo spominjala tudi ta fotografija. Koledar športnih prireditev v občini Žalec datum prireditev kraj organizator 29. 4. 2000 18. pohod in 6. gorski tek Bmica PD Liboje 29. 4. 2000 OP TZS (do 14 let) Žalec Teniška akademija 8. do 12. 5. Veter v laseh Žalec športna društva in OŠ občine Žalec 27. 5. 2000 Zaključna prireditev Veter v laseh Žalec občina in ZŠD 27. 5. 2000 teniški turnir županov in poslancev Žalec občina in ZŠD Koledar tekmovanj Koledar tekmovanj športnorekreativnih iger Spodnje Savinjske doline (ŠRI) 2000 Komisija za rekreacijo pri ZVEZI ŠPORTNIH DRUŠTEV OBČINE ŽALEC je na sestanku v Žalcu sprejela program in določila koledar športnorekreativnih iger Spodnje Savinjske doline za leto 2000 (ŠRI). Podoben model tekmovanj je že potekal pod imenom DELAVSKE ŠPORTNE IGRE. Vabimo vse delovne organizacije, KOLEDAR ŠPORTNIH AKTIVNOSTI: podjetja, zasebnike, ki vam šport pomeni zabavo, obnovo sil po napornem delovniku, da se na ZŠD občine Žalec, UL. Savinjske čete 4, prijavite do 15. 5. 2000. Prijavnice dvignete na Zvezi oz. vam jih lahko pošljemo po pošti. MALI NOGOMET in ATLETIKA MAJ KOLESARJENJE, TENIS, ODBOJKA (na mivki) JUNIJ RIBOLOV in PLAVANJE JULIJ BALINANJE in PLANINSKI POHOD AVGUST DUATLON SEPTEMBER TEK v naravi SEPTEMBER LOKOSTRELSTVO SEPTEMBER GORSKO KOLESARJENJE SEPTEMBER STRELJANJE OKTOBER ODBOJKA OKTOBER ŠAH in KOŠARKA OKTOBER BADMINTON NOVEMBER ELEKT.PIKADO NOVEMBER NAMIZNI TENIS DECEMBER KEGLJANJE DECEMBER SMUČANJE DECEMBER Vse dodatne informacije dobite po TEL.: 710 - 1961 (Anita Seles) Zveza športnih društev občine V Trnavi ustanovili športno društvo V krajevni skupnosti Trnava je športna dejavnost že dolgo zelo uspešna. Organizirano delo je do nedavnega potekalo v okviru športne sekcije pri krajevni skupnosti. Od letošnjega aprila dalje pa bo delo teklo v okviru novoustanovljenega Športnega društva Trnava. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 8. aprila v pred časom zgrajenem športnem objektu, so za predsednika društva izbrali Matjaža Rožiča. Delo društva se bo nadaljevalo po že ustaljenih tirnicah. Med najbolj množičnimi so nogometna in šahovska sekcija ter sekcija za rekreacijo, za katero so posebno zagrete ženske vseh treh vasi. O uspešnem delu in športnih aktivnostih društva odslej priča tudi lep kozolec z vitrinama, ki se lepo umešča v okolje ob šoli. D.N. Memorial Mirana Roterja Krajevna skupnost Trnava praznuje 10. aprila krajevni praznik, ki je posvečen začetku šolstva v tem kraju. Ob tej priložnosti so pripravili več prireditev. Med njimi je tradicionalni šahovski memorial v spomin na Mirana Rotarja, ki je veliko naredil na področju športnega življenja v kraju. Letošnji memorialni šahovski turnir je bil že šesti po vrsti. Z njim so začeli že leta 1995. Ttimir poteka med ekipami šahistov iz Orle vasi, Trnave in Šentruperta. Uidi letos so bili najboljši šahisti Šentruperta in tako že drugič zapovrstjo osvojili prehodni pokal. Naslednje leto si bodo znova prizadevali za zmago, saj si želijo dobiti pokal Mirana Rotarja, ki je bil Šentrupertčan, v trajno last. D.N. Veter v laseh, s športom proti drogi Vseslovenska družbena akcija Veter v laseh, s športom proti drogi bo letos potekala v vseh KS občine Žalec od 8. do 12. maja letos. Nosilci akcije bodo vse osnovne šole, vrtci in športna društva v občini Žalec. Vsi mladi po srcu se naj pridružijo športnim aktivnostim v Petrovčah, Galiciji, Pirešici, Ponikvi, Libojah, Grižah, Gotovljah, Vrbju, Šempetru in Žalcu. Glavna prireditev vseh zmagovalcev bo v soboto 27.5.2000 v ŠPORTNEM CENTRU ŽALEC. Na njej bodo nastopile zmagovalne ekipe, ki bodo tekmovale na akcijskih prireditvah v svojih športnih društvih, šolah... Program VETRA V LASEH: rolanje, košarka (2 dečka + 1 deklica), odbojka (2 dečka + 2 deklice), risanje na asfalt, ples na vetru, skateboarding, tenis, namizni tenis, streljanje... Namen akcije je, da se bodo mladi zabavali in družili z in ob športu. Zveza športnih društev občine Žalec ŠPORT april2000 KARATE Člansko prvenstvo Slovenije v Žalcu Na prvenstvo Slovenije v karateju za članice in člane, ki je potekalo pred dnevi v dvorani športnega centra Žalec, je bilo nekaj zelo zanimivih dvobojev. Med 183 tekmovalkami in tekmovalci iz 39 klubov so bili najuspešnejši žalski karateisti, ki so osvojili dva naslova in dvakrat 2. mesto. V izvajanju kat med moškimi, je po ostrem boju slavil najstarejši Mitja Stisovič iz Petrovč. V ekipnem delu kat je bila majhna konkurenca. Prav nasprotno pa je bilo v športnih borbah. V najlažji kategoriji, do 35 kilogramov, je presenetila Žalčanka Teja Šavor, ki je premagala favorizirano Matejo Bukovnik (Kovinar Maribor). V moški konkurenci je v najlažji kategoriji do 60 kilogramov ponovno blestel Damir Vrbanič (srebrna medalja iz EP 1998). V kategoriji do 75 kilogramov tokrat zaradi poškodbe ni nastopil Matjaž Končina iz Žalca. V kategoriji do 80 kilogramov je bil lanski prvak Gregor Jančič iz Žalca drugi, potem ko je izgubil z reprezentančnim kolegom Mihom Božičem iz Idrije. V absolutni kategoriji so se tekmovalci pomerili še enkrat, največ uspeha pa je imel Gregor Jančič (Žalec), ki je po tem, ko je premagal Davida Lavriča (Shotokan Lj.), Saša Vaša (Krško) in še nekatere, po izenačenem dvoboju klonil šele v finalu proti Danielu Gospiču iz Rogaške Slatine ter osvojil drugo mesto. Prvenstvo si je ogledalo okoli 700 gledalcev, ki so s prikazanim lahko bili zadovoljni. Podobno je lahko zadovoljen tudi selektor državne reprezentance, ki mu ni bilo težko sestaviti ekipe za EP v začetku maja v Istanbulu v Hirčiji. V tej ekipi so s celjskega območja samo trije Žajčani in sicer: Teja Šavor v konkurenci žensk, Damir Vrbanič v kategoriji do 60 kilogramov in Gregor Jančič v kategoriji do 80 kilogramov in ekipno. Odprto prvenstvo Milana Kadetska in mladinska reprezentanca Slovenije je nastopila na enem najmočnejših turnirjev na Odprtem prvenstvu Milana, kjer so nastopih tekmovalci iz najmočnejših držav v Evropi - Francije, Španije, Italije, Hrvaške. Od šestih žalskih karateistov so se kar trije borih za medalje. Robi Lukač je v športnih borbah kadetov do 65 kilogramov izgubil šele v finalu in osvojil drugo mesto, Luka Marič v konkurenci kadetov do 60 kilogramov izgubil borbo za bronasto medaljo in osvojil peto mesto, prav tako tudi Blaž Skok v kategoriji mladincev in članov do 75 kilogramov ter osvojil 5- mesto. Sašo Dordevič, Dejan Lukač in Janko Skok so izgubili v 2. kolu. Turnir članskih reprezentanc - Teji Šavor in Gregorju Jančiču bronasti medalji Na enem od pripravljenih turnirjev na 35. člansko EP v Istanbulu maja letos, je nastopila tudi slovenska članska reprezentanca, v kateri sta tudi žalska karateista Teja Šavor in Gregor Jančič (Matjaž Končina zaradi poškodebe ne nastopa). Oba sta izgubila le s predstavnikoma Slovaške in osvojila 3. mesto oziroma bronasto medaljo in sicer Teja Šavor v športnih borbah do 53 kilogramov, Gregor Jančič pa v športnih borbah do 80 kilogramov. I. Pokalna tekma za dečke in deklice v Ljubljani - Andreja Majer tretja V športni dvorani Kašelj v Ljubljani se je zbralo 330 tekmovalk in tekmovalcev. Med njimi tudi žalski mladi karateisti. Še največ uspeha je imel Andrej Majer, ki je v športnih borbah starejših dečkov do 45 kilogramov osvojil tretje mesto. Silvo Marič Pionirke Braslovč državne prvakinje Strelska družina Braslovče v letošnjem letu praznuje 70-let-nico delovanja. Kljub občasnim težavam spada med tista društva na območju Braslovč, ki so veliko prispevala k zanimivim aktivnostim na področju športa in tudi drugih dejavnosti. Do sedaj so posamezniki in ekipe dosegli največ uspeha v streljanju z vojaško puško. V sezoni 1999/2000 pa so se uveljavili tudi v streljanju z zračno puško in to v kategoriji pionirk. Že v začetku sezone so posamezni rezultati vzbujali upanje, da se bo ekipa uvrstila med najboljše v državi. Po osvojenem prvem mestu na regijskem prvenstvu so se uvrstili na državno prvenstvo, ki je bilo v Lendavi. Čeprav so se mlade strelke marljivo pripravljale, pa so vseeno odšle na tekmovanje z malo bojazni in vehko željo, da bi se vrnile z vsaj tretjim mestom. Ekipo sta sestavljali Maja Guček in Karin Hofman, ki sta že izkušeni strelki, tretja tekmovalka v ekipi pa je bila Patricija Hofman, ki je stara šele 12 let in temu primemo neizkušena. Vse po vrsti so uspešno streljale in od 600 možnih krogov dosegle 517 krogov, tako da so ekipno osvojile prvo mesto. Uspeh je dopolnila še Maja Guček, ki je osvojila tretje mesto. Ob tem uspehu je bilo veselje strelk, trenerja Matjaža Kralja, članov društvenega vodstva in seveda staršev, ki so strelce spremljali na tekmovanju, nepopisno. Doseči naslov državnega prvaka v športni panogi, v kateri so slovenski strelci med najboljšimi na svetu, Rajmund Debevc pa tudi večkratni svetovni rekorder, je izjemen dosežek. Izjemen uspeh, ki so ga dosegle strelke SD Braslovče, je vzpodbuden za še nove športne dosežke in uspešno delo z mladino. T. Tavčar Trener Matjaž Kralj in strelke Maja Guček ter Patricija in Karin Hofman. Uspešni kadeti Plime Prebold V Športnem društvu Partizan Prebold že vrsto let uspešno vzgajajo mlade športnike. Največ uspeha imajo pri košarkarjih. O uspehih slednjih v Savinjski košarkarski figi smo že poročali, tokrat pa predstavljamo kadete KK PLIMA Prebold, ki so končali s tekmovanjem v D. kadetski slovenski košarkarski ligi. Med 130 moštvi so osvojili 37. mesto, kar pomeni enega največjih uspehov za skromen košarkarski kolektiv iz Prebolda. Regijska prvaka med osnovnošolci Jernej in Ksenija Novak. Ksenija in Jernej regijska prvaka Društvo šahovskih mentorjev Celje je tudi letos pripravilo šahovsko ligo učencev in učenk celjskega območja. Nastopilo je okoli 140 šahistov iz 21 osnovnih šol, ki so se pomerili v 4 krogih. Zadnji, 4. krog, je bil na OŠ Polzela. Tekmovanje DŠM Celje sta pomagala organizirati šahovski klub Polzela in Športna zveza občine Polzela, ki je za tri najboljše pripravila medalje. Vrstni red 4. kroga: 1. Peter Lendero (OŠ Velenje) - 6,5 točk, 2. Klemen Četina (OŠ Vransko) - 6,5 točk, 3. Ksenija Novak - 6,4 točke, Jernej Novak - 6 točk (oba OŠ Prebold), 5. Suzana Švent (OŠ Dobrna) - 5,5 točk, itd. Končni vrstni red po 4. krogu - fantje: 1. Jernej Novak 140 točk (OŠ Prebold), 2. Klemen Četina 130 (OŠ Vransko), 3. Peter Lendero 120 (OŠ Livada). Deklice: 1. Ksenija Novak 114 točk (OŠ Prebold), 2. Suzana Švent 97 točk (OŠ Dobrna), 3- Lidija Čadej 40 točk (OŠ Dobje) itd. T. T. Savinjski Hopsi peti Savinjski Hopsi so v 10. kolu 2. dela fige Kolinska gostovali v Kranju ter se pomerili z ekipo Triglava. Srečanje, ki je odločalo o petem mestu na prvenstveni lestvici so dobili Polzelani z rezultatom 67 : 64 (31 : 26). Gostitelji so srečanje začeli slabo, tako da so Hopsi že v 10. minuti vodih za 7 točk prednosti 20 : 13. V nadaljevanju so nekoliko popustili, vendar pa so prvi del srečanja vseeno dobili. V drugem delu so Polzelani ves čas vodih, srečanje pa je bilo odločeno, ko je pol minute pred koncem Krejič zgrešil met za tri točke, kar so Polzelani znah izkoristiti in si pridobiti pomembno zmago, ki je odločala o petem mestu. Za Hopse so bih tokrat uspešni: Kadič 5, Kobale 2, S. Udrih 7, Kahrimanovič 18 in Cizej 20 točk, ki pa je odlično odigral tudi v obrambi. T.T. Kapetan Matjaž Cizej, ki je blestel v Kranju in je tudi najbolj zaslužen za zmago Hopsov. Tekmovalci in tekmovalke, ki so osvojili zlata odličja. Od leve proti desni: Katja Cafuta - borbe do 63 kg, Mitja Potočnik - borbe nad 70 kg, Uroš Štajner - fome 4,3 kup, Simon Jan - borbe do 80 kg in Roman Pungartnik - forme 2,1 kup. Osvojili 13 odličij V Rdeči dvorani v Velenju je bilo državno prvenstvo v tek-wonduju. Po ekipnem prvenstvu so tekmovalci Taekwon-Do kluba SUN Braslovče ponovno dosegli velik uspeh za člane in mladince. Nastopilo je 145 tekmovalcev iz 11 klubov Slovenije v različnih kategorijah. Braslovški tekmovalci in tekmovalke so s tega državnega tekmovanja odnesli pet zlatih, pet srebrnih in tri bronasta odličja. S tem nastopom so si kar trije tekmovalci odprh vrata v državno reprezentanco za evropsko prvenstvo za mladince in člane, ki bo letos maja v Edinburgu na Škotskem. T.T. Mladi žalski strelci z bero pokalov in medalj letošnje strelske sezone. elsko društvo Jute k Žalec v državnem vrhu Prizadevno delo strelskih zanesenjakov, med katerimi je Janko Melanšek, in rezultati, ki jih strelci dosegajo že 15 in več let zapovrstjo, bi nedvomno veljalo nagraditi z izgradnjo sodobnejšega, dobro zračenega in prijetnejšega strelišča. To je eden od ciljev strelskega društva Juteks. Janko Melanšek že 17 let dela z mladimi strelci. Skoraj ves svoj prosti čas namenja temu športu in vzgoji mladih. V vseh teh letih si je pridobil vehko trenerskih izkušenj in znanja, ki mu omogoča, da vedno dobro pripravi svoje varovance na tekme in da zna pridobiti vedno nove mlade za resno in zagnano delo v strelskem športu. Posebno ponosen pa je v letošnjem letu na dve dekleti, saj se te redkeje odločajo za ta šport, čeprav so v večina primerov lahko celo boljša od fantov, saj so običajno bolj vestna, umirjena, precizna. To so nedvomno tudi lastnosti Polone Bitenc in Tadeje Urankar, ki sta kot posameznici na državnem prvenstvu osvojili bronasto in srebrno medaljo. Prva pri pionirjih in druga pri mlajših mladincih. Polona je v konkurenci 50 tekmovalk le za štiri kroga zaostala za zmagovalko, Tadeja pa celo samo en krog. Glede na to, kot je povedal Melanšek, da se je s strelskim športom začela ukvarjati šele pred osmimi meseci, je to rezultat, ki je naravnost fantastičen. Njeno nadarjenost za strelski šport so hitro opažih tudi pri strelski zvezi in ji dodelili status kategorizirane športnice. Glede na dosežene rezultate na državnem prvenstvu in na drugih tekmah ji najverjetneje sledi tudi povabilo v reprezentanco. Poleg uspehov Polone in Tadeje ne gre pozabiti še na Uroša Vogrinca, ki je bil najboljši strelec državne hge pri pionirjih. V tej ligi so bih žalski pionirji celo skupni zmagovalci. Ta naslov so si pridobili s petimi zmagami in dvema drugima mestoma (od sedmih kol). Pionirji pa so poštah zmagovalci tudi regijske hge in za nameček postavili še regijski rekord glede na število zadetih krogov. Svoj veliki letošnji uspeh so dopolnili še z drugim mestom na državnem prvenstvu. Tli pa so, poleg že omenjenih, poskrbeti za presenečenje tudi strelci članske ekipe, ki so le za krog izgubiti tretje mesto, so pa premagali ekipo Ohmpije, v kateri je streljal tudi Rajmund Debevc. Pri tem se je najbolj izkazal Andrej Trifunovič, ki je prispeval največ za skupnihl737 krogov, kar je članski družinski rekord. D. Naraglav april2000 Pisma bralcev, prve objave Pisma bralcev Odgovor na pismo Davorja Korena iz Šempetra Kdo lahko ukine naselje? Občinski svet občine Žalec je na svoji seji dne 30. septembra 1999 na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in 8/90), pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni Ust SRS, št. 11/80 in Uradni list RS, št. 58/92 - Odločba US RS) na podlagi 24. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99) prejel ODLOK o odpravi naselja Dobrteša vas in njegovi združitvi z naseljem Šempeter v Savinjski dolini ter uvedbi enotnega uličnega sistema v novem naselju. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 88 z dne 29- 10. 1999. S tem odlokom je na območju Občine Žalec odpravil naselje Dobrteša vas in ga združil z naseljem Šempeter v Savinjski dolini, tako da območje dosedanjega naselja * Dobrteša vas in območje dosedanjega naselja Šempeter v Savinjski dolini tvorita enotno naselje Šempeter v Savinjski dolini, za katerega je uvedel ulični sistem. Na podlagi zgoraj navedenega odloka je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Velenje - Izpostava Žalec pripravila sezname starega in novega stanja ter izdelala seznam novih uličnih hišnih številk, vsem lastnikom stavb in poslovnih prostorov je izdala sklepe o preštevilčenju hišnih številk in izvedla spremembe v evidencah oziroma na terenu v skladu s tem odlokom. Občinski svet Občine Žalec je v 5. členu navedenega odloka določil tudi obveznosti, ki izhajajo iz naslova sprememb v osebnih dokumentih občanov in dokumentih pravnih oseb. To obveznost je določil občanom in pravnim osebam. To so dejstva v zvezi z vsebino postavljenega vprašanja. Odgovor na samo vprašanje “Kdo lahko ukine naselje?” pa povzemam iz obrazložitve odloka o odpravi naselja Dobrteša vas in njegovi združitvi z naseljem Šempeter v Savinjski dolini ter uvedbi enotnega uličnega sistema v novem naselju, ki je bila podana na seji občinskega sveta ob sprejemanju odloka. Pobudo za spremembe, ki so predmet tega odloka, je dala Krajevna skupnost Šempeter v Savinjski dolini Občinskemu svem Občine Žalec, ki je pristojen za odločanje o predmetnih spremembah naselja in uvedbi uličnega sistema v novem naselju. Predlog odloka je bil pripravljen na podlagi dokumentacije, ki jo je posredovala Krajevna skupnost Šempeter, javne razgrnitve ter javne obravnave, ki jo je vodila in zaključila KS Šempeter v Savinjski dolini. V času javne obravnave, ki je potekala 29. julija 1999, je Upravna enota Žalec Občino Žalec pisno seznanila s posledicami ukinitve naselja in spremembo naslovov v novo nastalem naselju. Pri tem je bil podan okvirni izračun stroškov, ki bodo bremenih posamezne državljane in pravne osebe pri urejevanju obveznosti iz naslova prijave spremembe prebivališča. Upam, da sem na vaša vprašanja argumentirano odgovoril in da je iz odgovora razvidno, da državni organi Republike Slovenije v- tem primeru prebivalcem naselja Šempeter v Savinjski dolini niso povzročili nepotrebnih skrbi in obveznosti. Apel, ki sem ga posredoval v sredstvih javnega obveščanja, je imel predvsem namen opozoriti državljane na to, da se s sprejemom novega zakona o upravnih taksah spreminja tudi višina taks, kar bistveno podraži ureditev dokumentov. Na te odločitve pa organ, ki je zadolžen za vodenje registra, nima vpliva. Miran Krajšek, dipl. upr. org. vodja oddelka Za upravne notranje zadeve Prve objave Moja mama Moji mamici je ime Ivana. Njeno glavo krase lepi rjavi lasje. Oči so kot biseri v temi. Njen glas je nežen kot pomladna sapica. Moja mamica ima majhno, ampak dobro srce. Vedno mi pomaga in me tolaži. Svojo mamico imam rada zato, ker me je rodila, dojila in ker je takšna, kot je. Romana Žagar, 4. b • OŠ Petrovče Moja mamica je po srcu prijazna, velikodušna, pravična in včasih preveč popustljiva. Zna biti pa tudi zelo stroga. Rada se smeji, skratka je zelo vesele narave. Zelo rada poje in pleše. Najbolj srečna pa je, ko se s kolesi odpeljeva v naravo. Ustavi se ob lepotah narave in vsa narava ji je po svoje zanimiva. Njeno postavo krasijo lepi, sijoči, srednje dolgi lasje. Ima majhne, rjave oči in majhne ustnice. Je srednje velika in suha. Moje srce se veseli, ko me pogleda v oči in reče: “Zame si najlepši ti!x Sašo Verdel, 4. b OŠ Petrovče Imam mamo, ki jo imam zelo rad. Njena prijaznost je neizmerna. Ko se zjutraj zbudim, me poljubi in pospremi v šolo. Zvečer me za lahko noč poljubi in pokrije z odejo. Moja mama ima skodrane lase in prijazen nasmeh. Včasih je tudi malo “sitna”, a jo imam vseeno rad. Z mano se crklja, uči me in mi povsod pomaga. Moja mama je srednje postave in je zelo delovna. Z njo se zelo dobro razumem in jo ubogam. Včasih jo malo “zafrkavam”. Toda kadar jo jezim ob nepravem času, jih potem pošteno dobim. Ampak meni se zdi moja mama najboljša mama na svetu in zato je za nobeno ceno ne dam. Pomagam ji pri hišnih opravilih in mi je za to hvaležna. Najraje je zavitek in sladoled. Ko pa se učim, me vedno vpraša za kateri predmet. Meni se zdi moja mama zelo dobra in jo imam tako rad kot ona mene. Kristjan Zimaj, 4. a OŠ Petrovče Za dežjem vedno posije sonce Imam prijateljico Sanjo. Prebiva v istem poslopju kot jaz in druživa se že od malih nog. Zelo rada se ukvarja s športom in je droge ne mikajo. Pa vendar nepremišljenost lahko človeka marsikaj nauči, sploh če se ne izteče dobro. Sanja je prišla v prvi letnik ekonomske gimnazije. Spoznala je veliko novih sošolcev in sošolk in z nekaterimi postala prava prijateljica. Zvečer, ko sva govorili po telefonu, sem bila kar malo ljubosumna, ampak najinega prijateljstva se ne pretrga kar tako, vsaj tako sem mislila takrat. Po nekaj tednih šole sva se s Sanjo vse manj dražih. Vedno bolj je odhajala v Celje k novim sošolkam in sošolcem. Najprej mi to ni bilo ravno všeč, a mislila sem, da je to navada in pustila sem jo, da uživa v svoji, meni nepoznani dražbi. Takrat sem naredila vehko napako. Naslednji dan me je Sanjina sošolka obvestila o Sanjinih nerednih obiskih treninga. Spoznala sem, da s Sanjo ni vse v redu. Takoj, ko sem prišla iz šole sem poklicala Sanjo, naj gre z mano na sprehod, da se po dolgem času spet pogovoriva. “Žal,” je rekla. Vedela sem, da gre v Celje in odločila sem se, da ji sledim. Taksist, ki je peljal Sanjo, je vozil počasi, tako da sva z mojo starejšo sestro lahko sledili. Prispeli smo na najodročnejši kraj v Celju in sestra je zmajala z glavo. Vedela sem in tudi kmalu spoznala, da to ni bil kraj, kjer bi se zbirali odlični športniki, temveč kraj, kjer se zbirajo odvisniki, ki so nujno potrebni droge. Spoznala sem drugačno Sanjo. Ne bi mogla biti bolj potrta in žalostna, kot sem bila tedaj. V prsih sem čutila neizmerno bolečino, ki je kakor igla zbadala moje srce. Očitala sem si napako, ki se ne sme ponoviti. Ko sem prišla domov, sem se zaklenila v sobo. Mislila sem le še na drugačno Sanjo. Solze nisem več zadržala in lile so v potokih. Zbrala sem se šele po nekaj urah in takrat sem poiskala vse knjige, ki sem jih našla o odvisnosti in zdravljenju. Želela sem si prijateljico nazaj in z močno voljo mi je uspe- lo. Trajali so tedni, da sem se s Sanjo končno lahko pogovorila in jo tudi pregovorila o zdravljenju. Poiskali sva tudi zdravniško pomoč. Po korakih nama je uspelo. Počasi je spet začela obiskovati treninge. Vehko je bilo radovednežev, ki so iz muhe delali slona in zbadali Sanjo, čeprav je bila ta muha zdaj večja kot slon, a Sanja je močna osebnost in je to z mojo pomočjo prebrodila. Nikoh se ne zavedamo, kako nas lahko nepremišljenost spelje na stransko pot. Zdaj na naju s Sanjo sije sonce zmage. Tako naj tudi ostane. Lara Koren, 7. a I.OŠ Žalec Kako mu naj povem, da mi je všeč? Pošlješ mu pisemce in se podpišeš z začetnicami imena. Poveš mu iz oči v oči. Vedno se strinjaš z njim. Vedno si v njegovi bližini. Najprej se dražiš z njegovimi prijatelji, potem se pogovarjaš tudi z njim. Poskušaš premagati nekakšen strah in stopiti do njega, ga povabiti na pijačo in če privoli, mu povedati, da ti je všeč ... GSM sporočilo ah sporočilce v žep bunde. Se smejiš njegovim šalam, si vedno v njegovi bližini in se spogleduješ. Vse o njem bi želela izvedeti. Nato bi se poskusila z njim spoprijateljiti. Če ugotovim, da se ujemava, da sem tudi jaz njemu všeč, grem v napad. Povem svoji prijateljici, ona pa potem naprej. Potem pa vidim, kaj si on misli o meni. Najprej si z njim prijatelj, potem korak za korakom naprej. Spogleduješ se z njim. Če mu je kaj zame, bo začutil iskrico in mi začel vračati pogled. Prijateljico prosi, naj mu namigne ... Kar naprej bi se ozirala za njim. Opazuješ ga in ko te pogleda, se mu nasmejiš. Povabiš ga na praznovanje rojstnega dne. Loviš ga s pogledom tako dolgo, da te ujame. Povedala bi njegovemu prijatelju, on pa njemu. Pokličeš ga po telefonu. Izzivalno se oblačiš. Zahajaš tja, kjer hodi on. Osmošolke OŠ Šempeter Prišla je z velikim naznanilom in prebudila življenje. Prav vsi smo jo čutili. Polastila se je naših src in teles. S hladnim pišem s še belih hribov je tu in tam ohladila naše glave. Oko se ni moglo napasti prijetno zelenih bilk, sončno rumenih trobentic, prelestno lepih žafranov, ki so kar čez noč ozaljšali naravo. Skozi odprto okno je prihajala v učilnco znana melodija ptičjega snubljenja. Da, POMLAD, le ona zna vse to! Učenci prvega razreda OŠ Prebold smo skupaj z učiteljicami sklenili, da jo pozdravimo. Pa ne le njo, tudi očke in mamice, ki jih imamo najraje, pa jim to morda premalokrat povemo. In kaj je lepšega, kot njim v čast peti, plesati, igrati,... se zanje potruditi in pokazati, da zmoremo. V sredo, 29- marca 2000, smo pripravili prireditev KADAR KUKAVICA POJE. S prijetnimi vabili smo nanjo povabih starše, stare starše, tete, strice, vse, ki nas imajo radi in si za nas vzamejo čas. Mala telovadnica je bila tokrat premajhna, v tolikšnem številu so se odzvali vabilu. Nekaj več pozornosti smo na prireditvi namenih mamicam, saj so v tem mesecu praznovale. Nastop je bil izvrsten, tako kot se za priložnost tudi spodobi. Vse je Materinski dan v domu MUC v Preserjih 24. marca smo praznovali na lovski koči Založe materinski dan. Zbrali smo se starši in gojenci doma MUC Preserje, da bi ob navzočnosti direktorja gospoda Zelena pokazali ljubezen do mater, ki posvetijo svojim otrokom vso toplino in skrb. Gojenci doma MUC so zapeh pesmi in se medsebojno pogovorih in pripovedovali svoja doživetja, ki jih doživljajo v domu s svojimi prijatelji. Gospod direktor je pozdravil vse starše in nas seznanil z delom in načrtom, ki je zelo bogat. Omenil je celo, da bo gojence popeljal na počitnice in to v Dubrovnik z letalom, kar bo posebno doživetje za posameznega gojenca. Starši gojencev smo ga z veseljem poslušali, saj je govoril kot človek, ki goji veliko ljubezen teklo brezhibno, gromko ploskanje nam je povedalo, da smo res dobri. Pra vsi učenci so bih sproščeni, pravi mojstri odra. Pa je bilo res tako, ah pa se je tako gledalcem le zdelo? Kaj so pred in po nastopu čutih naši prvošolci? • Počutila sem se dobro. Mamici in babici sem dala darila. Obe sta rekli, da je bil nastop zelo lep; • Pred nastopom mi je bilo tako čudno in drugačno, po nastopu pa čudovito; • Bilo mi je neprijetno, mami pa nas je pohvalila. Dal sem ji darilo. Bila je radovedna, kaj je v njem. Rekel sem ji, da je to skrivnost in da ji jo bom razkril šele doma; • Mamica si je takoj pripela broško. do vsakega gojenca in s svojim izrazito pedagoškim pristopom želi vsakemu prikazali lepši del življenja. Ob tej proslavi direktor MUC-a ni pozabil tudi na pogostitev. Skupaj z gojenci smo nazdravili, z željo, da bi jim bilo življenje čim lepše pod vodstvom varstvenega centra MUC Preserje. Starši gojencev smo se direktorju g. Zelenu zahvalili za vse, kar stori za gojence in potolaženi zapustili proslavo. Dogodek nam je vehko pomenil, saj ob njem spoznavamo, da so naši otroci v dobrem varstvu. Varstveni center MUC lepo uspeva v vsakem pogledu in je znan daleč naokoli. Še enkrat hvala direktorju doma g. Zelenu. • Mamica je bila zelo ponosna name. Ko sem mamici dal darilc, mi je dala poljubček; • Strah me je bilo, čeprav sem vse znala. Mamica je bila ponosna name; • Ko je bilo nastopa konec, sem bil srečen; Zdi se nam, da tolikšnega žara na prireditvi že dolgo nisva čutih. Ah pa? Ne, letos je bilo drugače! Morda zato, ker je bila prireditev zdaj, z otroki, s katerimi se to leto učiva srkati svet, ki naju obdaja. Bilo je... Škoda, da niste tudi vi čutih z nami. Razredničarki l.a in 1. b OŠ Prebold Nevenka Pader in Ida Strožer PERE, NEGUJE, BRIŠE, SESA. MIS-MAS ROCK ZUR bo letos v znamenju nastopa ansambla PLAVI ORKESTAR in sicer 3- junija v Letnem gledališču Limberk v Grižah. Cena vstopnic je 1.500 tolarjev, v predprodaji na prodajnih mestih v Grižah, Žalcu, Celju in Velenju pa 1.200 tolarjev. Predsednik Miran Krajšek Pavla Prohinar, Braslovče Kadar kukavica poje • Imel sem malo treme. Vsi so me pohvalili. Mamica je bila zelo vesela; april2000 Simbol najdaljših radijskih valov oz. kdo je “stara betežna gospa” Kot staro ženico ga trese elektrika, pri Rdeči kapici mu skljuvajo anteno, pleše z ovco za optiko ali pa piše dnevnik. Žalostno je, da vsa njegova dela, katerih avtor je, poznajo bolje v Ljubljani ali Celju kot pri nas, kjer je doma. Sebastjan Glušič oz. kdo je stara betežna gospa...? Kdo je pravzaprav Sebastjan Glušič? “Rojen sem bil pred 26. leti. Vseskozi sem živel v Žalcu, razen v času študija. V tem trenutku se trudim opraviti še zadnje obveznosti na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.” Deluješ v različnih medijih. Kje se je tvoja pot sploh začela? “Pred dobrim letom me je pot zanesla na lokalno televizijo v Žalcu. Kot scenarist in režiser sem takrat ustvaril sklop športnih oddaj. Kar sva s Samom Sadnikom takrat pripravljala, bi se po mnenju gledalcev lahko mimo kosalo z ostalimi televizijami.” April leta 1999 je bil zate “tabu”? (smeh) “Res je. Bila je to hkrati tudi priložnost, da se moje delo izkaže izven našega konca. Skupina Tabu je potrebovala videospot za priredbo pesmi pevke Natalie Imbrughlia, s katero naj bi se poskusili prebiti na slovensko glasbeno sceno. Zame ni dovolj, da videospot vsebuje nekaj brezveznih kadrov, katere ponavadi slabo odigrajo kar sami izvajalci. Veliki studiji, predvsem okrog glavnega mesta, imajo dovolj opreme za kvalitetno delo, vendar slabe režiserje, ki so prišli do dela s poznanstvi. To je dovolj, da kvaliteta ne odigra najpomembnejše vloge, razen seveda drage tehnične realizacije. S Samom nisva skupim zaračunala niti tolarja. Imela sva le osnovno opremo in pa danes drugotnega pomena - talent. Kljub temu je videospot iz začetnega 40. mesta, v dveh tednih napredoval na 19. mesto najboljših videospotov v Sloveniji. O hvaležnosti glasbene skupine pa ne bom veliko govoril.” Slišal sem, da pripravljaš svoj lasten videospot. Nam lahko poveš nekaj o tem? “Ja, videospot, ki ga pripravljam bom režiral sam. Sem pa Uidi avtor celotne audio in video plati tega projekta, ki sem ga pripravljal več kot pet let in je izdelan do najmanjše podrobnosti. Tehnično realizacijo bodo prevzeli tisti sodelavci, M jim najbolje zaupam, zato nimam dvomov glede kvalitete izdelka. Audio del je že skoraj končan. Na zgoščenki pa bosta poleg tega verjetno še dva komada. Celoten videospot bo gotov v dveh ali treh mesecih.” Pogovoriva se o tebi kot režiserju filma, v katerem si odigral tudi vidnejšo vlogo. “Kar sem ustvaril do poletja 99’, sem odnesel v Ljubljano v studio, ki je last Josa, nekdaj priljubljenega člana ekipe oddaje Periskop. Ker je bil v pripravi celovečerni film, sem z dotedanjim delom prepričal producente, da sem sposoben prevzeti pripravo 30 igralcev na samo igro in vlogo režiserja za snemanje dela filma, ki se dogaja v Evropi. Krajši del filma bo posnet namreč tudi v Afriki. Film ima podobno vsebino kot Comming to America, v katerem igra Eddie Murphy. Film smo posneli v petih mesecih in vsak dan je bilo kaj novega. Spoznavanje dela velikih televizij, druženje z dobrimi igralci, s katerimi nisem imel nobenih težav, vstajanje ob petih zjutraj, vsakodnevno premagovanje ovir, ampak na koncu je bilo delo opravljeno, kot je treba. Saj, če se človek popolnoma izčrpa ob delu, ki ga ima rad, se zbuja zjutraj dobre volje. Upam, da veste,’kaj mislim.” “Izjemen občutek za poetiko videospotov”. To je mnenje strokovnjakov, katerega sem prebral na hrbtni strani tvoje pesniške zbirke... Kaj nam lahko poveš glede tega? “Lansko leto sem izdal prvenec svojih pesniških del, in sicer po dolgotrajnem prigovarjanju prijateljev, ki so pesmi prebrali. Za izdajo sem se dokončno odločil šele, ko mi jih je strokovno ocenil in pohvalil tudi pesnik, kritik in urednik revije za pesnike Slovenije, Milan Vincetič. Za strokovne nasvete sem hvaležen tudi Jožici Ocvirk.” Dotakniva se še malo radia. Imitiraš oz. posnemaš glasove, tako da te je praktično nemogoče prepoznati. Kje oz. kaj si ti... nekdo drug? “Nemogoče prepoznati. Ja, to je pomembno, saj to pomeni, da se ne ponavljam pogosto. Kot slabovidni petelin kikirikam, kot Kekec brcam Pehto, kot Janezek pa želim videti učiteljičine spodnje hlačke. Če sem Miloševič, hočem azil, če sem pacient pobegnem, ker vem, da sem šunko “papu” na postni petek. Z d. j. Perom, ki je nenadomestljiv kar se tiče tehnične izvedbe, nisva tuja tudi erotično obarvanim, pravljičnim in nenazadnje tudi “normalnim” reklamam. Verjetno poznate “špric” trgovine dišav, Arabelo in duše padlih dreves. Prihajajo pa že vici o gumah, efekti klima naprav, agitato ter nove in nove, upam da še boljše stvaritve.” Pogosto slišim reklame, ki me odbijajo. Preprosto prisilijo človeka, da obrne gumb drugam. “Naštel sem manj kot polovico svojih reklam, čeprav bi najraje vse, saj nočem biti obtožen ustvarjanja nekaterih nemogočih del, na katere naletimo. Ne zdi se mi prav, da nekateri neuspešno kopirajo naš način dela. To se sicer da, težko pa je priti do začimb, ki detajle združijo v kvalitetno celoto. To ima človek v sebi ali pa ne.” Če tale najin pogovor malce strneva v takšno celoto ... “Kratko in jedrnato... Težko je na področjih, kjer želim delovati (radio, tv), priti do svojega deleža pri skledi, če nimaš vez. Tukaj, kjer sem doma, slišim in vem, da je veliko sposobnih, umetniških duš, ki bodo žal morale pustiti svoje sanje nerealizirane. Iddi sam nisem pretiran optimist in ostaja mi le upanje, da Sebastjan Glušič bom našel koga, ki zna ceniti kvalitetno delo in ne daje prednosti sorodnikom in znancem brez pravega znanja. Pred stroški realizacije stojim sam, zato sem toliko bolj vesel, če se najde kdo s posluhom za moje načrte. Rad bi omenil Roka, Danijela in Bruna ter ostale prizadevne ljudi Študentskega kluba, Občino Žalec z gospodom županom in še mnogo drugih. Hvala tudi radijskemu voditelju Gorazdu, ki me je povezal s sodelavci in nenazadnje tudi hvala vam za pogovor. Ne bi rad pozabil tistih, ki so mi pomagali.” Mitja Knapič “Nagci” proslavljajo Viktorja Protestni shod proti drogam V petek, 7. aprila, so v Celjskem domu praznovali. Skupina Nude je priredila zabavo za prijatelje in poslovne partnerje, in sicer zato, da proslavijo Viktorja popularnosti 99’, tri rojstne dneve svojih članov , sedmo obletnico obstoja skupine, zlato ploščo in še marsikaj. Obljubljena je bila tudi jedača in pijača ter obilo zabave ... Na zabavo so povabili tudi nas, in sicer zato, da vam predstavimo njihovo delovanje ter njihov pogled na te stvari. Nič nisem bil presenečen, ko sem ob vstopu opazil, da sem premalo slavnostno oblečen, saj se je celjska „nudomania“ in njihovi prijatelji oblekla kot za maturantski ples ali kaj podobnega. Nikakor pa nisem dopustil, da bi me to oviralo pri delu. Na zabavo so prišla nidi nekatera pomembna slovenska glasbena imena, kot so npr. Wellblot in drugi. Zabava je potekala v dveh oz. treh delih. Najprej je bila pogostitev v avli Celjskega doma, kjer se je skupina najprej zahvalila obiskovalcem in si vzela čas za pomenek z nekaterimi gosti. Čas je tekel, alkohol in jeziki pa prav tako. Ravno takrat so nas povabili v dvorano, kjer je bila predstavitev dosedanjih dosežkov skupine, prav vse do letošnje podelitve Viktorjev 99’- Ob končani predstavitvi se je skupina zahvalila vsem, ki so jim vsa ta leta stali ob strani in jim pomagali na kakeršenkoli način. Pri tem so prišli na račun tudi njihovi starši, ki so vsaj za trenutek okusili delček tega, kar okušajo njihovi sinovi. Celjski kitarist Gašper Piano Kmalu za tem se je predstavil zelo dober celjski kitarist Gašper Piano, ki je ob glasbeni podlagi Drum’n’Basa publiko prijetno presenetil s svojimi kitarskimi tehnikami in jo razgrel ter pripravil na skupino Nude, ki je odigrala vse Umek in Pogelšek v elementu svoje hite, kot so npr. Rola, Pri vodnjaku, Šiz d’bes, Povej mi zakaj pesem, Vesoljka in tako naprej. Obudili so spomine tudi na njihov prvenec, imenovan Predigra, ki jih je nekako „podmazal“ za stvari, s katerimi se srečujejo fantje že vse preteklo leto, ko promovirajo oz. so Boštjan Dermol promovirali svoj novi izdelek Supermarket. Žalčanom nam je skupina še toliko bolj zanimiva, saj se še spomnite, da smo tudi v naši rubriki pisali o tem, da so imeli nekaj časa žalskega člana. Ampak o teh stvareh smo že pisali, zato vas sedaj s tem ne bom obremenjeval. Kakorkoli že, imeli smo se lepo in nekaj tega lahko s temi slikami delimo Uidi z vami. Čestitke “Nagcem” tudi z naše strani. Foto in tekst: Mitja Knapič V soboto, 15. aprila, je Društvo staršev za pomoč mladini, v sodelovanju z nekaterimi žalskimi glasbeniki, organiziralo koncert, s katerim so želeli pokazati naši skupnosti, da se soočamo s problemom ogromnih razsežnosti. Koncert je potekal ob lepem vremenu in glasbi. Vse to pa so prepletale provokacije, ki so zadevale župana, g. Posedela. Ampak, da ne zaidem preveč, bom to temo opustil. Predstavili so se nam že znani borci proti drogi v Žalcu. Na vodilnenem mestu so bili Tramai Curice, ki so publiki predstavili, kako si oni zamišljajo našo novo žalsko himno. Sledili so jim tudi punkerji Hailenstein, ki so se nam predstavili z vložki skupine Metallica. Seveda so igrah tudi avtorsko glasbo. V protestu pa so sodelovali tudi razni drugi eksibicionisti, med katerimi smo zasledili Žiga Birsa, Sebastjana Lorgerja, ki so jih spremljale različne glasbene postave itd. Dogajanja pa so se udeležiti tudi Zeus in Horse Control, ki so biti verjetno svetla točka glasbenega dela protestnega shoda. Nisem čisto prepričan, da je shod dosegel željeno, je pa res, da je bilo to čisto nekaj novegavnašem lepem mestu. Malo pred shodom je izšel tudi nov dosežek skupine Tramai Curice, in sicer provokativna redčenka oz. “driska”, kot so se na izdelku inovativno tudi sami izraziti. Pravijo, da je material, ki se nahaja na tem izdelku, skuhan v črevesju province. Vse lepo in prav, ampak nekaj se le moramo vprašati. Ati je bil protest- glavah nekaterih predstavljala priložnost za nekaj čisto drugega? V bistvu pa to sploh ni pomembno. Shod se je zgodil, imeti smo popestreno soboto, župan je prišel do priložnosti, da izrazi svoje mnenje in se brani pred očitki razjarjenega “društva staršev”, prav tako kot tudi vsi tisti, ki jim je kaj ležalo na srcu. Ta projekt je bil dobro zastavljen in Uidi ideja, ampak kako je vsa ta ceremonija pomagala tistim, ki imajo s tem resnične probleme... Kdo ve? Težko je objektivno soditi. Zato tudi ne mislim razglabljati in vam polniti vaše glasbe željne glave s stvarmi, ki v bistvu sploh ne sodijo na to stran. Na koncu lahko rečem le , da je bila... zanimiva glasbena izkušnja, ki Žalski župan je argumentirano zavrnil vse očitke protestnikov ni shod proti drogam to, kar nam že samo ime pove, ali pa je bila vse to le stvar postranskega pomena in je v jo je povezovala problematika o drogah. Foto in tekst: Mitja Knapič april2000 Savinjske zgodbe Viharnik na Hribu Filip Kočevar - najstarejši nekdanji godbenik Godbe Zabukovica Godba Zabukovica letos praznuje častitljivo 120-letni-co svojega obstoja in je tako najstarejša godba v Spodnji Savinjski dolini in tudi med najstarejšimi v Sloveniji. V juniju, ko bodo slovesno obeležili ta jubilej, bo posebne pozornosti deležen tudi 87-letni Filip Kočevar iz Šešč, ki je njihov najstarejši živeči nekdanji godbenik in tudi danes zvesto spremlja, kaj fantje počno, kje in kako igrajo ter se ob tem dobro počuti. Tildi na zadnjem božično-novoletnem koncertu ni manjkal in kar zamikalo ga je, da bi poskusil z njimi kakšno zaigrati, čeprav že zelo dolgo ni imel v rokah klarineta, ki je bil njegovo glasbeno “orožje” tako pri Zabukovčanih kot nekaj povojnih let pri Preboldčanih. Glasbo ima še vedno zelo rad, kar je dokazal tudi med mojim obiskom, ko je veselo vzel v roke harmonike in zaigral. Bil je sončen dopoldan, ko sem pripeljal na Hrib, kot pravijo ljudje temu delu ozemlja, na katerem stoji domačija Kočevarjevih. Ni mi bilo potrebno zvoniti, saj je za to poskrbel pes, ki je, zaprt za ogrado, neusmiljeno lajal. Utišal ga je šele glas gospodarja, še vedno postavnega možaka, ki se je pojavil izza gospodarskega poslopja, kjer je nalagal drva na voziček. “Preden bova kaj govorila, bova popila vsak eno medico, da nama bo beseda bolje tekla,” je dejal Filip in me povabil v kuhinjo. Sedla sva za mizo, nazdravila in začela počasi odvijati klobčič njegovega življenja, ki še zdaleč ni bil postlan z rožicami. Pri 14-tih prvi glasbeni korak Filip Kočevar se je rodil na majhni kmetiji, kjer živi še danes, očetu Filipu in mami Alojziji, katerima se je rodilo deset otrok. Dva sta umrla, Filip pa je bil sedmorojenec. Odraščanje je bilo težavno, saj jim je I. svetovna vojna vzela očeta, ki je padel na fronti v Galiciji. Z materjo so se na mah kmetiji težko prebijali. Manjkala je trda, delavna, a tudi ljubeča očetova roka. Kljub temu so vsi odrasli, odšli od doma in si ustvarili svoje družine. Doma je ostal Filip, ki se je na Silvestrovo 1941 poročil s sosedo Pavlo, rojeno Pinter. Danes poleg Filipa živi še sestra Angela, ki preživlja jesen svojega življenja v Preboldu. “Bilo mi je kakšnih 14 let, ko so prihajah v hišo, kjer sem pozneje tudi izbral svojo ženo, “ofirat” svojemu članu, ki se je priženil k Potočnkovim, Pinterjevim, godbeniki iz Zabukovice. Za nas otroke je bilo to posebno doživetje in v meni se je začela prebujati ljubezen do glasbe in igranja. S takratnim kapelnikom Francem Drobničem sem se dogovoril za učenje klarineta, kar je bil moj prvi korak na poti med godbenike rudarske godbe rudnika Zabukovica. Prvič sem z njimi igral, ko se je oženil naš član Anton Gojzdnikar, ki je pozneje postal tudi kapelnik godbe. Takrat sem bil star približno 16 let. Moje prvo igranje nekako sovpada z začetkom moje zaposlitve v rudniku Zabukovica, kjer sem delal do leta 1944. Ta letnica pomeni tudi konec mojega igranja pri rudarski godbi. Zadnjič smo tistega leta igrali na Glaziji v Celju, kjer smo morali igrati Nemcem na eni od njihovih prireditev. Ne dolgo za tem so tri naše člane, Ivana in Jožeta Letonjo ter še enega člana iz Roj, aretirali in pozneje ustrelili. To je pomenilo konec igranja takratne zasedbe rudarske godbe. Poleg tega nas je kar nekaj šlo v partizane, povrhu vsega pa tudi kapelnik Gojzdnikar ni bil najboljšega zdravja. Po vojni je godba, ki so se ji pridružili Liboj čani in nekateri iz Krpeževe godbe, znova začela z igranjem kot Godba rudarjev Zabukovica, vendar pa mene ni bilo več zraven, saj sem ostal doma na kmetiji in nisem več hodil na “šiht” v rudnik. Pozneje sem na povabilo Franca Verka še nekaj let igral pri pihalni godbi Tekstilne tovarne Prebold, a sem zaradi težav z nogo in obilice dela doma moral nehati. Ni mi bilo lahko, a sem to nekako nadomestil z igranjem harmonike, ki sem jo lahko vzel v roke, kadar se mi je zahotelo,” se nasmehne Filip in vzame iz kovčka svojo harmoniko ter veselo zaigra. Skoraj brez noge Filip Kočevar svojih let še zdaleč ne kaže in tisti, ki ne vedo, koliko je star, bi mu najbrž prisodili vsaj 20 let manj. Njegovi bujni lasje in brki, ki so le tu in tam nekoliko sivi, bistre oči, še kar dober spomin in predvsem njegova vitalnost, dobro zamegljujejo njegova leta. Pravzaprav je kot hrast, ki kljubuje vsem vremenskim neprijetnostim. Dokler je bila žena še živa tudi osamljenosti, nad katero se najbolj pritožuje, ni bilo. Sicer pa čez dan tega toliko ne pogreša, saj ima hlev še vedno poln živine, čebelnjak poln čebel, dela na zemlji pa tako in tako nikoh ne zmanjka. Seveda pa bi vse to sam težko zmogel, če mu ne bi pomagal sin Karel, ki ima družino v Šempetru, a je tako rekoč vsak dan doma, saj ima na domačiji tudi mizarsko delavnico.V veliko pomoč mu je tudi snaha Judita in drugi njegovi. S Filipom sva stopila do čebelnjaka, kjer čebele že veselo poplesavajo pred panji, odhajajo in se vračajo z nabranimi čašicami medu. Čebele so Filipa že davno očarale, nekako v času, ko se je začel zanimati za glasbo. Pri hiši so že ves čas. Včasih jih je bilo 15 do 20 panjev, sedaj pa jih ima polovico manj. Med je bil njegov sopotnik v življenju in tudi danes ga ne manjka v njegovi prehrani. Verjetno pa je prav v tem treba tudi Rudolf Veber - devetdesetletnik Dobra volja je najbolja Krajevna skupnost Galicija se lahko pohvali, da na njenem območju živi precej krajank in krajanov, ki jim je dano dočakati visoko starost iridi pred dnevi so imeli slavljenca Rudolfa Vebra iz Gorce, Id je zakorakal v deseto desetletje svojega življenja. Tako kot je običaj, so ga prav na dan njegovega rojstnega dne obiskali predstavniki krajevne skupnosti: predsednik Vlado Majer, tajnica Katica Petrin, predsednica Rdečega križa Dragica Tratnik, poleg njih tudi predstavniki Društva upokojencev: Ivan Nareks, Jožica Lobnikar, Vinko Verdel in Rudi Štajner. Z darili in čestitkami so lepo presenetili jubilanta, ki jih je pričakal z vnukinjo Saro, sinom Rudolfom in snaho v veliki dnevni sobi novozgrajene hiše, ki naj bi njihov stalni dom postala že to ali naslednje leto, ko bodo zaključena zadnja dela. Za veliko mizo, kjer ni manjkalo dobrot in dobre domače kapljice, s katero smo nazdravili slavljencu, smo kmalu začeli spletati kito življenja iz * spominov jubilanta, ki je že na začetku pokazal, da ima rad šalo. Ko smo ga vprašali, kje se je rodil, je kot iz topa ustrelil: “V goši, kje pa drugje!?”. Uidi pozneje se je med pogovorom večkrat pošalil, tako da smeha ves čas pogovora ni manjkalo. Svoje je prispevala tudi desetletna vnukinja Sara, ki je ves čas sedela ob dedku in ga spodbujala, da je povedal kaj smešnega. Vebrovi so štiričlanska družina, Iger sta edinka Sara in njen dedek prava prijatelja in družabnika pri igri in vsem, kar lepša življenje. Rudolf Veber je bil rojen na manjši kmetiji v Gorci nad Veliko Pirešico, Iger so imeli okrog pet hektarjev zemlje. V družim je bilo šest otrok - trije fantje in tri dekleta. Rudolf je bil četrti otrok, ki je “privekal” na svet zakoncema Mariji in Jerneju Veber. Osnovna znanja si je pridobil v Pireški šoli, ob tem pomagal doma na kmetiji in si nabiral delovne izkušnje. Pot ga je za nekaj časa vodila v Ljubljano, kjer je zidaril, sicer pa je to delo opravljal po drugi svetovni vojni nekaj let tudi v domačem okolju. Vojna ga je, tako kot mnoge druge, oropala za nekaj let normalnega življenja, saj je bil v ujetništvu v Nemčiji in pozneje v partizanih kot kurir, Iger je bil ranjen v koleno. Oženil se je leta 1948 z Marijo, ki mu je povila tri otroke, hčerki Majdo in Marjano ter sina Rudolfe, ki je ostal na domačiji in s katerim živi na jesen svojega življenja. Še nekaj let po vojni je Rudolf zidaril, potem pa se je predal kmetovanju in čebelarstvu. To dvoje je bilo osnovni vir za preživljanje kar številne družine. Pri hiši je bila vedno živina, prav tako pa čebele, ki so Rudolfu že od mladih nog zelo veliko pomenile. Imel je toliko panjev kot le malokdo in s tem tudi veliko medu, ki ga je prodajal po domovih bližnje in širše okolice. Čebelaril je vse do svojega 87. leta in tudi sedaj bi še, če mu noge ne bi preveč nagajale. Rudolf Veber je bil nekoč pravi maček za “raubšicanje” in tako na njihovi mizi skoraj nikoh ni manjkalo divjačine. Celo psa Lumpija, je vzgojil tako, da mu je kar na ukaz ulovil zajca. Sicer pa je Rudolf vehk ljubitelj Živah in narave. Zelo so mu bile pri srcu ptice, še posebno navdušen je bil nad lastovkami. Udomačene je imel tri lastovke in ko jih je poklical, so mu priletele na roko, vsakič pa so dobile kakšen čebelji trot iz njegove škatlice. Zanimive so pripovedi, kako je lovil jazbeca, kako je udomačeni veverici dal v rejo mladega mucka, ki ga je potem sprehajala po drevesu sem ter tja. Takšnih in podobnih pripovedi ima polno malho in vnukinja Sara ga rada posluša. Rudolfe Vebra sem pred odhodom povprašal, kaj počne sedaj, pa je dejal: “ Sedaj sem pa že toliko star, da mi ni treba več delati.” Rekel je, da rad prebira časopise, posluša radio, pa tudi z enim očesom še rad pogleda kakšno sliko v reviji in časopisu, kjer se nasmiha kakšno pomankljivo oblečeno dekle. Na vprašanje, kako je z zdravjem, pa je odvrnil, da “dohtarji” z njim niso veliko zaslužili, jim je pa hvaležen, ker so mu pred leti odrezali del želodca, saj ga je napadel rak. Povprašali smo ga tudi o receptu za dolgo življenje in mladostni obraz, na katerem skorajda ni gub. Ob tem se je Rudolf veselo nasmehnil in dejal, da pretirano nikoh ni pil, da je jedel vse, da je rad imel med in če je to dovolj za dolgo življenje, potem bi moralo biti še veliko tako starih, kot je on. D. Naraglav Rudolf Veber je ob svojem jubileju bil deležen velike pozornosti svojih domačih, sosedov, prijateljev in prebivalcev kraja. Filip Hočevar iskati razlog za njegovo vitalnost in zdravje. Če ga ne bi mučila slab sluh in noga, ki so mu jo mislih odrezati že pred davnimi leti, potem mu res ne bi nič manjkalo. “Bilo mi je 23 let, ko sem šel na služenje vojaškega roka v Novi Sad. Kmalu po prihodu mi je začela noga zatekati in boleti. Kljub temu sem ostal osem mesecev v vojski in bil iz Novega Sada premeščen v Subotico, kjer sem opravljal le lažja opravila. Po vrnitvi iz Subotice sem odšel v bolnico, kjer so mi že mislili odrezati nogo. Na posredovanje rudniškega zdravnika dr. Potrate so me dah še na podrobnejše preiskave v Zagreb, kjer so ugotovili, da mi zaenkrat noge ni potrebno odrezati, ampak opraviti le operacijo in očistiti vneta mesta. Če takrat ne bi bilo dr. Potrate ne vem, kako bi se vse skupaj končalo. Vsekakor pa danes ne bi imel noge. Dr. Potrati, ki so ga Nemci med vojno ustrelili, sem dolžan res vehko zahvalo,” z vso resnostjo reče Filip in se pogladi po nogi. “Rad sem informiran!” Filip Kočevar ob vsem delu, ki ga ima s krmljenjem živine, molzenjem krav, čebelarjenjem, delom na polju, sadovnjaku in vrtu, rad pogleda dnevnik na TV ah posluša poročila, bere časopis Kmečki glas, prav tako pa z velikim veseljem prebira naš lokalni časopis. Želi biti vedno na tekočem, kaj se dogaja doma in po svetu in tudi to je tisto, kar dobro zaposluje njegove možgane, da ne otopijo. Zaradi tega je takšna starost lahko vehko lepša in prijetnejša. K temu nedvomno prispevajo njegovi otroc - sin Filip (že tretji v generaciji s tem imenom), sin Karel ter hčerki Mihca in Marija. Prav tako so tu še štiri vnukinje in štirje vnuki ter trije pravnuki, ki ga radi obiščejo. Darko Naraglav Velika noč je eden največjih krščanskih praznikov. Številni običaji, ki so bili v naših krajih že skoraj pozabljeni, so spet vse bolj priljubljeni. Blagoslov butar na cvetno nedeljo in blagoslov jedi na vehko soboto sta med najbolj razširjenimi velikonočnimi običaji, precej bolj pozabljen pa je bil blagoslov ognja, ki ga na vehko soboto zjutraj moški in fantje nosijo po hišah in s tem vanje prinašajo blagoslov. Marsikje pa so v soboto opolnoči Jezusovo vstajenje od mrtvih naznanili s pokanjem. Na sliki: Velikonočni ogenj so po hišah nosili tudi na Polzeli.. K. R., foto: T. T. Še dobro, da pride maj Pravijo, da je maj mesec ljubezni in tudi čas, najprimernejši za poroko. S številom porok se Savinjska dolina oziroma območje Upravne enote Žalec ne more pohvaliti, podatki pa kažejo, da je maj res najbolj priljubljen za poroke. V vsem letošnjem letu je bilo le 18 porok, za maj pa jih je že napovedanih 21. Nova poročna dvorana v Galeriji Savinjskih umetnikov v Savinovi hiši v Žalcu se je izkazala za zelo primerno, veliko pa je porok na Vranskem, v prostorih Hotela Filač Slovan. Sicer pa lahko matičar pare združi v zakon izven teh poročnih dvoran. V tujini s številom porok nimajo težav, večinoma pa so te vehko bolj razkošne. Če vas zanima, kakšne poročne obleke so letos najbolj modeme, si jih oglejte na posnetku, ki ga je naredil Tomaž Škorjanc in Dolenje vasi na sejmu v švicarskem St. Gallenu. K. R, foto: T. Š. Po SVETU april2000 Južna Afrika skozi oči slovenskega popotnika Za celovito doživetje črne celine - Afrike je potrebno tudi vroče afriško sonce. In mesec februar je najbolj primeren, saj je takrat na južni polobli vroče poletje. Dnevne temperature se gibljejo od 25 do 40 stopinj Celizja. Razlog za odločitev, da sem se odpravila v Južno Afriko, je bila sezona obiranja hmelja, ki je v tem času na višku, medtem ko naša hmeljišča počivajo pod snegom. Južna Afrika nekoč in danes Južna Afrika zavzema več kot milijon nr’ površine na skrajnem jugu Afrike, kjer živi 40 milijonov prebivalcev z gostoto poseljenosti 31 prebivalcev na km2. Od tega je 30,6 milijonov črncev (največ Zulujev), 5 milijonov belcev, 3,4 milijonov mešancev in 1 milijon Azijcev. Večina prebivalcev so bantujska ljudstva. Belci so deloma potomci nizozemskih Burov in britanskih priseljencev. Še vedno je ločen življenjski prostor črncev in belcev kot posledica aparthaidske politike. Uradna jezika sta angleščina in afrikanščina, govorijo pa še devet jezikov. Glavno mesto je Pretoria, kjer je sedež vlade, medtem ko je sedež parlamenta v Cape Townu. Cape Town velja za najbolj svetovljansko mesto. Nad mestom se dviga 1000 metrov visoka gora - Mizasta gora (Table Mountain), ki se vsak dan proti večeru prekrije s tankim oblakom -namiznim prtom. Denarna enota je Rand (1 ameriški dolar = 6 Randov). Je dežela visokega gorovja Drakensberg (Cathkin Peak 3657 m), obširnih planot, globoko razrezanih dolin do ravnin in dveh oceanov - Indijskega in Atlantskega. Podnebje je subtrobsko z dolgimi sušnimi obdobji, z različno letno količino padavin od 1400 - 50 mm. Povprečne poletne temperature (januar) so okrog 16 stopinj Celzija, pozimi (julij) pa od 5 -10 stopinj, odvisno od lege. Gozd pokriva samo 4 % površine, v notranjosti prevladuje stepa, ki proti zahodu in severu prehaja v polpuščavo Kalahari in puščavo, ki se razteza ob zahodni obali. Na jugu (Rt dobre nade) pa je zimzeleno rastlinje. Največja reka je Oranje, ki daje suhi deželi tudi največ vode, tako za potrebe prebivalstva kot tudi za kmetijstvo in pridobivanje električne energije. Prvi Evropejec, ki je pristal ob Rt dobre nade leta i486, je bil portugalski pomorščak Diaz, ko je iskal pomorsko pot proti Indiji. Leta 1652 so Nizozemci ustanovili naselbino Cape (današnji Cape Town) in pregnali črna plemena (Hotentote). Nizozemski priseljenci imenovani Buri, so bili povečini kmetje, ki so našli dovolj rodovitne zemlje za dobro življenje. Ozemlje je zamikalo tudi Angleže, ki so leta 1795 zavzeli območje Cape in naselili svoje prebivalce. Nizozemski Buri so na severu, kamor so jih potisnili Angleži, ustanovili svoje države. Angleži so Burom priznali neodvisnost, vendar pa je odkritje zlata in diamantov konec 19- stoletja povzročilo bursko vojno. Leta 1910 je nastala Južnoafriška unija, ki je imela status angleškega dominiona. S tem se je začela tudi rasna diskriminacija, ki je trajala vse do leta 1991, ko je na volitvah zmagala črnska večina. Južna Afrika je daleč najbolj razvita država v Afriki. Je dežela rudnih bogastev (zlato, diamanti, platina, uran, premog). Tržno usmerjeno kmetijstvo je predvsem v burskih rokah, ki so lastniki farm, velikih tudi do 1000 ha. Na njih dela cenena črnska delovna sila in sodobni poljedelski stroji. Glavne kmetijske kulture so sladkorni trs, koruza, pšenica, ječmen, proso, sirek, krompir, bombaž in tobak. Zaradi zamika letnih časov je izvozno na severno poloblo usmerjeno zlasti sadjarstvo in vinogradništvo. Vinogradništvo Predstavlja 30 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje. Trta je zasajena na 103.000 ha v petih območjih. Potrošnja vina na prebivalca je nizka, samo 8,8 litra na osebo na leto. Južnoafriška vina, tako rdeča kot bela, so znana po vsem svetu. Posebnost njihovih vin je tudi v tem, da se posamezni letniki ne razlikujejo tako kot v Evropi, saj so tu pretežno stalne vremenske razmere. Skoraj popolno podnebje in rdečkasta zemlja dajeta vinu vse, kar potrebuje. Njihova vina posegajo po najvišjih priznanjih mednarodnih ocenjevanj. Vina delijo na naravna in tako imenovana likerska vina. Naravna vina so rdeča, bela in rose. Likerska vina delijo na šerije, desertna vina in vermunte. Vrhunsko je rdeče vino Shiraz (barik metoda). Izbor ostalih vin, kot so Suvignon Blanc, Chardonnay, Pinotage, Cape Risling in še veliko po njihovo imenovanih vin, je zelo bogat. Vse sorte vinske trte so bile prenesene iz Evrope. Južnoafriška vina imajo višjo stopnjo alkohola kot evropska (13 do 13,5 % vol.). Prva trta je bila v Južni Afriki zasajena že leta 1655. Nizozemski voditelj naselbine Cape, Van der Stel je zasadil vinograd, kjer raste znamenita Constantia, in ga poimenoval Stellenbosch, ki je danes središče vinogradniškega področja. Stellenbosch je drugo najstarejše mesto v Južni Afriki. Mesto je prepolno arhitekturnih in zgodovinskih biserov, kolonialno bogatih domov Nizozemcev, Angležev, Nemcev. Je tudi univerzitetno središče. Trta začne roditi po treh letih, po petih letih daje poln pridelek (4 do 8 ton na ha grozdja). Trgatev poteka od januarja do marca. Pridelava je najsodobnejša, posamezniki so lastniki tudi do 600 ha vinograda. Hmeljarstvo Hmelj pridelujejo južno 35 stopinj vzporednika zemljepisne širine, in sicer na dveh območjih George in Waboomskraal. Hmeljišča se raztezajo med Indijskim oceanom in pogorjem Oteniqua. Podnebje je pretežno mediteransko, s sušo poleti, blago zimo in letnimi padavinami do 400 mm, zato namakajo vsa hmeljišča (lastno zajetje vode, sistem oroševanja s cevmi na drogovih žičnic na višini enega metra od tal). Zaradi kratkega dne morajo hmeljišča dodatno umetno osvetljevati s svetilkami, ki so pritrjene na 18 do 20 metrskem stebru (običajno po 4 svetilke na enem stebru, ki pokriva 4 ha hmeljišča). Dnevno so te svetilke prižgane 4 do 6 ur. Žičnice so nekoliko nižje od naših. Hmelj obirajo s sodobnimi obiralnimi stroji. Privatni hmeljarji nimajo obiralnih strojev in sušilnic. Za njih opravlja to delo South African Breweries Hop Farm, ki ima ustrezne kapacitete in tako poskrbi za kakovostno obiranje in sušenje, kar je za ohranitev pivovarske vrednosti hmelja zelo pomembno. Pionir južnoafriškega hmeljarstva je bil Nizozemec Jan van Riebeek, sicer prvi komandant naselbine Cape, kjer je že leta 1652 imel poleg sadovnjaka in vinograda tudi vrtni nasad hmelja in to v središču današnjega Cape Towna na mestu, kjer je danes botanični vrt. Poskusno pridelovanje hmelja so leta 1924 pričeli v George, ko sta hmeljišča prevzeli pivovarni Ohlsson’Cape Brauerei in South African Breweries. Leta 1948 so hmeljišča pokrivala že 138 ha s povprečnim pridelkom' 900 kg/ha sorte Golden Cluster. V osemdesetih letih so privatni farmarji pridelovali hmelj že na dodatnih 186 ha. Z umetnim osvetljevanjem hmeljišč v osemdesetih letih so povečali pridelek za 50 %. Z novim visoko grenčičnim kultivarjem Outeniqua (je križanec slovenskega kulüvarja Atlas in jugoslovanskega hmelja z vsebnostjo 13 % alfa kislin), ki ima odlične predelovalne in pivovarske lastnosti, dosegajo danes povprečni pridelek 1900 kg/ha. Lansko leto so pridelali 870 ton na 480 ha. Za raziskovalno, razvojno in strokovno delo na področju hmeljarstva skrbijo strokovnjaki South African Breweries Hop Farm. South African Breweries (SAB) SAB je imela že leta 1895 7 pivovarn in proizvodnjo milijon hi piva. Danes zavzema 5. mesto po velikosti in proizvodnji piva na svetu, s proizvodnjo okrog 60 milijonov hl. V koncernu ima 42 pivovarn, in sicer v 21 državah. Najbolj znana in tudi kakovostna piva so: Casde lager, Lion lager, Black Label in Hansa Pilsner, ki je večinski lastnik tudi ene največjih sladam na svetu. S predelovalci pivovarskega ječmena imajo tako kot s hmeljarji sklenjene večletne pogodbe. Skratka, SAB se zaveda, da je za kakovosten izdelek -pivo potrebno imeti tudi kakovostne surovine. Prebivalci in kuga današnjih dni (aids) Prebivalci Južne Afrike se močno razlikujejo tako po izvoru, jeziku, barvi kože, kulturi kot tudi po političnem in družbenem položaju. Najstarejša plemena, kot so Hotentoti in Bušmani, so že skoraj izumrla. Najštevilčnejši, ki še imajo tradicionalni način življenja (živijo v okroglih kočah, pokritih s travo v homeladnih), so Zuluji. Njihovo orožje sta še vedno kopje in ščit. Ob zvokih bobnov plešejo obredne in bojne plese. Mož deh ženo s svojim očetom, brati in ostalimi moškimi sorodniki. Ženske opravljajo tudi vsa dela na polju. Pritisk črncev v razvita, predvsem industrijska področja je vse močnejši. Vendar si ti črnci ne morejo prosto izbirati kraja bivanja. Živijo lahko v posebnih četrtih, ki se imenujejo Township (mestna občina) ali Black town (črnsko mesto). Tli so enoprostorske barake, zbite iz nabranih desk, kartonastih škatel, lepenke, pločevine in polivinila z dvema odprtinama, ki predstavljata vrata in okno, polne otrok in odraslih, brez vode, elektrike in sanitarij. Zelo redke so zidane in še te predvsem na obrobju velikih farm. Največje črnsko naselje je SOWETO ob robu Johannesburga, kjer živi več kot 4 milijone črncev. Na črni celini je aids glavni povzročitelj prezgodnje smrti in je najbolj razširjen v Zimbabveu, Botswani, Namibiji in Južni Afriki. Tildi če bi ga v tem trenutku uspeh zajeziti, bi zaradi 22 milijonov okuženih še dolgo pustošil. V Južni Afriki se vsak dan okuži 1500 ljudi. Boj proti aidsu je skoraj iluzija, saj se širi zaradi neznanja, socialnih razmer in strahotne revščine. Cape of Good Hope (Rt dobre nade) Kraj, kjer se spojita v vsej svoji lepoti in silovitosti Indijski in Atlantski ocean, kraj neizmernih lepot narave. Kraj bujnega mediteranskega rastja. Ko stojiš na tem kraju, te prevzame posebno čustvo, občutiš vso lepoto ustvarjenega sveta. Škoda, da sem ponoči na drugem mestu videla znameniti južni križ - skupek zvezd, po katerem so se orientirali mornarji, ko so v preteklosti pluli po teh dveh oceanih in osvajah nove celine. Južna Afrika je konglomerat naravnih lepot in danosti, različnih svetov, ljudi, miselnosti in kultur, kar daje dežeh poseben čar, zato se bo težko upreti želji, da bi jo še obiskala. Majda Virant Mesto Cape Town, tudi sedež parlamenta Južne Afrike. Divji zahod malo drugače ali razglednice iz Amerike Svet je vse manjši in tudi nekdaj tako opevana Amerika, kjer naj bi bilo vse lepše kot pri nas, je vse bliže. Kako je obisk v ZDA oziroma nekdaj tako divjem zahodu doživela skupina Savinjčanov, bi težko spravili v kratek zapis, zato naj bodo dovolj ti fotografski utrinki. Mestece iz časov divjega zahoda - zdaj stepi le še za turiste. Ena izmed mnogih trgovin s spominki skuša na ta način pritegniti pozornost turistov, ki potujejo mimo. V Dolini smrti (Death rally) se z domišljijo ne igra le narava, ampak tudi človeška roka. V neposredni bližini nekdanjih zlatokopov se nahaja množica skulptur na temo Zadnja večerja. Jutranji utrip središča San Francico (tako imenovani Dovntoum). Divjina se ohranja v nacionalnih parkih. Srečanja z divjimi živalmi so tam vsakdanja, saj živali v bližini turistov iščejo hrano. V nacionalnem parku Yosemite table nazorno opozarjajo na nevarnost vdora medvedov v avtomobile, če v njih zavohajo hrano. Samo leta 1998 so medvedi v avtomobile vdrli več kot tisočkrat. Foto: T. Ž. Več za poplavno varnost Varovanje naravnega okolja Udeleženci sestanka V prostorih Občine Žalec je bil 7. aprila razširjen posvet na temo VAROVALE NARAVNEGA OKOLJA z vidika prosto živečih živali in rib. Sodelovali so predstavniki strokovnih služb, delujočih v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda za gozdove, lokalne skupnosti vseh Lovskih družin, ki delujejo na območju Občine Žalec, Lovske zveze, Ribiške družine, Zveze ribiških družin in Društva Radoživ. Namen posveta, ki se je pričel z uvodnim nagovorom župana občine Žalec Lojzeta Posedela, je bil organizirati preventivno dejavnost za odpravo negativnih vplivov na okolje in ohranitev naravnega življenjskega prostora. Posvet je bil predstavljen kot izhodišče za nadaljnje delo vseh društev in ostalih institucij, ki delujejo na področju varovanja naravnega okolja. V razgovoru, ki ga je v nadaljevanju vodil podžupan občine Žalec Ferdinand Haler, so bdi izpostavljeni mnogi škodljivi posegi v naravno okolje (nestrokovno gozdarjenje, posledice urbanizacije, spremembe na vodnogospodarskem področju, posledice intenzivnega kmetijstva...), s katerimi se povzroča družbena škoda, povečujejo ekološka tveganja in slabšajo pogoji za bivanje prosto živečih živalskih vrst: Lovske družine so izpostavile in zahtevala nujnost učinkovitejšega varovanja prosto živečih živali pred napadi psov, bodisi klateških ah psov brez nadzora in z vprašljivim zdravstvenim nadzorom, ki so brez uporabe nagobčnikov smrtna grožnja marsikateri divji Živah. Iddi mačke brez nadzora so plenilec lepega števila manjših ptic. Ob nadaljevanju sedanjih aktivnosti na področju kmetijstva in stalnega večanja obdelovalnih kompleksov, bo dolinski del občine vsak čas gol, so povedali na posvetu. Grmičastih mejic je čedalje manj, zato so možnosti preživetja malih prosto živečih Živah v dolinskem delu čedalje manjše. Po ocenah stroke je stanje že alarmantno. Posvet je bil zaključen s sklepom, da je delovanje društev s področja varovanja okolja, žive in nežive narave, nujno povezovati z delom državnih in lokalnih strokovnih služb, saj le tako lahko pričakujemo prijazno sožitje urbanega in naravnega okolja naše doline. Viija svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, univ. dipl. ing. Pokrajinski odbor Liberalne demokracije Slovenije za zahodno Štajersko je imel v Braslovčah sestanek, namenjen vodno-gospodarski problematiki in varstvu pred poplavami. Poleg številnih županov iz regije in poslancev v državnem zboru se je srečanja udeležil tudi dr. Pavle Ganter minister za okolje in prostor s svojimi sodelavci. Uvodoma je predsednik 00 LDS Braslovče in poslanec Niko Rožič predstavil temo srečanja ter opozoril na napake, ki so se dogajale na tem področju v preteklosti. Predstavitev vodno-gospodarske problematike oziroma varovanja pred visokimi vodami je podal mag. Matija Marinček. Največjo pozornost je namenil vzrokom poplav, predstavil je ukrepe za izboljšanje stanja, predvsem pa je opozoril na posledice, če se v prihodnje v izboljšanje poplavne varnosti ne bo vlagalo znatno več finančnih sredstev. O izvedenih delih na vodah v povodnju Savinje in Sotle v zadnjem desetletju je spregovoril Stane Petrič direktor Nivo Celje. Dr. Pavle Gantar pa je predstavil aktivnosti ministrstva za okolje in prostor na tem področju. Največji korak naprej bo storjen s sprejetjem zakona o vodah, ki bo med drugim predvidel posebni vodni sklad. Uidi Gabrijela Grčar iz Urada Republike Slovenije za varstvo narave je menila, da se je v zadnjih letih znatno povečal delež sredstev iz državnega proračuna, ki je namenjen reševanju problematike. Letos znaša čez 5 mil- ijard tolarjev. V razpravi je župan občine Laško Jože Rajh pozval, naj se v prihodnje več sredstev nameni tistim občinam, kjer je poplavna škoda največja. Prav tako so nekateri razpravljala opozorili na manjše reke in potoke, ki ponekod vsako leto poplavijo in naredijo škodo. Takšen primer je Hudinja s potoki. Ko reke poplavijo, ne poznajo občinskih meja, zato bo v prihodnje na področju poplavne varnosti potrebno bolj usklajeno regijsko delovanje, država pa bo s svojimi aktivnostmi in finančnimi sredstvi v daljšem časovnem obdobju bolj kot doslej skrbela za to področje, so menih v Braslovčah. T. Tavčar Sto dreves ob Ložnici To ni dovoljeno! Ljudi, ki imajo radi živali ter čisto in urejeno okolje, je veliko. So pa tudi takšni, ki ustreljenega psa v polivinilni vreči odvržejo v gozd in se odpeljejo domov. Da to ni humano, ne kaže izgubljati besed, prav gotovo pa je vsakomur jasno, da je takšno ravnanje prepovedano. Pred dnevi je nekdo v gozdu v Kalah, samo deset metrov od ceste, odvrgel poginulega psa. Le nekaj dni pred tem so krajani tako kot vsako leto to območje temeljito očistih odpadkov. Njihovo razočaranje je bilo zato še tohko večje, ko so našh psa. Kot je povedala Sonja Jelen iz Kal, je o tem obvestila veterinarja higienika, ki je poginulega psa brez stroškov odpeljal. Po njegovih besedah v svoji dolgoletni praksi še ni videl na tak način zavrženega psa. Pes je sicer imel ovratnico, vendar brez številke, po kateri bi lahko ugo-, tovili lastnika. Kot je po ogledu povedal higienik, je bil najbrž ustreljen. Morda ne bo odveč še številka Zavoda za veterino Celje, na katero lahko pokličete veterinarja higienika, da odstrani poginulo žival: (063) 451-031. K.R. Gotoveljski Zalog, januar 2000: posledice napada klateških psov. Društvo varuhov okolja Radoživ iz Žalca je ob dnevu Zemlje pripravilo akcijo sajenja dreves na bregovih Ložnice v Gotovljah. V njej so sodelovali tudi učenci podružnične šole Gotovlje. Posadili so sto sadik jelše, leske in jasena. Pred tem so učence poučili o načinu sajenja, o starih sortah dreves, ki so včasih rasle ob potokih, in o pomenu zasaditve. O tem so govorih Miran Orožim z Zavoda za načrtovanje gozdov Celje, Marjana Kopitar z oddelka za okolje in prostor občine Žalec, Gregor Vovk-Petrovski in Milan Vogrin, člana društva Radoživ Žalec. Povejmo še, da je območje Ložnice, ki se razteza v občinah Polzela in Žalec, od leta 1998 dalje zavarovano območje. Tukaj je namreč še edini ostanek nekoč obsežnih plažnih travnikov z mejicami in nižinskimi poplavnimi gozdovi. Z odlokom je zavarovano rastlinje in živalstvo na tem območju, društvo Radoživ pa žeh s svojimi akcijami ponovno zasaditi nekatere že izginule drevesne vrste in grmovnice. T. Tavčar Zasaditev pešpoti v Ločici ob Savinji Ob svetovnem Dnevu zemlje, 22. aprila, so v naselju Ločica ob Savinji organizirali prostovoljno akcijo z delovnim naslovom Ozelenimo pešpot ob Savinji. V ta namen smo na brežini reke Savinje, od avtopoli-gona do Bregu, zasadili več kot dvesto različnih vrst dreves in grmovnic: lipe, gabre, borovce, breze, jerebike, leske, bezeg ... Nekoč je ob Savinji že bila urejena sprehajalna pot, vendar se je njena podoba po poplavah močno spremenila. Mnogi krajani se še spominjajo njene takratne lepote, pestrosti življenja na nabrežjih ter prijaznosti in vabljivosti za sprehode in rekreacijo krajanov. Spomini in želje po lepo urejenem prostoru ob reki so bili tudi osnovno vodilo te akcije. Akcije se je udeležilo več kot tri- deset krajanov. Delo je bilo naporno, vendar prijetno. Bili so si enotni, da je urejeno okolje zelo pomembno za kakovost našega življenja, in da je s podobnimi akcijami potrebno nadaljevati. Upamo, da bodo novo zasajena drevesa imela lepo, zdravo in dolgo življenje. S.B. Nagradna križanka april2000 27 SL. PISATELJ POUDARJ. OBLIKOVAN VHOD NAHTIGAL LEVAR CAR GESEL FR. REVOLUC. CESKO M. IME, NERODNE ZENSKI GLAS HACA- l ISTRI ENOTA ZA EL. NAPETOST DIRIGENT (ANTONI VEČNI IVANKA OTOK PRED TR( PISATELJ LJUBIMCA LADY ICHATTERLEY NIC SL. POPEVKAR, HODNIK RRI ALP. HIŠI TEMELJ, BAZA PEČENI LISTIČI KROMPIRJA N. SKLAD. ZDRAVNIK ZAUSESA GR. ČRKA ČESEN TOMO BOG PRI RIMLJANIH BREME OKSID LIGNIT V AZIJI SESALNIK ZA PRAH HRV. POPEVKARICA (KSENIJA) IGRE S PETJEM VENO TAUFER NADA KRAIGHER R: KRAJ I. MAURER PEVEC STEWART PTICA UJEDA IRSKA (POET.) ANG. IGR. MESTO V ROMUNIJI GR.-RIM. STARI VEK NEZNANKA VMATEM. NAPOVED PROGRAMA GUSTAV IPAVEC VTIČ TONCEU MADŽAR STOPINJ PEVKA BAEZ OZIRALNI ZAIMEK ALI ENES ĆENGIĆ RUSA MESNATA TROPSKA RASTLINA POTOMEC NORV SLOVNIČAR STE; KALISCE KOCBEK AM. IGR. NEIZBEŽNA USODA V VELIKI INDIJSKI MOGUL IZ 16. ST. ? KARLIN SAMOTNO POTOVANJE DEL STOPALA TELESNI IZLOČEK, BELAK ZNAČAJ TIPALKA V AZIJSKA VELIKA DIVJA MAČKA MUZ§ AVTOMOB. MEHANIZEM FEVDALNO SODISCE LANTAN GL. MESTO S. BASIL. ZNAK DRŽAVE STANE BELAK ADENAUER PESNITEV ZENA POJAV VESOLJEC (EUGENE) IZOBČENJE KAZAN BATES OC E (FERHAT) MESTO V SRBIJI, SREDIŠČE SUMADIJE IRSKA PERZ.SAH TRSKA VCAIU t> SOVJET. WATT I POKRAJINA Iv FRANCIJI VRSTA AMERICIJ I OD PARIZA SANTANA EVAIRGL SL. PEVKA ZABAVNE GLASBE ANTON NAPREDKA Na (LJUB.) ARTERIJE ALI SRC NE STENE Triglav, DCpAKfl s DRUŽINA IT. GRADITELJEV TEČAJ 21.04.2000 1 2 = 202,65 SIT SL, PLESALKA IZ 19. ST. (PETER) ZA PSA MESTO NA TIBET. ZUPANČIČ OTON V BOKSAR SICILSKI I MLADENIČ. GALATEJIN 1 LJUBIMEC KRAJ PRI KRŠKEM SVOD POČKAJ KETTE POTUJOČI GR. PEVEC LETALEC, DEDALO'/ GOJENA STROČNICA C ES. POET NEMČIJI NIKO GATNIK NAJVISJA GORA TURČIJE ČRNEGA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa: OLDI-POLZELA-ŠEMPETER-V-POMLAD-Z-VETROM-V-LASEH-SUZUKI-SUBARU-APRILIA-DAELIM-VITARA.. Izid žrebanja: 1. Miriam Šemrov, Gosposvetska 28, Maribor; 2. Tjaša Konovšek, Metieče 18, Šoštanj in 3. Elizabeta Drpić, Parižlje 66/a. Nagrade, ki jih podarja OLDY d.o.o. Polzela, prevzamete v našem uredništvu. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. Območna enota Celje, Mariborska c. 1. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov našega uredništva do 15. maja 2000. april2000 Živimo z zemljo MAJ - VELIKI Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Če je Urbana lepo, rado suši se poleti seno. Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je na koncu tako. Majnika dosti dežja - obeta jeseni dosti vsega. Saditi fižol na Florjana - je dovolj zarana. Velikega travna če grmi, se kmet dobre letine veseli. Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. Veliki traven moker, rožnik pa mlačen - kmet bo to leto žejen in lačen. OKRASNI VRT Pa je tu pomlad odeta v cvetje. Cvete večina sadnega drevja, japonske češnje, okrasne jablane, glogi, magnolije in še številno drugo drevje in grmovje. Najlepši pa so rododendroni in azaleje. Med spominčicami žarijo tulipani, skalnjaki pa so odeti v nežne rožnate do rdeče, vijolične, modre, bele in rumene barve nizkih blazinic spomladanskih trajnic. Vse cveti in raste, tudi plevel, zato imamo v tem mesecu dosti opravila. Okenske rastline in posodovke sadimo v svež substrat v dobro očiščene in razkužene lonce in cvetlična korita.Sadike privajamo na zunanjo temperaturo in jih postopoma prestavljamo na prosto, najbolje ob oblačnih in deževnih dneh, da nam jih sonce ne flopeče”. Najobčutljivejše so gomoljne begonije, vodenke in helitrop, ki jih damo na prosto šele po ledenih možeh. Tudi kakteje smo presadili in postavili na sončno polico na prostem. Vodi za zalivanje dodamo gnojilo za kakteje, saj le te sedaj rabijo veliko hranil, ker se že pripravljajo na cvetenje. Na prosto v senčen prostor prestavimo ciklame in azaleje in pazimo, da niso suhe. Ostale lončnice spet redno zalivamo in dogno-jujemo. Vse kar imamo posejano v lončke, lahko brez škode presajamo.Tako na prosto presadimo utrjene sadike enoletnic, dalije, gladiole in druge rastline s čebulami, gomolji ali rizomi, ki ne prezimijo na prostem. Še vedno lahko na prosto posejemo hitro-rastoče enoletnice: kapucinčke, poletne astre, žamet-nice, sončnice, suhe rože ... Odcvetelim tulpam, narcisam, hiacintam, španskemu bezgu in rododendronom sproti odstranjujemo uvele cvetove oz. socvetja, da so lepši in dlje časa cvetijo ter ne potrebujejo hranil za tvorbo semena, hrano pa uporabljajo za nastavek cvetja za novo sezono. Uidi listja tulipanov in narcis ne odstranjujemo ah zvijamo v šope, ker se čebulica preveč izčrpa. Le to naj raje dozori in šele ko je suho, lahko čebulice pospravimo. Trato redno in pravočasno kosimo. Pozorni bodimo tudi na škodljivce in bolezni, da jih v kali zatremo. Okenskih rastlin v tem, mesecu še ni potrebno dog-nojevati s tekočimi gnojili, saj so preskrbljene še s hranili, dodanimi že gotovim kupljenim substratom oziroma smo jih ob saditvi dodah sami. ZELENJAVNI VRT Iz tunelov in izpod z vlakninasto folijo pokritih gredic že uspešno pobiramo solato in rdečo redkvico. Vsak čas pa bodo z redčenjem pregoste setve primerne za pobiranje skoraj vse na prosto posejane krhko in mehkolistne solate. Najlepše sadike čim prej presadimo, da bodo imele dovolj prostora za oblikovanje glave. Konec meseca posejemo solato great lakes, ki bo še zelo pozno v poletje dajala pridelek, saj gre pozno v cvet. Sedaj je tudi najprimernejši čas za obiranje pecljev rabarbare, poganjkov belušev in jeseni sajene čebule majski srebrnjak. Ponovno sejemo še korenček, peteršilj, rdečo peso, ki nam bodo pozimi, shranjeni v zasipnici ah kleti prišli še zelo prav. Sadimo pa tudi kumare, bučke ter nizki ( zelo zgoden je sorta Tiber, če ga kje dobite) in visok fižol. Kumare, ki smo jih aprila posejali v lončke, lahko sedaj s koreninsko grudo presadimo, sicer pa jih maja sejemo na prosto, ko je zemlja dovolj topla. V eno vrsto na gredo vsakih 30 cm posadimo 3 zrna in kasneje pustimo samo eno rastlino. Kumare zahtevajo vehko toplote (tla prekrivamo s slamo, rastlinskimi ostanki ah s črno folijo, ki tudi pospeši dozorevanje), vode in zatišja. Kumare so po naravi ovijalke, zato jim ponudimo ogrodje za vzpenjanje. Napnemo jim lahko plastično mrežo. Tako rastoče kumare bodo manj izpostavljene napadu plesni in plodovi bodo bolj čisti. Tudi bučke zahtevajo s hlevskim gnojem pognojeno zemljo. Pridelujemo jih podobno kot kumare. Ne smemo dopustiti, da plodovi preveč zrastejo, saj so potem slabšega okusa. Za kumare in bučke velja, da redno obtrgovanje plodov vzpodbuja rasthno k nastavljanju novih. Sredi meseca presajamo na prosto sadike paradižnika, paprike, feferonov in jajčevcev. Paprika vam bo povrnila z obilnim pridelkom, če jo boste posadili v močno pognojene jamice in to po dve rastlini skupaj. Če jo prvih 14 dni po presajanju pokrijete z vlaknasto fohjo, boste dobih pridelek že julija. Ta čas lahko presajamo tudi sadike zgodnjega zelja, ohrovta, cvetače in kolerabice in v lončkih vzgojeno gomoljno zeleno ter por. Sedaj še lahko sejemo tudi nekatere začimbnice: boreč, kamilice, majaron, bazilika,sivka, šetraj, timijan, koper in luštrek.Če hočemo rabarbari dlje časa obtrgovati hste, ji moramo pravočasno odstraniti cvetni nastavek. Tudi v zelenjavnem vrtu se začne borba z boleznimi in škodljivci. Če rastline zalivamo občasno s koprivo-vo vodo, poleg hranjenja z dušikom preprečujemo tudi razvoj plesni in omejimo pojav uši. Za ročno pobiranje polžev nastavimo deske po potkah ali med vrstami, ker se tam radi zadržujejo zaradi povečane vlage. Bramorja pa ujamemo v kozarec z malo piva, ki ga do roba zakopljemo v zemljo. Ob koncu pa še preprosto pravilo. Ne glede na vremenske razmere ob presajanju vsako sadiko temeljito zalijemo. Nikar ne presajajmo v vročem delu dneva, po možnosti je najboljši čas, ko je oblačno ah proti večeru. Veliko zelenjadarske sreče in dobrega vremena! Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. PUR ZELIŠČNA LEKARNA Metini trg žalet TeL: (063) 715 691 Z voluharjem v domačem vrtu Z voluharjem v domačem vrtu ni prijetno niti lahko. Težko ga je pregnati, še težje uničiti, posebno še, če ima stalno bivališče na sosednjem vrtu. Pri svojih prehranjevalnih in oskrbovalnih pohodih se ne meni za posestne meje in med-sosedske odnose, ki jih zaradi svojih aktivnosti pogosto tudi poživi. Voluhar si naredi bivališče v mirnem predelu, kjer ni premikanja in obdelave zemlje, po možnosti na nekohko vzvišenem suhem mestu travnatega sveta, pod gredami trajnic, drevja, vrtnih objektov in podobno. Svojega gnezda si ne dela več s travo, ampak z materiah iz plastike, ki jo je v okolju več kot preveč. Taka gnezda so suha in bolj zdrava za bivanje in razmnoževanje. Ko se preveč razmnoži, se ob pomanjkanju korenaste hrane loti tudi sadnega drevja v večji meri. Najbrž si zaradi njegovih uničevalskih navad sposodimo njegovo ime za medsebojna poimenovanja včasih tudi ljudje. Popolnoma negativen pa ni, saj rad žre tudi korenine regrata, slaka in podobnih plevelov. Običajno je slak znanilec voluharja. Starejše ime za voluharja je krtica. Mnogi ga zamenjujejo s krtom. Njegovo škodo pripišejo krtu in ga zato preganjajo, s čimer omogočijo voluharju večji življenjski prostor in olajšajo vrtanje rovov, saj lahko izkopano zemljo odlaga v opuščene krtove rove. Voluhar in krt se močno razlikujeta, tako po izgledu kot tudi po načinu življenja. Voluhar je temnejše sive do rjavo rdečkaste barve, krt pa je temno žametasto črn flkot krtj”. Voluhar ima top gobec s štrlečimi sekalci, krt pa podaljšanega, rilčaste obhke. Voluhar ne nativa zemlje v visoke kupe, ampak zemljo le navzdigne. Voluharjevi rovi so bližje površine (še bolj pozimi) in dobro vidni. So pokončno ovalne obhke in večji od krtovih, visoki do 9 cm, krtovi pa so po obsegu manjši, tudi za par centimetrov, okrogle do ležeče ovalne obhke, torej širši kot višji. Voluhar se prehranjuje z rastlinsko hrano, koreninami, živicami, posebno mu prijajo živice slaka, raznimi koreni, gomolji, lubjem grmičevja in sadnega drevja itd., krt pa le z mrčesom v tleh. Voluhar in krt imata rove vedno zaprte, ker ne marala prepiha, a so kljub temu dobro zračeni, za razliko od poljskih miši, ki imajo rove vedno odprte. Voluhar odprte rove že v krajšem času zatlači z zemljo, krt pa si pod ah ob odprtem rovu izkoplje nov prehod in tako starega le navidezno zasuje. Tako lahko na osnovi teh nekaj značilnosti ugotovimo, katere prebivalce imamo na vrtu, še preden se pojavi škoda in se pripravimo na zatiranje. Zatiranje voluharja je najuspešnejše spomladi, ker preprečuje tudi njegovo nadaljnje širjenje. Krta na vrtu naj ne bi uničevali, saj je zelo koristen. Je vehk uničevalec škodljivega mrčesa, ki pogosto spodžira mlado setev iz vrta ah grize po plodovih in naredi več škode kot nekaj krtin. Krt je v nekaterih državah zaščiten in se ga ne sme namerno uničevati. Za zatiranje voluharja so na razpolago številni pripomočki in razna sredstva, ni pa takšnega, ki bi bilo zanesljivo, enostavno, učinkovito in poceni. Posameznih voluharjev se lahko lotimo s pastmi, ki jih nastavl- jamo le v naseljene rove, kar ugotavljamo s predhodnim odpiranjem rovov. Ko voluhar odprtih rovov ne zapira več, pomeni, da je preminil. Pri iskanju rovov si lahko pomagamo z jekleno šipko, skoraj zanesljivo pa jih najdemo ob vrtnih robnikih in drugih ovirah v zemlji. Nastavljanje pasti zahteva vehko mero zbranosti (tudi zaradi lastne varnosti) in natančnosti. Voluhar ima namreč dober nos, je pa tudi zelo plašen in previden. Pri nastavljanju pasti je potrebno uporabljati rokavice, nove pasti pa predhodno nadrgniti z zemljo. Pasti, v katere se je že kaj ulovilo, so pri lovu bolj uspešne in jih ni treba več obdelovati. Vabe v pasti povečajo uspeh ulova, posebno pa ga baje privablja vonj po rožičih. Past nastavimo v ravnem delu rova, bolj globoko in nepredušno, torej brez prepiha skozi past ah ob njej. V nasprotnem primeru začne voluhar z narivanjem zemlje in past sproži in zadela, preden pride do nje. Preden past položimo in utrdimo rov, le-tega očistimo grudic. Pri tem si pomagamo s kosom v flL” zakrivljene ozke pločevine. Past nastavimo na kar se da rahlo proženje in po navodilih izdelovalca. Ko s pastmi voluharju ne pridemo na kraj, se moramo poslužiti načinov za masovno zatiranje. Od teh je najuspešnejše zaplinjevanje. Voluharjeve rove lahko plinimo z izpušnimi plini dvotaktnih bencinskih motorjev z malo močnejšo mešanico, bolj prijazne in bolj učinkovite pa so plinske patrone, s katerimi lahko hkrati zajamemo večjo površino in tako onemogočimo sehtev škodljivca na netretirano področje. S prižiganjem dveh manjših patron skupaj in hkrati v en rov se doseže večji in bolj zanesljiv učinek, kot če bi jih prižigati posamezno ati ločeno. Ne glede na vehkost patron jih je potrebno razporediti bolj na gosto, kot je priporočeno v priporočilu proizvajalca, kajti zgodi se, da smo kakšno patrono nastaviti v krajši slepi rov, od katere ne bo nobenega učinka. Pri prižiganju plinskih patron, posebno večjih, strogo upoštevajte navodila in nikar brez zaščitnih očal in rokavic. Po plinjenju preverjamo učinek več dni in po potrebi ponovno ukrepamo, pred tem pa poskušajmo ugotoviti, zakaj plinjenje ni bilo uspešno v celoti in kot smo pričakovati. Eden od načinov uničevanja voluharjev je nastavljanje strupenih vab. V domačem vrtu se jim raje odpovejmo, saj le-te lahko pridejo ponovno na površje. Lahko jih izkopljejo domače ah druge Živah, jih izrine krt, pridejo na površino z obdelavo zemlje in tako tudi v dosego majhnih otrok kot velika in nepredvidena nevarnost. Zato je potrebno pri nastavljanju vab zasledovati ne samo škodljivce, ampak tudi vabe. Ker ima voluhar tudi vehko naravnih sovražnikov, od katerih je najbolj temeljita podlasica, je razlog več, da voluharjev ne uničujemo z zastrupljanjem s strupenimi sredstvi. Zatiranje voluharja v domačem vrtu ni enostavno, pa tudi ne poceni. Nekaj olajšanja prineseta tolažba in upanje, da smo se ga znebiti, vsaj za nekaj časa, če že ne za daljše obdobje. Milan Veronek Voluharje tudi dober plavalec, zato ni bojazni, da bi v vrtu utonil, pa tudi ni upati, da bi ga v rovu utopili z zalivanjem. Voluhar si svoje domovanje rad uredi pod trajnicami. TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8.do12. ure in od 13. do 17. ure. REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE BELA TEHNIKA PRALNI STROJ WA 543 PRALNI STROJ WA 942 S (600 obratov) (900 obratov) 62.700 SIT 73.900 SIT AKUSTIKA VELIK IZBOR GLASBENIH STOLPOV Televizor GORENJE 55 cm TTX 38.500 SIT VIDEO KAMERA JVC 74.900 SIT ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, MALI GOSPODINJSKI APARATI, RTV SERVIS, SERVIS VORWERK PRALNO SUŠILNI STROJ CANDY AUSE 085 91.150 SIT POMIVALNI STROJ CANDY CDW 254 S 74.613 SIT BREZPLAČNA DOSTAVA Televizor GORENJE 37 cm 28.900 SIT TRI LETA GARANCIJE AKCIJA STOLP THOMSON A 580, RDS TUNER, 5xCD, DVOJNI KASETNIK 2x170 W 59.700 SIT MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV ■S* 24 UR ZASEBNA SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. Tel-063 ' ™-J33 ŽALEC Celjska c. 3/a, Žalec Mob.: 0609 616-786 Ambulanti čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. NAROČILA PO telefonu: 710-0-710 ali 707-420 HVALA ZA ZAUPANJE HLADNIH DNI ŠE NI KONEC. Podjetje za inženiring, trženj«, gostinstvo in turizem Režka ceste *7,3311 Prebold Tel.: 063 70S 30 12, taks: O63 70S 30 13, GSM: 041678 77$ POGONSKE TRAKTORSKE GUME: itn 11,2 x 28 750 x 20Tigar ... 1X4 X M 8JX20 13,6 X18 300/70 R 20 14,9X28 360/70 R 28 16,9 X 28 380/70 R 28 18,4 X 30 420/70 R 28 750x20 480/70 R 28 12,4x24 480/70 R 30 11,2 X 24 480/70 R 34 9,5x24 10,5X20 Continental VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600 * 16-------....... 26,00 SIT 750 * 16 .....................10.123,00 SIT VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! SE PRIPOROČAMO Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703-30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022, Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci! Prihaja mesec maj, mesec cvetja in zelenja, mesec ljubezni in sprehodov v naravo. Prazniki, ki so pred nami, bodo kot nalašč za sprehode in izlete, marsikateri pa si bodo zaradi večjega števila prostih dni privoščili lahko že kar prave počitnice. Te, kakor tudi izlete, vam lahko polepšamo tudi mi s svojimi proizvodi in drugimi dobrinami iz naših prodajnih polic. Naše proizvode in številne druge izdelke boste lahko 4. maja poskusili na otvoritvi našega novega gostinskega lokala v Grižah, kjer bo znova zelo veselo. Med drugim bo igrala tudi Godba Zabukovica, ki praznuje letos 120-letnico delovanja. Lokal odpiramo poleg naše obstoječe trgovine. Vljudno vabljeni na otvoritevt Ob dnevu upora, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, vam iskreno čestitamo ter vam želimo obilo prijetnih trenutkov. In nikar ne pozabite, da se pri nas Zvestoba nagrajuje. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Šempeter 126 b, 3311 ŠEMPETER, Tel.: 063/700-16-11 Lucas CHAMPION Agii P elF Olja in maziva Blagovne znamke: Zastava, Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat, Rover, Renault, Peugeot, Opel, Nissdn, Mitsubischi, Mercedes, Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat, Daihatsu, Daewoo, Citroen, BMW, Audi, Alfa Želimo varno vožnjo in se priporočamo za obiski Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) Ambulanta je odprta Tel.:(063)700 15 75 od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Mobitel: 0609 646-202 d.aa PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063 / 702-250, faks: 702-251 OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo več ...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! UGODNE CENE: - KRITIN BRAMAC.CREATON, SALONIT inTOMDACH - OPEK MODUL, POROTHERM IN POROBLOK - HIDRO IN TERMO IZOLACIJ - FASAD TIM, BAUMIT in JUB -ARMATURNIH MREŽ IN BETONSKEGA ŽELEZA - PRANIH PLOŠČ,TLAKOVCEV IN ROBNIKOV *** NOVO *** NOVO *** - PRODAJA SANITARNE KERAMIKE • MEŠANJE JUBOVIH FASADNIH IN NOTRANJIH BARV V SAM-u NISI NIKOLI SAM. DUSET/ d. o. o. Parižlje 8a, 3314 BRASLOVČE, SLOVENIJA tel. &fax: 063 700-11-70 *\ ACME mmm. motori [mao] LOMBARDINI ST/HL SDlD ©Husqvama MARRY PRODAJA IN SERVIS VRTNIH KOSILNIC - različni proizvajalci - različne moči motorja - različne širine noža - s pogonom ali brez - s košem ali brez ... MOTORNIH KOS - nahrbtnih ali stranskih - različne moči - različni priključki (laks, kovinska rezila, PVC nožki Vsak stroj vam sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. Vabljeni! Prodaja gradbenega in tehničnega blaga lil Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 700 15 10 Po ugodnih cenah vam nudimo fasade: Baumit in premaze za les: II Sadolin KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM april 2000 Naša dediščina Pisci Savinjske doline Anica Černej Ob stoletnici rojstva slovenske mladinske pesnice Anice Černej Zloženke, ki nas vodijo po Spodnji Savinjski dolini Anica Černej se je rodila 3. aprila leta 1900, torej pred sto leti, v Čadramu pri Slovenskih Konjicah. Njen oče Ljudevit Černej je bil od 1.1901 do 1919 učitelj, nato nadučitelj na Osnovni šoli Griže, kasneje je postal okrajni šolski nadzornik. V družini je bilo pet otrok, Anica je bila tretja. Družina je z očetom romala po njegovih učiteljskih postajah. Tako je Anica prišla v Griže. S petimi leti je začela hoditi v osnovno šolo Griže. Starejšo sestro so vpisali v šolo. Anica je ostala sama in se ni imela s kom igrati. Hodila je za njo posedat k šolskim vratom in s tem pestovala “prvo žalost življenja”, saj sredi najlepšega dne ni bilo več družice za igro in smeh. A nekoč je na šolskem pragu zaspala in se znašla v razredu. Začela je hoditi v šolo. Leta 1914 je z odliko opravila tedaj že petrazredno osnovno šolo v Grižah. Jeseni, leta 1915, je odšla v Maribor na zasebno žensko učiteljišče šolskih sester. Tli je bila slovenščina obvezen predmet. Zato je Anica obiskovala to šolo in ne javno šolo, ki je bila nemška. Na tej šoli je Anica po štirih letnikih in zrelostnem izpitu leta 1919 dobila “spričevalo zrelosti z "odliko”. Po zrelostnem izpitu je bila najprej “nadomestna učiteljica" v Grižah, a že ob začetku šolskega leta 1919/1920 je bila premeščena na Dekliško ljudsko šolo v Celje. Novembra 1921 je z odliko opravila izpit, ki jo je usposobil za samostojno poučevanje na ljudskih šolah. V jeseni, leta 1924, je odšla v Zagreb na višjo pedagoško šolo, posvetila se je matematiki, fiziki in kemiji. V dveh letih se je usposobila za poučevanje teh predmetov na meščanski šoli. Leta 1926 je poučevala na deški meščanski šoli v Ormožu, nato na dekliški meščanski šoli v Mariboru. Ko je imela prvo možnost, se je že leta 1926 vrnila v Zagreb na višjo pedagoško šolo in kot izredna slušateljica študirala še na psihološkem institutu zagrebške univerze. Tako je leta 1930 že drugič diplomirala, to pot iz pedagogike, psihologije in matematike. Njen zagrebški profesor matematike jo je imenoval “Mala, pametna Slovenka”. Še istega leta, leta 1930, je bila postavljena za suplentko na ljubljanskem učiteljišču. Decembra 1932 je opravila v Zagrebu še zadnji profesorski izpit. Odšla je v Ljubljano, kjer je bila 12 let profesorica na ljubljanskem učiteljišču. V Ljubljano ni šla rada. Bila ji je tuja in mrzla, a kljub temu se je kmalu udomačila in se s svojim delom, šolskim in izvenšolskim, ter s svojo bridko usodo za zmeraj zapisala z njo, z Ljubljano. V Ljubljani se je razvila v dobro pedagoginjo in pesnico. Anica je bila po naravi samorastno dekle, ki je po očem podedovala globoko ljubezen do domače zemlje in smisel za človeške vrednote. Je mladinska pesnica, pisala je predvsem za otroke. Kot mladinski pesni- ci ji je bil najbližji otroški svet, v katerega se je znala čudovito poglobiti. Njene pesmi so preproste, jasne, razumljive, občutene, resnične, v njih je veliko socialne motivike. Že v mladosti je spoznala trpko življenje rudarskih in viničarskih družin in otrok. V pesmih izraža bolečino lačnih in prezeblih otrok. Pesmi imajo jasen ritmični izraz in odkrivajo podobo plemenitega človeka. Njene pesmi so izhajale v mesečniku: Zvonček, Naš rod, Ženski Ust, Popotnik, v koledarju Kraljevič Marko in drugje. Leta 1930 je izdala pesniško zbirko Metuljček in do leta 1941 še tri slikanice. V zbirki Metuljčki in v pesmi Moji pesmi pošilja pozdrave vsem otrokom, še posebno tistim ob Jadranu in za Peco, ki so po I. svetovni vojni -plebiscitu - ostali izven naših meja. Bila je zavedna Slovenka. Zaradi tega je imela marsikatero težavo v okupirani Ljubljani. 21. 10. 1943 so prišli belogardisti in aretirali 30 dijakov in 10 profesorjev učiteljišča. Izročili so jo Nemcem, ki so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Ravensbruck in od m v ravensbruško podružnico Neubrandenburg, kjer je 3. 5.1944 po večmesečnem trpljenju do kraja izčrpana umrla in bila upepeljena. Marsikatera taboriščnica je v taborišču pesnila, med njimi so bile tudi Slovenke. Anica ni napisala nobene pesmi. Samo doživljala jih je. Slovenska ljudska pesnica s Koroške, Katarina Miklavova, ki je umrla dva meseca za Anico, je v Ravensbrucku zapisala: IN ČE VEH BI MINILI, NE BOMO KRIVCEV POZABILI. Te besede so od leta 1975 vklesane v jugoslovanski celici ravenbruškega muzeja. Deset let po Aničini smrti so v veži nekdanjega ljubljanskega učiteljišča vzidali ploščo z napisom: OD TU SO TUJCU TE PRODALI V SMRT IZVRŽH, H SVOJ NAROD SO IZDALI. OD TU ODŠLA SI, DA SE VRNEŠ V VRT NA VEKE ŽIVIH, H SO BOJ KONČALI. V isti stavbi, v veži, je z zlatimi črkami v kamen vrezan spominski zapis, da je na tem zavodu poučevala profesorica in pesnica Anica Čemeje-va, ki je umrla 3- maja 1944 v nemškem koncentracijskem taborišču v Neubrandenburgu. Posekano je bilo drevo! Ena izmed njenih dijakinj je zapisala: “In bila je tako samorastno drevo in ČLOVEK z veliko začetnico”. Po osvoboditvi je izšlo veliko njenih pesmi, v zbirkah-slikanicah, ki so jih ilustrirali najboljši slovenski ilustratorji. Večkrat so bili ponatisnjeni Metuljčki. Leta 1975 je izšla zbirka MOJE POTI. V njej so pesmi za odrasle, ki jih Anica ni nikoli izdala. S to zbirko pesmi za odrasle je izpolnjen kulturni dolg do pesnice in dopolnjena predvojna podoba slovenskega pesništva. Aničine pesmi so vključene v zbirko LIRIKA SLOVENSHH PESNIC. Franc Ježovnik V naši dolini ni občine, skorajda ni kraja, ki ne bi izdalo eno ali več zloženk. Tu so še druge turistične informacije in ponudbe. Kvaliteta le-teh je zelo različna. Eni se bolj potrudijo, drugi manj. Itidi na vsebino se marsikje premalo pazi. Pred sabo imamo zloženko OBČINA VRANSKO, GREMO NA ŠTAJERSKO. Zloženka zelo pregledno opozori na posamezne znamenitosti Vranskega in okolice. Notice o zgodovini kraja pa so premalo kritično sestavljene. Samo primer - citat: “1854 so okrajni urad z davkarijo, okrajnim sodiščem in notariatom preselili iz Celja na Vransko ...”. Ali to pomeni, da v Celju ni bilo več davkarije, okrajnega sodišča? V reviji LIPOV LIST (3/200) zelo znani turistični delavec iz Žalca zapiše: “da je bilo leta 1884 ustanovljeno Društvo za olepšanje trga Žalec. Ustanovitelja sta bila veleposestnik dr. Mihael Bergman in zgodovinar Rajko Vrečar, ...”. Nato pisec zapiše, da so tedaj (leta 1884?) že delovali planinci, ki so vzdrževali kočo na Mrzlici. Rajko Vrečar je v knjigi “Savinjska dolina” zapisal, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1894 in da je bil prvi predsednik dr. Mihael Bergman. Zapisal je, da je bil dr. Mihael Bergman sloviti zdravnik, soustanovitelj žalskega gasilskega društva in še in še; (poglejte v knjigo Savinjska dolina). Le veleposestnik ni bil nikoh. Vrečar je v knjigi Savinjska dolina objavil svoj življenjepis. V njem je zapisal, da je prišel v Savinjsko dolino leta 1891, ko se je kot dijak učiteljišča, napotil peš iz Teharij v Ljubljano. 1884. leta Preboldska šola praznuje 8. maja častitljiv jubilej - devetdesetletnico. Skozi vsa ta desetletja se njeno pročelje ni bistveno spremenilo. Za tisti čas je bila to velika in dokaj moderna zgradba. Uidi danes se lepo umešča v center Prebolda, čeravno je z dozidavami novih učilnic in telovadnice, ki so se gradile na južni strani prvotne zgradbe, močno spremenila svojo podobo. Pravzaprav se mnogim zdi čudno arhitekturno flskrop-ucalo”, Id pa vendarle dobro služi svojemu namenu. Uidi zato se je ob tem jubileju vredno spomniti na tisti čas, Id je bil nekakšna zgodovinska prelomnica šolstva v tem koncu Spodnje Savinjske doline. Odprtje nove šolske zgradbe je bil velik dogodek za učence, učitelje in vse prebivalstvo teh krajev, pravi Anica Skok, nekdanja učiteljica, ki vestno zbira gradivo o šolstvu v Preboldu. Gre za pravo raziskovalno delo, ki bo dodobra osvetlilo to pomembno področje življenja ljudi v tem koncu naše doline. Slikovno in pisno gradivo pa bo dobra osnova tudi za izdajo ustrezne publikacije o zgodovini šole in šolstva v Preboldu. Če le površno preletimo te dokumente, se pred nami odvija zanimiv klobčič zgodovine. Otroci Prebolda in okolice so imeli pouk že pred letom 1818, in sicer v prostorih Čulkove domačije v Dolenji vasi, kjer je danes sedež pa je ustanavljal društvo v Žalcu in če je pisec mislil leto 1894, to ne more držati. Mimogrede Anton Šumljak je bil leta 1901 nadučitelj v Gotovljah, oče znanega planinca Šumljaka, rojenega v Žalcu, ki je oče Slovenske planinske poti. Jeseni, leta 1894, je Vrečar nastopil službo v Grižah, nato je učil v Šempetru in od leta 1902 v Žalcu. Lani smo praznovali stoletnico koče na Mrzlici (1898 - 1998). Planince je v Žalcu organiziral Fran Kocbek (1863 - 1930), ki je res sedem let služboval v Žalcu. Od leta 1890 pa je služboval v Gornjem gradu. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Od kod piscu planinci, ki so se že leta 1884 ukvarjali s turizmom? Drugih podatkov ne bom komentiral, mogoče kdaj drugič kaj več o turizmu v Žalcu. Največ zloženk je izšlo v občini Polzela Zloženka “Živimo zdravo - hodimo v naravo” nas popelje na različna pota po občini: od Andraške, Savinjske do poti: “Lunahod - Pot ob polni luni”. Zanimiva je PLANINSKO TURISTIČNA POT PO OBČINI POLZELA, ki nas popelje na Goro Oljko, Vago, Sevčnik, Dvorec Šenek, da omenimo samo te točke, vseh je dvanajst. Obstoja poseben dnevnik, posebni žigi in priznanje podeljuje Odbor za pohodništvo Društva upokojencev Polzela. Mimogrede, na Polzeli imajo radi posebne žige. Planinsko društvo Polzela ima posebno akcijo ŠTIRJE LETNI ČASI. V vsakem letnem času Radia Goldi. V tistem času so otroke poučevali zasebni pomožni učitelji, kaplani, pa tudi Cerkveniki in organisti. Pravzaprav je bila to tako imenovana nedeljska šola, ki pa je na željo staršev otrok, ki so zeleh, da bi njihovi otroci dobili še več znanja, prerasla v pravo šolo. To se je 20. januarja leta 1818 tudi zgodilo. Takrat so namreč predstavniki cerkve, graščakov iz širše okolice in domačinov - po trije iz vsake vasi, sklenili, da ustanovijo pravo, torej redno državno šolo. Še istega leta je bila adaptirana nekdanja kaplani-ja, ki so ji dogradili še novi del. S tem je postala prva namenska šolska zgradba v Preboldu, ki je temu namenu služila vse do izgradnje nove šole leta 1910. Vrsto let je bila prvotna šola v stari kaplani-ji le enorazrednica. Z leti pa so hišo dograjevali ter spreminjali njeno notranjost. Leta 1871 postane dvorazrednica, šest let kasneje trirazrednica, leta 1884 pa štirirazrednica. Kadar je bilo potrebno, so za pouk uporabljali tudi večje prostore v sosednjih zgradbah, ki so bili last premožnih vaščanov. Vsa ta desetletja se je zvrstilo vrsto učiteljev oziroma nadučiteljev, ki so pomembno vplivali na kraj in njegove ljudi. V kroniki se pojavljajo imena, kot so Georg Palčič, ki je nastopil službo 1. novembra 1818, pa Franc Vradač, Matija Jeraj, Martin Regoršek, Wilhem Mussi in Josef Vidic, ki je nastopi! službo 31. oktobra 1864. leta. Prav on je tudi najimenitnejša osebnost moraš na Goro Oljko. Ta akcija je stara že deset let in izdelati so 40 žigov. Tu so rože, jež, gobe, šotor in še in še. Druga zloženka je DOBRODOŠLI V CERKVI SV. KRIŽA NA GORI OLJH. Zelo pregledno je prikazana zgodovina cerkve, arhitektura cerkve, oprema obeh svetišč itd. V posebnem prospektu odgovorijo na vprašanje KJE JE ŽIVELA NEŽA MAURER -ZALEZNIKOVA NEŽIKA? Predstavljajo CELODNEVNI IZLET ZA ORGANIZIRANE SKUPINE. Na izletu se izletniki povzpnejo na Goro Oljko, ogledajo si staro kmečko hišo, Petkovo kovačnico, obiščejo strastnega zbiratelja starin itd. Največjo vrednost ima zloženka TURISTIČNE ZANIMIVOSTI OBČINE. Spregovori o zgodovini in utripu te občine. 29. 3-2000 je Večer v rubriki PRED 30. LETI objavil: “Če boste v teh dneh obiskovati Polzeljane, bodo predvsem spregovoriti o dveh letošnjih največjih naložbah: o gradnji nove šole ter razširitvi in obnovi starega kulturnega doma...” Pred 30. leti je predsednik KS Polzela, tov. Vinko Kolenc, ocenil, da bo nova šola stala 2,9 milijonov dinarjev. Računal je, da bo 2,5 milijona šola dobila od sklada samoprispevka v merilu žalske občine. In po tridesetih letih: šola je urejena, zgrajena je modema telovadnica in obnovljen je stari kulturni dom. Pri šoti stoji športna dvorana, ki sprejme 2000 gledalcev. V zloženki sta predstavljena park in graščina Šenek. Sreča je, da je bil in je še tu dom oskrbovancev, ki je ohranil dediščino in lepo skrbi za graščino. Predstavljena je Komenda. V zloženki je zapisano, da je med štirimi postojankami malteških vitezov v Sloveniji najbolje ohranjena Komenda na tistega časa, saj je slovel kot zelo dober učitelj, izvrsten organist in dober vodja podrejenemu učiteljstvu. Umrl je leta 1916, prav na 52. obletnico svojega prihoda v Sv. Pavel, kot se je takrat Prebold imenoval. Vse do leta 1909 se je šolska kronika pisala v nemškem jeziku, po tem letu pa v slovenščini. Iz zbranega gradiva Anice Skok je mogoče razbrati, da je leta 1897 šola postala petrazredna. Prostorska stiska je z leti postala že nevzdržna, saj je bilo število otrok vedno večje. Od prvotnih 50 do 60 otrok je njihovo število naraslo prek 200. Zaradi tega je pouk potekal v dopoldanskem in popoldanskem času. Krajevna šolska oblast je bila že leta 1886 mnenja, da je potrebno zgraditi novo šolsko poslopje, vendar pa so gradnji nove šole mnogi nasprotovali, saj bi bile njihove denarne in delovne obveznosti precejšnje. Zaradi sporov je posredovalo šolsko ministrstvo, ki je odločilo, da se mora z zidavo počakati dvajset let. K tej odločitvi ministrstva in flzmagi" nasprotnikov šole pa je precej pripomogel graščak Heckelberg, lastnik graščine v Preboldu, ki je bil zagrizen germanizator. Šele po dvajsetih letih, 1906. leta, se je z gradnjo nove šole pričelo. Leta 19IO pa je bila šola "predana” svojemu namenu. “V pritličju je imela nova šola dve učilnici, zbornico, pisarno in stanovanje za upravitelja. V nadstropju so bile štiri učilnice in kabinet, katerega so uporabljati tudi kot knjižnico. Polzeti. Ih je marsikaj zamujeno ... Zakaj se ni ustanovil v njej načrtovani muzej nogavičarstva, ko so bili pogoji za to? Upanje, da se bo stanje popravilo, še ostaja. Letos so uspeti, da bodo dobiti za sondažo objekta 500 tisoč tolarjev. Večje vprašanje je, kaj bo z Novim Hoštrom, ki je v zloženki lepo predstavljen? V zloženki je predstavljena Gora Oljka in planinski dom, cerkev sv. Miklavža na Vimperku. Zakaj v zloženki ni obrazložitve zakaj ima sv. Miklavž cerkev na Vimperku. Sv. Miklavž je zaščitnik splavarjev in iz Vimperka je lahko opazoval, kaj se dogaja na Savinji, kako splavarijo les. Ob kužnem znamenju v Andražu pa se lahko vprašamo, če ni bilo tu grobišče umrlih za kugo? Znano je, da so umrle pokopavali daleč izven naselja od Petkove kovačnice, Močnikovega in Mešičevega mlina, do Barbankove hiše, Jelovškove kašče, Bolčinove hiše, Štobarjeve hiše in kašče. Ati ni tu za hišo črpalka za črpanje vode in kamen za pranje perila? Škoda, da ni v zloženki stika fasade te hiše. Zloženka opozori na Zagorčevo smreko in reko Ložnico s poplavljenim področjem. Težko je zaradi omejenega prostora opisati vse znamenitosti. Zato vam predlagam, da vzamete zloženko v roke in se napotite od ene znamenitosti do druge. Omejen prostor nam tudi onemogoča, da bi predstaviti zloženko BRASLOVČE, novi prospekt JAME PEKEL, prospekt DOBROVLJE in še in še. O teh prospektih pa kdaj drugič. Polovica stavbe je bila podkletena, kjer je bila kuhinja z jedilnico. Na južni strani šole je bilo dvorišče z vodnjakom in šolski vrt. Že ob otvoritvi so obžalovati, da ima šola samo šest razredov in so razmišljati o njeni razširitvi. Toda na to je morala počakati kar 47 let, in sicer do leta 1957, ko so jo pod vodstvom takratnega ravnatelja Stojana Vrhova notranje preuredi in v letih 1964/65 dogradi prizidek na vzhodi stram. M pozneje v letih 1975,1978 in 1980 so bile zaradi prostorske stiske še tri novogradnje, zadnja pa je bila leta 1991 je med drugim zapisala v enem od člankov o šoti Arna - Anči Skok, ki je bila nekdanja učenka in pozneje, vse do upokojitve, tudi učiteljica te šole. Naj bodo tudi zato, za konec tega zapisa, njene besede kot obogatitev tega častitljivega jubdeja flNekateri imamo prav poseben odnos do te stavbe. Kaj vse bi povedati zidovi, če bi lahko govorili? Koliko otroških stisk, razigranosti in sreče, bi nam razkriti. Koliko upanj na uspeh, pa tudi žalosti in razočaranj? Mnogim je !a šola dala vsakdanji kruh, zadovoljstvo, lepoto in poklicne uspehe. Lahko je ponosna, saj je vzgojila mnogo pridnih, poštenih ljudi; umnih kmetovalcev, uspešnih obrtnikov, mnogo intelektualcev ter zavednih Slovencev. Naj bo tako tudi v prihodnje”. F. Ježovnik Devetdesetletni jubilej preboldske šole Anica Skok razkriva zgodovino šole D. Naraglav Kronika april2000 Tiho so se poslovili Komaj smo se sprijaznili z izgubo treh prvoborcev in častnih občanov Cankarja, Strgarja in Marka ter našega priljubljenega predsednika Janka Cvikla, že so nas prizadele nove izgube naših najboljših tovarišev. Najprej je prenehalo utripati srce tovariša Toneta Čaterja, izredno požrtvovalnega delavca v organizaciji ZB NOB, ki je bil mnogo let predsednik KO ZB NOB Griže, bil pa je tudi član občinskega odbora ZB NOB Žalec. Do svoje smrti je kljub težki bolezni opravljal dolžnost predsednika nadzornega odbora KO Griže. Vse svoje dolžnosti je vestno in dosledno izvrševal. V NOB se je kot aktivist OF vključil že takoj na začetku v letu 1941. Zaradi izdaje je bil aretiran 1. 8. 1942 in odpeljan v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je kljub strahotnemu mučenju dočakal konec vojne. Za svoje požrtvovalno delo je prejel več odlikovanj in priznanj v znak hvaležnosti za vse trpljenje in požrtvovalno udejstvovanje v borbi za svobodo in izgradnjo porušene domovine ter izgradnjo samoupravne socialistične družbe in ljudske oblasti. Od nas se je za vedno poslovila tudi tovarišica Pavla Kajtna, dolgoletna delavka na občinskem odboru ZB NOB Žalec. .Bila je izredno aktivna predvsem v borčevski organizaciji, saj je po upokojitvi vrsto let opravljala tajniške posle v KO ZB NOB Griže, dokler ji je to dopuščalo zdravstveno stanje. Tovarišica Pavla se je vključila v NOB že v letu 1941 in je kot aktivistka OF delovala na terenu vse do aretacije leta 1944. Gestapo jo je najprej mučil v Celjskem Starem piskru, nato pa so jo odpeljali v Mariborske zapore, od koder je med bombardiranjem pobegnila in se priključila partizanom na Pohorju. Po osvoboditvi se je vrnila domov in se takoj vključila v akcije za obnovo porušenih domov. Delovala je v mladinski organizaciji in osvobodilni fronti, pozneje v socialistični zvezi in zvezi borcev. Za svoje uspešno in požrtvovalno delo je prejela razna odlikovanja in priznanja. Nenadoma in nepričakovano je umrl Lojze Kotar, ki je še pred kratkim aktivno deloval na političnem, kulturnem in športnem področju. Tovariš Lojze se je vključil v NOB leta 1943, star komaj 15 let. Kot partizan je bil v 12. brigadi na Dolenjskem, kjer je okusil vso krutost tujega in domačega sovražnika. Bil je izredno hraber borec. Po končani vojni se je leta 1945 demobiliziral in se ponovno zaposlil v rudniku. Takoj se je vključil tudi v družbeno-politično delo in izvrševal odgovorne naloge v komunistični partiji, v socialistični zvezi, v sindikatih v borčevski organizaciji ter v kulturnih in športnih društvih. Po upokojitvi je ostal aktiven v lokalni samoupravi, bil je svetnik v občinskem svetu Žalec, v krajevni skupnosti in v borčevski organizaciji in vse do smrti v organih krajevne organizacije ZB NOB in območnega združenja. Do zadnjega diha je bil predan borec za delavske pravice in socialno pravično družbo. Za svoje požrtvovalno delo, predvsem v času socialistične družbene ureditve, je prejel več odlikovanj, priznanj in pohval. Lojze je bil tovariš v pravem pomenu besede. Predsednik ZB NOB Braslovče tovariš Franc Rokovnik se je od nas poslovil tiho in nepričakovano. Podlegel je kratki in hudi bolezni tako iznenada, da nam ni bilo dano niti to, da bi se pri grobu poslovili od njegovih posmrtnih ostankov. Tovariš Franc Rokovnik se je vključil v NOB že v lem 1942 in je kot aktivist deloval za OF do poletja 1944, ko je odšel v partizane. Po demobilizaciji se je tako kot ostali udeleženci NOB vključil v obnovo domovine in utrjevanju ljudske oblasti. Posebno aktiven je bil v krajevni skupnosti in v borčevski organizaciji v Braslovčah, v kateri je bil predsednik do svoje smrti. Za svoje delo med in po vojni je prejel več odlikovanj in priznanj. Največje priznanje je bilo, da so ga ljudje spoštovali in cenili njegovo delo. Vsem štirim funkcionarjem v organizaciji ZB NOB izrekamo zahvalo za njihovo udeležbo v borbi za svobodo in izgradnjo socialistične družbe in ljudske oblasti. Za Območni odbor ZB NOB Rado Cilenšek ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA KOLARJA iz Liboj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za ustna in pisna sožalja. Hvala godbenikom iz Liboj za odigrano žalostinko ter govorniku g. Mlinariču za poslovilne besede. Hvala tudi trobentaču za odigrano pesem “Polje, kdo bo tebe ljubil” in pogrebni službi Strahovnik. Žalujoči vsi njegovi POGREBNE STORITVE LROPOTAR tet.: 700- 16-85 GSM: 061 613 269 GSM: 061 768-906 Šempeter 112/m,3311 Šempeter Detoi/ni čas: od 00. do 26. ure Zahvale sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do vsakega tretjega petka v mesecu. Uredništvo je v Bergmaftnovi vili (rumena stavka pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel: 710-23-80, faks: 710-23-81 MXB2MBFÜ1 SUDlBfflMS § m I a1 k a: E 5 21 IPLD tel.: 065 724-206, o41 666-598 Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Ostala je praznina, ki zelo boli, ker spomin ne more mimo dni, ko skupaj srečni smo bili. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata DRAGA GLUHAKA iz Kasaz pri Petrovčah (15. 10. 1929 - 5. 4. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Cvetki za pomoč v času njegove težke bolezni, g. Antonu Mlinariču za besede slovesa, godbi Liboje, pevskemu zboru in za odigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Strahovnik.Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Pavla, sin Drago z ženo Ireno, hči Herta z družino, vnuka Bojana in Goran ter bratje in sestre POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL. 063 572 00 03.572 06 60 7000-640 STRAHOVNIK d o o Pogrebna služba - z dolgoletno tradicijo, - s konkurenčnimi cenami, - široko ponudbo storitev in opreme. Vrečar j e va 2, Žalec tel.: 063/716-810 710-30-10 GSM: 041 425-620 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Ob 10-letnici poslovanja se Vam zahvaljujemo za zaupanje. ZAHVALA V trenutkih, ki jih še ne dojemamo v vsej razsežnosti, se ob izgubi našega dragega FRANČEKA TURKA moža, očeta, dedija, brata, tasta, svaka in strica s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki ste se z nami združili v žalovanju ob njegovi smrti in nam praznino njegovega odhoda polnili z upanjem in tolažbo. V teh dneh bi nam bilo še veliko težje brez sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev. Od srca se zahvaljujemo Lovski družini Žalec, Združenju šoferjev Savinjske doline, Izletniku Celje, stranki in društvu upokojencev Žalec, Mestni skupnosti Žalec, gospodom župnikom za opravljen obred, vsem govornikom, pevcem, rogistom, trobentačema, zastavonošem in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala za vsa pisna in ustno izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna hvala za tako veličastno slovo in prepričljivo izkazan spomin našemu dragemu Frančeku. Hvala še enkrat, da ste bili z njim in z nami. Vsi njegovi. ZAHVALA ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE UPLAZNIK, roj. OTAVNIK, iz Sv. Lovrenca pri Preboldu se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Sercu za lep obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem za zapete žalostinke, pogrebcem, Domu upokojencev Polzela ter ga. Ivanki za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo na cvetno soboto pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni april2000 Zanimivosti n»1 [JTIBITKIJBV 1 H 101 LET Janez run j mr i v /v 1 '1 -1/ L 11/1J -Pillili lt!» 1 . vin: ì^LlU. - mm imiamAm Pokal Slovenije v agilytiju Na vadbišču Kinološkega društva Pluton Polzela je bila 4. tekma za pokal Slovenije v agilytiju - premagovanju ovir. Nastopilo je 72 psov različnih pasem z vodniki iz vse Slovenije in Hrvaške. Vrstni red Al mini: 1. Petja Telban, pes Sheltie (KD Vrhnika), 2. Borut Jeraj, koker špan-jel (KD Kamnik), 3- Milan Koren, pritlikavi šnaucer (KD Pluton Polzela), itd. Al standard: 1. Milena Kos, border collie (KD Agilyti Ilirija), 2. Petra Veleč, border collie (KD Maribor), 3- Polona Krašovec, zlati prinašalec (KD Vrhnika), itd. A2 standard: 1. Sara Essert, bradati collie (KD Zagreb), 2. Milena Kos, belgijski ovčar (KD agilyti Ilirija), 3. Tanja Janež, ameriški stafordski terier (KD Zagreb), itd. T. T. Od leve proti desni: Karmen Jelen s Teso je v Al standard zasedla 6. mesto, Zdenka Uran s psičko Sherry je bila v isti kategoriji 7., Milan Koren in pes Šan oglarskije bil v kategoriji Al mini 3-, Suzana Stebemakje bila s psom Šejkom v kategoriji Al standard 4., vsipa so člani KD Pluton Polzela. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/710-23-80, faks: 063/710-23-81, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Ivan Jošt, Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov. c s co »1 ^VRANSKO 11 ? 1 »1 ^VRANSKO 11M »1 ^VRANSKO MEDNARODNA DIRKA ZA VELIKO NAGRADO VRANSKEGA ! S CO Z s co Po velikem uspehu, ki ga je doživela lanskoletna dirka 1. po tridesetih letih v SLOVENIJI bomo 13. in 14. maja 2000 prireditev ponovili in to še boljše in zanimivejše. Poleg domačih tekmujejo motoristi iz Nizozemske, Italije, Nemčije, Švice in Avstrije. Tokrat bo prireditev dvodnevna z treningom v soboto ter samo dirko v nedeljo. V soboto zvečer po treningu bo na prostem pod velikim šotorom poskrbljeno za zabavo ter ples ob country in rock glasbi, ki se bo izvajala v živo. Medtem, ko bo celoten trg Vransko ozvočen in bodo za glasbo skrbeli narodno zabavni ansambli. Za odlično hrano in pijačo bo poskrbljeno - vol na žaru Predvojni motocikli do 1945 povojni motocikli od 1946 do 1968 175ccm, 250 ccm ter 500 ccm, prikoličarji Tekma 50 ccm TOMOS-ovih dirkalnikov. Tekmuje se za motoristično bodalo, za zmagovalce so predvidene DENARNE NAGRADE! by ìr-xjT«e-GENERALNI SPONZOR M cn g m cz> g £ CD g m OBVEZNE SO PREDHODNE PRIJAVE ! Informacije: Tel.: 061-15-21-786 ali 063-725-126 in 725-017 oxsNVüA^TiTk noxsNvyAta= r