Šolsko obzorje. Iz Tersta. Mili ,,Tovarš", mnogo tovaršev ima.š fukaj na obalih jadranskega morja, ki bo ti bratje ne le po ntaim, ampak tudi po narodu; ali tukajšnji tvoji bratje nimajo gotovo tako lepih prilik, nimajo takega blagega stanja, tolike proatosti in vgodnih okolnosti, da bi saj včasih svojim daljnim bratoni kazali, da «e živijo. Sicer imaino tudi mi leržaški ljudski učitelji učiteljsko društvo ,,Societa pedagogico didattica", ki šteje nad dve sto udov in izdaje laalni mesečnik „11 Litorale"; ali to še ni znamenje dobrostanja naHega, ampak žertev, ktere se ne bojimo, čeravno so naše plače take, da nam krajcarja ne ostaja. Veliko njih bi lahko naatel, ki živijo v veliki revščini, poeebno pa oženjeni, ki imajo otroke več ko enkrat — ne vei — ki kruha stradajo. Naše plače, kakor sem omenil, so še vedno pri starein ustale. Nadučitelj, ki je ob eneni voditelj in učitelj tretjega in četertega razreda, ima 900 in stanovanje, učitelj tretjega in četertega razreda 700, drugega in pervega 550, podučitelj (assistent) 200 gold. letne plače in razun tega čisto nič. Kako je to mogoče? se bodo nasi kranjaki tovarši popraševali, da se v Terstu, v liberalnem mestu, učiteljem plače niso povikšala. To je tako. Teržaški mestni svetovalci so ob enein tudi poslanci deželnega zbora, in ker ao večidel ali odvetniki ali tergovci, po njih stann imajo vse druge miali o nčiteljib in aolah nego prave, in mimo tega še v deželnem zboru razpravljajo reči, ki več ali manj vode na svoj mlin napeljnjejo. Nobeden pa ne piemieli, da je šola rert, kjer je bodočnost naših naslednikov vsajena; da le iz aole izhaja prava omika, razvoj in napredek in ne od glediščnih ali uličnih kričačev; da slabo plačan učitelj fli mora drugod iskati poatranskih zashižkov, da potem takem Ijubezen do šole zgubi in šola s tem terpi veliko skodo. Opomniti se moraiti, da ao v Terstu iz Ijudskih šol vsi dragi avstrijski jeziki bandirani (pregnani) razun italijanskega, akoravno je veliko otrok nemških iu slovenskih starišev. Res je sicer, da otroci tudi italijansko hitro razumejo, ali kje je nialeririski jezik? kdaj in kje ee ga bodo naučili, ee ne v mladosti in v šoli? Čisto slovenski otroci in učitelji so prisiljeni, se povsod in zmiraj po italijuuskem kopitu ravnati, čeravno tje in sim pervega, kakor tudi drugega še prav ne razumejo. Tako se ravna v mestu; v okolici, kjer je kakih ednajst šol in kjer so prebivalci čisto Slovenci, ni veliko bolji, ker vaa povelja dohajajo učileljem v italijanakernu je/.iku in olroci ae mučijo z italijaiiskimi ^vocaboli" že v pervem razredu in tako naprej po vseh razredih, dokler šole ne zapustijo. Učitelji sami ao poitaljančeni (morajo biti), čeravno nekteri izverstno slovenako govore. Učiteljsko drustro, ki za laslni mesečnik v zarnenjo ima kakih 150 časnikov in več drugih za plačilo, se tudi še omahne ne bodisi za pedagogične ali politične slovenske časnike, če je prav kakih 70 — 80 rojenih Slovencev pri njem. Če so ti, ,,Tovarau, razumljive in drage te verstice in eploh, če ti je moja pisava za rabo, scm pripravljcn o prilikab tudi v prihodnje kterokrat kako malenkoat sporočiti. *) Iz Notratljskega. (Prijetnoati (!) iz učiteljskega življenja.) Akoravno smo že učitelji toliko tožili o svojem revnem stanu in akoravno srno še do eedaj le pesek v morje metali, tedaj malo ali nič dosegli; vendar ne smemo opuatiti, da ne bi svetu, ki dandaiiašnji v besedi (!) res šoli pomagati hoče, še dalje avojih nadlog naznanjevali. Za danea naj povem, kaj so rai nekteri tovarsi učilelji iz svojih skušenj pripovedovali ali pisali. Dober prijatelj, učitelj v bližnji vasi, obiskoval me je nedavno in mi pri tej priložnosli sledeče, gotovo ne prijetne avoje okoliščine razodel: nNaj veče britkosti mi prizadeva zanikerno šolsko obiskovanje. Odkar sem pri tej šoli — dve leti je že —¦ prizadevam si, da bi se (emu pomagalo. Ali kar so v desetih ali več letih rnoji ptedniki zakrivili, tcga ne morem v kratkem času pri naj boljši volji odpravili. Ti so Ijudem to svojo nevednost in nemarnoat innogo preveč pregledovali. Po avoji lastni volji so učence šole oproščevali, ako so jih starši le količkaj prosili in — —. Tudi je med tukajšnjim Ijudstvorn navadna raisel, da naj otrok le toliko časa v šolo hodi, da opravi av. obhajilo, in mcnijo tedaj, da prijemši ta zakrament enicjo šolo zapustiti, akoravno eo še lc II., 10. ali še celo le 9. leto doveršili. Ako jim učitelj dopoveduje, da nove šolske postave, pa tudi stare drugače velevajo, ne verjamejo mu, (er vse te nove naredbe in zaukaze nčiteljevi sainovolji pripisujejo in se zarad tega nad njirn groze in hudujejo. Ker opominovanje etaržev z dobro besedo ni pomagalo, naznanil sem nerediio šolsko obiskovauje okrajnemu glavarju. Ta pošlje dvoji četertletni naznanili župana dotične meiije z zaukazom, da naj on to stvar vredi. Zupan pa (udi vkljub ustmene prosnje učiteljeve in vkljub novega povelja okrajnega glavarja ni ae hotel tega poprijeti, rckoč, da se noče Ijudem zaraeriti. Jaz pa", — pravi tovarš — ,,aem še vedno dalje pošiljal okrajnemu glavarja do- *) Prosimo! Vredn. tična naznanila o elabem šolakem obiskovanji. Okrajni glavar je vendar enkrat to stvar sam v roke vzel. Poklical je starše k sebi na dve moji pritožbi. Teh (staršev) je bilo veliko, blizo 30. Ker perva tožba ni bila še rešena, prcdno aem drugo položil, prigodilo se je, da aem v drugič skoraj vae tiste naznanil, kakor pervikrat. Eni in isti s(ar.ši so morali nekaj po naključji, nekaj po pnčasnem uradovanji dvakrat na odgovor hoditi za eno in (isto zakrivljcno reč. To je pa naše Ijudstvo zelo ra/.kaeilo; veduo ee na me jeze, da jih (ožim, da le z višo gosposko potegujern, da ne maram za nje, ki me zderžujejo in plačujejo. Tako ae tni godi. Akoravno vsled graje okrajne gosposke otroke pridnejAe v šolo pošiljajo, vendar so se zavoljo teh prigodkov se le malo potolažili in še manj — pravo, koriatno in dobro prevideli. Nimam pa v naši vasi nobenega, ki bi bil mojih niisli v tej zadevi in ljudslvu oči odpiral. Duhovni goapodje ne spregovore o soli besede ne. Večkrat se morda primeri, da pravijo še: Kadar otrok opravi sv. obbajilo, naj izostane iz vsakdanje šole in naj bodi v nedeljsko. In ako tako reko v šoli, vbogajo jih otroci — rajse kakor učitelja. In če katehet 80 neredno kcrščanski nauk v šoli podučuje in a tem pokaže, da mu ni mar za aolo, podira on vse marljivo prizadetje učifeljevo. Tako se meni godi", rekel je prijatelj, ,,Bog daj, da je drugod boljše"! Drugi prijatelj pisal ini je slcdeče: ,,Res čudno, da mc še ui konec in da sem še pri življenji! Poalnšaj, kako ee mi godi v N.! Ne želel bi ti biti v moji koži. Toliko britkih ur sem rukaj doživel, da sem res nnilovanja vreden! Vae veselje do študije in šole nii je minulo — pri tej sln/.bi. Znana ti je moja volja, da rad potcrpim, če le morem iu da sem bil vedno velik sovražnik prepirov. Prepiri pa, če se ne veš, so pri nas doma. Mnogo sem si prizadel, vsem vstreči, ali tega ne zmorem. Blagor tebi, ki si dobil tiho, inirno službico v daljni N., kjer vsi v edinosti iu složnoati delate na korist šolstva in omike. Jnz pa tičim v zadregah, \z kterih se nc izrežcm, preden druge službe ne dobim. Da se mi res godi krivica, omenjam ti tukaj le nekaj. Znano ti je, kako so naši srenjčanje že pred letom moje prihodke zmanjšali in berž novo fasijo seatavili. A eedaj delajo še to neveljavno in pravijo, da morem vsled sodnijake pravice, nekaj bire od 3 let (po 15 mernikov, torej 45 mernikov ječmena) poverniti, rek.ši, da je bila pomota in da apada ta bira gospodu duhovnu. Ta povernitev znaša v denaijib 8 0 gold. Drugič mi pritergujejo 35 gold. šolnine in se aklicujejo na ta in uni izgovor. Pritoževal sem se — a bob Bem v steno metal. Velika pokora je tudi za nio, — pa to še z veseljeiji prenašam — da imam pri sebi že zelo staro maler, ki ne morejo delati in vedno bolehajo. Ali morem jaz, pri takih žalostnili razmerah vesel šolski prag prestopati, koristne knjige prebirati ali pa kako čerlico svojim prijateljem pišati? To je vzrok, dragi prijatelj, da ti niaem na tvoja pisma do danes odgovoril. Odpiši mi pa zopet v kratkem in potolaži z dobrim svetom svojega prijatelja". Tako se glasi prijateljsko pismo, ki ne potrebuje mcnda ^komentara" in ki bode za danes zadostilo; pa prihodnjič zopet kaj enako veaelega (!). Iz Poloma. Kjer je šola (esno združena s srenjo, to je, kjer je staršem mar za izrejo njihovih otrok; kjer starši učitelju pomagajo o odgojevanji mladine: kjer staišem ni vse eno, ali ae njih otroci kaj učijo ali ne; kjer je srenja vneta za šolo in so starši prijatelji učitelju, tam šola doseže svojo imenitno in sveto nalogo. Ako hoče šola vapešno napredovati, mora si pridobivati med ljudatvom prijateljev, kajti šola more le takrat svoj blagor airiti, ako jo ljudstvo čiala. Kako pa si hoče pridobivati šola med Ijudstvom prijateljev? Ljadstvo je praktično, ter gleda na djanako koriat šole. Učitelj naj torej avoj šolski poduk ravna po okoliačinah iu potrebi kraja, v ktcrem učiteljari in Ijadstvo bo kmali zapazilo, da mu je šola zares na blagor. Tii pri naaih Kočevarjih, postavimo, podučuje učitelj po potrebi kraja, ako se v šoli pnscbno ozira na številjenje, zemljepiaje in spisje, kajti ti predmeti so za naše Kočevarje, ki hodijo po ziini dalječ po svelu kramarit, zel6 potrebnl in so jim bolj koristni, kakor pa branje, slovnica itd. Učitelj naj torej skerbi, da ee otroci v šoli scznanijo pred vsem z nauki, ki jih Ijudstvo potrebuje v vsakdanjem, društvenern življenji in občenju, in ljudstvo vide, da mu je sola rca koristna, bo aoli zaupalo ter jej bo vdano. To pa gotovo kar zelo po8pečuje blagor in napredek šole! Po naaih šolah se je dosihdob vae preveč učilo le za aolo, a malo pa za življenje; ljudstvo ni imelo (posebno po deželi) posebnih koiisti od Aole. Zato pa naa praktičen kmet tudi ni zaupal šoli, iu Ijudje ao ae v nekterih krajih, kjer 80 se osnovale nove eole, z vserai štirimi branili šole in učitelja! Ako se pa začnejo po de/.eli toliko koriatnc in potrebne kmetijake sole; ako bodemo po šolah* več za življenje, pa manj za aolo učili; ako bodemo s previdnim podučenjera mladine pridobili srenčane za aolo: ai bode Ijudaka šola gotovo veliko prijateljev pridobila med ljudstvom, kar bo soli in Ijudetvu gotovo v veliko koriat. Kedar bodo atariai in učitelji vzajemno delali za oliko mladega zaroda, takrat še le bo Ijudaka aola veliko in žlahnega sadja obrodila. Starši in učitelji, ne zabite, da nDružina in šola Sestrici ste dve, Nobena posamna Hoditi ne sm^". — Ta kratki dopis naj bo odziv nekemu kratkemu — a čverstemu spisu v nTovariu". *) Naj bi nam še kteri drugi naaih sprctnih g. tovaršev naznanil po jjTovaršu", kako naj si Ijudska šola pridobiva med Ijudstvom prijateljev! Goapod M. K". toži v 24.1. lanakega ^Tovarša", da se mu začetek aolekega leta ni od nobene strani naznanil. Pri naa na Kočevakem pa se nam naznanjajo vse važniae šolske zadeve uradno. Ravno tako sino slišali, da se je Ijudatvo tu in (am ustavljalo voliti v krajni šolski svet. To se je godilo gotovo zarad nevednosti. Naj se torej pojasnujejo ljadstvu nove šolske postave. Pri nas se je to zgodilo in brez vaeh ovir se je vstanovil tukajšni krajni šolski svet 27. grudna I. leta. Z Bogom! m. Iz Idrije. (Zahvala in prošnja.) Vsem gg. kranjskim Ijudskim nčiteljem, ki so tii že poslali odgovore na mojo okrožnico pr. m. v zadevi štatistike kranjskih Ijudskih aol, zahvaljujcin se prav serčno; vse drage pa vljudno prosim, da bi mi jih tudi kmali sporočiti blagovolili. J. Lapajne, učitelj in odbornik kr. uč. društva. ¦3 Glej 21. BTovarsev« list 1869. leta! Pis. Iz Gorenskega. Usmilite se ubogih ptičkov! Vec tednov pokriva že zemljo debel sneg; in kakor ae kaže. bnde še dolgo ležal. Res, da včaai kako zernice pade iz skedna, tudi pri omivanji kuhinjake posode se kake drobtinice izlijejo, ali na pervo preže kokoai, na drugo pa psi in maeke. Kako pa bi ae preživilo stradajoče in zmerzujnče kerdelce inalih ptičkov po dolgi zimi? Sliezimo ubogini ptičkora (ako-le: Po opoldanskem kosilu ae vsi mehki ostanki kakor: repa, krompir, kaaa, drobtinice od meaa, itil. na plitvem okrožniku zdrobe, pntcm naj se to a peetjo drobtin ali zdrobljenega kruha piiineša, ter stlači v kepo. Vsa ta zmea, tudi kaka zernja slabaega žita se polože na deako, ki naj ae na vertu na kak proator postavi, tako da ne pridejo blizo ne p.si in mačke ali kaka druga zver. Kmali pride naj poguiuniaa tičica seuica k južini, njej se piidniži več, potem veliko drugih drobnih ptičkov. Za drobtine, ki na tla padajo, se teigajo in preganjajo tašice in živi in preširni vrabci. Pri hudem mrazu zmcrzne kmali ta zniea, pa to rie zaderžuje lačriih ptičkuv, kteri do zvečer in zopet zgodaj zjutraj kavsajo z deake hrano. Željno pričakujejo znpet prihodnjega dneva vesele ure, v kteri zopel dobijo hrane, na mnogih prostorih blizo deakice, na klero ae bode jim zopet položila hrana, ter ae obilo od dne do dne ninože in prihajajo iz raznih krajev, v klerih čakajo časa valitve. Tako se privadi in obderži mnogo priljubljenih pevcev in pridnih pokončevalcev goaenec in zažclk skozi celo dolgočaano in pujjsto zimo, brez velikega truda in atroškov pričakovaje, da bodo vsi po zimi prehranjeni krilati prijatelji se v nažih vertili vaelili, valili in nam zelo pridno obirali merčea naših aadnih vertih. Sedaj vaakcmu diši aladko nadje, mislim, da je to vaakemu predobro znano. Torej predragi aobratje apodbujajmo in opominjajmo nježno šolsko mladino, da kermi uboge živalice. J. Saje. Iz Ljubljane. ,,Učiteljaki koledar", v kterega pride mnogo za šolstvo in učitelJHtvo koristnega blaga, bode ravnokar natianjen, in gg. udje učit. društva ga kinali dobodo. Po miniaterskein dovoljcnji bode se tndi tu za letošnje šolako leto uč. pripravnikom dodelilo 24 polovičnih deržavnih šripendij po 100 gold., res prav lepa pomoč, — vendar, dokler se Ijudskim učiteljem po novovatanovljenih žolah flača določuje po 200 gold. in še ta v sim ter (je razneaeni drobnini, ue bode še samo to ukažcljnih tnladenčev vabilo v učiteljaki stan. Ako ae učitcljem plača kmali ne uredi, bode tudi pri naa pomanjkovalo pripravnih učiteljev. Miuialeratvo za bogočaatje in uk namerava tudi na Kranjskem napraviti izobraževališče za učenice, kar bode scdanjim razmerara tudi gotovo dobro ugajalo in šolslvu v deželi mnogo koriatilo, kajti dosedanje nčenice izobraževale so se le po zasebnih nčiiiačih, kjer se je na potrebe v Ijudski aoli malo oziralo. — Učiteljsko druatvo za Kranjsko. Casopisi, ki jih imaučiteljako društvo za Kranjsko letoa v dar in naročene v drualveni sobi (,,Pred inoalom") in kteri so po želji gg. udom (udi na dom dajejo, so tile: 1) Novice, 2) Danica, 3) Tovara, 4) Vertec, 5) Pravnik, 6) Narod, 7"J Slovenaki goapodar, 8) Goapodaraki list, 8) Beaednik, 9) Primorec, l6) Slovenaki prijatelj, 11) Školaki ^rijatelj (Zagrebčki), 12) Školnik (pražki), 13) Napredak, 14) Skola (serbaka), 15) Oesterr. Schulbote, 16) Die Volksschule, 17) Padagogische Zeitschrift, 18) Allgenieine osterr. Schul- zeitung, 19) der Bund (Organ fur Interessen der kath. Jngend) 20) Verordnungablatt. K društvu so priatopili gg.: Bleivveia dr. Janez, dež. odbornik in ud c. k. dež. žolskega avetovalstva; Gariboldi žl. Leop. (oba z 1 gl. vpisnine in z 3 gl. lelnine) in Vilelm Linhart, oba pog-1. uč. v c. k. učiteljskem izobraževališču v Ljubljaui; Adamič Avg., uč. na Robu z 1 gl. vpisnine; Flis Janez, katehet v nunski dekliaki šoli v Ljubljani z 1 gl. vpisnine in z 2 gl. letnine; Jelšek Jakob, uč. na Premu z 1 gl. vpianine; Rnpnik Iv\, uč. v Idriji in Ribnikar Arit., uč. v Dolu vaak z 1 gl. vpisnine. Dalje so placali gg.: Lapajne Janez iz [drije, Ukmar Jakob z Mošenj, Lunder Fr. ¦/, Berda po 1 gl. za I. 1871.; Juvan Jožef in Jeršinovec Ant. s Cernomlja oba za 1. 1870. po 1 gl.; Stanonik Mikl. s Slarega terga za 1. 1S71. — 1 gl.; Kenda Fr. b Semiča za 1. 1869. — 1 gl.; Muhič Fr. z Verha za 1. 1870/ — 1 gl.; Germ M. z Adleaič za 1. 1870. — 1 gl.; Kožuh Luka iz Podzeraelj za 1. 1871. — 1 gl. — Druatvo v pomoč nčiteljem in njihovim vdovam in sirotam. Plačali so gg.: Kovšca Marka in Sclc za 1871. — 6 gl.; Adamič Fr. iz Šmartna pri Litiji za 1. 1870. in 1871.— 12 gl.; Ivanetič Mart., Putre Mih. in Schott Jaknb vai iz Ljubljane za 1. 1871. po 6 gl.; Stamcar Jernej iz Vodic za 1. 1871. — 6 gl.; Potočnik Marfin a Trate za 1. 1870. in 1871. (?) — 12" gl.; Bernik Matija iz Šentvida pri Ljubljani — 20 gl.; (o tch 12 in 20 gl. določilo bode se v prih. odborovi aeji); Lunder Fr. z Berda — 13 gl. 50 kr. vpianine in letnine za I. 1871. 6 gl. vkup 19 gl. 50 kr.; Juh s Hrenovec za I. 1871. — 6 gl. (1 gl. premalo) ; Barle Jožef % Ipave za 1. 1871. (?) — 6 gl. — Željno pričakovani liat ,,Vertec", časopia 8 podobami za alovensko mladoat, je na avetlem. V prav lični podobi ima te-le aeatavke: 1) ogovor (Preljaba mladost!), 2) V stvarjenji sveta se nam kaže modrost in vaemogočnost božja, 3) Miloserčna dekiica (a podobo), 4) Xe bodi aebičen I 6) Deček in jablana (peaem), 6) Naj slajši smeh, 7) Laatovica in ptica; 8) Število devet, 9) Prirodopiano-natoroznanako polje (opica, žirafa, škvorec s podobami), 10) Razne atvari (kratkočasnice, zaatavice, atevilne naloge). Listu je pridjana tudi muzikalna priloga — peseni z napevom: nTri cvetice". nVertec" bode rea, kakor obeta, lepo razveseloval in podučeval našo mladoat, ktera od čaaa, ko jo je zapuatil ,,Vede/.'' ni imela svojega časopisa. Ker pa se vaak čaaopia naj več opomore s tem, da iina primerno število naročnikov, živo priporočamo ta novi, lepi list ne le vaem slovenakim šolain, učiteljem in staraem, temuč tudi vsein domoljubnim prijateljem domate mladine in splob vsem domoljubom, da bi nVertec" obilno naročevali za se in za druge. — Pri Giontinetn se dobiva 1) slovenski glotins, 2) nova polka nConcordia", ki jo je zložil nas ekladatelj g. L. Belar. Priporočamo obnje!