REŠITVE B Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja za informatizacijo transportnega procesa Andreia Habian Brunei Bussines School, Brunei University, London andre|a habjan@bronel ac lik Povzetek Interna pretesna organiziranost pud|etja v današnjem poslovnem svetu postaja vse bolj pomemben dejavnik pri doseganju konkurenčne prednosti podjetja tako na lokalnem kot na mednarodnem trgu. Seveda ps je doseganje le-te močno odvisno od prilagodljivosti in lleksibilnosti podietja, kakor tudi od načina izvedbe internih poslovnih procesov. Uporaba informacijske tehnologije pri poslovanju oz. informatizacija poslovanja je eden izmed kl|tičnih faktorju spremembe poslovnih procesov, ki ne samo da izboljšuje^ konkurenčni položaj podjetja, temveč omogočajo tudi njegovo dolgoročno rast in razvoj. Namen prispevka je predstaviti, kako je uporaba informacijske Lehnotogije pri spremembi poslovnih procesih mogoča praktična v vseh podjetjih in panogah, opozoriti na ovire za uspešno informatizacijo in na glavne pridobitve po njeni implementaciji Ta vidik je predstavljen tako iz teoretičnega kakor tudi praktičnega vidika. Teoretični del predstavlja informatizacijo in njeno uporabo v logistiki, medtem ko praktični primer prikazuje uspeino informatizacijo transportnega procesa z uporabo navigacijskega sistema GPS v transportnem podjetju. V prispevku so predstavljene faze implementacije, stanje pred uvedbo navigacijskega sistema GPS in po njej ter glavne pridobitve in prednosti po uspešno izpeljanem projektu informatizacije procesa transporta. Ključne besede: informatizacija, informacijska tehnologija, poslovni proces, GPS [Global Positioning System), sprememba poslovnih procesov Abstract ADOPTION OF GPS (GLOBAL POSITIONING SYSTEM) IN A TRANSPORT COMPANY Nowadays, internal business organization is one of the crucial factors of competitive advantage achievement, which is becoming increasingly important, not only on local but also on global markets. Market position improvement is to a large extent dependent on company's flexibility, adjustability as well as on the ways how it manages internal business processes. Hence, use of information technology is among the fundamental elements of business process change, which nnt only improve competitiveness but also assure long term development and growth of the company. Therefore, first purpose of this paper is to establish that use of information technology is feasible in all industries, explain what possible obstacles for successful informatization are. and which are major advantages after its implementation. Secondly, I do explain this framework from theoretical along with practical aspects Theoretical part consists of broaden view of informatization in logistics, whilst practical example describes successful informatization of trans port process with adoption of GPS (Global Positioning System) in 8 transport company. Furthermore, in this paper 1 also illustrate all phases of the project, situation before and after implementation in addition to what are maior advantages and achievements after informatization ol transport process. Keywords: informatization, information technology, business process, GPS (Global Positioning System), business process change 1 UUDD Preteklo dinamično konkurenčno okolje je stimulirala številna podjetja k uporabi različnih pristopov za zadovoljitev potreb strank. Veliko teh današnjih innuatiunih pristopov in rešitev temelji na uporabi informacijske tehnologije, ki vpliva na strategijo podjetja, kakor tudi na organizacijo poslovanja v večji meri kot kadar koli prej [4], Tako interna procesna organiziranost podjetja u današnjem poslovnem svetu postaja vse bolj pomemben dejavnik doseganja konkurenčne prednosti podjetja tako na lokalnem kot tudi na mednarodnem trgu [34]. Eno ključnih vlog pri Organizaciji poslovnih procesov igra informacijska tehnologija [321. V sklopu informacijske tehnologije razumemo strojno opremo; programsko opremo in storitve. Informacijska tehnologija (IT) zajema tako proizvodno stran {računalniško opremo in programe), kakor tudi uporabniško stran (aplikacije IT v vseh gospodarskih sektorjih) [I7|. Uporaba informacijske tehnologije pri reorganizaciji poslovnih procesov predstavlja t. i. informatizacijo, s 228 upobibni informatika ?007 - Slpvilk.i h - lelnik XV Andreja Naboru Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja la informatizacijo transportnega procesa katero podjetja dosegajo večjo konkurenčno prednost [91. V nadaljevanju bomo predstavili, kako uporaba informacijske tehnologije prek informatizacije poslovnih procesov vpliva na poslovanje podjetja. Teoretična izhodišča bodo razširjena v panogo logistike, iz katere bo obravnavana Študija primera. Ta bo podrobno predstavila potek informatizacije procesa transporta z uporabo navigacijskega sistema CI'S in glavne pridobitve za podjetje, ki jih le-ta prinaša. 2 INFORMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV Informatizacija predstavlja splošen in celovit proces uvedbe in uporabe informacijske tehnologije, ki ga v informacijski družbi po analogiji glede na njegov pomen lahko enačimo s procesom industrializacije industrijske družbe. Informatizacija poslovanja je usmerjena v zagotavljanje konkurenčne prednosti organizacij oziroma k avtomatizaciji in optimizaciji izvajanja njihovih poslovnih procesov [251, Seveda proces informatizacije poteka v podjetjih po navadi veliko dlje od predvidenega časa in kot bi na prvi pogled lahko pričakovali. Potekal je že tudi pred pojavom prvega računalnika, s pojavom prvih poslovnih računalnikov pa lahko opazujemo njegovo vplivnost na poslovanje organizacije. Ta vplivnost je močno pogojena z možnostmi, ki jih daje informacijska tehnologija, oz, z rezultati, ki jih organizacija lahko pridobi z uporabo tehnologije, ki je na voljo v danem obdobju. Tako trenutno proces informatizacije poslovanja združuje cilje in rezultate, ki so se v njegovem dosedanjem razvoju postopno pojavljali in združevali [26). Značilna obdobja nastanka informacijskih sprememb so pogojena z zrelostjo informacijske tehnologije tistega obdobja. Za uspešno zaključen projekt informatizacije poslovanja je zelo pomembno, da podjetje predhodno skrbno oblikuje strategijo in analizira obstoječe stanje [14). Ko imamo na eni strani že znane in razdelane strateške smernice delovanja podjetja in na drugi strani že znan potek poslovnih procesov, je zelo pomembno, da načrtujemo strukturo informacijske tehnologije [2], [14], Ta je sestavljena iz fizičnih in intelektualnih sredstev, storitev in povezav med njimi |6[, [20], [31], [39], Struktura informacijske tehnologije, ki je pogosto uporabljena pri informatizaciji poslovnih procesov prek različnih projektov, so npr. podatkovne baze in podobne tehnologije, omrežno povezovanje in komu- nikacija, elektronska izmenjava podatkov (Electronic Data Interchange-EDI) ipd. [38]. Za uspešen projekt informatizacije poslovnih procesov je potrebna medsebojno povezanost vseh programskih rešitev, kar pomeni celovitost skupne baze podatkov, kopiranje podatkov in ne podvajanje vnašanja in obdelovanja istih podatkov j 15]. Opisani pristop imenujemo podatkovni prototipni pristop k informatizaciji poslovanja [26J. l'roces načrtovanja poslovnih procesov in s tem tudi načrtovanja informatike poteka od vrha navzdol, medtem ko samo razvijanje oz. vzpostavitev konkretne informacijske rešitve poteka od spodaj navzgor [2[. Pri informatizaciji poslovanja je treba opredeliti in upoštevati predvsem strateško načrtovanje informatike v podjetju, preurejanje poslovnih procesov in postavitev informacijske arhitekture, snovanje podatkovne baze in uporabniških rešitev ter preverjanje, povezovanje, nadzorovanje kakovosti posameznih rešitev [26|. Med glavnimi razlogi za neuspešnost projektov informatizacije so 11 J: ■ slaba podpora in vključenost glavnega menedž-menta, • pomanjkanje fleksibilnosti, • pomanjkanje efektivne komunikacije v organizaciji, > nezadostno izobraževanje, . nezmožnost odprave odporov zaposlenih, • neuspeh pri angažiranju pravih sodelavcev in članov projektne ekipe, ■ nerazumevanje in napačno dojemanje novega koncepta poslovanja in ne nazadnje . neuspešno testiranje novega procesa. 2.1 Uloga informacijske tehnologije pri informatizaciji poslounih procesou Spremembe, ki vodijo k uspešno zaključeni iti formalizacij i poslovnih procesov, je treba iskali tudi v postavitvi informacijske službe, ki bo imela primerno vlogo in pooblastila |41 ]. Pri tem je še posebno pomembna služba za informatiko [28], ki je imela v preteklosti pomembno vlogo pri oblikovanju konkurenčne strategije za izboljšanje delovnih in vodstvenih procesov J42|. Uspešen oddelek za informatiko je zelo povezan z najvišjim vodstvom, ki upravlja procese vodenja, pa tudi načrtovanje in implementacijo informacijske tehnologije. Načrtovanje informatike že desetletja izhaja izključno iz notranje obravnave delovanja organizacije 2007 ■ Številka i - letnik XV umiiiii informatika 229 Andreja Habjan: Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja za informatizacijo transportnega procesa kot poslovnega sistema. Čeprav so rezultati takšnega načrtovanja /.a organizacije nedvomno zelo koristni, pa obravnava, ki zanemarja globalizacijo, dinamično okolje organizacije in potrebo po povezovanju z drugimi, ne zagotavlja uporabe informacijske tehnologije za doseganje njegove konkurenčne prednosti. Cilji izključno notranje obravnave načrtovanja informatike so po navadi usmerjeni v obravnavo obstoječih postopkov načrtovanja in nadzora poslovanja organizacije. Proces načrtovanja informatike in analiziranja informacijskih potreb organizacije kot postopen razvoj informatike s sprotnim preverjanjem rezultatov je treba torej razmejiti na dve fazi: na postopke ugotavljanja globalnih informacijskih potreb na ravni organizacije {v literaturi ga najdemo pod nazivom podjetniško analiziranje) in načrtovanje oz. ugotavljanje podrobnih, operativnih informacijskih potreb izvajanja poslovnih procesov oz. njihovih izvajalcev ali operativno analiziranje (25]. Ključni cilj načrtovanja informatike je uspešnost celotnega podjetja. Pri tem mora podjetje ugotoviti svoje informacijske potrebe in skrbno načrtovali razvoj informatike s posebnim poudarkom na enotni in celoviti zbirki podatkov in povezavah z okoljem [27], Da so učinki uporabe informacijske tehnologije pri informatizaciji poslovnih procesov vidni na mnogih področjih, so poročali že številni avtorji. Tako lahko rečemo, da informacijska tehnologija pomaga organizaciji pri avtomatizaciji poslovnih procesov |44|, j 16], pri preoblikovanju in reorganizaciji poslovnih procesov [6], ¡5), povečuje dobičkonosnost [10], produktivnost [ 19] in ne nazadnje izboljšuje zadovoljstvo stranke 135]. 2.2 Informatizacija poslounih procesov u logistiki Termin logistika je bil opredeljen kot proces planiranja, implementacije in kontrole, efektivnega, stroškovno učinkovitega toka shranjevanja materialov, medfaznih polizdelkov, končnih proizvodov in pripadajočih informacij od točke izvora do točke porabe z namenom zadovoljevanja potreb strank |9]. Tako so bile v literaturi identificirane tri glavne kategorije, ki pri procesu logistike ustvarjajo dodano vrednost v očeh stranke: učinkovitost, zmogljivost in diferenciacija [29]. Učinkovitost predstavlja popolno zadovoljevanje potreb strank, zmogljivost zagotavlja podjetju dobavo zahtevanega izdelka oz. storitve na stroškovno učinkovit način, medtem ko proces logistike prav tako omogoča diferenciacijo podjetja od ostalih konkurentov [29|. Povezave med informacijsko tehnologijo in med* organizacijskimi povezavami so še posebno pomembne v panogi končnih izdelkov. Prodajalci uporabljajo različne oblike logističnih strategij, ki vključujejo tehnike hitrega in efektivnega odziva na potrebe strank. Tako je potreba stranke nadzorovana s strani sistemov prodaje, ki posledično vplivajo na sisteme zalog [21]. Ti so posledično sledeni z navigacijskimi sistemi CPS in posredovani med podjetja v verigi, ki uporabljajo elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), t ovrstne logistične informacije so na voljo zaposlenim, zunanjim sodelavcem in drugim akterjem prek najnovejših logističnih informacijskih sistemov [45]. Logistični informacijski sistemi omogočajo napovedovanje povpraševanja, planiranje zalog, planiranje proizvodnje in kapacitet, obdelavo naročil, analize transporta, načrtovanje transportnih poti, sledenje, fakturiranje in elektronsko izmenjavo podatkov 146 j, [30]. Clede na to lahko sklepamo, da informatizacija poslovnih procesov / uporabo informacijske tehnologije omogoča preureditev odnosov v logistiki skozi izboljšano poslovanje in dolgoročno orientacijo delovanja podjetja [40], Da je uporaba informacijske tehnologije v logistiki še kako pomembna, dokazuje tudi dejstvo, da je tudi v pristaniščih njena uporaba neizbežna. Tako se v Avstraliji vse pogosteje odločajo za implementacijo računalniških teleprenosnikov za natančno planiranje časa dostave in od pre me tovora [22], Posredovani podatki so podlaga za planiranje odpremnih aktivnosti in za pripravo dokumentacije. Kol glavne prednosti tega sistema lahko navedemo: 1) hitrejše nakladanje in od premi janje kontejnerjev, 2) povečano produktivnost zaradi hitrejšega obračanja kontejnerjev, 3) boljšo kontrolo kontejnerjev, 4) visoko stopnjo pravilnosti informacij in 5) visoko konsistentnost informacij strankam v vsem logističnem procesu [22], Kot potrditev pomembnosti informatizacije logističnega procesa je primer podjetja Transport America, kije leta 2000 uvedlo sistem za odpošii janje pošiljk, nabavo goriva in spremljanje podatkov prek interne t nega dostopa na podlagi navigacijskega sistema GPS. Sistem omogoča unikaten logistični proces, ki spremlja realno dolžino potovanja, kontrolira posredovanja in je podlaga za obračunavanje opravljene transportne poti. Podjetje lahko na podlagi pridobljenih podatkov pripravi zemljevide najprimernejših transportnih poti za voznike in druge udeležence v procesu. Poleg tega implementirani sistem pomaga pri zmanjševanju potreb po pisni obliki dokumentacije, reducira možnost 230 u » o « * o h a INFORMATIKA 2007 - številka L - lemik XV Andreja Habjan. Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja za informatizacijo transportnega procesa pojavljanja napak in omogoča močno podporo me-nedžmentu pri odločanju (23¡. Uporaba informacijske tehnologije v logistiki ni pomembna samo z vidika notranjih učinkov, marveč tudi z vidika izboljševanja odnosov vseli strank, udeleženih v logističnem procesu. Tako so informacijski sistemi med strankami informacijsko, komunikacijsko tehnološko bazirani sistemi, ki presegajo zakonske meje strank |24j, Ti sistemi so bili oblikovani z namenom, da omogočajo procesiranje potrebnih informacij in kreacijo učinkovite komunikacije med strankami ¡7], ki vključujejo direktne računalniške povezave med dobavitelji in strankami ali sisteme za elektronsko izmenjavo podatkov, kot je priprava naročil, računov in druge dokumentacije ¡33], Glede na predstavljeni pregled literature je mogoče sklepali, da se danes vse več transportnih podjetij odloča za informatizacijo transportnega procesa z implementacijo navigacijskega sistema GPS. Tako v nadaljevanju predstavljamo Študijo primera slovenskega transportnega podjetja, ki je transportni proces reorganiziralo prav v uporabo omenjenega sistema in s tem doseglo pomembno izboljšavo poslovnih rezultatov. Seveda pa je treba vedeti, da poleg navigacijskega sistema GPS za informatizacijo transportnega procesa obstajajo še druge rešitve, kot npr. mobilne aplikacije, sistemi za določanje poti vožnje idr. 3 ŠTUDIJA PRIMERA 3.1 Metodologija Kot glavna metoda raziskovanja je bila uporabljena raziskovalna študija primera, ki v literaturi predstavlja raziskovalno metodo, ki se osredotoča na razumevanje vsebine, predstavljene na podlagi določenega primera [ i I ]. Yin je navedel, da raziskovalna študija primera lahko odgovori na raziskovalna, opisna in analitična raziskovalna vprašanja. Glede na to lahko s to metodo odgovorimo na opisen, ilustrativen in raziskovalen način brez predhodno znane hipoteze ali raziskovalnega vprašanja (47]. Ta študija primera je obravnavana kot raziskovalna iz treh razlogov. Prvič, metoda je uporabljena, kadar v literaturi ni veliko znanega o obravnavani temi |8j. Drugič, če imamo namen s to metodo pojasniti okoliščine obravnavanega problema, s katerim želimo pripomoči k večjemu razumevanju širše teme [48|. Tretjič, metoda je še posebno primerna pri raziskovanju teme, ki nima dobro vzpostavljene teoretične podlage ali načina raziskovanja [43|. Glede na vsa znana dejstva lahko z izbrano metodo orišemo problem in opišemo potek informatizacije transportnega procesa z uporabo informacijske tehnologije oziroma v tem primeru navigacijskega sistema GPS. 3.2 Opis podjetja Študija je bila opravljena v uspešnem slovenskem transportnem podjetju, ki že več kot 25 let deluje na vzhodno- in zahodnoevropskih trgih. V podjetju so se leta 2003 odločiti, da bodo prenovili proces transporta z implementacijo navigacijskega sistema GPS (natančneje navigacijskega sistema TrackNav). Zaradi tega je obravnavano podjetje dober primer uspešne reorganizacije procesov s pomočjo uporabe informacijske tehnologije. Ustanovitelj podjetja je začel s poslovanjem kot samostojni podjetnik leta 1978. Po začetnem poslovanju pretežno na južnih trgih podjetje danes ustvarja več kot 90 % celotnega ustvarjenega prihodka na zahodnih trgih. Transportno podjetje je lastnik 36 tovornih vozil, zaposluje 45 delavčevi v zadnjih petih letih pa se je letna prodaja povečala za ocenjenih 20 % na leto. Strategija podjetja je v prihodnosti zgraditi logistični center, v katerem bo poskrbljeno za vzdrževanje lastnih vozil in vozil zunanjih strank. Zaradi velike konkurence na trgu, internacionalizacije, vse večjih zahtev strank ter zaostrovanja razmer na področju zakonodaje se je podjetje leta 2001 odločilo za implementacijo standarda kakovosti ISO 9001, Zaradi težnje po večji kakovosti se je podjetje leta 2003 prenovilo transportni proces z uporabo navigacijskega sistema GPS, ki je ne samo izboljšal kakovost, marveč tudi znatno poenostavil poslovanje podjetja. Navigacijski sistem GPS omogoča sledenje pozicije tovornega vozila v vsakem trenutku, evidentira povprečno hitrost vožnje vozila, točke počitka in omogoča preprosto komuniciranje prometne pisarne z voznikom, Tako lahko prometniki v vsakem trenutku zagotovijo najnovejše informacije o stanju blaga in tovornega vozila, kakor tudi o predvidenem času pobiranja in dostave tega blaga. Investicija je hitro prinesla prve pozitivne učinke, ki so se pokazali v povečanju prodaje, boljšem izkoristku tovornega vozila in večjem zadovoljstvu strank. Tako se je letna prodaja povečala v povprečju za 20 %, mesečni izkoristek tovornega vozila z, 805 na 892 evrov, indeks zadovoljstva, pri katerem 100 % pomeni popolno zadovoljstvo in 0 % popolno nezadovoljstvo, pa je narasel s 85 na 87 %. 2007 - številka U letnik XV upttHAHN* INFORMATIKA 231 Andreja Habjan Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja za informatizacijo transportnega procesa 3.3 Viri podatkov Raziskava je bila opravljena z uporabo kvalitativnih metod na podlagi večjega vira podatkov [11]. Da bi zagotovili točne in podkrepljene rezultate, so bili podatki pridobljeni iz treh različnih virov, in sicer: • s polstrukturiranim intervjujem z zaposlenimi in zunanjimi osebami, ki so sodelovale pri implementaciji navigacijskega sistema GPS, ■ iz arhivskega gradiva, ki vsebuje navodila za uporabo sistema in podatke o poslovanju, ter iz druge dokumentacije, ■ z opazovanjem. 3.3.1 Intervju Glavni vir podatkov pri tej raziskavi so bili polstruk-tu kri rani intervjuji, ki so bili izvedeni z direktorjem, vodjo transporta, odgovorno osebo za informatiko, predstavnikom vodstva za kakovost in dvenia prometnikoma, ki sta odgovorna za organizacijo prevozov in dnevno uporabljata navigacijski sistem GPS. Polstruk-turirani intervju, pri katerem spraševalec uporablja pol-strukturirana vprašanja |3|, ki so enaka za vse vprašane [ I3j, je bil izbran, ker omogoča fleksibilnost in zmožnost vprašanega, da govori prosto o obravnavani temi, izboljšuje kakovost že znanih dejstev za lažje prihodnje raziskovanje, že oblikovano vprašanje se osre-dotoča na odgovor na raziskovalno vprašanje ter ne nazadnje omogoča preverjanje in večplastni pogled na obravnavani problem. Intervjuji so bili opravljeni med delovnim časom na delovnih mestih vseh vprašanih. 3.3.2 Arhiushi podatki Podjetje je leta 2001 implementiralo standard kakovosti ISO 9001. Glede na to so bili glavno jedro zanimanja arhivski dokumenti spremembe procesov med implementaciji», finančna poročila oz. vsa druga dokumentacija v povezavi s to spremembo. Podjetje je prav tako pred implementacijo navigacijskega sistema GPS in po njej opredelilo potek transportnega procesa, ki je bil opisan v poslovniku kakovosti. Poleg vse dokumentacije o standardu kakovosti so bila zbrana tudi vsa navodila za uporabo navigacijskega sistema GPS, opisi in tehnični podatki o delovanju sistema. 3.3.3 Opazovanje V času navzočnosti v podjetju je bilo veliko Časa posvečenega neformalnemu opazovanju. Podatki in informacije so bili zbrani na podlagi različnih pristopov kot detajlni opisi aktivnosti posameznih zaposlenih in opazovanja interakcij med njimi in med poslovnimi procesi. Glede na to so opazovanja največ temeljila na: . opazovanju dela v prometni pisarni, . opazovanju delovanja navigacijskega sistema GPS v prometni pisarni, . udeležbi pri dejanski organizaciji prevoza in » študiji delovanja navigacijskega sistema GPS v tovornem vozilu. 4 REZULTATI 4.1 Predstauitev navigacijskega sistema GPS Termin GPS (Global Positioning System) predstavlja navigacijski sistem za določanje položajev objektov na Zemlji in v njeni bližini. Omogoča neprekinjeno določanje tridimenzionalnega položaja, hitrosti in točnega Časa uporabnikom kjerkoli na Zemlji [ I2J, Sistem sestoji iz štiriindvajsetih satelitov, ki krožijo v štirih ravninah okoli Zemlje {po šest satelitov v vsaki ravnini), in sprejemnikih na zemeljskem površju ali nad njim [12], Sateliti, ki sestavljajo sistem GPS, oddajajo signale z informacijami o satelitih, njihovih tirnicah ter informacije o svetovnem času. Globalni položaj na zemeljski obli se določa s sateliti in sprejemnikom, katerega antena neovirano sprejema signal. S primerjavo s satelita oddane kode s kodo, ko je bil signal sprejet, se lahko s sprejemnikom na Zemlji v vsakem trenutku izračuna oddaljenost do satelita. Po izračunu položajev več satelitov relativno glede na Zemljo se lahko izračuna tudi položaj sprejemnika (18J. Glede na to se lahko na podlagi opazovanj GPS določi absolutni položaj opazovališča v globalnem koordinatnem sistemu z natančnostjo 30 do 100 m. To natančnost podajajo omejitve v samem sistemu GPS, omejitve sprejemnika GPS in namerno zmanjšanje natančnosti s satelitov oddanih podatkov. Zgoraj omenjene lastnosti in zmogljivosti navigacijskega sistema GPS so le začetek te tehnologije. Njeni zagovorniki so mnenja, da je to naslednji val komercialnih informacijskih sistemov za podporo poslovanja podjetij |12J. Danes lahko vsak ne glede na to, kje se nahaja, komunicira prek mobilnega telefona oz. elektronske pošte. Zato je samo vprašanje časa, kdaj bo na voljo dosegljivost lokacije posameznika ne glede na to, kje se trenutno nahaja. Razvoj tega sistema se razvija bliskovito, o čemer priča tudi postavitev oddajnikov GPS na vrhu najvišje gore na svetu z na- 232 u o m i u n a INFORMATIKA 2007 Številka L - lelmk XV Andreja Habjan. Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja za informatizacijo transportnega procesa mehom spremljanja geoloških sprememb same gore i i 2j. V podjetju je bil implementiran navigacijski sistem GPS Trnek Na v, ki je predstavljen v nadaljevanju. Uporaba navigacijskega sistema GPS TrnckNav ne pomeni samo spremljanja trenutne pozicije tovornega vo/.ita, marveč omogoča podjetju še: ■ pošiljanje in sprejemanje sporočil, • določanje pozicije tovornega vozila na mapi, ■ določanje pozicije tovornega vozila na določeni točki (ulica ...), ■ spremljanje hitrosti vožnje, ■ spremljanje porabe goriva, • spremljanje ur vožnje in postankov, ■ komuniciranje po telefonu voznika z glavno pisarno (slika 1). Za vzpostavitev navigacijskega sistema ima podjetje linijo GSM, sestavne dele v tovornem vozilu in aplikacijo, ki omogoča prometniku sledenje tovornega vozila, komunikacijo z voznikom ter obdelavo in spremljanje arhiviranih podatkov: ■ Sestavni deli v tovornem vozilu: V tovornem vozilu je postavljena posebna naprava, ki je prek satelita povezana s prometno pisarno in omogoča vozniku pošiljanje in sprejemanje sporočil SMS ter komuniciranje s prometno pisarno. • Računalniška aplikacija: V prometni pisarni je nameščena računalniška aplikacija, ki omogoča prometniku spremljanje lokacije vozila, komuniciranje z voznikom, obdelavo in pregledovanje arhivskih podatkov, kakor tudi spremljanje vožnje voznika na poti (slika 1). Komunikacija med voznikom in prometnikom je omogočena prek kratkih sporočil, ki jih prometnik [ 'tir? H« <|0|wr_d lliifeul * Ofil 51 !> CM S4>4> LM» -JjfJiJ »EV * II 3L Afiifi C3 ID- kh-D.«*. 1 11«* - 3 SO1 029CS v/0iSflURQ 22E3H [CO/fiCi v CM) 031(0 tOCMUM MAK ec p CM) Sfiit« VA|f U1KSG '-in i 0/ttB UUOllIH M O) itn? Mi p Ml isii? SMIHti ma^m m;. |I ICtoHi r-j M) u a? 2001 10C1T7 MtN _J MIC V) t C 16 Mi IW UBiJA« llllft SOMNJVACM rACO tc iiw \J IVO tJJHX»t 1J0BJ ^GLiMJIG IVI CD IC 13 «i P (K) H a? voi (KM? mcMS 33391 w.cn tt i»W O IM> iiC2;«ii «J» nnucsid »alti MA« iC MIG P _ 7i4Vl LMUM mm UMI 31 J t"J UHt n 1 I1MF ' JI 3 JI 01 Uifllli ffl 1?W 01 17»«/ JI uvn ANUMIJ fJJLM IJfilUfc FStkJU UME OUE n 3 ia m lifiitn 5FjLcJS0f Ch*cl tli« wi l BH)i>latuit i n Um (lislti dri Vrnit LX ftOl iJJ i z! NW* n m mm Mhk 000 oos «V» M Vtrtl ' Slika 1: Primer spremljanja tovornih uoiil in komu ni kači je prek navigacijskega sistemu GPS 2007 šU-vilka i - letnik XV upoh*bh4 informatika 233 Andreja Habj.m: Uporaba navigacijskega sislem.i GPS kot orodja za informatizacijo transportnega procesa največji meri prilagojen preprosti komunikaciji med voznikom in prometnikom ter pisnemu evidentiranju vseh informacij, ki jih je le-la v telefonskem pogovoru ali v sporočilu SMS uspel pridobiti od voznika. Spremljajoča dokumentacija z izjemo naloga za prevoz, ki je bil vnesen v informacijski sistem, je bila v pisni obliki, dosegljiva na enem mediju, mestu oz. pri eni osebi. Zaradi tega se je podjetje mnogokrat srečalo s problemom transparentnosti, ki se je nadaljeval v predolgem času priprave, obdelave ter arhiviranja dokumentacije. Glede na že zgoraj omenjene značilnosti je predstavnik vodstva za kakovost predstavil vodstvu naslednje identificirane slabosti procesa, ki so močno ogrožale konkurenčni položaj podjetja: • pomanjkljivi in netočni podatki o prevoženih urah voznika, • neaktualni podatki o lokaciji vozila, • nezmožnost posredovanja informacij o lokaciji, stanju, predvidenem času natovarjanja in razlo-varjanja blaga stranki, Tahela 1: Potek procesa transporta pred uvedbo navigacijskega sistema GPS Zap. it. Aktivnost Opis Uhod lihori Oblika 1 Prejem naroGila Stranka poSlje naroČilo v prometno Naročilo Nalog za prevoz Telefon. pisarna po telefaksu, e-pošti ali telefonu telefaks. Prometnik vnese nalog za prevoz v e-pošta informacijski sistem 2 Posredovale Na podlagi naloga za prevoz prometnik Nalog za prevoz Posredovani podatki SMS sporočilo, podatkov vozniku pošlje vozniku podatke o prevozu s vozniku telefaks sporočilom SMS ali po telefaksu 3 Dostava vozila Voznik po preiemu podatkov dostavi Posredovani podatki Dostavljeno vozilo / na naklad vozila na mesto naklado. vozniku 4 Natovarjanje Natovarjanje poteka v skladu z navodili. Po končanem natovarjanj se voznik javi v prumeLno pisarno. Dusiavljeno vozilu Na tovor jena blago / 5 Kontrola natovorjenega blaga Natovorjeno blago voznik kontrolira po standardi!) in usklajuje stanje s podatki na prevozmei ali mednarodnem tovornem listu ECMR) Na tovori eno blago CMR, dobavnica, prevoznica Pisna dokumentacija 6 Prevoz blaga Prevoz blaga poteka v skladu s pravili. Prometnik spremlja voznika s stalnim preverjanjem p rt k telefona m občasnim javljanjem voznika v prometno pisarno Kontrola načina vožnje, upoštevanja pravil ter hitrosti ni mogoča CMR, dobavnica, prevozmca CMR, dobavnica, prevoznica Pisna dokumentacija 7 Dostava vozila na mesto razlagala Voznik glede na pridobljene podatke dostavi vozilo na predvideno mesto razlaganja. CMR. dobavnica, prevoznica Dostavljeno vozilu na mesto razlaganja Pisna dokumentacija 8 Razlaganje Razlaganje poteka v skladu i navodili Po končanem razlaganju se voznik javi v prometno pisarno. Dostavljeno vozilo na mestu razlaganja Potrjen CMR. prevoznica Pisna dokumentacija 9 Kontrola storitve Voznik opravlja kontrolo lovora glede na zahteve na prevoznioi ali CMR-ju. Prometnik kontrolira storitev z občasnimi telefonskimi klici m evidentiranjem položaja vozila po vzpostavljenem kontaktu. Potrjen CMR. prevoznica Pregledan CMR. prevoznica, potni nalog Pisna dokumentacija 10 Arhiviranje podatkov Dokumenti obstajajo pretežno v pisni Obliki. Elektronsko vnesen nalog za prevoz se arhivira v sistemu. Drugi dokumenti in podatki v elektronski obliki ne obstajajo. Izdelana dokumentacija Arhivirana dokumentacijo Dokumentacija 234 upobisma INFORMATIKA 2D07- številka 4 -letnik XV Andreja H.-abj.nn Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja za informatizacijo transportnega procesa • neprimerno arhiviranje pridobljenih podatkov, • podvajanje dela pri vnašanju podatkov v več tabel in obrazcev, . oteženo planiranje procesa transporta, . neprimerno spremljanje uspešnosti procesa transporta, ■ zapleten postopek priprave dokumentacije, ■ slaba kakovost, nepreglednost in netransparent-nost podatkov in informacij. Zaradi prepoznanih pomanjkljivosti in težav ter zaradi hitre rasti podjetja se je vodstvo odločilo za informatizacijo transportnega procesa, ki naj bi omogočila številne konkurenčne prednosti. Možnosti za informatizacijo so bile številne, vendar se je vodstvo pO analizi vseh problemov odločilo za implementacijo navigacijskega sistema TraekNav. Vodstvo je presodilo, da je tovrstni navigacijski sistem najboljša programska rešitev za boljše spremljanje lokacije vozila, analiziranje in arhiviranje pridobljenih podatkov ter pripomoček za komunikacijo prometnika z voznikom. Sam potek informatizacije transportnega procesa je predstavljen v nadaljevanju. 4.3 Potek informatizacije transportnega procesa Kot je že bilo predstavljeno v prejšnjem poglavju, je bil glavni pobudnik za informatizacijo transportnega procesa predstavnik vodstva za kakovost. Seveda pa so pri projektu sodelovali še drugi sodelavci, ki so bili posredno in neposredno povezani s potekom procesa. Sam potek informatizacije s t. i. implementacijo navigacijskega sistema GPS je potekal v treh fazah in ga je v celoti financiralo podjetje samo. Faza 1: Natančna analiza in dokumentiranje obstoječega procesa transporta V začetku je predstavnik vodstva za kakovost opravil natančno analizo obstoječega procesa transporta, ki je obsegala posnetek stanja ter pripravo diagrama poteka procesa (glej diagram spodaj) z natančnim opisom vseh aktivnosti. Pri analizi obstoječega stanja so sodelovali zunanji sodelavec, informatik, prometnik, voznik, vodja transporta ter administrator, ki skrbi za kasnejšo obdelavo in arhiviranje dokumentacije. Z diagramom poteka je predstavnik vodstva za kakovost zajel vse aktivnosti procesa, katerim je dodal natančen opis in povezave, vhode ter izhode aktivnosti, obliko dokumentacije ter način komunikacije, ki spremlja vsako aktivnost. Faza 2: Predlog sprememb Na podlagi izdelanega diagrama poteka procesa transporta ter natančnih opisov aktivnosti je delovna ekipa identificirala glavne pomanjkljivosti in napake, ki se pojavljajo pri izvedbi procesa. Identificirane napake so se v največji meri nanašale na slabo kakovost podatkov in informacij, nedosegljivost kontaktne osebe ter neprimeren način arhiviranja pridobljenih podatkov in informacij ter izvedbene dokumentacije. Delovna skupina je natančno UP0(,*6ha informatika 235 i Začetek } ► Hrame rn¿ pita*« FJteuflOrMIttVO i Konec V Arhiviranje Obračun dokumentov storitve livcdbl - varnik Da'. Raz laganje ► Ne Reklamacija opravljene storitve Dc vo. m Graf i.' Diagram poteka transportnega procesa 2007 številka t - letnik XV —h^ Konec j ■davanje laikov zniku istavn fila na i klad Andreja Hatijau Uporaba navigacijskega sistema GPS kol orodja za informatizacijo transportnega procesa analizirala vpliv teh pomanjkljivosti in napak na delovanje procesa ter pregledala različne možnosti izboljšav. V tem koraku je pregledala možnost vpeljave različnih oblik informacijske tehnologije (nadgradnja obstoječega informacijskega sistema, povečana uporaba interneta .,.), ki bi kot rezultat poenostavila in izboljšala potek obstoječega procesa transporta. Kot najprimernejšo aplikacijo je izbrala navigacijski sistem TrackNav, ki omogoča stalno spremljanje lokacije vozila, določa postanke, predvidene čase nalaganja in razlaganja tovora, predvideva komunikacijo med prometnikom in voznikom ter zajema tudi shranjevanje podatkov in informacij na več medijih, dosegljivih večjemu številu uporabnikov v več oblikah, hkrati pa od voznika ne zahteva posebnega računalniškega znanja. Prav tako so podatki in informacije že pripravljeni za planiranje in za kasnejšo obdelavo za spremljanje uspešnosti poslovanja podjetja. Druge možne rešitve, kot npr. implementacija mobilne aplikacije, ker bi njihova uporaba zahtevala dodatno računalniško znanje voznika. Mobilne aplikacije zahtevajo od voznika določeno raven računalniškega znanja, ki pa ga zaposleni na teh delovnih mestih teže usvojijo. Za skrbnika procesa je vodstvo podjetja določilo vodjo transporta, ki je zadolžen za stalno spremljanje lokacije vozil, vnaprejšnje planiranje, komunikacijo z glavnimi Strankami in določanje strateške usmerjenosti procesa. Ena izmed njegovih glavnih nalog je bila določitev meril uspešnosti procesa po informatizaciji oz, implementaciji navigacijskega sistema GPS. Faza 3: Potek implementacije navigacijskega sistema GPS Predstavnik vodstva za kakovost je glede na predlagane spremembe izdelal nov diagram poteka procesa z vključenimi vsemi spremembami. Pri tem je upošteval značilnosti že izbranega navigacijskega sistema GPS, ki je vplival na spremembe predvsem v aktivnostih spremljanja in kontrole vozila ter arhiviranja dokumentacije. Natančen potek procesa transporta po implementaciji je predstavljen v spodnji točki. Dejanska implementacija navigacijskega sistema je potekala večstopenjsko z vmesnim testiranjem. Tako so bili sistemi vgrajeni najprej v pet vozil, na podlagi katerih je podjetje pridobilo natančen odziv in značilnosti delovanja od voznikov in prometnikov v prometni pisarni, ¿e v začetku se je izbrani sistem izkazal kot zelo dober, zato so bili v kasnejših stopnjah vgrajeni enaki sistemi v še vsa druga vozila. 4.4 Analiza transportnega procesa po informatizaciji Implementacija navigacijskega sistema GPS TrackNav je obsegala ves proces transporta in druge procese, ki so v tesni povezavi z njim. Kot glavne procesne spremembe lahko omenimo spremenjen način komunikacije, spremljanja in kontrole izvajanje storitve, posredovanje podatkov in informacij strankam in ne nazadnje tudi arhiviranje dokumentacije. Natančen potek procesa transporta po informatizaciji je predstavljen v tabeli 2. Iz tabele je razvidno, da je konkretni navigacijski sistem GPS v veliki meri nadomestil uporabo drugih načinov komuniciranja prometnika z voznikom (telefon, telefaks idr.), prav tako je močno poenostavljeno delo prometnikov, saj se vsi podatki zapisujejo samodejno v sistemu, kar zmanjša uporabo pisnih obrazcev in papirnate oblike evidentiranja. Kot glavne pozitivne spremembe lahko izpostavimo: . možnost stalnega spremljanja lokacije vozila prek satelitskega signala, • evidentiranje natančne porabe časa vožnje, počitkov ter ostalih aktivnosti vozila, • omogočena je komunikacija med prometnikom in voznikom in med vozniki, • možnost natančnega planiranja o času natovarjanja in raztovarjanja blaga stranki, . hitrejše prevozne storitve, ■ preprosto elektronsko arhiviranje vseh pridobljenih informacij in podatkov, • poenostavljeno spremljanje uspešnosti procesa, • priprava dokumentov je bolj preprosta, ni več dvojnega dela, - podatki in informacije so na voljo na več medijih, več osebam in v več oblikah, transparent nos t je popolnoma zagotovljena. Za uspešno zaključen projekt informatizacije procesov so vsekakor potrebni številni podporni dejavniki. V literaturi so bili identificirani kot podpora vodstva, pomembnost projekta, dobri odnosi med razvijalci informacijske tehnologije in uporabniki, direktna vpletenost uporabnika, potrebni viri podjetja, komunikacija in pozitivno delovno okolje [21]. Že znane ugotovitve lahko pri tej študiji primera le potrdimo. Komunikacija, dobri odnosi med razvijalci in uporabniki navigacijskega sistema GPS in podpora vodstva so bili trije najpomembnejši faktorji za uspešnost projekta informatizacije. Glede na to si bo podjetje tudi v prihodnosti prizadevalo za stalno posodabljanje in 236 updr19m1 informatika 3QQ7- številka L - letnik XV Andreja Habjarv Uporaba navigacijskega sislema GPS kot orodja za informatizacijo transportnega procesa izboljševanje procesa transporta z novimi rešitvami in znanjem na področju informacijske tehnologije, i.e-te se bodo v največji meri nanašale na vzpostavitev spremljanja lokacije vozila prek svetovnega spleta, s katerim bo podjetje zagotovilo stranki dosegljivost informacij v vsakem trenutku. 5 SKLEP Pri organiziranju poslovanja organizacije je danes vse večji poudarek na procesih z dodano vrednostjo in manj na funkcijski hierarhiji [37|. Glede na to se številna podjetja srečujejo s problemom, kako vzpostaviti procesno organiziranost / uvajanjem izboljšav na podlagi uporabe informacijske tehnologije. Tovrstni projekti, imenovani informatizacija poslovanja, ne samo da spremenijo potek poslovnih procesov [1|, marveč tudi dolgoročno prispevajo k uspešnosti podjetja [19). Pri informatizaciji poslovnih procesov obstaja velik spekter oblik uporabe informacijske tehnologije, kot je npr. uporaba sistemov ERP, elektronska izmenjava podatkov (1:,D1), različne oblike informacijskih Tabela 2 Poteh procesa transporta pred uvedbo TrackMau GPS navigacijskega sislema Zap.št. Aktivnost Opis Uhod Izhod Oblika 1 Prejem naročila Stranka pošlje naroČilo v prometno pisarno po telefaksu. e-poSti ali telefonu. Prometnik vnese nalog zb prevoz v informacijski sistem. Naročilo Nalug za prevoz Tele Ion, te le taks. e-pošta 2 Posredovanje podatkov vozniku Na podlagi naloga za prevoz prometnik pošlje vozniku podatke o prevozu prelt sporočila v navigacijskem sistemu GPS. Nalog za prevoz Posredovani podatki vozniku Sporočilo prek navigacijskega sistema GPS 3 Dostava vozila na naklad Vozoik po prejemu podatkov dostavi vozilo na mesto naklada. Posredovani podatki vozniku Dostavljeno vozilo Kontrola prek navigacijskega sistema GPS 4 Natovarjanje Natovarjanje poteka v skladu z navodili. Končano natovarjanje voznik sporoči prek sporočila v navigacijskem sistemu GPS. Dostavljeno vozilo Natovorjeno blago Kontrola prek navigacijskega sistema GPS 5 Kontrola natovorjenega blaga Natovorjeno blago voznik kontrolira po standardih in usklajuje stanje s pndatkl na prevoznici ali mednarodnem tovornem listu (CMR). Natovorjeno blagu CMR. dobavnica, prevoznica Pisna dokumentacija 6 Prevoz blaga Prevnz blaga poteka v skledo s pravili Prometnik spremlja voinika prek navigacijskega sistema GPS. Omogočena je popolnB kontrola časa. lokacije, hitrosti vožnje ... CMR, dobavnica, prevoznica CMR. dobavnica, prevoznica Pisna dokumentacija Kontrola prek navigacijskega sistema GPS 7 Dostava vozila na mesto razlaganja Voznik glede na pridobljene podatke dostavi vozilo na predvideno mesto razi a gan| a CMR, dobavnica, prevoznica Dostavljeno vozilo na mesto razlaganja Pisna dokumentacija Kontrola prek navigacijskega sistema GPS 8 Razlaganje Razlaganje poteka v sklado z navodili. Končano razlaganje voznik sporoči prek sporočila v navigacijskem sistemu GPS. Dostavljeno vozilo na mesto razlaganja Potrjen CMR, prevoznica Pisna dokumentacija Sporočilo prek navigacijskega sistema GPS Kontrola storitve Voznik opravlja kontrolo tovora glede Potrjen CMR. Pregledan CMR, na zahteve na prevoznici ali CMR-ju. prevoz niča prevoznica, Prometnik spremlja voznika prek navigacijskega sistema GPS. potni nalog Pisna dokumentacija Kontrola prek navigacijskega sistema GPS 10 Arhiviranje podatkov Pisno pridobljeni dokumenti se arhivirajo. Elektronsko vnesen nalog za prevoz se arhivira v sistemu Usi pridobljeni podatki in informacije o voinji, postankih, času, sporočila se arhivirajo elektronsko v navigacijskem sistemu GPS. Izdelana dokumentacija Arhivirana dokumentacija Dokumentacija Arhiv podatkov v navigacijskem sistemu GPS 2007 - itevitka i - letnik XV fi a k i a informatika 237 Andrej.! Habian: Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja la Informatizacijo transportnega procesa sistemov in tudi uporaba novih kodirnih sistemov [36], Obravnavani primer prikazuje, kako uporaba navigacijskega sistema GTS TrackNav spremeni transportni proces in kako te spremembe vplivajo na poslovanje podjetja, tovrstni navigacijski sistem ni le oblika informacijske tehnologije, ki podjetju omogoča stalno spremljanje lokacije vozila ter omogoča neposredno pomoč vozniku. Ena izmed največjih pridobitev podjetja zaradi uporabe tega sistema je bitij preprosta komunikacija med voznikom in prometno pisarno ier razpoložljivost informacij o stanju blaga ter predvidenih časih pobiranja in dostave. Vse to vpliva na izboljšanje odnosa s stranko, večje zadovoljstvo zaposlenih in drugih zunanjih partnerjev, povezanih v proces, zmanjševanje stroškov iti ne nazadnje tudi večjo dodano vrednost /a podjetje. Pred implementacijo navigacijskega sistema GPS je ključnega pomena, da vodstvo podjetja pridobi ustrezno usposobljeno ekipo, ki ho vodila projekt informatizacije ter raven komunikacije. V nadaljevanju je zelo pomembno, da je poskrbljeno za izobraževanje uporabnikov sistema in medsebojno sodelovanje med uporabniki ter razvijalci sistema. Uspešnost projekta je v veliki meri odvisna tudi od podpore vodstva ter notranjega in zunanjega okolja podjetja. Le tako bo podjetje lahko doseglo pričakovane dolgoročne učinke po končanem projektu informatizacije poslovnih procesov. 6 VIRI IN LITERATURA [ti ATTARAN.M: Why does reengineering fail? A practical guide for successful implementation. The Journal of Management Development, 2000, 19 (9/10), str. 794-802. [2] BARRETT, J.: Process visualization: getting the vision right is key, Information Systems Management, 1994, str. 14-23. [3) BARRIBALL, K. L.. WHILE. A.: Collecting data using a semi-structured interview: a discussion paper. Journal ol Advanced Nursing, 19 (2). 1994, str. 328-335 [41 BOWERSOX, D J, DAUGHERTY, P.J.: Logistics paradigms: The impact of information technology, Journal of Business Logistics. 1995, 16(1), str, (55-81. [51 BRANCHEAU, J C.. JANZ, B. D„ WETHERBE. J. C.: Key Issues in Information Systems Management: 1994-95 SIM Delphi Results, MIS Quarterly. 20(2), 1996. str, 225242. [6] BROADBENT, M., WEILL. P.. Management by Maxim: how business and IT managers can create IT infrastructures, Sloan Management Review, 1997, str. 77-92. {7} CHRISTIAANSE, E., KUMAR, K.: ICT-Enabled Coordination of Dynamic Supply Webs, International Journal of Physical Distribution and Logistics Management. 2000, 30 (3). str. 268-285 ffcj] COLLIS, J., HUSSEY, R Business Research, Second edition, Basingstoke, UK, Pal grave MacMlllan, 2003. [9] Council of Logistics Management: "What's it all about, Oak Brook. IL. 1992. [10) DEVARAJ. S,, KOHLI, R IT Payoff in the Healthcare Industry: A Longitudinal Study, Journal ol Management Information Systems, 16 (4), 2000, str. 39-64. [til EISENHARDT, KM: Building Theories from Case Study Research, Academy of Management Review, 14 (4), 1989, str. 532 - 550. [12] FRANSQN, P.: GPS searches for new markets, Upside. Foster City, 11 (2), 1999, str. 124-134. [131 GORDON R.L.: Interviewing: Strategy, Techniques and Tactics, Dorsey Press. Illinois. 1975, [14] GUHA, S , KETTINGER, W , TENG, T : Business process re engineering: building a comprehensive methodology, Information Systems Management, 1993, str, 13-22. [15] HABJANA.; E-poslovanje : in formaliza cija internega poslovanja malih in srednje velikih podjetij. magistrsko delo, Visoka sola za podjetnistvo. 2006 ¡16) HAMMER, M.. CHAMPY. J Reengineering the Corporation: A Manifesto tor Business Revolution, Harper Business, New York. NY. 1993 {17] Hanna, N.. Guy, K., Arnold. E,r: The Diffusion of Information Technology: Experience of Industrial Countries and Lessons lor Developing Countries, World Bank Publications. 1995. str. 207 [18) Intemetna stran podjelja UK Navigation -www. Ixriavtgation.si. [19) JOHANSSON, J J., MCHUGH, P. PENDLEBURY, A. J., WHEELER. W A.: Business Process Reengineering, John Wiley, London, 1993. [20) KAY WORTH, T, SAMBAMURTHY, V.. CHATTER J EE, D.: A conceptual framework of information technology infrastructure: the critical (ink ot technology standards. Third Americas Conference on Information Systems, 1997. [21) KENT, J.L., MENTZER. J.T.: Ihe effect of investment in interorganizational information technology in a retail supply chain, Journal of Business Logistics, 2003. 24 (2). str 155. [22| KIA, M., SHAYAN, E., GHOTB, F : The importance of information technology In port terminal operations. International Journal of Physical Distribution & Logistics Management, 2000, 30 (3/4). str. 331. [23] KLEIN, K.: Do More with Your Data. Fleet Equipment, 2004, str 7. [24] KONSYNSKI, B.R.: Strategic Control in the Extended Enterprise, IBM Systems Journal, 1993, 32(1), str. 114-120. 238 uporabna informatika 2007- številka A - letnik XV Andreja Habjan Uporaba navigacijskega sistema GPS kot orodja 13 informatizacijo transportnega procesa [25] KOVAČIČ.A., PEČEK, B.: Prenova in informatizacija delovnih procesov Ljubljana, Visoka upravna šola, 2002, [26] KOVAČIČ.A.: Informatizacija poslovanja. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 1998. 127] KRISPER. M . RUPNIK, R., BAJEC, M.: Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov -strateško planiranje. Ljubljana: Center vlade Republike Slovenije za Informatiko, 2000 [28] LAi, V.S., MAHAPATRA R K.: Correlating business process re-ingeneering with the information system department, London: Internationa) Journal of Production Research, Taylor & Francis Ltd, 2004, [29] LANGLEY C..I , HOLCOMB. M C : Achieving customer value through logistics management, in Stahl. M.J. and Bounds, G M (Eds). Competing Globally through Customer Value, Quorum Books. New York, 1991, str 553. [30] Logistics Software, Council of Logistics Management, Oak Brook. IL, 1995, str. 9-10. [31] MALHOTRA. V.: Enterprise architecture: an overview, University of Pittsburgh, Katz School ol Business, 1996. [32] MELVILLE, N,, K RAMMER, K.. GURBAXANI. V.: Review: information technology and organizational performance: an integrative model of II business value 1, MIS Quarterly, 2004. 28 (2). str. 283-323. [33] MIN. H., GALLE, W.P.: Electronic Commerce Usage in Business-to-Buslness Purchasing, International Journal of Operations and Production Management, 1999, 19(9}, str. 909-921. [341 MOTWANI, J., KUMAR. A., JIANG, J : Business process reengineehng: A theoretical framework and an integrated mode!, International Journal of Operations & Production Management, 1998. 18(9/10). str 964-977. [35] PATTERSON, K.A.. GRIMM, C M., CORSI.T.M.: Diffusion of supply chain technologies. Transportation journal, 2004, 43 (3), str. 5-23. [36] PATTERSON, K A , GRIMM, C M.. CORSI.TM : Diffusion ol supply chain technologies. Transportation Journal, 2004, 43(3), str 5-19. [37] PO PO VIČ, A., INDIHAR ŠTEM8ERGER, M.. JAKLIČ, J., KOVAČIČ, A.: Poslovno modeliranje v teoriji In praksi : izkušnje in napotki. Uporabna informatika, 2004, 12 (2), str. 80-89. [38] RANG ANATHAN A, C , DHALIWAL, J S : A survey of business process rs engineering practices in Singapore, Information & Management, 39 (2), 2001, str, 125-134, [39] ROSS, J.: IT infrastructure management. London, '98 annual conference of information systems management at the London Business School Centre for Research in Information Management, 1998 [40] ROSS, J. R.: Arc Partnerships for Real?, Stores. 1996. 78{9). [41] RUSIMOVtČ, T.: Informatika in sodobne metodologije na področju obvladovanja poslovnih procesov, Zbornik posvetovanja: Dnevi slovenske Informatike, 2001. [42] SAUNOERS. C.S., JONES, J.W : Measuring performance of the information systems function. Journal of Management Information Systems, 8 (4), 1992, str. 63 - 82, [4 3] SEKARAN, U.: Research Methods for Business, Third edition, Wiley, New York. NY, 2000 [44] VENKATRAMAN. N., ZAHEER, A.: Electronic integration and strategic advantage: a quasi-experimental study in the insurance industry, Information Systems Research. 4, 1990, str. 377-93 [45] WALTON, L.W.. MILLER, L.G.: Moving Toward LIS Theory Development: A Framework of Technology Adoption Within Channels, Journal ol Business Logistics. 1996, 16(2), str. 117-136. [46] WOLFE. J.R.: Enterprise logistics: the right tool, for the right job. The International Journal of Logistics Management, 1990, 1 (2). str. 41-6. [47] YIN, R.: Case Study Research: Design and Method, Second edition. Thousand Oaks. Calif.: SAGE Publications. 1994. [481 ZIKMUND, W . Business Research Methods, Oryden. Chicago, 1988. Anrlrf!|a Hahjan jn asistentka na Visoki šnli /a porJ|er.mšt.vo GEA College v Ljuhljani In pripravlja doktorsko disertacijo na Brunei University London. Na dodiplnmskem prugramu sodeluj pri predmetih poslovne finance in poslovni procesi v pod|Btju. Raziskovalno se ukvarja z vplivum informacijske tehnologije in njeno uporabo pri spremembi poslovnih procesov. Kot strokovna zunanja sodelavka je sodelovala pri številnih aplikativnih projektih implementacije standardov kakovosti, prenovi in informatizaciji poslovnih procesov ter oblikovanju uravnoteženih kazalnikov uspešnosti 2007 - številka i rletnikXV upubasnt informatika 239