Amerikanski Slovenec 25 VVlJ 4 LeVP J'' "T ' List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 28. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS, 25. APRILA 1913 LETNIK XXII SKADER ZAVZET; AVSTRIJA JEZNA, Črnogorci z naskokom vzeli turško trdnjavo po 6mesečnem obleganju. SLAVA TI, SOKOL ČRNOGORSKI Kaj bo zdaj? Avstrija hoče, da se Skader izroči Albaniji! • Cetinje, 22. apr. — Po uradnem naznanilu so črnogorske obležne čete v zadnji noči iznova naskočile trdnjavo Skader. Boj je trajal celo noč. Črno-, gorci so zavzeli dve najvažnejši utrdbi turški. V rano jutro so Turki poskušali izvršiti nasproten napad, a so bili odbiti. Črnogorske izgube so bile težke. Predaja Skadra se pričakuje prav v kratkem. Carigrad, 22. apr, — Grki in Srbi so sklenili danes pogodbo s Turčijo, slič-no pogodbi med Bolgarijo in Turčijo. Eden izmed pogojev določa, da se so-Vražljivosti ustavijo za dobo 10 dni. Grška in turška vlada sta sklenili cbenem zamenjavo vojnih ujetnikov >n sklep se že udejstvuje. Prvi oddelek 5000 ujetnikov je že na poti v luko Mersina v Mali Aziji. V pogodbi je določeno, da se zanienjeni ujetniki ne sHejo udeležiti nadaljnjih vojaških o-Peracij in da grških prevoznih ladij ne smejo nadlegovati turški vojni ujetniki. Grecija je dala Turčiji na razpolaganje dovolj parnikov za prevožnjo turških ujetnikov, ki bi se hoteli vseliti iz Soluna v Malo Azijo. Dunaj, 22. apr. — Nad 16,000 turških vojakov, z Djavid paso in vsemi njegovimi generali vred, ostanki pri Janini razbite vardarske armade, je dospelo v Fiero ob Jadranskem morju. Begunci se nahajajo v pomilovanja vrednem stanju; v cunje so ogrnjeni, deloma bolni in napol sestradani. V južnem delu Albanije vlada lakota. Razne armade so dejansko vse Použile, kar je bilo užitnega, in polja ni«o obdelana. Tudi Skader padel. London. 24. apf. ob treh zj. — Noče" ° iPadCU Skadra v roke Črnogor-je bila sprejeta z izvanrednimi de-me t. rac,Jami veselja v vseh glavnih no 5 ba'kanskih zaveznikov, poseb-stei-V raC*U' bolgarski prvi niini-Je poslal navdušeno čestitko prve-ministru črnogorskemu. rvi Posledek zavzetja trdnjave je bil razteg mednarodne pomorske blokade na Drač, toda kaj sedaj ukrenejo velevlasti vpričo novega položaja, je' težko prorokovati. Kakor mislijo v Peterburgu, ne bo laliko Črne Gore ukrotiti. Avstrija razkačena. Avstro-Ogrska je že izročila vele-vlastim gotove predloge, kako prisiliti Črno Goro, da izprazni Skader, toda gotovo ni, ali bodo taki predlogi dobrodošli. Dunajski poročevavec "Daily Tele-graphu" zatrjuje, da je avstrijska vlada ponovno a brezuspešno poizkušala napotiti velevlasti, da privolijo v izkrcanje čet z mednarodnega brodovja, da se povzroči pritisk na kralja Ni-kito. Dostavlja, da je avstrijska potrpežljivost sedaj izčrpana in da Avstrija zahteva, da ali velevlasti prisilijo Črnogorce, da zapuste albansko ozemlje, vštevši Skader, ali da Avstrijo po-oblaste v to. Avstrija misli, da bi 40,000 vojakov lahko izvršilo to nalogo brez krvolitja, in če se velevlasti kmalu ne odločijo, hoče nastopiti sama. Evropa se boji homatij. Časopisje cele Evrope pripoznava, da je položaj skrajno resen. Poslaniki so se zbrali v Londonu včeraj na posvetovanje in so govorili o mirovnem pogajanju in padcu Skadra. Danes se baje spet snidejo. Britanski prvi minister Asquith je v nagovoru na zastopnike vnanjih časopisov na nekem banketu nocoj izrazil svoje upanje na miren razvoj položaja. Govoreč o balkanskem položaju in padcu Skadra, je prvi minister rekel, da utegnejo nastati težavne točke, a da je brez prevelikega optimizma mogoče verjeti, da se vse prej nego slej razvozla do postavljenega cilja v za-dovoljnost prizadetih. Berlin črnogleden. Berlin, 23. apr. — Padec Skadra je povzročil najresnejšo bojazen v tukajšnjih političnih krogih. Bati se je, da nastane nevarnost za eyropski mir. Poluradno se danes naznanja, da zavzetje turške trdnjave ne more najmanj izpremeniti odloka evropskih velevlasti, da se Skader prisvoji bodoči državi Albaniji. Vendar tukaj :koro ne verjamejo, da bi Črnogorci mirno zapustili Skader, ali da ostanejo velevlasti edine pri poskusu, da se Črnogorci prisilijo k umaknitvi bodisi z mednarodno moč jo, ali po Avstriji in Italiji v imenu Evrope. ' , Naskok se pričel v ponedeljek. Naskok, s katerim so Črnogorci zavzeli mesto, ki je bilo edini cilj njiho- 100 RUDARJEV USMRČENIH V PA. •Vsled plinove eksplozije nastal ogenj in popolnoma razdejal rudnik. FINLEYVILLE KRAJ NESREČE. Druga nesreča v nekem bakrenem rudniku v Montani. Pittsburg, Pa., 23. apr. — Eksplozija plina v Cincinnati-rudniku Mononga-hela River Consolidated Coal & Coke družbe v Finleyvillu, okoli 27 milj daleč od Pittsburgha, je zahtevala baje 75 do 100 rudarskih žrtev. Kacih 20 do 30 rudarjev je uteklo. Trupla mnogih žrtev so spravljena na površje. Rudnik je v plamenih. Rešilna del& silno otežujejo ogenj in smrtni plini. Samo nekateri izmed rudarjev, ki so prišli na površje, so bili' dovolj pri zavesti, da so opisali razmere v razdejanem rudniku. Njihovi opisi pa se niso ujemali. Vsi so se pa strinjali v tem, da je "rudnik poln mrtvecev". Pittsburgh, Pa., 23. apr. — Natančno preceniti število žrtev rudniške nesreče doslej ni mogoče. Od 179 delavcev jih je uteklo 78, kolikor je doslej znano. Vsi so bili hudo poškodovani, večinoma opečeni. Najmanj sto delavcev se nahaja še pod zemljo in njihova usoda se da samo ugano-vati. Butte, Mont., 23. apr. — Napaka v strojih vzpenjače v starem preduhu Leonard-rudnika, ki pripada Anaconda Copper-kompaniji, je davi povzročila, da sta se dve vzpenjači prekopicnili v globino. Pri tem je bilo pet rudarjev usmrčenih in devet hudo ranjenih. Ena vzpenjača je zbrzela 2200, druga 800 čevljev globoko. Preiskava trgovine z dekleti. tffljLog Angeles, Cal.. 21. apr. — Pri tukajšnji preiskavi po okrajni veliki poroti, ki jnia opraviti s trgovino z ffiBcleti, so bila preiskovavcem predložena imena 41 deklet, ki so stare vse m!jni nego 21 iet in večinoma manj ne^o 18 let. Pravijo, da so mnogo tejjf deklet "kupili" milijonarji, da jih Otrkažejo "policijsko zavarovanim zavodom". " četverih teh deklet so že dobljene zaprisežene izjave, po katerih so ztlo ugledne osebnosti zapletene v zadevo in v katerih je poleg tega do-gnuno, da obstoja redna organizacija, ki gleda na to, da se v njene mreže loV£ dekleta. Zveza je baje nastavljala takozvane "kadete'' in najela odvetnika, ki je bil sam zapleten v stvar in razun tega obkrivljen, da je tajno spravil s poti neko dekle, ki je baje razkrila celi načrt, ko ji je bilo zapre-teno s sodnim preganjanjem radi iz- ČRNOGORSKI KRALJ NIKOLA, KI JE ZAVZEL SKADER VKLJUB t VELESILAM. Pokopališče v kleti. St. Louis, Mo., 22. apr. — Pokopani kotu podtličja svojega stanovanja, 2412 S. Broadway, sta bili najdeni danes mrtvi trupli gospe Ernestine Kom michau in njene hčere Selme. Gospa VOLILNA PRAVICA ZMAGALA V BELGIJI. Vlada se vdala, baje po nasvetu kraljevem, in sprejela kompromis. KONEC OGROMNEGA ŠTRAJKA. Trajal dober teden in se odlikoval po vzornem redu. Bruselj, 22. apr. — Belgijska vlada se je odločila, v prvi vrsti po nasvetu kraljevem, da sprejme po voditelju liberalne stranke, g. F. Massonu, predlagani kompromis v poravnavo štrajka za volilno pravico, ki se je pričel pred več nego tednom dni ter popolnoma zaustavil skoro vso industrijo in povzročil ogromno škodo. Štrajk, ki je videti znamenit posebno po svoji izvrstni organizaciji in disciplini štraj-karjev, se utegne preklicati v četrtek, dne 24. apr. Šele pred tednom dni je belgijski prvi minister Charles de Broqueville izjavil: "Nobena vlada se ne sme ta- Sv. Oče že lahko hodi. Rim, 23. apr.—"Osservatore Romano" naznanja nocoj, da se zdravje polagoma vrača papežu Piju X. in da bo v treh dneh že lahko zapuščal svojo posteljo za eno uro vsak dan. Sv. Očetu je bilo dovoljeno, da je napravil nekaj korakov po svoji bolniški sobi, ko je vstal ob 10. uri 30 minut danes dopoludne. Moč se mu vrača, in kašelj ga le še malo nadleguje. Kommichau je bila 79 let stara, ko je | kemu gibanju umekniti. Vdati se mu, umrla, njena hči je štela 50 let. Mlajša I bi pomenilo odreči se službi." Vendar hči Marija, ki je bila prijeta v mestni' bolnišnici v zvezi s preiskavo uvedeno Jeklarji zaštrajkali. St. Louis, Mo., 23. apr. — Delavci American Steel Foundries"-kompani-je v Granite City, 111., 1000 po številu, so danes ustavili delo. Zahtevajo dp plačo in pripoznanje liiihov- litvlje . * --- Štrajk videti izgubljen. Crosby, Minn., 21. apr. — Vsa znamenja kažejo na to, da jfc štrajk 1200 rudarjev okraja Cuyana v Minnesoti izgubljen, in da se z delom v tamoš-njih rudnikih spet prične jutri ali v sredo. Včeraj se je med delavci Thomp-sonovega rudnika dvakrat formalno glasovalo, in obakrat je bila velika večina za vrnitev k delu. Prejkone spet zaposluje ta rudnik še danes, kajti na razpolaganje je videti zadosti delavcev. Če se to zgodi, se jutri v Ken-nedyjevem rudniku in v sredo v Ar-mourjevih rudnikih v Torontu spet začne z delom. Zastopniki dotičnih družb so izjavili, da je odvisno samo od delavcev, ker je vse pripravljeno za delovršbo. od policije, je izjavila, da je svojo mater in svojo sestro pokopala v kleti, ker sta obe za svojega življenja izrazili željo, da se ne pokopljeta na pokopališču. Kakor izjavlja 49 let stara Marija Kommichau, je njena sestra umrla dne 10. febr. 1913 in njena mati devet mesecev poprej. Če je to res, potem je ležalo truplo stare gospe celo vroče poletje v stanovanju, vloženo v staro razložno omaro, — mati in hčeri so imele malft; prodajalno, — katere raz-pokline in vraske so bile zalepljene z navadnim zalepilom. Mrliča sta bila, ko so ju našli, že tako strohnela, da ju je bilo težko spoznati. Vsi zahtevki vloženi. |£ew Ybrk, 21. apr. — V tukajšnjem /avezi em okroŽHem sodišču je bilo doslej povodom 'Titanicove' katastro-I. Vloženih 651 odškodninskih zahtevkov, ki znašajo skupaj $16,600,000. Tožbe so naperjene, po nekem poroči- | konča, lu zaveznega komisarja Gilchrista, proti "Oceanic Steam Navigation Co." in utemeljene na potopu ogromnega parnika 'Titanic', ki se je pripetil pred letom dni. Zakoniti obrok, med katerim so se lahko vložile take tožbe, je sedaj za "Titanic"-slučaj potekel. Poneveril $100,000. Sault Ste. Marie, Mich., 21. apr. — Obtožen, da je poneveril $100,000 it mestne blagajne v Rockfordu, Angleško, je bil Frederik A. Stratford, bivši nadzornik, prijet danes od tukajšnjih tajnih redarjev po nasvetu S. Yarda. Stratforda so iskali izza meseca septembra. jc napravil štrajk zadosten vtis na vlado, da jo je napotil k opustitvi njene nespravljivosti. Že včeraj so člani vlade sklenili, da sprejmejo kompromis. Prvi minister je naznanil sklep danes v poslanski zbornici. Socialisti so z izidom zadovoljni. Voditelji štrajka izjavljajo, da je drugi del predloga Massonovega, ki izraža nezadovoljstvo zbornice z generalnim štrajkom, nevažen. Predlog sam ni istega pomena s takojšnjo dovolitvijo splošne volilne pravice, toda uglaja pot za pregled določb o volilni pravici v belgijski u stavi. Bruselj, 22. apr. — Prvi minister Charles de Broqueville je danes popo-ludne v poslanski zbornici naznanil, da je vlada sprejela zahteve štrajkar-jev, ki so obsežene v resoluciji, katero je predložil voditelj liberalcev F. Mas-son; vendar da zahteva vlad% sprejem nekega nevažnega dostavka. Ono pomeni, da se štrajk takoj Č ^^ I bCl^i kralj Nikola kljubuje evropskim velevlastim. Te so, izvzemši k Obene V0Jn'h larašani. ,-J J. ,n s,avno navzeli Skader! Ali ga tudi obdrže, je pa dru- »Sani 1.' aovacii onaucri g je. ki se bo reševalo v bližnji bodočnosti. vega vojskovanja proti Turčiji, se je pričel v ponedeljek zvečer. Črnogorske čete so pričele naskok ob celi fronti. Popolnoma so iznenadile turške branitelje prodirajoč navzgor na turške pozicije, kjer se je nadaljeval boj z bajonetom. Turškj vojaki so poskušali najodločneje odvrniti napadalce, a nazad nje so bili prisiljeni, da so se umaknili in zapustili svoje pozicije v rokah ob legovavcev, ki so bili neprestano oja-čevani. Polnoči je bilo, ko so prvi Črnogorci prodrli v trdnjavo, in ob 4. uri zjutraj je bila vsa trdnjava v črnogorskih rokah. Črnogorcev je baje mrtvih 3000, a Turkov 5000. Črnogorci veseli nad zmago. Cetinje, 23. apr. r- Prva vest o padcu Skadra je dospela davi zarana v brzojavki od prestolonaslednika na kralja. Prebivavstvo je bilo takoj obveščeno o veseli novici s streljanjem iz topov in potrkavanjem na zvonove. Hiteč iz postelj so se ljudje zbirali pred kraljevsko palačo, kjer so prekipevali navdušenja in vriskali od veselja. Z balkona je kralj Nikola nagovoril svoje ljudstvo in vpričo množice objel zastopnike zaveznikov, ki so mu prišli čestitat. Po zadnjem obupnem naskoku, ki je trajal štirindvajset ur, so si črnogorske čete izsilile svojo pot v Skader. Trdnjava se je šest mesecev, izza srede oktobra, trdovratno upirala in junaško branila. Kar odpeljali blagajno. Kansas City, Mo., 22. apr. — Razbojniki so davi vlomili v John Fors-bergovo gostilno ob 12. cesti, v neposredni bližini kupčijskega okraja. Ker je bila denarna shramba zaklenjena in "zrak čist", so roparji naložili 500 funtov težko shrambo, v kateri je bilo samo $30, na pripravljen voz in jo od-kurili. Za^ roparji ni duha ne sluha. Mnogopreizkušena mati. New York, 21. apr. — Isadore Duncan, ameriška plesavka, ki sta ji oba otroka utonila v soboto v reki Seine, ker se je avto, v katerem sta se vozila, prevrnil v reko, je sklenila, da posveti svoje nadaljnje življenje službi za trpeče človeštvo. Bržko toliko okreva od strašnega udarca, da bo mogla zapustiti posteljo, se posveti strežbi bolnikov in poda na Balkan, da bo tam delovala pod bolgarskim "Rdečim križem-'. Resolucija je bila sprejeta. Bruselj, 22. apr. — Belgijska vlada je baje danes naznanila, da sprejme kompromis v dokončanje političnega štrajka $500,000 delavcev. Štrajk je zadnje dni zaustavljal vso industrijo. Bruselj, 23. apr. — Ker so se štraj-karji vsem naročilom svojih voditeljev brez mrmranja pokorili, je domneva upravičena, da bodo poslušni tudi povelju, naj se vrnejo na delo. To odredbo je sklenil danes po kratki seji štrajkovni odbor. Štrajk v Šleziji. Berlin, 22. apr. — Štrajk premogar-jev v gorenji Šleziji se nevarno razširja. Doslej je ustavilo delo že dvaj-settisoč rudarjev. Oblastva pripravljajo vse potrebno v preprečenje in morebitno zatrtje izgredov. Na stotine orožnikov je odšlo v štrajkovišče. John Mitchell v dobri službi. Albany, N. Y., 21. apr. — John Mitchell, bivši predsednik premogarske zveze (United Mine Workers of America) in podpredsednik delavske zveze (American Federation of Labor), je bil nominiran nocoj po guv. Sulzerju za državnega komisarja za delo. Nominacija je bila poslana v senat, ki jo mora potrditi. Mitchell stanuje v Mount Vernonu. Če bo potrjen, bo g. Mitchell oskrboval preosnovani department za delo po zakonih sprejetih letos po naro-iiiu komisije v preiskavo tovarn v državi. Doba urada je štiri leta in letna plača $8,000. Frank Mali. Rojak Frank Mali, ki je septembra meseca 1911 v Moon Runu, Pa., ustrelil rojaka Franka Bezeka, baje po nasvetu Bezekove žene, in bi moral storiti sramotno smrt na vislicah dne 24. t. m., menda ne bo obešen. Guverner J. K. Tener je dovolil, da se za mesec dni preloži izvršitev smrtne obsodbe, ker je bila vložena prošnja, da se iz-premeni smrtna kazen v dosmrtno ječo. Prava povzročiteljica umora je bila Beze.kova žena, ki je fantu zmešala glavo in ga pregovorila k umoru. \ Trojno obglavljenje. Pariz, 21. apr. — Nobeden izmed treh avtobanditov, ki So bili danes tukaj giljotinirani, ni hotel popiti velike čaše ruma, ki se da pri takih priložnostih smrtnim kandidatom. Callemin in Soudy sta odkimala z glavama, ko so jima nudili čašo, dočim je Menier izjavil: "Ne, trezen hočem biti obglavljen!" Ne da bi bila trojica poprej za go-tuvo »Veščega, da se smrtna obsodba dines izvršilna rijih. j£ mi uči Caileiuin nenadoma prekinil kvartanje, s katerim so se obsojenci kratkočasili, z besedami: "Slutnjo imam, da bo to (noj zadnji dan. Jutri spoznam Deib-lerja, krvnika." Angleške sufragetke neumorne. London, 22. apr. — "Oddelek s požarnimi bakljami" iz vojske sufragetk je davi izročil čolnarsko hišo v Hands-worth parku v nekem predmestju Bir-mingliama plamenom. Štirje veliki potratni parniki so med drugim zgoreli. Bati se je, da nameravajo sufragetke še celo vrsto sličnih zločinov, kajti ob bregovih jezer in rek, kjer se zasi-dravajo parniki in čolni, so razpostavljene straže v velikem številu. Drug oddelek sličnih "junakinj" se trudi, zažgati zgodovinsko cerkev v Minster-In Thanelu, eno najstarejših na Angleškem, oziroma razdejati z di-namitom. Satanski čin se je pa ponesrečil, kajti zažigalna vrvca je odrekla. Požari. Wilmington, N. C., 21.-apr. — Posebna brzojavka iz Georgetowna, S. C., poroča, da je lesovišče Coast Ltim-ber-korporacije, baje največje lesno skladišče sveta, do polovice zgorelo. Škoda znaša $2,000,000. Ironwood, Mich., 21. apr. — V kraju Ironbelt, Wis., je pri nekem požaru zgorelo osem poslopij. Požarna bram-ba iz Ironwooda je bila poklicana. O-genj je nastal v A. K. Hillovi proda-jalnici. Škodo cenijo na $100,000. Sacramento, Cal., 21. apr. — Pet gasilcev je bilo ranjenih pri požaru, ki je izbruhnil tu v skladišču stavbnega lesa tvrdke Knox Lumber Co. in upe-pelil osem poslopij. Skoda znaša $100,-000. Trije konji so zgoreli. Knežja vožnja koštruna. Za zoologični vrt v San Franciscu so v californijskih gorah nedavno ujeli divjega koštruna, čegar rod zelo hitro izumira in je postal že zelo redek. Koštruna,so na neki postaji sredi pragozda spravili v poseben voz, ki je bil ves obložen z blazinami. Za spremstvo sta mu bila prideljena .dva živino-zdravnika, štiri sluge in dva uradnika zoologičnega vrta. Koštrun, ki je baje vreden 200,000 dolarjev, je vožnjo izvVstno prestal. Potni stroški so zna šali 6000 dolarjev. Pravijo, da te vrst« koštrun nikoli dolgo ne živi v sužnosti. "Uganda" se potopila. Milwaukee, Wis., 21. apr. — Z žitom obtovorjena ladja "Uganda", ki je od-plula iz Milwaukee v Buffalo, se je pogreznila snoči v mackinaški ožini v Michiganskem jezeru. Po danes dospelih poročilih je bil parnik v nagro-madenem ledu utlačen. Iz 22 oseb obstoječe moštvo je bilo rešeno. Potopljeni parnik je bil eno najstarejših lesenih plovil v Michiganskem jezeru.( S potopljeno ladjo se je pogreznilo 100,000 bušljev koruze. Lastnik ponesrečenega parnika je bil Ed. Mehi iz Erie, Pa. Ladja je bila zgrajena leta 1892. Predor nasipa. Vicksburg, Miss., 21. apr. — Prvi nevarni predor nasipov v spodnjem delu reke Mississippi se je pripetil danes popoludne v bližini Woodlawna severno od Mayersvilia. Deli četverih mississippiških okrajev bodo poplavljeni in pričakovati je, da bo lastnine uničene v vrednosti enega milijona dolarjev. Brž ko je dospela vest, da je nasip na označenem mestu predrt, je kapitan W. B. Baker od zavez-ne armade ukazal, naj se pošljeta dva pomožna in rešilna broda v prizadete kraje. Uradniki Yazoo & Missi«pippi Val-ley-železnice so izporočili, da prejkone ne bodo mogli primerno vzdržati železniške službe. Inženirji zaveznega oblastva cenijo, da je že 910 štiri-jaških milj zemlje pod vodo in da bo po tem predoru nasipa nadaljnjih 222 štirijaških milj poplavljenih. Predrti nasip je eden najstarejših in najvišjih v okrožju. Kapitan Baker je bil obveščen, da prebivavci niso v smrtni nevarnosti. Pretkane sufragetke. Iz Londona poročajo, da so ondotne sufragetke zopet izvršile originalno šalo. Ministri so dobili pred zasedanjem lordske zbornice nefrankirana pisma. Ko so plačali por-to, so našli v pismih velike letake z napisi: Votes for Women! in na drugi strani pa o-pombo: Vi ste izdajica. V pismu je bil drobno raztolčen poper, vsled česar so morali ministri prav pošteno kihati. Seveda se je smejala cela zbornica. , Stroški balkanske vojne. Vsled vojske na Balkanu imajo že več mesecev pod orožjem Bulgari 300,000, Srbi 200,000, Črnogorci 40,-000, Grki 60 tisoč, Turki pa okoli 500,-000 mož. Vojni stroški znašajo mesečno lia Bulgarskem 4,500,000 funtov šterlingov, v Srbiji 3,000,000 funtov šterlingov, v Čmigori 600,000 funtov, v Turčiji 7,500,000 funtov. V štirih mesecih vojske znaša to že 1584 trilijonov kron. Vštete pa niso vsote, kolikor stane vojska na morju Grke in Turke kakor tudi ne škoda, ki jo trpita trgovina in obrt. Hitro celi. V slučajih poškodb na koži se mora rabiti mazilo, katero jih hitro zaceli. Najboljše kar se jih more dobiti je Se-verovo Zdravilno mazilo (Severa's Healing Ointment), ki hitro in pravilno zdravi rane. Poskusite ga v slučajih opeklin, odrg, urez, ožganin, bul, ran ali oprak in boste videli, kako hitro jih zdravi. Naprodaj je v lekarnah. Cena 25c. . Ne vzemite drugega, kakor tistega, ki nosi napis: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 23. apr. — Veliki traven ali majnik se bliža, "krasni" mesec, v katerem se kaže priroda v vsej svoji pisani krasoti, da človeka kliče in mice iz zadimljenih in zaprašenih mest v 6veži zrak in na travico zeleno. Oj (iobro došel pam, ljubi majnik! — Prahu je pO naših ulicah, da je groza, in ko ga veter dviga v oblakih, je res prijetno in "zdravo". Škropila po ulicah pa bo naša mestna uprava Šele v pasjih dneh, ker mora "umno gospodariti" in varčevati. — G. Anton Nemanich je bil v ponedeljek v Springfieldu, 111., kamor je bil poklican na neko posvetovanje pri guvernerju Dunne. — G. Josip Klepec, uslužbenec tiskarne Am. SI., se je odpeljal iz New Yorka včeraj (torek) s parnikom "Kaiser Wilhelm der Grosse" na Bremen. — Ali bodo grocerije in mesnice zaprte ob nedeljah? Unija jolietskih brivcev se že dolgo poganja za to, da se imajo ob nedeljah zapirati tudi vse ne-unijske brivnice v mestu. To vprašanje se je razširilo tudi na grocerije in mesnice, in tozadevna prošnja, ki jo je podpisalo 61 grocerjev in 58 drugih trgovcev, je bila pred kratkim predložena mestnemu odboru v rešitev. Sklepalo se bo o tej stvari v seji mestnega odbora prihodnji ponedeljek zvečer. Slično odredbo imajo že v veljavi v Springfieldu. — G. Karel Rački, član Izobr. dr. "Slovenije" in Krožka Ameriška "Sla-vija" itd., znan kot izvrsten pevec in deklamator in govornik in šaljivec, rodom Hrvat a navdušen Vseslovan, je uslužben pri jolietski koledarski tvrdki Gerlach-Barklow Co. že peto leto kot risar-umetnik, ki dela čast sebi in narodu. G. Rački je študiral kiparstvo in slikarstvo na Politehniški šoli v Zagrebu, potem na Dunaju, v Curihu, Koelnu in drugod. Želja, da razširi svoje obzorje in znanje, ga je gnala po svetu in nazadnje privedla v Ameriko. Ko se je ustanovila z veliko reklamo po vsej deželi gori omenjena tvrdka (Gerlach-Barklow), je privabila v Joliet tudi g. Račkega. Tu mu je bilo od začetka težko bivanje radi neznanja angleškega jezika, a s svojim izbornim delom je preskočil vse zapreke in si zasigural trdno stališče. Omenjena tvrdka je koj vedela ceniti njegovo risarsko umetno.st in je po i svojih močeh podpirala umetnika. Sedaj je g. Rački na konju. Dne 7. t. m. mu je tvrdka odkazala že poseben Studio, kjer je g. Rački sam svoj gospod in boss. Čestitamo! — In omenjamo še k temu, da je našega umetnika bra-tič Mirko Rački tudi umetnik, samo že slavnejši; deluje kot slikar v Zagrebu in je bil na jugoslovanskih slikarskih in kiparskih razstavah že večkrat odlikovan. — G. Edmuftd M. Allen, dosedanji župan jolietski, je imenovan za war-dena ali predstojnika državne kaznilnice jolietske. Za to službo sta se potegovala baje tudi bivša, jolietska župana Crolius in Cronin, pa guverner Dunne je imenoval Allena iz razlogov znanih samo politikom, ki vedo, kaj se na političnem odru godi za kulisami. nega slovenskega katoliškega lista v Ameriki! Zdaj mi je potekla naročnina in moram skrbeti, da bodem še zanaprej prebiral ta vredni list, kateri se bojuje proti sovragtf, kateri bi rad uničil našo sveto mater katoliško Cerkev, katera nas opominja k dobremu, nas in naše otroke, in nam kaže zal in pokazal svoj popotni punkelj-ček, reči moram, prijaznemu laškemu finančnemu uslužbencu. Ker je bilo le par minut časa do prihodnjega vlaka, sem se moral požuriti. Zamenjal sem nekaj avstrijskega denarja za laškega, si kupil vozni listek do Milana, in že je zapiskal laški železni konj, in tako smo zopet drdrali urno naprej. Nekoliko tesno in dolgčas mi je postalo, ko sem se spomnil, da se vozim že popolnoma po tujih tleh iff o v našem mestu bele vrane. Pri zadnjih mestnih volitvah je dobil neki Anderson, kandidat za | ?e župana na sociališkem tiketu, celih 98 glasov, kacih deset manj nego ostali kandidati za mestne urade na njegovem tiketu. Torej socialist Anderson 98 glasov, demokrat Cronin pa 3,256 in nepristranski meščan Wood celo 3,892 •glasov. Kolika razlika! Socializmu torej v Jolietu ne cveto rožice, ie preveč tovarn in pametnih delavcev ttt-kaj, ki rajši delajo nego sanjarijo. — Natančno poročilo o dohodkih in stroških veselice, ki jo je priredilo Izobr. dr. "Slovenija" v, korist poplav-Ijenceni dne , 17. t. m., priobčimo po sklepu računov. — G. Matija Pogorele,-znani potovalni trgovec z zlatnino, nam poroča, da bo s svojimi prijateljem in ožjim rojakom g. F. Severjem v Ely, Minn., dne 1. majnika t. Ia slavil 201etnico njunega prihoda v Ameriko, Seveda čestitamo! West Point, N. Y nik! Nisem se še oglasil v A. S., odkar sem se vrnil iz stare "kontre" v to našo obljubljeno deželo Maleriko. Vedno sem odlašal tole delo za mrzle in dolge zimske večere, ,a zastonj; zimski čas se pripravlja za odhod in že jemlje slovo, a ta mrzla starka zi-1 nekem ma pa se še od nikoder ni priklatila dolg in širok ob klopi na tla. Seveda letos. Ljudje se čudijo in so različ- ! mi ni kazalo drugega kot zopet po-nega mnenja o njej; nekateri trdijo, ' brati se, nakar sem nekoliko pogodr-d_a je bila ruska in avstrijska granica | njal, a ne zato, ker sem padel na tla, tako zastražena z mobiliziranimi voja-, ampak zato, ker sem prišel ob mehko ki, da ji sploh ni bilo mogoče priti iz I posteljo, o kateri sem sanjal. Vozil Sibirije zapadnim potoni v Ameriko, sem se celo noč po črti, ki vodi skozi zato se je obrnila vzhodno, čez Paci-j mesta Casarsa, Conegliano, Mestre in tiško morje v Californijo, kjer se je ; od tu zapadno čez Padovo, Verojio v znosila nad pomarančami; a drugi pa i Milan. Tja sem se pripeljal v nede-so zopet mnenja, da so jo zmagoviti 1 jo zjutraj okrog 6. ure, dne 28. aprila, Jugoslovani in Grki pognali s Tur- j yeiiko lepega in zanimivega so vča-kom vred v Azijo, t je nekam v arab-1 ,ih poizvedovali naši hrabri stari vo- 0 puščavo, 1 prihodnje — "Silver Cross"-bolnišnico nameravajo razširiti, ker zelo primanjkuje prostorov. Joliet raste, da si počasi. — "The Sun Oil Co.", ki je t>aje podružnica Standard Oil-kompanije, si je nakupila pri Lockportu 260 alorov zemlje, na kateri namerava postaviti več "tankov". — Star mladenič se ženi. "The Chicago Daily Tribune" prinaša brzojavko: Joliet, 111., 22. apr. — Albert O. Marshall, star 72 let, samec in bivši sodnik okrožja Will county, je danes dobil licenco ali dovolilo, da se poroči z Miss Ano Eigbee, bolniško strežnico, ki mu je stregla med resnim napadom neke bolezni. Stara je 32 let. Marshall je eden izmed jolietskih pionirjev, veteran državljanske vojne in pripovedovalec vojnih bajk. Eveleth, Minn., 21. apr. — Dragi mi Amerikanski Slovenec in urednik edi- odkjer se ne vrne vsaj ezone. Tu v tem kraju tari ljudje ne pomnijo tako mile zime. Reka Hudson je navadno že V mesecu dec. tako zamrznila, da so vozili'z avtomobili in konji po njej; a letos pa so parniki, razun par dni v začetku marca meseca, pluli celo zimo nemoteno po njej. Sveti Matija je bjl najbolj presenečen oni dan, ker ni imel kaj razbijati; gotovo bode pripisoval vzrok tej slabi letini ledu demokratom. Nimam Vam poročati, g. urednik, o kaki slovenski naselbini, ker tukaj, j kolikor mi je znano, razun mene ni Slovencev. Če pri mogoče imate pro stara v cenjenem listu, ker sedaj iz- ' dajate dvakrat na teden, in če se Vam zdi vredno natisniti, opisal bom ol> kratkem moje potovanje, kakor tudi kraj in razmere v West Pointu. Jaz sem zapustil lepo domovino in se poslovil od dragih in rodne vasi Podkorena spomladi, ravno v času, ko se je narava pričela dramiti iz zim->kega spanja in se jela ogrinjati v jaki o Milatut, kateri so veliko pretrpeli za cesarja na L;iškem, in so se večinoma že vsi preselili v boljšo domovino, kamor jim brezdvpmno tudi mi sledimo. Pripovedovali so o krasni milanski cerkvi, katera ima toliko turn o v in turnčkov, kolikor ima leto dni; in 0 tisti zakleti kači, ki se nahaja v cerkvi, in pa o dobrem laškem vinu, ki so ga pili v Milanu, a nisem se pa mogel načuditi temu, da je bilo fig pol čake za en krajcar in vselej sem zdih-nil: Oh, ko bi prišel enkrat v Majland, da bi se fig najedel! A sreča pa mi je bila tako mila, da sem sedaj že drugič potoval skozi, a za fige nisem imel več tistega apetita kakor takrat, ko sem še ovce pascl, zato sploh nisem prašal, kako ceno imajo dandanes; a prepričan sem, da niso več tako poceni. V Milanu sem kupil vozni listel> do Ventimiglia, ob laško-franedski meji. Odpeljal sem se od tukaj in vozil skozi naprej z ekspresnim vlakom, ki se je ustavil le na večjih postajah. Urno me je nesel proti jugu, čez Pavio, Vog zi to milo podnebje proti francoski meji. Tu sem se seznanil z enim Slovencem, doma iz Gorice in se je peljal v Nizzo v službo v neki hotel, kjer je bil že poprej zaposlen za natakarja Odpeljal sem se iz Genove ob 10. uri uri dopol. in prišel v Ventimiglio ob 2. popol. Tukaj me je čakalo zopet nekoliko sitnega dela, predvsem sem se moral predstaviti francoskim col-ninskim uslužbencem, in potem se preskrbeti s francoskim denarjem. Od tukaj sem si kupil vozni listek do Tou louse, Francosko. Od Ventimiglije naprej sledijo kar po vrsti znamenita mesta Monte Carlo, Monaco, Nizza. To so mesta, kamor zahajajo ponajveč bogati in premožni ljudje, tudi ameriški milijonarji jn nemilijonarji hodijo prav radi tu sem na zabavo. Mnogi si pridejo iskat tudi sreče v Monte Carlo, v svetovno gnano igralnico vseh igralnic na svetu. Pregovor pravi: "sreča je opoteča", ill jaz že od nekdaj nisem imel sreče pri igranju, 0 tem sem se prav trdno prepričal že takrat, ko sem začel v šolo hoditi. Takrat je bila še trda za krajcarje, zato smo navadno igrali za knofe; ti so se dobili zastonj med maternim šivalnim orodjem, in če je teh primanjkovalo, visele so tu in tam, bodisi očetove ali kake druge hlače, ki je bilo po mojem mnenju prav vseeno, če se jih drži en knof več ali manj; in seveda v sili, saj pravi pregovor "sila kola lomi", spravil sem se s pipcem nad.svoje hlače. In tako sem enkrat ob vse knofe prišel, in posledica te-' mu? Pela je, umevno, šiba leskova. , Spominjajoč se te britke skušnje, in misleč, da v Monte Carlo bi se mi znalo še kaj hujšega pripetiti, sem iz previdnosti se odpeljal raje naprej. Jelo se je že mračiti, ko smo se peljali skozi mesto Cannes in nastopilo je drugo noč na potovanju. Vlak je urno in neprestano letel dalje in dalje. S počitkom je bila slaba, sedeti pokon-cu in pa spati zraven, se nikakor ne ujema, kajti vozovi so bili natlačeno polni. Nasproti meni sta sedela dva mlada Rusa; peljala sta se v Pariz, Za silo smo se zmenili, od kod in kam potujemo. Ob 11. uri zvečer smo se ustavili v največjem francoskem obmorskem me stu Marseilles. Opolnoči smo se zopet peljali dalje. Vlak je vozil naravnost v Pariz, a moj cilj bil je Lourdes, zato sem se moral v mestecu Taras-con presesti. Čakal sem tu na vlak dobro uro. Nekoliko po tretji uri zjutraj pa smo zopet drdrali dalje, ob lepem rodovitnem francoskem polju. Ob deseti uri dopoldne pa smo se ustavili v mestu Toulouse. Tukaj se je bilo zopet treba presesti in se preskrbeti z voznim listkom. Po prestanku dobre pol ure pa sem se peljal do zaželjene-ga cilja, proti Lurdu, kamor sem do-i pel ob 3. uri popoldne. Truma izvoščekov je čakala pred kolodvorom. Ker sem bil utrujen in nisem imel časa za tratiti, zato sem se izročil prvemu, ki je prišel do mene. Peljal me je v hotel prav v bližino cerkve. kjer sem ostal čez noč; izvzemši račun, bil sem z vsem popolnoma zadovoljen. Ko sem odložil svoje stvari, se umil in očistil prahu, se ves, okrepčan veselim in zadovoljnim srcem podam proti kraju, o katerem mi je prvič pravila draga rajna nepozabna mati. še ko sem bil otrok in sem se komaj zavedal, da sem na sve.tu. Prinesla mi je od farne cerkve iz sv. misijona za spomin mal kip Lurške Matere božje in mi povedala dogodek, kako se je prekrasna gospa Mati Marija prikazala v skalnati votlini priprosti deklici. Ber nardki, na katerem mestu je jel-izvirati studenček, po katerem je bilo o-zdnn lienih čudežnim potom že veliko število holnikov. Ko mi je na vprašanje, kje je ta kraj, odgovorila, da daleč daleč tam na Francoskem, zato sploh nisem slutil, a še manj pa ljuba mati, da bi hil ke.daj tako srečen, da bi hodil po Lurdu. (Dalje prili.) I prekrasno zeleno spomladansko odejo, i bero, Sampierdareno v Genovo. Odpeljal sem se z vlakom iz Kranjske gore preko Trbiža. Do Trbiža so me spremili sestra, bratranec, nečakinja in nečak Andrejček. Tukaj smo si šli ogledat od blizu spomenik iz brona vlitega orjaškega vojaka, ki je postavljen na hribčku, nad visokim propadom reke Žlice, v spomin pred sto leti v boju proti Napoleonu padlim vojakom. Le prehitro je čas minul. Moji spremljevalci so se vrnili z vlakom nazaj proti domu, a jaz pa sem se za svojim ciljem odpeljal naprej, drdra-joč v neznane tuje kraje, v široki svet. Iz Trbiža sem se pripeljal v Pontafelj, do zadnje avstrijske postaje, in čez mejo na prvo laško postajo Pontebo. Kakor je že sploh navada, ko človek prestopi prag kake države, se mora ukloniti postavi in pokazati s seboj neseno imetje zato postavljenim uslužbencem. In tako sem tudi jaz razve- Genova je znamenito laško obmorsko mesto ob Sredozemskem morju. Saj ravno tukaj se je rodil slavni od-kritelj naše nove domovine Amerike, Krištof Kolumbus, kateremu je postavljen na trgu pred kolodvorom krasen spomenik. Jaz sem se pripeljal v Genovo pred šestimi meseci s parnikom, ko s e m se vračal v domovino iz daljnih Filipinov. Mesto in zanimivosti sem si že takrat par dni ogledoval, zato me to pot ni zanimalo, in odpeljal sem se s prvim vlakom zopet naprej proti zahodu. Od Genove naprej vodi železnica tik ob Sredozemskem morju, in je skozi jako prijetna in zanimiva vožnja? ob eni strani ima človek priliko opazovati nemirno in nepregledno morje, na drugi pa krasno žemljico božjo, z vrtovi polnimi žlahtnega sadja; največ sem opazil nasadov citron, ki so se šibile od teže sadu. Brzo je pihal vlak sko- Molitev živčevja. Ko je bil slavni zdravnik dr. Dana vprašan o vzroku nevralgije, je rekel: ".Vevralgija je molitev živčevja :za zdravo kri." Hrez zdrave krvi trpi celo telo, ker živci ne dobivajo dovolj hrane. Zdrava kri je pOsledek popolne prebave in prilikovanja hrane. Če prebava ni redna, je kri pičla in vsi organi telesni oslabe. To kaže važnost dobre prebave. Pri vsakem motenju iste priporočamo Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino. To deluje hitro na prebavila, jiTt izčisti, okrepi in izpodbudi k delu. Priporočljivo je v iVileznih želodca, jeter in droba, ker podeljuje brzo olajšbo. V lekarnah. J os. Triner. 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, HI- Kadarkoli potrebujete mazila, rabite Trinerjev liniment. Je najboljši. — Adv. Bogat dedič umrl v revščini. V ?ačetku minulega stoletja je šel neki Jožef Aigner iz Nižje Avstrijskega v Ameriko, kjer si je vs|ed neumornega dela pridobil večmilijonsko premoženje. Po smrti ga je zapustil svojemu bratu Matiji, ta pa je že med tem časom umrl v pomanjkanju. Dedščina je prešla na njegovega sina Matijo mlajšega. Ta je ravno v tem času odšel od mornarice, kjer je odslužil svoja leta in se neznano kje naselil. Poizvedovanja so se nadaljevala in ko-nečno so vendar zasledili srečnega .dediča, ki je bil v dobri službi. Premoženje, ki ga je med tem opravljala a-meriška oblast in je medtem narastlo nad 30 milijonov, bo vendar konečno prišlo v prave roke. Otroci in žene so ponavadi podvržene zapeki, katero povzroča nepravilna prebava v črevih. Severov Laxoton poda hitro olašbo v takih slučajih. Povspešuje tok žolča, redno delovanje črev, dobro prebavo, veselje in pokoj. Visoko $e priporoča za otroke. Cena 25 centov. Severne kapljice za otroke (Severa's Soothing Drops) utešijo bolečine, kolike, zvija-vico, krče in preženejo sape in pline iz želodca ter podeli mirno spanje. Cena 25 centov. Varujte se bolezni, katere dajajo čime. Najboljša varščina ne obstoji samo v tem, da se vzdržuje čisti, ampak da se vzdržjujejo čista tudi vrat, zobje, in usta. Rabite kot grgralo in ustno izpiralo Severov Antiseptol Uspešno tudi učinkuje v slučajih nosnega katara, tokov in kjerkoli se rabi antiseptična sestavina. Cena 25 centov. V vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severova Zdravila. Ne vzemite druga. Ako jih vaš lekarnar nima v zalogi, pišite nam Chi. Phone: Office 658, Res. 141. « Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr.S.Gasparovicli Slovenski Zobozdravnik, Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. Louis Wis "MEET ME FACE. TO FACE* I W.F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA gostilničar 200 Jackson St, Joliet, m Prijateljem in znancem naznani*® da sem kupil Mauserjev salun, kjer ® lahko najdete vsak čas in se okrepča'* V zalogi imam najboljša vina in dnU1 pijače. Anton Kirinčič Oor. ColuB^ in Chioago S«*' Točimo izvrstno pivo, katero luje slavnoznana Joliet Citizens ing Company. GEO. MIKA!. MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ žaba*« in najboljša postrežba- LUNČ VES DAN — BADAVA-Chicago tel. 2952. N. W. tel. 1251. - j 210 RubTLSt. JOLIETJ11 W. C. MOON^ PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th fL Joliet Nat Bank Bldf., J0"* Ko imate kaj opraviti » $139 PO $1.00 NA TEDEN Naš dvoletni klub je zdaj odprt stn° 150 učencev ravno zvršujejo leto brezplačnega poduka, k' nudili spomladi, ko smo ustrojili naš prvi Piano Klub. ^ Le 100 članov vpišemo v ta klub, in 50 pianov se je spravilo move novih članov tekom zadnjih par dnij. oIfli Ne odlašajte I Če hočete en naš klavir in eno leto pouk P^^intf badava; pridite v našo prodajalno v Crystal Stairs Theatre takoj. . ^ Klub cena—$189, $156, $165, $177, $190, $240, $275, $:t00. 88 Note-Inner Player Pianos $850 OBROKI KAKOR NAVADNO; S1.00 NA STEGER PIANO STORE REAL PIANOS AT RIGHT PRICES 121 N. Chicago St, Jolie*. 111. Odprto zveie«" do 9- uf* 100 PIANO ZABOJEV NAPRODAJ. Peš — Katoliški shod v Ljubljani. Pri-Ffavljalni odbor za katoliški shod v / ubljani je v glavnih potezah dolo-«1 spored katoliškemu shodu v Ljub-Jam. Priredbe se pravzaprav prično že soboto 23. avgusta. Ta dan zboruje Priredbe se pravzaprav prično že v soboto 23. avgusta. Ta dan zboruje Slovenska dijaška zveza", zvečer pa 1)0 v veliki dvorani "Uniona" komerz cast došlim gostom. Isti dan se že Vrsi tekmovalna telovadba Orlov. Za veliko manifestacijo hrvaško-sloven-skega naroda v nedeljo 24. avgusta se Pfirede iz vseh krajev posebni vlaki, ki Pnvozijo v Ljubljano na vse zgodaj. Zbirališča so ob 7. uri zjutraj določe-jja Pri domobranski vojašnici, pri Ljudskem domu", Poljanski cesti, na Vrtu Alojzijevišča, Elizabetni cesti in " sosednih ulicah. Odhod k sv. maši 8. uri zjutraj. Sveta maša se vrši ob 9. uri na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Tedaj se ob navzočnosti hrvaških in slovenskih ško-°v vrši slovesno posvečenje hrvaško s'ovenskega naroda Brezmadežni. Pri ,eJ manifestaciji sodelujejo vsa dru-stva 'n družbe iz Hrvaške in Slovenije s svojimi zastavami. Po sv. maši bo odhod na zborovališče, kjer se bo vr-s!: pol 11. uri dopoldne katoliški j od. Zborovanje bo trajalo do pol ^ ure popoldne, nato obed, po obedu -tuek odmor, popoldanski službe božje v vseh ljubljanskih cerkvah, ogle-0vanje Ljubljane in raznih zavodov, popoldne ob 4. uri javna telovadba Ob 8. uri zvečer predstava v .*«ehiem gledališču, istočasno se pa vseh prostorih "Uniona" vrši veseli-Ca> ob nastopih godb in hr-vaško-slo-^nskih pevskih zborov. Ponedeljek • avgusta je posvečen delu in novim dcrtom izobraževalne organizacije, se občni zbor Slov. kršč.-soc. zve-zvečer v veliki dvorani "Uniona" k koncert. V torek 26. avgusta nierava deželna zveza za tujski pro-n et aranžirati 2;a goste izlet v Postoj-V Ljubljani se vrši delo odsekov, "eni zbor Orlov, zborovanje Jugo-®lov- Strokovne Zveze, Rokodelskih fuštev in drugih osrednjih organiza-Cl'- To delo zaključi slavnostno zborovanje v "Unionu". Zvečer se vrši s';»vnostni komerz. V sredo, dne 27. x Susta,' dopoldne delo odsekov in ob-cni zbor "Slovenske Straže". Mogo-I, afc katpliški shod slovesno za-« Brezjai, 0b lOOletnici ondot-le "ozJe poti. lia~ Straž"'ki državne policije v Ljub- ^vbe!tdob POkriVab PrUSke Pi" na nestrupene kače (7059 smokulj, 83 gožev, 878 kobralik, 316 beloušk), poleg tega je bilo vposlanih tudi 88 glav slepičev — na Dolenjsko odpade 11,-925 glav (8005 modrasov, 12 gadov, 3449 smokulj, 61 gožev, 996 kobrank, 102 belouški); na Gorenjsko 5223 (2546 modrasov, 282 gadov, 7 bosanskih gadov, 60 črnih gadov, 1829 smokulj, 11 gožev, 373 kobrank, 115 beloušk); na Notranjsko 6223 (4072 modrasov, 22 gadov, 29 črnih gadov, 1781 smokulj, 11 gožev, 209 kobrank, 99 beloušk). Navedeni pregled in podatki nam kažejo, da so se v zadnjih desetletjih strupene kače po Kranjskem izredno močno razmnožile ter je v vsakem oziru odobravati sklep kranjskega deželnega odbora, ki priporoča zatiranje strupenih kač. — Agnoscirana vtopljenka. Vtop-ljenka, katero so dne 1. apr. potegnili iz Ljubljanice, je Marija Kavčič iz Seničice, občina Medvode, znana al-koholistiilja. — Dva na Vrhniki ponesrečena u-mrla. Dne 7. aprila sta v deželni bolnišnici umrla na Vrhniki pri streljanju s topiči ponesrečena 171etni Al. Oblak in 181etni Fran Grom. Trupli so prepeljali na Vrhniko. — Obesil se je dne 3. aprila t. 1. v Zvirčah pri Tržiču v kozolcu posestnika Franca Bodljaja dninar Ignacij Horvat, ki je pristojen v občino Ov-siše in rojen 1. 1850. —- Prva aretacija državne policije v Ljubljani. Prvi aretovanec, ki ga je aretovala državna policija, se piše J. Oberman, rojen leta 1877. v Vidošili pri Črnomlju in je nekoliko zmešan. — Pobožna tatica. Aligela Breznik, rojena leta 1885. v Šoštanju, pristojna v Novo mesto, že večkrat zaradi tat- ger in Francke sklenili zasebno šolo za zgradbo strojev in elektrotehniko J. Striegla zažgati. Ta načrt so pa opustili in sklenili v pisarno vlomiti. Lotschaka so si izbrali, da jih je vodil, Lebinger pa, ki je v šoli stanoval, je narisal načrt in pustil ponoči vrata v ravnateljevo pisarno odprta. Mladi vlomilci so odnesli 1000 K, Lebinger bi bil moral dobiti 25 K, a ga je za nje Franke ogoljufal. Plen sta si razdelila Lotschak in Plaszky. V razpravi je Lebinger priznal, da je kriv tatvine. Načrt je napravil na poziv Franckejev, z revolverjem ga je Plaszky prisilil, da je pustil zvečer pisarno odprto. Ravnatelj šole je izpovedal, da je bil Lebinger večkrat renitenten Ko so ga aretirali, so dognali, da je svoje součence okradel. Predsednik senata je naznanil, da se slučaj Lebinger iz razprave izloči, ker je poboljše-valnica v Eggenburgu izjavild, da mladi obtoženec ni normalen, odkar je obolel za tifusom na glavi. Sodišče je zato ukazalo preiskati Lebingerjevo dušno stanje. Na predlog Lebinger-jevega zagovornika dr. Schoenbrunna ni upanja, da bi zopet okrevala. — Surovega ljubimca so zaprli. — Nemška planinska koča na slovenskem Pohorju. Nemško planinsko društvo v Mariboru zgradi na zelenem slovenskem Pohorju planinsko kočo. — Otrok zgorel. V stanovanju posestnika Franca Potočnik v Terličnem (občina Sv. Rok), je nastal nedavno požar in mu je zgorel v zibelki ležeči otrok. Posestnica Ana Potočnik je na 50 korakov oddaljenem polju bila zaposlena, mož pa je bil v Rogatcu. Zgorelo je vse. Škoda, le deloma pokrita, znaša 2000 K. so Lebingerja iz zapora izpustili in gladine in na vodi tudi pristajajo. Pri — Vrbsko jezero — postaja za hi-droplane? - Ustanovilo se je društvo avstrijskih industrijcev in odličnih strokovnjakov, ki namerava v zvezi z berolinskim podjetjem "Albatros" na Vrbskem jezeru ustanoviti poizkusno postajo za hidroplane, t. j. letalne stroje, ki se dvignejo v zrak z vodne ga njegovemu očetu izročili. ; prave so v polnem teku. Za zgradbo — Slovenci v Skadru. V oblegova- loP ;n delavnic pridejo v prvi vrsti nem mestu Skadru so tudi štirje Slo-1 vpoštev zemljišča med vojaško pla-venci. Starešina slovenskih izseljen- ' valno šolo in Lorettom, ki jih je ce-cev je Anton Golja, 551etni kolar iz lovška občina lani kupila. Metlike, ki je imel več kot 20 let na j — Strašna smrt. 631etna Marija Les-Cetinju dobro - delavnico. Zelja po jakova, ki je služila v mlinu pri potovanju ga je gnala v Bar, kjer pa Schmautzerju v Galiciji, je šla 27. mar. ni ostal dolgo časa. Radi bolezni svo- | skozi mlin. Pri tem jo je zgrabilo žeje žene Barbe, ki je bila doma v Ru- ; lezno kolo in jo tako zmečkalo, da je tah pri Samoboru, se je preselil na Ri-; bila takoj mrtva. jeko. Po njeni smrti — bilo je to, — Samoumor. Spodnja Vrata. 24-pred tremi leti — se je vrnil zopet na ■ letna hči kmeta Majarja se je v zme-Cetinje in se oženil z neko Arbana- denosti vlegla pred dohodom vlaka na sinjo. Iz prestolnice Črnegore ga je železniški tir in bila popolnoma povo-peljala pot v Podgorico, nato pa, naj- žena. Našel je telesne ostanke želez N. W. Phone 135 Chicago Phone 2400 JOS. J. PLESE Mesnica fl Grocerija 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. Postrežba naj bolj a. Dobro došli! tožniki. 3ne kot jih nosijo o- dežeir štipendije so dobili od Milan sv i0db0ra slov,=»ski igralci: V ?n r USek' Anton Verovšek in Damlo-Cerarjeva. vott ?eŽeIni odb°r je pri- na občini r n naj;une mest- želnn VJUbljanska "r' kranjski De-posojilo 1,000,000 kron. „ Potres. Ho brže na željo svoje žene, v Skader. Anton Golja je precej premožen, ker mu je — zlasti na Cetinju — dajala, njegova obrt lepega zaslužka. Bil je namreč dolgo let edini kolar v črnogorskem glavnem mestu. On je prvi Slovenec, ki ga je privedla usoda na ^'"[opat? Cetinje. Kljub dolgi dobi, odkar, se j ' je izselil iz Kranjskega, je ostal- do- - - niški čuvaj Logar. — "Društvo policajev za Koroško" >e je ustanovilo v Celovcu. K društvu so pristopili vsi policaji vseh koroških mest in trgov. Društvo ima namen interese policajev v javnosti vine in goljufije predkaznovana, ki je j ber Slovenec. — O drugih treh Slo-tudi že sedela v prisilni delavnici, je I vencih, ki žive v Skadru, se 111 moglo V zadnjem času pokradla raznih stvari izvedeti nikakih podrobnosti, celo v vrednosti 300 kron. Tatica hodi pod j imen ne. Vsi trije so obrtniki. Prvi pretvezo pobožnosti po župniščih in je pozlatar. Služil je vojaška leta naj sanflostanih ter ima okrog vratu na verižici podobo Matere božje. THE SCHOEHSTEDT AGENCY 107 Laughran Bldg. Cass and Chicago Sts. Posojila, Zavarovanje, Zemljišča Chicago Phone 168 Joliet, 111. — Delo za volitve v Trstu. Dne 6. ipr. se je vršil v Trstu dobro obiskan biže v Kotoru ali "bela suknja" mu ni 1 shod, sklican od političnega društva ugajala. Slekel jo je tedaj in hajd •'Edinost" v svrho priprav za bližajo-- Bračič pred sodiščem. Ivan Bra- Prek® Drug; de!a konkurenco | če volitve. Govorila sta dr. AVilfan čič, 41 let star, pristojen v Št. Lorenc | arbanaškim ^evljarjeiu, tretji Jepapek m dr. Rybar, ki sta naznanila^hud boj pri Celju, sedaj natakar na Reki, je bil V Šmartnem pod Smarming":. 7 une 7- aprila ob 7. uri 15 in čutir;U - Cul' 2emeljsko bobnenje sunek uiocan horizontalni potresni zahoda proti vzhodu. TroiimrIa .79'etna kuharica Metka V Ljubljani je .„,UC1 . kuharica Metka "e 2a ± ""ejiteljica jubilejne kolaj-^ojnica zvesto službovanje. Po-*pri eni in''- do,gih 54 let služfla 83 odvetJ?1' drUŽilli pok" 'jubljanske-ves ta •C,,lka Antona Pfeffererja; Polnieva»-16 b'la Vzor neseb>čnega iz-družine Ja "danosti do gospodarjeve S° vedno JCdl take velike zvestobe "ica tem .redkejsi, zato zasluži pokoj-^ castnejši spomin. Jivi pV'1®" "1ož- V Hradeckega vasi let a i urJ°Žef Jcsih- ki ima že Raivečji Je.k'jub svoji visoki starosti n° Priia Pnjatelj vode. Možu poseb-ptf, Ja mrzla L____y , . ^fekopu m^zla koPelj v Gruberjevem ' se bliža polnoči, se ogr-.. . ;)0 'n gre na breg, kjer se sl ^ skarpo zabit železni drog 5 n,".."' 23 vrv se drieč Plava ri°Pet obl, 'nU- P° V°di- P°tem se Pa •m°v M hiti v g°rk° posteljo 1 bila hud I k°PClji tudi sedaj' ko i ^ bi .d 'a* ni °Pustil in pravi, , 'lrami ž„ "Porabljal, bi ne imel ■ *V vednn , em kr'žev, marveč bi že r Co C'Val V ,naU'rl 6!ir° hišo , Zfodov'nsko hišo podero. USih "KmL-■ Cndrovi ulici< ki je bila Vni'»ko ki'1 « , drUŽba" in i« sedaj . 'ktn, ' ktmlJsko poizkuševališče, v Podero Km.". "', " 1C bati- da »e >liš£^ net,Jsko kemijsko preizku- r"žn„ . ;e preseli v poslopje "Za- zveze na Dunajski cesti. d,." it r.., ■ * * * «ac na tt.ranj-Qzrocl lansko leto kranjski K^o h. • S svoj° ^zadevno o- C premii 2Upanstva. v kateri je raz- vtl.* kaj,. ,Po 1 krono za glavo stru i!S.° vnem tvo 9e ie spravilo z k Pobiu na Pokončavanje kač in • U 222 ,leYerietno veliko innoži- V v drL, ajev je došlo 265 poši-,, ,uezeini muz..i i \... _____ «lol K«. C. a 1 g,ave v prirodopisnem "h Klav ? itevil° odposlanih 1S0M f 23l37l: mc(1 "im.i lodrA * \ na 8truPene kače ,n W črnih gadov) in 8336 svoječasno lastnik restavracij v Banja-luki in na Reki. V obeh krajih se je znatno zadolžil. Prišel je v Ljubljano kot vodja v hotelu "Union" in ko je Ml 89 tu otKIuvljen. vzel je v zakup hotel "Ilirija" v ljubljan. Kolodvorski ulici. Umevno Nje, da so ga prejšnji dolžniki vedno preganjali, kar je imelo za posledico razne eksekucije, ki so se vršile proti njemu. Čeravno je moral vedeti, da mu je vsled tega vsaka samostojnost onemogočena, ni maral biti uslužbenec, marveč je vedno hrepenel po samostojnosti. Hotel "Ilirija" je prevzel brez denarnih sredstev in je pričel delati zopet na kredit, k starim dolgovom nakopičili so se zopet novi in že po preteku leto dni je moral popustiti to podjetje, ker mu dolžniki niso dali miru. Bračič sam priznava, da ima okoli 10,000 kron dolga. Poizvedbe iz leta 19.11. so dognale, da je takrat njegov dolg znašal 7224 K 46 vin., od katerega je odbiti dražbeno izkupilo v znesku 2008 K 49 v., torej znaša njegov dolg 5215 K 97 v. Seveda ni tu vštet dolg, ki ga je Bračič napravil na Reki in v Bosni, ker tega sploh ni bilo možno dognati. Od strani obdolženca je bilo skrajno lahkomiselno brez denarnih sredstev prevzeti novo podjetje, poleg tega se je sploh malo brigal za prospeh hotela in rad obiskaval razne gostilne, ponoči pa igral na karte. Vse to skupaj je po spešilo odločilno krizo. Za kazen mu je naložilo sodišče en teden strogega zapora, poostrenega z dvema postoma. — Žrtev lahkovernosti. Na Stanu pri Mirni so v soboto 15. marca prenočiti trije cigani pri Franu Bregarju. V nedeljo zjutraj je bila gospodinja sama doma. Drugi so šli k maši Stara ciganka jo pregovori, da si je dala "srečo" prerokovati. Zahtevala pa je ciganka, naj prinese ves svoj denar na mizo. Gospodinja je tudi to storila. Ko je ciganka nekaj časa osupnje-ni ženi pripovedovala dogodke iz njene preteklosti, pride nenadoma »jen mož domov od maše. Ciganka pobere hitro kvarte in denar v žep ter za-pove ženi, da ne sme štirinajst dni ni česar povedati o tem možu, ne nikomur drugemu, sicer ji bodo otroci po mrli, prešiči bodo pocrkali in druge nesreče jo bodo zadele. Žena je res molčala do večera. Zvečer je pa le povedala možu, ki je hitro obvestil o-rožnike na Mirni o tatvini ciganov Cigani, starejša in mlajša ciganka in okoli 20 let stari cigan se pišejo Ška lar, kykor si je Bregar zapomnil iz nji hovtga potnega lista. — Litijčan pred dunajsko poroto. Dunajsko porotno sodiSče je pričelo 26. marca razpravo proti 241etnemu skladiščnemu delavcu Ljudevitu Lot-schaku, 171etnemu krojaškemu pomočniku Maksu Klapetzu. 171etnemu u-čencu strojne iole Ivanu Franku in proti 161etnemu učencu strojne šole Rudolfu Lebingerju, »inu trgovca Litiji, radi tatvine. Lotschak, Klapetz in Plaszky so 18. decembra 1912 vdrli v pisarno dunajske eksportne tvrdke Pfeifer; bili »o našemljeni, zvezali »o Pfeiferja in njegovega sina in iz odprte blagajne odnesli 510 K. Lebin- ŠTAJARSKO in mu je tekla zibelka v Krškem ali na vse strani, zlasti pa obetala sociali okolici. Ako mu ni prekmalu zmanj- stom, italijanskim in "slovenskim", kalo moke in drv, si je utegnil pri ^ slabe čase. Tržaško slovenstvo se ho-skadrski draginji pridobiti premoženja, če maščevati za socialistovsko zahrbt- nr>st in njih lepe obljube, pa- — po-žrte besede. Razpoloženje je ugodno. Tudi Hrvati se gibajo. — Samoumor kot epidemija. Iz Trsta z dne 7. apr. poročajo: V Trstu, — O polomu v Laškem. Suedmarka ! kjer se pari lažnjivost s pijanstvom, je sklenila prispevati v svrho sanacije 1 je samoumor na dnevnem redu. Pre-"Spar-und Vorschussvereina" v La- ! teklega tedna je policija zabeležila češkem znesek 20,000 K pod pogojem,' lo dvanajst takih poizkusov, kojih se če se zadeva v resnici povoljno reši, ie pa saino eden "posrečil". Življenje na kar imajo veliko upanje. Vsled te- j je navadno pretežko breme neumnim ga koraka izražajo spodnještajerski dekletom in pa pijancem, ki jih je Nemci in odpadniki napram Suedmar- prevzel alkohol. ki največje zadovoljstvo in jih ta čin — Bivši šolski nadzornik prof. Finž-še bolj navdušuje za njo delovati. gar je bil dne 5. apr. v Gorici areti- — Velika tatvina. G. Peter Mesu-rec, veleposestnik v Št. Jurju v Slo- venskih goricah je bil okraden na veli- ran, osumljen sokrivde v aferi Rozina. — Za pobeglim Rozino se je kon-statiralo malverzacij okoli 33,000 K. konočno nedeljo za več kot 80,000 K. Rozina, se ne ve nič. Pri do- Tat je bil pri tem zelo spreten. i -edanjem preiskovanju se je ze videlo, i kako se je zaupalo Rozini, ki si je pa j ; tudi znal s svojo zvitostjo pridobiti zaupanje pri svojih predstojnikih. DOLLAR začne rasti če ga vložite v Joliet Trust & Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Čred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Novo sodno poslopje v Ptuju. Staro vojašnico v sredini mesta podi- i rajo in bodo na istem mestu zgradili! novo veliko sodno poslopje. Legar v Trbovljah. Legar, ki je ! ugrabil dvajsetim osebam življenje, je ■ skoro popolnoma ponehal; vendar je i strogo paziti na zdravstvene predpise, j da se epidemija iznova ne pojavi. — Okrajno podružnico nemške po-' sredovalnice za delo so ustanovili v j Celju tekom letošnjega leta. Glavna: posredovalnica ustanavlja take podružnice s pomočjo Suedmarke. — Zaprli so pri Sv. Lenartu v Slov. goricah znanega barantača s perutnino, Vincenca Kurunka. Osiimljen je, da je nameraval zavarovalno družbo Franco - Hongroise s tem, da je svoje konje sam v nekem hlevu zadušil, osle pariti, da bi dobil zavarovalnino. —: Nesreča v rudniku. Iz Trbovelj: V rudniku je zasula zemlja 341etno delavko Alojzijo Povšič, ki je bila takoj mrtva. — Otrok se je zadušil. Rudarjeva žena Marija Volaj se je odpeljala on-dan v Ljubljano in pustila doma svojega 9 mesecev starega sina Milana pod nadzorstvom 121etne hčerke Bar- HRVATSKO. — Erazem Barčič umrl. Dne 5. apr. zvečer je na Reki nenadoma umrl 83-letni hrvaški narodni voditelj Erazem Barčič. Bil je ves dan dobre volje in ob 5. popoldne je še sprejel nekega časnikarja in mu dal zanimive izjave glede podržavljenja reške policije. Krog 8. zvečer se je začel opravljati za gledališče, kar ga zadene srčna kap. Prihiteli zdravniki so konstatirali le smrt. Ko se je raznesla vest o smrti tega zadnjega hrvaškega patricija na Reki, so hrvaška društva takoj odpovedala vse zabave. Barčič je bil do zadnjega poslanec v hrvaškem saboru; bil je član koalicije. — Velik požar v Slavoniji. Na posestvu baronov Gutmanov v Belici je požar uničil velike šume v vrednosti 300,000 K. — Strašen vihar v Bosni. Ob velikonočnih praznikih j« divjal v Bosni in Hercegovini strašen vihar, ki je napravil v Ilidžu in v gozdeh strašno KDOR HOČE DELA 99 naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo: "Veliki Slovensko-Angleški Tolmač da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil anfleičine. Knjira obsegi poleg slov. angl. slovnice, »lov. »ngl. razgovore za vsakdanjo potreb«, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako ie poitan« amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji »Iot. angl. in angl. »lov. flovar. — Knjiga, trdo ia okusno y platno vezani, imi 434 »trani, »tane $2.00 in se dobi pri: • Piiiti po ceniki V. J. Kubelka, 538 W. 145th St New York, N.Y. Edino in mjvečje založništvo »lor. ingl. in nznih slovenskih knjig. bare. Ko pride domov, je našla sin- i 5k0(]a y več vaseh pri Sarajevu je čeHa mrtvega v zibeli. Zdravniki so tudi gorelo; 20 poslopij je požar uni- dognali, da mu je neko jedilo v grlu obtičalo in se je vsled tega zadušil. — Konec žalostnega življenja. V Kapfenbergu uslužbeni 321etni pomožni delavec Henrik Fink je imel z Ivano Holzer, ki je bila za šest let mlajša, ljubavno razmerje. Pred kratkim pa ga je zapustila in živela skupno s 351etnim železniškim mojstrom Antonom Potz. Fink se je v razburjenosti podal na velikonočno nedeljo v stanovanje Potza ter vpričo njega zahteval od nje, naj razmerje z njim zopet obnovi. Holzer je Finkovo ponudbo odklonila. Ker je začel Fink groziti in nasilno nastopati, ga je dal Potz vun vreči. Na velikonočni ponedeljek, ko je bil Potz odsoten, je prišel Fink zopet tja ter njej stavil iste zahteve kot prejšnji dan. Holzer se je branila Finku željo izpolniti, zato ji je on zadal z nožem okoli 20 smrtnonevarnih vbodljajev v glavo, prsi in pljuča. Težko ranjeno so spravili v bolnišnico in cil. Vas Sokolac je popolnoma zgorela; 100 rodbin je brez strehe. — Slovenci na zagrebškem gledališču. Tekom aprila bodeta gostovala na zagrebškem gledališču slovenska subreta gdč. Rezika Thaler in basist g. Josip Križaj, ki bo prihodnjo sezono stalno angažiran na zagrebškem gledališču. ZA Zavarovanje proti požaru,mali iu velika posojila pojdite k A.SCHOENSTEDT&GO 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III. KADAR STE V MESTU •te vabljeni, d» se iff e ste okrepiat s (»I« okusne pljtte In ]edll t salun tn restavracijo 403 N. Chicago Togal Cass Sts. BAR * CAFE,«? Postrežbi iiboroa— prav po domača .....JOLIET POZOR, ROJAKI V SO. CHICAGO IN OKOLICI! Martin Nemanichl 1900 W. 22 St., Chicago, III. S*daj j« ill ii kupiti lep« slatiiio m po itlo aicki ceni: vrt, verižic«, pritine, ieaik« knofelc«, aiglivn« kimplnt a lepimi kamni, atemk« ia b«4ilai ur«. S« priporočam ilira«ma občinstvu adiai ilov«nski zlatar t Jo-U«ia PRANK BA1IBIČ, M. Nematiich, Chicago]209 Ruby street, ■ joliet, ill. se priporoča si. občinstvu zi obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st blizu slov. cerkve. Brez plačila gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. Sweather6 in Wweather Coats, spodnje volnate obleke, moški, ženski io otroški čevlji, obleke za ženske in otroke, kakor tudi za neveste — vse to se dobi pri nas pto zelo nizki ceni. Za slednje se sprejemajo tudi naročila. V zalogi imamo tudi SEVEROVA zdravila. Vse to dobite po najnižjih cenah pri FRANK CHERNE, 9584 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Priporočam se za obilni obisk; pridite in prepričali »e boste, da ni humbug. S spoštovanjem Frank Cherne. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DRUlBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik , - Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta... .$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. združena v starih časih z rudarskim življenjem. Že same besede "ad me-talla", "v rudnikih" so veljale za uho razvajenega rimljana kot silno strašne. Ako prebiramo spise Kvadratove, Aristidove, Justinijanove, Tertulijano-ve, se gane naše srce, ako čujemo o nepopisljivih mukah, s katerimi so hoteli vkloniti stanovitnost prvih kristjanov. Da, celo poganski pisatelji kakor Tacit, Svetonij. in Seneka nam popisujejo krutost rimskih cesarjev. Takih grozovitosti nam pa ne sporoča le zgodovina prvih časov krščanstva, marveč tudi zgodovina poznejših časov. Na Japonskem n. pr. so leta 1590 se strašno grozovitostjo preganjali kristjane. Poskusili so vse mogoče mu- seler (Lehrbuch der Kirchengeschich-te I. p. 92), ki zavrača one protestante, ki hočejo, kakor Fr. Spanheim, iz strankarskega prepira tajiti bivanje Petrovo v Rimu; on piše: "Pristranska polemika (prepir) je, če nekateri pro-testantje kakor nekateri sovražniki pa-peštva v srednjem veku hočejo tajiti bivanje Petrovo v Rimu. PROROKOVANJA ZA LETO 1913. Poroča se: Francoski duhovnik Ti-bo se je zadnji čas goreče bavil s pro-učavanjem zgodovine ruskega cerkvenega petja; član je ruskega arheološkega zavoda v podporni zavod za jugoslovanske vi-sokošolce, zlasti za one, ki se posvetijo trgovsko-političnim študijam. Mažarska igralska strast. Ondan sta v nekem dunajskem hotelu igrala ba-Carigradu. Preiska- karat dva mažarska aristokrata; šlo je vajpč bizantinske arhive je naletel na za velikanske vsote. Do 3. ure zjutraj Torej ne-! redko listino iz 16. stoletja, ki vsebuje ! je eden igralcev dobil 2,700,000 kron. kateri taje to samo iz sovraštva do | prorokovanja do 21. stoletja. Napisal Igrala sta naprej in z menjajočo se katoliške cerkve. jih je v latinskem jeziku katoliški me- srečo je igralec, ki je doslej izgubljal, P. Kneller dokazuje v svoji'brošuri' nih Malahija. Dosedaj se je večina priigral svojo skoro trimilijonsko iz, (Herr Soltan und der hI. Petrus), "da I njegotih prorokavanj izpolnila, tako gubo nazaj, tako da sta bila igralca ni nobena reč starega veka bolje ute-, Pr- velika francoska revolucija, nem ob 5. uri zjutraj zopet vsak na svo-meljena kakor bivanje v Rimu prvaka 1 ško-francbfeka vojna leta 1870 in zedi- j jem brez izgubička ali dobička. Kljub apostolov." njen je Nemčije. Posebno viharen in j temu pa nista nehala igrati; sedaj se Protestant Harnack je priznal' slrašeu kollec prorokuje za leti 1912.: je sreča obrnila na stran igralca, ki je "Smrt Petrovo v Rimu so protestantje l®13' Med dfuginl. pišt Poslovno:; prej izgubljal. Do 7. ure, ko sta ne-nalašč iz verskih vzrokov nekateri! ' SPlosna evr°pska vojna bo nenado- hala igrati, je priigral skoro pol milima izbruhnila. Ta vojna/bo tako lju- jona kron, ki so se mu čez dve uri iz-ta, da bodo konji do prsi gazili po! plačale. To so vredni primeri arad-krvi." "Francija bo zmagovalka, to-! skih mater, o katerih gre glas, da svoda sredi vojne bo v Parizu izbruhnil je dojenčke polože na klop k peči, na-upor, ki bo končal s porušenjem Pa- to pa cele noči preigrajo. riza od strani Francozov samih; kon-; - eno pa se zopet upostavi monarhija, toda prestolnica bo v drugem mestu." "Moč Anglije se bo povečala, toda v notranjosti države bodo nastali resni nemiri, ki bodo Veliko Britanijo dalj ke, da bi kristjane privedli do odpada. kritik; pa nala~ ^ dsodkov tajiH ko vse to ni prav mc hasmlo sO raz-j da je pa to bUa z jasno je ^ pisal, javno nagrado onemu, ki si bo kemn raziskovalcU) ki ni preslepljen. izmislil novih muk za kristjane. Leta . Vsa nasprotna kritik3; s katerQ je gku.j 1633 so s. zmisl.il strasno novo mu- šal Baur ovreči Petrovo biyanje y Rj. cenje. V kristjane so se silo nalili | mu> ni vredna nič (Germania 5 9 veliko mnoz.no vode tako, da je bilo, 1901) Xajsti Harnack, ki je profesor celo truplo z vodo napolnjeno potem na vseučilišču v Berolinu, ki zna torej i so na napihnjeno telo položili desk, 2godovine več kakor 100 slovenskih po katerih so skakali m plesali tako,; u,„..„„ „„., ■ , . . , .. . . .. . . , ' oiezvercev vkup, pravi: /daj vemo, da je voda brlizgala iz oci m uses ubo- j.. p-f,_„„ k; „„• d- i i , . ° i aa je Petrovo bivanje v Rimu dobro - j g«h mucencev. . __ izpričana istina" (Kaisergebumtag-CaSa T'" °^onStltl f,e * svojim med :„ i:m0rem0__tefaA .'0mitV" .re!"! rede- Preussische Jahrbuecher 1907 "" ..... Febr. p. 307). Harnack navaja mno- mcami ,sv. vere, katere so bile potr jene s tako strašnimi in groznimi mukami? Kaj nam bodo odgovorili sovražniki svete vere na vse; to? Pri tih mukah se ni šlo le za življenje ali smrt, katera bi imela nastopiti takoj, marveč pogostokrat je trajalo to trpljenje leta in leta. Vsak pa, ako vse to dobro preudari in premisli, mora pripo-znati, da so te muke, katere so pretrpeli kristjani prostovoljno, katerih bi se bili lahko rešili, res občudovanja vreden in trden dokaz za resničnost naše vere. REV. JOS. POLLAK. narodnim položajem." "Nemčija bo premagana in bo bojaželjna dinastija Ako ženske politizirajo. Na Finskem imajo kakor znano ženske prav i-te pravice- v politiki kakor moški. Posledice za domačo hišo niso posebno razveseljive. Žene. ki delujejo v poetiki, zanemarjajo domačo hišo in otroke, mislijo in govore le o svojih pravicah, ne pa o svojih dolžnostih. Time Schedule Effective Sunday, Nov. 3, 1912. Chicago, Ottawai Peoria Railway INTERURBAN CARS Leave Joliet. Arrive.^- 6:05 a. m. 6:25 a. 6:30 a. m. Rockdale.. . 6:58 a. IB. 7:05 a. ni. Ladd....... .. 7:40 a. tn. 8:05 a. m. Princeton... ... 8:40 a. ta- 9:05 a. in. Ladd........ ... 9:40a. ta- 10:05 a. m. Princeton... .. .10:40 a. ta- 11:05 a. m. Ladd........ .. .11:40 a. ta- 12:05 a. m. Princeton, . . 12:40 p. ta- 1:05 P- m. Ladd....... 1:40 P- a- 2:05 P- m. Princeton... ... 2:40 p. ta- 3:05 P- m. Ladd... i... .. 3:40 p- 31. 6:05 P- m. 7:40 P. ta- 5:05 P- m. Ladd....... .. 5:45 p. ta. 6:45 P- m. Princeton... .. 7:45 p. ta- 8:05 P- m. Princeton-Ladd 9:40 p- ta- 9:50 P- m. LaSalle..... ...10:40 p. ta- 11:05 P- m. Morris...... ...11:40 P- ta- Or Pr, ?o Bh Du Zai Vr An ZAVETIŠČE. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 27. apr. Nedelja Peregrin; Anasta. 28. Pondeljek Pavel od kr.; Vit. 29. " Torek Pet. muč. Anton. 30. " Sreda Katarina Sienska. 1. maja Četrtek Kristusov vneb. 2. " Petek Atanazij, škof. 3. " Sobota Najdba sv. križa. MUKE, KATERE SO MORALI PRESTATI MUČENCI. (Peta neielja po veliki noči) Ne le veliko število m učencev, marveč tudi grozne muke, katere so morali pretrpeti marterniki, nam pričajo v prilog naše sv. vere. Jako težko je pripisati vse to, kar so morali prestati marterniki. Morali bi biti pričujoči trpinčenju, da bi mogli vse to razumeti. Zadosti je, da rečem, da so imeli one kazni, katere so se nalagale hu-dodelnikom, oblastniki ta kristjane prelahke. Za trpinčenje kristjanov niso bile zadosti vislice, križ ali obglav-Ijenje, posluževali so se marveč razbeljenih ražnjev, aH pa peči,' ki so imele podobo bika, v katerih so polagoma pekii kristjane, ali pa ojstro nabruše-nih glavnikov, s katerimi so jim strgali meso, z noži nabitih koles, na katere so privezovali mučence, ali pa razbeljenega svinca, katerega so jim vlivali v usta. Večinoma so oblastniki sami zbrali io mučeniško orodje in kosali so se mej seboj, kdo si bo izmislil hujše sunke. Pomisliti moramo, da so postave velevale le v obče moriti kristjane in se silo zatreti krščanstvo, način smrti pa je bil pripuščen oblastnikom, ki so si izmišljevali najhujše muke le za to, da bi se jih vstrašili kristjani in vsled tega odpadli od vere. Ako to pomislimo, tedaj razumemo, zakaj so mučtnce bičali toliko časa, da je odpadalo meso in so se prikazale kosti, jih pribijali na križ in jih na križu pustili trpeti grozno lakpto in žejo, jim so trgali meso raz i telesa z železnimi grebeni, njih rane polivali z jesi-liom in jih posipali se soljo. Zopet Uruge so privezovali na rep konjem, katere so potem splašili, ali pa so jih obesili za noge na kako drevo, pod katerim so zakurili ogenj, ali pa so jih vrgli pred divje živali. Vse to le za to, da bi jih privedli do odpada od vere. Ker je le enkrat mogoče umreti, zato so se trudili ti trinogi, da je bila smrt kristjanov kolikor mogoče počasna in grozovita. Pogostokrat so prav zato tudi zbra- li muke. ki niso bile tako hude, ki so pa trajale celo življenje. Pošiljali so kristjane v pregnanstvo v ptuje, strašne kraje, odtrgali so jih naročju družine, izročali so jih trpinčenju neusmiljenih paznikov. Ubogi preganjani so bili izločeni iz zložnega življenja in trpinčiti so se morali v podzemeljskih rudnikih. Iz obilnosti, v kateri so če-stokrat živeli, iz odličnih in častnih mest, katera so zasedali, so bili pahnjeni v skrajno bedo, katera je bila Vprašam, zakaj je tako malo zanimanja za zavetišče? Brezverski slovenski pridigarji so krivi tega, ker so nas razpredelili v dva tabora. Prav prvi brezverski odbor s Kondo na čelu je klical: Sklenili smo, da zavetišče za stare in onemogle ljudi mora biti brez-versko. Tako ste torej sklenili, ne da bi se bili prej posvetovali z raznimi Jednotami, ne da bi bili prej zaslišali mnenje Jednot, od katerih ste vendar pričakovali podpore. Če ste sami sklepali, pa sami plačajte. Ali ste mar pričakovali, če se vam -pokori nekaj nevednih šlap in nezavednih podrep-nikov, da se vam bo pokorilo in v vašo bisago znašalo'tudi verno in zavedno slovensko ljudstvo? Zakaj bi ravno nekaj brezverčkov odločevalo o vsem in za skoraj vse slovensko ljudstvo? Če e smete potegovati vi za brezverstvo, go zgodopiscev. Protestantski profesor Neander (Allg. Gesch. d. chr. Rel. u. Kirche I. 317): "Več je nego kritika (Hyperkritik) dvomiti o trditvi, dokazani z ujemajočimi se poročili krščanskega starega veka, da je Peter bival v Rimu." Doellinger (Christentum p. 313): "Delovanje Petrovo v Rimu je tako izpričana in tako globoko v najstarejšo zgodovino segajoča istina, da mora oni, ki to kot kako izmišljotino zavrže, vso najstarejšo zgodovino cerkve smatrati za izmišljeno ali vsaj za do cela nezanesljivo." Guerike, Hilgenfeld (Zeitscbrift fuer wissenschaftliche Theologie; II. 508). Še en zgled kako so odpadniki študirani in kako lažejo. Odpadnik in sedanji starokatoliški sinodalni svetnik Mach je izdal zbirko zdražljivih govorov in razprav naperjenih proti Rimu in papeštvu. On pravi, da zbirka je sad njegovega duševnega dela. Kakšno pa je to duševno delo tega zdraž-baria, ki ščuje proti papeštvu? On poroča, da sv. Hijeronim (roj. 331) piše v razlagi evangelija sv. Mateja. da sta apostola Peter in Pavel umrla v Jeruzalemu natorne smrti. Seveda Mach ne navaja mesta, kjer sv. Hijeronim tako piše. V resnici pa najdemo v tistem komentarju, (za evangelij sv. Mateja 22) kjer Kristus kliče ! gorje pismarjem in farizejem in kjer! Kristus govori: Pošljem k vam preroke, modre in-pismouke; nekatere od teh boste umorili in križali nehala biti na čelu imperije." "Moč j}0 dela v doma^; ], iši imajo narav-1 Direct connections at Ottawa, Avstrije se bo okrepila, a izgubila bo nost neko niržnjo in delajo raje ves! Streator and Grand Ridge. obliko." _ (Federali-|dan v kaki pisarni kakor dve uri do ma. Srečne se počutijo le pri politič- svojo navadno zem?) "Rusija bo po kratki dobi ne odločnosti in nekih puntov postala njj, zborovanjih vsemogočna (omnipotens) in rešiteljica svetovnih dogodkov." A. Zoep-pritz iz Stuttgarta pa ve v letošnjem januarskem zvezku lista "Psychische ' siu£bi.' in v delu zunaj domače hiše. Zelo mučna je tudi njihova nenaklonjenost do otrok, ki jih smatrajo le kot neko breme v državni Studien" povedati to-le: "Pred nekaj tedni me je obiskal mlad gospod, trgovec iz mesta, ki leži ob Alzaciji. Pravil mi je, da je ljudstvo v celi gornji Alzaciji prepriča.no, da bo 1. 1913. pOS]e? prišlo do vojske; mnogi njegovi odjemalci so si nabavili municije in o-rožja; splošna želja je osvoboditi se Nemčije. Zato je prišel v Stuttgart k nekemu mediju, da ga vpraša za svet in ta mu je rekel: "Vi boste v kratkem izgubili vse svoje premoženje in bo treba mnogo let, predno si boste opomogli." e govori v parlamentu kaka žena. noče nobena služkinja ostati doma in kuhati, ampak gre v parlament, da tu posluša. Kako bi bili naši možje zadovoljni, če bi imeli take žene in And to following stations: — R°c dale, Minooka, Morris, Seneca, Maf* seilles, Ottawa, Starved Rock, UtlC3' LaSalle, Peru, Spring Valley, quette, Howe, DePue, Bureau. F. E. FISHER, Gen. Supt. A. S. gre v več tisoč slovenskih i? mov in nedvomno bo našel tudi za kar iščete, kakor je to že storil drl1 gim. Pošljite svoj mal oglas danes- Novi dunajski nadškof. Listi poročajo: Za dunajskega nadškofa je imenovan prošt, infulirani prelat pri samostanu Klosterneuburg, opat Fride rik Piffl. Pastir postal milijonar. Iz Montpel-iie'rja poročajo: Bivši pastir vasi Li-terne je podedoval po svojem očetu, o katerem ni vedel, da še živi, 37,000,000 frankov. Gledališče se podrlo. V Saint d' nekatere i Angely na Francoskem se je pred pa bičali v svojih shodnicah in prega-1 kratkim podrlo gledališče. 600 Oseb "Ta prerok- j Je k''0 Ila tr'bllni — 300 oseb je bilo i zakaj bi se mi ne smeli potegovati za j njali od mesta do mesta, našo sv. vero? Če vam je brezverje | ba," pravi sv. Hijeronim, "izpolnila se ' težko ranjenih, ljubo, draga in'sveta nam je Kristova je nad učenci Kristusovimi: kamenjan vera. Če vam smrdi katoliška vera, je bil sv. Štefan, Pavel umorjen. Peter smrdi naj vam tudi denar katoličanov, križan, bičani učenci apostolov." Odkod pa imate vi, brezverske potu-1 "Simon.Pfter" (De viris fllustribus) rice, pravico zahtevati, da bi moral v zavetišču ver'en katoličan zatajiti vero nv<»je matere? Odkod vendar? Ali nimam jaz, če kaj žrtvujem za zavetišče, taisto pravico zahtevati, naj se v zavetišču brezverci povrnejo nazaj k veri svoje matere? Zakaj naj bi veren kristjan prispeval za brezversko zavetišče, v katerem mislijo brezverci, sovražniki in zasmehovavci katoličan-■-tva razpolagati z denarjem vernih katoličanov in se jim zato še rogati? Vidite brezverni gospodje — a raje bi vas imenovali brezverni sleparji — vi ste mnogo, mnogo, da, vse zagrešili, ker ste začeli sejati nevero celo v še ne ustanovljenem zavetišču, ker si prisvajate vse »pravice in vso svobodo, dočim nam vernim katoličanom nakladate samo dolžnost plačevati, odrekate pa vse pravice, da, celo pravico svobodno misliti, svobodno svoje mnenje izražati, svobodno svojega Boga moliti. Vi, vi ste iz starega kraja prenesli v Ameriko brezverski prepir, katerega nismo poznali preje. Komu koristi to? Komu koristi, da neprestano z lažmi blatite katoliško vero? Samo vam, ki živite od laži in sleparij. katere prodajate za resnico. Ali pa se pravi to narodu koristiti in za narod delati? Ali se pravi to ljudstvo izobraževati? Ali se ne pravi to delati le za vaš žep? Kolikokrat ste že naše ljudstvo begali z lažmi, kolikrat mu že pogrevali izmišljotine, da sv. Peter ni nikdar živel v Rimu, da se ne more dokazati iz sv. pisma, da ima v verskih zadevah papež najvišjo oblast i. t. d. i. t. d. Če bi tudi to bilo res- piše dalje sv. Hijeronim, "je šel v Rim v 2. letu cesarja Klavdija in bil škof tam 25 let do zadnjega leta vladarstva Neroma (t. j. 14), od katerega je bil križan z glavo navzdol in z nogami kvišku... pokopan v Rimu v Vatikanu"; o apostolu Pavlu pa piše Hijeronim: "ta je bil za Kristusa v 14. letu vladrstva Nerona obglavljen v Rimu taisti dan kakor Peter in pokopan ob cesti Ostia." To je torej resnica, katero vam potrjujejo tudi nepristranski protestantski profesorji! Kako zlobno pa zna od satana najeta slovenska garda slepariti ljudi! V žep pa le nosijo Kondeževe laži, ker jih trapci plačujejo za resnico. Koliko Lahov je padlo v vojski za Tripolis? Iz Rima se poroča: Izdal se je zadnji seznani o laških vojakih, ki sb padli v vojski za Tripolis. Po tem seznamu so Lahi izgubili 92 častnikov in 1391 vojakov. E. WiinderlicL., Granite Go. i vs K K K 804-806-808 N. Hickory Str««1 JOLIET, lil- Velika zaloga spomenikov Naše podružnice Bethaiiia iu Ressarection Cemetery bli*®. Summit, Cook to-in Naperville,ll1- K K K IZ ZDRAVILSTVA. Spoznanje (dijagnoza) vnetja slepiča (apendicite) se opira na štiri točne, zanesljive znake: 1. nenadna bolečina v spodnjem delu desnega trebuha, med popkom in kolkom; 2. nenavadna vročica; 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih mišic, ua se čuti trebuh trd, kakor deska. To četvorico znakov naj si vsakdo v korist zdravja neizbrisno obdrži v spominu! Revmatizem se spomladi kaj lahko dobi, če se človek malo prehladi. Ako kmalu po prehtajenju vzameš gorko kopelj, se najlažje obvaruješ revmatizma. Ako je revmatizem sedel v kak člen, ostani v postelji, dokler te člen boli. Če je po revmatizmu o- nično, koliko pa bi bili s takim pisar- stala v členku kaka trdoba, zavijaj enjem koristili slovenskemu ljudstvu? i člen v gorke obkladke, ali jemlji gor-\'ič, prav nič! Saj vam tudi ni za! ko kopelj. Mesa ne jej mnogo, tudi splošno blaginjo ljudstva. Toda vi ste ne preveč slanih in dišavnih jedi in pij lagali, prav nesramno lagali, in našega j le malo alkoholnih pijač, ljudstva niste izobraževali, ampak s Ako vsled nervozno: Mlade žene in vdove. Zadnje ljudsko štetje v Indiji je pokazalo, da je v indijskem cesarstvu nič manj kakor 302,000 vdov, ki še niso 16 let stare. In izkazuje štetje 2.500,000 mladih žen, ki še deset let niso stare in 6,500,000 žen, ki še niso dosegle svojega 16. leta. Samoumor princa Vincenca VVin-dischgraetza. Princ Vincenc Wintlisch-graetz, vojaški ataše v Rimu, sin pred sednika avstrijske gospodarske zbornice, se je v Rimu baje zaradi igralskih dolgov ustrelil. Bil je' edini sin in izumre z njegovo smrtjo rod Win-dischgraetz v glavnem deblu. Statistika iz Lurda. Leta 1912. je prišlo v I.tird 446 vlakov z 247,092 romarji. Pisarno, ustanovljeno za preizkušnjo čudežnega ozdravljenja, je obiskalo nič manj nego 560 zdravnikov, od katerih je bilo 90 profesorjev. Čudežno ozdravljenih je bilo preteklo leto 1000 oseb, svetih maš pa se je bralo 65,000. Ženske šole na Japonskem. Od leta 1909 je na Japonskem 159 javnih in 1«) zasebnih dekliških šol. Če se pomisli, da leta 1901 še ni bilo sploh nobene javne dekliške šole, se mora priznati precejšen napredek. Žensko vseučilišče v Tokio je takoj ob otvoritvi lela 1909 posečalo 383 dijakinj, med temi pa 157 omoženih žena. Myiniim'fMwuiMiiuMmwtia^iraaB SL \VN0Z>T*Nl SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga tyiuHo'j si <3 priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo sladkili pijač za krepilo. drugi! Letošnji veliki manevri avstrijski se bodo vršili na Češkem. Vodil jih bo prestolonaslednik Franc Ferdinand. Udeležili se jih bodo sledeči kori: 8., ! 9 1 2 in 14. Odkar se cesar več ne takimi zgodovinskimi lažmi samo pb-1 m o r^š s p'aU K« "•"rVni'i.te ■ ZZZr ^ neumevali in slepariti. Sram vas bodi' mrzlega čaja iz kozllka, - - '1'1' "^nujeto vec cesa.sk, , ampak l)a, špot in sram vas bodi, licemerski telje in poprove mete. zaplotniki! Nepristranski protestant je vam kličejo: lažnjiki! R a n j e n j e z i k. Ako močvirne de- i v jezik i armadni manevri. ALI JE SV. PETER BIVAL V RIMU? , ..........„ , Koljko je kmetov. Vseli kmetov je | »griznti al. če si ga ogaral, daj žličicn na Ogrskem 70 odstotkov vsega pre-arnike v kozarec vode in s tein izpiraj i živalstva v Avstriji 61, v Italiji 59, na Protestantski nosti nad rimsko cerkvijo trdili, da Petra ni bilo nikdar v Rimu; a teško je kak dogodek stare zgodovine tako podprt z enoglasnim' izpričevalom prvih krščanskih učiteljev, kakor ta, da je sv. Peter bival v Rimu." Ravno to potrjuje protestantski zgodovinar Gie- Švici 31, v Belgiji 21. na Škotskem 19 in na Angleškem 9 odstotkov. Jezlk' j Ruskem 58, na Švedskeip 50, ni Dan- I Zlatenica. Znano je, da čk>- -kem 48, na Irskem 45, na Franco-1 vek lahko zboli za zlatenico vsled jeze j skem 43, na Norveškem 41, v Združe-Srhroerk (Kirrh ^»dovinopisec i„ žalosti. Neki francoski zdravnik pa I nih Državah 36, na Nemškem 35, v 155) St 4 t yr te Z T' P !trdi' da Pride včaiil1 Stenica tudi' 135) p.se da so med protestanti ne- vsled strahu, zlasti pri dekletih kater, velik, učenjaki v prvi razkače-1 če je koga U g rlz nil ar a z 8 r- jena žival, se to ne sme vzeti za malenkostno reč. V slini razdražene živali je strup, in če se ta strup zineša s človeško krvjo, so posledice hude. Zdravniki za ta slučaj priporočajo potenje. S potom se strup spravi iz telesa. Čehi za Rulgare. Iz Prage se poroča, da se bodo v celi deželi nabirali darovi za sirote bulgarskih častnikov, ki so padli pri obleganju Odrina. Poleg tega je gospodarski odsek praškega občinskega sveta sklenil, da se kot spomin na zavzetje Odrina ustanovi BELO PIYO To so naši domači t\>ti pridelki, koje izdeluje domaa tvrdka. Joliet Siovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet,!?1 Telefoni Chi. 2275 N. \V. 480, oh nedeljah N w- 344 Fred Sehring Brewing < K K K K It K PIVO V STEKLENICAH'^ Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET, K. S. K. JEDNOTA Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. 1 Podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. |./ni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. "'agajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. > rhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. A"g. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. t Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St.. Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. j, PRISTOPILI ČLANI. * društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 19138 Jakob Svab, roj 1887, zav. za 51000, 3. razred, spr. 6. apr. 1913. Dr. št. 180 članov. društvu sv. Družine 5, La Salle, 111, 19139 Mihael Fabjan, roj 1873, zav. za SiOOO, 5. razred; 19140 Franc Močnik, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 10. apr. 1913. Dr. št. 104 člane, društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 19141 Ivan L. Čulig. roj 1895, zav. za MOOO, 1. razred; 19142 Ludvig A. Prince, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, £ ,spr 14- apr. 1913. Dr. št. 260 članov. V čustvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 19143 Ivan Šerek, roj 1875, K zav. za $1000, 5. razred, spr. 3. apr. 1913. Dr. št. 40 članov, društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont, 19144 Franc Frankovich, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 19145 Karol Fabac, roj 1884, zav. za $1000, ^ razred; 19146 Nick Radick, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred; 19147 Ivan K VVilpmger, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 6. apr. 1913. Dr. št. 156 čl. društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 19148 Jurij Stefanič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, 19149 Jurij Mihelič, roj 1881, zav. za $1000, 4. raz-K red, spr. 4. apr. 1913. Dr. št. 19.1 članov. * društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19150 Ivan Mihelič,-roj 1895, zav. za 5500, 1. razred; 19151 Ivan Joželj, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 19152 Ivan Brodač, roj 1887, zav. za $500, 3. razred; 19153 Franc Boldan, roj K 1884> zav. za $1000, 3. razred, spr. 6. apr. 1913. Dr. št. 380 članov, društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa, 19154 Albert Čižmešija, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 19155 Nikolaj Starešinič, roj 1894, zav. za $1000, 1- razred; 19156 Ivan Pavlakovič, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 19157 K __ i Zunič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19150 Alois Doban, roj Sini,ZaV' Za ?100°' 2' razred; 19159 Nikolaj Starešinič, roj 1893, zav. za 19ifii'\ razred; 19160 Stefan Lovrič> roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; Nikolaj Adlešič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 19162 Josip Sim-z? Slom88'' zav' za ?1000, 3- razred; 19163 Mihael Frzop, roj 1882, zav. K iruštvt. 4' razred' sPr- 6- aPr- 1913- Dr. št. 150 članov, za S10onV' arbare' 40- Hibbing, Minn, 19164 Franc Marolt, roj 1894, zav. 9 a„r in1' razred; 19165 Ivan Gril, roj 1887, zav. za $500, 3. razred, spr. K društvu ; Dr- št 90 članov" 5500 * '°jzija 42, Steelton. Pa, 19166 Josip Kučič, roj 1879, zav. za S500 a aieeiton, r: ^ JruSu svaZnd, SPr' J1" apn 1911 11 sv- Floriana 44 ^r, Phir-ao Dr. št. 96 članov. zav ti riorjana H So. Chicago, 111, 19167 Franc Medosh, roj 1897, razred ioY™' razred: 19168 Alojz Mesojednik, roj 1887, zav. za $1000, 3. 1913 Martin Habjan, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 6. apr. K društ"" —' •• - - Dr. št. 190 članov ^ druš SlOOn" r Alojzija 47> Chicago, 111, 19170 Franc Vidmar, roj 1876. zav. za W 5-/azred, spr. 13. apr. 1913. Dr. št. 75 članov. JŠtVIl Mar C 1 zav za «wyvT ' Allegheny, Pa, 19171 Mato Barešič, roj 1891, K društvu t - raZred- sPr- 11 aPr' 1911 Dr- št. 236 čl. zav «irWfefa 5S' Crested Butte, Colo, 19172 Mihael Perko, roj 1872, K društvu r^' 6" razred' spr' L aP'"- 1911 Dr- št 59 članov. 1881 SV' 'a in Metoda 59, Eveleth, Minn, 19173 Jakob Krašovic, roj ^ društvu v'' Za $1ištvu TraZre^' Spr 13' apr' 1913' Dr' št> 153 članov- 1880 SV' Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis, 19179 Franc Beraus, roj društvu iu ?a.?S00, 4' razred- sPr- 13. apr. 1913. Dr. št. 117 članov. 1884 ariJe Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 19180 Franc Cerar, roj 3. ra'zr«H za $10«). 3. razred, 19181 Mihael Zvonar, roj 1883, zav. za $1000, r. ioi ,' 182 J°S'P Ostanek, roj 1878, zav. za $1000, 5. razred, spr. 13. Dr. št. 159 članov. zaS$Vlom' ,AlojziJa M, Fleming, Kana.. 19183 Martin Camžel, roj 1895, 1-.- ^ 1. razred snr 14 1011 r>.. oc it- * društvuT' A ,razred- sPr 14' apr- 1913. Dr. št. 85 čls > Za $100nV'o 881 Mohawk. Mich- 19184 Ivafi Jerman, roj 1889, K društvu ' ' raZred' Spr' 6' aph 1913' Dr' ,L 54 čls Dr. št. 85 članov. ■zav. ..... zav za ti'rwftra in Pavla 89' Etna- Pa- 19185 Franc Erdeljac, roj 1895, t red- 19107 v ' 1 razred; 19186 Ivan Skrtič, roj 1888, zav. za $1000, 2. raz-u Ginjre. yalentin Neralič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 19188 Franc društvu r°D 1882, zav' za $1000- 4- razred, spr. 13. apr. 1913. Dr. št. 92 čl. 2av za tc pavel Medved, roj 1891, zav. za $1000, 2. 1913 ' lvan Pavlovič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. apr. čustvu p ' 1 • Dr- žt- 102 č'ana- Zav za »VrtL BaraKa 93. Chisholm, Minn, 19192 Josip Germ, roj 1893, razred- 10 o?' 2' razred; 19193 A'ois Komidar, roj 1888, zav. za $1000, 2. Košir 'r , Louis KoSmerl, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 19195 Ivaii Zav-za Siftrir^' Zav" za $1(XI0> 3- razred; 19196 Matija Košmerl, roj 1884, 19198 Ki • ,, razrcd; 191^7 Ivan Košir, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; k f°j 1881 ^ ' 1882, zav" za $1000' 4- razred; 19199 Matevž Preveč, društvil ' zav za $1000, 4. razred; spr. 13. apr. 1913. Dr. št. 104 člane, v z»v. z.( A'ojzija 95, Broughton, Pa., 19200 Martin Jevnikar, roj 1892, uštvu S V r ' razred» sl)r- 13- apr- 19>3- Dr. št. 68 članov. l8s>S, zav » V" Metoda 101. Lorain, Ohio, 19201 Viktor Perušek, roj k ,2' razred ? 2°°' 1 razred; 19202 Anton Rovan, roj 1893, zav. za $1000, ^tvuS ?T- I' apr" 1913" Dr. št. 40 članov. 2a $1000'1 103, Milwaukee, Wis, 19203 Luka Petrin, roj 1894, zav. r' 13 apr rm3d'' 19304 Fra"C Može' roj 1888' zav' za ?5,XI' 2' razred- K „Spr' dri,,' Dr. št. 81 članov. k $1000V iJ°ŽCfa U0, Barberton, Ohio, 19205 Anton Žagar, roj 1896, zav. >vu sv P,,'. Spr' 20- apn 1913' Dr. št. 56 članov. ?»0oo, 1 ralavla 13°. DeKalb, 111, 19206 Dane Kneževič, roj 1874, zav. za ,208 pcter £ 1 !9207 Marko Komadina, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; , °vina ro; ,o?5ZeVl6' r°j 1894- zav. za $1000, 5. razred; 19209 Anton Ra-d 8?S. zav „ tl^aV; 2a $1000' S" ''azred; 19210 Radovan Komadina, roj ^štvu , • t S- razred, spr. 6. apr. 1913. Dr. št. 14 članov. $500 2 Z 148-Br'dgeport, Conn, 19211 Janos Kuzma, roj 1890, zav sPr 7 a" 1913 MUrtin ZadraveC' roj 1871> zav za $5(X)' 3- raz- ,4tv»«v D™ii„"fci t Dr- 19 članov. 1V za $šoo " .... !' Ind»?»PoH«. Ind, 19213 Josip Gostičnik, roj 1892, >s00, 2. razred, spr. 13. apr. 1913. Dr. št. 18 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 11875 Nik. Muc, 6. apr. 1913. I. dr. št. 214 članov. II. dr. št. 179 čl. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, k društvu sv. Družine 151, Indianapolis, Ind, 13621 Anton Hribar, 8995 Alojzij Rudman, 13. apr. 1913. I. dr. št. 113 članov. II. dr. št. 17 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111, k društvu Mar. Sed. 2al. 50, Allegheny, Pa, 17620 Ivan Gradišer, 13. apr. 1913. I. dr. št. 57 članov. II. dr. št. 234 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETL K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 15959 Josip Batista, 29. marca 1913. Dr. št. 215 članov. K društvu Marije Sed. Zal. 50, Allegheny, Pa, 17454 Pavel Kajdonič, 13. apr. 1913. Dr. št. 235 članov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 9787 John Bergant, 6. apr. 1913. Dr. št.. 55 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, 16951 Albert Reinka, 13963 Math. Cernic, 6. apr. 1913. Dr. št. 53 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn, 17301 John Jankovič, 6. apr. 1913. \ » Dr. št. 20 članic. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III, 12769 Anton Hvalič, 20. apr. 1913. Dr. št. 96 članov.' Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111, 17134 Anton Grahut, 17. apr. 1913. Dr. št. 43 članov. Od-društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 10569 Ivan Troha, 19. apr. 1913. Dr. št. 376 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111, 17359 John Volk, 19021 Mihael Sutu-lovič, 14. apr. 1913. Dr. št. 74 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa, 17925 Peter Stojkovič, 20. apr. 1913. Dr. št. 50 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 13750 Josip Gnidovec, 15093 Josip Glivar, 14. apr. 1913. Dr. št. 152 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 18853 Jakob Rogina, 15019 Josip Ko-rent, 16875 Martin Klemenčič, 16876 John Hočevar, 17. apr. 1913. Dr. št. 51 članov. Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa, 6704 Franc Močilnikar, 6. apr. 1913. Dr. št. 25 članov. Od društva sv. Barbare 97, M t. Olive, 111, 15432 Nikolaj Tamašič, 6. apr. 1913. Dr. št. 66 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 17569 Ant. Mihič, 13. apr. 1913. Dr. št. 79 članov. Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo, 18229 Franc Kropar, 1. apr. 1913. Dr. št. 63 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn, 7325 John Krašovec, 30. marca 1913. Dr. št. 51 člano%'. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 12628 Alojz Kovač, 29. marca 1913. Dr. št. 154 članov. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 9077 John Cernetič, 31. marca 1913. Dr. št. 278 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo, 13747 Anton Tušar, 7. apr. 1913. Dr. št. 58 članov. Od društva sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn, 18908 Anton Tivadar, 16. marca 1913. Dr. št. 17 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 16370 Jurij Šustarič, 16741 Jos. " Draškovič, 1153 Alojzij Blatnik, 13. apr. 1913. Dr. št. 189 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 5654 Johana Boldan. roj 1883, zav. za $500, razred 3; 5655 Marija Zupančič, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 6. apr. 1913. Dr. št. 116 članic. K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich, 5656 Ana Kaiser, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. apr. 1913. Dr. št. 15 članic. K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 5657 Rozi Trselič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 4. apr. 1913. Dr. št. 18 članic. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 5658 Marija Starič, roj 1879, zav. za $1000. 4. razred, spr. 13. apr." 1913. Dr. št. 47 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago. Ill, 5659 Ana Kovačič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 5660 Ana Vojnovič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 20. apr. 1913. Dr. št. 132 članic. K društvu Marije Sed. Zal, 81, Pittsburg, Pa, 5661 Katarina Balkovec, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 5662 Marija Ribič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5663 Ana Jokovič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 30. marca 1913. _ »Dr. št. 115 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 5664 Ana Zgonc, roj 1885, zav. za $1000, 1. razred; 5665 Helena Bradač, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 13. apr. 1913. ' Dr. št. 35 članic. K društvu Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo, 5666 Marija Oblak, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. apr. 1913. Dr. št. 45 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111, 5667 Jožefa Cauko, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred', spr. 13. apr. 1913. Dr. št. 24 članic. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 5668 Marija Vosečko, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 13. apr. 1913. Dr. št. 30 članic. K društvu Mar. Mil. Polne 114, Steelton, Pa, 5669 Marija Guttman, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1. apr. 1913. Dr. št. 21 članic. K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111, 5670 Ivana Rode, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 30. marca 1913. Dr. št. 72 članic. K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa, 5671 Katarina Šajrak, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5672 Barbara Dobič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 3. apr. 1913. Dr. št. 125 članic. K društvu sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich, 5673 Marjeta Bjundič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 4. apr. 1913. Dr. št. 22 članic. K društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind, 5674 Ana Pečnik, roj 1889, zav. za\ $500, 1. razred; 5675 Rozi Pečnik, roj 1895, zav. za $500, 2. razred, spr. 21. apr. 1913. Dr. št. 35 članic. K društvu sv. Jožefa 148, Bridgeport,- Conn, 5676 Apolonija Golob, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 5677 Ana Koren, roj 1888, zav. za $500, 6. razred, spr. 7. apr. 1913. Dr. št. 4 članice PRESTOPILE ČLANICE. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111, k društvu Marije Sed. Zal. 50, Allegheny, Pa, 200 Ana Flajnik, 13. apr. 1913. I. dr. št. 49 članic. II. dr. št. 43 članic. Od društva Marije Device 33, Pittsburg, Pa, k društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa, 4489 Katarina Filipčič, 1. apr. 1913. I. dr. št. 20 članic. II. dr. št. 114 članic. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, k društvu sv. Družine 151, Indianapolis, Ind, 4791 Franca Rudman, 13. apr. 1913. I. dr. št. 113 članic. II. dr. št. 1 članico. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa, 5113 Katarina Kajdonič, 13. apr. 1913. Dr. št. 44 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 4703 Marija Hočevar, 17. apr. 1913. Dr. št. 9 članic. Od društva Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa, 5482 Suzana Malek, 5511 Marija Knez, 13. apr. 1913. Dr. št. 15 članic. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 3549 Ana Klepac, 31. marca 1913. Dr. št. 118 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 819 Katarina Blatnik, 13. apr. 1913. I Dr. št. 75 članic. Od društva Mar. Sed. Žalosti 81. Pittsburg, Pa, 4866 Marija Shauer, 4093 Terezija Golobič, 30. mar. 1913. Dr št 112 članic ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Janeza Krst. 143, Joliet, 111, 17640 Josip Jakša zvišal zav 3. apr. 1913. Razred I. Pri društvu sv. Vida 25. Cleveland, Ohio, 1791 Marija Gornik, zvišala zav 6 apr. 1913. Razred 5. Pri društvu Marije Pomagaj 147, Rankin. Pa, 2806 Marija Haramija, zvišala zav. 20. marca 1913. Razrfed 4. ZNIŽALI ZAVAROVALNINO. Pri društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 7406 Valentin Kres znižal zav. 17. aprila 1913. Razred 5. Pri društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans, 18862 Franc Trtnik, znižal zav 15. apr. 1913. Razred 6. POPRAVEK. X, V Jednotinega Glasila naj se glasi med suspendovanimi člani: Namesto 16494 Ivan Pizem—16493 Josip Epih (Od društva štev. 66) Namesto 26244 Jakob Rožnik—suspendan, naj se čita odstopil (Od društva štev. 53.) JOSIP ZALAR, g], tajnik K. S. K. Jednote. Peoples Outfitting Co. 114-116-118 N. Ottawa St. Joliet, III. Ko imste svatbo v hiši stanovanje ali urejujete kupite svoje pohištvo od People's Outfitting Co., ki vam proda najbelje t^a-go po pravih cenah. Vsakemu Square Deal. Posebnost dajemo ljudem tujih uarodnostij iu in damo lep dar z vsakim nakupom pohištva to spomlad. POSEBNOSTI ZA SPOMLAD NAJBOLJ UP-TO-DATE VESTE. KUPITE SI VRTNO OROCJE VAL ZA TRATO OKOPALNIK OGRAJE LESTVICE ŠKARJE ZA ŽIVINO PUMPE VRTNE GREBLJE NAPAJALNIKE RAZNO ORODJE, ITD. Barrett Hardware Co. Barrett Block. JOLIET, ILL. Ottawa St. Na križišču. Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje reke prav veliko število malih vlog Badi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Tan Bnren Sts. Najstarejša banka t Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. J Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. . Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National \ Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezerva! iklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pn*. C HAS. G. PEARCE. IcaUr ] Rc »ža s vel [.a L. Angleški spisal A. R. Haggard (Dalje.) III. POGLAVJE. Godvin in Wulf — viteza. Zopet je minul mesec dni. Godvin je bil še vedno slaboten, vendar se je lahko reklo, da sta brata do dobra okrevala. Zadnjega dne meseca novembra okoli dveh popoldne je zavil slovesen sprevod iz starega gradu Steeple. Spredaj je jezdilo mnogo popolnoma oboroženih vitezov, pred njimi so nosili služabniki njih prapore. Za tem je prijezdil stari sir Andrej D'Arcy, prav tako oborožen, v spremstvu oprod in. služabnikov. Spremljala ga je njegova ljubka hči gospica Rozamunda, oblečena v krasno obleko pod kožuhovinastim plaščem; jezdila je ob njegovi desnici in sicer na istem konju, na katerem je preplavala Mrtvaški zaliv. Za stricem sta se prikazarla brata Godvin in Wulf, skromno opravljena kot prostaka, za njima pa nju oprodi, sinova iz plemiških hiš Salcote in Dongie. Na koncu sprevoda pa je jezdilo še več vitezov, oprod, najemnikov različnih vrst in služabnikov, ki so stopali in tekali s svojimi ženami in otroci za jezdeci. Prišedši skozi vas se je sprevod obrnil na levo pri velikem oboku, kjer je bil mejnik samostanskega ozemlja, ter se obrni! proti kake dve milji oddaljeni stangatski opatiji, in sicer po poti, ki je vodila med obdelano zemljo in močvirjem, ki je bilo vselej ob visokem pritoku morja preplavljeno. Dospeli so do kamenitih samostanskih vrat, ki so dale kraju ime Stangate. Tukaj so jih vsprejeli menihi in prijor Ivan Fitz Brien. Bil je častitljiv, sivolas mož, oblečen v široko rokava-sto črho haljo; pred njim pa je stal duhovnik s srebrnim križem v roki. Tiikaj se je sprevod razdelil; Godvina in \\ ttlfa so peljali skupaj z nekaterimi drugimi vitezi in njihovimi oprodami v samostan, glavni spnevbd pa se je podal v cerkev ali pa ostal pred vrati. Prišedši v samostan so peljali oba viteza v sobo, kjer ju je čakajoči brivec ostrigel in obril; odtod so ju po-vedli pod vodstvom dveh starih vite-zpv, sir Antona de Mandeville in sir Rogerja de Merci, v dragoceno kopelj. Ko so ju oprode slekli, sta se kopala; sir Anton in sir Roger pa sta jima govorila skozi zavese o važnih' dolžnostih njunega poklica ter končala s tem, da sta ju oblila z vodo ter njima zaznamenovala telesi z znamenjem križa. Oblečena so nato slovesno peljali v cerkev, kjer so njima in njunem oprodom dali pred vhodom vina. Tukaj so ju najprej oblekli v belo oblačilo v znamenje čistosti njunih src; nato v rudečo haljo, ki ju je opominjala na kri, ki treba, da jo prelijeta za Kristusa, ako bi bila poklicana, in naposled v dolg, črn plašč, znak smrti, ki se naj je vsi spominjajo. Tako o-blečenima so prinesli oklepa ter ju položili pred nju na oltarjeve stopnice, za tem pa se je napotila cela družba proti domu, lc Godvin in Wulf v. oprodami i iT duhovnikom sta ostala vso dolgo zimsko noč, zatopljena v molitvah, v cerkvi. Godvin se je opiral s komolcem na nagrobni spomenik, ki je kril srce njegovega očeta, molil je in razmišljal resno o nalogah svojega življenja. Raz ne podobe iz svojega življenja je videl pred seboj. Videl je žive sanje o svoji bolezni, ko se je gledal mrtvega, in o tem, kaj utegne biti prava dolžnost človekova. Biti vrl in pošten? Gotovo. Boriti se za Kristusov križ proti Saracenom? Gotovo, ako usoda nanese tako. Kaj še več? Odpove-4ati se svetu in preživeti svoje življenj« v molitvah kot oni duhovniki v te-uni za njim? Ali ne bo smel več misliti na Roza-.411 undo? i ln vzpričo te misli je njegov duh ohlahoval celo na onem svečanem kraju in ob uri presvetitve, kajti ted«)j se je prvikrat zavedel, da mu je Rozamunda več nego ves svet, več nego življenje. LjUbil jo je s svojim čistim srcem in pred Bogom je tukaj njej v službo posvetil dušo in telo. Pa kakšno vrednost bi ona polagala na tak dar? Kaj, če bi kak drug mož---"- Poleg njega je klečal njegov brat Wulf; opiral se je s komolcem na oltarno ograjo, upiral svoje oči na svitli oklep, ki ga bo nosil v boju — mogočen človek, vitez vitezov, neustrašen, plemenit, odkritosrčen, skratka tak, kot bi ga vsakdo moral ljubiti ali se ga bati. ln 011 je tudi ljubil Rozamundo. Godvin je bil o tem prepričan, in ali ni Rozamunda morda ljubila Wulfa? Bridka ljubosumnost se ga je polotila. Da, celo tam in ob tisti uri se je lotila Godvina črna zavist in ga razjedala tako hudo, da mu je pot tekel po čelu. Ali naj se odpove upanju? Ali naj beži pred bojem iz strahu, da ne bi bil morda poražen? Ne, boriti se je hotel dalje z vso" častjo in poštenostjo, pa če bi bil premagan, vzprejeti svojo |U-sodo kot pristoja vrlemu vitezu —brez bridkosti, pa brez sramote. Bil je v rokah usode; iztegnil je svojo roko, jo položil svojemu bratu okoli vratu, ki je klečal poleg njega in kmalu se je glava utrujenega Wulfa nagnila zaspana na njegovo ramo, podobno kakor se povesi glava otrokova na materino srce. "O, Jezus," je Godvin ječal v svojem srču, "daj mi moč, da premagam to strast, ki bi me mogla navdati s sovraštvom do svojega brata, ki ga lju bim. O Jezus, daj mi moč, da bom mogel prenašati, ako dobi on prednost pred menoj. Naredi me popolnega viteza — močnega za trpljenje in potrpljenje, takega, da se bom celo radoval, ako bodo drugi izvoljeni pred menoj." Naposled se je začelo daniti in soln-čni žarki so se vlili kakor zlate sulice skozi okno ter prodirali skozi mrak po dolgi cerkvi, ki je bila sezidana v obliki križa. Začulo se je glasno petje in skozi vrata je stopil prijor v polni opravi, spremljan od menihov strežnikov, ki so vihteli kadilnice. Sredi ladje se je ustavil, se podal proti spovednici in pozval Godvina, da mu sledi. In šel je tja ter pokleknil pred svetim možem in mu odkril svoje srce. Spovedal se je svojih grehov. Obtožil se je svojih dušnih bojev, v katerih je omahoval. Prijor ga je osrčil, dal mu je poguma za življenje in njegove borbe. "Pojdi, čisti vitez Kristusov, ne boj se ničesar, nadejaj se plačila ter vzemi, seboj blagoslov Kristusa in njegove svete cerkve." Olajšanega srca se je vrnil Godvin k oltarjevi ograji. Za njim je tudi Wulf opravil spoved. Lahko mu je bilo po spovedi. Razgovoril se je s spovednikom, kako se mu je vesti glede Rozamunde, ki jo je tudi on ljubil, in glede brata Godvina. Sklenil je tudi on, da se v ljubezni do Rozamunde neče nikoli pregrešiti proti ljubezni do svojega brata, ki mu je bil vedno t vzor, dasi ga ni tako posnemal, kakor i bi bilo prav. Tudi on je kočljivo za- ' devo z Rozamundo prepustil slepemu j naključju, ki naj odločuje med njim in i med bratom. Poznal je svojo slabot- j no vihravost, zato je po spovedi po-1 sebno zato molil, da bo v svojih sklepih vztrajal tudi ob skušnjavah. Med sveto mašo sta novinca prejela sveto obhajilo in storila obljube po določenem redu. Odtod so ju peljali nazaj v samostan, da se nekoliko okrepčata; bila sta tega po dolgem ponočnem bdenju v mrzli cerkvi zelo potrebna; tukaj sta ostala nekaj časa, sedela sama v prijorjevi celici in se pečala s svojimi lastnimi mislimi. Nenadoma pa je Wulf, ki mu očividno ni bilo dobro, vstal ter položi svojo roko bratu na ramo rekoč: "Ne morem molčati; vedno je bilo tako, da mora Vse»na dan, kar'mi je na duši. Imam ti nekaj povedati." "Govori, Wulf," reče Godvin. Wulf je sedel na svoj stol in nekaj časa strmo upiral svoje oči tjavendan; vse je kazalo,' da gre beseda le težko iz ust. Godvin je poznal misli svojega brata, bral je v njegovi duši kakor v odprti knjigi. "O Rozamundi, kajneda?" je dej$I Godvin čez nekaj časa. "Da. O kom drugem?" "In ti bi mi rad povedal, da jo imaš | rad, da bi jo sedaj, ko boš vitez, in koraj petindvajset let star, rad vprašal, ali hoče postati tvoja nevesta in žena?" 'Da, Godvin, to sem začutil v svojem srcu. ko je zajezdila na sivcu v vodo, tam na pomolu, in sem menil, da je ne vidim nikdar več. Povem ti, da sem začutil v svpjem srcu, da brez nje življenje ni vredno, da bi se živelo in smrt ni vredna, da bi jo pretrpel." '"Tedaj, Wulf," je odgovoril počasi, tli treba o tem še nadalje govoriti. Vprašaj jo in bodi srečen. Čemu ne? Nekaj posestva imamo, čeravno ne mnogo, in Rozamunda tudi ne bo brez njega. Po mojih mislih se stric ne bo upiral temu, ako je njena želja, ko vidi, da si ti zanjo najprimernejši mož in najvrlejši daleč na okoli." , "Če izvzamem svojega brata Godvina, ki je vse to, kar sem jaz, in povrhu še dober in učen, kar jaz nisem," Ivrne Wulf zamišljen. "Godvin, najina nesreča je, da imaš tudi ti Rozamundo rad in da si imel iste misli tam ob pomolu kot jaz." Godvin je malo zarudel in prsti so se mu tesneje oprijeli kolen. "Tako je," je rekel mirno. "Britko je to, a tako je. Ali Rozamunda ne ve ničesar o tem in nikoli ne izve, ako boš ti brzdal svoj jezik. In dalje ti ni treba biti ljubosumnemu name, niti pred poroko niti pozneje." "K^j pa želiš, da naj storim?" vpraša Wulf vneto. "Ali naj jo snubim in jo morda pridobim — akoravno to vomim — ko bi 011a menila, da tebi ni ničesar do nje?" "Lahko," je dejal Godvin in vzdih-nil; "to bi ji morda prihranilo nekaj britkosti in tebi nekaj dvomov, meni pa razbistrilo mojo pot. Zenitev je tebi več nego meni, Wulf, ko včasih mislim, da bodi sablja edina moja zaročenka in dolžnost edini moj cilj." "Ti si zlatega srca: tudi v tej zate najbolj kočljivi zadevi nečeš delati nobenih ovir svojemu bratu, ki ga ljubiš. Ne, Godvin, kakor Sem grešen človek in kakor si želim nje nad vse na svetu, tako nelepo pa ne bom ravnal in ne bom premagal onega, ki noče dvigniti svojega meča, da bi me ne ranil. Preje se poslovim od vas vseh in se podam iskat sreče ali smrt v vojsko, ne da bi zinil besedico." "Pa pustil, da bi Rozamunda morda skoprnela. Oj, da bi mogla zagotovo vedeti, da Rozamunda ne misli na nobenega izmed naju, to bi bilo najbolje — da bi odšla skupaj v svet. Pa midva ne moreva vedeti za gotovo, ker jaz Godvin, sem bil prepričan, da ljubi tebe." "In včasih, da govorim pošteno, pošteno, Godvin, sem bil jaz prepričan, da ljubi tebe." "Kaj pa torej nameravaš storiti, Wulf?" "Moj načrt je ta, da govoriva oba z njo, ako nama stric dovoli — ti ji kot starejši prvi razložiš svojo stvar, kakor pač najbolje znaš in moreš, ter jo zaprosiš, da si premisli in da svoj odgovor po preteku enega dneva. Takoj nato stopim tudi jaz pred njo z isto željo." "To je zelo pošteno," odvrne Godvin. "Vseeno pa me nekaj teži. Glej, Wulf, ali sta se kedaj dva brata tako ljubila kot se midva? I11 zakaj mora sedaj pasti senca ženske na to ljubezen in jo grozi če ne uničiti, gotovo pa ohladiti?" "Čemu pak?" vpraša Wulf. "Daj, Godvin, skleniva pogodbo, da se tako ne zgodi, in drživa jo z božjo pomočjo. Pokaživa svetu, da moreta dva moža ljubiti eno žensko in vendar ljubiti tudi drug drugega, ne vede še, koga da izbere — ako sploh izvoli koga. Saj midva, Godvin, nisva morda edina, ki se zanimava za Rozamundo,, morda je Rozamunda že komu drugemu dala besedo. Toda zato bova docela mirna." Godvin je malo pomislil, nato pa stopi k vratom in naroči svojemu o-j prodi, ki je stražil zunaj, naj naprosi j prijorja Ivana, da bi prišel k njima, j Kmalu je prišel in Godvin mu je s po- j vešeno glavo povedal vso stvar; ker j je prijor že vedel nekaj o zadevi, ga | je hitro razumel in spoznal njuno 11a- j mero. Na prijorjevo vprašanje mu je i Wulf odgovoril, da je bilo vse prav j in resnično povedano. Nato sta gaj vprašala,'ako je dopustno, da naredita , tako prisego, in 011 jima je odgovoril, j da je po njegovi sodbi ne s-aino do-! pustna, temuč tudi jako potrebna. Tako sta naposled pokleknila z j roko v roki pred križ, ki je stal v sobici ter ponavljala skupno za prijor-1 jem sledečo prisego: • "Midv^i brata Godvin in Wulf D'Arcy, prisegava pri svetem Kristusovem križu, pri svetnici varuhinji tega kraja, sv. Mariji Magdaleni in pri sv. Petru in Čadu, vpričo Boga, najinih angeljev varuhov in vas, oče Ivan, da bova, ker obadva ljubiva Rozamundo D'Arcy, snubila njo za ženo na način, o katerem sva se dogovorila in ne drugače; da se bova ravnala po njeni odločitvi, da ne bova izkušala izpre-meniti njenega sklepa; da bo oni, ki ga zavrne, odtlej do nje edino sorodnik, najsi satan kakorkoli izkuša nje- j govo srce; da se med nama zaradi tega ne razpase ne sovraštvo ne ljubosumnost in da ostaneva v vojski in v miru vedno zvesta tovariša in brata. | To prisegava s poštenim srcem in poštenim namenom in v zavesti, da bo oni, ki prelomi to prisego, brezčasten vitez in človek vreden jeze božje, in v znak tega poljubiva ta križ." Po tej prisegi sta brata lahkega srca in radostnega obraza sprejela -blagoslov prijorjev ter se podala k zbrani družbi, ki je prijezdila ponje, da ju ! popelje nazaj 11a Steeple, kjer se je nadaljevala slavnost. T11 so okrasili dvorano za' veliko slovesnost, in med mizami in estrado i so pripravili prostor, kamor so povedli brata. Vstopila sta v dvorano sir Anton de Mandeville in sir Roger de Merci v polni vitežki opravi ter sta izročila sir Andreju D'Arcyju meča in ostroge za nova viteza; ostroge jima je sir Andrej vrnil s prošnjo, da jih pritrdita-kandidatoma na desni peti. Prijor Ivan pa je blagoslovil meča, ki ju je sir Andrej opasal svojima nečakoma, rekoč: "Vzemita nazaj svoja meča, ki sta jih sukala tako vrlo!" Zatem je izdrl svoj lastni meč s srebrnim držajem, ki je bil last njegovega očeta in starega očeta; in klečeča pred seboj je udaril vsakega1 trikrat po levi rami in zaklical: "Naredim vaju viteza v imenu Boga, sv. Mihaela in sv. Jurija. Bodita plemenita viteza f Rozamunda jima je v družbi drugih gospic oblekla oklep, jima dala čelado iz jekla na glavo ter v roke ščit, ki je imel obliko zmaja z vtisnjeno lobanjo. Po dovršeni opravi podali so se vsi z godbo na čelu v steeplesko cerkev — kakih dvesto korakov od gradu, kjer sta nova viteza položila svoja meča na oltar, jih zopet vzela ter prisegla, da bodeta dobra služabnika Kristusova in branivca Cerkve. Po končanih obredih je bila velika gostija; pri veliki mizi so bili pogoščeni mnogobrojni vitezi in gospe, spo daj v dvorani njihovi oprode in drugi gentlemani, zunaj pa svobodniki in vaščani, otroci pa in stari ljudje so dobili jedil in pijače v ladiji cerkve. Ob močni in obilni pijači so se povabljenim kmalu razvezali jeziki. Med drugim so se ljudje prerekali, kdo izmed obeh teh bratov — sir Godvin ali sir Wulf — je bolj pogumen, bolj zal in bolj učen in vljuden. Ko je nek vitez — bil je to sir Su-rin de Salcote — spoznal, da je razgovor postal razvnet in bi utegnilo priti do hudih prepirov, je vstal in izjavil, da naj razsodi to vprašanje gospodična, ki sta jo brata rešila iz rok roparjev doli pri Mrtvaškem zalivu. Vsi so zavpiti: "Da, ona naj razsodil" »n do- govorili so se, da naj da dragocen robec najbolj pogumnemu, kozarec vina najbolj zalemu in knjigo Ur najbolj učenemu. Videč, da ni pomoči, ker so razun njenega očeta, obeh bratov, večine gospa in gospic vsi drugi pili vino, se pri tem razvneli in postali nasilni, je Rozamunda vzela svilnati robec s svojega vratu. Nato je stopila na rob estra-de, kjer sta sedela bratranca, da so ju mogli vsi zbrani videti, in se ustavila pred njima, ne vedoč, komu izmed njiju naj ga prisodi. Kar je Godvin nekaj zašepetal Wulfu; naenkra^ sta obadva iztegnila desnico, zgrabila robec, ki ga je držala proti njima, vsak za drug konec, ga pretrgala na dvoje in ovila vsak polovico okoli držala svojega m^pa. Družba se je smejala njuni šaljivi spretnosti in vpila: "Vina zaljšemu! Ž njim ne bosta mogla tako narediti." (Dalje prih.) Za vdovo ponesrečenega preiskovalca južnega tečaja Scotta so do sedaj nabrali že baje en milijon mark. Slovenski Zdravnik. (Zraven slevenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, k ste na katerikoli bolezni bolni, m SLO VENSKEGA .zdravnika. Tam bo ste ozdravljeni popolnoma, ako je t< sploh mogoče. Tisočerim naših, roji kov je bilo pomagano do čvrstega i» popolnega zdravja, ker so se obrni) s popolnim zaupanje do tega slavnr ga zdravnika. Pridite osebno ali p> pišitel Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 903 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-1 Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: :: J. P. KING & °Ytev.Ie8on Lesni *»»»**»trgevec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE. Slogar Brajte, Ely, Minn, trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas in oglejte si naš 5 in 10c Counter kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni. Svoji li svojim! PISK INIURANCI. Kadjr zavarujete »roja poslopja ogeaj pojdite k ANTONU SCHAOBB North Chicago Street t novi hiši Joliet National Balk Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarn? + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BL12I «u m± k vetij« tate« 10 roum« rm REVMATCZMU SLABOSTIH » ČLENKIH ■ HROHOST1 PLJUiNH IN PRSNIH tOB** BOLESTI » KOLKU MRAZENJU . ŽIVOTU BOLESTIH * OENK1H VNETJU OPRSNB MRB« NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠC BOLESTIH » LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KASUU Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. ♦02 Ohio Street JOLIET, B* Emil Bachman 171» South Center Avenua. CHICAGO, ILL. Peter Staudohar, Phone 102. 203 Central Ave." Chisholm, Minn. Najstarlja- slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva. Pišite po naš vqliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru štev Pozor, rojaki- Dobil sem iz gtona za svoje zar» serial 110 številko.►■ ., jam5i„ da so z >«,, POSPEŠUJE PREBAVO, , 1 OLAJŠUJE BOLEČINE, KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE. Pomagalo bo v vseh boleznih, ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo K tek in prebavljanje. Priporočamo gaproti nervoznosti, provzročeni vsled slabe prebave. U^Lkiil JHV ti jluJ-U.-I i J ELIXIR. BITTER-W1HE trinerovo HORKEVlHO •MtAwd by JOSEPH V vseli lekanmh. JOSEPH" TRINER, 1333-1339 SOUTH ASHLAND ATE. CHICAGO, % Prvi in edini sloyenski pogrebniški zavod Ustanovi)«*. L 1JJ9S. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207.0hio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ niestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša t Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj t naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago M. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vii delavci so Slovene1. SOCIALIST. Ivan Baloh. tovarni kot Janez. Tista žena je re- samostanskih vratih, tega si ni upala, kla: "Veste, vaš mož je pa socialisti" j Premišljevala je dolgo, naposled mu Tiste besede ni razumela. Iz spomina pa rekla, naj gre v to cesto s to šte-ji pa ni šla. Dolgo je to v svojem vilko. Mestna hranilnica ljubljanska v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, ^OGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 HiLIJON 300 TISOČ KRON. Vlo žen denar obrestuje po brez vsakega odbitka. 2» VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA t j'tm *vojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA ZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le. na "MESTNO HRANIL-LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE t kako drugo manj ramo »Mrkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vai denar. tV°J NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! niiininiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiinmiiiiiiinis M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag GLAVNICA $50,000.00. UtUn. in inkorp. leta 1970 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. i Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga- g a "i drugih pijač, koje prodaje na debelo, ojakom se priporoča za obila naročila. 'Mte po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega ast0Pnika. \ v •• „ Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. g ase geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul ^irija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. "IlUlIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiJJ SLOVENSKO-HRVATSKA odvetniška in notarska pisarna (PANNONIA BUREAU) Vli«tSti Ircet Milwaukee, Wis. Povzema in izvršuje vse tukajšne in starokrajske sodnijske m sploh v«e pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, poobla-8tl'a in druge listine s konzularno potrditvijo, etc. o. Laich Ag*Ht t)SAL0NER iN 1 PAROBRODNIH DRUŽ® M priporoča rojakom r ■aklonjeaoit. t"" Y ,Uro domovko, U ? p0 dn«vnem kunu. J1 "n*jrina, likerj« i« 1501DOBRODOSLII 5th St So. Chicai*, IU R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT Ttlefon South Chicago 70«. SOBA SI7, MM COMMERCIAL AY. V tovarni za stroje je izbruhnil štrajk. Ze dolgo časa je tlelo med delavci, nevolja je postajala od dne do dne večja. Delavci so zahtevali zvišanje svojih plač, toda predstojniki niso o tem hoteli slišati ničesar. Delavstvo je sklicalo že par shodov, na katerih .je burno zahtevalo izpolnitev svojih prošenj. Toda vse zastonj. Tovarna se ni udala. V soboto zvečer se je imelo odločiti. Po končanem delu so se vsi, ki so bili prosti, zopet zbrali na shodu. Tega je sklical voditelj delavstva, po imenu — Janez. Janez je bil mlad človek, izvrsten govornik, z dušo in telesom vnet za delavsko stvar. V tovarni je bil med delavci zelo priljubljen, predstojnikom pa Janez ni bil posebno všeč. Gospodje so rekli, da ljudstvo litijska. Ko bi Janeza iie bilo v tovarni — tako so rekli — tedaj bi bil med delavci mir. Janez pa je vedel, da se da le z združenimi močmi kaj doseči, zato ni odnehal. Na shodu je govoril Janez, ko še nikoli. Priporočal je edinost in vztrajnost. Soglasno so sklenili, da pošljejo k vodstvu svoje zastopnike, ki vprašajo kratko, ali se zvišajo plače ali ne. Ako ne, tedaj se v ponedeljek prične — štrajk. Delavstvo je počakalo v dvorani. Deputa-cijo je k vodstvu tovarne vodil Janez. Ko je v tovarni zašumelo, da gre zastopstvo k ravnatelju in da se ima danes odločiti usoda delavstva, tedaj so o tem hitro zvedeli višji gospodje. Delavci so prišli v tovarno, na čelu njih voditelj — Janez. Želeli so govoriti z ravnateljstvom. Ravnatelj pa je kratko izjavil, da delavcev ne sprejme, ako jih vodi njihov hujskač — Janez. Razburjeni so zapustili delavpi tovarno. , Na shodu so z napetostjo čakali drugi na izid posvetovanja. Vse je bi lo tiho,-ko je nastopil Janez. Povedal je kratko, kaj se je zgodilo. Nastalo je strahovito razburjenje. Vsi so izjavili, da šo z Janezom eno in da se v ponedeljek prične štrajk, ako se plače ne zvišajo. To so pismeno naznanili ravnateljstvu. To pa je tudi pismeno naznanilo, da se tisti, ki se v ponedeljek ne poda nafdelo za isto plačo kot preje, več ne sprejme v tovarno. Tisto noč je prišel Janez nenavadno pozno domov. Njegova žena je še bdela in čakala nanj kot vsako soboto. Pripravljeno večerjo je odklonil ter šel takoj k počitku. Janez je živel že pet let v prav srečnem zakonu. Bil je v gorski vasi doma, kjer je po očetovi smrti pr'evzel malo gospodarstvo njegov starejši brat, Janez pa je šel po svetu. Ker je bil dober, priden in trezen* delavec, o ga povsodi radi imeli. Toda Janez je bil nemiren duh, ki je rad hodil od mesta do mesta. Nazadnje pa se je naveličal potovanja ter dobil delo v mestu domače dežele. Spoznal je pa, da bo treba vendar misliti na svoj lastni dom. Pri tujih lju»leh je drugače kot v domači hiši. Lahko bi se bil oženil v mestu, toda on je hotel' imeti pošteno, domače in zdravo dekle. O praznikih je šel v svojo rojstno vas ter povprašal pri sosedu svoje rojstne hiše. Tam je živela v revni koči s svojo materjo pridna Cilka. Svojo staro bo-lehno mater je preživljala z vsakdanjim delom in če tega ni bilo, je prijela za šivalni stroj. Ker ni imela dote, se ni oglasil noben ženin. Janez pa na denar ni gledal, hotel je le poštene roke. • Poznala sta se še od mladosti, toda ker se je Janez po svetu izgubil, sta skoro pozabila drug na druzega. Ko je prišel Janez v svojo rojstno vas, tedaj ga ni čez toliko let poznal nihče več. Oglasil se je v gostilni, povprašal po razmerah in zvedel, da je Cilka še živa, poštena, a da se omožiti ne more, ker nima dote. Janez je bil s tem, kar je zvedel, zadovoljen, šel je naravnost k Cilki. Vli me še kaj poznate?" to je bilo prvo vprašanje, ko je stopil Janez v Dbo. Mati in vCilka syi se tujca, oblečenega v gosposko obleko, spočetka prestrašila. "Cilka, lepo je od tebe, da si ostala poštena," te besede so bile znamenje prijaznega, dobrega srca in zaupanja. Beseda je dala besedo in čez dober mesec je bila poroka. Nevesta je vse potrebno sama napravila. Preselila se je v mesto. 2 njo jc šla tudi njena mati, kočo pa so dali v najem. Cilka ni bila navajena mestnega življenja, zato je najrajše ostala vedno doma. Stara mati je oglušela, vedno je sedela' v svojem kotu, premišljevala in molila. Mož je bil miren, priden, trezen Cilko je rad imel, življenje v hiši je bilo prav prijetno. Pomanjkanja ni bilo, Cilka je na šivalnem stroju zaslu žila tudi po strani kak krajcar. Tako je minulo par let. Pri hiši je bilo že dvoje otrok, ki sta hodila, eden najmlajši pa se je smejal v zibki. Cilka je bila zadovoljna, ali vendar se ji je zdelo, da je postal Janez nekam drugačen. Nikdar ji ni rekel žaljive besede, ničesar slabega ni mogla reči o njem, ali vendar je djala, da ni Janez tak, kot je bil doma, tak, kot je bil prva leta. Doma je bil zelo malo, vedno se je izgovarjal, da mora biti v društvu, da brez njega ne morejo biti Cilki je bilo dolgčas. Mati je bila gluha, otroci so bili majhni, z nikomur ni mogla govoriti, Janez je pa prišel samo prenočit; zvečer je prišel, zjutraj odšel. Če je pa delal po noči, je po dnevi počival. Prišel je dan, ko nista spregovorila niti ene besede. Cilka se je vedno spominjala besede neke žene, s katero je prišla skupaj na vodovodu in katere mož je delal v isti srcu nosila, pa si ni upala vprašati Janeza, kaj to pomeni. Ko je pa neko nedeljo, ko je bilo slabo vreme, Janez ostal doma, tedaj mu je Cilka zaupala, kaj je rekla tista žena o njem. Nič slabega ni slutila. Čudno se ji je pa zdelo, ko je pri tej besedi postal Janez nekam nemiren. Rekel ni spočetka ničesar, potem pa je dejal smehljaje: "Saj ti tega ne razumeš, pustiva to!" In tako so tekli dnevi naprej. Cilki se je zdelo, da se ji je Janez popolnoma odtujil. Ko se je najstarejši o-trok pripravljal za prvo sv. obhajilo in je bila ona polna veselja, tedaj jo je srce bolelo, da se Janez ni prav nič zmenil za to. In kadar je prišla nedelja in je bil Janez prost, tedaj je Cilka tako lepo, toda tako težko vprašala: ' Janez, ali boš šel v cerkev?" Pa jo je potolažil, da je celo noč delal, da je potreben počitka, da bo zvečer zopet v tovarni, tedaj je bila Cilka zopet mirna in se potolažila: Saj res ne more! In ko se je bližala Velika noč, tedaj je Cilka stokrat mislila, ali bi mu rekla, naj gre ali ne, pa se je zopet kesala. In če je nazadnje po premisleku odgovoril Janez: Dobro, da bo mir, grem z vlakom jutri v mesto in popoldan sem doma. — Tedaj je bila Cilka neizmerno vesela. A ko je,prišel nazaj ne veselejši, ampak še bolj molčeč kot preje, tedaj je bila Cilka še žalostnejša. Nehote se ji je stavilo vprašanje: Če me vara? Cilka si je želela .nazaj v svojo pri-prosto kočo... In zdaj je izbruhnil štrajk. Ko se je zbudil Janez v nedeljo zjutraj, je povedal Cilki, da ne bo šel na delo, ker se bo začel — štrajk. Kaj je to štrajk, tega Cilka ni vedela. Zvedela pa je še isti dan, da so vsi delavci odpuščeni, ki v ponedeljek ne pridejo na delo in da je Janez vsega kriv. — Tisto nedeljo je ostal Janez doma, tudi zvečer. Cilka ga je pustila pri miru. Ko je zvonilo Ave Maria, je molila Cilka naprej in mali njen sinko ji je počasi odgovarjal, Janez pa je sklenil roki, a glas mu je zastal v grlu. Ni bil navajen tega; ob tem času že ni bil leta doma. Drugo jutro Janez ni šel na delo. Ostal je doma in vsi drugi. Vsak večer so imeli sestanek in Janez je predsedoval. Sklenili so odločno: Ne ydati se. — Tako je minilo par tednov. Nastopili so žalostni časi. Kar je bilo pri delavcih živeža doma, se je hitro porabilo. Delavci so dobili podporo, ki pa ni zadostovala. Janez je hodil slednji večer v društvo, toda prijateljev je imel vedno manj okoli sebe. Nekateri so bili brezpogojno za odločilen boj, drugi pa za to, naj se vrše nova pogajanja. Nastalo je nesoglasje. Janez je bil v velikih skrbeh. Ce bi bili vsi edini, tedaj bi bilo upati na uspeh. Ce pa ostane sam, tedaj? —-- Ta misel ga je plašila. Iz to.-arne ni bilo čuti nobenega glasu. Delo je počivalo, delavcev ni klical nobeden. Po zunanjem se je zdelo, da se ni ničesar zgodilo, a na tihem so ljudje godrnjali in zabavljali ne čez tovarno — ampak čez — Janeza. Tako je prišlo nad ubogo njegovo družino še več križev. Janeza je minula navdušenost in je-lo ga je skrbeti. Cel dan je bil doma in samo bral je in mislil. V hiši je postala še večja tihota kot preje. Nekaj časa so ga obiskovali somišljeniki, pa jih je bilo vedno manj. Slišal je celo, da so mu nekateri postali nezvesti ter sami prosili za delo. To ga je bolelo. Poizkusil je še enkrat. Sklical je shod. Prišlo jih je le malo; Še ti so mu ugovarjali. Tovarna je obljubila, da delavcem zboljša nekoliko plače, ampak pod tem pogojeni, da gredo vsi na delo — razun Janeza. Tedaj je padla odločitev. Shod je bil brez Janeza. Na shodu se ni doseglo edinosti. Velika večina je bila za to, da se mora njih voditelj vzeti nazaj v tovarno. Ko so pa prišli drugi dan v tovarno, tedaj jih j,e le malo doma ostalo. Za Janeza so prišli bridki dnevi. Podpora je odrekla, prihrauki so se posušili, Cilka je zastavila šivalni stroj — to je bilo zadnje bogastvo pri hiši. Nastopilo je pomanjkanje. Janez jg o.-tal cel teden doma, ni zapustil hiše. Govoril ni skoro nič. Cilka jc bila v zadregi, kaj bi skuhala. Nobene stvari ni bilo'več pri hiši. Ko ni bilo več ne moke, ne soli, ne zabele, tedaj je za kosilo postavila Cilka na mizo zadnji obed — nezabeljen krompir. Tako žalostnega kosila ni videl Janez še nikdar pred svojimi očrhi. Celo noe je mislila Cilka, kaj bo drugi % dan. Sklep je bil storjen. Popreje — v boljših časih je hodila Cilka vsako jutro na trg in pred trgom redoma k maši v samostan. Tedaj je videla, da čakajo že zjutraj cele vrste revežev pred samostanskimi vrati s praznimi piskrčki... To je storila tudi ona. Doma ni povedala nikomur, ne kod ne kam. Rekla je le, da gre v neko — dobrotno hišo. Šla je — s težkim srcem prvikrat — prosjačit. Vesela se je vr nila. Prinesla je seboj veliko posodo okusne jedi. Vsi so jedli: ona, mati, otroci in <— on. To je trajalo dokaj dni. Razmere se niso nič zboljšale. Janez je ostal vedno bolj sam, vse ga je zapuščalo. Zgodilo se je še hujše: Cilka je zbolela. Hodila je po opoldansko hrano, dokler je mogla, sedaj pa so ji moči odrekle. Kaj sedaj? Treba bo iti po kosilo — a kdo bo šel? — To so bile skrbi Cilke. Da bi mu povedala, da že več tednov dobiva družina hrano pri Janez je šel. Take poti ni še naredil v svojem življenju. Da bi prosil— on! Toda — sila! — Prišel je v ulico, v kateri še nikoli ni bil, povprašal za številko. Stal je pred samostanskimi vrati. Sram ga je bilo med tistimi starimi, zanemarjenimi ljudmi, ki so čakali kot on... On pa mlad in zdrav... Dobil je kot ponavadi. Kako je prišel domu, sam ni vedel. Samo eno vprašanje mu je bilo pred očmi, ^e bi ga bil kdo videl. Sklenil je, da ne gre nikdar več. Toda bila je sila. Cilki je povedal, da rajši lakote u-mrje; toda — otroci?... Ko bi mogla, bi šla ona po kolenih pa ni... Janez je moral zopet iti, in sicer dan za dnem. — Navadil se je. — Hodil je po stranskih ulicah, nihče ga ni poznal. Minulo je par tednov. Ljudstvo se je pomirilo, veliko delavcev je šlo na delo nazaj, le nekaj jih je z Janezom vred ostalo doma. — Cilka je ozdravela. Ko je komaj mogla hoditi, je šla sama do samostana. On je ostal doma. Ker je bilo še nekaj časa, je šla v samostansko cerkev. Tam je pred podobo Žalostne Matere božje pokleknila ter se zahvalila za zdravje in.prosila pomoči... Na glas je ihtela. V zadnji klopi pod korom je sedela črnooblečena gospa. Slučajno je prišla mimo in notri stopila. Ko je slišala blizu sebe ihtenje, se je ozrla k Marijinemu oltarju. Cerkev je bila prazna. Gospa je nehote stopila k tujki ter jo vprašala: "Zakaj jokate?" — Odgovor je bil kratek: "Jaz sem Janezova žena." Gospa — višjega tovarniškega uradnika soproga — je razumela vse. Zunaj cerkve je počakala Cilka gospo. In ko je prišla, je rekla: "Go-'spa, prosite za nas, usmilite se mene in — otrok." Še tisti večer je bil poklican Janez k ravnatelju. Gospa je rekla ravnatelju: Mož, ki ima tako blago ženo, ni izgubljen. Ravnatelj mu jq odpustil, Janez pa je obljubil, da bo ostal zvečer doma. Sprejet je bil nazaj v službo. Postal je drug človek. Tisti večer so v Janezovi družini prvikrat vsi skupno molili: Ave Maria! Pozor, Slovcni! Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja. Naročujemo tudi obleke in suknje po meri. 1—» | f • v • v Frank Juricic 1001 N. Chicago St. Joliet, IU. Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo. Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obilnem številu posetite ko se mudite v moji okolici Michael Conway 106 Loughran Bidg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL WAWAW.V.V.W.%VAW>' Posojuje denar,zavaruje proti požaru SURETY BONDS Chicago tel. 500 (Five hundred.) N. W. Phone 420. MARTIN ZAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, 111. Vljudno vabi vse rojake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! N. W. Phone »09. Oscar J. Stephen MIHAEL K0CHEYAR slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. JoH«t BL Sobe «01 ln 202 Barber Bldg. £ JOLIET, ILLINOIS. > JAVIM £ NOTAR C* ^ _____-— Kupuj« in prodaj« f-nljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali Hrugi p o škodbi. Zavaruje tud> življenje proti nezgodam in bolei.iim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko »t.oko spadajoča pisanja. \ Govori nemiko in angleško. John Povsha 311 Third Ave. Hibbing, Minn. Slovenska gostilna. Javni beležnik. Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni. SE NE PRIPOROČAM, a vsi vseedno dobrodošlit Rex in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja FRANK TRAMPUSH VIRGINIA, MINN. Dni nth B rewing & Malting Co. Duluth, Minn. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulog» ter pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,00fr.0§. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, ktšir. Joliet Sisal Dye loose Professional Cleaners and Dyer» STRAKA & CZ. Office and Works. 642-644 Caw Oba telefona 488 Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI. $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brentian & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se v»a har« ▼arska dela ter obešanje ltemikeg* papirja po nizkih cenah. , Alexander Harass Chi. Phone 376. LI N. W. »27. 120 Jefferson St N. W. »27. JOLIET, ILL. POZOR, ROJAKINJE ! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo I V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. * Društvene vesti. ' La Salle, 111., 21. apr. — Žensko društvo sv. Ane št. 139 v La Salle, 111., je 6kleniIo na zadnji redni mesečni seji dne 13. aprila 1913, da sprejme članice brezplačno v društvo, in to maja in junija. Zdaj imate lepo priliko, dekleta in žene v La Salle in okolici, ker imate prost pristop k društvu, drugo-krat se zahteva $2 od vsake članice za pristop k istemu. Tisti mali donesek, ki ga plača vsaka članica za društvo, se lahko pozabi, ako pa Vas cas in cašic za vina in žgane pijače 8500; vrhu tega nešteto druge steklene posode in priprav. Ogromna je zaloga porcelanske posode, ki je okrašena z lepimi znaki parobrodne družbe, samo krožnikov je 12,000. Vrhu tega je še druga, finejša porcelanska posoda iz rdeče okrašenega in potem še ena iz modro okrašenega porcelana za posebne priložnosti in prostore. Sploh je vsa oprema vredna imena ladje — knežja. Ali — ali. Bar, Črna Gora, 21. apr. — Poveljnik mednarodnega brodovja, ki blokira (zapira) vhod v luko, je naslovil nVsrečazadene, je pa'le dobro*500*a"ii ,dopol"dne "ltimatu» (zadnjo 1000 dol., ki jih Jednota izplača tvo-jihi sorodnikom. Torej zdaj je čas, da se pridružite najmočnejši slovenski organizaciji v Združenih državah, katera otira solze vdovam in osirotelim otročičem, Torej na svidenje dru go nedeljo v mesecu maju, ker to nedeljo je prva seja, pri kateri se kandi-datinje brezplačno v društvo sprejmejo. Sosestrskim pozdravom % Marija Stušek, I. tajnica. -t Žeminole, Pa., 21. apr. — Velecenj. uredništvo! Pred dvema mesecema je naše društvo sv. Barbare št. 96, v prepričanju o veliki bedi rodbine našega člana (ozir. članice) Math. Dužek-a, razposlalo na vsa podrejena društva naše si. Jednote prošnje za malo pomoč. Precejšnjo število si. društev se je odzval«? naši mili prošnji, in tako ekupho pripomoglo omenjenej rodbini iz žalostnega položaja, da ni bilo potrebno prosjačiti okolo tujcev. Na tem mestu se rodbina Dužek najpri-srčneje zahvaljuje vsem blagim darovalcem in Vam kliče: Bog povrni! Darovala so sledeča društva: Štev. S, $2.00; štev. 7, $6.45; štev. 11, $3.00; štev. 12, $4.25; štev. 15, $5.00; štev. 21, $3.71; štev. 23, $1.50; štev. 25, $6.10; štev. 38, $5.00; štev. 44, $2.70; št. 46, $3.00; štev. 49, $2.25; štev. 50, $6.00; štev. 53, $9.00; štev. 55, $2.55; štev. 58, $5.00; štev. 63, $3.00; štev. 71, $1.60; žtev. 72, $2.00; štev. 75, $3.00; štev. 77, $7.00; štev. 78, $3.00; štev. 79, $5.00; itev. 80, $5.00; štev. 83, $4.00; štev. 85, $3.00; štev. 95, $2.25; štev. 103, $4.25; itev. 111, $2.60; štev. 115, $3.00; štev. 118, $2.00; štev. 119, $3.00; štev. 121, $2.00; štev. 123, $1.75; štev. 126, $2.55; itev. 127, $3.85; štev. 131, $3.00; štev. 136, $2.00; štev. 140, $1.80; štev. 143, $3.25; štev. 146, $3.50; štev. 105, $3.15. Skupaj $154.01. Seminole je nova premogarska naselbina, last Shawmut Coal Co.; večina je Italijanov; Slovencev nas je 8 družin in nekaj samcev; delali smo do sedaj stalno, sedaj smo pa uže začeli malo bolj počasi, kakor navadno v poletnem času; imenovana družba nima toliko naročila za premog, da bi delali vsi promogokopi te družbe stalno; pa obeta se nam 4 dni na teden; v poletnem času to tudi zadostuje za premogokopa. Tudi delo tu bi ne bilo prenaporno, da nas ne bi družba tudi za mulce uporabila v jami; pa delati moramo na to, da se to zlo odpravi, vsaj pri obnovitvi nove plačilne lestvice v prihod, letu! Do prve katoliške cerkve imamo cele 4 milje; zato se zna, da nismo v stanu natančno spolnovati svojih dolžnosti v tem cziru. A govori se, da bi se postavila tu mala cerkev, in tudi za to blago podjetje moramo z vsemi našimi sredstvi delati. Imamo tudi nov poštni urad z imenom: Seminole, Pa., Arm besedo) na Črno Goro, naj tdkoj u-makne svoje čete izpred Skadra, če ne, bode brodovje izkrcalo čet v Baru, Qdsinju in Sv. Ivanu Med. Neki častnik je bil pri Kotoru spuščen na suho, (Ia nese ultimatum v Cetinje. Atene, 21. apr. — Odgovor balkanskih zaveznikov je bil danes predložen velevlastim. V glavni stvari predstavlja odgovor sprejem ponudbe za posredovanje v vojni s Turčijo; vendar zahtevajo zavezniki, da naj vprašanje o mejni uravnavi z ozir.om na Trakijo, kakor tudi vprašanja glede Egejskih otokov in bodočnosti Albanije ostanejo nerešena za razprave med velevlastmi in balkanskimi drža-vami. t j '—1 - * jt - ZASTOPNIKI AMER. SLOVENCA. Če hoče mesar prevariti odvetnika! Neki pariški mesarski mojster je opazil, da mu je neki tatinski pes u-kradel par vabljivih klobas, ki jih je mojster razložil pred svojo prodajal-nico. Ko je pes klobase pogoltnil, se je mirno pridružil svojemu gospodarju, ki je kmalu nato šel v bližnjo hišo. Mojster je šel takoj za njim in izvedel, da je lastnik psa odvetnik, ter ga prosil za pravni nasvet. Razvil se je sledeči razgovor: "Povejte mi, gospod odvetnik, ali je lastnik psa obvezan povrniti škodo, ki jo napravi njegov pes?" — "Seveda, moj dragi!" — "No, potem pa prosim za pet frankov. Vaš pes mi je ravnokar ukradel za pet frankov klobas." — Z izrazom, napol kislim, napol sladkim, je odvetnik izročil mesarju pet frankov. Mesarski mojster je odšel popolnoma zadovoljen, da je tako lahko vjel odvetnika. Toda kdo popiše njegovo začudenje, ko dobi čez par tednov od svojega pravnega zastopnika račun za pravni svet v znesku 20 frankov. Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje... Zakaj ženske več gavore nego moški. Priprosto ljudstvo rado pravi, da je ženski "jezičnost" že v krvi; sedaj potrjuje to mnenje tudi angleški učenjak James Critchon-Browne. Ta znan stvenik je natančno proučaval dotok krvi v možgane in pri tem opazil, da se dotok krvi pri ženskah drugače vrši nego pri moških. Pri ženskah prihaja pretežni del krvi, ki teče skozi možgane, zadaj skozi tilnik in zaglavje, pri moških pa nasprotno spredaj od čela skozi sprednji del možgan. Delo teh dveh delov možgan je pa popolno ma različno. V zatilku se osredoto-čujejo vtisi vida in sluha, v sprednjih delih možgan pa se osredotočuje volja. Naravno pa je, da se nahaja težišče delovanja možgan tam, kjer se vrši dotok krvi, pri ženski torej v zatilku. Tu najdemo tedaj vzrok, da ženska navadno vse hitreje opazi in razume nego moški ter tudi hitreje in več govori. Na drugi strani pa je moškemu lastna mirna sodba, temelji- Adamič John, New York, N. Y. Ambroše Val., Wenona, III. Baudek Fr., Indianapolis, Ind. Berce L., Iron Mountain, Mich. Boštnar Fr., Little Falls, N. Y. Eržen John, Jenny Lind, Ark. Geshel St., Manistique, Mich. Gorenc Fr., So. Chicago, 111. Gosenca John, Calumet, Mich. Hochevar Jos., Bridgeport, O. Hribljan Geo., Ahmek, Mich. Hribernik Math, La Salle, 111. Juvančič Jakob, La Salle, 111. Kerstolič Jos., Rankin, Pa. Kocjan Nick, Great Falls, Mont. Koroshetz Ant., Leadville, Colo. Koshir John, Rock Springs, Wyo. Kostelic Ant., La Salle, 111. Krakar M. J., Anaconda, Mont. Miss Krapf Lena, Wathena, Kans. Laushin John, Soudan, Minn. Lekan John, Cleveland, Ohio. Malley Andrew, Albany, Minn. Malnerich Jos., Enumclaw, Wash. Maurin M. J., Ironwood, Mich. Mravintz John, N. S. Pittsburg, Pa. Ogrin Math., Waukegan, 111. Pelhan John, Houston, Pa. Perovšek Frank, Willard, Wis. Perušek Jos., Lorain, Ohio. Peshel J. J., Ely, Minn. Peterlin Fr., Eveleth, Minn. Peternel John, Springfield, 111. Petrovčič A^', Broughton, Pa. Pibernik J. A., Steelton, Pa. Poglajen John, St. Joseph, Minn, Prestor Jakob, Sheboygan, Wis. Prokšell Nick, Pittsburg, Pa. Radeš Fr., Waller, Texas. Rudolf Jos., Wenona, 111. Rus John, Cleveland, Ohio. Rus Jos., Cleveland, Ohio. Rus Jos., Pueblo, Colo. Skubic Anton, Pittsburg, Kans, Stefanich Math, Bradley, 111. Straus John, N. E. Minneapolis, Minn. Tomec Andrew, Johnstown, Pa. Tomec Math, Biwabik, Minn. Torkar Mary, Valley, Wash. Veselich Geo., Kansas City, Kans. Veselich Pet., Calumet, Mich. Vodovnik John, Milwaukee, Wis. Zakrajšek Anton, Struthers, Ohio. Zalar Charles, Forest City, Pa. Zupančič Jos., Chicago, 111. Zeleznikar Mihael, Barberton, Ohio. Kdor išče dela, za enkratno objavo 15c Kdor išče delavcev, za enkratno objavo .........................50c Kdor išče znanca, za enkratno objavo ...........................25c Za milodare od imena po..........5c Za vsakovrstna naznanila, zahvale i. t. d., berilo, za enkratno objavo od vsake besede po.................2c Naročilu je pridejati predplačilo v gotovini ali znamskah. Za večje in stalne oglase po dogovoru. Vprašajte za ceno. 'Vsakdo Skuša dobiti NEBO Cork Tip Cigarete 10 za 5c Vsak trgovec proda po več Nebo CIGARET vsak dan K 0404 ♦0+C«0*0«0*0*0+0*Q*G+0>0 LONGFLOS & LIB ERŠER ' 1014 N. Chicago St, Joliet, III Slovenska BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. to duševno delo in jnočnejša volja. To strong Co.; zategadelj ta naslov za- j pravilo pa seveda ni brez izjem, ker dostuje, in ne New Bethlehem. j nam življenje kaže mnogo ravno na- Najlepši pozdrav članom(icam) na- sprotnih zgledov. ie si. Jednote , John Jeloushan, tajnik. "Vdovcu" oživela pred poroko žena. Iz Brodyja poročajo, da se je nekemu tamošnjemu židovskemu trgovcu po imenu Moszisker pripetil nenavaden dogodek. Trgovec je moral poslati svojo umobolno ženo v norišnico v Kulparkoy. Pred nekaj meseci pa je dobil od uprave umobolnice brzojavko, da je njegova žena umrla. Moszisker je pustil truplo umrle prepeljati v Brody ter oskrbel tudi lep pogreb. Pred par tedni pa se je na- "Imperator" natekel na prod. Hamburg, 22. apr. — Novi potniški parnik hamburg-ameriške proge "Imperator", 900 čevljev dolg, je davi v Labi natekel na peščino. Parnik se je nahajal na vožnji iz ladjedelnice "Vulkan" v dolnjo Labo, da nastopi odon-dod dne 22. maja svojo prvo oceansko vožnjo. Nezgoda se je pripetila blizu Altone. Če poteče vse ugodno, potem se po- ■ meraval trgovec poročiti nanovo. Tu sreči do nocoj, da se ladja vzdigne s je dobil naenkrat nekega dne od svoje proda. : žene v Kulparku pismo. Skrajno pre- "Imperator" je največja ladja, ki je senečen je trgovec odpotoval v Kul-kdaj plula po morju. Graditi so jo parkov, kjer je v resnici našel v umo-pričeli pred dvema letoma. Dvakrat bolnici svojo ženo, ki mu je očitala, tako dolga je, kakor največja nemška zakaj ji tako dolgo ni nič pisal. Izka-vojna ladja. Širina znaša 62 čevljev, zalo se je, da je trgovec pokopal ne-Njena oprema v perilu in posodi tvori ko tujo žensko. V umobolnici je nam-sama zase ogromna skladišča. Vzela reč umrla neka druga ženska z ena- MATIJA ROTAR je šel pred desetimi leti v Ameriko, predzadnje pismo je pisal domov dne 6. avgusta 190-S in zadnje isto leto za božič, potem se ni slišalo več o njem. Stanoval je takrat v Baggalcy, Westmoreland, Pa. P. O. Box 42. Ako bi kedo kaj vedel o'njem, se uljudno prosi, naj javi RAFAELOVI DRUŽBI, 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ali pa upravništvu AMERIKANSKEGA SLOVENCA. NAPRODAJ ŠEST HIŠ, ENA NA Cleveland Ave., štiri na Ward Ave. in ena na Elwood St, lote so velike 60x132. Kdo katero želi kupiti, naj se oglasi na lastnika: Tohn Pleše, J200 Collins St., Joliet, 111. 4t NAPRODAJ — HLEV (ŠTALA), ki se lahko napravi za stanovanje. Prostora za pet sob. Zelo po ceni. Več pove Amer. Slovenec. 3t Godba ti pkšfe i« Vse druge zabave, žttiožtta grati slovenske in drugona-fodlie komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. i i VVažno uprašanje! mi opravi mjbtlje in najceneje Konzularne,^ sodnijske WKato vojaškeAtfy!E0'/» drove st "dev. /<^ltaukee>Wi8, ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Podčastnik: "Da bi te..., kako pa stojiš, Lešnik? Če bi te zdaj pokojna stara mati videla, ne bi bila nikdar vzela tvojega 'staročeta'." Prvi kratkovidnež: "Bodite tako prijazen in posodite mi Vaša očala!" Drugi kratkovidnež: "O, prosim, prav rad." "Hvala lepa! In ker brez očal zdaj brati ne morete, mi posodite še časopis." Kočevar (tovarišu): "V aeroplanu sem tudi že prodajal! Izvrstna kupčija ti je to bila! — Pametni so bili — niso se upali me venkaj vreči." Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri menije vedno največ labavp , in najboljše pijače. "Tonček Is 0. K." N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET Jqliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. 3?i1t@ Elk Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Chicago Telephone 3348. Chris. J. Braun's CIGAR STORE 221 Van Buren St, Adam Building. JOLIET, ILLINOIS. "Mayor" Cigare — špecijaliteta. Im-portirane in domače cigare. Pipe in tobak r» pipo. bo s seboj na svojo prvo pot v New York: 3300 prevlak za odeje in ravno toliko za pernice, 5200 velikih in majh nih prevlak za blazine in 4000 rjuh. Dalje 2000 volnenih odej, 1000 odej iz pikeja in 1000 takozvanih spalnih odej; k temu po 1200 odejnih in zglavnih prevlak in rjuh za tretji razred. Namiznih prtov ima s seboj 8500 vseh velikosti in kakovosti od najfinejšega damasta do solidnega domačega platna in 45,000 prtičev. Zanimivo je, da na "Imperatorju" ne bo običajnih skup nih obedov, marveč bo vsak jedel, kadar, kar in pri kateri mizi bo hotel. Da si potniki le ne izbero baš časa, ko te pospravlja, drugače jim je kuhinja m postrežba vedno na razpolago. — Kopalnih rjuh in plaščev je 5400, obri-sač pa 23,500. Za kuhinjsko rabo|je pripravljenih 5000 brisalk za krožnike, 20 tisoč servirnih prtičev, potem 4000 brisalk za čaše in razno drugo rabo. Za umazano perilo je pripravljenih 200 močnih rjavih platnenih vreč, kakršne se vedno pogosteje rabijo na potovanjih. Iz zaloge posode le nekaj številk: vodnih čaš ima "Imperator" 7500, kim imenom, vsled česar je nastala pomota in končno postala nemogoča tudi nova poroka trgovca. Ali naj se uresniči? Znani italijanski politik Mazzini, ki je bil strupen sovražnik Avstrije, je 1. 1871 zapisal: "Turško cesarstvo bo razpadlo, morda še prej ko avstrijsko, toda padec enega teh dveh cesarstev bo povzročil padec drugega." Turčija je že propala, ali naj ji sledi sedaj res •Vvstrija? Če človek opazuje nerodnost naših politikov, bi skoro prišel do prepričanja, da se hočejo Mazzini-jeve besede uresničiti. Ne tožimo že samo mi čez nesmotrenost naše politike in nezmožnost naših diplomatov, ampak vedno večje je že tudi število nasprotnih listov, ki se strinjajo z nami. Dunajska "Zeit" piše: Blamaže, ki smo jo zopet doživeli v diplomatič-nem mejdanu z Rusiju, ni povzročila genijalnost ruskih politikov, ampak nestrpnost naših. Bogu bodi potože-no, mi imamo diplomate, ki so za nič — končuje list svoja razmotrivanja. Bridko, pa resnično. — ("Slovenec".) Iz otročjih ust: "Kaj ne, mama, tor-tura pomeni, če mi ti torto skriješ.' Bolno tele. — "Teletu je vedno slabše, kaj praviš, Janez, bi poslali po ži-vinozdravnika?" "O, zakaj? Od lani sta ostala še dva "pulverca", ki jih je bil doktor dal Pepčku, ko je na ošpicah zbolel. Teletu bo gotovo pomagalo!" TR0ST &KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naie Tb« U. S." 10c. in' "Meerschaum" fc Na drobno m prodajajo povsod, na debelo p« na 10« Jefferson Street Joli«, HL POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovariijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrezite si vase telo. Ako hočete biti dobro postreženi i« dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača ia kalifornijske, vina ter najboljše žganje in imam lepo diieče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričal sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽlC. 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. WINE GARDEN SALOON (po domače: Vinski vrt) MARKO 1ATEK0VICH' Gilbert. Minil. Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli! AUSTRO-AMERICANA PA^0' BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Y«rk«i» Avstro-Ogrsko. Nizke cene it Slovenci in Hrvati v Pittsburgh Pa. POZOR! Naznanjam rojakom, da sem kupil ia prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa Točim najboljle pivo, domače ia importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstva se priporočam t obilen poset Posebno rojski, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli! Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. Dobra postrežba, električna M&p dobra kuhinja, vino brezplačno,»' j 3. razreda na parobrodih Kai»*r Josef I. in Martha Washingt°°-Na ladijah se govore vsi »*'' jeziki. Družbni parobrodi na dvs vjjL Kaiser Franz Josef I., Marth« ^ ington, Laura, Alice, Argentina ania. Novi parobrodi se gr«^®' ^ Za vsa nadaljna pojasnil* " na glavne zastopnike: *>HELPS BROS. * CO. 2 Wasnington St, New York. H ali na njih pooblaščene zastoP" Zjed. državah in Kanadi. S v So je da i K re mi k? Pr dn na vr je na vil ne ni kl< SP da na ve Ca dri da zb, sel VSe ( ko, vei je t de. njs sar John Grah^ ... GtoatUnlčftr^ Točim vedno sv«*« t»JO, ^ foraijsko vino, dobro igaaf« " aajboijSe smodk«. Prodajam tudi trdi ia mebki TELEFON Hit 1012 N. Broadway JOLI**' n> JOHN FUGINA 9510 Swing Ave, So. Chicago, IB SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako m boto in nedeljo. Phone South Chicago 3S7. nia nič Ije las Pri nil da Pr, National St# (R PAWLOV**« I 515-517 N. Chicago Street J01'* & Edina sleranske foUff«^ Joliet«. Zmerne cene. Najbolj* Klobučar; "Kakšen klobuk želite; kaj boljše sorte?" Kmet: "Ne, rad bi cenejega, za v nedeljo." Klobučar: "Cenejega, za v nedeljo?" Kmet: "No, ja, ob nedeljah se vedno stepemo in škoda je za drage klobuke denar proč metati." Starejša dva bratca sta ravnokar sta la pri materi, ki je dojila najmlajšo njih sestrico. Zamišljeno promatrata ta prizor, kar hkrati se oglasi Jožek in pravi: "Mama, zakaj pa moraš vedno ravno ti dati prša Francki?" Dve leti mlajši Tonček mu pa začuden odgovori: "O kako si še neumen! Kaj še tega ne veš, da imajo moški v prsih — pivo in ne mleka?" Četovodja (dragoncu, ki je pri jahanju konja za vrat objel): "Za božjo voljo, kaj pa delate, Jeločpik? če vas vaša kuharica zdaj vidi, bi 'ajfrala'." Dober otrok. — Sodnik: "Takega zločinca še nisem videl. Krivim so Vas spoznali ropa in umora! Imate še kaj reči?" "Da, rad bi šel domov k materi." Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imemije Mgle expobJ ter je najboljša pijačo. J E. Porter Brewing Company 01» telefona 405. S. Bluff St., Joliet