EESTREMIZEM POD SLOVENCI x> M. kognitiuna znanost ¦ ft! Xjs 1/1T3 C 3 <ü -P >N >l/) •ElLitfjiitai ^±!*J]*tM^M ~Jr *i ^ji t kritiko znanosti! L let. XXm, 1995, št. 176 « Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415 - 24/94 mb {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Darij Zadnikar 5 KONFORMIZEM ZNANOSTI SÖJMffHJPkULtov Mitja Velikonja 9 MITOLOGIJE NA[EGA ^ASA Ernst Cassirer 11 TEHNIKA SODOBNIH POLITI^NIH MITOV Paul Mojzes 21 MITSKI ELEMENT Mitja Velikonja 27 MITOLOGIJA SREDNJE EVROPE Ton~i Kuzmani} 47 POLITI^NI EKSTREMIZEM POD SLOVENCI: SNS OD TIGROV DO PAPIRJA kognitiuna znanost Janek Musek 73 Darja Kobal Pal~i~ 89 Olga Marki~ 101 Andrej Ule 117 Artur [tern 131 Igor Jerman 141 Tanja Urban~i~, Ivan Bratko 149 Mitja Peru{ 155 PRISPEVEK PSIHOLOGIJE K RAZVOJU KOGNITIVNE ZNANOSTI: VLOGA KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA SKOZI TEORIJO SAMOPODOBE KOGNITIVIZEM IN KONEKCIONIZEM – DVA PRISTOPA V KOGNITIVNI ZNANOSTI ZAVEST IN FIZI^NA STVARNOST KOGNICIJSKA INTENCIONALNOST V ETIKI OSNOVE SPOZNAVANJA V LU^I NOVE BIOLOGIJE VEDENJSKO KLONIRANJE Z METODAMI STROJNEGA U^ENJA TEORIJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV KOT OSNOVA KOGNITIVNE ZNANOSTI (PREGLED IDEJ IN POLEMIKA) ženske študije Susanne Maurer Cornelia Füsenhäuser, Gabriela Stump Irena @agar 175 @ENSKA GIBANJA IN FEMINISTI^NA ZNANOST V ZRN 187 @ENSKE IN ZDRAVJE 195 LIK @ENSKE V SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJICAH OIKOE Samo [krbec M. Estelle Smith Barbara Vre~ko Michael Steinitzer 211 GENETSKA EROZIJA 225 KAOS, KONSENZ IN ZDRAVA PAMET 235 VLOGA JAVNOSTI PRI ODLO^ANJU O ZADEVAH VARSTVA OKOLJA 247 JEDRSKA ELEKTRARNA KR[KO IN MO@NE ALTERNATIVE Skice za izstop iz jedrske tehnologije prikazi in recenzije 265 Mitja Peru{, VSE V ENEM, ENO V VSEM. Mo`gani in du{evnost v analizi in sintezi Janek Musek, NEZNANKE DUHA. Psihologija okultnega, paranormalnega in transcendentnega (Mitja Peru{) Marko Ur{i~, GNOSTI^NI ESEJI (Mitja Peru{) Maurizio Viroli, PER AMORE DELLA PATRIA. Patriotismo e nazionalismo nella storia (Igor Pribac) J. M. Kelly, A SHORT HISTORY OF WESTERN LEGAL THEORY (Igor Pribac) Ian Tattersall, THE FOSSIL TRAIL. How we know what we think we know about human evolution (Iztok Saksida) Jean Baudrillard, LE CRIME PARFAIT (Klemen Fele) Veljko Rus (ur.), Slovenija po letu 1995. Razmi{ljanja o prihodnosti (Bo{tjan Tu{ek) Danica Fink-Hafner, Slovensko kmetijstvo in Evropa (Beti Vovko) povzetki 279 Konformizem znanosti Kant je pokazal, kje poteka meja med umom in njegovimi nasprotji, hkrati pa je pripomnil, da je mogo~e misliti tudi na oni strani razmejitve, ~etudi tak{no mi{ljenje ni ve~ umno. Ne-umno mi{ljenje pa {e ni neumno. Domi{ljija, ki no~e biti zgolj na~rt, je vedno onkraj umne meje. Ni si pa mogo~e razlo`iti velikih skokov v znanosti brez poguma domi{ljije, ki je zakoli~ila pot umni presoji, ki je pri{la post hoc. Zato umno vpra{anje ni porok znanstvenemu napredku in navadno je tako, da se vpra{anje lahko postavi {ele tedaj, ko je mo`en odgovor, ki ga je omogo~ila ne-umna domi{ljija. Postavljanje vpra{anj je torej lahko ne-umno ali pa tudi neumno. Otroke in velike znanstvene duhove dru`i njihova ne-umnost spra{evanja, odrasli pa, nasprotno, velikokrat hlap~evsko slu`ijo neumnosti obstoje~ega uma, ki se boji se~i prek svojih mej, ker je obstal, obti~al. (Tak{ni dr`i pravimo konformizem – domi{ljijo tukaj zamenja dogmatizem.) V~asih podedujemo vpra{anja, ki so bila umna, ker jih je neko~ porodil mo`ni odgovor. Tako se nam zdi povsem smiselno vpra{anje, kaj je znanost? Vpra{anje bi bilo smiselno, ~e bi bil mo`en odgovor in na to vpra{anje so bili mo`ni vsebinski in jasni odgovori vse od renesanse do za~etka na{ega stoletja. Spra{evati se tako {e danes oz. vztrajati na tradicionalnih odgovorih pa je podobno, kot ~e bi se spra{evali, kako naj ravnamo s svojimi su`nji. Sorodno je vpra{anje, kaj je umetnost, na katerega lahko danes odgovorimo, da je pa~ tisto, kar poimenujejo za umetnost umetniki. Umetnost je umetnikov akt uprizoritve. Seveda se zdaj odpre vpra{anje, kdo pa je umetnik? ^e bi ga posku{ali dolo~iti iz umetni{kega dela, bi za{li v tavtologijo, ~eprav se odgovoru pribli-`uje neka druga, navidezna tavtologija: umetnik je tisti, ki zase trdi, da je umetnik. ^e je tak umetnik avtenti~en v uprizoritvi sebe kot umetnika, potem ga za to vlogo ne bi smel nih~e prikraj{ati. Problem je tedaj, ko “umetnik” no~e biti ali vedeti, da je umetnik, ali ~e mu drugi tega no~ejo takoj priznati. Zato dru`ba potrebuje mit Umetnosti, okoli katere zgradi ritualni sistem (akademski rituali, vedenjski vzorci, imid`i, kriti{ke liturgije itd.), ki posameznike posve~uje v umetnike tako, da so njihove uprizoritve legitimne umetnine. Na koncu se vklju~i {e pomemben kriterij “sporo~ljivosti” oz. “komunikatibil-nosti” umetni{kega dela, ki ga danes merimo po preprostih mehanizmih umetni{ko-blagovnega trga (cena umetnine, frekvenca in ~as ekspozicije). Podobno je z vpra{anjem znanosti: znanost je bilo mogo~e enoumno opredeliti, ko je mit ru{ila z vednostjo, v stoletju, ki vednost preobrazi v mit, pa ni razvidno ozadje, ki bi dolo~alo drugost znanosti. Znanost je tisto, kar uprizarjajo znanstveniki. Znanstveniki so tisti, ki jih posve~ajo akademski rituali in liturgi~ne geste. Zato ni nenavadno, da je Univerza, poleg rimskoka-toli{ke Cerkve, najbolj toga in hierarhizirana ustanova. Njen poslednji in najvi{ji cilj ni 5 “proizvodnja znanja”, temve~ akt posvetitve tistih, ~igar uprizoritve bodo veljale za znanost. Seveda pa se je pri tem treba nau~iti ritualnih in liturgi~nih postopkov. Formalno gledano, ni med nedeljskim ma{evanjem duhovnika in veljavnim empiri~nim metodi~nim postopkom znanstvenika nikakr{ne razlike. Obeh ritualov se je treba strogo dr`ati, ~e no~emo, da nam ne spodleti. Strogosti discipline se je moderna znanost nau~ila na teolo{ki fakulteti in ne v alkimisti~nih laboratorijih. Odprto je {e vpra{anje “rezultata”. V umetnosti je to umetni{ko delo, v znanosti pa naj bi bila “znanstvena resnica”. Znanstvena resnica je nedvomno tisto, o ~emer se tisti, ki so posve~eni v znanstvenike, zedinejo, da je znanstvena resnica oz. rezultat njenega nespodletelega rituala (metodologije). Pri tem je pojem “znanstvena resnica” bolj neoprijemljiv in abstraktnej{i kot “umetni{ko delo”, zato se je v zadnjem ~asu uveljavil kriterij “znanstvenega ~lanka”. Znanost je zato opredeljena kot produkcija znanstvenih ~lankov. Umet-ni{ka dela ve~inoma vrednoti njihova komunikatibilnost oz. promet na umetni{kem trgu. Analogno vpra{anje je, kako vrednotiti znanstveno delo-resnico-~lanek? Odgovor, ki ga ponujajo ustanove, ki skrbijo za ritualna, liturgi~na in posvetitvena vpra{anja, je “odmevnost”, lahko bi rekli hitrost cirkulacije znanstvenega blaga, ki se ka`e v frekventnosti objavljanja in citiranja. Za to skrbijo razli~ni indeksi (SCI, SSCI itd.), ki so podobni borznim indeksom tudi v finan~nih u~inkih. Problem je v tem, da so te indeksacije zaenkrat vezane na anglofonsko znanost, v Nem~iji in Franciji npr., jih ne poznajo, jih zavra~ajo ali pa se uveljavljajo v manj{i meri. To prispeva k vtisu o specifi~nem anglo-fonskem imperializmu ali vsaj hegemoniji in cepitvam, ki so podobne tistim, za katerimi bolehajo kr{~anske cerkve. V tem je prednost umetnosti: v tem, ko je nacionalna, ni nikakr{ne omejitve, da bi bila internacionalna – internacionalna je toliko, kolikor je s svojo specifi~nostjo sposobna drugim ponuditi nove izku{nje. Nacionalne znanosti so ponavadi obsojene slediti trende “v svetu”, kjer je “svet” v nekaterih primerih reduciran na akademski turizem, kramljanje in ovohavanje. ^etudi se posve~ena znanost postavlja dale~ pro~ in nad institucionalno religijo in umetnostjo, je o~itno, da eni dolguje vzorce dru`bene reprodukcije, drugi pa mo`nost re{itve iz za~aranega kroga konformisti~nega zaklinjanja lastne svetosti. Domi{ljija znanstvenika opogumi, da se`e prek meje obstoje~ega oz. obti~alega uma in osvoji neumno za nek nov koncept, ki predruga~i stare resnice, vsakega, ki pa bi jih {e trmasto zaklinjal, pa obsodi na neumnost. Tak{ni znanstveni dose`ki sprva nimajo visoke tr`ne cene. So prej last marginalnih iznajditeljev kot znanstvene skupnosti, ki jih zavra~a. Znanstvena vednost danes nima svoje nasprotje v nevednosti, znanost ne v mitu. Znanost je s svojimi rituali, liturgijami in gestami konformisti~ni svet, ki mu stojijo nasproti iznajditelji. Njihovi indeksi citiranosti so nizki, njihovo delo neprofitno in neodmevno. Ne prislu{kujejo potrebam drhali, ne brskajo po tujih revijah, da bi vedeli, kaj je kurantno in ne hlap~ujejo brezzobi dr`avi. Kaj je `e rekel Zaratustra? Darij Zadnikar 6 t* K *s Mitologije na{ega ~asa Vpr.: “Ali lahko shajamo brez mitologij?” Odg.: “Ne, seveda ne. Kakor tudi ne brez simboli~ne funkcije. Edina govorica, ki ne razvija drugotnega smisla, je matematika, ker je tako popolnoma formalizirana.” Roland Barthes v intervjuju za L’Express Mnoga dogajanja, liki in procesi v sodobnih dru`bah izzivalno spominjajo na tiste iz zakladnic arhai~nih oz. klasi~nih mitologij. Pomenljive podobnosti kljub popolnoma druga~nim ~asom in okoli{~inam ne zbledijo. Toda zanimivo je, da se o njih skoraj ne razmi{lja kot o delih {ir{ega, konsistentnega bajeslovnega sistema. Oziroma, o sodobnih mitologijah se ne govori ali pi{e; v~asih se nekateri izrazi sicer uporabljajo, toda ponavadi neutemeljeno, polovi~no, brez teoretske pojasnitve (npr. mit zgolj kot nasprotje resnici, mitologija kot prefinjen sistem la`i idr.). Mitologija pa je neminljivi del dru`bene konstrukcije realnosti, neukinljivi sopotnik vsakr{nih razlag sveta. Brez so~asne analize mitolo{kega korpusa je raziskovanje dru`benih pojavov nepopolno, prikraj{ano za njihov pomembni, celo konstitutivni del. Druga~e re~eno: dogajanj v dru`bi ne moremo nikoli razumeti, ~e ne poznamo njene mitologije. Zdi se, kot da smo novove{ke generacije z razsvetljenskim gibanjem in vzponom znanstvene racionalnosti enkrat za vselej opravile z mitolo{ko konstrukcijo stvarnosti. Toda reprodukcija tak{nega principa mi{ljenja ostaja tudi v od~aranem svetu, le da na druga~en na~in, s specifi~nimi sredstvi in strukturami. Razen svetlih izjem, npr. Barthesovih Mythologies, obstaja o mitologijah na{ega ~asa razmeroma malo primerne znanstvene literature. O njih {e vedno ni spisane temeljne primerjalne {tudije v stilu Gravesove The Greek Myths ali {tirih zvezkov Campbellovih The Masks of God. Razlog za to ni le ~asovno-prostorska bli`ina teh dogajanj, ampak tudi to, da te svete zgodbe na tak ali druga~en na~in {e vedno `ivimo, ker so to najbolj energi~no branjene, nezavzetne utrdbe samopredstavljanj sodobnih dru`b. In to na vseh njihovih najpomembnej{ih podro~jih; zato lahko govorimo o nacionalnih, politi~nih, religijskih ali kulturnih mitologijah in o mitologijah vsakdanjega `ivljenja. Analiza mitologij je vselej analiza najbolj samoumevnih, najbolj raz{irjenih in seveda najbolj svetih resnic, ki jih kaka (sodobna) dru`bena skupina goji o sebi in 9 o drugih. Te se sprejemajo brez ugovora; njihovo relativiziranje ali zavra~anje lahko tr~i tako ob uveljavljena javna stali{~a ve~ine kot ob obstoje~e dru`bene institucije, ki ljubosumno varujejo klju~ svoje mitske skrivnosti in upravi~enosti. S pri~ujo~im sklopom tekstov `elimo na ^asopisu za kritiko znanosti spodbuditi in artikulirati teoretsko ukvarjanje s posameznimi razse`nostmi sodobnih mitologij. Sklopi bodo koncipirani tako, da bo novej{e tekste – doma~e ali tuje, torej prevedene – vsaki~ podkrepil po en – za to podro~je – temeljni, klasi~ni tekst. V tej {tevilki tako najprej predstavljamo del sklepnega poglavja The Technique of the Modern Political Myths nem{kega filozofa Ernsta Cassirerja iz knjige The Myth of the State. To je bilo njegovo zadnje delo, ki ga je napisal v ZDA tik pred koncem 2. svetovne vojne, iz{lo pa je po njegovi smrti. V tem poglavju – pod o~itnim bridkim vtisom dogajanj na stari celini oz. v svoji domovini, zaradi katerih jo je moral tudi zapustiti – opisuje fenomen in logiko delovanja sodobnih politi~nih mitov v totalitarno urejeni dru`bi. Avtor izpostavlja predvsem eno plat delovanja sodobnih bajeslovnih sistemov: namre~ indoktrinacijo, dirigirano mitiziranje dru`benih predstav, ki ga izvajajo spretni politi~ni tehniki, prera~unljivi propagandisti. Prav tako pomembna pa je tudi druga pot delovanja sodobnih mitologij, ki poteka od spodaj navzgor. Druga~e re~eno: ~e Cassirer govori o ideologiziranem mitu, pa gre v tekstih znanega ameri{kega religiologa, strokovnjaka za vzhodno Evropo Paula Mojzesa The Mythic Element in Conclusions za analizo tradicionalnega mita, torej za analizo u~inkovanja in obnavljanja mitov iz (davne) preteklosti ju`noslovanskih narodov. Knjigo Yugoslavian Inferno: Ethnoreligious Warfare in the Balkans newyor{ke zalo`be Continium iz leta 1994, iz katere na tem mestu predstavljamo le sklepni del drugega poglavja (str. 39-44), sem v celoti predstavil na straneh leto{njih prvih majskih Razgledov. V ~lanku Mitologija srednje Evrope pa izpostavljam glavne mitske predstave teh dru`b, npr. tisto o inherentni srednjeevropski kulturnosti in spokojnosti, ~asovno-prostorski prehodnosti in zlati habsbur{ki dobi ob koncu prej{njega stoletja. Koherenten mitolo{ki sistem medsebojno povezuje in nadgrajuje oba vidika, namre~ ideologizirane mite sodobnosti in/o prihodnosti ter tradicionalne mite preteklosti. Tale uvodni zapis je zastavljen kot nekak{en call for papers, torej kot povabilo zainteresiranim za sodelovanje v tej rubriki. V naslednjih tematskih sklopih nameravamo poleg nacionalnih in politi~nih odpreti tudi analizo dimenzij sodobnih mitologij na drugih podro~jih (na umetni{kem in literarnem oz. nasploh na kulturnem podro~ju; na religijskem, tako s stali{~a mitizacije “prevladujo~e” religije v dolo~eni dru`bi oz. navezav z nacionalnim ali politi~nim kot s stali{~a afirmi-ranja novih duhovnih in religioznih pogledov na svet). Mitja Velikonja 10 Ernst Cassirer Tehnika sodobnih politi~nih mitov ^e posku{amo sodobne politi~ne mite razstaviti na sestavne dele, ugotovimo, da ne vsebujejo niti ene popolnoma nove zna~ilnosti. Vse sestavine `e dobro poznamo. O Carlylovi teoriji kulta heroja in Gobineaujevi tezi o bistveni moralni in intelektualni razli~nosti ras je bilo `e veliko razprav, toda vse so ostajale le na akademski ravni. Da bi stare ideje spremenili v mo~no in u~inkovito politi~no oro`je, je bilo potrebno nekaj ve~. Morale so se prilagoditi razumevanju druga~nega ob~inst-va. Za to je bil potreben nov instrument, a ne le instrument misli, ampak tudi delovanja. Zadnji in odlo~ilni dejavnik je bil razvoj nove tehnike, ki je imela, v znanstvenem jeziku re~eno, kataliti~ni u~inek. Pospe{ila je vse reakcije in jih privedla do popolnega u~inkovanja. ^eprav so bila tla za mit 20. stoletja pripravljena `e dolgo prej, niso mogla obroditi sadov brez spretne uporabe novega tehni~nega orodja. Splo{ne razmere, ki so podpirale tak{en razvoj in prispevale k njegovi kon~ni zmagi, so se pojavile v obdobju po prvi svetovni vojni. Takrat so se vsi narodi, ki so sodelovali v vojni, sre~ali z enakimi temeljnimi te`avami. Za~enjali so razumevati, da niti zmagovitim narodom vojna na nobenem podro~ju ni prinesla prave re{itve. Na vseh straneh so se pojavljala nova vpra{anja. Mednarodni, dru`beni in ~love{ki konflikti so postajali vse pogostej{i. ^utiti jih je bilo prav povsod. Toda v Angliji, Franciji in Severni Ameriki je vedno ostajalo nekaj upanja v re{evanje teh konfliktov po obi~ajni in normalni poti. V Nem~iji ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 11-20. 11 Ernst Cassirer pa je bila zadeva druga~na. Iz dneva v dan je problem postajal vse bolj pere~ in bolj zapleten. Voditelji weimarske republike so naredili vse, kar je bilo v njihovih mo~eh, da bi s temi problemi opravili z diplomatskimi transakcijami ali zakonodajnimi ukrepi. Vsa njihova prizadevanja so bila zaman. V ~asu inflacije in brezposelnosti je celotnemu nem{kemu socialnemu in gospodarskemu sistemu grozil popoln zlom. Zdelo se je, da so vsa normalna sredstva `e izkori{~ena. To so bila naravna in plodna tla za rast politi~nih mitov. Celo v primitivnih dru`bah, kjer mit pre`ema in obvladuje vse ~lovekove dru`bene ob~utke in dru`beno `ivljenje, ni vedno enako u~inkovit in se ne pojavlja vedno z enako mo~jo. Najve~jo mo~ dose`e takrat, kadar se mora ~lovek soo~iti z nenavadno ali nevarno situacijo. To je vztrajno zagovarjal Malinowski, ki je ve~ let `ivel med domorodci na Trobriandskih otokih in iz~rpno analiziral njihove miti~ne predstave in magi~ne obrede. V analizi poudarja, da je celo v primitivnih dru`bah uporaba magije omejena na posebno podro~je dejavnosti. V vseh primerih, kjer lahko uporabijo sorazmerno preprosta tehni~na sredstva, se ne zatekajo k magiji. Ta se pojavlja le, ~e je ~lovek postavljen pred nalogo, ki dale~ presega njegove naravne mo~i. Vedno pa ostaja dolo~e-na sfera, ki ni pod vplivom magije ali mitologije, zato bi jo lahko imenovali posvetna sfera. V njej se ~lovek zana{a na lastne sposobnosti namesto na mo~ magi~nih ritualov in formul. “Kadar mora domorodec izdelati orodje,” pravi Malinowski v The Foundations of Faith and Morals, “se ne zate~e k magiji. Obna{a se strogo empiri~no, to je znanstveno pri izbiri materiala, pri na~inu, kako tol~e, re`e in lo{~i svoje rezilo. Popolnoma se zana{a na svojo spretnost, na svoj razum in vztrajnost. Brez pretiravanja lahko re~emo, da se povsod, kjer je znanja dovolj, domorodec naslanja le nanj. ... Prebivalec osrednjega dela Avstralije obvlada pristno znanost ali ve{~ino, torej tradicijo, ki je popolnoma pod-vr`ena izkustvu in razumu in ni pod vplivom nikakr{nih misti~nih elementov. ... Obstajajo pravila, ki se prena{ajo iz roda v rod in zadevajo na~in `ivljenja v majhnih kolibah, pri`iganje ognja s trenjem, nabiranje hrane in kuhanje, ljubezen in prepir. ... Da je ta posvetna tradicija dovzetna, selektivna, inteligentna in dobro utemeljena, nam pove dejstvo, da domorodec vedno sprejme vsakr{en nov in ustrezen material.”1 Pri vseh tistih nalogah, ki ne zahtevajo posebnih in izjemnih naporov, posebnega poguma ali vzdr`ljivosti, ne sre~amo niti magije niti mitologije. Visoko razvito magijo in z njo povezano 12 CIVILIZACIJA KULTOV 1 B. Malinowski, The Foundations of Faith and Morals (London, Oxford University Press, 1936), str. 32. Tehnika sodobnih politi~nih mitov mitologijo pa vedno najdemo, pri nevarnih opravilih in negotovih posledicah. Ta opis vloge magije in mitologije v primitivni dru`bi velja tudi za visoko razvite stopnje ~lovekovega politi~nega `ivljenja. V skrajnih situacijah se bo ~lovek vedno zatekel k skrajnim sredstvom – in na{i dana{nji politi~ni miti so taka skrajna sredstva. ^e se nam je razum izneveril, vedno ostaja {e ultima ratio, mo~ ~ude`nega in skrivnostnega. Primitivnih dru`b ne obvladujejo pisani zakoni, statuti, ustanove ali ustave, objavljena pravila ali politi~ne listine. Ne glede na to nam celo najbolj primitivne oblike dru`benega `ivljenja ka`ejo zelo jasno in strogo organiziranost. ^lani teh dru`b nikakor ne `ivijo v anarhiji ali zmedi. Naj-primitivnej{e dru`be, kar jih poznamo, so verjetno totemisti~ne dru`be v ameri{kih domorodskih plemenih in v domorodskih plemenih severne in srednje Avstralije, ki sta jih Spencer in Gillen temeljito preu~ila in opisala v svojih delih. V teh totemis-ti~nih dru`bah ne najdemo zapletene in izdelane mitologije, ki bi jo lahko primerjali z gr{ko, indijsko ali egip~ansko; ne sre~amo kulta poosebljenih bogov niti personifikacije velikih naravnih sil. Toda povezuje jih druga, {e mo~nej{a sila: dolo~en ritual, zasnovan na mitskih predstavah, (njihova vera v `ivalske prednike. Vsak ~lan skupine pripada posebnemu totemisti~nemu klanu. S tem je vezan v verigo trdne tradicije. Odre~i se mora dolo~enim vrstam hrane; zelo strogo mora spo{tovati pravila eksogamije ali endogamije; ob to~no dolo~enih trenutkih, v rednih ~asovnih presledkih in po strogem in nespremenljivem redu mora izvajati enake rituale, ki so dramati~en prikaz `ivljenja totemisti~nih prednikov. ^lanom plemena vse to ni nalo`eno s silo, ampak z njihovimi temeljnimi in mitskimi predstavami. Povezovalna sila teh predstav je neovrgljiva; nikoli ni postavljena pod vpra{aj. Pozneje se pojavijo druge politi~ne in dru`bene sile. Mitsko organizacijo dru`be je, kot ka`e, zamenjala racionalna organizacija. V tihih in mirnih ~asih, v obdobjih relativne stabilnosti in varnosti je to racionalno organizacijo lahko obdr`ati. Videti je varna pred vsemi naleti. Toda v politiki nikoli ne moremo vzpostaviti popolnega ravnovesja; ravnote`je v politiki je prej nestabilno kot pa stabilno. V politiki vedno `ivimo na vulkanskih tleh. Pripravljeni moramo biti na nenadne potrese in izbruhe. V vseh kriti~nih trenutkih ~lovekovega dru`benega `ivljenja racionalne sile, ki se upirajo prebujanju starih mitskih predstav, niso ve~ gotove same vase. V teh trenutkih ponovno nastopi ~as mita, kajti mit ni bil nikoli zares premagan in obvladan. Ves ~as je tam, pre`e~ v temi, ~akajo~ na svojo uro in prilo`nost. Njegov trenutek nastopi takoj, ko druge povezovalne sile ~lovekovega dru`benega `ivljenja iz tega ali onega razloga popustijo in se niso ve~ sposobne boriti z demonskimi mitskimi silami. CIVILIZACIJA KULTOV 13 Ernst Cassirer Francoski znanstvenik E. Doutté je napisal zelo zanimivo knjigo Magie et religion dans l’Afrique du Nord, v kateri sku{a podati zgo{~eno in jasno definicijo mita. Doutté pravi, da so bogovi in demoni, ki jih najdemo pri primitivnih dru`bah, le personifikacija kolektivnih `elja. Mit, pravi Doutté, je “le désir collectif personifié” – poosebljena kolektivna `elja. To definicijo je podal pred pribli`no 35 leti. Avtor seveda ni vedel in ni mislil na sedanje politi~ne probleme. Govoril je kot antropolog, ki je prou~eval verske obrede in magi~ne rituale nekaterih divjih plemen v severni Afriki. Po drugi strani pa bi lahko to Douttéjevo formulo uporabili kot najbolj lakoni~en in precizen izraz za sodobno idejo vodstva ali diktatorstva. Zahteva po vodstvu se pojavi {ele, ko kolektivna `elja dose`e neustavljivo mo~ in ko, po drugi strani, izginejo vsa upanja v izpolnitev te `elje po obi~ajni in normalni poti. V takih trenutkih ta `elja ni le mo~no ob~utena, ampak se le-ta tudi personificira. Pred ~lovekovimi o~mi se pojavi v konkretni, plasti~ni in individualni obliki. Intenzivnost kolektivne `elje se utelesi v vodji. Prej{nje dru`bene vezi – pravo, zakonitost in ustava – izgubijo vsako vrednost. Ostaja le misti~na mo~ in avtoriteta vodje; njegova volja je najvi{ji zakon. Jasno je, da personifikacija kolektivne `elje pri velikem narodu ne more biti uresni~ena na enak na~in kot pri divjem plemenu. Civiliziran ~lovek je seveda izpostavljen najbolj nasilnim strastem, in ko te strasti dose`ejo vrhunec, je podvr`en popu{~anju najbolj iracionalnim vzgibom. Vendar pa celo v tem primeru ne more popolnoma pozabiti ali zanikati zahteve po racionalnosti. Najti mora “razloge” za svojo vero, izdelati mora »teorijo«, ki bo potrjevala njegova prepri~anja. Ta teorija ni niti malo primitivna; prav nasprotno, zelo je sofisticirana. Lahko razumemo predpostavko primitivnega `ivljenja, ki pravi, da se vse ~love{ke mo~i in vse naravne mo~i lahko zdru`ijo in koncentrirajo v posamezniku. Vra~, ~e je pravi, ~e pozna ~arobne izreke in jih zna uporabljati ob pravem ~asu in v pravilnem redu, postane gospodar vsega. Odvrne vsako zlo, premaga vsakega sovra`nika; obvladuje vse naravne sile. Vse to je tako oddaljeno od sodobnega mi{ljenja, skoraj mu je nerazumljivo. Toda ~e sodoben ~lovek ne veruje ve~ v naravno magijo, se vendarle ni odrekel verovanju v neke vrste “dru`beno magijo”. ^e je kolektivna `elja ob~utena v vsej svoji mo~i in globini, je ljudi lahko prepri~ati, da potrebujejo samo pravega ~loveka, da bi jo zadovoljil. Tu za~utimo vpliv Carlylove teorije kulta heroja. Ta teorija je zagotavljala racionalno opravi~ilo za nekatera pojmovanja, ki v svojem izvoru in nagnjenju nikakor niso racionalna. Carlyle je poudarjal, da je kult heroja nujen element ~love{ke zgodovine. Ne more izginiti, dokler ~lovek sam ne izgine. “V vseh dobah svetovne zgodovine najdemo Velikega ^loveka, ki je nezamenljivi odre{itelj svoje dobe; je iskra, brez katere gorivo 14 CIVILIZACIJA KULTOV Tehnika sodobnih politi~nih mitov nikoli ne bi zagorelo.”2 Beseda velikega ~loveka je modra, 2 Carlyle, On Heroes, zdravilna beseda, v katero lahko vsi verjamemo. pred. I, str. 13, izd. Toda Carlyle svoje teorije ni dojemal kot dolo~en politi~ni Centenary, V, 13. program. To je bila romanti~na predstava juna{tva – popolnoma druga~na od na{ih sodobnih politi~nih “realistov”. Sodobni politiki so se morali zate~i k mnogo bolj drasti~nim sredstvom. Morali so re{iti problem, ki v mnogo~em spominja na ra~unanje kvadrature kroga. Zgodovinarji ~love{ke civilizacije so nam povedali, da je moralo ~love{tvo v svojem razvoju preiti dve razli~ni stopnji. ^lovek je za~el kot homo magus; toda iz dobe magije je pre{el v dobo tehnike. Homo magus iz prej{njih ~asov in iz primitivne civilizacije je postal homo faber, rokodelec in obrtnik. ^e priznamo tako zgodovinsko delitev, se zdijo na{i politi~ni miti zares ~udni in protislovni. V njih namre~ najdemo me{anico dveh, med seboj izklju~ujo~ih se delovanj. Sodobni politik mora v sebi zdru`evati dve popolnoma razli~ni in celo nezdru`ljivi funkciji. Isto~asno mora nastopati kot homo magus in kot homo faber. Je sve~enik nove, popolnoma iracionalne in skrivnostne religije. Ko pa mora to religijo braniti in {iriti, ravna zelo metodi~no. Ni~ ni prepu{~eno naklju~ju, vsak korak je dobro pripravljen in premi{ljen. Ta ~udna kombinacija je ena od najbolj o~itnih zna~ilnosti na{ih politi~nih mitov. Mit so vedno opisovali kot rezultat nezavednega delovanja in kot svoboden plod domi{ljije. Tukaj pa imamo mit, ki je izdelan po na~rtu. Novi politi~ni miti ne nastajajo svobodno; niso divji sade`i bujne domi{ljije, ampak umetni proizvodi, ki so jih ustvarili zelo izku{eni in spretni obrtniki. Dvajsetemu stoletju, na{i veliki tehni~ni dobi, je bilo namenjeno, da razvije novo tehniko mita. Danes se lahko miti ustvarjajo v enakem smislu in po istih metodah kot katerokoli sodobno oro`je – kot strojnice ali letala. To je novost – novost odlo~ilnega pomena, ki je popolnoma spremenila vse na{e dru`beno `ivljenje. Leta 1933 se je za~el politi~ni svet vznemirjati zaradi ponovnega oboro`evanja Nem~ije in njegovih mo`nih mednarodnih posledic. Dejstvo je, da se je to oboro`evanje za~elo `e mnogo prej, vendar je ostajalo skoraj neopa`eno. Pravo oboro`evanje se je za~elo s pojavom in vzponom politi~nih mitov. Kasnej{e voja{ko oboro`evanje je bilo le dodatek po dejanju, ki je bilo izvr{eno `e dolgo pred tem. Voja{ko oboro`evanje je bilo le neizogibna posledica miselnega oboro`evanja, ki so ga povzro~ili politi~ni miti. Prvi nujen korak, ki so ga morali storiti, je bila sprememba funkcije jezika. Pri preu~evanju razvoja ~love{kega govora ugotovimo, da v zgodovini civilizacije beseda izpolnjuje dve popolnoma razli~ni funkciji. Na kratko bi ju lahko imenovali seman-ti~na in magi~na uporaba besede. Celo v t. i. primitivnih jezikih je vedno prisotna semanti~na funkcija besede; brez nje ne bi bilo ~love{kega govora. Toda v primitivnih dru`bah ima magi~na CIVILIZACIJA KULTOV 15 Ernst Cassirer beseda prevladujo~ in neustavljiv vpliv. Ne opisuje stvari ali odnosov med stvarmi; posku{a ustvariti u~inke in spremeniti tok narave. Tega ni mogo~e narediti brez dodelane magi~ne umetnosti. ^arovnik ali vra~ je edini sposoben upravljati magi~no besedo. V njegovih rokah postane najmo~nej{e oro`je. Ni~ se ne more upreti njegovi mo~i. “Carmina vel coelo possunt deducere lunam,” pravi ~arodejka Medeja v Ovidovih Metamorfozah – z magi~ni-mi pesmimi in zaklinjanjem lahko celo luno sname{ z neba. Presenetljivo je, da se to dogaja v na{em sodobnem svetu. ^e prou~ujemo na{e sodobne politi~ne mite in njihovo uporabnost, bomo v njih na{li, na na{e veliko za~udenje, ne le prevrednotenje vseh na{ih eti~nih vrednot, temve~ tudi transformacijo ~love{kega govora. Magi~na beseda ima prednost pred semanti~no besedo. ^e danes slu~ajno berem nem{ko knjigo, objavljeno v zadnjih desetih letih, in to ne politi~no, ampak teoretsko, delo, ki se ukvarja s filozofskimi, zgodovinskimi ali ekonomskimi problemi – z za~udenjem odkrivam, da ne razumem ve~ nem{kega jezika. Skovane so nove besede; celo stare besede so dobile nov pomen; do`ivele so korenite spremembe pomena. Sprememba pomena sloni na dejstvu, da so bile prej te besede uporabljane v opisnem, logi~nem ali semanti~nem smislu, sedaj pa so postale magi~ne besede, ki naj bi izzvale dolo~ene u~inke in razvnele dolo~ena ~ustva. Na{e obi~ajne besede so obte`ene s pomeni, toda te nove skovanke so obte`ene s ~ustvi in divjimi strastmi. Nedavno so objavili zelo zanimivo knji`ico, Nazi-Deutsch. A Glossary of Contemporary German Usage, Slovar sodobnega nem{kega govornega jezika. Njeni avtorji so Heinz Paechter, Bertha Hellman, Hedwig Paecher in Karl O. Paetel. V tej knjigi so zbrani vsi izrazi, ki jih je ustvaril nacisti~ni re`im. Spisek je ogromen. Ka`e, da je le nekaj besed pre`ivelo splo{no uni~enje. Avtorji so posku{ali nove izraze prevesti v angle{~ino, vendar jim to, po mojem mnenju, ni uspelo. Namesto pravih prevodov so nam predstavili le ob{iren opis nem{kih besed in fraz, kajti na `alost – ali morda na sre~o – teh besed ni bilo mogo~e primerno prevesti v angle{~ino. Njihova zna~ilnost ni toliko njihova vsebina in objektivni pomen, kot pa emocionalna atmosfera, ki jih obkro`a in obdaja. To atmosfero pa je treba ~utiti; ne moremo je prevesti niti prenesti iz enega mnenjskega okolja v popolnoma druga~no. Za ilustracijo se bom zadovoljil z izrazitim primerom, izbranim na slepo. V Slovarju sem videl, da obstaja v sodobni nem{~ini velika razlika med izrazoma Siegfriede in Siegerfriede. Celo nem{ko uho bo te`ko ujelo razliko, saj ti dve besedi zvenita popolnoma enako in zdi se, da ozna~ujeta isto stvar. Sieg pomeni zmaga, Friede pomeni mir; kako torej lahko kombinacija teh dveh besed ustvari popolnoma druga~ne pomene? Kljub temu izvemo, da v sodobnem nem{kem jeziku 16 CIVILIZACIJA KULTOV Tehnika sodobnih politi~nih mitov obstaja izredno velika razlika med tema dvema izrazoma: Siegfriede pomeni mir, dose`en z nem{ko zmago, Siegerfriede pa pomeni ravno nasprotno; ozna~uje mir, ki bi ga diktirala zmaga zaveznikov. Enako je z drugimi izrazi. Ljudje, ki so kovali te izraze, so bili mojstri umetnosti politi~ne propagande. Dosegli so svoj cilj: z najbolj enostavnimi sredstvi so razvneli nasilne politi~ne strasti. Zadostovala je le ena beseda ali le sprememba enega zloga v njej, da so dosegli ta cilj. ^e sli{imo te nove besede, za~utimo v njih celo lestvico ~love{kih ~ustev – sovra-{tvo, jezo, bes, o{abnost, prezir, objestnost in zani~evanje. Toda spretna uporaba magi~ne besede ne zadostuje. Da bi beseda dosegla popolni u~inek, mora biti dopolnjena z uvajanjem novih obredov. Tudi v tem pogledu so politi~ni voditelji delovali zelo temeljito, metodi~no in uspe{no. Vsako politi~no dejanje ima svoj poseben ritual. Glede na to, da v totalitarni dr`avi ni zasebne sfere, neodvisne od politi~nega `ivljenja, je celotno ~lovekovo `ivljenje nenadoma preplavljeno z visoko plimo novih ritualov. Ti so prav tako redni, strogi in neizprosni kot tisti, ki jih sre~amo v primitivnih dru`bah. Vsak razred, vsak spol in vsako starostno obdobje ima svoj obred. Nih~e ne more iti po ulici, pozdraviti soseda ali prijatelja, ne da bi pri tem izvedel politi~ni ritual. Tako kot v primitivnih dru`bah pomeni zanemarjanje predpisanih obredov bedo in smrt. Niti otrokom tega ne spregledajo kot malomarnost, ampak postane zlo~in proti veli~ini voditelja in totalitarne dr`ave. Posledice teh novih obredov so o~itne. Stalno, nespremenljivo in monotono izvajanje istih obredov najbolj uspava na{e aktivne mo~i, mo~i lastne presoje in kriti~ne razsodnosti ter zbri{e ob~utek osebnosti in osebne odgovornosti. Kajti v nobeni primitivni dru`bi, ki jih obvladujejo in vodijo obredi, ne poznajo posameznikove odgovornosti, ampak le kolektivno. “Moralni subjekt” je skupina, ne pa posameznik. Klan, dru`ina in celo pleme so odgovorni za dejanja vseh svojih ~lanov. Izvr{eni zlo~in ne bremeni posameznika. Kot neke vrste moralna izprijenost ali dru`bena oku`ba se zlo~in raz{iri na celo skupino. Nih~e se ne more izogniti tej oku`bi. Ma{~evanje in kazen sta prav tako usmerjena na skupino kot celoto. V dru`bah, kjer je krvno ma{~evanje ena najvi{jih obvez, ni nujno, da se ma{~u-jejo samemu morilcu; zadostuje usmrtitev ~lana njegove dru`ine ali njegovega plemena. Ponekod, tako v Novi Gvineji ali med afri{kimi Somalci, ubijejo starej{ega brata, ne pa pravega krivca. V zadnjih dvesto letih so se na{e predstave o na~inu `ivlje-nja domorodcev v primerjavi z `ivljenjem civiliziranih ljudi popolnoma spremenile. V 18. stoletju je Rousseau podal svoj slaven opis `ivljenja divjakov in naravnega stanja. V njem je prepoznal pravi raj preprostosti, nedol`nosti in sre~e. Divjak je `ivel sam v sve`ini svojega rodnega gozda, sledil je svojim nagonom in CIVILIZACIJA KULTOV 17 Ernst Cassirer 3 E. Sidney Hartland, zadovoljeval svoje preproste `elje. U`ival je najvi{je dobro, Primitive Law (Lon- dobro absolutne neodvisnosti. Na `alost je napredek antropo- d1 9o n2 4, ) M, es tt hr.u 1e n38&. Co., lo{kega raziskovanja v 19. stoletju popolnoma spodbil to filozof- sko idilo. Rousseaujev opis se je spremenil v svoje lastno nasprotje. E. Sidney Hartland v svoji knjigi Primitive Law pravi: “Divjak {e zdale~ ni svobodno in prosto bitje Rousseaujeve domi{ljije. Prav nasprotno, z vseh strani je obkoljen z navadami svojega naroda; vezan je z okovi starodavne tradicije. ... Te spone sprejema kot nekaj samo po sebi umevnega in se sploh ne sku{a osvoboditi. ... Ista opa`anja zelo pogosto veljajo tudi za civiliziranega ~loveka; toda civiliziran ~lovek je preve~ nemiren, preve~ `eljan sprememb, prevre~ nestrpen pri raziskovanju svojega okolja, da bi se s tem sprijaznil.”3 Te besede so bile zapisane pred dvajsetimi leti; med tem smo se nau~ili novo lekcijo, lekcijo, ki je zelo poni`ujo~a za na{ ~love{ki ponos. Nau~ili smo se, da sodobni ~lovek, kljub svojemu nemiru, mogo~e pa prav zaradi tega, ni zares pre{el stanja divjega `ivljenja. ^e je izpostavljen enakim silam, se lahko hitro vrne v stanje popolnega pasivnega strinjanja z obstoje~im. Ne dvomi ve~ o svojem okolju, ampak ga sprejema kot nekaj samo po sebi umevnega. Od vseh `alostnih izku{enj iz zadnjih dvanajstih let je ta verjetno najbolj grozljiva. Lahko bi jo primerjali z Odisejevo izku{njo na Kirkinem otoku. Ne, {e huj{a je. Kirka je Odisejeve prijatelje in spremljevalce spremenila v razli~ne `ivali. Tukaj pa imamo ljudi, izobra`ene in inteligentne, ponosne in pokon~ne, ki so se nenadoma odrekli najvi{jemu ~love{kemu privilegiju. Prenehali so obstajati kot svobodni in osebni dejavniki. Izvajajo iste predpisane obrede in s tem za~nejo ~utiti, misliti in govoriti na enak na~in. Njihove kretnje so `ivahne in nasilne; toda to je umetno, nami{ljeno `ivljenje. V bistvu jih premika zunanja sila. Vedejo se kot marionete v lutkovni predstavi – ne zave-dajo~ se, da vrvice te predstave in celotnega posameznikovega in dru`benega `ivljenja premikajo politi~ni voditelji. Ta to~ka je najpomembnej{a za razumevanje na{ega problema. V politi~nem `ivljenju so bile vedno prisotne metode prisiljevanja in potla~evanja. Toda v ve~ini primerov so te metode uporabljali za doseganje materialnih rezultatov. Celo najbolj kruti tiranski sistemi so se zadovoljili z vsiljevanjem dolo~enih zakonov delovanja, ne da bi se pri tem menili za ~ustva, mnenja in mi{ljenja ljudi. Res je, da so se med velikimi verskimi boji zelo trudili, da bi obvladovali ne le ~lovekova dejanja, ampak tudi njegovo zavest. Toda ti poskusi so bili obsojeni na neuspeh, saj so le okrepili ob~utek za versko svobodo. 18 CIVILIZACIJA KULTOV Tehnika sodobnih politi~nih mitov Sodobni politi~ni miti so se stvari lotili popolnoma druga~e. Niso za~eli z zahtevami ali prepovedmi dolo~enih dejanj. Poskusili so spremeniti ljudi, da bi lahko usmerjali in nadzorovali njihova dejanja. Politi~ni miti so ravnali tako kot ka~a, ki posku{a para-lizirati svoje `rtve, preden jih napade. Ljudje so postali njihove `rtve, brez vsakr{nega resnega upiranja. Premagani in prevladani so bili, {e preden so se zavedeli, kaj se je dejansko zgodilo. Da bi dosegli ta namen, obi~ajna sredstva politi~nega zatiranja niso bila dovolj. Celo pod najve~jim politi~nim pritiskom so ljudje {e naprej `iveli svoja lastna `ivljenja. Vedno je obstajala dolo~ena sfera osebne svobode, ki je nasprotovala temu pritisku. Klasi~ne eti~ne ideje antike so ohranjale in krepile svojo mo~ sredi kaosa in politi~nega propada anti~nega sveta. Seneka je `ivel v ~asu Nerona na njegovem dvoru. Toda to mu ni prepre~evalo, da ne bi v svoje razprave in moralne spise vpletal izvle~ke veli~astnih idej stoi~ne filozofije, idej o avtonomnosti volje in neodvisnosti modreca. Na{i sodobni politi~ni miti so uni~ili vse te ideje in ideale, {e preden so za~eli delovati. S te strani se jim ni treba bati nobene opozicije. V analizi Gobineau-jeve knjige smo preu~evali metode, s katerimi so zlomili to opozicijo. Mit rase je deloval kot mo~no korozivno sredstvo in je uspel raztopiti in razkrojiti vse druge vrednote. ^e ho~emo razumeti ta proces, moramo za~eti z analizo izraza “svoboda”. Svoboda je eden izmed najbolj nejasnih in dvoumnih izrazov, ne le v filozofskem, ampak tudi v politi~-nem jeziku. Takoj ko za~nemo razglabljati o svobodi volje, se `e znajdemo v nerazre{ljivem labirintu metafizi~nih vpra{anj in antinomij. Vsi pa vemo, da je politi~na svoboda eno najbolj rabljenih in zlorabljenih gesel. Vse politi~ne stranke so nam zagotavljale, da so prav one prave zastopnice in varuhinje svobode. Vendar pa so ta izraz vedno definirale v svojem lastnem smislu in ga uporabljale za svoje posebne interese. Eti~na svoboda je pravzaprav mnogo bolj preprosta stvar. Osvobojena je vseh dvoumnosti, ki se tako v metafiziki kot v politiki zdijo neizogibne. Ljudje ne delujejo kot svobodni dejavniki zato, ker imajo liberum arbitrium indifferentiae. Svobodno dejanje ozna-~uje njegov karakter, ne pa odsotnost pobude. V eti~nem smislu je ~lovek svoboden dejavnik, ~e so te pobude odvisne od njegove lastne presoje in lastnega prepri~anja o moralni dol`nosti. Kant izena~uje svobodo z avtonomijo. Svoboda ne pomeni »indeterminizma«, ampak posebno vrsto determinacije. Pomeni, da zakon, ki se mu podrejamo v svojih dejanjih, ni vsiljen od zunaj, ampak si ga moralni subjekt sam postavlja sebi. Kant nas v razlagi svoje teorije svari pred osnovnim nerazumevanjem. Trdi, da eti~na svoboda ni dejstvo, ampak postulat. Ni gegeben, ampak aufgegeben; ni poklon, s katerim je obdarjena ~love{ka narava, ampak je naloga, najte`ja naloga, ki si jo ~lo- CIVILIZACIJA KULTOV 19 Ernst Cassirer 4 “Nem{kemu {peceristu, ki je bil pripravljen pojasniti stvari nekemu ameri{kemu obiskovalcu,” pravi Stephen Raushen-bush, “sem govoril o na{em ob~utku, da so opustili nekaj neprecenljivega, ko so se odrekli svobodi. Odgovoril je: (Toda ti sploh ne razume{. Pred tem smo se morali ukvarjati z volitvami, strankami in glasovanjem. Imeli smo odgovornosti. Sedaj jih nimamo ve~. Sedaj smo svobodni.)” Glej Stephen Raushen-bush, The March of Fascism (New Haven, Yale University Press, 1939), str. 40. vek lahko zastavi. Ni dejstvo, ampak zahteva, eti~ni imperativ. To nalogo je najte`je izpolniti v obdobjih te`kih in nevarnih dru`benih kriz, kadar se zdi zlom celotnega javnega `ivljenja neizbe`en. V takih ~asih za~ne posameznik globoko dvomiti o lastnih mo~eh. Svoboda ni ~lovekova naravna dedi{~ina. ^e jo ho~emo imeti, jo moramo ustvariti. ^e bi ~lovek le sledil svojim naravnim nagonom, ne bi te`il za svobodo; raje bi izbral odvisnost. O~itno je mnogo la`je biti odvisen od drugih, kot pa misliti, presojati in odlo~ati sam zase. To pojasnjuje dejstvo, da je v posameznikovem in v politi~nem `ivljenju svoboda ve~krat pojmovana kot breme in ne kot privilegij. V izredno te`kih okoli{~inah se ~lovek ho~e otresti tega bremena. Tukaj nastopita totalitarna dr`ava in politi~ni mit. Nove politi~ne stranke obljubljajo vsaj re{itev dileme. Zatirajo in uni~ujejo pravi smisel svobode, hkrati pa osvobajajo ljudi vsakr{ne osebne odgovornosti.4 To nas vodi k drugemu vidiku na{ega problema. V na{em opisu sodobnih politi~nih mitov {e vedno manjka ena zna~il-nost. Kot smo poudarili, so morali v totalitarnih dr`avah poli-ti~ni voditelji prevzeti vse tiste funkcije, ki jih je v primitivnih dru`bah izvajal ~arovnik. Bili so absolutni vladarji, vra~i, ki so obljubili, da bodo ozdravili vsa dru`bena zla. Toda to ni bilo dovolj. V divjih plemenih ima vra~ {e eno pomembno nalogo. Homo magus je isto~asno tudi homo divinans, razodeva bo`jo voljo in napoveduje prihodnost. Prerok ima trdno mesto in nepogre{ljivo vlogo v primitivnem dru`benem `ivljenju. Celo na visoko razvitih stopnjah politi~ne kulture si {e vedno lasti svoje stare pravice in privilegije. Na primer v Rimu niso nikoli sprejeli nobene pomembne politi~ne odlo~itve, niso se lotili nobenega te`kega podviga, nobene bitke niso bíli, ne da bi se posvetovali z avgurji in haurspeksi. Rimsko vojsko so vedno spremljali haurspeksi, ki so bili sestavni del voja{kega prate`a. Celo v tem pogledu se je na{e politi~no `ivljenje nenadoma vrnilo k oblikam, ki so se zdele popolnoma pozabljene. Danes seveda nimamo primitivnega na~ina vede`evanja ali ugibanja z `rebom, ne opazujemo ve~ pti~jega leta, niti ne preu~ujemo ve~ drobovja zaklanih `ivali. Razvili smo mnogo bolj prefinjeno in izpopolnjeno metodo vede`evanja – metodo, ki naj bi bila znanstvena in filozofska. Toda ~e so se na{e metode spremenile, pa stvar sama nikakor ni izginila. Na{i sodobni politiki zelo dobro vedo, da velike mase la`je vodi{ s silo domi{ljije kot pa z golo fizi~no silo. To znanje so zelo dobro izkoristili. Politik postaja neke vrste javni vede`evalec. Prerokovanje je bistveni element nove tehnike vladanja. Obljubljene so najbolj nemogo~e in neverjetne stvari; znova in znova se napoveduje zlata doba. Prevedla Nata{a @or` 20 CIVILIZACIJA KULTOV Paul Mojzes Mitski element Pri balkanskih narodih so posebno pomembni {tirje miti. Prvi je mit o zemlji in krvi. Zemljo, na kateri so kdajkoli `iveli pripadniki dolo~ene nacionalne skupine, ob~utijo kot sveto. ^lani te ali one nacionalne skupine, ki imajo v dru`ini le “~isto-krvne” ~lane, naj bi bili bolj rodoljubni in bolj{i kot tisti, ki imajo v svoji dru`ini ljudi drugih nacionalnosti. Veli~astna nacionalna dr`ava obstaja v osnovni nepretrganosti od njihovih etni~nih prednikov v srednjem veku. Ljudje v srednjem veku naj bi ob~utili nacionalizem na enak na~in kot njihovi dana{nji sodobniki. Tuji vladarji so neizogibno in dosledno hudobni, saj prekinjajo kulturni in civilizacijski napredek ljudi iste krvi; prav tujci so odgovorni za vsako dana{nje zlo. Povzro~ajo le trpljenje celi nacionalni in verski skupini. Skoraj nih~e ni pripravljen priznati, da so nekateri tuji vladarji hkrati prispevali k civilizacijskemu napredku vsaj na nekaterih podro~jih `ivljenja. Prav tako ni nih~e voljan priznati, da se je v obdobjih upadanja mo~i tujih nadoblasti poslab{al tudi polo`aj doma~ega prebivalstva. Njihovi vladarji so zlobni in na{i so dobri, razen tistih na{ih, ki so padli pod njihov vpliv. Mit pravi, da se mora vsaka posamezna nacionalna skupina boriti proti neprestanim poskusom, da bi jo oropali njene nacionalne in verske identitete. Drugi pomemben mit spreminja poraze v zmage. Lahko bi ga imenovali sindrom kri`anja in ponovnega vstajenja. Trpljenju navkljub se zaradi neomajnosti dvignemo kot zmagovalci. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 21-26. LSI 1H I i. * fl K^^b. S^m th al tfiffffcff' J \1 Mitski element Ve~ina prebivalcev Balkana je spoznavala preteklost iz herojskih epskih pesmi, ne pa s prou~evanjem zgodovine. Epske pesmi vedno poveli~ujejo doma~ega narodnega junaka in ~rnijo tujca in izdajalca. Poraze spreminjajo v zmage. Prou~evanje zgodovine je izkrivljeno ali zaradi ozkega, romanti~nega nacionalizma, v katerem je zgodovina naroda pretirano poveli~evana, ali pa zaradi marksisti~nih zgodovinarjev, ki niso imeli razumevanja za narodne junake, ampak so jih ~rnili kot pripadnike biv{ih vladajo~ih razredov, da bi se lahko ukvarjali le z razredno analizo in tako razvili le marksisti~no interpretacijo zgodovine. Prav zaradi zatajevanja in obrekovanja etnoreligiozne zgodovine – sedaj diskreditiranih – marksisti~nih zgodovinarjev je postalo dana{nje pravilo drvenje nazaj k romanti~nim nacionalisti~nim pretiravanjem. Tretji in morda najpomembnej{i mitski element je bolj mitolo{ko kot pa kronolo{ko dojemanje ~asa. Neboj{a Popov, beograjski disidentski filozof, je na sre~anju Srbov in Hrvatov v Zagrebu (od 20. do 22. decembra 1993) dejal, da mi{ljenje na Balkanu vodi silna mitomanija, ki uni~uje zaznavanje dejanskega ~asa. Pojma preteklosti in sedanjosti sta tako prepletena, da ti narodi zamero iz daljne preteklosti ob~utijo kot sedanjo bridkost. Prav tako verjamejo, da sedanje dejanje lahko ne le opere ~ast, ampak celo izni~i in popolnoma preokrene poraz iz preteklosti. Zdi se, kot da bi znova in znova posku{ali popravljati neuspehe iz preteklosti. Ta avtor je ob Grobnici patriarhov v Hebronu videl ljudi, ki so objokovali neko legendarno osebo izpred {est tiso~ let prav tako neutola`ljivo, kot bi bila njihov sorodnik, ki je umrl pred nekaj urami. Taka nesposobnost dojemanja ~asa je prisotna med mnogimi ljudmi na Balkanu. Podle`e iz preteklosti {e vedno sumimo, da nam nameravajo vzeti zemljo, ne glede na dejstvo, da so se razmere korenito spremenile. Enkrat sovra`nik, vedno sovra`nik. Enkrat prijatelj pa ni nujno vedno prijatelj – kajti ko se prijatelj ne strinja ve~ nekriti~no z nami, ga za~nemo dojemati kot na{ega sovra`nika. Tu smo pri ~lanku, ki ga je napisal malo znani v Sarajevu `ive~i ~rnogorski novinar, ki je strupeno napadel Srbe zavoljo njihovega barbarskega vedenja do Muslimanov. Trdi, da kot ^rnogorec ne ~uti nobene solidarnosti s temi Srbi, saj nima neporavnanih ra~unov z Muslimani; Turki mu niso posilili matere, kot so jih tem Srbom, niso obvladovali ^rne gore tako kot Srbije, niti ni bil nikoli tur{ki podlo`nik, kot so bili Srbi. Ves ~as pi{e o tur{kih poni-`evanjih Srbov, kot da bi se dogajala sedaj in kot da bi jih v zadnjem ~asu do`ivljali njegovi bodo~i bralci. Popov tudi poudarja nesposobnost do`ivetja o~i{~enja preteklih travm in zlo~inov, s katerim bi se ljudje osvobodili stalne potrebe po podo`ivljanju travm in dodajanju novih. Tako se CIVILIZACIJA KULTOV 23 Paul Mojzes ohranja zahteva po plaèilu v krvi za dejanja, ki so jih v daljni preteklosti storili drugi. Titov režim je razglasil za tabu obujanje spominov na travme, prizadejane v drugi svetovni vojni. Današnji nacionalni vodje pa so dvignili zapornice spominu brez kakršnekoli selektivnosti, tako da so se mnogi netravmatizirani državljani ogreli za mašèevanje resniènih in namišljenih ran iz preteklosti. Èetrti mit je povelièevanje vojne in nasilja kot najboljše poti za doseganje in ohranjanje svobode. Balkanska gospodarstva so stalno vojna gospodarstva. Ljudje so pripravljeni žrtvovati vse, da bi zmagali v novi bitki. Tradicije nenasilnega odpora ali paci-fizma ni. Veliki heroji so vselej tisti, ki povzroèijo sovražniku najveèjo škodo. Bojevniki iz preteklosti in sedanjosti so brez izjeme povzdignjeni v “Dvorano slave velikega bojevnika” posameznega naroda. Njihova imena so zapisana v zgodovinskih knjigah, kot da bi prav oni najveè prispevali k narodovi blaginji. ZAKLJUÈKI Ta zelo poenostavljeni povzetek zgodovine šestih držav, nastalih na tleh nekdanje Jugoslavije (ne da bi se pri tem posebej ukvarjali z zgodovino okupacijskih sil, ki so zelo vplivale na tamkajšnja dogajanja), lahko zakljuèimo z naslednjimi ugotovitvami: Prviè, razliène države, ki so sestavljale Jugoslavijo, so imele razlièno politièno, družbeno, gospodarsko in versko zgodovino. Sosedna obmoèja so pogosto delila skupno usodo in etniène podobnosti, toda potovanje z enega konca nekdanje Jugoslavije na drugega vodi skozi popolnoma razliène svetove. Hribovec iz slovenskih Alp ob avstrijski meji ima kaj malo skupnega s prebivalcem iz okolice Ohridskega jezera v Makedoniji na grško-albanski meji. Mešèan iz Dubrovnika ob Jadranskem morju na Hrvaškem živi v popolnoma drugaènem okolju kot kdo iz Sarajeva v osrednji Bosni. Med èrnogorskim pastirjem iz Cetinja in kmetom iz Vojvodine ali Slavonije skoraj ni podobnosti. Slovenci pravijo, da imajo veè skupnega z Zahodnoevropejci kot pa s Srednjeevropejci. Makedonci trdijo, da pripadajo mediteranski kulturi. Bosna ima izrazite znaèilnosti Bližnjega vzhoda, medtem ko se Srbi nagibajo k pravoslavnim deželam, posebno k Rusiji. Celo znotraj Srbije prištevamo Vojvodino k srednji Evropi, Srbijo k vzhodni in Kosovo k Bližnjemu vzhodu. Zato ne preseneèa dejstvo, da jugoslovanski narodi niso razvili moène tradicije povezovanja in da v približno sedemdesetih letih skupnega življenja niso bili sposobni združiti vsega, kar je bilo veè kot tisoè let razdrobljeno. Drugiè, veliki politièni, gospodarski in družbeni prelomi v zgodovini tega obmoèja so ukoreninili v ljudeh obèutek skrajne 24 CIVILIZACIJA KULTOV Mitski element negotovosti. Za menjavo vojsk, vlad in ver na tem obmo~ju ni bilo potrebno eno stoletje: v~asih so se spremenile `e v desetih letih, enem letu ali celo v enem dnevu. Sorodniki z drugega brega reke so mogo~e do`ivljali druga~ne spremembe in imeli druga~no vlado. Tuje kolonialne oblasti so neomajno vladale cela stoletja, le da so se med seboj hitro menjavale. Balkan je bil in ostaja politi~no razdrobljen in prepirljiv – na{e besedi{~e je obogatil z besedo “balkanizacija”. Druga beseda, “bizantinski”, izhaja iz istega okolja in ozna~uje posebej nepo{teno, dolgovezno in zvija~no obliko politike. Tak{na nestabilnost je za gospodarstvo uni~ujo~a in vodi v nezadovoljstvo in kaos. Gospodarstvo nikoli ni bilo toliko stabilno, da bi bilo denar vredno hraniti ali trdo delati zanj. Samo-zaupanja ni bilo, saj je bilo vse preve~ odvisno od sre~e in usode. Mnogi verjamejo, da posameznikovemu obstoju vladajo vi{je sile in da je le malo odvisno od ~lovekove lastne odlo~itve. Rezultat tega pa je velik fatalizem. Tretji~, pretirana pri~akovanja veli~ine so slonela na zelo {ibkih zgodovinskih dejstvih. Te sanje ostajajo kljub temu, da je nek narod vedno bil majhen, {ibek in zatiran. Mogo~e, paradoksalno, ostajajo prav zaradi njegove nemo~nosti. Le redkokdaj in nikoli so~asno niso doma~i vladarji ali dinastije vladali ve~ini balkanskega ozemlja. Ko je bilo eno pleme ali narod “na vrhuncu”, so bili drugi “na dnu”. Ve~ina od njih je do`ivela obdobja “veli~ine”. Radi se spominjajo ekspanzije njihove pomembnosti in si `elijo, da bi se ponovila. Tako imamo zahteve po “Veliki Srbiji”, “Veliki Hrva{ki”, “Veliki Bosni”, “Veliki Makedoniji”, “Veliki Bolgariji”, “Veliki Mad`arski”, “Veliki Albaniji”, “Veliki Gr~iji” itd. Toda za uresni~itev vseh teh zahtev po veli~ini enostavno ni dovolj ozemlja; njihove teritorialne ambicije so medsebojno nezdru`ljive. ^etrti~, obstaja ob~utek hubrisa (precenjevanje samega sebe, op. prev.), kot podedovane zna~ilnosti kolektivnega zna~aja, ki jo poznamo `e iz gr{kih tragedij. Znani beograjski filozof Sve-tozar Stojanovi}, svetovalec nekdanjega jugoslovanskega predsednika Dobrice ]osi}a, je napisal, da to zna~ilnost sestavlja prezirljivo in bahavo posmehovanje usodi s ~ezmernim poveli-~evanjem lastnih sposobnosti. To bi lahko opisali tudi kot nesposobnost umika pred katastrofo. O Srbih je napisal: “V prepad padejo domi{ljavo in arogantno izzivajo~ usodo; razprostrejo se preko lastnih razpolo`ljivih sredstev, mo~i in meja – to je kljubovanje, ki ga je morda najbolje izrazil /vladika in pesnik/ Njego{ z ukazom: Naj bo, kar ne more biti!” Ta zna~ilnost je tipi~na za Srbe, po mojih izku{njah pa bi jo lahko pripisali tudi drugim narodom. Ve~ina balkanskih narodov niha med skrajnostmi z zelo majhnim ob~utkom za zmernost. Obstaja svoboda ali pa su`enjstvo, upor ali lojalnost, vojna ali CIVILIZACIJA KULTOV 25 Paul Mojzes kapitulacija, ljubezen ali sovra{tvo, gostoljubnost ali zavra~anje, samozani~evanje ali narcisizem. V istem trenutku lahko sli{imo “Mi smo bolj{i od drugih” in “Mi smo najslab{i”. Narodni voditelji, navdahnjeni s tako miselnostjo, ne poznajo diplomacije, pogajanj ali kompromisov, ampak igrajo na vse ali ni~. Peti zaklju~ek zadeva vlogo verskih sporov v politi~nih nasprotjih na Balkanu. Prav na tem obmo~ju so se sre~ale in tr~ile vzhodna pravoslavna vera, rimskokatoli{ka in muslimanska vera (`idovska in protestantska sta tudi prisotni, a {tevil~no tako majhni, da ne vplivata na celotno podobo). Verski vodje so postali narodni vodje in so uporabljali ter zlorabljali narodno pripadnost ljudi. Na drugi strani pa so politiki pogosto uporabljali in zlorabljali verska ~ustva ljudi. Nekateri Srbi trdijo, da so “bo`ji narod” in da “Srbe varuje Bog”, medtem ko so mnogi Hrvati in Slovenci prepri~ani, da Bog varuje njih in da so pod za{~ito svete Device Marije. Katoliki (Hrvati) so dolgo verjeli, da so se pravoslavci (Srbi) odcepili od prave Kristusove cerkve; Srbi pa so verjeli ravno obratno. Drug za drugega so menili, da bi se morali vrniti k Edini, Resni~ni in Apostolski cerkvi. Oboji so bili prepri~ani, da je bila nekdanja “bosanska cerkev” krivoverska; enako so menili o protestantih. Oboji so prezirali @ide. Kristjani so verjeli, da so muslimani pogani, muslimani pa so bili prepri~ani, da prav oni izpolnjujejo Alahovo voljo ter da so kristjani neverniki. In kon~no, kratkim obdobjem enotnosti in sodelovanja so skoraj vedno sledila dolga obdobja konfliktov in bojev. “Te`ki ~asi” so tako pogosti, da ni mogo~e s tem imenom ozna~iti nobenega dolo~enega obdobja. Po kratkih desetletjih miru so vojne spet izbruhnile. Vendar pa tudi obdobja med dvema vojnama niso bila brez te`av, ravno nasprotno: ti ljudje dolgo trpijo in neverjetno dolgo vztrajajo v bedi. Boj Balkancev za golo pre`ivetje je dolgoleten; prepri~anje, da je `ivljenje vedno te`avno, jim daje stra{en ob~utek brezupa. Ker ~lovek nikoli ne ve, kako dolgo bo `ivel ali koliko bo imel, stremi k takoj{nji zadovoljitvi `elja. Zato prihaja med trpljenjem do trenutnih izbruhov veselja ali bahavega zapravljanja; `e naslednji trenutek je lahko vse zaman. Danes kot vedno te ljudi tla~i usoda silno in kruto, saj je o~itno pred njimi dolgo obdobje bojevanja, ki mu ni videti konca. ^as je pokazal, da so alternative skorajda vedno slabe, zato ve~ina narodov i{~e zase najugodnej{e re{itve. Vpra{anje, ki si ga ve~ina Balkancev zastavlja, je: “Katera alternativa je najmanj uni~ujo~a zame? Naj se drugi znajdejo, kot sami najbolje vedo in znajo.” Prevedla Nata{a @or` 26 CIVILIZACIJA KULTOV Mitja Velikonja Mitologija Srednje Evrope 1. Kaj pravzaprav razumemo pod pojmom srednja – ali – Srednja Evropa, katere dr`ave in regije pokriva, po kak{nih kriterijih ji lahko pripadajo?1 V preteklosti je nastalo precej razli~nih konceptov, poskusov in nenazadnje ironizacij2 srednjeevropskega povezovanja. Delijo se na ve~ izklju~ujo~ih se tipov. Prvi~, to naj bi bil prostor strpnosti in enakopravnega sodelovanja. Friedrich Neumann je 1915. pisal o nujnosti poli-ti~ne skupnosti majhnih narodov s tega podro~ja, ki pa naj bi priznavala njihovo integriteto in razlike med njimi. Drugi~, pri mnogih velikonem{kih avtorjih med vojnama naj bi bila vse-nem{ka srednja Evropa najbli`ji prostor za nem{ko ekspanzijo. Z vidika zmagoslavnih antantnih dr`av, predvsem Francije, je bila sanitarni kordon pred {irjenjem bolj{evi{ke revolucije iz Sovjetske zveze. S tem namenom je bila tudi ustanovljena mala antanta, ki je od 1920. povezovala ^e{koslova{ko, Romunijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na za~etku tridesetih let je bil aktualen na~rt o Podonavski Evropi, o federaciji narodov na ozemljih nekdanje Avstro-Ogrske. Znan je koncept Intermarum poljskega politika, zunanjega ministra za ~asa Pilsudskega, Jozefa Becka. Dalje, v obdobju blokovskih zaostrovanj na stari celini po drugem svetovnem spopadu, ko je srednja Evropa dejansko 1 V ~lanku razvijam nekatera izhodi{~na razmi{ljanja o srednjeevropski mitologiji, ki sem jih zapisal v drugem delu eseja Miti in ideologije II. v Razgledih, 16(1023), 2. 9. 1994, str. 30 in 31. Slovensko mitolo{ko samopredstavo opisujem v posebnem ~lanku, ki bo objavljen v leto{njem letniku Teorije in prakse. 2 Peter Handke tako govori o srednji Evropi kot o meteorolo{kem pojmu. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 27-44. 27 izginila, je ideja pomenila njihovo alternativo, torej poskus preseganja ali brisanja lo~itvene ~rte med Vzhodom in Zahodom. Eden prvih poskusov tega je bil predlog poljskega zunanjega ministra Adama Rapackega iz 1957. leta o brezjedrski srednji Evropi. V sedanjem ~asu mnogi srednjo Evropo revalorizirajo kot posebno skupino dr`av z lastno logiko razvoja, kot svojstveno entiteto; drugi pa le kot vmesno stopnjo na poti v zahodnoevropske integracijske procese. Razli~ni koncepti so dajali temu – geografsko te`ko opredeljivemu – podro~ju razli~na imena, npr. Srednja Evropa (Mitteleuropa), Med-Evropa oz. Vmesna Evropa, Prehodna Evropa, Centralna Evropa, Donavska regija, Donavska Evropa ipd. To naj bi bil tretji veliki del stare celine, tertium datur med vzhodom in zahodom, posrednik med njima. Vanjo so – velikokrat po precej arbitrarnih kriterijih – razli~ni avtorji pri{tevali razli~ne de`ele; najpogosteje tiste, ki jih je v~asih zdru`evalo Avstro-Ogrsko cesarstvo. Gyorgy Konrad je {e pred padcem `elezne zavese pisal o srednjeevropski konfederaciji, ki naj bi povezo- 28 CIVILIZACIJA KULTOV Mitologija Srednje Evrope vala Mad`arsko, Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Milan Kundera je v srednjo Evropo pri{teval Poljsko, ^e{koslova{ko, Avstrijo in Mad`arsko. Hrva{ki strokovnjak za geopolitiko Radovan Pavi} je vanjo uvrstil Nem~ijo, [vico, Avstrijo, Poljsko, ^e{ko, Slova{ko, Mad`arsko, Slovenijo, Hrva{ko (brez Istre in Dalmacije), Vojvodino, Sedmogra{ko in panonski del Romunije. Antonin [najdarek pa Poljsko, ^e{koslova{ko, Avstrijo, Mad`arsko, Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo. V Beckovem Intermarumu so se v srednji Evropi zna{le tudi pribalti{ke republike in Gr~ija, torej ozemlje od Balti{kega do Egejskega morja; v na~rtu Rapackega pa Poljska, ^e{koslova{ka in obe Nem~iji. Danes CEFTA med seboj povezuje vi{egrajsko ~etverico, Poljsko, ^e{ko, Slova{ko in Mad`arsko.3 ^eprav lahko v mitolo{kih imaginarijih srednjeevropskih narodov zasledimo mnoge elemente mitologije osvoboditeljstva kot pri ju`noslovanskih narodih, pa so najpomembnej{i mit o kulturnem narodu, habsbur{ki mit oz. francjo`efovska zlata doba in mit o ~asovno-prostorski prehodnosti. Poleg teh pa lahko opazimo tudi {e mno{tvo drugih mitskih zgodb in ela-boracij, ki so mnogokrat v nasprotju s temi najvidnej{imi. 2. Za srednjo Evropo velja raz{irjeno prepri~anje, da je kljub prepihni legi na kri`i{~u velikih kultur in religij ter izpostavljenosti nasprotujo~im si politi~nim in drugim interesom (nekateri nem{ki geopolitiki so jo v preteklosti grdili kot hudi~ev pas4) podro~je kulturnega dialoga, mirnega sobivanja mnogih malih narodov, simbioze razli~nosti, duhovne palimpsestnosti (Tine Hribar), kulturne demokracije, enotnosti iz razlik, `ametnih prehodov, neeruptivnih transformacij oz. nebole~ih zdrsov v naslednjo stopnjo. Skratka, srednjeevropska republika duha (Konrad) naj bi bila nekak{na oaza spokojnosti in miru, popolno nasprotje ve~ni pomladi nacionalizmov na divjem Balkanu, neukro~eni Rusiji ter vedno znova potla~enim nasprotjem na evropskem Zahodu. Srednja Evropa naj bi bila prej kot karkoli drugega kulturni, civilizacijski pojem oz. stanje duha. Tak{na samopred-stava se sicer sli{i lepo in u~inkuje, toda kje so njene omejitve? Milan Kundera je trdil, da je srednja Evropa kulturno na Zahodu, da pa je bila od 1945. politi~no na Vzhodu.5 Imela naj bi nekak{no strast do razli~nosti, ki se je ohranila navkljub neugodnim politi~nim pritiskom (med Rusi in Prusi). Dr`ave s tega podro~ja so namre~ pove~ini izgubile svojo neodvisnost in pripadle ve~jim imperijem. Zadnji med njimi je bila Avstro-Ogrska, ki je s svojim propadom – zaradi nesposobnosti izgraditi federalizem vseh narodov v svojih mejah – zape~atila tudi 3 Ti koncepti zelo spominjajo na razli~ne na~rte povezovanja ali/in zdru`evanja Evrope kot celote med Brestom in Brest-Litovskim. Med odmevnej{imi je bila Panevropa grofa Coudenhove-Calegrija iz leta 1923, ki je obsegala cel kontinent razen Rusije in Velike Britanije. Avtor se je zavzemal za Zdru`ene dr`ave Evrope po zgledu ZDA, za poenotenje na njeni ozki poti v bolj{o prihodnost med Scilo ruske voja{ke diktature in Karibdo ameri{ke finan~ne diktature. Hitlerjev mit o novi Evropi, o Evropski skupnosti narodov, Volkergemeinschaft – seveda pod nem{kim vodstvom – je do`ivljal med razli~nimi evropskimi narodi razli~ne odzive. V povojnih desetletjih sta pomembna zlasti koncepta integrirane, nadnacionalne podobe Evrope politikov, kot so bili Robert Schuman, Jean Monnet ali Paul Henri Spaak na eni strani; in na drugi o Evropi domovin Charlesa de Gaulla, ki naj bi predstavljala – na ~elu s Francijo – ob velesilah tretji enakovredni gospo-darsko-politi~ni in voja{ki blok. Z velikimi pri~akovanji je bilo pri~akovano prelomno 1992. leto zdru`ene Evrope. Glej tudi omenjeni prispevek Josepha Rovana. 4 Tu naj bi namre~ – na {kodo {ibkih Sred-njeevropejcev – silovito CIVILIZACIJA KULTOV 29 Mitja Velikonja tr~ila nem{ki Drang nach Osten in ruski Drang nach Westen. 5 Tragedija srednje Evrope, str. 3456. Podobno je zatrdil `e Miroslav Krle`a, namre~ da je srednja Evropa situirana v centru, kulturno na Zahodu in politi~no na Vzhodu. 6 Aludira najbr` na za~etni verz poljske himne Poljska {e ni umrla... 7 P. Vodopivec, Srednja Evropa je, Srednje Evrope ni, str. 10. 8 Politika in literatura: politika v literaturi in literatura v politiki, str. 404-412. 9 Identiteta Sred-njeevropejca, str. 877-881. njihovo prihodnost. Srednja Evropa naj bi jim torej bolj kot poli-ti~no re{itev predstavljala kulturo ali usodo. Kundera govori torej o dru`ini narodov s svojo vizijo sveta, o kulturnem prostoru. Srednjeevropejci naj ne bi bili osvajalci, ampak prej `rtve velike zgodovine, mali narodi, ki pa {e niso umrli.6 Mnoge politi~ne naloge so – zaradi premajhnega dele`a gospodarsko-politi~nih elit – prevzeli izobra`enci: najpomembnej{e sredstvo narodove samouresni~itve v srednji Evropi sta podro~ji kulture in duha.7 Prav kultura naj bi bila buditeljica teh narodov, tista, ki je na tem etni~no razdrobljenem podro~ju pripravljala vstaje zoper tujce, ki je bila dejavnik oblikovanja nacionalne in politi~ne zavesti. Druga~e re~eno, njen agens zdru`evanja: nacija je bila v tem podro~ju konstituirana predvsem kot kulturno-jezikovna skupnost. Torej druga~e kot na Zahodu, kjer je bil odlo~ilen geografsko-politi~ni klju~ in kjer poznamo veliko bolj homogene nacionalne dr`ave, npr. Francijo, Veliko Britanijo, dr`ave na Skandinavskem in Pirenejskem polotoku. Pa tudi druga~e kot na Balkanu, kjer so bile bistvene religijsko-kulturne razlike. V srednji Evropi je bog odstopil mesto kulturi, pravi Kundera v istem eseju. Arpad Goncz, po lastnih besedah pisatelj in politik, pravi, da je na Mad`arskem literatura, predvsem pesni-{tvo, `e stoletja sredstvo narodovega samoizra`anja, tako kot v Avstriji glasba in na ^e{kem in Poljskem drama.8 Tudi Harrie Salman zatrjuje, da identiteta Srednjeevropejcev ni nastala v nacionalnih dr`avah, temve~ v kulturni skupnosti {tevilnih narodov brez lastne dr`ave.9 Skratka, kulturna produkcija naj bi imela pomembno vlogo pri oblikovanju srednjeevropskih narodov in dr`av. Glavna nevarnost mita o kulturnem narodu oz. o apriorni kulturnosti v de`elah srednje Evrope je v tem, da premakne te`i{~e elaboriranja stvarnosti in konfrontiranja z nasprotnimi interpretacijami izklju~no v sfero kulture. Druga~e re~eno, vsak problem ali odlo~itev nujno postane kulturni in s tem prikrije svoje politi~no ozadje. Gre {e za eno obliko etnocentristi~nega mita o predestiniranosti, izbranosti naroda, ki se tokrat imenuje kultura. Ta pridobi nadkulturno poslanstvo in se razbohoti tudi na zunajkulturne sfere. Proces kulturalizacije je skladen procesu, ki ga Barthes imenuje naturalizacija: politika se “depolitizira”, umesti na varen nivo, dvigne nad partikularizme. Gotovo je imela kulturna in razumni{ka tradicija pomembno vlogo v `ivljenju malih srednjeevropskih narodov, druga~no od tiste na sosednjih prostranstvih. Toda po~ezno zamenjevanje politike s kulturo je problemati~no in – kot bodo zgledi {e pokazali – zgodovinsko pogosto neutemeljeno. 30 CIVILIZACIJA KULTOV Mitologija Srednje Evrope 3. Mitska preteklost je ekstemporalna: predstavlja nekak{no mitsko stvarnost, ki koeksistira z izkustveno stvarnostjo vsakdanjega `ivljenja na isti sinhroni ravni.10 Tako je idealizirana referenca srednjeevropskih dru`b postal dunajski oz. cesarski mit (J. Roth), ~as habsbur{kega fin-de-siecla oz. {ir{e, obdobje nekje od 60. let prej{njega stoletja do za~etka 1. svetovne vojne. In to kljub tedaj izrazito asimetri~ni razporeditvi politi~ne, gospodarske in kulturne mo~i ter temu slede~emu izkori{~anju in zatiranju malih narodov. A. Goncz tako v nekem intervjuju govori o krasnem primeru regionalizma v tistem ~asu: krona je zares zdru`evala kar 11 narodov, Germane, Mad`are, Slovane, Romane in @ide; katolike, protestante in pravoslavce, pripadnike muslimanske in `idovske vere; industrijsko visoko razvite in skoraj srednjeve{ko okostenele. ^e{ki zgodovinar in politik iz prej{njega stoletja Franti{ek Palacky je izjavil, da ~e Avstrija ne bi `e tako dolgo obstajala, bi jo morali pravzaprav ~imprej ustvariti v prid Evrope in celo v prid ~love{tva. Staro celino naj bi obranila pred Turki, obenem pa naj bi {~itila tudi male narode, ki jih je imela pod svojim okriljem. Pojavljalo se je tudi izena~evanje Avstrije z domnevnimi funkcijami, ki jih je imela Avstrijska marka pod gospostvom Babenber`anov v letih 976-1246 (npr. funkcije jeza in mostu11). [e sedaj se ima Avstrija za srce Evrope. Maratonsko 68-letno vladarsko obdobje (1848-1916) Franca Jo`efa, patriarha monarhi~ne Evrope, je v kolektivnem spominu mnogih srednjeevropskih narodov ostalo zapisano kot doba spokojnosti, urejenosti in varnosti. Bil je arhetip monarhi~nega veli~anstva; k njegovemu kultu sta prispevala tudi premi{ljeni dvorni ceremonial in habsbur{ka pompoznost. Utele{al je enotnost skupka razli~nih protislovij svojega cesarstva, saj je bil kot te~aj sistema sposoben krotiti vse sredobe`ne silnice, ki so ogro-`ale krhko ravnovesje. Zato ni presenetljivo, da mnogi preprosti ljudje – znani so primeri tudi iz na{ih krajev – niso mogli verjeti novici o cesarjevi smrti. Zaradi dolgega `ivljenja so ga namre~ ena~ili s stabilnostjo na~ela habsbur{ke celote. Zanimivo je, da je habsbur{ki revival od 70. let zelo mo~an v severni Italiji, in to na razli~ne na~ine (npr. gibanje Civilta Mitteleuropea). Zgolj za ilustracijo: od 1976. leta v Giassicu pri Cormonu prirejajo vsakoletno ljudsko praznovanje, avgustovsko slavje – edino take vrste v Evropi – “ob cesarskem rojstnem dnevu”.12 Janko Kos govori o habsbur{kem mitu kot o posebnem razmerju do sveta, ki je naperjeno zoper nacionalni, politi~ni, moralni in socialni radikalizem. Ta mit raste iz umirjenega kon-servativizma, racionalnega savoir-vivre in volje do ohranitve statusa quo, ki ga odlikujejo razumnost, ravnote`je sil, ljube- 10 E. M. Meletinski, Poetika mita, str. 178. 11 M. Mitterauer, Jubileji in zgodovinska zavest, str. 191 in 192. 12 R. Strassoldo, Meje in sistemi, str. 185. CIVILIZACIJA KULTOV 31 Mitja Velikonja 13 Srednja Evropa kot literarnozgodovinski problem, str. 51. 14 Tako je pisatelj Robert Musil imenoval Avstro-Ogrsko cesarstvo. 15 J. Kos, ibid., str. 52. 16 F. Bu~ar, Srednja Evropa – mit ali stvarnost?, str. 60 in 61. zniva med~love{kost, predvsem pa varnost, za katero je jam~ilo staro cesarstvo.13 Toda habsbur{ki mit – ki je postal del tudi tedanje literarne produkcije – je Avstrijcem pomenil nekaj drugega kot drugim narodom ~rno-`olte Kakanije14, ^ehom, Mad`arom, Hrvatom, Slovencem in Poljakom. Bil je namre~ eden od ideolo{kih odgovorov na emancipacijske te`nje in centrifugalne procese, ki so jih uvajale te knji`evnosti v svoje nacionalne ideologije.15 Ideja o nadnacionalnem karakterju te mnogonacionalne dr`ave je imela najve~ podpore prav pri bolj privilegiranem narodu, enakopravnej{em med enakopravnimi. Tihi ali o~itni, bojevitni in kasneje celo genocidni nem{ki nacionalizem je dokon~no uni~il zavest o srednjeevropski pripadnosti, povzro~il zlom podonavske monarhije in s tem zaton t. i. avstrijskega poslanstva16. Habsbur{ki mit je torej pomenil najprej integracijsko vezivo Avstro-Ogrske; v desetletjih po razpadu cesarstva in po velikih, radikalnih spremembah na teh ozemljih pa je postal mitska referenca, zgled spokojnosti in zlatih ~asov v mitologijah prehoda srednjeevropskih narodov. 4. Ena od mitskih stalnic na tem podro~ju je poudarjanje prehodnosti. Srednjeevropske dru`be so stalno v stanju in kraju med, v prepihni legi v vedno novih prehodnih obdobjih in v prehodnih razmerah. To pa povzro~a ob~utek negotovosti, razdvojenosti in opravi~uje kakr{nekoli ukrepe pri stalnih premostitvah na bolje ali pa zatekanje v kako idealizirano preteklo obdobje. Te dru`be naj bi bile skozi vso zgodovino in sedanjost v nekak{nem te`kem, izrednem stanju ~asovnih prehodov in geostrate{kih prepihov, kar je seveda legitimiralo nenehno uvajanje izrednih razmer in drasti~nih ukrepov. Miti prehoda, tranzicije, (r)evolucije, post-ureditev, vmesnih stanj ipd. vedno znova upravi~ujejo radikalne oblastne strategije, ki da so nujno potrebne zaradi graditve novega ali obra~unavanja s starimi strukturami, trenutno odrekanje naj bi vodilo k lep{i prihodnosti, sedanji neprijetni ukrepi pa da so nujni, neizogibni. Prepihnost omogo~a sklepanje vedno novih zavezni{tev in hitre zasuke v politi~nih povezavah. Legitimiranje s ~asovno-prostorsko prehodnostjo dovoljuje oblasti prakti~no vsakr{ne ekscese, bole~e re{itve in enostranske posege. De`ele srednje Evrope se sre~ujejo s podobnimi vpra{anji sedanjosti, preteklosti in prihodnosti kot vse dru`bene skupnosti v tranziciji; oblikovale so se specifi~ne dimenzije mitov prehoda. V postsocialisti~nem novoreku so se zna{li izrazi kot proces preverjanja (na ^e{kem in Slova{kem); moralna prenova in 32 CIVILIZACIJA KULTOV Mitologija Srednje Evrope duhovna obnova; Poljake naj bi od preteklosti lo~ila politika debele ~rte (Tadeusz Mazoviecki). Pogoste so te`nje po “disci-pliniranju” neposlu{nih novinarjev in medijev; znova namre~ prihaja do poskusov mitiziranja zgolj ene resnice. Tako kot ponekod na Balkanu je tudi v ve~ini teh dr`av pri{lo do revolucije svetnikov (Toma` Mastnak). Zgodil se je come-back odre{enika, kar je pripeljalo do kombiniranja karizmatske oblasti s tradicionalno in do procesa istenja osebne in kolektivne usode, npr. na ^e{kem (kraljevski kult), Poljskem in na Mad`arskem. Poudarek je na pobo`anjeni osebnosti “po{tenega” politika s kulturni{ko ali razumni{ko reputacijo, prej preganjanega “dobrega ~loveka”, ki sedaj intuitivno odkriva voljo nacije. Njegova `ivljenjska usoda naj bi bila tudi usoda njegove dru`be. Veliko vidnih srednjeevropskih politikov namre~ izhaja predvsem iz pisateljskih krogov, kar naj bi dokazovalo prevlado argumenta peresa nad mo~jo me~a in jam~ilo za to. Nastane vera v oblast in avtoriteto dobrih ljudi17, kulturnikov. Poleg “kulturn(i{k)ega sindroma”, raz{irjenega prepri~anja o odlo~ilni vlogi kulture in njenih nosilcev v procesih demokratizacije teh dru`b, pa ima Konrad zahtevo po samoupravi za organizacijski center srednjeevropske ideologije konec 70. in v 80. letih.18 Sedanja {ibkost ustanov nasproti osebam se ka`e tudi v tem, da so ljudje nagnjeni k temu, da informacije personalizirajo.19 Druga~e re~eno – verjamejo jim le, ~e imajo ustrezni osebni pe~at. Vse to pa ovira normalno institucionalizacijo politi~nega prizori{~a. S padcem komunizma je pri{lo – v nekaterih krogih in strankah – do rehabilitacij tistih osebnosti, ki so bile v tem ~asu sporne ali osovra`ene. Do vrnitve starih demonov (Adam Mich-nik), klicanja besov je pri{lo na Slova{kem z obujanjem spominov na vodjo kolaboracionisti~nega re`ima Josefa Tisa, v Romuniji na Jona Antonescuja, na Mad`arskem na Miklosa Hortyja, v Srbiji na Dra`o Mihajlovi}a in na Hrva{kem na Paveli}a. Vsi ti ostajajo v nekaterih gibanjih in strankah reference velikih, modrih ali odlo~nih mo`, tako kot Stalin pri komunisti~nih in veliko-ruskih nostalgikih ter Hitler in Mussolini med (skrajnimi) desni~arji v Nem~iji, Avstriji ali Italiji. Na teh prostorih zbujajo skrb npr. protiromski izgredi; neonacizem in ksenofobija v Nem~iji, na Mad`arskem in v Romuniji; skupine skrajne`ev, nacionalistov, antisemitov itn.: tako na Poljskem, ^e{kem, v Avstriji, Ukrajini, na Slova{kem in na Hrva{kem. Ti zadnji dr`avi sta imeli – po dolgi vladavini tujcev – “neodvisni” dr`avi le za ~asa 2. svetovne vojne, zato je vrednotenje tega obdobja pri njiju {e posebej zapleteno. Pojavljajo se tudi problemi z nacionalnimi manj{inami, npr. v Romuniji in na Slova{kem. Skupna zna~ilnost srednjeevropskih dr`av, ki so zopet v prehodnem obdobju – tako tistih, ki so se “osvobodile” izpod 17 T. Mastnak, Vzhodno od raja, str. 167, pa tudi 187-197. 18 Antipolitika. Srednjeevropske meditacije, str. 132. 19 G. Schopflin, Konservativna politika in konservativni dejavniki v postkomunisti~-nih dru`bah, str. 523. CIVILIZACIJA KULTOV 33 Mitja Velikonja ve~nacionalnih zvez, kot tistih, ki jih je vezala omejena suverenost – je, da so prej lahko vse svoje probleme naprtile {ir{i dr`avni instituciji, socialisti~ni ureditvi ali neugodni mednarodni konstelaciji, v kateri so se zna{le. Vedno je bil kriv nekdo drug. Sedaj je situacija druga~na; le {e najbolj zadrte stranke vztrajajo pri starih sovra`nikih in njihovih demonskih zarotah. Vendar njihovega pomena ne gre zanemarjati. Mnogo la`je je namre~ preganjati vselej hvale`no podobo zunanjega krivca ali notranjega izdajalca za svoje tegobe, kot pa priznati, da nove razmere in svoboda prina{ajo mnoge prej nepredstavljive dileme in te`ave; da so tudi te njihov nujni sestavni del. Poljski dru`boslovec Jerzy J. Wiatr prepoznava {tiri glavne nevarnosti, ki ogro`ajo postsocialisti~ne dru`be vzhodne in srednje Evrope. Prva je gospodarska nestabilnost; druga etni~ni spopadi in antisemitizem. Mednacionalna nasprotja so npr. na tleh nekdanje Jugoslavije zares prerasla v krvavo vojno. Tretja nevarnost ti~i v radikalizaciji politi~nih skrajnosti, v revan{izmu in ma{~evalnosti, ki sta npr. v Pragi in Sofiji pripeljala do po`iga stavb Komunisti~ne partije. Zadnja med nevarnostmi za nove postsocialisti~ne dru`be je politi~na avtoritarnost, slavitve predvojnih tradicij avtoritarnih re`imov (npr. kult mar{ala Jozefa Pilsudskega na Poljskem): tako zaradi narave politi~ne tradicije kot zaradi pomanjkanja trdne vklju~enosti v konstitucionalizem. Najresnej{i kandidat za grobarja mladih demokracij pa je – tako Wiatr – nacionalisti~no-populisti~no gibanje pod vodstvom karizmati~nega voditelja.20 5. Poleg mitov o kulturnosti in prehodnosti ter francjo`efovskega mita lahko v obravnavanih samopredstavah zasledimo tudi druge mitske zgodbe, ki so pogosto v popolnem navzkri`ju z njimi. V mitologijah srednjeevropskih narodov tako zasledimo mitske predelave zgodovinskih dogodkov, dihotomije ve~nih sovra`nikov/zaveznikov, grandomanske umisleke, narodnja{ko kulturno produkcijo, nacionalisti~ne in antisemitske mite, misti-ficiranje nacionalne pripadnosti in sklicevanje na bo`jo legitimnost. Po drugi strani pa primerjave z zgodovinskimi dejstvi razgaljajo neosnovanost tako treh najbolj izpostavljenih kot tudi ostalih mitskih zgodb. Srednja Evropa – au-dela de slogan – v zgodovini ni bila imuna za prav tak{ne sovra`nosti, bolne apetite, krvolo~nosti, kot jih je in jih sedaj prepoznava pri svojih sosedih. Ti nastopajo kot mote~, neprijeten spomin in se posku{ajo ustrezno oprati, v~asih celo z razdelitvijo krivde med krvnike in `rtve. Tudi na prostorih srednjeevropskega kraljestva duha je prihajalo 34 CIVILIZACIJA KULTOV 20 Ali bo v vzhodni in srednji Evropi zmagala demokracija?, str. 419-421. Mitologija Srednje Evrope do konfliktov med starimi, zgodovinskimi in nezgodovinskimi narodi, zamudniki, med velikimi in malimi, {ibkimi in mo~nimi narodi, tistimi z moderno nacionalno zavestjo in drugimi brez nje21. Temna stran zgodovin srednjeevropskih narodov ni le posledica neugodnih zunanjih vplivov mo~nih sosedov, ki bi pritiskali nanje. ^eprav so se pogosto direktno vme{avali, pa celotne srednjeevropske stvarnosti – tudi tiste manj prijazne, manj kulturne in idili~ne – ne gre razlagati le z njimi, mimo doma~ih razmer in ukoreninjenih prepri~anj. Namerno bom omenil le nekatera dogajanja, ki sicer med seboj mo~no odstopajo po mo~i in okrutnosti. Omejil se bom na zadnji dve stoletji in s tem zanemaril prej{nje dogodke, npr. travmati~no (proti)reformacijo z `alostnim vrhuncem v tridesetletni vojni. Srednjo Evropo so pretresali: reakcionarni absolutizmi; pangermanski in panslovanski centrifugalni poskusi; stoletni mad`arizacijski pritiski na Hrvate in Slovake in germanizacijski na druge narode. Med vojnama so tu pognali – razen na ^e{koslova{kem – avtoritarni, celo fa{istoidni re`imi; vrstili so se dr`avni udari, teroristi~ne eskapade in krvave revolucije z leve in desne; obstajali so ozemeljski spori. Pojavila sta se nem{ki nacizem in avstrofa{izem; antisemitizem in iztrebljenje @idov, te zdru`ujo~e prvine v srednji Evropi 20. stoletja (Kundera). Po 2. svetovnem spopadu ~istke in komunisti~ni prevrati (imenovani socialisti~ne revolucije); (raz)dejanja rde~e oblasti in komunisti~ne eshato-lo{ke napovedi v dr`avah ljudske demokracije; in zatrte vstaje iz ~asa tankovskega komunizma. Srednjeevropske nacionalne mitologije praviloma vklju~ujejo stare – tako mitske kot zgodovinske – zgodbe in jih v aktualnih dogajanjih poljubno reproducirajo. Med prve lahko pri{tejem npr. zanosno pisanje o staroslovanskem panteonu Jana Kollarja, panslavisti~no orientiranega slova{ko-~e{kega pesnika iz prve polovice prej{njega stoletja. M. Eliade pi{e, kako so se romunski intelektualci iz 18. in 19. stoletja – zaradi zavesti o latinskem jeziku – imeli za potomce Rimljanov; Mad`ari pa so zavest o 21 Mednje lahko pri{teje-mo npr. Ka{ube, Lu`i{ke Srbe ali Rome. CIVILIZACIJA KULTOV 35 Mitja Velikonja 22 M. Eliade, Mit i zbil-ja, str. 163 in 164. 23 Zlasti v liberalno-razsvetljenski tradiciji je bil prikazan kot demokrat, domoljub, kot borec za svobodo prepri~anja in vesti, za napredek in prosvetlje-vanje, za nacionalno neodvisnost in dru`bene reforme; vidno mesto je zasedel tudi v povojnih marksisti~nih koncepcijah ~e{ke zgodovine. 24 P. Mojzes, Yugoslavian Inferno, str. 25. svoji plemenitosti in zgodovinski misiji na{li v mitu o poreklu Hunorja in Magorja v herojski sagi o Arpadu.22 Na drugi strani so zgodovinski zgledi in prelomnice, pogosto tudi spomini na srednjeve{ko dr`avnost. Na Mad`arskem jih obstaja kar nekaj: hunska mo~ in neugnanost kralja Atile, {irnost de`el svetega [tefana, renesansa v Korvinovem ~asu, boj proti Turkom in okupacija v 16. in 17. stoletju, dogodki 1848. in 1849., dualizem od 1867. leta, izguba ozemelj po 1920. (ter stalne `elje po reviziji trianonskega miru) in brutalno zadu{ena vstaja 1956. ter usoda Imreja Nagyja. Na Poljskem staro kraljestvo, njegove delitve 1772., 1793. in 1795. (ideja o obnovljeni Poljski, Polonia Restituta), boji in vstaje proti tujcem (npr. 1830-1831. in 1863. proti Rusom ter 1846. proti Avstrijcem) in kalvarija med 2. svetovno vojno (razkosanje dr`ave, Katynski gozd, nacisti~ni genocid, var{avska vstaja 1944.). Kr{~ansko Evropo naj bi re{ili pred Mongoli v 13. stoletju, pred Turki 1683. z Janom Sobieskim na ~elu in pred bolj{evi{ko armado s ~ude`em pri Visli 1920. leta. Na ^e{kem so taka asociativno te`ka dogajanja, gibanja in osebnosti Vaclav I. Sveti; srednjeve{ko kraljestvo Premyslidov in Luksembur`anov, saj je bila ^e{ka v 14. stoletju sredi{~e evropskega intelektualnega `ivljenja; Jan Hus, ki ga zaradi njegovih religioznih in politi~no-nacionalnih ciljev ~astijo prav po svet-ni{ko23; taboritsko gibanje; po~asno izgubljanje samostojnosti, dokon~no s porazom pri Beli gori 1620 (~e{ka kalvarija); in razcvet ob prelomu 19. stoletja. Vaclav Havel govori o ~e{kem kompleksu, saj se niso branili ne 1938, ne 1948, niti 1968. Avstrijci proslavljajo obletnice priklju~itve dela Koro{ke po plebiscitu 1920. leta. Hrvati obujajo spomine na boje s Turki, npr. na bitko 1715., z vsakoletno prireditvijo Sinjske alke. Njihovo upornost poosebljajo kapetan Nikola Zrinski, ki je juna{ko padel pred tur{ko premo~jo v Sigetu 1566., zarotnika zoper habsbur{ki dvor Petar Zrinski in Franjo Krsto Frankopan ter ban Josip Jela~i}. V mitski misli je odnos prijateljstva ali sovra{tva zgodovinsko zafiksiran, stati~en. Toda tudi na prostorih srednje Evrope (v preteklosti) ni (bilo) ne naravnih ali zgodovinskih sovra`nikov, niti zaveznikov. Habsbur{ki dvor je namenoma dopu{~al tur{ka pusto{enja na Mad`arskem in Hrva{kem, da bi oslabil uporno in mo~no plemstvo obeh de`el.24 Turkom se je v pohodu nad zlato jabolko, Dunaj, 1683. leta pridru`ila tudi vojska upornih Mad`arov. 1849. je avstrijski cesar Franc Jo`ef s pomo~jo Rusov potolkel vstajni{ke Mad`are; leto prej pa se je proti njim borila hrva{ka vojska pod poveljstvom bana Jela~i}a. Konrad govori o nenavdu{enih, zvija~nih zavezni{tvih Mad`arov: poleg tistega s Turki {e z Nemci med 2. svetovno vojno in pozneje z Rusi. Jugozahodni bok ~rno-`olte monarhije je med prvo svetovno vojno uspe{no branil so{ki lev, feldmar{al Svetozar Borojevi}, 36 CIVILIZACIJA KULTOV Mitologija Srednje Evrope po rodu Srb iz bli`ine Kostajnice. Srednjeevropski Slovani so v zadnjih dvesto letih prijateljevali in se borili proti Nemcem in Avstrijcem. V de`elah jugovzhodne Evrope in na ^e{koslova{kem so v letih 1944 in 1945 sovjetsko vojsko sprejemali z navdu{enjem, kot osvoboditeljico; zasovra`ili so jo {ele po slabih izku{njah v naslednjih letih,25 v obdobjih intenziviranja razrednega boja in socialisti~ne revolucije. [najdarek med pove~ini rusofilske narode pri{teva ^ehe, Slovake, Bolgare in seveda Srbe; do svojih vzhodnih sosedov pa so najbolj zadr`ani Poljaki.26 Vodilo poljske zunanje politike za ~asa Pilsudskega je temeljilo na doktrini dveh sovra`nikov, ki je narekovala dobre odnose, ne pa tudi zavezni{tva z Nem~ijo in Sovjetsko zvezo.27 Na Slova{-kem so se ob~asno pojavljale ideje o politi~ni povezavi z Rusijo ali Poljsko. Na ^e{kem so obstajale tako avstrofederalisti~ne zamisli mlado~ehov kot panslavisti~ne staro~ehov. Na teh ozemljih je pogosto prihajalo do na~rtov malih narodov po Velikih dr`avah; obenem pa je to prispevalo k njihovim emancipacijskim in osvoboditeljskim prizadevanjem. Narodna gibanja z za~etka prej{njega stoletja so se tudi na tleh srednje Evrope {la vojne zemljevidov. Mad`ari so sanjali o monolitni kraljevini na zgodovinskih ozemljih dr`ave; ^ehi o svoji dr`avi, sestavljeni iz zgodovinskih provinc ^e{ke, Mad`arske in [lezije, kjer so povsem prezrli nem{ko manj{ino; na Slova{kem so nekateri med Tatrami in Donavo ignorirali vse, ki niso govorili slova{ko; in tu je {e ideja o Veliki Romuniji, ki naj bi le`ala med Dnestrom in Tiso. Bolgarski kralj Boris III. je gojil idejo o Veliki Bolgariji. V ~asu nacionalizma je pri{lo do negativne interpretacije kulturne raznolikosti, saj sta se kot pozitivni vrednoti za~eli izpostavljati jezikovna homogenost in asimilacija.28 G. Heimann je celo zatrdil, da je ideja o nacionalni dr`avi na podro~ju srednje Evrope mnogo ve~ uni~ila kot zgradila, saj je presajanje oz. nasilno instaliranje tega koncepta v tukaj-{nja etni~no heterogena ozemlja milijone ljudi stala `ivljenja ali domovine.29 Srednjeevropske dr`ave so po 2. svetovni vojni postale mnogo bolj etni~no »~iste« kot njihove predhodnice. In to s fizi~nim izginotjem mnogih »velikih« nacionalnih manj{in: @idje so bili iztrebljeni ali so pobegnili (npr. na Poljskem jih je bilo leta 1939 3.440.000, 12 let kasneje pa nekaj manj kot sto tiso~), Nemci izgnani (npr. iz Poljske 8 milijonov, iz ^e{koslo-va{ke 3), mnoge druge manj{ine so se prostovoljno ali prisilno odselile, na njihova mesta so pri{li sonarodnjaki iz drugih dr`av... Leta 1921 je bilo 69,2 odstotka poljskih dr`avljanov tudi poljskega porekla, 1931. 68,9 odstotka, leta 1948 pa kar 97 odstotka. Crampton pri{teva med ideolo{ke tokove v medvojnem obdobju vzhodno- (in srednje-) evropskih dr`av komunizem, 25 Glej tudi F. L. Lend-vai, K vpra{anju o srednji Evropi: zgodovinske regije v Evropi, str. 873. 26 A. [najdarek, C. Mazurowa–Chateau, La nouvelle Europe centrale, str. 12 in 13. 27 R. J. Crampton, Eastern Europe in the Twentieth Century, str. 52. 28 C. Gy. Kiss, Ubi Leones, str. 157. 29 V prispevku Neprik-ladnost nacije-dr`ave za srednju Europu. CIVILIZACIJA KULTOV 37 Mitja Velikonja 30 Ibid., str. 152-176. 31 Znano je geslo Slova{ka Slovakom, Palestina @idom, Donava za ^ehe. 32 Razlaga tu sledi predvsem prispevku J. K. Hoenscha, Slovakia: “One God, One People, One Party!” – The Development, Aim, and Failure of Political Catholicism. 33 R. J. Crampton, ibid., str. 92 in 93. fa{izem in antisemitizem,30 ki so jih uresni~evale njim pripada-jo~e organizacije in stranke. Med poljskimi nacionalisti so bili antisemitizem, strah pred nem{kimi pritiski in nezaupanje do doma~ega plemstva (`lahte) mo~ni `e pred 1. svetovno vojno. Odnose med Poljsko in ^e{koslova{ko je obremenjevalo vpra-{anje mejnega mesta Te{in. Na Slova{kem so se med vojnama desno orientirani zbirali okoli gesel kot En Bog, en narod, ena stranka ali Slova{ka Slovakom; nacionalisti~nih ideologemov zemlje in krvi; in stranke, ki sta jo vodila katoli{ka duhovnika (najprej Andrej Hlinka in potem Jozef Tiso). Med njimi je vladalo proti`idovsko in proti~e{ko razpolo`enje;31 1923. leta pa je bila ustanovljena katoli{ko usmerjena paravoja{ka organizacija Rodobrana, kasneje pa {e fa{isti~na Hlinkova garda. Po Tisovi zgodovinski ideologiji je slova{ki narod dobil posebno vlogo v bo`jem planu, misijo za vse Slovane: Slovaki – seveda pod vodstvom katoli{ke cerkve – naj bi utrli pot ~istemu slovanstvu v sferah politike, etike, religije in kulture.32 V ogrskem delu dvojne monarhije je sprva prihajalo do kulturne, kasneje pa do vse mo~nej{e politi~ne mad`arizacije. V obdobju dveh let (1918-1920) so dr`avo pretresle tri revolucije: najprej demokratska pod vodstvom liberalnega centra; potem bolj{evi{ka, katere rde~i teror so spremljala {e razdejanja zaradi bojev z Romuni in ^ehi zaradi Slova{ke; in potem {e desna kontrarevolucija admirala Hortyja, ki je prinesla {e beli teror. Naslednji {ok za dr`avo je bila trianonska konferenca junija 1920, ko je kar tretjina Mad`arov ostala izven meja dr`ave, le-ta pa je bila skr~ena na vsega 32 odstotkov starega zgodovinskega kraljestva. Hortyjev re`im v medvojni Mad`arski je bil antiko-munisti~no in antisemitsko naravnan ter nacionalisti~en. Pojavil se je celo nejasen koncept mad`arizma, ki je vklju~eval idejo o Karpatsko-Donavski veliki domovini kot tretji najmo~nej{i sili sveta (poleg nem{kega rajha in japonskega cesarstva na vzho-du).33 Fa{isti so organizirali svoje oddelke, imenovane Streli~asti kri`i. V medvojni Romuniji je prihajalo do etni~nih konfliktov med Romuni in mo~nimi manj{inskimi skupinami. Desnica jih je {e pod`igala z idejami o romunskem duhu in romunski nadarjenosti. Dr`ava je pre`ivljala zelo nemirni desetletji: 1928. leta je pri{lo celo do poskusa mar{a na Bukare{to v Mussolini-jevem stilu. V Romuniji je pognalo med vsemi obravnavanimi dr`avami najmo~nej{e fa{isti~no gibanje. Njegov pobudnik je bil terorist Corneliu Zelia Codreanu, ustanovitelj Lige nadangela Mihaela (kasnej{e @elezne garde). Ime je dobila po tem, ko se je Codreanuju prikazal nadangel Mihael in mu naro~il, naj romunsko ljudstvo povede v novo dobo harmonije in ~istosti. Ta skrajno nacionalisti~na organizacija ni bila znana le zaradi {ovinizma, antisemitizma, antikomunizma in privr`enosti 38 CIVILIZACIJA KULTOV Mitologija Srednje Evrope pravoslavju, ampak tudi zaradi obskurnih ritualov, magije in kultov smrti, krvi in samo`rtvovanja. Za srednjo Evropo je bil v preteklosti zna~ilen po eni strani razmeroma visok dele` `idovskega prebivalstva, po drugi pa mo~an antisemitizem. Po prihodu nacistov na oblast v Nem~iji so se srednjeevropski antisemiti {e opogumili; mnoge dr`ave so uvedle proti`idovsko zakonodajo. Med Poljaki je bil antisemitizem raz{irjen `e pred 1. svetovno vojno, med vojnama pa tudi med mladino in intelektualci: pojavljale so se celo ideje o njihovi kolektivni preselitvi. Desni~arski politik Roman Dmowski je rohnel zoper `idovsko-prostozidarski liberalizem. Hortyjev re`im je obto`eval @ide zvez s komunisti med revolucijo in izpostavljal `idovsko poreklo njenih voditeljev, tudi Bele Kuna. Oblast je uporabljala tudi v mnogih drugih dr`avah tedaj pogost ukrep, namre~ numerus clausus za @ide, ki so se vpisovali na univerze, in za dolo~ene poklice. Romunska vlada je `e v drugi polovici prej{njega stoletja uvedla antisemitske ukrepe, nestrpnost do @idov pa se je – kot v sosednji Bolgariji – nadaljevala tudi med vojnama. Do proti`idovskega razpolo-`enja je prihajalo tudi na ^e{koslova{kem in na Hrva{kem. Med drugo svetovno vojno so k nacisti~nemu uni~evanju srednjeevropskih @idov precej pripomogli doma~i voja{ki in ideolo{ki zavezniki nacistov. Leta 1968 so Sovjeti skupaj z zavezniki v {iroki propagandni akciji zoper dogajanja na ^e{koslova{kem posebej obto`evali tamkaj{nje @ide, ~e{ da tvorijo samo jedro ~e{koslova{kega odklona.34 Istega leta so poljske oblasti z univerze “po~istile” okoli 20.000 `idovskih ali neodvisnih intelektualcev. Antisemitski predsodki so `ivi tudi v Avstriji. Med parlamentarnimi volitvami leta 1970 je – zaradi napovedi, da bi utegnil zmagati socialist Bruno Kreisky – Avstrijska ljudska stranka spro`ila kampanjo, v kateri je svojega kandidata propagirala kot pravega Avstrijca. Proti`idovsko propagando je bilo mogo~e opaziti med prvimi demokrati~nimi volitvami po padcu komunizma v Romuniji, na Mad`arskem in na Poljskem, kjer so npr. vlado Mazowieckega obto`ili, da ima med svojimi ~lani skritega @ida.35 Proti`idovsko razpolo`enje torej ostaja, ~eprav je srednja Evropa sedaj prak-ti~no Judenfrei: govorimo lahko o “antisemitizmu brez @idov”. @idje so bili torej zares zdru`ujo~a prvina v srednji Evropi 20. stoletja, vendar ne le zaradi njihovega kozmopolitskega kulturnega in politi~nega pe~ata, ki so ga tam pustili. Prav antisemitizem je bil namre~ pogosto edina skupna, povezovalna to~ka mnogih nacionalisti~nih gibanj v tem delu sveta. Druga~e re~eno, zdru`evali so tudi oz. predvsem nestrpnost in sovra{tvo nacionalnih desnic v vseh de`elah, kjer so bivali. Dalje, v srednjeevropskih dr`avah je pogosto prihajalo do mitiziranja nacionalne identitete. Voditelj mad`arskih fa{istov 34 Posebno so {e krivili Eduarda Golstuckerja, predsednika zveze ~e{koslova{kih pisateljev. Glej A. [najdarek, C. Mazurowa-Chateau, ibid., str. 282. 35 J. J. Wiatr, ibid., str. 420. CIVILIZACIJA KULTOV 39 Mitja Velikonja 36 R. J. Crampton., ibid., str. 162-165. Szalasi je bil npr. prepri~an o misti~ni zvezi med Mad`ari sedanjih, preteklih in prihodnjih generacij. Njegov romunski sodobnik Codreanu je trdil, da narod ni le skupek `ivih organizmov, saj vklju~uje tudi du{e in kosti mrtvih. Za razliko od 19. stoletja, ko si je svetovljanska romunska bur`oazija – sicer neuspe{no – prizadevala ustvariti iz Bukare{te novi Pariz, pa so generacije po 1918. iskale in na{le zglede v prvobitnih, nepokvarjenih kme~kih tradicijah.36 Nacionalne in politi~ne mitologije srednjeevropskih narodov so se pogosto sklicevale tako na izro~ilo prevladujo~e cerkve kot na boga, npr. med vojnama na Slova{kem (Za Boga in za Mitologija Srednje Evrope narod). Codreanu je izjavil, da so Romuni bo`ji otroci, ki jih blagoslavja pravoslavna cerkev. V ustavi Tisove Slova{ke je bilo zapisano, da je bila ustvarjena po bo`ji volji; v poljski iz leta 1935 pa, da predsednik ni odgovoren le pred sejmom, ampak tudi pred Bogom in Zgodovino. Situacija na Poljskem je speci-fi~na: med cerkvijo in dr`avo so se spletle mo~ne vezi `e od 10. stoletja dalje. Katoli{ka cerkev je v vsej novej{i zgodovini – druga~e kot npr. na Mad`arskem ali ^e{kem – vneto sodelovala v boju z mo~nimi sosedi in pri krepitvi narodne zavesti. V 80. letih tega stoletja je bila integralni del poljskega politi~nega sistema, celo eden od glavnih centrov politi~nega `ivljenja.37 Po padcu komunizma pa si prizadeva stopiti na prizori{~e kot politi~na sila, zlasti s sklicevanjem na moralno prenovo in pretekle zasluge. Podobno tudi ~e{ki katoliki govorijo o desetletju duhovne prenove. In nenazadnje: tudi na kulturnem podro~ju je ob prevladu-jo~i kozmopolitski in humanisti~ni orientaciji obstajala tudi avtoritarna, “narodnja{ka” kulturna dr`a in produkcija. Tako v srednji Evropi kot v Sloveniji je bila narodobudni{ka romantika do konca 19. stoletja prevladujo~a, {e dale~ v 20. stoletju pa enakovredna in vzporedna smer.38 Kot sem `e omenil, je pri vseh srednjeevropskih literaturah prihajalo tudi do nekriti~nega glorificiranja habsbur{kih vladarjev. Skratka, vse to dokazuje misel Petra Vodopivca, da je zgodovina – zaznamovana z nacionalno nestrpnostjo in ekskluzivnostjo, medsebojnim obra-~unavanjem in uni~evanjem – v razpravi o srednji Evropi prej v svarilo kot v oporo in pomo~.39 Na teh prostorih je redno prihajalo do {tevilnih bole~ih, travmati~nih prehodov in epizod, ne pa izklju~no do samoumevnih mirnih revolucij normalnosti. Toda, kot ka`e, vsa ta zgodovinska dejstva ne vplivajo kaj dosti na mitsko samodojemanje srednjeevropskih dr`av. 37 H. Lisicka, The Role of Roman Catholic Church in the Political System of the Polish People’s Republic in the 1980’s, str. 151, 156 in 159. V programu sindikata Solidarnost iz leta 1985 je dru`bena doktrina Rimsko-katoli{ke cerkve omenjena `e v prvem odstavku; bila naj bi tudi najvi{ja moralna avtoriteta v dr`avi. Glej str. 162 in 163. 38 L. Kreft, Estetika in poslanstvo, str. 44. 39 Ibid., str. 12. 40 Mythologies, str. 156. 6. Prav na primeru bajeslovnih imaginarijev srednjeevropskih narodov lahko potrdimo Barthesovo prepri~anje, da je mitologija sogla{anje s svetom, toda ne s takim, kot je, ampak s tak{nim, kakr{en te`i postati40. Pestrost obravnavanega bloka prav ni~esar ne pove o dejanskih odnosih znotraj njega, ki so (bili) dale~ od sedanjih paseisti~nih reminiscenc, prav tako pa ni nobeno jamstvo za so`itje. Zakaj je torej tako mitsko samo-predstavljanje problemati~no? Predvsem zato, ker srednjeevrop-stvo predpostavlja kot nekaj danega in hkrati dokon~nega, nekaj, kar pridobimo `e s svojim bitjem in `itjem na tem kulturno, politi~no in seveda geografsko te`ko opredeljivem ozemlju. Tako naj nacionalne biti njegovih narodov ne bi obliko- CIVILIZACIJA KULTOV 41 Mitja Velikonja 41 Glej tudi ~lanek R. vali ~asti in krvi `ejni vojskovodje, veliki politiki, ampak “ljudje Pavi}a Razlozi za duha”, kulturniki, umetniki, misleci. Minit7t e1 l.europu, str. 70 Avtohtona polikulturnost, svetovljanskost, tolerantnost, omikanost, sobivanje razli~nosti, strpnost v medsebojnih odnosih itn., skratka srednjeevropskost, pa seveda ne more biti nekaj, kar imamo `e po sebi oz. v sebi, temve~ je stvar, ki jo je treba vedno znova pridobivati. Ne gre za nespremenljivo, inherentno lastnost, ampak za dr`o, ki lahko pre`ivi le v sosledju dose`enih kompromisov, usklajevanj, dogovorov; in pripravljenosti zanje in nanje. Zglede simbioze razli~nih kultur, nacionalnosti in veroizpovedi lahko najdemo tudi drugod po svetu, nenazadnje celo – do nedavnega – na sedaj tako hudo klevetanem Balkanu. Srednjeevropska dejanskost si mora nehati nostalgi~no izmi{ljati prednosti izgubljene zlate dobe, nehati mora obnavljati pre`ivelo v stalnih prehodnih ~asih in varljive zgodbe o kulturni odli~nosti ter se zazreti v kooperativno prihodnost.41 Kulturnost seveda ni cilj, ampak pot do njega. In tu je glavna razlika in prilo`nost, po kateri in v kateri se srednjeevropske de`ele lahko odslej lo~ijo od svojih sosed in sodobnic, ki probleme re{ujejo na bolj ali manj nasilen oz. hegemonisti~en na~in. LITERATURA BARTHES, R. (1963): Mythologies, Vintage, London. BU^AR, F. (1991): Srednja Evropa – mit ali stvarnost, v zborniku: Srednja Evropa, MK, Ljubljana, str. 55-65. GRIFITH, Willian E. (ur.) (1989): Central and Eastern Europe: The Opening CurtainWestview Press, San Francisco in London. CRAMPTON, R. J. (1994): Eastern Europe In The Twentieth Century, Routhledge, London and New York. ELIADE, M. (1970): Mit i stvarnost, Matica Hrvatska, Zagreb. FOUGEYROLLANS, P. (1985): Les metamorphoses de la crise (Racismes et revolutions au XXe siecle), Hachette, Pariz. GONCZ, A. (1993): Politika in literatura: Politika v literaturi in literatura v politiki, Nova revija, Ljubljana, 132/1993, str. 404-412. Pogovor Adama Michnika z Vaclavom Havlom, Pre~udovito obdobje post-komunizma, Nova revija, Ljubljana, 121- 122/1992, str. 598-617. HEIMANN, G. (1988): Neprikladnost dr`ave – nacije za srednju Evropu, Socializam u svetu, Beograd, 64-66/1988, str. 217-219. HOENSCH, JORG K. (1987): Slovakia: »One God, One People, One Party!« – The Development, Aim, And Failure Of Political Catholicism, v zborniku: Catolics, The State, And The European Radical Right, 1919-1945, Social Science Monographs, Boulder, str. 158-181. KER[EVAN, M. (1993): L’ ambivalence dans la revitalisation religieuse dans les societes post-socialistes, Social Compas, 1/1993, str. 123-133. KISS, Csaba, GY. (1991): Ubi Leones, v zborniku: Srednja Evropa, MK, Ljubljana, str. 151-160. KOLAKOWSKI, L. (1989): Prisutnost mita, Pe~at, Beograd. KONRAD, G. (1987): Antipolitika Srednjeevropske meditacije, KRT, Ljubljana. 42 CIVILIZACIJA KULTOV Mitologija Srednje Evrope KOS, J. (1991): Srednja Evropa kot literarnozgodovinski problem, v zborniku: Srednja Evropa, MK, Ljubljana. str. 41-53. KREFT, L. (1994): Estetika in poslanstvo, ZPS, Ljubljana. KUNDERA, M. (1984): Tragedija srednje Evrope, Nova revija, Ljubljana, 30/1984, str. 3456-3468. LENDVAI, FERENC L. (1992): K vpra{anju o srednji Evropi: Zgodovinske religije v Evropi, Nova revija, Ljubljana, 123-124/1992, str. 869-876. LISICKA, H. (1992): The Role Of Roman Catholic Church In The Political System Of The Polish People’s Republic In The 1980’s, v zborniku: The Protracted Death-Agony Of Real Socialism, Institute of Political Studies, Polish Academy of Sciences, Var{ava, str. 151-166. MASTNAK, T. (1992): Vzhodno od raja, Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana. McNEILL, WILLIAM H. (1986): Mythistory And Other Essays, The University of Chicago Press, Chicago and London. MELETINSKI, E. M.: Poetika mita, Nolit, Beograd. MITTERAUER, M. (1990): Jubileji in zgodovinska zavest, v zborniku: Vsi Tukididovi mo`je, KRT, Ljubljana, str. 179-196. MOJZES, P. (1994): Yugoslavian Inferno (Ethnoreligious Warfare In The Balkans), Continuum, New York. OGRIS, G., LAY, M., TO[, N. (1995): Novi nacionalizem na vzhodu in zahodu, Slovenija in Avstrija – prvi rezultati, Teorija in praksa, Ljubljana, 1-2/1995, str. 20-31. PAVI], R. (1990): Razlozi za Mitteleuropu, Kulturni radnik, Zagreb, 4/1990, str. 55-75. ROVAN, J. (1992): Evropa domovin ali Evropska nacija?, Nova revija, Ljubljana, 123-124/1992, str. 882-888. SALMAN, H. (1992): Identiteta srednjeevropejca, Nova revija, Ljubljana, 123- 124/1992, str. 877-881. SCHOPFLIN, G. (1993): Konservativna Politika in konservativni dejavniki v postkomunisti~nih dru`bah, Nova revija, Ljubljana, 133/1993, str. 515-524. STOJKOVI], B. (1993): Evropski kulturni identitet, Prosveta, Ni{, Zavod za prou~avanje kulturnog razvitka, Beograd. STRASSOLDO, R. (1991): Meje in sistemi, v zborniku: Srednja Evropa, MK, Ljubljana, str. 171-193. [NAJDAREK, A., MAZUROWA-CHATEAU, C. (1986): La nouvelle Europe centrale, Imprimerie nationale, Pariz. TOMA[I], D. (1990): Osebnost in kultura v vzhodnoevropski politiki, Nova revija, Ljubljana, 93-94/1990, str. 176-199. VODOPIVEC, P. (1991): Srednja Evropa je, srednje Evrope ni, v zborniku: Srednja Evropa, MK, Ljubljana, str. 5-13. Srednja Evropa, nekdanja Jugoslavija in Balkan: Novi ali stari nacionalizem?, Glasnik Slovenske Matice, Ljubljana, 1-2/1993, str. 1-14. WIATR, JERZY J. (1991): Ali bo v vzhodni in srednji Evropi zmagala demokracija?, Teorija in praksa, Ljubljana, 3-4/1991, str. 416-422. CIVILIZACIJA KULTOV 43 Mitja Velikonja 44 CIVILIZACIJA KULTOV F/-/ t. L--' J-St ?^ž\ ¦ >"^3 l~2L—- i s q). McCulloch in Pitts sta pokazala, da je možno vse, kar lahko izèrpno in nedvoumno opišemo, realizirati z ustrezno konèno nevronsko mrežo. Pojem Turingovega stroja tako gleda v dve smeri - k nevronski mreži, ki je sestavljena iz velikega števila med seboj povezanih nevronov, in k raèunalniku, ki lahko realizira vse tiste procese, ki jih lahko nedvoumno opišemo. Ta dva pogleda nista bila vedno enako moèno zastopana in dejansko kažeta na dva pristopa, o katerih bo govor v nadaljevanju. KOGNITIVIZEM Dosežki, ki smo jih omenili, so sicer odprli vrata novemu pogledu, vendar sami po sebi še ne nudijo teorije, ki bi razla- 104 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivizem in konekcionizem – dva pristopa v kognitivni znanosti gala naravo duha. Filozofski poskus, da bi razlo`ili kriti~en del, tj. na~in, na katerega prepoznavamo in razvr{~amo mentalna stanja, predstavlja funkcionalisti~na teorija duha. Funkcionalizem je filozofska teorija, po kateri du{evna (mentalna) stanja razvr{~amo glede na njihovo funkcionalno vlogo, ki dejansko predstavlja njihovo vzro~no vlogo. Vsako mentalno stanje in proces ima svojo vzro~no vlogo znotraj sklopa vzro~nih relacij. Te vklju~ujejo vzro~ne dra`ljaje iz okolice organizma, medsebojne vzro~ne relacije z drugimi mentalnimi stanji in procesi v organizmu, in vzro~ne u~inke, ki se ka`ejo v obna{anju. Pomembni trditvi, ki sledita iz funkcionalisti~nega pristopa, sta: 1. mentalna stanja imajo vzro~no vlogo, 2. dolo~anje mentalnih stanj in procesov ni odvisno od materialne realizacije (nevrofiziolo{kih stanj in procesov). S prvo trditvijo se funkcionalisti odmikajo od behavioristi~-nega stali{~a, po katerem se razlaga zvede izklju~no na dra-`ljaje iz neposredne okolice (vzro~ni vhodni podatki) in na obna{anje (vzro~ni izhodni podatki). Omogo~a jim razlago, v kateri se sklicujejo na mentalna stanja, kot so prepri~anja, `elje, namere itd. S tem zadr`ijo zdravorazumske pojme in jih sku{ajo umestiti v nov znanstven okvir. Druga trditev pa pomeni, da ne sprejemajo teorije identitete, po kateri tipsko izena~ujemo mentalna in nevrofiziolo{ka stanja. Nevrofiziolo{ka raven ni ustrezna raven za dolo~anje funkcionalne organizacije organizma, saj tipe mentalnih stanj razvr{~amo na osnovi njihovih vzro~nih vlog in ne na osnovi njihovega fizi~nega primerjanja. Za primer funkcionalisti velikokrat omenjajo bole~ino. Da bi za neko mentalno stanje lahko rekli, da je bole~ina, je dovolj, da dolo~imo njegovo vzro~no vlogo, ki je izogibanje ali odstranitev izvora po{kodbe organizma. Pri tem bole~ino pojmujemo kot bole~ino zato, ker ima tako funkcionalno vlogo, ne pa zaradi nepoznanega nevralnega stanja. Za funk-cionaliste so posamezna mentalna stanja, ki imajo isto vzro~no vlogo, le primerki dolo~enega tipa mentalnega stanja. Isti tip je tako lahko implementiran v razli~nih nevralnih stanjih. Teoretske postavke funkcionalizma so vodile k novemu metodolo{kemu pristopu v psihologiji, h kognitivizmu, ki je nekak{no jedro kognitivne znanosti in je prevladoval do vzpona konekcionizma konec osemdesetih let. Kognitivisti~ni pristop temelji na tehle predpostavkah: 1. Za razlago obna{anja organizma je potreben notranji kognitivni sistem, ki posreduje med vhodnimi podatki iz okolice in izhodnimi podatki iz organizma (tj. obna{anjem). KOGNITIVNA ZNANOST 105 Olga Marki~ 2. Funkcija kognitivnega sistema je obdelovanje informacij kot simbolne komputacije nad mentalnimi reprezentacijami. Osnovni pojem je pojem mentalne reprezentacije. Kognitivni znanstvenik namre~ meni, da vsako inteligentno obna{anje predpostavlja zmo`nost ustrezne predstavitve sveta in da razlaga obna{anja brez te predpostavke ni mogo~a. Po analogiji z ra~u-nalnikom naredi kognitivist {e naslednji korak. Postavi hipotezo, da so te reprezentacije fizi~no realizirane v obliki simbolne kode v mo`ganih, tako kot so v stroju. S simbolno komputacijo re{uje problem, kako pokazati, da so mentalna stanja (prepri~a-nje, `elja, namera...) ne samo fizi~no mogo~a, ampak tudi dejansko povzro~ajo obna{anje. Simbol ima namre~ tako fizi~ne kot semanti~ne (pomenske) vrednosti in komputacije so operacije na simbolih, ki so omejene s temi semanti~nimi vrednostmi. Vemo, da digitalni ra~unalnik deluje le glede na fizi~no obliko simbolov in da nima dostopa do njihovih semanti~nih vrednosti. Kljub temu so operacije omejene s semantiko, kajti vsako pomensko razliko, ki je pomembna za program, programer zakodira v sintaksi simbolnega jezika. Pravimo, da v ra~unalniku sintaksa zrcali semantiko. Kognitivizem trdi, da nam taka vzporednost ka`e, kako je inteligenca fizi~no mogo~a, in postavlja hipotezo o ra~u-nalniku kot mehanskem modelu misli. Najbolj znana zagovornika hipoteze o fizi~nem simbolnem sistemu sta Simon in Newell, ki sta te teoretske postavke in rezultate, ki sta jih dobila s psiholo{-kimi eksperimenti, uporabila v razli~nih ra~unalni{kih modelih mi{ljenja (npr. program “Human Problem Solver”, 1972). Za pravilno razumevanje analogije med ra~unalnikom in duhom je pomembno, da ugotovimo, na kateri ravni je hipoteza postavljena. Kognitivisti govore o treh ravneh opisa duha/mo`-ganov: semanti~ni, sintakti~ni in ravni strukturalne arhitekture. Za razlago delovanja duha sta pomembni semanti~na in sintak-ti~na raven, saj duh predstavlja mno`ico mentalnih reprezenta-cij, nad katerimi potekajo sintakti~no dolo~ene reprezentacije. Raven strukturalne arhitekture, raven mo`ganov, po mnenju kognitivistov ni pomembna za psiholo{ko razlago in je domena nevroznanosti. Tudi ~e bi lahko odprli glavo in pogledali v mo`gane, v njih ne bi na{li majhnih simbolov. Kajti ~eprav je sintakti~na raven fizi~no realizirana, je ne moremo reducirati na fizi~no raven. Namesto o redukciji kognitivisti govore o implementaciji, podobno kot je ra~unalni{ki program implementiran v strojni opremi. Kognitivizem tako poleg ravni fizike in nevrobiologije postavlja {e dve posebni ravni – sintakti~no in semanti~no ali reprezentacijsko, ki ju ne moremo reducirati. Iskanje ustreznih psiholo{kih razlag je podobno iskanju ustreznih programov, ki jih duh/mo`gani izvaja. Psihologijo torej zanima raven funkcionalne in ne strukturalne arhitekture. 106 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivizem in konekcionizem – dva pristopa v kognitivni znanosti Analogija med ra~unalnikom in duhom je koristna tudi zato, ker omogo~a empiri~no preverjanje resni~nosti psiholo{kih teorij. Temeljni kriterij za sprejetje ali zavrnitev hipotez je mo`nost njene ra~unalni{ke realizacije, izdelave modela. Prav zato je umetna inteligenca, veja ra~unalni{tva, ki se ukvarja z vpra{anjem, kako konstruirati (programirati) stroj, da bo kazal inteligentno obna{anje, ena osrednjih disciplin kognitivne znanosti. Raziskovanja so prinesla zanimive rezultate, tako na tehni~nem podro~ju, kjer ni bil cilj modeliranje spoznavnih funkcij (npr. ekspertni sistemi, roboti, program za igranje {aha), kot tudi pri izdelavi kognitivnih modelov (npr. re{evanje problemov, vizualno procesiranje). Po za~etnih obetajo~ih rezultatih in optimisti~nih napovedih pa je umetna inteligenca za{la v te`ave. Programi, zasnovani kot eksplicitna mno`ica navodil za manipuliranje s simboli, so se izkazali za preve~ toge. Klasi~ni simbolni modeli, ki so se dokaj dobro izkazali pri modeliranju vi{jih miselnih procesov, so le slabo pokrivali take spoznavne funkcije, kot so prepoznavanje vidnih ali slu{nih vzorcev, kategorizacija in gibanje v prostoru. Kriza, ki je zajela umetno inteligenco, je spodbudila iskanje druga~nih re{itev. Nekateri so ostali pri simbolnih modelih, a so jih sku{ali na razli~ne na~ine (npr. z dodajanjem ute`nih parametrov k pravilom) narediti bolj pro`ne. V sredini osemdesetih let pa se je za~el uveljavljati raziskovalni pristop, ki je za zgled jemal delovanje mo`ganov in ~rpal iz za~etnega raziskovanja nevronskih mre`. KONEKCIONIZEM Konekcionisti~ni pristop (nevronske mre`e, paralelno dis-tribuirano procesiranje) so navdihnila spoznanja nevroznanosti o mo`ganih in ti modeli vklju~ujejo pomembne zna~ilnosti mo`ganske arhitekture. Pri tem se ne ukvarjajo podrobno z delovanjem nevrona in nevronskih procesov, temve~ sku{ajo zajeti delovanje mo`ganov na bolj abstraktni ravni. Za~etnika takih raziskovanj sta `e omenjena McCulloch in Pitts. V 60-tih je Rosenblatt raziskoval dvonivojske mre`e (Perceptron), ki pa so bile {e dokaj omejene v nalogah, ki so jih lahko izra~unale (npr. ra~unanje funkcije izklju~ujo~i ali je bila pretrd oreh). Z odkritjem u~nih algoritmov za ve~nivojske mre`e v 80-tih letih so bile odpravljene nekatere omejitve in s tem odprta pot hitrej{emu razvoju. Prou~evanje mre` pa tudi v vmesnem obdobju ni zamrlo, ~eprav je bilo v senci klasi~ne umetne inteligence. Naj omenimo le avtoasociativne mre`e Kohonena in Hopfieldov vnos idej s podro~ja fizike, predvsem statisti~ne mehanike. KOGNITIVNA ZNANOST 107 Olga Marki~ Osnovna zna~ilnost konekcionisti~nega modela je, da je sestavljen iz preprostih, neinteligentnih enot (idealizirani nevroni), ki so medsebojno povezane. Vsaka enota ima dolo~eno akti-vacijsko vrednost, ki jo preko vezi, ki so razli~no mo~ne, posreduje drugim enotam in s tem pripomore k pove~anju ali zmanj-{anju vrednosti teh drugih enot. Cel proces se odvija vzporedno in ne potrebuje nobenega osrednjega dela za nadzor. Konekcionisti~ni modeli (mre`e) imajo lahko razli~ne arhitekture. Lo~imo jih glede na topologijo – koliko nivojev imajo (edega, dva ali ve~) in kako so enote med seboj povezane (enosmerno ali dvosmerno), glede na to, katero funkcijo akti-vacije in katero izhodno funkcijo izberemo in glede na izbiro u~nega pravila. S pomo~jo u~nega pravila sistem postopno spreminja mo~ povezav. Proces u~enja lahko poteka nenadzorovano ali pa nadzorovano. V prvi skupini so najbolj raz{irjeni algoritmi u~enja, ki temeljijo na pravilu, ki ga je za u~enje `e leta 1949 predlagal D. Hebb. Po tem pravilu se med dvema enotama, ki sta isto~asno aktivni, pove~a mo~ povezave, v vseh drugih primerih pa se zmanj{a. Na ta na~in se sistem samoorganizira. V drugo skupino spadajo delta pravila. U~ni primeri so tu podani z vhodnimi vzorci in pravilnimi izhodnimi vzorci. U~enje poteka tako, da se v vsakem koraku izra~una izhod pri danem vhodu in razlika med dejanskim izhodom in `eljenim izhodom. Ute`i povezav se potem zmanj{ajo ali pove~ajo sorazmerno z razliko. Natan~neje se o mo`nih konfiguracijah konekcionisti~nih sistemov lahko pou~imo v knjigi Rumelharta, McClellanda in PDP skupine raziskovalcev (1986), ki je postala nekak{na biblija konekcionisti~nega modeliranja, v sloven{~ini pa npr. v knjigi dr. Dobnikarja (1990). Tu si bomo ogledali le primer, kako trinivojska mre`a izra~unava funkcijo izklju~ujo~i ali. Z izhodni nivo 1X X1 skriti nivo AC -1 -1^~ ? B prag = 0.5 1 -1 vhodni nivo C ^ / XY Slika 1: Trinivojska mre`a za “izklju~ujo~i ali” 108 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivizem in konekcionizem – dva pristopa v kognitivni znanosti XY vhod v A vhod v B AB Z 0 O Oxl+Ox(-l)=0 Ox(-l)+Oxl=0 O O 0x1+0x1=0 1 0 lxl+0x(-l)=l lx(-l)+0xl=-l 1 0 1x1+0x1=1 0 1 0xl+lx(-l)=-l 0x(-l)+lxl=l 0 1 0x1+1x1=1 1 1 lxl+lx(-l)=0 lx(-l)+lxl=0 0 0 0x1+0x1=0 Pri na~rtovanju konekcionisti~nega modela ne za~enjamo s simboli in pravili, ampak s preprostimi komponentami, ki so med seboj dinami~no povezane. Vsaka enota deluje le v svojem lokalnem okolju, a vendar prihaja do neke vrste globalnega sodelovanja. To se pojavi spontano, takrat, ko vse sodelujo~e enote dose`ejo medsebojno zadovoljivo stanje. Prehod od lokalnih pravil do globalne usklajenosti in s tem pojav novih globalnih lastnosti je glavna zna~ilnost dinami~nih mre`. Celoten proces poteka od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol kot pri klasi~nih modelih. Kadar na~rtujemo konekcionisti~no mre`o kot kognitivni model, moramo predstaviti pojme, ki so pomembni za to podro~je. To lahko naredimo na dva na~ina. Tako, da vsaki enoti pripi{emo en pojem ali pa da je reprezentacija vsakega pojma porazdeljena po ve~ enotah. Pri mre`ah s porazdeljenimi reprezentacijami enote predstavljajo entitete, ki jih le te`ko opi{emo v naravnem jeziku, in predstavljajo nekak{ne mikro-zna~ilnosti. [ele vzorcu kot celoti lahko pripi{emo pomen. Take reprezentacije so torej holisti~ne in odvisne od vsakokratnega konteksta, saj so prilagoditev sistema na zahteve okolja in so neposredna posledica u~enja. Odslikujejo nalogo in podatke, na da bi bil za to potreben zunanji nadzor. Posledica tega je, da imajo taki modeli nekatere lastnosti, ki jih lahko najdemo tudi pri ~loveku, ne pa pri klasi~nem modelu. Tako na primer po{kodba nekaj enot ali vezi v splo{nem {e ne pomeni resnej{e ovire za delovanje sistema, medtem ko izguba elementa v kla-si~nem modelu pomeni izgubo celotne informacije, ki jo je ta element nosil. Druga taka lastnost je posplo{evanje. Model, ki se je nau~il dolo~ene naloge, bo na nov primer s tega podro~ja odgovoril v skladu z znanjem, ki je implicitno spravljeno v povezavah. Novi vhodni vzorec bo uporabil obstoje~e vezi in z njihovo pomo~jo sestavil nov odgovor. To dejstvo lahko uporabimo tudi pri modeliranju spomina, kjer je mogo~e, da sistem samo iz delnega vzorca ponovno sestavi celoto. Omenjene zna~ilnosti konekcionisti~nih sistemov so ugodne predvsem za modeliranje spoznavnih procesov, ki temeljijo na prepoznavanju vzorcev, za u~enje s pomo~jo primerov, za u~enje ve{~in, torej povsod tam, kjer ne moremo natan~no podati pravil in opisati postopka. Posledica tega je, da je KOGNITIVNA ZNANOST 109 Olga Marki~ namesto reševanja problemov in logiènega sklepanja paradig-matsko raziskovanje postalo prepoznavanje vzorcev in uèenje. KONEKCIONIZEM, KOGNITIVIZEM IN NEVROZNANOST Kot smo že omenili, se je za opisani naèin modeliranja uveljavilo veè izrazov. Izraz nevronska mreža že z imenom opozarja na podobnost z možgani in velikokrat nevronske mreže res služijo modeliranju posameznih funkcionalnih delov možganov (npr. vizualni korteks). Èe s svojimi raziskavami ostajajo neposredno pri možganih in se pri tem ne spušèajo v teoretiziranje, ki bi presegalo strukturalno modeliranje, ostajajo na podroèju nevroznanosti. V psihološki in filozofski literaturi pa najveèkrat sreèamo izraz konekcionizem, ki je vèasih ime za naèin modeliranja (ime izhaja iz angleške besede connection - povezava), vèasih pa oznaèuje nov pristop k razlagi kognitivnih fenomenov. Ob tem se postavlja vprašanje, v kakšnem odnosu je konekcionizem do drugih takih poskusov, na eni strani do kognitivizma in klasiènih simbolnih modelov in na drugi do nevroznanosti. Shematsko bi kognitivne teorije razdelili takole: kognitivna teorija / \ realnost eliminativizem mentalnega / \ homogena nehomogena / \ konekcionizem kognitivizem / \ združljiv s simbolni model simbolnim je le približek modelom zunanji simbolni sistem Pri oblikovanju kognitivne teorije moramo najprej zavzeti stališèe do realnosti mentalnih stanj in procesov. Na eni strani imamo eliminativistiène teorije, ki pravijo, da so naša psihološka stanja (preprièanja, namere,...) prazna, da se ne nanašajo na niè (npr. izraz “boleèina” je prazen, tako kot izraz “èarovnica”). Eliminativistièni materialist trdi, da raziskovanja v nevroznanosti niso pokazala ujemanja med procesi v možganih in mentalnimi procesi. To je po njegovem mnenju razlog, da nadomestimo 110 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivizem in konekcionizem – dva pristopa v kognitivni znanosti mentalisti~ni besednjak z govorom o stanjih mo`ganov, in v ta namen predlaga razvoj znanstvene psihologije, ki se ne bo naslanjala na intencionalisti~no zdravorazumsko psihologijo. Dandanes najbolj znana zagovornika takega stali{~a, Paul in Patricia Churchland, menita, da je kognitivna nevroznanost naj-bolj{e upanje za razvoj znanosti o duhu. ^e je stali{~e elimi-nativisti~nega materializma pravilno, potem moramo vse mo~i v kognitivni znanosti usmeriti na nevroznanost, saj lahko le ona nudi ustrezno razlago. Scenarij, po katerem se moramo odpovedati osnovnim pojmom, s pomo~jo katerih usmerjamo na{e delovanje, je sicer mo`en, a se zdi malo verjeten. Na tem mestu se ne bomo spu{~ali v natan~nej{o argumentacijo, raje si bomo pogledali, kak{ne so alternative, ~e smo realisti v pogledu mentalnega. Kognitivizem in konekcionizem sta dva razli~na pristopa, vendar ni nujno, da sta teoriji tekmici, saj imata lahko razli~ni domeni raziskovanja. Tak{no stali{~e vodi do nehomogene kognitivne teorije. Na eni strani imamo klasi~no simbolno paradigmo, ki se ukvarja s tem, kako ljudje razmi{ljamo s pomo~jo pojmov, na drugi strani pa intuicijo in ni`je spoznavne procese (zaznavanje in prepoznavanje vzorcev), ki jih lahko ustrezneje razlagamo s konekcionizmom. To se zdi na prvi pogled zelo sprejemljivo, saj se ve~ina modelov res ujema s to delitvijo. Predpostavlja pa, da je duh razvil dva razli~na sistema, enega za obravnavanje zavestnega pojmovnega mi{ljenja in enega za intuicijo. Pri tem se takoj zastavi vpra{anje, kako povezati rezultate pojmovnega mi{ljenja z vrstami intuitivnega mi{ljenja, ki ga razlaga konekcionizem. Ker na to vpra{anje zaenkrat ni zadovoljivega odgovora, poglejmo {e mo`nost, da konekcionizem in klasi~ne kognitivne teorije razlagajo isto stvar. Potem se moramo odlo~iti za eno izmed mo`nosti, ali kognitivizem ali konekcionizem. Kognitivizem kot starej{a teorija se je ~util izzvanega od konekcionizma. Najbolj iz~rpno sta v prid klasi~nih modelov argumentirala Fodor in Pylyshyn (1988). Njuna izhodi{~na teza je, da je tako kot jezik tudi misel sistemati~na in produktivna. Produktivnost se nana{a na zmo`nost, da vedno lahko proizvedemo nove stavke ali nove misli, sistemati~nost pa se nana{a na dejstvo, da ~e smo zmo`ni misliti dolo~en stavek, smo avtomati~no zmo`ni misliti {e razli~ne z njim povezane stavke. Na primer, ~e mislimo stavek “Maja ljubi Marka”, potem gotovo lahko mislimo tudi stavek “Marko ljubi Majo”. Simbolni sistem lahko zagotovi sistemati~nost in produktivnost jezika, ker privzame notranji jezik misli. Notranje reprezentacije imajo kompozicionalno sintakso in semantiko. ^e poznam pomene osnovnih gradnikov in sintakti~na pravila, po katerih jih sestavljam, potem poznam tudi pomen celote. Konekcionizem pa sistemati~nosti in produktivnosti ne more zagotoviti, saj pora- KOGNITIVNA ZNANOST 111 Olga Marki~ zdeljene reprezentacije niso sintakti~no strukturirane in tako ne omogo~ajo, da bi na njih uporabili strukturno ob~utljiva pravila. Porazdeljene reprezentacije kot vzorci v mre`ah lahko predstavljajo le prisotnost ali odsotnost lastnosti ali objektov, ne pa relacij med njimi. Po mnenju Fodorja in Pylyshyna konekcio-nisti~ni modeli zato ne morejo biti modeli duha. Lahko so le implementacija klasi~nih modelov, ki pa kot implementacija niso pomembni za kognitivno razlago. Kako lahko konekcionist odgovori Fodorju in Pylyshynu? Ena mo`nost je, da poka`e, kako je mo`no razviti simbolni sistem v konekcionisti~ni arhitekturi. Z lokalisti~no mre`o, torej tako, kjer je ena enota ena reprezentacija, je to mo`no, kot sta pokazala Tauretzky in Hinton (1988). S tem ohranimo produktivnost in sistemati~nost, ne moremo pa se otresti ugovora, da je to implementacija. Konekcionist ta ugovor sprejme, vendar hkrati izpodbija kognitivisti~no tezo, da implementacija ni pomembna za kognitivno raven. Konekcionisti~ni modeli, ki veliko bolj upo{tevajo funkcionalne lastnosti mo`ganov, lahko omejujejo razred uresni~ljivih simbolnih modelov in tako dodajo nov kriterij za ustreznost modela. Nevroznanost tako dobi selekcijsko vlogo pri oblikovanju psiholo{kih teorij. Ta strategija je {e blizu kognitivizmu, tako da se nanjo nana{a tudi ve~ina ugovorov, ki se nana{ajo na klasi~ne modele, in ne prina{a revolucionarnih sprememb. Bolj radikalen odnos do klasi~ne kognitivne znanosti ponuja pristop, ki trdi, da je za nekatere procese simbolni sistem dovolj dober pribli`ek za ~lovekov kognitivni sistem, da pa je to vendarle pribli`ek in da je natan~en opis mo`en le na podsimbolni ravni, ki ustreza konekcionisti~nim modelom. Zagovornik take usmeritve, Smolensky (1988), primerja odnos med klasi~nimi in konekcionisti~nimi modeli z odnosom med klasi~no mehaniko in kvantno fiziko, torej med makro in mikro teorijo. Raven opisa, ki je primerna za konekcionisti~ne modele, je med nevrolo{ko in pojmovno. Smolensky zanika, da bi bili konek-cionisti~ni modeli nevronski modeli, ~eprav so si sintakti~no podobni – oboje vodijo splo{ni principi kompleksnega dinami~nega sistema in podobnost med enotami in nevroni ter povezavami in sinapsami je o~itna. Ve~ja pa je razlika v semantiki, saj lahko le malo povemo o odnosu med vzorci aktivnosti nad enotami, ki predstavljajo reprezentacijo spoznavne domene, in reprezentacijami nad nevroni v mo`ganih. Podsimbolni modeli vi{jih procesov se ne morejo naslanjati na metodologijo “poglej, kako to delajo mo`-gani”, saj nas ta ne bi pripeljala dale~. Semanti~no so konek-cionisti~ni modeli bli`e pojmovni ravni kot pa nevralni. Na pojmovni ravni Smolensky lo~i dve vrsti obna{anja, zavestno uporabo pravil in intuicijo. Za prvo je zna~ilno, da izra`a znanje v taki obliki, da je splo{no dostopno in ga lahko 112 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivizem in konekcionizem – dva pristopa v kognitivni znanosti uporabljajo tudi neizku{eni ljudje. Tako zavestno delovanje pri posamezniku lahko simuliramo na navideznem stroju, imenovanem zavestni interpret pravil. Za program, ki ga predstavlja kulturno znanje, so primerne jezikovne formulacije, saj omogo-~ajo splo{nost in zanesljivost izvajanja. To podro~je, kjer ljudje zavestno in sekven~no sledijo pravilom, je mogo~e dokaj uspe{no modelirati s klasi~nimi modeli. Druga vrsta obna{anja, ki obsega intuicijo, pridobivanje ve{~in in sploh individualno znanje, pa ni odvisna od zavestne uporabe pravil. Navidezen stroj – intuitivni procesor in procesi, ki te~ejo na njem, so odgovorni za obna{anje `ivali in velik del obna{anja ~loveka, npr. zaznavanje, gibalne ve{~ine. Klasi~no modeliranje je sledilo hipotezi, da imajo tudi programi na intuitivnem procesorju podobno semantiko in sintakso kot zavestni interpret pravil. Smolensky je tak pristop zavrnil in postavil hipotezo, da je kognicija konekcionisti~ni dinami~ni proces, ki ne omogo~a popolne in natan~ne pojmovne ravni opisa. ^e je klasi~na kognitivna teorija dober pribli`ek za procese, ki zahtevajo zavestno pojmovno mi{ljenje, mora nova podsim-bolna teorija pokazati, kak{en je razvoj, ki je do tega pripeljal. Poleg tega mora {e odgovoriti na Fodorjev in Pylyshynov argument in pokazati, kako je v takem sistemu mo`no sistemati~no in produktivno obna{anje. Tako Smolensky kot drugi raziskovalci se trudijo izdelati modele, ki bi kazali te lastnosti, obeta predvsem razvoj mre`, ki s povratno povezavo omogo~ajo informacijo o predhodnem ciklu (“recurrent networks”: Elman, 1990; Pollack, 1990). Zanimivo hipotezo o tem, kako v sistemu pridemo do sis-temati~nega obna{anja, sta podala Bechtel in Abrahamsen (1991). Njun predlog je pristop, v katerem formalne simbole potegnemo iz sistema in jih postavimo v okolje. Kar obstaja znotraj sistema, niso notranje reprezentacije teh zunanjih simbolov, ampak zmo`nost sistema, da iz njih razbere informacijo in potem proizvede simbol, ki se pokorava sintakti~nim pravilom. V primeru ~loveka je tak zunanji simbolni sistem jezik. Konekcionisti~ni modeli poleg tega, da so biolo{ko bolj verjetni, zbujajo tudi upanje, da so zmo`ni odgovoriti na problem notranje intencionalnosti, ki ga klasi~ni simbolni modeli niso uspe{no re{ili in na katerega je opozarjal J. Searle z znanim miselnim eksperimentom “Kitajska soba”. ^e si zamislimo robota, ki bi bil s senzorji povezan z okoljem, potem bi notranje repre-zentacije, ki bi spontano nastale v robotu kot odgovor na robo-tovo prilagajanje in u~enje, bile povezane s svetom, bile bi o ne~em v svetu. Veliko vpra{anje, ki ga mora konekcionizem re{iti, pa je, kako lahko sistem te reprezentacije kasneje uporablja v drugih nalogah, ki niso povezane s procesom, v katerem je reprezentacija nastala. KOGNITIVNA ZNANOST 113 Olga Marki~ ZAKLJUÈEK V kognitivni znanosti danes prevladujeta predvsem dva pristopa za pojasnitev kognitivnih fenomenov, kognitivizem in konekcionizem. Znanstveniki obeh pristopov skušajo spoznavne funkcije simulirati s pomoèjo raèunalnika. Kognitivist se pri tem naslanja na formalno logiko, konekcionist pa na matematiko dinamiènih sistemov. Kognitivistova teza je, da je za razlago obnašanja potrebna posebna kognitivna raven, raven mentalnih reprezentacij. Te imajo notranjo sintaktièno strukturo in tako omogoèajo, da se semantiène lastnosti reprezentacij kažejo v sintaktiènih in s tem fiziènih lastnostih ter tako igrajo vzroèno vlogo pri generiranju obnašanja. Porazdeljene reprezentacije konekcionistiènega sistema nimajo take strukture, saj semantièni vsebini izraza ne ustreza struktura, ki na transparenten naèin kaže sestavne dele izraza. Zato se postavlja vprašanje, kako interpretirati konekcionistiène modele. Podali smo le skico alternativ, od katerih pa bi vsaka zahtevala podrobnejšo analizo, ki bi vkljuèevala dognanja vseh disciplin kognitivne znanosti. Olga Markiè, mlada raziskovalka in asistentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. LITERATURA BECHTEL, W. (1988): Philosophy of Mind: An Overview for Cognitive Science, Lawrence Erlbaum Associates, Hillsdale, NJ. BECHTEL, W. in ABRAHAMSEN, A. (1991): Connectionism and the Mind, Basil Blackwell, Oxford. CHURCHLAND, P. M., (1989): A Neurocomputational Perspective: The Nature of Mind and the Structure of Science,MIT Press, Cambridge, MA. DOBNIKAR, A. (1990): Nevronske mre`e, Didakta, Radovljica. ELMAN, J. L. (1990): “Finding structure in time”, Cognitive Science 14, 179-211. FODOR, J. A. in PYLYSHYN, Z. W. (1988): “Connectionism and Cognitive Architecture: A Critical Analysis”, Cognition 28, 3-71. GARDNER, H. (1987): The Mind’s New Science: A History of Cognitive Revolution, Basic Books, New York. HAUGELAND, J. (1985), Artificial Intelligence: The very idea, MIT Press, Cambridge, MA. McCULLOCH, W. S. IN PITTS, W. H. (1943): “A Logical Calculus of the Ideas Immanent in Nervous Activity”, v M. Boden (ur.) The Philosophy of Artificial Intelligence, Oxford University Press, Oxford. POLLACK, J. (1990): “Recursive Distributed representations”, Artificial Intelligence 46, 77-105. RUMELHART, D. E., McCLELLAND, J. L, and the PDP Research Group (1986): Parallel Distributed Processing: Explorations in Microfea-tures of Cognition, vol. 1&2, MIT Press, Cambridge. 114 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivizem in konekcionizem – dva pristopa v kognitivni znanosti SEARLE, J. R. (1980): “Duhovi, mo`gani in programi”, v: D. Dennett in D. Hofstadter (ur.), Oko Duha, (1990), Mladinska knjiga, Ljubljana. SMOLENSKY, P. (1988): “On the Proper Treatment of Connectionism”, Behavioral and Brain Sciences 11, 1-74. TAURETZKY, D. S. in HINTON, G. E. (1988): “A Distributed Connection-ist Production System”, Cognitive Science, 12, 423-466. TURING, A. (1950): “Stroji, ki ra~unajo, in inteligenca”, v: D. Dennett in D. Hofstadter (ur.), Oko Duha, (1990), Mladinska knjiga, Ljubljana. KOGNITIVNA ZNANOST 115 Olga Marki~ 116 KOGNITIVNA ZNANOST Andrej Ule Zavest in fizi~na stvarnost Pojem zavesti je nedvomno nejasen in neenoten. Zavest lahko razumemo kot stanje, kot proces ali kot dej (akt). Neenotnost pojma zavesti se ka`e tudi v zelo razli~nih teorijskih oz. filozofskih opredelitvah, ki pa so vse relevantne. Naj omenim le dve sodobni filozofski tradiciji, ki vsaka po svoje pojmujeta zavest. V fenomenolo{ki tradiciji razumejo zavest kot izvor mentalnih (intencionalnih) aktov ali kar kot samo inten-cionalno naperjenost na predmete, v empiristi~ni tradiciji pa jo razumejo kot neposredno dan subjektivni do`ivljaj (kvalijo) ali kot neko splo{no mentalno propozicionalno naravnanost. Vsako od teh in {e drugih razumevanj zavesti je legitimno in odpira svoj vidik zavesti, vendar nobeno od njih ne zajema vseh drugih razumevanj in vidikov. Tudi sam nimam na voljo univerzalnega, vse pokrivajo~ega pojma zavesti, zato se bom omejil le na nekatere vidike tega pojma, ki so pomembni za razpravo o kognitivni znanosti. Sku{al bom opozoriti na mo`nost “vgraditve zavesti” v fizikalno stvarnost, kar je ambicija znanosti in dobr{nega dela kognitivne znanosti {e posebej (npr. program naturalizirane razlage izvora in narave zavesti). Najprej pa naj opozorim na tri, po mojem mnenju osnovne modalitete zavesti, ki so obi~ajno so~asno v du{evnosti: zavest kot zavest o ne~em (intencionalnost zavesti), zavest kot zavest nekoga/ne~esa (zavestni subjekt ali organizem) in zavest kot du{evno stanje budnosti in pozornosti (zavestnost). ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 117-129. 117 Andrej Ule Nekateri filozofi so sku{ali te modalitete zavesti zvesti na eno od njih, vendar se to prizadevanje ni obneslo. Brentano, Meinong in fenomenologi so posku{ali zavest zvesti na inten-cionalni do`ivljaj ali intencionalni akt, nem{ki idealisti~ni filozofi na kvaliteto subjekta, empiristi~ni filozofi (npr. Mach, James, zgodnji Russell) pa na primarni do`ivljaj oz. kvalijo. V vsakem primeru so morali avtorji teh teorij “pohabiti” preostala dva vidika in ju bodisi na silo izlo~iti iz obravnave ali ju strpati pod svoj vidik. Mislim, da po stoletjih razprav lahko zaklju~imo, da se redukcionizem v pojmovanju zavesti ne obnese in da moramo obravnavati so~asnost in nujno sopripadnost navedenih treh vidikov zavesti. To pa pomeni, da imamo opravka z naslednjo tri~leno relacijo: du{evna kvalija, stanje budnosti ZAVEST za koga (subjekt) o ne~em (int. predmet) To relacijo lahko opredelimo tudi takole: Zavest je budno du{evno (mentalno) stanje, ki notranje pripada odnosu, kjer je nekaj za nekoga o ne~em. Ne trdim, da sem s tem podal popolno definicijo zavesti, ker sem se tudi sam omejil le na izbrane tri vidike zavesti, preostalih pa nisem ekspliciral. Tako sem npr. izpustil neintencionalne oblike zavesti (npr. nepred- Andrej Detela Duševni procesi v živih organizmih sveta in gre ves svet skozi njega, pa ga vendar ne potegne za sabo v nekaj delnega. Torej, zavest uporablja tudi {tevilna orodja, — izziv za sodobno fiziko skozi katera se izra`a. Eno tako orodje, ki ga dana{nji ~as zelo ceni, je razum (ratio, mental). 1. Uvod. V tem primeru gre za procesiranje informacije na osnovi nekih predpostavk in z uporabo Naj za~nem z nekaj mislimi, ki me bodo nekih algoritmov. Ne gre za celovit odnos do pripeljale v bli`ino vpra{anja, ki ga bom malo sveta - razumski algoritmi obravnavajo le en kasneje zastavil. Vsi, ki to beremo, smo del, ki je iztrgan iz celote. Zdaj znamo {tevilne zavedajo~a se bitja. Zavest se lahko manife- od teh partikularnih procesov posnemati tudi z stira kot ~ista (izvorna) zavest, to je zavest, ki ra~unalniki. A razum je le eno od mo`nih se zaveda same sebe - preko sebe, torej orodij. Zavest deluje tudi skozi ~ustva, deluje brez kakr{nih koli drugih atributov. Zahodni tudi skozi {tevilne zelo elementarne vitalne ~lovek iz raznih razlogov temu izkustvu obi~ajno procese v organizmu (npr. prenos ~utilnih in ne pripisuje kakega iskrenega pomena - bolj motori~nih dra`ljajev po `ivcih). Verjetno se na kot izvorno razumevanje ne~esa ga mikajo svojem lastnem nivoju zaveda tudi vsaka celica, orodja, skozi katera se to nekaj manifestira vsak virus, morda celo vsak atom (s kak{no navzven. Zato se le te`ko znajde na mestu, pravico smemo zanikati obstoj bitij v drugih kjer v svetlobi izvira mirno zre na polnost svetovih!), vsekakor pa poznamo {tevilne 118 KOGNITIVNA ZNANOST Zavest in fizi~na stvarnost metna ob~utja) in oblike zavesti, kjer ni jasno dolo~en subjekt (nosilec), npr. polzavestna stanja. Popolna definicija zavesti pa je po mojem mnenju prav tako nemogo~a kot definicija sveta, biti, misli itd. Vendar `e ta za~etna opredelitev poka`e na veliko logi~no in stvarno kompleksnost zavesti. Najprej opozarjam na kvalitativno oz. kategorialno razliko med “odnosom za koga” in “odnosom do ne~esa”. Medtem ko gre pri odnosu “(zavest) za koga” za vsaj delno realen odnos, kajti nana{amo se na stvarni subjekt, na stvarni organizem kot nosilca svojih zavestnih stanj, je odnos “zavest o ne~em” nerealen (mentalen). Ne-realnost tega odnosa se ka`e tudi v njegovih logi~nih posebnostih: pri stvarnem odnosu morajo vsi ~leni v odnosu aktualno obstajati, oz. to~neje, so na isti onto-lo{ki ravni, pri odnosu “zavest o ne~em” pa je to “nekaj” lahko tudi neobstoje~a, celo nemogo~a stvar (npr. izmi{ljene osebe, “{tirikotni trikotnik”. Drugi znak nestvarnosti tega odnosa je, da pri stvarnih odnosih, npr. pri diadi~nem odnosu a R b iz identitete a = c nujno izhaja, da velja tudi odnos c R b. Pri “zavesti o ne~em” pa iz “zavesti, o a” in identitete “a = b” ne sledi “zavest o b”. Odnos “zavest o ne~em” je torej druga~e logi~no in onto-lo{ko strukturiran kot odnos “zavest za koga”. Mnogi teoretiki zato zanikujejo obstoj intencionalnega odnosa in ga progla{ajo za navidezen odnos, npr. za u~inek jezika na na{e razumevanje mentalnih dogodkov itd. Med najbolj reprezentativnimi teoretiki, ki zagovarjajo to stali{~e, je Ludwig Wittgenstein. @e v avtonomne in visoko inteligentne procese, ki so jih vsi ti sposobni. Spomnim se, kako sem kot otrok pod mikroskopom gledal neko eno-celièno bitje, nekakšno amebo, ki se je ujela v “usta” zvonèice, nekega drugega mikroskopskega organizma, in kako je resnièno panièno iskala pot ven, ko se je zavedela, v kakšno past je zašla. “Odrasli” se bodo morda smejali, èe reèem, da sem že tedaj obèutil zavest, skrivnostno prisotnost duše in ne samo življenjskih mehanizmov, v vsem, tudi najbolj drobnem. Do amebe sem èutil soèutje, ker nisem imel - kako paradoksalno! - orodja, da bi ji v njenem svetu pod mikroskopom pomagal. Èe se zdaj vrnem k orodjem zavesti, moram opozoriti še na intuicijo, ki ni isto kot razum. S pomoèjo intuicije zavest stopa v svet mnogo bolj celostno, vsepovezujoèe. Navdihi, ideje so samo trdno oprijemljivi rezultati mnogo bolj fluidnega intuitivnega procesa, sunki, ki prodrejo v racionalno polje. Intuicije same se premalo zavedamo - navadno jo prevpije mental. Vsa iskrena duhovna iskanja pa zagovarjajo prebujanje intuicije, zato bo razvoj verjetno prej ali slej omogoèil veliko bolj subtilno dojemanje sveta kot je današnje. In kako naj zdaj te subtilne oblike uma, oblike, ki se stalno prelivajo in se tkejo na novo, umestimo v materialni, fizièni svet? Intuicija, duhovna izkustva iz celostnega sveta, stanja, o katerih je treba govoriti previdno, a z vsem spoštovanjem... in mirna svetloba èiste zavesti - le na kakšni materialni osnovi je možna manifestacija tega? Za številne bolj elementarne duševne procese (npr. za dogajanja v posameznih živènih celicah) smo našli neko znanstveno razlago (npr. elektrokemièni procesi v celiènih membranah), ki pa nas, kar se globljega pojmovanja uma in zavesti tièe, samo pripelje žejne èez vodo. Voda pa teèe, je tu, saj smo vsi zavedajoèa se bitja. KOGNITIVNA ZNANOST 119 Andrej Ule 1 Na tem mestu se bo seveda vsak filozof spomnil Parmenida in na njegovo zavra~anje “mi{-ljenja o neobstoje~em”. Tudi parmenidovsko identificiranje mi{ljenja in biti izklju~uje inten-cionalni odnos do neob-stoje~ega. Parmenid ima vse mi{ljenje neobstoje~e-ga za izraz protislovnega, t.j. nemogo~ega mi-{ljenja. Vendar Parme-nid me{a protislovno mi{ljenje in mi{ljenje o protislovnem. Medtem ko je nemogo~e trditi protislovje in v isti misli zdru`iti protislovne sestavine, pa je mogo~e v isti misli misliti na te sestavine, npr. kot ante-cedense neke implikacije. Misliti na A in ne-A ne pomeni pozicioniranja teze “A in ne A” kot mo`ne resnice, temve~ zgolj “jemanje v ozir”, npr. kot mo`ni sestavini sklepa (npr. kot elementa tavtologije “~e A, potem (~e ne A, potem B)”. Traktatu je dokazoval, da so vsi stavki, s katerimi sku{amo izre~i intencionalne odnose oz. propozicionalne naravnanosti (mnenja, prepri~anja, `elje itd.), navidezni. Ti stavki sku{ajo opisati neopisljivo, namre~ odnos mi{ljenih stavkov do dejstev (stanj stvari) (Traktat, 5.542). V Filozofskih raziskavah pa ima vtis o posebnem, le posameznemu subjektu dostopnem odnosu zavesti do nekega predmeta za u~inek jezikovnih iger, ki so temelj ~lovekove `ivljenjske oblike. Izrazi, kot so “misliti na X”, “spominiti se X” itd., so analogni izrazu “govoriti o X” (PU, par. 689). Intencionalni odnos je po Wittgensteinu formalni u~inek govora o du{evnih do`ivljajih, ne pa stvaren odnos. Naj se z Wittgensteinom strinjamo ali ne glede eliminacije intencionalnega odnosa kot momenta zavesti, dr`i, da ga ne moremo poistovetiti z nobenim realnim, npr. fizikalnim odnosom ali procesom, kajti v tem primeru bi zanj veljala substitucija identi~nega in ne bi bilo mogo~e misliti ne~esa neobsto-je~ega, `eleti si ne~esa ({e) neobstoje~ega itd.1 Namesto “zavest o ne~em” bi lahko dejali tudi “vsebina zavesti” oz. “vsebina zavestnega du{evnega stanja”. Toda to je le verbalna sprememba, kajti vsebina zavesti se zopet lahko nana{a na neobstoje~e stvari in se ne ohrani pri zamenjavi identi~nega. Skratka zopet je nekaj, kar ni fizi~en, realen odnos. Odnos “zavest (za) koga” je sicer realen odnos, a obenem ima tudi svoje nezvodljive kvalitete, ki ga ne delajo za “povsem realnega”. Ta odnos karakterizira posamezno zavestno bitje kot subjekt do`ivljanja, mentalnih stanj in dejanj. Zdi se, da ima le ta Ne verjamem, da nas bo znanost glede tega od`ejala, nikakor ne, kajti zavest ima svoj izvir v nas samih in ne v znanosti. Problem postavljam druga~e: Polnost `ivljenja, ki je v nas, nas spodbuja k novim spoznanjem. Izjemna polnost, ki jo vidimo in ~utimo v du{evnih in duhovnih procesih, nas sili v ne-sluteno subtilnost prostorov, ki bi povezovali duhovno in materialno. Kajti oboje je seveda povezano. Raziskovanje uma postavlja fizike v neznanski izziv, vsekakor enega najve~jih v zgodovini znanosti. Vpra{anje, pred katerim so se pojavili, se glasi: Kako dale~ v pojmovanju subtilnosti materije je treba iti, da bi na nivoju znanosti (ne na duhovnem nivoju, kajti izvir je, kot re~eno, v nas) razumeli vsaj nekatere ~udovite biolo{ke pojave, npr. preprosto preobrazbo gosenice v metulja. (Naj takoj povem, da danes {e nikomur ni niti pribli`no jasno, po kak{nih fizikalnih zakonitostih je mo`na ~ude`na notranja urejenost te preobrazbe.) In kako dale~ je treba {e naprej, da bi razumeli, kje je v nas shranjen spomin ? In kaj je materialna podlaga za delovanje intuicije? In...? Izziv torej je tu, moramo ga sprejeti ali pa se povsem odpovedati vsaki znanosti, kajti ne moremo re~i, da nekaj ne obstaja, ~e tega ne znamo razumeti in razlo`iti. Smisel znanosti je v iskanju samem, v odprtosti gledanja, v natan~nosti opazovanja z o~mi in glavo, je v ljubezenskem hrepenenju, da bi se sveta dotaknili tudi s tega vidika, se ga dotikali in dihali z njim. Spoznanja, ki se nam pri tem utrnejo, pa so kot glasba, ki zveni vedno na novo. 120 KOGNITIVNA ZNANOST Zavest in fizi~na stvarnost oseba A neposredni in izvorni stik s “svojimi” do`ivljaji. Zato so du{evna stanja le zanjo neposredno dostopna in dana. Drugi ljudje (subjekti) imajo lahko le posreden odnos do teh do`ivlja-jev, npr. preko opisov, ki nam jih A daje o svojem do`ivljanju. Ta karakteristika se tudi zdi marsikateremu filozofu sporna in naj bi bila znak nestvarnosti tudi tega odnosa. Tako npr. je menil tudi Ludwig Wittgenstein. Velik del Filozofskih raziskav je posvetil prav zavra~anju ideje o “zasebnem jeziku”, t.j. jeziku du{evnih stanj, ki je “razumljiv” le posamezniku, ki ima ta du{evna stanja. Wittgenstein dokazuje, da je kartezijanska ideja o povsem subjektivni danosti zavesti jezikovna iluzija, podobno kot predstave o intencionalnosti zavesti. Po Wittgensteinu “ima lahko” zavest {ele posameznik kot govore~i subjekt. Ta nujna zveza se med drugim ka`e tudi v navidezno apriornih resnicah tipa “Le jaz vem, kaj do`ivljam”, “Zavest je bistveno moja zavest” itd. Sam ne sprejemam v celoti te Wittgensteinove teze, ~eprav se zavedam nujne posredujo~e vloge jezika pri artikulaciji posameznikovega odnosa do predmetnega sveta in do samega sebe. Menim, da je v do`ivljanju subjektivne enotnosti zavesti, njene centriranosti okrog “to~ke sebnosti” ve~ kot le ponotran-jeni u~inek govora o sebi, ki se ga sicer nau~imo v socializaciji; namre~ v tem je tudi nezvodljivo do`ivljajsko jedro “pripadnosti” vseh do`ivljajev, zdru`enih pod “eno zavest”, eni osebi oz. enemu subjektu. Ne trdim, da je ta odnos aprioren, in jezik lahko to “prevaja” v navidezne apriorne stavke, vendar pa ta prevod ne zanikuje izvornega do`ivljaja. 2. Nekatere zahteve za fizikalne sisteme, v katerih bi lahko potekali zapleteni duševni procesi Hitrost procesiranja informacij. To je pojem, ki je znan iz sveta raèunalnikov. Najlaže jo je utemeljiti na osnovi linearnih (zaporednih) procesov. Zdi se, da so sodobni raèunalniki v primerjavi z biološkimi bitji hitri, vendar je ta ocena tvegana in varljiva, saj raèunalniki delujejo dosti bolj linearno kot biološka bitja, pri katerih gre za izredno kompleksno povezanost dogajanj na zelo razliènih nivojih in mi poznamo le nekatere. Širina polja, v katerem to poteka -kolièina informacij, ki v procesu sodelujejo. Kako razliène informacije sodelujejo? Ne gre toliko za enciklopedièno širino, ki ustreza kakemu obrazcu, veèji problem je razliènost samih obrazcev, to je sposobnost smiselnega povezovanja velikega števila povsem razliènih informacijskih vzorcev. Hkratnost obdelave informacij. Npr. asociativne zveze so možne le, èe se simultano povezuje veliko število nivojev, od katerih mora že vsak zase imeti zadostno širino. Intuitivni procesi zahtevajo izjemno hkratnost. Tu smo daleè od linearnega procesiranja informacije. Lahko bi govorili o mnogodimenzionalnem informacijskem polju, vse dimenzije skupaj so povezane v celoto. Pojav nealgoritmiènih funkcij: Kljub temu, da velik del mentalnih procesov poteka v skladu z algoritmi, ki bi jih lahko racionalno formulirali, pa vsaj ena od racionalnih sestavin, namreè intelektualni dvom, že presega algoritme. V polju intuicije pa so algoritmi sploh raztopljeni. Odnos med intuicijo in mentalom je v marsièem podoben odnosu med tekoèino in KOGNITIVNA ZNANOST 121 Andrej Ule “Zavest za koga” je ve~ kot lingvisti~na forma tudi zato, ker je posameznikov odnos do sebe kot zavestnega bitja sestavina njegove biti, kajti posameznik {ele s svojimi zavestnimi stanji (ki so torej “zanj”) sploh ve zase in s tem sploh obstaja kot oseba. Tu ponovno pripominjam, da ta ugotovitev ne pomeni zagovora teorije o “zasebnem jeziku”, kajti ne trdim, da ima vsakdo “svoje” do`ivljaje, ki jih pozna le on, temve~ le to, da je na~in, kako so do`ivljaji relevantni zanj, na~elno neprimerljiv z na~inom, kako so ti do`ivljaji lahko relevantni za druge. Te`ave pri opredelitvi “zavesti za koga” ka`ejo, da tudi odnos “za koga” ni povsem realen in ga ne moremo izena~iti z nobenim fizi~nim odnosom ali procesom. Tako sem po tej, nemara sumljivo kratki analizi pri{el do sklepa, da sta dve komponenti za~etne opredelitve zavesti kot troji{kega odnosa nezvodljivi na realne, npr. fizi~ne odnose. To pa pomeni, da se “celota zavesti” ne da zvesti na telesno, fizi~no realnost, ki jo lahko na kratko opredelimo kot celoto vseh obstoje~ih stvari in dogajanj ter vseh realnih odnosov. S tem pa niso zaprta vrata za vsakr{no povezavo zavesti s fizikalno stvarnostjo, zato zgornje ugotovitve nimam za dokaz dualizma zavesti in telesa. Vsak tak dualizem namre~ neposredno ru{i samega sebe, saj postulira dve “substanci (stvarnosti), zavest in fizi~no substanco, nakar i{~e realno zvezo med njima. Toda potem, ko smo ugotovili, da noben realen odnos katego-rialno ne ustreza intencionalnosti, niti ne scela odnosu “zavest za koga”, je nesmiselno ponovno iskati “zvezo” med zavestjo trdno snovjo: V kristalu trdne snovi vsak atom toèno ve za svoje mesto in se po pravilih kristalne zgradbe dotika le nekaterih sosedov, medtem ko se atom ali molekula v tekoèini sreèuje z vsemi delèki celote, ne kaotièno, temveè v skladu z dihanjem tokovnic. Nazadnje spet o èisti (izvorni) zavesti: Ali je to kaj drugega kot vseprisotnost mnogodi-menzionalne celote, samosreèavanje vsega v enem, enega v vsem? V zadnjem èasu pogosto primerjajo možgane s hologramom. Znano je, da pogled na vsak (še tako majhen) košèek holograma razkrije sliko celotnega holograma (ki pa je manj ostra, èe je opazovani izsek holograma manjši). Novejše raziskave resnièno kažejo, da vsak delèek možganov vsebuje tudi informacijo o drugih delèkih, obmoèjih - seveda pa se ta informacija v razliènih delèkih izraža v razlièni obliki, podobno kot tudi vsaka celica organizma vsebuje kompletno genetsko informacijo, v zgradbi in delovanju tiste posamezne celice pa se manifestira le en delèek, èeprav je vsa preostala latentno še vedno prisotna. Tudi številna zelo stara in zdaj spet popularna spoznanja o telesnih meridianih, torej o sozvanjanju subtilnih energij na razliènih nivojih, govore o tej vsepo-vezanosti. Primerov bi lahko našli še nešteto. Èe pa obstaja vsepovezanost dogajanja v živem organizmu, potem mora obstajati nekakšna koherenca med deli celote. Ne samo nekatere funkcije uma, kot intuicija, tudi vse fiziène funkcije delujejo vsaj v neki meri kohe-renèno. In èe um pozna tudi mnogodimenzio-nalno vseprisotnost, ki se kaže ali v poglobljenem meditativnem zrenju vzhodnjaškega jogija ali v ustvarjalnem in ljubeèem zanosu zahodnega iskalca, potem mora vsekakor obstajati tudi koherenca v tistem najširšem smislu. Vse materialno je zaznamovano s 122 KOGNITIVNA ZNANOST Zavest in fizi~na stvarnost in telesom. Pa tudi pri goli razliki obeh substanc ne moremo obstati, ker je tudi to realen odnos, pa ~eprav “per negationem”. Zato ostaja {e ena domneva. Namre~ da “odnos do X” in “odnos za X” morda nadgrajujeta tretjo komponento zavesti, t.j. ~isti do`ivljaj budnosti in pozornosti in da se morda lahko ta do`ivljaj povezuje s fizi~no stvarnostjo. Preostali dve komponenti nista fizi~no stvarni oz. vsaj ne scela fizi~no stvarni, temve~ ustrezata diskurzivni artikulaciji posameznikovega odnosa do predmetnega sveta in do samega sebe. To bi pomenilo, da le bitje, ki pozna jezik in razli~na pravila obna{anja, lahko zgradi oba odnosa in ju artikulira. Kaj pa tretja komponenta, t.j. ~isti do`ivljaj zavestnosti, ki se ka`e npr. v ob~uteni razliki budnosti, spanja, sanjanja in nezavestnosti in v stanju pozornosti? Menim, da gre v obeh primerih za kvaliteti, ki se ne dasta reducirati na druge du{evne kvalitete, torej sta nekak{ni ~isti subjektivni fenomenolo{ki kvaliteti. Res pa je tudi, da ob~utek zavestnosti ~loveku ni neposredno dan, temve~ se ga zave {ele prek razlike od drugih du{evnih stanj, ki jim zavestnost ne pripada, npr. sanje, spanje. Toda zato zavestnost ni artefakt refleksije, uma, jezika ali misli. Zavestnost je tako izvorna in primarna du{evna kvaliteta, da nam je mentalno enostavno preblizu, da bi imeli do nje neposreden odnos. Tu je tako, kot smo tu mi sami, kot poteka na{e `ivljenje, kot se raznoliko izra`a na{a bit. Prav zato je zavestnost od vseh treh vidikov zavesti najbolj “fakti~ni” vidik, to pa pomeni kar najmanj jezikovno, miselno, kulturno posredovana. termiènimi fluktuacijami, ki zabrisujejo informacijo in veèajo entropijo. V živih organizmih se, kar se funkcij uma tièe, stvari dogajajo na mikroskopskem nivoju (še dosti bolj mikroskopskem kot v èipih raèunalnikov) in vsak prenos informacije na tem nivoju je izpostavljen nevarnosti fluktuacij oziroma entropije. Po klasiènih molekularnih procesih ne bi bila možna niti koherenèna povezava med dvema sosednjima celicama, razen èe bi bil vložek energije izjemno velik. Bil bi prevelik in sploh si organizmi ne morejo privošèiti velikega razsipavanja z energijo (ljudje se moramo tu še veliko nauèiti!). Na nivoju današnjega fizikalnega spoznanja pa obstaja naèin, ki omogoèa koherenco med deli celote. Znan je z imenom kvantna koherenca. To je pojav, da mikroskopsko veliko obmoèje snovi stopi v eno samo skupno kvantno stanje. Sicer kvantna stanja pritièejo predvsem posameznim delcem (npr. atomi, elektroni...), vendar doloèena zvrst delcev (tako imenovani bozoni) ljubi skupna kvantna stanja in se pod doloèenimi pogoji medsebojno povežejo v to stanje. Najbolj znana primera kvantne koherence sta supraprevodnost in nastanek laserskega žarka (tudi svetloba je neka subtilna oblika snovi). Supraprevodni obroèek (oz. elektrièni tok v njem) je cel v istem kvantnem stanju, zato lahko opazujemo zanimive inter-ferenène pojave s supraprevodnimi tokovi (na tem temeljijo neke posebne interferenène naprave, imenovane “squid”). In èe se ozremo na laser, holografija temelji na koherenci laserske svetlobe. Ves laserski žarek je v subtilni kvantni povezanosti. Vprašanja te vrste so zadnje èase v fiziki zelo prisotna. Na primer, v vrsti tako imenovanih EPR eksperimentov so potrdili že prej postavljeno hipotezo, da foton na eni strani žarka v hipu (dosti KOGNITIVNA ZNANOST 123 Andrej Ule Prav ta fakti~nost jo dela nemara tudi za najbli`jo drugim “dejstvom”, ki bazi~no sodolo~ajo ~loveka, med drugim tudi njegovi fizi~ni naravi. Naslednja pomembna zna~ilnost zavestnosti, ki je ne najdemo pri prvih dveh komponentah zavesti, je, da lahko zavestnost kot du{evna kvalija obstaja tudi pri neintencionalni in subjektno necentrirani zavesti, npr. tedaj, ko se prepu{~amo ob~utkom, ne da bi imeli v mislih ali “v zavesti” katerokoli posebno vsebino ali predmet, niti ne mislimo na samega sebe, torej ko “smo zgolj tok zavesti”. Tak{no do`ivljanje opisujejo fenomenologi, pa tudi umetniki, mistiki ali obi~ajni ljudje. Seveda se pojavlja ugovor, da je ob~utek neintencionalnosti in necentrira-nosti iluzija, da je intencionalnost in osredi{~enost zavesti le prikrita v ozadju, a {e vedno prisotna v do`ivljanju. Kakorkoli `e, lahko si vsaj zami{ljamo tak{en tok zavesti, kar je `e dovolj, da postuliramo njegovo pojmovno mo`nost. To pa pomeni, da je v na~elu mo`na zavest, ki vztraja zgolj pri “do`ivljanju same zavestnosti”, brez drugih komponent. Ta mo`nost nakazuje, da je zavestnost bolj temeljna od drugih komponent zavesti, ~eprav je nemara tudi manj razvita, manj dostopna refleksiji in manj “kognitivna” kot druge, bolj elaborirane in bolj artikulirane oblike zavesti. Upravi~eno lahko domnevamo, da neke vrste zavestnosti poznajo nekatere vrste `ivali. Zavestnost se povezuje z ob~utji, zaznavami, prostimi asociacijami predstav itd., ne da bi bila le ob~utje, zaznava, asociacija predstav. Zavestnost je torej sama na meji z nezavednim. prej, kot lahko pride svetloba) zaèuti, kaj se zgodi z drugim fotonom na drugi strani žarka: Ves žarek je koherenèno povezan in zdi se, da za to povezavo ni potreben noben èas. Naš èas pa ponuja zanimive pogovore med ljudmi na videz povsem razliènih strok. Mislim, da v sreèavanju pogledov, ki prihajajo iz razliènih zornih kotov, morda lahko poèasi uzremo konture novih spoznanj. Kaj bo zraslo iz iskrenega dialoga med fiziki in biologi? In èe so zraven še filozofi - toliko bolje. 3. Kratek pregled bioloških procesov, ki bi morda omogoèali kvantno koherenco Molekularni procesi v celicah, s tem pa mislim vse take procese, ki temeljijo na transportu molekul ali ionov v celicah (primer: elektrokemièni in membranski pojavi v živènih celicah), niti po hitrosti, še manj pa po kom- pleksnosti povezav ne morejo pojasniti celostnih funkcij uma. Korelacije med molekulami v bioloških tekoèinah so kratkega dosega, zato na tem nivoju skoraj gotovo ne more priti do alokalne povezanosti in kvantne koherence. (Alokalnost je razpetost v celoten prostor in ne samo v zelo omejeno obmoèje.) Bolj zanimivi so morda elektronski procesi v živènih in morda tudi kakih drugih celicah. Elektroni so namreè nekako milijonkrat lažji od prej omenjenih ionov, zato lahko omogoèajo neprimerno hitrejše prenose informacij. (Prav zato so sodobni elektronski raèunalniki toliko hitrejši od mehanskih, kakršne so v starih èasih imeli po trgovinah!) Ali biološke molekule sploh lahko prevajajo elektrièni tok, torej ali elektroni lahko potujejo po biomoleku-lah? (Glavni mehanizem za elektrièni tok v celicah je namreè prej omenjeni transport ionov.) Paè, lahko: Številne biomolekule 124 KOGNITIVNA ZNANOST Zavest in fizi~na stvarnost ^e se torej spra{ujemo o objektivni, npr. fizikalni podlagi zavesti, potem se to vpra{anje lahko nana{a predvsem na fizikalne podlage zavestnosti kot kvalije, ki razlikuje budno stanje od drugih du{evnih stanj in pozornost od nepozornosti, neprisebnosti ipd. Zavestnost nima nujno posebne vsebine, predmetne naravnanosti, centriranosti, pa~ pa lahko vse to spremlja. Ni subjekt, ki bi se postavljal nasproti objektom, in ni dejavnik, ki bi kaj bistvenega prispeval h konstituciji pred-metnosti, ~eprav mora vsaka subjektna zavest vsebovati zavest-nost kot primarno kvalijo. Zato zavestnost tudi ni nekak{na transcendentalna zavest, temve~ je lahko vseskozi empirijski pojav, vezan na dolo~en ~as in prostor. Obenem pa brez zavestnosti ni tudi nobenega drugega vidika ali oblike zavesti. Na te lastnosti zavestnosti se navezujejo {e nekatere druge, ki morda olaj{ujejo povezavo zavesti in objektivne stvarnosti. Za zavestnost kot ~isto du{evno stanje je zna~ilna vsepovezanost, to je homogenost in notranja koherentnost. Je tudi specifi~no alokalno stanje, namre~ isto~asno “zdru`uje” razli~ne do`ivljaje in du{evna stanja, ~utne vtise z vsega telesa, spomine, slutnje, upe. Zavestnost je nekak{no notranje “polje budnosti” in v enaki meri pripada vsem do`ivljajem, izkustvom, zamislim itd., ~e ti vstopijo v “polje budnosti”. Polje budnosti pa ni le aktualnost, temve~ tudi potencialnost, saj je odprto za vse mogo~e nove ob~utke in druge do`ivljaje, kognicije, motivacijske vzgibe. Skratka, zajema na neki na~in ves obseg ~lovekovih ob~utkov, pretekla izkustva in prihodnje mo`nosti posameznika. kažejo zelo zanimive polprevodne lastnosti, še zlasti proteini (verige iz aminokislin). Pri nekaterih elektron skoraj brez upora potuje vzdolž verig. Z lahkoto potuje tudi na primer vzdolž vijaène osi v DNK (DNA). Od polprevodnikov ni veè tako daleè do supraprevodnikov. Na primer, tako imenovani kvantni Hallov pojav nastopa v polprevodnikih, kaže pa suprapre-vodne lastnosti. Obstajajo domneve, da so nekateri proteini (npr. melanin) lahko celo supraprevodni, in to pri biološki temperaturi (37°C). Proteinske verige bi potem bile kot nekakšne supraprevodne žice, in èe bi se na pravi naèin prepletle med sabo, bi v protein-skem spletu morda lahko prišlo do koherenè-nih pojavov in morda tudi prav neverjetnih možnosti procesiranja informacije, možnosti, ki daleè presegajo današnje zamisli. Iskanja v tej smeri bi nekoè morda lahko pojasnila številne subtilne duševne procese. Èe bi hoteli na ta naèin pojasniti tudi najbolj celostne funkcije uma, pa bi bilo potrebno še nekaj: Medsebojno stikanje supraprevodnih ali polprevodnih obmoèij po vsem organizmu ali vsaj po znatnem obmoèju. Tu pa nastopi težava. Tiste biomolekule, ki so primerni elektrièni kandidati, so skoraj vse omejene na relativno majhna obmoèja, obdana z nekakšno “juho” vsega mogoèega, raztopljenega v vodi. Malo veè jih je skupaj v celiènih jedrih. Posebno veliko dolžino pa dosežejo v mikrotubulih. Zato so ti zdaj najbolj zanimivi. Mikrotubuli so drobne cevke, široke približno 30 nm (nanometrov), sestavljene iz globularnih proteinov (to so v kroglice zavozlane proteinske verige), podobno kot so cevke mladoletnic, v vodah živeèih lièink, sestavljene iz pešèenih zrnc. Te kroglice so v parih (a in b tubulin), med njima je elektron, ki lahko prestopa med dvema sosednjima legama, s tem pa nagne cel KOGNITIVNA ZNANOST 125 7 Andrej Ule Tudi sedaj se znajdemo v zadregi, ~e sku{amo najti kak{no zvezo tako pojmovane zavestnosti s fizi~no stvarnostjo, saj se zdi, da za kaj tak{nega ni mesta v naravi. Odpade tudi pogosta domneva kognitivnih filozofov, da je zavestnost morda rezultat komputacijske ali njej sorodne dejavnosti nevronov v mo`ganih, kajti zavestnost kot izvorna du{evna kvalija ni niti osnova niti rezultat kak{ne operacije, kve~jemu je njihov predpogoj. Zavestnost ni mentalni proces ali njegov celostni u~inek v kolikor si pod njim predstavljamo kompleksni tok nevralnih signalov v mo`ganih. Ta proces ne bi ustvaril polja budnosti, ki je obenem stanje in proces, temve~ tudi izvoren prado`ivljaj, ki lahko “obstaja” le tako, da je eno od izhodnih stanj organizma, ne pa rezultat drugih stanj organizma. Isti zaklju~ek po mojem velja tudi za kognitivisti~no domnevo, da naj bi bila zavest sinergetski u~inek nevralne mre`e v mo`ganih, t.j. paralelno distribuiranih nevralnih procesov v mo`ganih. To tezo zagovarja tudi Peru{ v svoji knjigi. Paralelno distribuirani nevralni procesi so kompleksen in zapleten nevralni komputacijski mehanizem, katerega vedenje lahko podamo s kak{nim “u~nim pravilom”, npr. s Hebbovim ali kak{nim drugim. Toda nevralni proces te vrste lahko podpira vznik in obstoj zavestnosti v `ivem bitju, namre~ tako, da ustvarja nevralno hologramsko strukturo v mo`ganih, ne more pa ustvariti zavestnosti kot izvornega du{evnega stanja, na katerega se nana{ajo vsa druga zavestna stanja in vidiki zavesti. Zavest-nost ni le hologramsko stanje organizma, temve~ tudi spe- proteinski par na eno ali drugo stran. Nekateri pari imajo nekakšne “roke”, s katerimi prijem-Ijejo druge molekule in jih transportirajo po celici, torej mikrotubuli skrbe tudi za transport snovi v celicah. Skrbe tudi za premikanje celih celic - bièki in migetalke so iz mikrotubulov. Bistveno vlogo imajo pri delitvi (mitozi) celice. Zdi se, da imajo osrednjo vlogo pri prenosu informacije v celicah. To je še posebno oèitno iz dejstva, da centralni del aksona (živènega vlakna) tvorijo mikrotubuli. Vemo, da so živène celice najdaljše od vseh in mikrotubuli so bržèas najdaljše proteinske strukture, saj se lahko raztezajo za dolžino živca daleè, to pa je lahko cel meter ali še veè. Znotraj mikrotubulov je èista voda (brez kakršnih koli raztopljenih snovi), kot da bi notranjost mikrotubulov bila rezervirana za prenos informacije brez dušenja, ki navadno nastopi v elektrièno prevodnih raztopinah. Dobimo asociacijo na valovne vodnike. In res so v celicah opazili visoko koherenèna mikrovalovna in UV sevanja s toèno doloèenimi frekvencami, sevanja, ki so, kot kaže, alokalna in lahko celo prestopajo iz ene celice v drugo (iz enega mikrotubula v sosednjega?). Kateri fizikalni pojav bi torej bil nosilec informacije? Ali polprevodni (oz. supraprevodni) koherenèni elektrièni tok v steni mikrotubulov, ali morda koherenèno sevanje v notranjosti mikrotubulov? Ne vemo. Morda gre za povezanost vseh teh pojavov hkrati, in vsak ima svojo vlogo na svojem nivoju. Recimo: Elektromagnetna sevanja se širijo tudi nekoliko iz mikrotubulov in skrbe za nabolj celostne oz. alokalne povezave (bolj subtilni duševni procesi), elektrièni tokovi v proteinih skrbe za koherenco znotraj obsežnih proteinskih struktur (nekaj med lokalnimi in alokalnimi procesi), roke na mikrotubulih pa segajo že v povsem lokalni molekularni svet, 126 KOGNITIVNA ZNANOST Zavest in fizi~na stvarnost cifi~ni “prado`ivljaj”, je podlaga, na katero se usedajo vsi drugi do`ivljaji. Mislim, da ni druge re{itve problema povezanosti zavesti in fizikalne stvarnosti, kot da zavestnosti ali vsaj ~emu na njej pripi{emo neposredni fizi~no-fizikalni pomen. Po tej domnevi bi bila zavestnost kot prado`ivljaj tudi fizikalno, ne zgolj psiho-lo{ko dejstvo (stanje). ^e ta domneva dr`i, potem je razumljivo, da zavestnost ni le u~inek fizikalnih procesov v mo`ganih, temve~ je aktualizacija neke temeljne fizikalne mo`nosti materije, ki ji mo`ganska aktivnost le odpre vrata, je pa ne povzro~i v celoti. To je moja teza o fizikalni osnovi zavesti. Podobne teze sem zasledil tudi pri nekaterih drugih avtorjih, zlasti pri avtorjih t. i. kvantne teorije zavesti (npr. pri M. Lock-woodu v knjigi “Zavest, mo`gani in kvanti” (1989)). Dejstvo je, da danes edino v kvantni fiziki najdemo nekatere podobnosti z zavestnostjo, kot sem jo opisal prej. Npr. v kvant-nomehanskih fizikalnih stanjih naletimo na izjemno koherentna kvantna stanja, na alokalnost nekaterih kvantnomehanskih procesov, na realne u~inke potencialnosti (kvantnomehanskih “mo`nosti” ali alternativ). Zato kar nekaj teoretikov i{~e osnovo zavesti v kvantnomehanskih pojavih. Najbolj znan je ta hip verjetno R. Penrose s svojima knjigama “Novo obla~ilo duha/ zavesti” (1992) in “Sence duha/zavesti” (1995). Penrose meni, da se zavest gradi na podlagi kvantnomehanskih procesov v drobnih sestavinah celic, posebej nevronov, t.i. mikrotubulov, le sekundarno pa na ravni obi~ajnih mednevronskih povezav. tako da se lahko informacija preliva v naj{ir{em razponu med duhovnim in materialnim. Seveda ni preproste slike, mehanizma, ki bi dokon~no poskrbel za informacijske povezave in notranjo urejenost v `ivih bitjih. Za vsem bi na{li {e nekaj, kar {ele to ureja. Vrnimo se k preobrazbi gosenice v metulja! Ko se li~inka ali gosenica zaprede v bubo, se za~ne vsa hkrati raztapljati - dobesedno raztapljati. Celi~ne membrane popokajo, znotraj bube je vse ena sama celi~na protoplazma, v kateri na videz povsem neurejeno plavajo brez{tevilna celi~na jedra. To je tako imenovana faza celi~ne mase. Potem pa se v celi~ni masi za~no zarisovati konture metulja, najprej v nejasnih obrisih, potem pa vedno ostreje. Molekule se za~no sestavljati v krila in v druge organe - in to po vsej bubi hkrati. Metulj ne raste iz neke osnovne celice kot pri razvoju embria, temve~ rast metulja starta hkrati po vsej bubi! Naredili so poskus, da so bubo, ko je njen razvoj dosegel fazo celi~ne mase, prerezali na dvoje in potem vsako polovico lepo zakrpali z voskom, da celi~na masa ni iztekla. Kaj je nastalo? Ali morda dva metulja? Ne, na eni strani je zrasel prednji del metulja, ki je lahko letal, na drugi strani pa zadek, ki je lahko povsem normalno legel jaj~eca. Nekoliko ~uden ob~utek. Kaj je `ivljenje? In - kje je bila v tistem vmesnem stadiju informacija o zgradbi metulja? Vsekakor je morala biti neka subtilna prostorska informacija, morda na osnovi nam {e neznanega polja. Uvedli so izraz “morfogenetsko polje”, to je polje, ki rodi obliko. Morfogenetska polja morda nastopajo tudi pri dosti bolj elementarnih preobrazbah, na primer pri razvoju proteinov v aktivno konformacijo. Proteinska veriga se lahko preplete na razne na~ine, v razne prostorske oblike, in samo ena taka povsem dolo~ena KOGNITIVNA ZNANOST 127 Andrej Ule Ta kvantnomehanski proces je po njegovem na~elno nekompu-tacijski, zato nam omogo~a pojav razumevanja, npr. razumevanja matematike ali pa npr. Gödlovih dokazov o nepopolnosti matematike, Turingovih in Churchovih dokazov o neizra~unlji-vosti in algoritemski nere{ljivosti nekaterih problemov itd. Za analizo Penrosovih tez imam tu vsekakor premalo prostora, zato le navajam njegove glavne teze. ^eprav so razli~ne domneve “kvantnih teorij zavesti” medsebojno zelo nasprotne (kar med drugim izhaja tudi iz razli~nih filozofskih izhodi{~ avtorjev in iz razli~nih interpretacij kvantne mehanike), so po mojem mnenju uspele senzibilizirati javnost (lai~no in strokovno), tako da je teza o substancialni analogji med zavestjo in kvantnomehanskimi procesi/stanji ~edalje resneje preu~evana. Vendar od tod ne smemo prehitro sklepati, da je zavest kot tak{na kvantnomehanski pojav. Strinjam pa se z domnevo ve~ine avtorjev kvantnih teorij zavesti, da za globljo in to~nej{o raziskavo teh analogij potrebujemo novo fizikalno teorijo, ki bi lahko zajela tudi pojav zavesti v fizikalnem svetu. Ta teorija bi morala nujno prese~i sedanjo delitev na kvantno in relativnostno teorijo, t.j. na bazi~no teorijo mikrosveta in bazi~no teorijo makrosveta. Nova osnovna fizikalna teorija bi morala osvetliti “nadaljevanja” kvantne fizike v makrosvetu. Eno od tak{nih nadaljevanj kvantnomehanskih procesov na vi{jih ravneh fizikalne stvarnosti je nemara organska snov in nastanek `ivljenja, drugo pa zavestnost. ^e pri pojavu biolo{-kega `ivljenja naletimo na samem za~etku na procese in oblika je biolo{ko aktivna. Vendar vsi ra~uni ka`ejo, da te oblike nimajo najmanj{e energije, torej razplet v aktivno konformacijo sploh ne poteka po znanih fizikalnih pravilih. Ali je zadaj morda morfogenetsko polje? 4. Sklep Minil je ~as, ko so fiziki postavljali zakone za ne`ivo naravo, iz njih pa so biologi izpeljevali zakonitosti `ivljenja. Biologija gotovo ni poseben primer take fizike, ki `ivljenja ne privzame `e v najosnovnej{em izhodi{~u. Resnica je morda ravno obratna: Fizika je poseben primer biologije; kako naj obravnavajo `ivljenje, pa se morajo fiziki {ele nau~iti. Vendar nismo povsem na za~etku. Zgodovina znanosti je polna videnj o`ivljajo~ih energij v naravi. Spomnimo se na primer Giordana Bruna, ki so ga se`gali na grmadi, zato ker se je pogo- varjal z `ivo naravo. Newton je obrnil tok fizike v drugo smer: Obravnaval je mrtve predmete, utemeljil je absolutni prostor in ~as kot tog okvir, v katerem se vse premika. Vendar so tudi pozneje {e bile slutnje, in to predvsem v zvezi z magnetizmom, vse od Gilberta preko Messmerja pa do ~asa, ko je Maxwello-va teorija elektromagnetizma postala uradno sprejeta norma. Ne da bi dvomil o tej teoriji, ~udovita je, vendar je tudi marsikaj, ~esar ne more ujeti. Spomnimo se vitalizma iz prej{njega stoletja, Pasteurja, ki je v kiralni (psevdo-skalarni, vija~ni) konformaciji organskih molekul slutil podlago za svoj “elan vital”. Spomnimo se brez{tevilnih poskusov v tem stoletju, s katerimi so sledili orgonu (Reich), eteri~nim energijam, prani, biopolju ali kakorkoli so `e poimenovali tisto `ivo v naravi. Kje je bila ovira in kje je klju~ za razumevanje teh pojavov? 128 KOGNITIVNA ZNANOST Zavest in fizi~na stvarnost pojave, ki so dovolj kompleksni in subtilni, da ne reagirajo le na dejanske, aktualne dogodke v okolici, temve~ tudi na mo`nosti dogodkov, pa celo na mo`nosti mo`nosti. @ivljenje je stanje in razvojni proces obenem, kjer se organizmi usposobijo za vnaprej{njo detekcijo nevarnosti ali mo`nosti zadovoljitve in se usmerjajo k ciljem, ki {e zdale~ ni vedno prisoten v njihovi zaznavi. Enako oz. {e bolj to velja za zavest. Zavest in {e posebno zavestnost ni le stanje, tudi ne proces, temve~ oboje. Zato je tako zelo ob~utljiva na dogodke v okolici organizma in v njem samem, ohranjati sku{a paleto mo`nih alternativnih odgovorov na situacijo. LITERATURA LOCKWOOD, R. (1989): Mind, Brain, and the Quantum, Oxford. PENROSE, R. (1989): The Emperor New Mind, Oxford. PENROSE, R. (1995): Shadows of the Mind, Oxford. PERU[, M. (1995): Vse v enem, eno v vsem, Ljubljana. WITTGENSTEIN, L. (1976): Logi~no-filozofski traktat, Ljubljana. WITTGENSTEIN, L. (1969): Philosophische Untersuchungen. Frankfurt. KOGNITIVNA ZNANOST 129 Andrej Ule 130 KOGNITIVNA ZNANOST Artur [tern Kognicijska intencionalnost v etiki 1. KOGNITIVNO IN KOGNICIJSKO S pojmom kognicija ozna~ujemo akt ali proces spoznavanja oziroma védenja. Pri izvajanju pridevni{ke oblike iz samostalnika kognicija stvari niso preproste. Tu obstajajo namre~ tri mo`ne oblike pridevnika: v enem primeru gre za nedolo~no obliko pridevnika kognitiven, ki pri tem nastopa kot kakovostni pridevnik in pomeni, da je nekaj spoznavno, se pravi, da je obravnavano entiteto mogo~e spoznavati oziroma spoznati. V drugem primeru gre za dolo~no obliko istega pridevnika, kognitivni, ki slu`i ozna~itvi vrste. Vendar ti dve obliki obstajata v svoji raz-li~nosti le pri pridevnikih mo{kega spola, in {e to le v prvem sklonu ednine. Zato na tem mestu uvajamo {e tretji pridevnik kognicijski, ki je izklju~no vrstni in, temu primerno, vselej v dolo~ni obliki; ozna~uje pa, tako kot tudi drugi omenjeni pridevnik, podro~je znanstvenega raziskovanja oziroma na~in obravnavanja dolo~enih vpra{anj. Prvi od pomenov je za tukaj{njo razpravo trivialen, in o njem, s tem pa tudi o prvi obliki pridevnika, tu ne bomo ve~ govorili. Zato pa se je, zanimivo, drugi pridevnik kljub svojim navedenim komponentam neizrazitosti in posledi~ne nejasnosti v na{em prostoru `e dokaj mo~no uveljavil v smislu edinega ozna~evalca vrste, se pravi podro~ja kognicije. Eden od vzrokov za to je najbr` direktno prevajanje iz angle{~ine, kjer pa~ `e po ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 131-139. 131 Artur [tern 1 Pri tem torej sploh ne gre le za pravkar obravnavani primer, temve~ se nekaj analognega dogaja tudi s pridevniki, ki jih izvajamo iz samostalnikov, kot so naprimer: etika, morala, logika, kultura, dednost. Obi~ajni pridevniki iz teh samostalnikov so kakovostni in nas informirajo o tem, da je nekaj pa~ eti~no, moralno, logi~no, kulturno ali dedno. Vendar pa gre uporaba pridevnikov v pravkar navedenih oblikah ve~krat tudi onstran svoje legitimnosti. Eti~no tako ne ostaja ve~ le tisto, kar je dobro oziroma skladno z vrednostno pozitivnimi na~eli etike, marve~ tudi vse drugo, kar sega v domeno etike, ne glede na svoj vrednostni predznak. Podobno velja tudi za pomen pridevnika, izpeljanega iz besede morala. Tako je potem mo~ govoriti o eti~nih kodeksih, o eti~nih razpravah pa tudi o moralnih krizah in celo o moralnih izprijencih. V tistih na{tetih primerih, ki se nana{ajo na izpeljanke iz besede etika, bi bilo namesto tega smiselno uporabljati pojem eti{ki, kar nekateri, sicer redki, avtorji tudi po~nejo. Ve~ja zagata je s pridevnikom, ki ga dobimo iz samostalnika morala, pa naprimer tudi za tistega, ki izhaja iz besede logika. Tu namre~ sploh ne obstajata vrstna pridevnika moralski ali logi{ki, ki bi ozna~evala podro~je morale oziroma logike, in tako lo~ila ta pomena od nekak{ni navadi ne delajo razlik med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki1, kot to po~nemo pri nas. Spri~o `elje po ve~ji eksakt-nosti in s podporo navedenih argumentov bomo v pri~ujo~em zapisu govorili torej o kognicijski in ne o kognitivni sferi. 2. KOGNICIJSKO IN RACIONALNO ^etudi je spoznavanje mo`no po razli~nih poteh, ne le skozi razum, je v dana{njih tozadevnih razpravljanjih v glavnem sprejeto nekak{no metafizi~no na~elo, da je kognicijsko psiho-lo{ki aspekt tistega, kar se v gnoseologiji imenuje racionalno. Glavno eti{ko vpra{anje, ki se nam zastavlja v okviru slednjega, je: kaj igra pri moralnem odlo~anju poglavitno vlogo – razum ali kaj drugega, naprimer emocije? Ali ima prav Kant (1) ali Hume (2), ki predstavljata, kar zadeva odgovor na to, vsak svojo diametralno skrajnost? V svoji ekstremni obliki sta se, tako eden kot drugi, po vsej priliki motila. Kanta so glede omenjenega kritizirali in dopolnjevali `e sodobniki, pa naj so se z njim nasplo{no strinjali ali pa tudi ne – Hegel je naprimer Kantov prazni kategori~ni imperativ opremil z `ivo vsebino, ki jo je konceptualno izvajal iz stvarnega eti{kega `ivljenja dane skupnosti, v kateri posameznik `ivi (3); medtem ko je Schopenhauer namesto abstraktnega razuma ponudil povsem nov osrednji dejavnik – posameznikovo voljo (4). Proti vlogi razuma v etiki so v na{em stoletju nastopali celo logi~ni pozitivisti, ki so zastopali stali{~e, da v okvirih etike pa~ ni mogo~e trditi ni~esar, kar bi imelo znanstveno vrednost, in potemtakem je o tem bolje mol~ati (5). Eti{ke sodbe so po njihovem kve~jemu izraz emocij, pribli`no tako, kot ~e zakri~imo hura ali bu (6), nikakor pa naj v njih ne bi bilo prostora za razum. Seveda je vsaj toliko kot Kantova problemati~na tudi druga, Humova razlaga, po kateri naj bi vse moralne niti obvladovale izklju~no strasti. Omenjeno interpretacijo je seveda mogo~e udoma~iti in jo prikazati tako, da se vsakr{en impulz, ki pride iz razumske sfere, preden lahko povzro~i dejanje, navzame {e elementov strasti – {ele slednji namre~ sploh lahko motivacijsko premaknejo dani osebek. Vendar pa je tovrstna interpretacija vse kaj drugega kot argument proti razumu v etiki – zanika namre~ le neposredno dejavno mo~ tega faktorja; kar pa seveda ni nikakr{en pomemben protiargument, saj lahko razum deluje pa~ posredno, in to njegove veljave niti malo ne zmanj{uje. 132 KOGNITIVNA ZNANOST Kognicijska intencionalnost v etiki 3. INTENCIONALNOST V ETIKI Ko se je pred tremi desetletji v biologiji pri~el uveljavljati termin altruizem, in to v docela svojski pomenski sferi glede na tisto, ki ji je ta pojem predtem pripadal, je bila eksplicitno podana razlika med njima – s tem pa, ~e nikoli prej, jasno definiran tudi sam eti{ki pomen pojma. [lo je za to, da v biologiji za ozna~itev dejanja z atributom altruizma zadostuje u~i-nek, v etiki pa je bistvene te`e sam namen dejanja (7, 8). S tem je podana osnova za kar dve temeljni trditvi, ki opredeljujeta etiko. Prvi~, altruizem je eno od podro~ij moralnosti2; in drugi~, nujni pogoj za moralnost je intencionalnost. Osrednje vpra{anje, ki je tu implicirano in s katerim se bomo spopadli v pri~ujo~em delu, pa se glasi: ali vsakr{na oblika intencionalno-sti zadostuje kriterijem, po katerih je dejanje lahko ozna~eno kot moralno, ali pa mora biti za njihovo izpolnitev intencional-nost tudi kognicijska? Kognicijska intencionalnost bi se pri tem pomensko nana{ala na namen nekega subjekta, ki se zaveda dane situacije. Poskuse odgovarjanja na to vpra{anje lahko strnemo v dve skupini. Prvo, ki ji je kognicija nujni pogoj za moralno, bomo imenovali zahodna konferenca; drugi, ki pa ne zahteva kogni-cije, bomo rekli vzhodna. Pri tem imenovanju izhajamo kajpak iz zgodovinske tradicije, saj je znano, da je zahodni svet veliko bolj poudarjal vlogo razuma in zavednega, kot pa je to veljalo pri {tevilnih vzhodnja{kih filozofsko misti~nih {olah. 2.1. INTENCIONALNOST V ETIKI ZAHODNE KONFERENCE 2.1.1. Analogija cogita V okviru zahodne konference velja, da je individuum lahko obravnavan kot eti{ki subjekt {ele tedaj, ko je izpri~ana njegova kognicijska kapaciteta. V tem kartezijanskem smislu vsakdo najprej do`ene svoj lastni obstoj na polju etike, nato pa po nekak{ni – ~etudi vselej le zasilni – analogiji pripozna tovrstno eksistenco tudi drugih ~love{kih bitij. Kriterij za izvajanje te analogije je pri tem lahko bolj ali manj prizanesljiv, vsekakor pa ima nekje svojo mejo, onstran katere obstajajo ljudje, ki spri~o svoje kognicijske inkompetentnosti ne spadajo ve~ v eti{ki okvir. Preprosto povedano – norec naprimer ni odgovoren za svoje moralne delikte. Resne te`ave v okviru zahodne konference se pri~nejo, ko prestopimo meje ~love{ke vrste in pri~nemo razpravljati napri-mer o `ivalih. Znano je, da `ivali {tevilnih vrst skrbijo za svoje potomce; da posamezniki med seboj sodelujejo; in da prihaja same kakovosti, moralnosti in logi~nosti (kot re~eno, obliki pridevnikov moralni ali logi~ni ne zadostujeta, saj re{ujeta to nejasnost le v enem samem sklonu, spolu in {tevilu). Spri~o te inherentne jezikovne ohlapnosti je tako po eni strani moralno oziroma logi~no vse tisto, kar je v skladu z moralo oziroma logiko, kot po drugi tudi vse tisto, kar spada v obmo~je, s katerim se morala oziroma logika ukvarjata. Podobne ugotovitve veljajo, nadalje, tudi za pridevnike, ki izhajajo iz besed kultura ali dednost: tako da je potem mo~ v literaturi najti besedne sklope, kot sta kulturna evolucija ali dedna substanca. V prvem primeru gre za ponesre~en opis fenomena psihosocialne evolucije, ki je, gledano kvalitativno, lahko prav toliko kulturen kot tudi barbarski. ^e bi torej hoteli tudi verbalno zajeti pravi pomen, bi ga lahko dosledno podali z vrstnim pridevnikom kulturnostna. Z drugim omenjenim izrazom pa dostikrat ozna~ujejo predvsem DNA kot nosilko ded-nostnega zapisa – a problem pri tem je ta, da je dedna poleg omenjene substance tudi {e marsikatera druga: v prvi vrsti naj-razli~nej{e beljakovine, ki so prav tako dednost-no opredeljene – se torej dedujejo in so potemtakem dedne -, pa tudi druge molekule in k temu {e celi~ni organeli `ivega bitja. Zatorej, ~e kdo ho~e poudariti KOGNITIVNA ZNANOST 133 Artur [tern pomembno vlogo DNA pri procesih dedovanja, bi po pravilih eksaktnos-ti moral govoriti o njej kot o dednostni, in ne le dedni, substanci. 2 Navedena trditev je le minimalisti~na. ^e namre~ s pojmom altruizem ozna~ujemo tudi {ir{i oziroma ohlapnej{i krog odnosov, kot bi bila le po`rtvo-valnost kot najstro`ja manifestacija altruizma, potem lahko pridemo do stopnje, ko je mo~ pore~i, da je altruizem vsakr{no upo{tevanje drugega. To pa pomeni – in pri~ujo~a trditev je maksimalisti~na – da je altruizem sinonim za moralnost, oziroma da se vsa etika ukvarja izklju~no z vpra{anji altruizma. 3 O obeh je pisal `e Darwin (9). tu in tam celo do dejanj, ki so videti, kot da so storjena – vsaj nekoliko – iz po`rtvovalnosti. Prvi dve obliki sta evolucijsko zelo dobro znana pojava3 – gre za sorodstveni altruizem (7, 10) in pa za sodelovanje oziroma recipro~nost (11, 12). Teoreti~na biologija, v domeno katere oba pojava spadata, se prav veliko ne ubada z vpra{anjem kognicije v okviru intencionalnosti pri obravnavanih organizmih. S to tematiko se veliko ve~ ukvarjajo etologi, psihologi in {tevilni drugi znanstveniki z razli~nih trans-disciplinarnih podro~ij – eno od bolj znanih je tako imenovana kognitivna znanost. Kljub {tevilnim poskusom ni doslej {e nih~e predstavil nobenega povsem tehtnega argumenta, ki bi govoril nasprotno od prepri~anja tistih, ki pravijo, da je tudi `ival bitje, katerega zna~ilnost je kognicijska intencionalnost; da je med nami in njimi v tem smislu kve~jemu kvantitativni razkorak, ni pa nikakr{nega kvalitativnega brezna. Nasprotno pa obstaja kup razli~nih potrditev `ivalske kognicijske sposobnosti – med vsemi, kot vemo, prednja~ijo opazovanja in eksperimenti, v katerih nastopajo v vlogi ciljnih objektov {impanzi oziroma delfini. Tako v zvezi z enimi kot z drugimi se nekatere ugotovitve nana{ajo tudi na sfero altruizma – in ker znanstveno ni razjasnjen status teh `ivali glede njihove eventualne kognicijske intencionalnosti, je v tem smislu nemogo~e povedati, ali gre pri tem za biolo{ki ali za eti{ki altruizem. Vendar pa se lahko pri tem spomnimo, da smo `e pri upo{tevanju drugega ~loveka morali vpeljati analogijo med nami in njim – in da brez nje {e danes ne bi imeli v rokah prav ni~esar, nobenega adekvatnega videnja notranjosti drugega subjekta. Enako, ~e ni tehtnega razloga nasproti temu, lahko torej storimo tudi v primeru `ivali. 2.1.2. Delfini re{evalci Znane so zgodbe o delfinih, ki re{ujejo utapljajo~e se ljudi. Nekateri neodarvinisti so posku{ali ta dejanja odpraviti z naslednjim preprostim argumentom. Omenjene `ivali naj bi bile pa~ evolucijsko predisponirane za to, da pomagajo na povr{je vsakemu bitju, ki se znajde v njihovi bli`ini in ki, denimo, ne ka`e ve~ `ivahnih znakov `ivljenja; baje so videli tudi delfine, ki so izpod vodne gladine “re{evali” hlode. Tako namre~ pomagajo tudi svojim mladi~em, in ~e ne bi imeli razvite omenjene poteze, bi bili morda `e zdavnaj izumrli. Ker se druga bitja ali predmeti, ki spodbujajo ta njihov naravni nagon po re{evanju, v njihovi soseski znajdejo razmeroma dovolj redko, se v evoluciji o~itno pa~ ni razvila diskriminacijska sposobnost, ki bi delfinom omogo~ala re{evanje izklju~no svojih potomcev, ne pa tudi drugovrstnih bitij in objektov. Po tej interpretaciji se 134 KOGNITIVNA ZNANOST Kognicijska intencionalnost v etiki delfini pa~ motijo; ker pa ta zmota ne povle~e za sabo kak{nih hudih posledic – ni naprimer fatalna, pa tudi posebno velike izgube ~asa in energije ne pomeni –, skozi evolucijski tok pa~ ne preneha obstajati. Tukaj{nji altruizem bi bil torej popolnoma biolo{ki, izven vsakr{ne zveze z etiko. Omenjena razlaga je logi~na, vendar pa to {e ne pomeni, da je prava. Nasproti njej bi namre~ lahko postavili tudi drugo: da se delfini prav dobro zavedajo, kaj ali koga re{ujejo – in da je re{evanje hloda morda navadna igra ali trening; re{evanje mladi~a njihovo biolo{ko poslanstvo; re{evanje utapljajo~ega se ~loveka pa moralno dejanje. Seveda je pri~ujo~a hipoteza meta-fizi~ne, neznanstvene narave – vendar pomembno je to, da isto velja tudi za prej{njo, ki pa v sodobnosti – brez realne osnove za to – nastopa precej bolj suvereno in pod krinko znanosti. Tem manj utemeljen pa je argument proti moralnosti delfinov – in ti so tu vzeti le kot primer – ~e pomislimo {e na to, da tudi pri etiki v ~lovekovem svetu v resnici nikoli ne vemo ~isto do konca, ali je nekaj povsem moralno ali pa gre pri tem vendarle {e za nekatere sledove pridobitni{tva. 4 In ta je povrhu vsega {e redundantna – saj namesto nje, po zgornji ena~bi sode~, lahko uporabljamo besedo `ivljenje. 2.1.3. Življenje = kognicija? ^e `ivalim priznamo mo`nost kognicijske intencionalnosti, potem se kajpada pred nas prej ali slej postavi vpra{anje, kje je meja te lastnosti – kateremu `ivemu bitju jo {e lahko pripisujemo in kateremu eventualno ne ve~. Mo`ni so najrazli~nej{i in pre{tevilni kriteriji, ki pa so vsi po vrsti arbitrarne narave, njihov edini sodnik je ~lovek. ^e bi se `eleli temu dejstvu izogniti, bi pri{li prav do za~etkov `ivljenja, kjer bi veljala ena~ba `ivljenje = kognicija (13), ki pomeni, da je `e najprimitivnej{e `ivo bitje obdarjeno s kognicijskimi atributi. Problem omenjene ena~be, ki je zna~ilna za razmi{ljanja nekaterih zagovornikov evolucijske epistemologije (14), je v tem, da kognicija potlej ostaja le {e metafora4. Ta pohod personifikacijskih podvzetij se zdaj seveda ne more ustaviti pri sami kogniciji, temve~ gre po inerciji {e naprej – v etiko. ^e je paramecij nosilec kognicijskih kapacitet, potem dejansko ni razloga, zakaj ne bi mogel biti obravnavan tudi kot eti{ki subjekt. V tem smislu izhaja evolucijska etika neposredno iz evolucijske epistemologije (15, 16). Vendar pa, vzeta v tem naj{ir{em smislu, evolucijska etika ni sposobna odgovoriti na nobeno konkretno vpra{anje, saj se, tako kot evolucijska episte-mologija v navedeni obliki, ne more dvigniti nad raven tavto-logij. Eno, ki ga slednje izrekajo, pa je, kot nam lahko sugerira Parmenid, negibno, torej onstran dejanja – kar pomeni v tem primeru konec mo`nosti na{ega nadaljnjega spoznavanja. KOGNITIVNA ZNANOST 135 Artur [tern 5 O obojem se je tudi v 2.1.4. Od kvantne fizike k vzhodni konferenci na{em prostoru `e precej pisalo (19, 20, 21). ^e gremo po nakazani poti {e dlje, torej tudi onstran prvih `ivih organizmov in celo molekul in atomov – tudi slednjim nekateri pripisujejo atribute `ivljenja in kognicije – pridemo do submaterialne, kvantne ravni obstoja. Pri tem je zanimivo, da v njenih okvirih nikakor ve~ ne velja na~elo redukcije, kot je to veljalo {e tik pred tem. V kvantnem svetu so entitete povezane med seboj po na~elih neprostorskega in ne~asovnega – ki jih zajemata pojma alokalnosti in sinhronosti. Stvari so tu implicirane druga v drugi, prav tako to velja tudi za njihove spremembe. V tem smislu lahko torej govorimo tudi o njihovi medsebojni kogniciji, ki tu `e presega raven banalne tavtologije, dasiravno se {e vedno nismo otresli tistega metafori~nega zna~aja, ki se te kognicije dr`i. Do te lo~itve lahko pride definitivno morda {ele na stopnji evolucije centralnega `iv~nega sistema, ki ga vse pogosteje obravnavajo kot kvantno strukturo. Mo`gani, ki mislijo neko drugo bitnost in se odlo~ajo o moralnem projektu, usmerjenem k njej, brez dvoma spri~ujejo fenomen kognicijske intencionalnosti – vendar pa se tu pojavi eti{ki precep: ~e je nekaj implicirano v ne~em, ~e je tisto tam torej del tega tu – kaj ima pri vsem tem sploh {e opraviti etika, katere pogoj je namre~ drugost, lo~enost (17)? Analogen argument je mogo~e najti tudi v okviru sorodstvenega altruizma – materam je naprimer mo~ o~itati, da njihovo ravnanje sploh ni eti~no, marve~ gre za najpreprostej{i projekt narave, ki se ga da zlahka zajeti v koncept sebi~nega gena (8) oziroma inkluzivne sposobnosti (18)5 – v vsakem primeru gre pa~ za pre`ivetje dednostne substance. Vendar pa je tu takoj tudi `e druga stran iste medalje: o materi, ki se ne briga za svojega otroka, ne bomo rekli le, da se vede nenormalno, tem-ve~ tudi, da je njeno ravnanje nemoralno (22). S tem pa takoj uvidimo, kako je nasprotje od tega vendarle nekaj, kar je – navkljub ugovorom o naturalisti~nih zavezah in nujah – pozitivna eti{ka vrednota. S pri~ujo~im primerom smo se vrnili k izhodi{~u in vpra{a-nju, ali je kognicijska intencionalnost zares adekvaten kriterij za ozna~itev nekega dejanja z atributom moralnosti. Mati, ki skrbi za svojega otroka – tudi ~e imamo {e vedno v mislih neko predstavnico ~love{ke vrste – izvaja svoja dejanja mnogokrat na povsem predspoznavni, nezavedni ali instinktivni ravni. Zahteva zahodne konference po kogniciji znotraj inten-cionalnosti se v tem smislu ne zdi ve~ upravi~ena. 136 KOGNITIVNA ZNANOST Kognicijska intencionalnost v etiki 2.2. INTENCIONALNOST V ETIKI VZHODNE KONFERENCE Vzhodna konferenca je o teh vpra{anjih torej druga~nega mnenja. Kot prvo, ne priznava nikakr{ne lo~enosti med entitetami univerzuma, temve~ je zanjo vse povezano – in, tako kot to potrjuje tudi kvantna fizika (23), vse celo implicirano v vsem. Ob takem izhodi{~u zahodni tip etike seveda ni mo`en. Njegova osrednja beseda altruizem postane v teh razmerah nekaj, ~esar ni in ne more biti. Spri~o svojih misti~nih razse`nosti je pri~ujo-~a filozofija tudi docela jasno opredeljena glede svojega stali{~a do kognicije – s slednjo je sicer vse lepo in prav, toda na njej graditi kaj tako pomembnega, kot je duhovni, se pravi tudi eti{ki odnos do sveta – tega pa~ ne ka`e izvajati. In {e ve~: radikalni Zhuang Zi je iz svojega misti~nega obzorja odstavil celo vsakr{no, ne le kognicijsko intencionalnost6. Od moralnega dejanja je zahteval ni~ manj kot to, da je storjeno brez slehernega namena. V tem smislu gre za nekaj podobnega kot pri Kantovem kategori~nem imperativu, kjer je edini dovoljeni – in hkrati tudi neobhodni – motiv za moralno dejanje: zvestoba moralnemu zakonu. Le da kitajskemu mistiku ni bilo treba govoriti niti o tem edinem motivu, saj je bil slednji pa~ inkorporiran v samem spontanem misti~nem do`ivljanju. 6 S tem pridemo do zanimivega paradoksa: po eni strani gre za poudarjeno transcen-dentnost te etike, po drugi strani pa lahko vidimo, da prav ni~ druga~e od nje ne trdi biolo{ka definicija altru-izma, ki pa sega pod raven vsakr{ne etike. 2.3. VPRA[ANJE INTENCIONALNOSTI KOT ZADOSTNEGA POGOJA V ETIKI ^e pustimo pravkar navedeni ekstremni misti~ni pogled ob strani, kajti v nasprotnem primeru bi lahko kaj kmalu sploh prenehali razpravljati o etiki – oziroma, ~e bi `eleli biti tudi sami eti~ni, bi to po njegovem kriteriju celo morali storiti –, obstaja mo`na trditev, po kateri je sama intencionalnost v vsakem primeru nezadosten pogoj, da bi lahko nekaj ozna~ili za moralno. Na njeni podlagi bi pri{li do negativnega odgovora na vpra{anje: ali je namen, tisti prej obravnavani kriterij lo~itve med biolo{kim in eti{kim altruizmom, dovolj za dosego imena moralno; ali pa je namen sam nezadosten in je poleg njega potrebna tudi njegova realizacija? Po prvem (a) od obeh nasprotujo~ih si stali{~ bi torej veljalo, da je dober namen dovolj za mo`no proglasitev nekega dejanja za moralno, pa tudi ~e se izvedba ne posre~i. Drugo stali{~e (b) je stro`je in zahteva, da je za zadostitev kriterijem moralnosti potrebna tudi dokon~na izpeljava na~rtovanega. V okviru te druge trditve lahko izvedemo {e eno delitev – prva podtrditev (b1) je, da velja navedeni pogoj na~elno, za obi~ajne situacije, ki jih je sposoben predvideti vsak povpre~en in uravnove{en predstavnik ~love{ke vrste oziroma dane skupnosti; medtem ko v KOGNITIVNA ZNANOST 137 Artur [tern 7 Amoralno je tisto, kar ni relevantno z moralnega gledi{~a, oziroma je amoralen tisti ~lovek, ki se ne dotika podro~ja moralnosti. Za razliko od tega je imoralno tisto, kar je v nasprotju z uveljavljenimi moralnimi vrednotami nekega okolja. ekstremnih, izrazito nepredvidljivih situacijah, kjer objektivne okoli{~ine prepre~ijo izvedbo dejanja, od tega pogoja odstopimo – tako da v takih primerih naposled zadostuje tudi `e sam dober namen. Druga podtrditev (b2) pa ostaja pa~ neizprosna tudi ob takih primerih in ne dovoljuje nobene izjeme. ^e bi sprejeli trditev b2, bi v tistem trenutku priznali, da je vsa moralnost, kar je obstaja, popolnoma arbitrarna, saj je odvisna od sre~nih ali nesre~nih okoli{~in, v katerih je posameznik. Na drugi skrajni to~ki, v primeru sprejetja trditve a, pa bi se morali podpisati pod izjavo, da je moralno tudi vsakr{no tisto dejanje, za katero bi moralo biti vsakemu vsaj pribli`no prisebnemu ~loveku `e v za~etku jasno, da je obsojeno na neuspeh in da je poskus njegove izvedbe popolnoma nesmiseln. In ~e kdo povsem nekriti~no trmoglavi pri tovrstnem poizku{a-nju, se kaj lahko zgodi, da to po~ne celo na {kodo koga drugega v svoji okolici; ali pa, ~e `e ni~ drugega, bi lahko po~el kaj bolj koristnega in s tem tudi eti{ko bolj upravi~enega. ^e zadevo pri`enemo do ekstremne podobe, pridemo do primera donkihotovske borbe z mlini na veter, ki v svojem namenu sicer je moralno dejanje, vendar pa vse druge okoli-{~ine preplavijo izhodi{~ni namen, tako da v kon~nem smislu o moralnosti ne moremo govoriti. Zadeva je preprosto irele-vantna za eti{ko razpravo, ali kot pravijo v nekaterih jezikih, amoralna7. Po vsem tem nam tako ostane le izjava b1, ki se dejansko zdi tudi edini smiselni kriterij za vzpostavljanje eti{kih sodb. Po tej interpretaciji je v etiki kognicijska intencionalnost potrebni pogoj, praviloma – razen v imenovanih izjemnih primerih – pa ne tudi zadostni pogoj za imenovanje nekega dejanja z atributom moralnega. Artur [tern (1965), magister temeljnih medicinskih ved s podro~ja biokemije – geneti~ne reprodukcije; doktor veterinarske medicine. LITERATURA AXELROD, R. (1981): Hamilton, W. D., The evolution of cooperation, Science 1981; 211: 1390-6. AYER, A. J. (1936): Language, truth and logic, Golancz, London. BOHM, D. (1982): Wholenes and the implicate order, Routledge & Kegan Paul, London, Boston in Henley. DARWIN, C. (1859): On the origin of species by means of natural selection, John Murray, London. DAWKINS, R. (1976): The selfish gene, Oxford university press, Oxford. HAMILTON, W. D. (1963): The evolution of altruistic behavior, American Naturalist 1963; 97: 31-3. HAMILTON, W. D. (1964): The genetical evolution of social behavior (I in II), Journal of Theoretical Biology 1964; 7: 1-16; 17-52. 138 KOGNITIVNA ZNANOST Kognicijska intencionalnost v etiki HEGEL, G. W. F. (1952): The philosophy of right, Clarendon Press, Oxford. HESCHL, A. (1990): L = C A simple equation with astonishing consequences, Journal of Theoretical Biology 1990; 145: 13-40. HUME, D. (1886): A treatise of human nature. Philosophical works, Longmans, Green, London. JERMAN, I., [TERN, A. (1993): Od replikatorja k toku – vpeljava novega biolo{kega pojma, Anthropos 1993; 5-6: 128-45. KANT, I. (1993): Kritika prakti~nega uma, Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana. LEINFELLNER, W. (1988): Traditional ethics, ethical decision theory and evolutionary ethics, v: Absolute values and the reassessment of the contemporary world, Proceedings of the Seventeenth International Conference on the Unity of the Sciences, Los Angeles, 1988: 229-50. LEVINAS, E. (1976): Totalitet i beskona~no, Veselin Masle{a, Sarajevo. MAYNARD SMITH, J. (1964): Group selection and kin selection, Nature 1964; 201: 1145-7. SCHOPENHAUER, A. (1990): O temelju morala, Bratstvo-jedinstvo, Novi Sad. [TERN, A. (1994): Okopi sebi~nosti, Apokalipsa 1994; 1-2: 109-37. [TERN, A. (1994): Sipine altruizma, Anthropos 1994: 4-6: 258-68. [TERN, A., JERMAN, I. (1993): Altruizem v lu~i paradigme sebi~nega gena in kvantno mehanske biologije, Anthropos 1993; 3-4: 253-66. TRIVERS, R. L. (1971): The evolution of reciprocal altruism, Quarterly Review of Biology 1971; 46: 35-57. WITTGENSTEIN L. (1965): A lecture on ethics, The philosophical review 1965; 74/1. WUKETITS, F. M. (1990): Evolutionary epistemology and its implications for humankind, State of New York Press, Albany, NY. WUKETITS, F. M. (1993): Moral systems as evolutionary systems: taking evolutionary ethics seriously, Journal of Social and Evolutionary Systems 1993; 16 (3): 251-71. KOGNITIVNA ZNANOST 139 Artur [tern 140 KOGNITIVNA ZNANOST Igor Jerman Osnove spoznavanja v lu~i nove biologije UVOD Ve~ina sodobnih naravoslovcev in v njihovem okviru biologov je prepri~anih, da temelji `ivljenje na najni`ji ravni svojega obstoja – na molekularni ravni. Za to raven pa naj bi obstajali statisti~ni procesi brez kakr{nega koli {ir{ega reda. Tako kompleksen pojav, kot je `ivljenje, naj bi torej temeljil le na kratko-se`nih, sti~nih povezavah med mikroskopskimi molekulami. V takih okvirih razmi{ljanja lahko sleherna percepcija – kot osnova spoznanja – temelji le na vi{jih nivojih organizacije `ivljenja, kjer se pojavi kot emergentna lastnost. Toda v novej{em ~asu se kopi~ijo tako empiri~ni dokazi kot teoreti~no filozofski in matemati~ni razmisleki, da `ivljenja ne pod~rtuje red (ali raje nered) Brownovega gibanja, temve~ povsem druga~en red, ki temelji na koherentnem bioelektromag-netnem polju (Vitiello 1992). V tem polju se tudi molekule ne vedejo kot slepo zaletavajo~i se osamelci, temve~ kot ob~utljive in s celoto vzajemno povezane enote, ki izra`ajo celo neko mero inteligence oziroma prilagodljivosti. Temu novemu pogledu na `ivljenje, ki se {ele po~asi uveljavlja, pravimo – zaradi pomanjkanja kakega {ir{e sprejetega in bolj specifi~nega izraza – tudi nova biologija. Po spoznanjih nove biologije je osnove spoznavanja treba iskati `e na ravni molekul – seveda ne vzetih izolirano, temve~ povezano v {ir{i biolo{ki sistem. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 141-148. 141 Igor Jerman @IVO STANJE KOT STANJE GLOBALNE ORGANIZEMSKE KOHERENCE EMPIRIÈNE OSNOVE Eden od pomembnih virov za naziranje, da so v organizmih procesi že a priori koherentni, so nekatera novejša spoznanja o zelo hitrih in simultanih bioloških procesih. Biologija videnja na primer kaže, da so konstante kemijskih reakcij, predpostavljenih za prenos fotonske energije do ustreznega živènega impulza, precej poèasnejše, kot traja dejanski prenos. Poleg tega je poznano, da lahko ena sama fotonsko aktivirana rodopsinska molekula tako rekoè trenutno aktivira okoli 500 molekul transducina ne-encimatsko. Noben biokemiji poznani, zgolj na Brownovem gibanju temeljeè, mehanizem ne zna tega razložiti. Gre preprosto za trenutni prenos in ojaèanje vhodnega signala (Ho 1989, 1993, str. 6-7). Podoben primer je skrèenje mišice. Tudi tu vse kaže, da se energija za to delo ne prenaša na kemijski naèin oziroma po difuziji, temveè z neposrednim resonanènim prenosom, in da je pri tem potrebna daljnosežna koherenca pri prenosu energije. Resonanèni prenos energije hkrati pomeni zelo majhno entropijo (oziroma izgubo za delo sposobne energije) in s tem zelo visoko uèinkovitost, poleg tega je lahko zelo selektiven. To je spoznal McClaire že na zaèetku 70. let (McClare 1971, 1972). Najpomembnejši in daleè najbolj raziskan empirièni indikator za obstoj biološkega koherentnega polja so izsledki raziskav s podroèja ultrašibke biološke luminiscence. Spoznanja znanstvenikov s tega podroèja kažejo, da je šibko sevanje fotonov na širokem razponu valovnih dolžin (brez normalnega padanja intenzivnosti z zmanjševanjem valovne dolžine) znaèilno za skoraj vse vrste organizmov. To sevanje je tako šibko, da ga lahko opazujemo le s posebnimi elektronskimi fotopomnoževal-nimi sistemi in ga ne smemo mešati z bioluminiscenco kakih kresnic, ki je mnogo moènejša. Tipièna ultrašibka fotonska emisija znaša nekaj 10 do nekaj 100 fotonov/cm2.s in jo merijo med valovnimi dolžinami 200-800 nm (glej npr. Popp 1981, 1984, Popp in sod. 1992). Posamezna celica organizma torej le redko izseva kak foton. To pa še ne pomeni, da je ta svetloba dejansko šibka. Nasprotno, vse kaže, da je svetloba v organizmih dejansko precej intenzivna, vendar se skoraj ne siplje (ostaja v organizmu). Sevanje je intenzivirano med hitro delitvijo celic in pri malignih celicah. Podrobne raziskave ultrašibke bioluminiscence kažejo, da gre za koherentno, torej laserju podobno sevanje (Popp 1986). To je sposobno integrirati precej široka podroèja organizmov (visoki èasi koherence). O koherenci in visoki sposobnosti 142 KOGNITIVNA ZNANOST Osnove spoznavanja v lu~i nove biologije skladi{~enja svetlobe v organizmih pri~a tudi t. i. hiperboli~no izsevanje svetlobe po obsevanju organizma. Biofotoni sodelujejo pomembno tudi pri sinhronizaciji organizmov. Tako so zaznali visoko korelacijo v fotonski emisiji med organizmi, ki so bili opti~no povezani, in ne-korelacijo ob pretrganju povezave (Popp in sod. 1988). Glede na povezavo med fiziolo{kimi stanji organizma in zna~ilnostmi ultra{ibkega sevanja znanstveniki sklepajo, da svetloba ni nikakr{en epifenomen (stranski produkt), temve~ da je za `ivljenjske procese vitalnega pomena. Ob zastrupitvi na primer celice niso ve~ sposobne zadr`ati svetlobe in jo mo~neje izsevajo (Ruth, Popp 1976), ravno tako ob smrti. TEORIJE BIOLO[KE KOHERENCE Teorije koherentnih EM oscilacij imajo svoj za~etek v 70. letih, ko je angle{ki biofizik Herbert Fröhlich razmi{ljal o celicah z vidika njihovega elektri~nega polja in polarnih molekul. To delo je postavilo temelje novi biologiji, ki je utemeljena na osnovah (bio)fizike. @e konec {estdesetih let je postal Fröhlich pozoren na izjemne dielektri~ne lastnosti `ivih materialov v `ivih celicah in kasneje iz teh lastnosti izvedel tudi svojo predpostavko o koherentnih oscilacijah (glej Fröhlich 1975, 1988). V svoji novej{i teoriji vidi predvsem tri bistvene lastnosti `ivih sistemov: 1) so stabilni, a dale~ od ravnote`ja – torej metastabilni, 2) ozna~uje jih ne-trivialni red (dinami~ni, nelinearni) in 3) izjemne dielektri~ne lastnosti. Vse tri lastnosti so skupaj povezane v koherentne (metastabilne) oscilacije endogenega celi~nega elektromagnetnega polja s frekvenco okoli 1011Hz. Energijo zanje daje seveda metabolna energija, frekvenco pa narekuje celi~na membrana. Tu je treba opozoriti, da je jakost elektri~nega polja skozi membrano kar 107V/m! Koherentne (istofazne) EM oscilacije v celici so osnovni na~in njihovega medsebojnega ne-sti~nega kontaktiranja. To daje mo`nost urejenih medmolekular-nih procesov in selektivnih privlakov med encimi in ustreznimi substrati. Zaradi daljnose`nosti koherentnih osilacij, ki se raztezajo tudi med celicami, te oscilacije niso le temelj znotrajceli~ne-ga reda, temve~ tudi zunajceli~nega. S tem v zvezi je zanimivo, da je po Fröhlichovem (in ne le po njegovem; glej npr. Cooper 1979) mnenju rak predvsem posledica dejstva, da nekatere celice zaradi spremenjenih notranjih lastnosti uidejo koherentnemu polju, ki obvladuje (nadzira) red v okoli{kem tkivu. ^e je takih celic naenkrat preve~, se stabilno iztrgajo nadzoru in za~ne se neovirana maligna rast. Zanimivo je, da je tudi lastnost ultra{ibke svetlobe pri malignih celicah dokazano spremenjena. Glede emisije – se pravi tudi mo`nosti detekcije koherentnih oscilacij – ugotavlja Fröhlich, da mora biti zaradi normalnega KOGNITIVNA ZNANOST 143 Igor Jerman resonan~nega prenosa energije, zna~ilnega za koherentne oscilacije (skoraj brez izgub), le zelo majhna in predvsem zna~ilna za defekte na notranjih povr{inah. Kljub temu je zanimivo, da sta Pollock in Pohl preko mikrodielektroforeze potrdila emisijo EM oscilacij iz celic, ~eprav resda na nekoliko ni`jih frekvencah (4,2 – 9 Mhz; Pohl 1980, Pollock, Pohl 1988). Maksimalni u~inki te emisije so bili vidni ob mitozi (v skladu s Fröhlichovo napovedjo) in niso bili opa`eni pri mrtvih celicah. Emisijo so zaznali v vseh glavnih taksonomskih skupinah organizmov. Podobno empiri~no podporo pomenijo vrstno specifi~ne agre-gacije `ivih eritrocitov v obliki svitkov (Giudice in sod. 1984). Izhajajo~ iz Fröhlichovega dela, je verjetno najbolj temeljito teorijo koherentnega biolo{kega polja razvila italijanska Giudi-cejeva skupina (Giudice in sod. 1984, 1988). Njeno teoreti~no izhodi{~e za obravnavanje `ivih bitij je kvantna teorija polja. Ta teorija je sposobna napovedati, kako izhaja makroskopski red (npr. pri feromagnetih, pri supraprevodnikih) iz kolektivnih lastnosti mikroskopskih komponent. Seveda pa za razliko od stati~nega reda (strukture) kristalov, magnetov ipd. `ivo bitje ozna~uje druga~en, dinami~en (prostorsko ~asovni) tip urejenosti. Najpomembnej{i parameter reda je tu gostota elektri~ne polarizacije. V tem kontekstu je `ivo bitje (precej nenavadna in sve`a definicija!) kon~na postaja dinami~ne evolucije, ki izhaja iz osnovnih interakcij v mno`ici elektri~nih dipolov. Ob dolo~eni gostoti dipolov in pri stalnem dotoku proste energije postanejo polarizacijske oscilacije koherentne. Kvantna teorija polja zahteva za elektrodinamiko takega sistema, da se za~ne EM polje obna{ati kot delec s silno majhno maso, se omeji v tanke filamente ter se ne {iri v prostor. Taka filamentozna struktura je precej stabilna in traja celo nekaj ~asa po ukinitvi pod~rtujo~ega reda dipolov. Zanimivo je, da korelacije med dipoli ne smejo biti niti premo~ne niti pre{ibke, ~e naj se vzpostavi filamentozni re`im; `ivljenje torej obstaja na meji med redom (koherenco) in neredom (nekoherenco) oziroma med razli~no urejenimi podro~ji. Filamentozno EM polje v organizmih seveda ni nekak{na zanimiva posebnost, epifenomen, temve~ je centralna entiteta, ki urejuje in koordinira kemijske in (mikro)mehanske procese v celici. To polje naj bi vodilo nastanek in razgradnjo mikrotubulov ter drugih mikrofilamentov, ki sestavljajo celi~no ogrodje in gibalni sistem. ^e se frekvenca EM filamenta (resonan~no) ujame s frekvenco okoli{ke molekule, jo privle~e na zunanjo povr{ino in jo hkrati orientira. V filamentoznem polju se torej preko resonan~ne indukcije urejujejo kemijske reakcije in se resonan~no pove`ejo med seboj. Filamentozno polje je pomembno tudi s termodi-namskega vidika: kon~na energija kemijske reakcije se tu ne razpr{i, temve~ potuje kot polarizacijski val naprej. Podobno 144 KOGNITIVNA ZNANOST Osnove spoznavanja v lu~i nove biologije kot Fröhlich tudi Giudicejeva skupina ugotavlja, da polje “uhaja” le ob razpokah in da je pri tem na vseh frekvencah koherentno. Zelo zanimivo je, da se ta teoreti~na predvidevanja ujemajo s Poppovimi empiri~nimi ugotovitvami o zna~ilnostih ultra{ibke bioluminiscence (glej npr. Popp, Nagl 1988). Filamentozno polje ima {e druge zanimive lastnosti: ob filamentih se npr. vzpostavi supraprevodni elektri~ni tok, kar daje osnovo za hipersenzitivnost na magnetno polje – tudi dejansko odkrito. Ideje Libermana ter Fröhlichove in del Giudicejeve {ole zdru`uje delo Hameroffa in drugih avtorjev, ki so se predvsem osredoto~ili na organizacijske in informacijske lastnosti celi~-nega skeleta (Hameroff 1988). Hameroff ugotavlja, da nudijo koherentne oscilacije Fröhlichovega tipa mo`nost medmoleku-larne kognicije. Citoskelet naj ne bi bil le celi~no ogrodje in gibalo, temve~ zlasti informacijsko omre`je celice, katerega osnovo predstavlja filamentozno polje Giudicejevih del. To potrjujejo empiri~na spoznanja o elektromagnetni, piroelektri~ni in piezoelektri~ni naravi citoskeletnih elementov, zlasti mikro-tubulov. V podporo svojim hipotezam navaja vrsto razli~nih empiri~nih ugotovitev, med drugim tudi dejstvo, da so razli~ni informacijski senzorji v ~utnicah dejansko sestavljeni iz mikro-tubularnih elementov (npr. preobra`ene cilije). Na podlagi koherentnih oscilacij bi lahko med elementi citoskeleta nastala holografska interferenca, ki bi nudila vsakemu elementu celice informacijo o celoti. Rudimentarno spoznanje se po pogledih nove biologije torej lahko osnuje `e na podceli~ni ravni. Neposredno na Fröhlichovo in Giudicejevo delo se navezujejo tudi empiri~ne in teoreti~ne ugotovitve v zvezi z elektromagnetnimi lastnostmi encimov. Pri raziskovanju proteinov je pri{el Kell do spoznanja, da morajo te molekule, ~e naj bodo biolo{ko zares visoko funkcionalne, imeti intramolekularno koherenco (Kell 1988). Ta mora biti povezana z medmoleku-larno koherenco, ki zagotavlja u~inkovit prenos energije (skoraj brez izgub) preko resonance. Tak sistem prenosa energije naj bi bil na primer zna~ilen za membranski sistem elektronskega prenosa. Hkrati je pomembno, da so proteini lahko zelo ob~utljivi na delovanje zunanjega elektri~nega polja in da lahko ob apliakaciji le-tega spremenijo svojo konformacijo in s tem encimatsko aktivnost. Sicer pa sposobnost encimov, da “lovijo” in transmitirajo prosto energijo iz zunanjega oscilirajo~ega elek-tri~nega polja empiri~no ugotavljajo tudi drugi avtorji (Westerhoff in sod. 1986). O {e bolj nenavadnih lastnostih encimov vis a vis EM polju poro~a Smith (Smith 1988). Preko sistema-ti~nih raziskav lizozima v razli~nih EM poljih je spoznal, da nanj lahko vplivamo tako s stati~nim magnetnim poljem kot z nizkofrekven~nim in visokofrekven~nim – celo s svetlobo ter s protonsko magnetno resonanco. U~inek te spremembe je ostal KOGNITIVNA ZNANOST 145 Igor Jerman celo dalj ~asa po ekspoziciji, zaradi ~esar govori o neka{nem spominu encima. Z razli~nimi frekvencami (od 50 kHz do 300 MHz) ga je lahko aktiviral ali inhibiral, kar jasno ka`e na reso-nan~ne efekte. Zanimive stvari pa se nam odprejo tudi, ~e pogledamo na raven samih molekul. Tudi tu se nam lahko poka`e precej druga~na slika od tiste, ki jo dobimo po u~benikih. Liberman s sodelavci na primer trdi, da lahko posamezna molekula preko svojih vibracij (fononov) trenutno “razi{~e” vse celi~ne molekularne strukture in se na ta na~in v celici pravilno orientira oziroma vstopa urejeno v odnose z drugimi molekulami (Liber-man in sod. 1989). Temu pravijo tudi kvantno molekularni ra~unalnik. Fononi naj bi raziskali celi~no celoto in se nato absorbirali na ustreznem akceptorju (se partikularizirali). Conrad celo matemati~no dokazuje, kako lahko molekula na ravni valovne funkcije (Bohmovem implikatnem redu) razi{~e razli~ne energetske konfiguracije in najde optimalno za povezavo z drugo molekulo – v tem stanju se nato zgodi kolaps valovne funkcije (Conrad 1993). Molekula torej deluje kot poseben ra~unalnik ali raje senzor na ravni kvantne mehanike. Ta ideja je podobna Bohmovi ideji o kvantnem potencialu, ki vsakemu partiklu (elektronu, atomu ipd.) podaja trenutno informacijo o {irokem prostoru, v katerem se nahaja, in ga na neki na~in usmerja pri njegovi poti (Bohm, Hiley 1975). Pri sistemih, kjer je v interakciji hkrati veliko delcev, postane mo~ kvantnega potenciala v primerjavi z navadnimi potenciali zanemarljivo majhna, zato se makroskopski sistemi ne obna{ajo alokalno. Druga~na situacija pa nastopi, kadar so makroskopski sistemi notranje urejeni, koherentni – tedaj se lahko subtilni kvantno mehanski alokalni efekti poka`ejo tudi na zunaj. ^e torej pove`emo biolo{ko koherentno polje in kvantno mehansko naravo molekul, ki se nahajajo v takem polju, pridemo do povsem nove slike o naravi `ivega stanja, kjer vihti vajeti alokalni kvantni potencial. PERCEPCIJA IN SPOZNANJE Po spoznanjih nove biologije se spoznanje ne osnuje na ravni visoko razvitih in organiziranih biolo{kih sklopov, temve~ `e na ravni molekul. To spoznanje je morda nekaj povsem druga~nega od na{ega pojmovanja tega pojava, toda glede na spoznanja Conrada, Kella, Libermana, Hameroffa, Bohma in drugih lahko re~emo, da obstaja `e na tej ravni neka definitivna percepcija okoli{kega prostora – tako kratkose`nega kot daljnose`nega. V organizmih pa zaradi koherentnega re`ima ta percepcija ni vpeta le v eno molekulo, temve~ se preko 146 KOGNITIVNA ZNANOST Osnove spoznavanja v lu~i nove biologije kaskadnega prenosnega sistema prenese na mnogo {ir{o celoto, postane kolektivna. V tej obliki je to lahko `e osnova organiz-move percepcije. Percepcija in spoznanje v tej sliki nista ve~ lo~ena, kot je to pri klasi~nem obravnavanju organizmov. Po slednjem je percepcija nevrofiziolo{ki pojav, ki ga ozna~uje sprejem signala na ~utnici, pretvorba v elektri~ni impulz (akcijski potencial) in kon~no poniknjenje v mo`ganih, kjer na mis-teriozen na~in naenkrat nastane zavestna izku{nja – ~utno spoznanje. Pri novi biologiji ni ve~ tak{ne misterioznosti, ni ve~ klasi~-nega “vse ali ni~” sistema, ko imamo na eni strani opraviti z (z vidika zavesti) inertno, brez~utno materijo, na drugi pa z zavestjo. Povezovalec med obema naj bi bila le visoko organizirana materija mo`ganov, morda celo le ~love{kih! Ta descartesians-ka paradigma je v novi biologiji prese`ena s pogledom, ki je veliko bolj zvezen in po svoje hilozoisti~en. Lahko ga pove`emo z Bohmovo teorijo implikatnega reda. Zavest in spoznanje obstajata na ravni implikatnega reda ustrezne enote (lahko molekule, lahko celice, celega organizma,...). Od globine tega reda pa je odvisna globina na{ega spoznanja: lahko je le ~utno, ob~utkovno lahko racionalno, lahko intuicijsko (brez posrednika) itd. Nikjer ni videti za~etka in nikjer konca. Spoznanje ima torej na~eloma lahko tudi kamen, toda vendarle obstaja pomembna razlika med njim in med organizmi – razlika, ki kon~no tudi osmi{lja biolo{ko znanost. Organizmi so sposobni skozi svoje koherentno polje izra`ati tudi v eksplikatnem redu del svojega implikatnega reda. Zato tu spoznanje ni le subjektivno pasivna kategorija, temve~ objektivno udejanjajo~a. Pri organizmih postane spoznanje dejavna sila, ki spreminja eks-plikatni red. Igor Jerman, In{titut za bioelektromagnetiko in okolje. LITERATURA BOHM, D. J., HILEY, B. J. (1975): On the Intuitive Understanding of Nonlocality as Implied by Quantum Mechanics, Foundations of Physics, 5(1): 93-109. CONRAD, M. (1993): Emergent computation through self-assembly, Nanobiol. 2(1): 5-30. COOPER, M. S. (1979): Long range dielectric aspects of the eukaryotic cell cycle, Physiol.Chem.Phys., 11(5): 435-443. FR(HLICH, H. (1975): The extraordinary dielectric properties of biological materials and the action of enzymes, Proc.Natl. Acad.Sci., 72: 4211-4215. FR(HLICH, H. (1988): Theoretical physics and biology. Biological Coherence and Response to External Stimuli. Springer Verlag., Berlin, str. 1-24. KOGNITIVNA ZNANOST 147 Igor Jerman GIUDICE, E. DEL, DOGLIA, A., MILANI, M. (1984): Order and structures in living systems, Nonlinear Electrodynamics in Biological Systems, Plenum Publ. Corp., str. 477-487. GIUDICE, E. DEL, DOGLIA, A., MILANI, M., VITELLO, G. (1988): Structures, correlations and electromagnetic interactions in living matter, Biological Coherence and Response to External Stimuli, Springer Verlag, Berlin, str. 49-64. HAMEROFF, S. R. (1988): Coherence in the Cytoskeleton, Biological Coherence and Response to External Stimuli, Springer Verlag,. Berlin, str. 242-265. HO, M. W. (1989): Coherent excitations and the physical foundation of life. Epigenetic and Evolutionary order, Edinburgh Univ. Press, Edinburgh. HO,. M .W (1993): The Rainbow and the Worm, World Scientific, Singapore. KELL, D. B. (1988): Coherent Properties of Energa-Coupling Membrane Systems, Biological Coherence and Response to External Stimuli, Springer Verlag., Berlin, str. 231-241. McCLARE, C. W. F. (1971): Chemical machines, Maxwell’s demon and living organisms, J. Theor. Biol., 30: 1-34. McCLARE, C. W. F. (1972): A “molecular energy” muscle model., J. Theor. Biol. 35: 569-595. POHL, H. A. (1980): Oscillating fields about growing cells, Internat, J. Quantum Chem.: Quantum Biology Symposium, 7: 411-431. POLLOCK, J. K., POHL, D. G. (1988): Emission of Radiation of Active Cells, Biological Coherence and Response to External Stimuli, Springer Verlag., Berlin, str. 139-147. POPP, F. A. (1986): On the coherence of ultraweak photonemission from living systems, in “Disequilibrium and Self-Organisation”, C. W. Kilmister (Eur), D. Reidel, Dortrecht. POPP, F. A. et all (1981): Emission of Visible and Ultraviolet Radiation by Active Biological Systems, Collective Phenomena 3: 187-214. POPP, F. A. et all (1984): Biophoton Emission: New Evidence for Coherence and DNA as a Source, Cell Biophysics 6: 33-52. POPP, F. A., Li, K. H., Gu, Q. (1992): Recent advances in Biophoton Research and its applications, Editors, World Scientific, Singapore. POPP, F. A., LI, K. H., MEI, W .P., GALLE, M., NEUROHR, R. (1988): Physical aspects of biophotons, Experientia 44: 576-585. POPP, F. A., NAGL, W. (1988): Concerning the question of coherence in biological systems, Cell Biophysics, 13: 218-220. RUTH, B., POPP, F. A. (1976): Experimentelle Untersuchungen zur ultraschwachen Photonenemission biologischer Systeme, Zeitschrift Naturforschung 31c: 741-745. SMITH, C. W. (1988): Electromagnetic Effects in Humans, Biological Coherence and Response to External Stimuli, Springer Verla,. Berlin, str. 205-232. VITIELLO, G. (1992): Coherence and electromagnetic fields in living matter, Nanobiology, 1(2): 221-228. WESTERHOFF, H. V. in sod. (1986): How enzymes can capture and transmit free energy from an oscillating electric field, Proc.Natl.Acad.Sci., 83: 4734-4738. 148 KOGNITIVNA ZNANOST Tanja Urban~i~, Ivan Bratko Vedenjsko kloniranje z metodami strojnega u~enja V tem prispevku se ukvarjamo z ra~unalni{ko rekonstrukcijo ve{~ine vodenja sistemov, kot sta `erjav ali letalo. Na~rtovanje vodenja takih dinami~nih sistemov po klasi~nih postopkih iz teorije vodenja zahteva apriorno znanje o objektu vodenja, najpogosteje v obliki matemati~nega modela. Pri tem lahko nastopijo te`ave, npr. ~e objekta vodenja ne poznamo dovolj dobro, ~e bi bil razvoj natan~nega matemati~nega modela pre-dolgotrajen ali predrag, ~e je sistem mo~no nelinearen ali pa se s ~asom spreminja. Poleg tega je v~asih predrago, predolgotrajno ali sploh nemogo~e sproti zagotavljati tako natan~ne numeri~-ne vrednosti parametrov, kot to zahtevajo klasi~ne metode avtomatskega vodenja. Hkrati je znano, da so izurjeni operaterji na podlagi izku{enj in kvalitativnega sklepanja sposobni ro~no voditi mnoge sisteme, ki so za klasi~ne metode iz zgoraj navedenih razlogov te`ki. Ena od zanimivih mo`nosti je torej posnemanje izurjenega operaterja. Pri tem namesto objekta vodenja modeliramo ~lovekovo re{evanje naloge z mno`ico pravil, ki so lahko kategori~na ali “mehka”. Vodenje sistemov s hitro dinamiko ponavadi terja izurjenost, ve{~ino, ki je operativna in jo je mogo~e pokazati oziroma opazovati, zelo te`ko pa jo je natan~no opisati. Marsikatere od svojih reakcij se operater sploh ne zaveda, {e manj pa jih zna razlo`iti. To znanje je te`ko prenosljivo, kar ote`uje pou~evanje za~etnikov, hkrati pa tudi onemogo~a njegovo ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 149-153. 149 Tanja Urban~i~, Ivan Bratko neposredno “vgradnjo” v napravo, ki bi bila sposobna ve{~ino reproducirati. Zaradi te`av, ki jih imajo ljudje pri eksplicitnem izra`anju tovrstnega znanja, je pri netrivialnih sistemih pogosto te`ko priti do ustrezne mno`ice pravil za vodenje sistema. Eno od mo`nih re{itev je predlagal Donald Michie in jo poimenoval vedenjsko kloniranje (angl. behavioural cloning) (Michie in sod. 1990; Michie 1993). Pri tem postopku izhajamo iz posnetkov operaterjevega izvajanja naloge, ki jim pravimo tudi vedenjske sledi. Iz njih posku{amo s strojnim u~enjem (angl. machine learning) (Bratko 1989) priti do operativnih opisov ve{~ine na simboli~ni ravni. Rezultat je vedenjski dvojnik, zato postopku pravimo tudi generiranje vedenjskih dvojnikov. Obi~ajna formulacija problema generiranja vedenjskega dvojnika s strojnim u~enjem je tak{na: Imamo posnetek operaterjevega izvajanja. Posnetek je zaporedje stanj vodenega sistema in operaterjevih akcij, na katere gledamo kot na primere pravilnih odlo~itev. Vsak primer je par (Stanje, Akcija), pri ~emer je Stanje vektor atributnih vrednosti, Akcija pa je odlo~itev, prirejena temu stanju. Pri tej formulaciji lahko uporabimo tehnike strojnega u~enja, ki inducirajo funkcijsko relacijo Akcija = f(Stanje). Vrednosti atributov vektorja Stanje so lahko zvezne ali diskretne, prav tako tudi vrednosti razreda Akcija. Nau~ena funkcija f predstavlja vedenjskega dvojnika, ki naj bi bil sposoben “opona{ati” posnetega operaterja, torej voditi dina-mi~ni sistem. Mo`no je upo{tevati tudi ~asovni zamik med stanjem in akcijo. Obi~ajna interpretacija se sklicuje na fiziolo{ke omejitve, ki jih ima ~lovek tako pri prepoznavanju situacije kot pri fizi~nem izvajanju kontrolnih akcij. ^e je zamik (t, se u~imo Akcija(t) = f(Stanje(t – Delta t)). S poskusi je bilo ugotovljeno, da je primerna izbira vrednosti zamika eden od pomembnih dejavnikov uspeha kloniranja. Vedeti pa moramo, da zamik odseva celo vrsto pojavov, da se spreminja od naloge do naloge, od ~loveka do ~loveka in celo pri istem ~loveku od situacije do situacije, zato poenostavljene interpretacije niso primerne, izbira pa je v odsotnosti trdnej{ih teoreti~nih ali eksperimentalnih izsledkov zaenkrat {e rezultat sistemati~nega posku{anja. Za generiranje vedenjskih dvojnikov iz posnetkov vodenja lahko uporabimo obstoje~e programe za strojno u~enje, ki iz dane mno`ice u~nih primerov generirajo splo{en opis zakonitosti, vsebovanih v podanih primerih. Nau~eni opisi imajo lahko obliko odlo~itvenih dreves, kot npr. pri u~nih programih ID3 (Quinlan 1979), C4.5 (Quinlan 1987) in Asistent (Cestnik in sod. 1987), ali pa klasifikacijskih pravil, kot npr. pri programu CN2 (Clark in Niblett 1989). Pri na{em delu smo veliko uporabljali programa RETIS (Karali~ 1991) in M5 (Quinlan 1993), ki 150 KOGNITIVNA ZNANOST Vedenjsko kloniranje z metodami strojnega u~enja gradita regresijska drevesa in sta primerna za obravnavo zveznih atributov in razredov. Ker problemska domena v veliki meri posega v podro~je implicitnega, dostikrat nezavednega znanja ljudi, se sre~ujemo {e z dodatnimi vpra{anji, kot sta problem interpretacije rezultatov strojnega u~enja in problem vzajemne povezave med rezultati strojnega u~enja in ~lovekovim razumevanjem njegove lastne ve{-~ine. Zato imamo pri generiranju vedenjskih dvojnikov dva cilja: – generiranje vedenjskega dvojnika, ki bo ~imbolj uspe{no izvajal predpisano nalogo vodenja, in – generiranje vedenjskega dvojnika, ki bo dovolj razumljiv, da bo na simboli~ni ravni kazal, kaj operater pravzaprav po~ne. Generiranje vedenjskih dvojnikov je bilo po na{ih informacijah zaenkrat preizku{eno v naslednjih problemskih domenah: – vodenje inverznega nihala (Michie in sod. 1990; Zalar 1994), – pilotiranje letala (Sammut in sod. 1992; Michie in Camacho 1994), – razporejanje opravil (Kibira 1993), – vodenje kontejnerskega `erjava (Urban~i~ 1994; Urban~i~ in Bratko 1994). Skupne ugotovitve omenjenih {tudij so naslednje: – V vseh do sedaj preizku{enih problemskih domenah je bilo mo`no s standardnimi tehnikami strojnega u~enja generirati vedenjske dvojnike, ki so uspeli re{iti zastavljeno nalogo. – V vseh omenjenih domenah je bilo mo`no generirati tudi vedenjskega dvojnika, ki je izvedel nalogo v dolo~enem smislu bolje od ~loveka, katerega posnetki so bili vir u~nih primerov. – Ljudje se v na~inu vodenja pri enako zastavljeni nalogi razlikujejo, zato vsi avtorji odsvetujejo u~enje iz primerov, izvirajo~ih iz posnetkov razli~nih operaterjev. Dejstvo, da so bili v vseh omenjenih problemskih domenah generirani dvojniki, ki so re{ili isto nalogo kot operater, in to celo v nekem smislu bolje od njega, je obetavno. Vseeno pa moramo omeniti problema zanesljivosti in razumljivosti. Te`ave z zanesljivostjo se pojavljajo na dveh ravneh. Kot prvo omenimo veliko odvisnost uspe{nosti postopka od parametrov u~enja. Omejujo~e so tudi te`ave z robustnostjo samih vedenjskih KOGNITIVNA ZNANOST 151 Tanja Urban~i~, Ivan Bratko dvojnikov. V kompleksnej{ih domenah, kot npr. pilotiranje in vodenje `erjava, so le-ti zelo neodporni za spremembe parametrov problema. @e malo spremenjeno za~etno stanje je lahko za dvojnika hud problem. Eden od razlogov je verjetno v tem, da u~ni primeri slabo pokrivajo problemski prostor. Drugi, po na{em mnenju pomembnej{i, pa se navezuje na dejstvo, da dvojniki izvajajo nalogo izrazito reaktivno, ne da bi karkoli “razumeli” o domeni, ciljih in podciljih operaterja, vzro~nih povezavah ipd. Prav to je tudi razlog za te`ave, ki jih lahko imamo, preden doumemo, kaj dvojnik pravzaprav po~ne. Na problema robustnosti dvojnikov in njihove razumljivosti zato gledamo povezano. Ena od najpomembnej{ih do sedaj zapostavljenih nalog pri generiranju vedenjskih dvojnikov je po na{em mnenju primerjava dvojnika, generiranega iz posnetka operaterja, in navodil za vodenje, kot jih opi{e isti operater. Ta primerjava naj bi pomagala poiskati odgovore na vpra{anje o transparentnosti generiranih dvojnikov (“Kaj dvojnik pravzaprav po~ne?”), njihovi robustnosti in splo{nosti (“Ali je mo`no dvojnika izbolj{ati z upo{tevanjem operaterjevih navodil?”), prav tako pa tudi na vpra{anje, ali je mo`no operaterjeva besedna navodila izpopolniti na podlagi informacije, ki jo vsebuje dvojnik. Na osnovi primerjave ugotavljamo, da lahko posnetki ope-raterjevega izvajanja in operaterjeva navodila ob primerni uporabi obeh pripomorejo k izpolnitvi zastavljenega cilja, to je vedenjskega dvojnika, ki bo hkrati operativen in razumljiv. Operaterjeva navodila predstavljajo eksplicitni del njegovega znanja o problemski domeni, ki ga lahko izkoristimo kot predznanje za avtomatsko u~enje (izbira atributov ipd.). Hkrati pa sam ta del operaterjevega znanja ni dovolj za avtomatsko vodenje. Avtomatsko generirani vedenjski dvojnik lahko pomaga zapolniti vrzeli v operaterjevih navodilih in natan~neje dolo~iti numeri~ne vrednosti, ki jih operater poda bolj “po ob~utku”. Zato smo predlagali cikli~no metodolo{ko shemo za generiranje vedenjskih dvojnikov, pri kateri operaterjevo sicer nepopolno eksplicitno znanje pomaga pri u~enju dvojnikov, hkrati pa rezultat strojnega u~enja izkoristimo za dopolnitev operaterjevih besednih navodil (Urban~i~ in Bratko 1994). Kombinacija refleksov, usmerjenega opazovanja, planiranja, kreativnosti v posku{anju, mehanizmi prehajanja u~enja s sub-simbolnega na simbolno raven in obratno, vse to omogo~a, da se ljudje izurijo v re{evanju zelo kompleksnih nalog vodenja. Strojno u~enje nam omogo~a, da z generiranjem vedenjskih dvojnikov dobimo vsaj delen vpogled v tako pridobljeno ~love-kovo ve{~ino. Rezultat je po na{em mnenju vse, kar se ~lovek iz tega nau~i o sebi, in vse, kar prispeva k izpopolnjenemu delovanju ~loveka ali naprave pri re{evanju dolo~ene naloge. 152 KOGNITIVNA ZNANOST Vedenjsko kloniranje z metodami strojnega u~enja LITERATURA BRATKO, I. (1989): Machine Learning, v: K. J. Gilhooly (ur.): Human and Machine Problem Solving, Plenum Press, New York, str. 265-287. CESTNIK, B., KONONENKO, I., BRATKO, I. (1987): Assistant-86: A know-ledge-elicitation tool for sophisticated users, v: I. Bratko, N. Lavra~ (ur.), Progress in Machine Learning, Sigma Press, Wilmslow. CLARK, P., NIBLETT, T. (1989): The CN2 induction algorithm, Machine Learning 3, 261-283. KARALI^, A. (1991): Avtomatsko u~enje regresijskih dreves iz nepopolnih podatkov, Magistrsko delo, Fakulteta za elektrotehniko in ra~unal-ni{tvo, Univerza v Ljubljani. KIBIRA, A. (1993): Developing an expert controller of a black box simulation of a telephone line using machine induction, Neobjavljeno poro~ilo, AI Laboratory, University of New South Wales. MICHIE, D. (1993): Knowledge, learning and machine intelligence, v: knjigi L. S. Sterling (ur.), Intelligent Systems, Plenum Press, New York. MICHIE, D., BAIN, M., HAYES-MICHIE, J. (1990): Cognitive models from subcognitive skills, v knjigi: M. Grimble,J. McGhee, P. Mowforth (ur.), Knowledge-Based Systems in Industrial Control, Stevenage, Peter Peregrinus, str. 71-99. MICHIE, D., CAMACHO, R. (1994): Building symbolic representations of intuitive real-time skills from performance data v knjigi: K. Furukawa, S. Muggleton (ur.), Machine Intelligence and Inductive Learning, Oxford University Press (v tisku), Oxford. QUINLAN, R. (1979): Discovering rules by induction from large collection of examples, v: D. Michie (ur.), Expert Systems in the Microelectronic Age, Edinburgh University Press. QUINLAN, R. (1987): Simplifying decision trees, International Journal of Man-Machine Studies, vol. 27, {t. 3, 221-234. QUINLAN, R. (1993): Combining instance-based and model-based learning, Proceedings of the 10th International Conference on Machine Learning, Morgan Kaufmann, 236-243. SAMMUT, C., HURST, S., KEDZIER, D., MICHIE, D. (1992): Learning to Fly, v: D. Sleeman, P. Edwards (ur.), Proceedings of the Ninth International Workshop on Machine Learning, Morgan Kaufmann, str. 385-393. URBAN^I^, T. (1994): Avtomatizirana sinteza znanja za vodenje sistemov, Doktorska disertacija, Fakulteta za elektrotehniko in ra~unalni{tvo, Univerza v Ljubljani. URBAN^I^, T., BRATKO, I. (1994): Reconstructing Human Skill with Machine Learning, v: A. Cohn (ur.), Proceedings of the 11th European Conference on Artificial Intelligence, 498-502. John Wiley & Sons, Ltd. ZALAR, A. (1994): Avtomatsko u~enje vodenja dinami~nega sistema, Diplomska naloga, Fakulteta za elektrotehniko in ra~unalni{tvo, Univerza v Ljubljani. KOGNITIVNA ZNANOST 153 Tanja Urban~i~, Ivan Bratko 154 KOGNITIVNA ZNANOST Mitja Peru{ Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti (pregled idej in polemika) 1. KRATEK PREGLED MODELIRANJA MO@GANOV-DU[EVNOSTI Z MODELOM ATRAKTORSKIH NEVRONSKIH MRE@ IN KVANTNIH KORELATOV Pri~ujo~i ~lanek je namenjen kratki predstavitvi osnovnih idej moje knjige Vse v enem, eno v vsem (Mo`gani in du{evnost v analizi in sintezi) (DZS, 1995), ki je bila povod za forum “Vidiki razvoja kognitivne znanosti” 8. maja 1995, in pretehtanju odzivov nanjo. Hkrati `elim z nekaterimi poudarki svoje teze {e modernizirati in raz{iriti v skladu z najnovej{im razvojem v kognitivni znanosti ter z lastnimi novimi dognanji. Pregled tez bo nujno zgolj telegrafski, nova dognanja pa omo-go~ajo kve~jemu POSPLO[ITEV teorije, podane v knjigi, na druge mikrobiolo{ke in kognitivne kompleksne sisteme. Tako predstavljen mre`ni model ne bo ve~ le nevronska mre`a, mre`a nevronov (biolo{kih ali formalnih), temve~ mre`a mehko definiranih osnovnih procesov (kvantnih, virtualnih) ali superpozicija tak{nih “osnovnih mre`”. Najprej preglejmo osnovne teze, ne da bi se spu{~ali v ozadje in obrazlo`itev: ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 155-172. 155 Mitja Peru{ A. Ravni kognitivnega procesiranja, ki so sklopljene, korelirane in izomorfne: – VIRTUALNA raven: atraktorji – gestalti – NEVRONSKA raven: paralelno-distribuirani nevronski vzorci – KVANTNA raven: lastne valovne funkcije – “kvantni vzorci” – SUBKVANTNA raven: “vakuum” ali “hologibanje” (po Bohmu) – VPLIV OKOLJA Atraktorji so posebni vzorci (konfiguracije) mno`ice nevronskih aktivnosti, ki imajo kak informacijski pomen in ki so posebno stabilni (predstavljajo minimum energije sistema). Zato se druge konfiguracije pretvarjajo v te vzorce-atraktorje. Njihov informacijski pomen sledi iz dejstva, da se specifi~ni vzorci-atraktorji rekonstruirajo kot odziv mre`e na specifi~ne dra`ljaje iz okolja. Vzorci, ki delujejo kot atraktorji, predstavljajo mentalne kategorije (informacijske enote vi{jega reda, gestalte). Navedimo poenostavljene primere: nevron je “kamen~ek v mozaiku”, nevronski vzorec je “mozaik”, atraktor pa predstavlja kontek-stualno razpoznano sliko. IVlOJUä VIZJäK räVSIU Kognitivna revolucija Najprej bi želela izreèi priznanje dipl. inž. fizike Mitji Perušu za poglobljeno in vsestransko analizo problematike, ki jo njegovo delo obravnava. Ob tem bi želela poudariti tudi, da je zelo razveseljivo in spodbudno, da je knjiga Vse v enem, eno v vsem: Možgani in dušev-nost v analizi in sintezi izšla prav v tem èasu - in v tem pogledu gre posebno priznanje tudi uredništvu založbe DZS. Smo namreè v sredini desetletja, ki so ga Združene države Amerike proglasile za “Desetletje možganov”. S to deklaracijo je takratni predsednik ZDA George Bush želel opozoriti na možnosti in pomembnost raziskovanja možganov. Cilj omenjene deklaracije je zagotoviti izdatnejše financiranje tovrstnih raziskav, še zlasti na podroèju raèunalniških modelov nevronskih mrež, kakor tudi zakonitosti delovanja zdravega in bolnega živèevja ter naèinov zdravljenja nevroloških bolezni, kot so shizofrenija, manièna depresija, Alzheimerjeva bolezen in druge (Bush, 1990). Združenim državam Amerike so kmalu sledile Italija, Nizozemska, Švedska in Švica, ki so proglasile svoje lastne “nevro-dekade”, ob koncu leta 1992 pa je v Palais des Academies v Bruslju tudi Evropska skupnost slovesno inavgu-rirala svoje “Evropsko desetletje raziskovanja možganov” (Aldhous, 1992). Uvod v ambiciozni znanstveni program med drugim pravi: “Poskus razumevanja funkcij možganov pomeni enega najveèjih intelektualnih in znanstvenih izzivov za èloveštvo in bo hkrati prinesel daljnosežne praktiène aplikacije, ki bi lahko prispevale k razreševanju glavnih medicinskih in psihosocialnih problemov, povezanih z delovanjem možganov. Znanost je pravkar 156 KOGNITIVNA ZNANOST Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti B. Kodiranje objekta zavesti – tega, kar je “v zavesti”: – nevronska raven: vzorec v SISTEMU NEVRONOV – kvantna raven: lastna valovna funkcija, ustrezna kvantnemu koherentnemu stanju (eksplikatni red po Bohmu) C. Spomin: – nevronska raven: vzorci v SISTEMU SINAPTI^NIH VEZI, zakodirani z medsebojnimi korelacijami – kvantna raven: SUPERPOZICIJA oziroma INTERFERENCA lastnih valovnih funkcij (implikatni red po Bohmu) Obe zgornji ravni spremlja prestrukturiranje atraktorjev – VIRTUALNE ravni. Sorodna fiziolo{ka stanja so podlaga PODZAVEDNEGA in NEZAVEDNEGA (mi{ljeno ne le v Freudovem smislu, temve~ {ir{e). Vendar podzavednega in nezavednega ni mogo~e jasno omejiti le na sistem sinaps ali na kvantno interferenco. Zanesljivo je le to, da podzavedni in nezavedni procesi ne prese`ejo praga, ki bi vodil k rekurziji in “budnemu” (zavestnemu) samonana{anju. dosegla to~ko, ko so razvite tehnologije, ki lahko omogo~ijo uresni~enje tega cilja, o katerem smo dolgo sanjali: revolucija na podro~ju nevroznanosti, ki smo ji bili pri~e v zadnjih nekaj letih, je posledica novih dose`kov na podro~jih molekularne biologije in genetike ter vesoljske in informacijske tehnologije” (Mendlewicz, 1992). Ob tem je zelo pomembno, da se tudi slovenski znanstveniki enakopravno in ustvarjalno vklju~ujejo v sodobne evropske in svetovne tokove mi{ljenja in raziskovanja. V nadaljevanju bom na kratko predstavila kognitivno znanost ter njen nastanek in razvoj ter sku{ala pojasniti, zakaj strokovna literatura govori o “kognitivni revoluciji”. Naziv kognitivna znanost ima zelo kratko zgodovino. Pojem “kognitivna znanost” je prvi uvedel leta 1973 H. C. Longuet-Higgins (Lighthill, 1973), {ir{e pa so ga za~eli uporabljati v poznih sedemdesetih letih. Korenine kognitivne znanosti so v ZDA in {ele pred nekaj leti je stopila v mednarodni prostor. Vendar je `e leta 1985 iz{la knjiga H. Gardnerja The Mind’s New Science: A History of the Cognitive Revolution, ki jo je izdala zalo`ba Basic Books v New Yorku in jo je P. N. Johnson-Laird, eden najbolj vplivnih kognitivnih znanstvenikov, ocenil kot izjemno stimulativno (Johnson-Laird, 1988). Zelo pomembno vlogo v razvoju te nove znanstvene discipline je imela fondacija Alfreda P. Sloana - zasebna agencija za denarno podporo znanstvenih raziskav v New Yorku, ki je leta 1975 za~ela finansirati interdisciplinarni program kognitivne znanosti (Scheere, 1988). Leta 1977 pa je za~ela izhajati revija Cognitive Science. V strokovni literaturi ocenjujejo kognitivno gibanje kot enega od najpomembnej{ih miselnih tokov v sodobnem intelektualnem `ivljenju. Gre za preplet razli~nih ved: raziskovalci na KOGNITIVNA ZNANOST 157 Mitja Peru{ D. Prehodi spomin – zavest: – nevronska raven: priklic oziroma rekonstrukcija vzorca v sistemu nevronov (povod je navadno vpliv okolja na senzorne nevrone, ki prek sistema sinaps povzro~ijo specifi~no interakcijo med asociativnimi nevroni ter njihovo zasnovanje okolju specifi~nega vzorca) – kvantna raven: “kolaps valovne funkcije”, prehod imp-likatni red – eksplikatni red E. U~enje: proces SPREMINJANJA JAKOSTI SINAPTI^NIH VEZI pod vplivom novih dra`ljajev iz okolja F. Razpoznavanje vzorca: rekonstrukcija nevronskega vzorca-atraktorja v sistemu nevronov, ki jo spro`i pojav ustreznega objekta v okolju (sistem pri tem najde energijski minimum) G. Razumevanje: asociativna sinteza vzorcev-atraktorjev ni`jega reda v gestaltni vzorec-atraktor (v kvalitativno novo enoto) na osnovi kontekstualnega vpliva – medsebojnega inter-agiranja (primerjanja) mno`ice vzorcev H. Matemati~ni formalizem: – nevronski vzorec: konfiguracijski vektor (posamezna komponenta ustreza aktivnosti posameznega nevrona v vzorcu) podroèjih psihologije, filozofije, raèunalništva, lingvistike, antropologije in nevroznanosti so namreè ugotovili, da si zastavljajo številna enaka vprašanja o naravi èloveške duševnosti ter da so razvili številne metode raziskovalnega dela, ki se medsebojno dopolnjujejo. Beseda kognitivno se nanaša na spoznavanje, zaznavanje, razumevanje. Kognitivna znanost je torej znanost o duševnosti. Kognitivni znanstveniki si med drugim prizadevajo pojasniti procese zaznavanja, mišljenja, pomnjenja, razumevanja jezika in uèenja, zaradi èesar je njihovo raziskovalno delo izredno pestro in razvejano. Izraz “kognitivna revolucija” se pojavlja zlasti na podroèju psihologije, kjer se je razvila kognitivna psihologija kot upor proti prevladujoèemu behaviorizmu. Kot poudarja Michael W. Eysenck (Eysenck, 1994), eden od urednikov revije European Journal of Cognitive Psychology ter avtor številnih knjig in èlankov s podroèja kognitivne psihologije, “predstavlja informacijsko-procesni pristop kognitivne psihologije novo paradigmo, v smislu kot ta pojem opredeljuje T. S. Kuhn v delu The Structure of Scientific Revolutions (1962)”. Behaviorizem se je pojavil ob koncu 19. stoletja in je dominiral vse do šestdesetih let. Zgodnji behavioristi so pojmovali uèenje kot avtomatièen, mehanièen in nezaveden proces. Empirièno so prouèevali reakcije organizma, predvsem živali, na razliène dražljaje ter ugotavljali uèinke nagrad in kazni na uèenje. V okviru tega konceptualnega ogrodja ni bilo prostora za introspekcijo in zavest. Iz psihološkega besednjaka so izgnali vse “mentalisti-ène” pojme, kot so zavest, predstava, èustvo, volja, pozornost, obèutek itd., ter jih nadomestili s po njihovem mnenju bolj objektivnimi nazivi, kot so diferenciacija dražljajev, pogojni odgovor, verižni refleks itd. Ostro so zavraèali 158 KOGNITIVNA ZNANOST Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti – spomin: korelacijska matrika (posamezni element matrike ustreza prepustnosti posamezne sinapse – ta kodira stopnjo korelacije med komponentama dveh vzorcev) – priklic iz spomina v zavest: Dra`ljaj iz okolja opi{emo s t. i. vhodnim vektorjem, ki se pomno`i s spominsko (korelacijsko) matriko, da dobimo izhodni vektor – to je adaptirano novo nevronsko stanje, ki je superpozicija starega zapisa v sistemu sinaps (izku{enj oziroma pri~a-kovanj) in dejanskega stanja v okolju. I. Hierarhi~ne strukture vzorcev: – sestavljanje vzorcev spremlja oblikovanje novih gestalt-nih atraktorjev vi{jega reda, ki so nereduktibilni – frekven~ne sklopitve oscilirajo~ih nevronov – mnogonivojske fraktalne strukture nevronske, kvantne in virtualne narave J. Ravni zavesti: – INTENCIONALNA ZAVEST (“zavest o ne~em”): mednivoj-ska koherenca oziroma korelacija objektov v okolju, ustreznih nevronskih vzorcev-atraktorjev in kvantnih stanj. Prek citoskeletona, posebno mikrotubulov, naj bi kvantni in nevronski sistem interagirala. Tako kvantni kot tudi nevronski sistemi so sposobni realizirati rekurzivne razlage vedenja z asociacijo misli, kar so ožigosali kot “mentalizem” ali z aktivnostjo nevronov, kar so imenovali “psihologiziranje”. Eden najbolj znanih in najbolj vplivnih behavioristov Burrhus F. Skinner (leta 1970 ga je revija American Psychologist postavila na drugo mesto, takoj za Freudom, z vidika vpliva na psihologijo 20. stoletja) je na primer dokazoval, da je možno vse oblike vedenja razložiti z genetskimi dejavniki in zgodovino ojaèevanj, katerim je bil organizem izpostavljen (Reed, 1993 in Sutherland, 1993). Njegov ekstremni behaviorizem je zanikal obstoj vseh nevidnih in nedotakljivih vzrokov vedenja. Tako je iz razlag èloveške narave izkljuèil upanje, strahove, preprièanja, dvome, obèutke in misli, dejansko celoten svet notranjega življenja. Skinner ni verjel v duševnost kakršnekoli vrste. V tem smislu je celo imenovati ga psiholog precej zavajajoèe. Sledil je namreè zaèetniku in utemeljitelju behavioristiène psihologije Johnu B. Watsonu, ki je sprva zavraèal zavest kot predmet psihologije, kasneje pa je celo zanikal njen obstoj. Trdil je, da je zavest zgolj domneva, religiozen pojem, predsodek in ostanek magije. Podobno je bila tudi za znanega behaviorista Alberta P. Weissa zavest zgolj “mitološki pojem”. Na mesto vsega tega je Skinner postavil enostavne zakone uèenja. Ljudje in živali, po njegovi teoriji, težijo k temu, da ponavljajo tista dejanja, za katera so bili predhodno nagrajeni, in se izogibajo tistim, za katera so bili kaznovani. Skinnerjev vpliv je zaèel upadati z nastankom kognitivne psihologije, ki je priznala bogastvo in pestrost duševnega življenja ter možnost znanstvenega prouèevanja duševnih pojavov. Mimogrede naj omenim, da je v zadnjih letih izšlo veè zanimivih kritiènih analiz akademske kulture, v kateri je Skinner tako zelo uspel. Leta 1990 je izšlo delo Kurta Danzin- KOGNITIVNA ZNANOST 159 Mitja Peru{ oziroma samorefleksivne procese, ki so enoli~no povezani z “objektom zavedanja”. – NEINTENCIONALNA ZAVEST (“zavest sama na sebi”): procesi na subkvantni ravni – na ravni “vakuuma” oziroma “hologibanja” (“osnovnega energijskega morja”, ki ga je najverjetneje mo~ neposredno izkusiti ob globoki meditaciji in misti~nih do`ivetjih. Dokazi za subkvantno naravo neintencionalne zavesti so tudi kvantna nelokal-nost, razni razlogi iz teoreti~ne fizike, poro~ila o parapsi-holo{kih pojavih (predvsem telepatija), kolektivni inter-subjektivni pojavi in kolektivno zavedno. Za navedene trditve mnogi jam~ijo, da so eksperimentalno dokazane (Sheldrake, Orne, Johnson, Jahn idr.). Seveda pa je {e veliko ve~ poro~il, ki so te`ko preverljiva, malo verjetna, zelo redka in neponovljiva, predstavljena v specifi~nem simbolnem jeziku ali sploh neizrazljiva, zato jih lahko samo “vzamemo na znanje” ter ostanemo nevtralni, ne moremo pa jih ({e) znanstveno sprejeti. Nekateri tak{ni pojavi (za ve~ino od nas le hipoteti~ni, za nekatere pa povsem realni) – telekineza, levitacija ipd. – ka`ejo na zveze zavesti s KVANTNO GRAVITACIJO. O tem, da je KVANTNA KOHERENCA osnova zavesti, najve~ pi{eta anesteziolog Hameroff in matemati~ni fizik Penrose. Neintencionalna zavest, ki je ne smemo zame{ati z obi~ajno intencionalno zavestjo, je FUNDAMENTALNO FIZIKALNO gerja Constructing the Subject: Historical Origins of Psychological Research, leta 1985 delo Johna M. O’Donnella The Origins of Behaviorism: American Psychology, 1879-1920, leta 1988 pa je iz{el zbornik The Rise of Experimentation in American Psychology, ki ga je uredil Jill G. Morawski, in leta 1990 zbornik Metaphors in the History of Psychology v uredni{tvu Davida E. Learyja. Seveda pa kljub dominantni vlogi behavioriz-ma behavioristi~na stali{~a niso bila nikoli splo{no sprejeta. Taka obravnava u~enja je kaj kmalu naletela na ostre kritike psihologov, ki so bili prepri~ani, da lahko vi{je razviti organizmi razvijejo vsaj pri~akovanja, ter ugotavljali pomen ciljev, namenov in razumevanja v procesih u~enja. Ob tem je potrebno posebej izpostaviti tudi vlogo evropske psihologije za razvoj kognitivne znanosti, ki je razvila ve~ zelo pomembnih kognitivnih pristopov, kot so genetska epistemologija Jeana Piageta, kulturno-zgodovinski pristop Leva Vigotskega ter gestalt psihologija Wolfganga Kählerja, Maxa Wertheimerja in Kurta Koffke. Omeniti je potrebno tudi Otta Selza, ki je `e v prvih desetletjih tega stoletja opredelil {tevilne zakonitosti, na katerih temeljijo sodobni ra~unalni{ki modeli nevronskih mre`. Kognitivna psihologija pomeni torej vrnitev k zgodovinskemu predmetu psihologije, saj zastavlja vpra{anja, ki zadevajo naravo du{evnosti. Problem zavesti, ki je bil skoraj celo stoletje v izgnanstvu, obravnava sodobna kognitivna znanost z novih perspektiv ter z novimi eksperimentalnimi metodami in tehnikami. [tevilo publikacij, ki obravnavajo zavest, v zadnjih letih nara{~a. Med najbolj odmevna sodijo dela Con-sciousnes Explained (1991) Daniela Dennetta, The Emperor’s New Mind (1989) Rogera Pen-rosa in Astonishing Hypothesis (1994) Francisa Cricka, ki so to tematiko odprle pred {iroko 160 KOGNITIVNA ZNANOST Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti DEJSTVO. Neintencionalne zavesti ni mogo~e omejiti le na ljudi ali le na `iva bitja, temve~ “nastopa v” vseh kompleksnih sistemih, ki izhajajo iz enotne subkvantne celote. Vemo pa, da iz “vakuuma” izhaja ves materialni in virtualni svet, torej je neintencionalna zavest kozmolo{ka prvina ter je ekvivalentna osnovnemu kvantnemu polju! Tukaj moram poudariti, da me kdo ne bi obsodil idealizma (sem holist, ne idealist!), da na ravni enovitosti vakuuma oziroma hologibanja postane sam izraz “neintencionalna zavest” preve~ subjektivisti~en in naravoslovno neprimeren. Ho~em re~i le, da je NEINTENCIONALNA ZAVEST (vsaj) NA ENAKI RAVNI FUNDAMENTALNOSTI KOT MATERIJA. Intencionalna zavest je rezultat evolucije. Po nekaterih raziskavah (Lit 1) naj bi jo imeli tudi {impanzi in (samo {e) nekatere opi~je vrste. Na to sklepajo po sposobnosti zavestnega bitja, da ima koncept lastnega Jaza in se zaveda samega sebe. Malo bolj sporna je {ir{a kategorija bitij, ki se zavedajo, vendar se ne zavedajo sami sebe ali pa je to vpra{ljivo (ma~ke, psi, novorojen~ki). Meja vsekakor ni ostra; imamo ve~ stopenj intencionalne zavesti. Raziskave zgodnjeanti~nih (Homerjevih) epov so baje pokazale (Lit 1), da zgodnji Grki {e niso imeli koncepta lastnega Jaza (vsaj ne v dana{nji avtonomni obliki), saj so delovali, kot so bili sami prepri~ani, po navodilih bogov, (notranjih) duhov, demonov ipd. V teh zgodnjih epih naj junaki ne bi razmi{ljali SAMI, temve~ naj bi jim “pri{epeta-vali” bogovi. Seveda je tak{na kategorizacija zavesti odvisna od javnostjo. Ob koncu preteklega leta pa je zaèela Oxfordska univerza izdajati mednarodno multidis-ciplinarno revijo Journal of Consciousness Studies, katere cilj je na skupnem prostoru predstaviti popolnoma razliène poglede na zavest, kot nastajajo na podroèjih kognitivne znanosti, kvantne mehanike, filozofije, psihologije, raèunalništva, nevrofiziologije in religije, med katerimi se pojavljajo, kot je zapisano uvodoma, fasci-nantne povezave. Pri tem si je uredniški odbor zastavil pomembno nalogo, ki so jo opredelili ob zaèetku izhajanja nove revije; in sicer poudarjajo: “Devetdeseta leta so bila proglašena za ‘Desetletje možganov’ predvsem zaradi izrednega razvoja v raziskovanju možganov in v tehnikah opazovanja možganov, ki so temeljito spremenile naše razumevanje kognitivnih procesov. Journal of Consciousness Studies smo zaèeli izdajati z namenom, da bi opozorili, da mora biti to tudi ‘desetletje duha’ in da bi pokazali, da oba pojma nista nujno sinonimna” (Journal of Consciousness Studies, 1994). Ob zakljuèku predlagam, naj se z ustrezno podporo kognitivni znanosti pridruži “Desetletju raziskovanja možganov” tudi Slovenija ter se tako enakopravno vkljuèi v sodobne evropske in svetovne tokove mišljenja in raziskovanja. LITERATURA President Bush Proclaims the 1990s “Decade of the Brain”, Neural Networks Today, oktober, 1990, str. 1-3. ALDHOUS, P. (1992): An Uncertain Start for a Brain Decade, Science, 2. oktober, 1992, str. 23. MENDLEWICZ, J. (1992): Brain Research in Europe Science, 22. Januar, 1992, str. 442. LIGHTHILL, J., SUTHERLAND, N. S., NEED-HAM, R. M., LONGUET-HIGGINS, H. C, KOGNITIVNA ZNANOST 161 Mitja Peru{ definicije oziroma od razmerij in zvez med pojmi zavest, samozavedanje, Jaz, Sebstvo. Zakaj potrebujemo za razlago intencionalne zavesti mnogo-nivojsko koherenco ter moramo vedno znova opozarjati na celostnost? Oglejmo si proces natan~neje: Neki predmet v okolju je makroskopski objekt, ki ga modelira klasi~na fizika. ^lovekova manipulacija z okoljem nujno zahteva uporabo makroskopskih pripomo~kov, npr. njegovih udov. Premike udov regulira nevronski motori~ni sistem, kvantni sistem je premalo mo~an. Vendar na drugi strani ka`e, da je zavest povezana s kvantnimi procesi. Poleg duhovnih stanj k temu namigujejo tudi enotnost zavesti, sinteza multimodalnih dra`ljajev in dejstvo, da iz kvantnih procesov izhajajo vsi procesi klasi~ne fizike. ^e na primer zavestno premaknemo vazo, pri tem nujno sodelujejo: – vaza – opazovan makroskopski zunanji predmet – svetloba – kvantni delci fotoni, ki se odbijajo od vaze in vzburjajo receptorne nevrone na o~esni mre`nici, nevroni pa so makroskopske celice in jih ve~inoma obravnavamo s klasi~no fiziko – asociativna nevronska mre`a (nekak{na makroskopska replika kvantnih principov sistemske dinamike) – subcelularne strukture, npr. mikrotubuli, ki naj bi bili nevro-kvantni posredniki in so povezani v nekak{ne fine “nevronske” mre`e; znotraj mikrotubulov pa se nahajajo mre`e elektri~nih dipolov oziroma spinov MICHIE, D., (1973): Artificial Intelligence, Marko Uršiè A Paper Symposium, London Science Research Council. Analiza in sinteza pri iskanju Johnson-laird, P. N. (1988): The Computer nove “holistiène paradigme” and the Mind, An Introduction to Cognitive Science, MA: Harvard University Press, Ko sem premišljeval, kaj lahko povem v Cambridge. kratkih desetih minutah na forumu »Vidiki raz- SCHEERER, E. (1988): Towards a History of voja kognitivne znanosti«, da ne bo ne preveè Cognitive Science, International Social Sci- abstraktno-splošno, ne preveè parcialno za ob- ence Journal, februar, 1988, str. 7-19. ravnavano holistièno tematiko, sem se odloèil, EYSENCK, M. W. (ur.) (1994): The Blackwell da se navežem na Perušev stavek v uvodu Dictionary of Cognitive Psychology, Black- knjige Vse v enem, eno v vsem, kjer avtor za- well, Oxford. piše: »Zadrževanje samo v okvirih specializiranih REED, J. W. (1993): Bold Claimant, Science, ved postaja neprimerna in lažna skromnost in 26 november, 1993, str. 1459-1460. omejenost. Možnosti za nov holistièen pristop SUTHERLAND, S. (1993): Impoverished Minds, že imamo.« (Str. 14.) Pravzaprav je celotna Nature, 26. avgust, 1993, str. 767. Peruševa knjiga, ki jo ocenjujem kot zelo zani- The Editors, Introduction, Journal of Conscious- mivo in izvirno, namenjena prikazovanju teh ness Studies, Summer 1994, str. 4-9. možnosti, ki jih v sodobni znanosti ponujajo teorije nevronskih mrež oziroma paralelno dis- 162 KOGNITIVNA ZNANOST Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti – kvantni sistem, ki je znotraj mikrotubulov (ti so nekak{ne cevke npr. v aksonu nevrona) v stanju kvantne koherence, kar je hipoteti~ni fizikalni korelat enotnosti zavesti – subkvantna raven (“vakuum”), ki naj bi bila osnova za transcendentalno oziroma neintencionalno zavest – nevronske in kvantne virtualne strukture (atraktorji), ki jih do`ivljamo kot mentalne reprezentacije vaze – motori~ni nevroni, ki regulirajo raztezanje in kr~enje mi{ic, kar privede do premika vaze Motori~no akcijo pa moramo stalno senzori~no spremljati in obenem se je (lahko) zavedamo. Za to pa je nujno potrebno vzpostaviti PROCESUALNO ENOTNOST predmeta, fotonskega polja, nevronske mre`e in njenih atraktorskih struktur, kvantnega polja “v” mikrotubulih in {ir{e. To je mnogonivojska koherenca. Razvoj du{evnosti in intencionalne zavesti je posledica postopnega zloma simetrije neintencionalne zavesti oziroma diferenciacije kvantnega polja. Zlom simetrije prina{a ustvarjanje kvantnih nehomogenosti (materije) in virtualnih struktur, ki vedno spremljajo sistemske procese. Za du{evnost potrebujemo specifi~ne enoli~ne korelacije materialnega in virtualnega. MONIZEM se zaveda enotnosti zavesti PRED zlomom simetrije sistema, DUALIZEM opozarja na pole materialno-virtualno PO zlomu simetrije. MATERIALIZEM priznava le materialni pol, IDEALIZEM le virtualnega. Dualisti~no kognitivnofilozofsko prepri~anje pa se deli {e na INTERAKCIONIZEM (materija in duh tribuirani kompleksni sistemi, v t. i. “novi duhovnosti” pa, med drugim, tudi meditacijske prakse in mistièna doživetja. Gre za »mnogo-nivojski pristop«, ki ugotavlja in raziskuje zrcaljenja in izomorfizme med razliènimi ravnmi. Podoben pristop je znaèilen npr. za znano, zdaj že skoraj klasièno knjigo Douglasa Hofstadterja Gödel, Escher, Bach (1979), o kateri sem pisal v svojem eseju “Meje izomorfizma”, kakor tudi za druga sorodna holistièna dela. S Perušem si deliva preprièanje, da je prizadevanje za novo celovitost nujno tako s teoretiènega kakor tudi s praktièno-etiènega stališèa. Novoveške razmejitve med znanostjo na eni strani in duhovnostjo (tj. umetnostjo, filozofijo, religijo) na drugi strani so nas v 20. stol. privedle na razpotje, ob katerem se je izkazalo, da sta obe poti, kot loèeni druga od druge - slepi. Bolj kot kolega Peruš pa sem skeptièen glede dejanskih možnosti za vzpo- stavitev nove sinteze. Ena izmed osrednjih težav, na katero želim opozoriti v tem kratkem prispevku, je jezik - analitièni jezik znanosti na eni strani in jezik duhovne sinteze na drugi. “Meje mojega jezika so meje mojega sveta,” se glasi eden izmed slavnih Wittgen-steinovih stavkov. Jezik znanosti je na paradigmatski ravni vselej analitièen, tudi takrat, ko znanost skuša spregovoriti o novi, holistièni paradigmi (npr. o “nelokalnosti” kot osnovnem fizikalnem naèelu ipd.). Ilustracija te trditve, da je jezik znanosti ireduktibilno analitièen - trditve, ki se vam bo morda zdela malce preostra - je tudi sama Peruševa knjiga: napisal jo je znanstvenik (ki je seveda obenem izjemno tenkoèuten in premišljujoè èlovek), napisana je v analitiènem jeziku znanosti, in sicer tudi v tistih poglavjih, ki govorijo o misticizmu in duhovnosti. Saj drugaèe, kot se zdi, znanstvene knjige o novem holizmu KOGNITIVNA ZNANOST 163 Mitja Peru{ vplivata drug na drugega) in PARALELIZEM (materija in duh sta sinhronizirana, vendar ne vplivata drug na drugega). Rekel bi, da materija (nevroni) in du{evnost (atraktorji – gestalti) delujeta drug na drugega SAMO PREK KARDINALNEGA NEVRONA, ki regulira in kodira ves vzorec atraktor, sicer pa sta lahko le sinhronizirana. Atraktor je virtualna (nadmaterialna) struktura, nevron pa je materialen, zato ne moreta interagirati v pravem pomenu besede. Bolj “neposredno” lahko interagirata prek “to~ke, ki je {e najbolj skupna” – to je prek kardinalnega nevrona. Na{e psihofizi~no vpra{anje lahko nazorno ilustriramo z naslednjim: Ali posamezni dr`avljan (nevron) interagira z dr`avo (vzorcem-atraktorjem) ali le z njenimi predstavniki (kardinalnimi nevroni)?! Vzorec-atraktor je nekak{en organizacijski re`im. Tega najbolj podpira nevron, ki “ima oblast” – kardinalni nevron. Vsak dr`avljan (nevron) je del dr`ave (vzorca-atraktorja), vendar {ele “~e ima oblast (pomen)”, lahko dejavno narekuje dr`avni re`im... Gledano celovito se mi zdi, da mo`gani-du{evnost NA RAZLI^NIH RAVNEH delujejo v skladu z razli~nimi kogni-tivnofilozofskimi teorijami, ki smo jih navedli. Menim, da alternativa kognitivne znanosti ni v izbiri ene smeri, ampak v preu~itvi obmo~ja veljavnosti vsake posamezne teorije. Morda je metoda SINTETI^NEGA SUPERPONIRANJA TEORIJ zgolj za~asna re{itev, vendar trenutno le ta prina{a bistvene novosti, ne da bi se posamezne smeri medsebojno zatirale. Teoreti~ni razlogi, ki podpirajo tezo o fundamentalnosti neintencionalne zavesti, so v dejstvu, da je mogo~e dojemati sploh ni mogoèe napisati. Pri tem pa ne gre za kako nehoteno ali nezavedno ohranjanje t.i. “kartezijanske paradigme”, temveè gre za to, da se znanost ne more odpovedati samim osnovnim principom racionalnega diskurza, ki jih je prvi opredelil že Aristotel: identiteti, ne-protislovnosti, jasni in razvidni definiciji, klasifikaciji, dedukciji, induktivni generalizaciji, pa Leibnizovemu naèelu zadostnega razloga za kontingentne stavke itd. Toda, po drugi strani, je topos duhovnega holizma, tistega “enega v vsem”, onkraj teh principov, prav v protislovju, paradoksu, boleèini nekonsistence, v izgubi in zabrisu identitete, ali, kot uèi budizem: v “brezbarvni luèi praznine”. Vstop v mistièno spoznanje celote, v “globalno poenotenje” sebe in univerzuma, o èemer piše Mitja Peruš, zahteva zanos, pesniško in/ali vidèevo videnje in obèutenje, meditantovo zamak-njenje - brez tega ostane celota le na ravni miselne abstrakcije. Seveda povsem verjamem Mitjevim zagotovilom, da je sam skusil mistièna doživetja in da piše na osnovi teh izkušenj -vendar tukaj ne gre za subjektivno, temveè za objektivno težavo, za nemoè dikcije, jezika, še posebej znanstvenega analitiènega diskurza pri izrekanju neizrekljivega Enega. Tega problema se naš avtor zaveda, saj na 138. strani zapiše: “Tukaj se mi zdi nujno poudariti, da sem takšna /mistièna/ doživetja sam imel! O tem vsaj zame ni nobenega dvoma. Brez njih ne bi imel pravice pisati tega poglavja. Že tako je zelo vprašljivo, saj ga pišem v obièajnem razumskem analitiènem stanju zavesti, ki se povsem razlikuje od sintetiènega mistiènega stanja zavesti” (podètral M. U.). Peruš opredeli mistièno doživetje kot “obèutje Enega, Absolutnega, vseobsegajoèega in samozaokroženega Univerzuma”, v katerem “mistik doživi sebe kot neloèljiv del celote” 164 KOGNITIVNA ZNANOST Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti kvantno raven in gravitacijsko polje kot KOMPLEKSNA SISTEMA. Gravitacija je po relativnostni teoriji povezana z ukrivljenostjo prostora-~asa. Po doma~e re~eno, tako prostor-~as kot tudi gravitacija sta posledici nehomogenosti v (sub)kvantnem polju. Te nehomogenosti pa so izraz sistemske dinamike “osnovnega polja”. Podobno kot delci izhajajo iz paralelno-distribuiranih procesov v “vakuumu”, tudi atraktorji nastajajo na osnovi para-lelno-distribuiranih nevronskih procesov. Kohonenov model zaznavanja predvideva, da se naklju~no porazdeljeni zunanji dra`ljaji v mo`ganih topolo{ko organizirajo glede na stopnjo medsebojne korelacije. To pomeni, da se bolj PODOBNI dra`ljaji zakodirajo BLI@E skupaj v t. i. mape mo`gan-ske skorje. PROSTORSKA STRUKTURA skorje (~asovne sekvence se tudi kodirajo prostorsko) nastane na osnovi KORELACIJ med vzorci, ki neurejeno prihajajo iz okolja. Skratka, PROSTORSKO-^ASOVNE VZOR^NE STRUKTURE SO POSLEDICA SISTEMSKE DINAMIKE NEVRONSKE MRE@E. Podobno velja tudi na subkvantni ravni: PROSTOR-^AS IZHAJA IZ SISTEMSKE DINAMIKE “HOLOGIBANJA” (“mre`” vakuumskih fluktuacij). Zavest, kvantna gravitacija in pojem prostora-~asa imajo torej nekaj skupnega. Skupni imenovalec je spet kolektivna paralelno-distribuirana dinamika kompleksnega sistema – prav v tem so si nevronske, kvantne in virtualne procesualne strukture sorodne! ^e smo {e natan~nej{i: lokalizacija kvantnih delcev se pojavlja podobno kot proces “zmagovalec-dobi-vse” v nevronski (prav tam) - s to definicijo se povsem strinjam in mislim, da je na analitièni ravni ustrezna. Seveda pa ta opredelitev ostaja na ravni meta-jezika, na ravni analitiène znanosti, ki skuša kot svoj tematski predmet obravnavati celoto, sintezo vsega v enem in enega v vsem. Sámo mistièno doživetje pa se analizi izmakne (èeprav ga analiza pred-postavlja). Prisotnost “tistega neizrekljivega” bi bila evocirana v pesmi, molitvi, zamaknjenju, tihem zrenju... “O èemer ne moremo govoriti, o tem moramo molèati,” se glasi slavna 7. teza iz Wittgensteinovega Traktata. Kot vemo, se je sam Wittgenstein te svoje teze pozneje odrekel v povsem praktiènem smislu, namreè da ni zdržal v zapovedi molka. In res se pravzaprav lahko vprašamo - le zakaj naj bi molèali? Saj so navsezadnje tudi najveèji mistiki v zgodovini izrekli mnogo besed o “tistem neizrekljivem”. Poanta 7. teze bržkone ni v samem “preprostem” molku, temveè v zavedanju odprtosti skrivnosti, ki mora ostati skrivnost, èetudi besede nanjo “kažejo”. Pri iskanju nove holistiène paradigme si lahko priklièemo v misli sreèanje med filozofom Avicenno (Ibn Sina) in sufijem Abu Saidom, sreèanje, ki je zabeleženo v Sufijskih zgodbah modrosti (prev. Evald Fliser, založba Julija Pergar, Ljubljana 1993): Ko sta se filozof in sufi sre~ala, je Avicenna dejal: “To, kar jaz vem, on vidi.” Abu Said pa je rekel: “To, kar jaz vidim, on ve.” Da bi se filozof in sufi še bolj približala “Enemu v vsem”, bi se jima moral pridružiti še pesnik ali romar, ki ~uti. Zakaj celostno spoznanje, ki so ga pred davnimi stoletji imenovali gnoza (gnosis), je trojna pot: védenje, videnje, èutenje. KOGNITIVNA ZNANOST 165 Mitja Peru{ mre`i. Neki paralelno-distribuiran vzorec-atraktor kodira mentalno stanje. Znotraj njega pa dolo~en nevron (t. i. kardinalni nevron) postane najbolj dominanten in sam prevzame levji dele` informacijskega zastopanja. Kardinalni nevron je seveda lokaliziran, ves vzorec pa je razpr{en po bolj ali manj vseh mo`ganih. Ravno tako je tudi na kvantni ravni: nelokalizirano kvantno stanje se lahko v posebnih okoli{~inah manifestira kot lokaliziran delec. Kvantno lokalizacijo spro`i proces merjenja (“kolaps valovne funkcije”), prevlado kardinalnega nevrona in njegov prevzem kodirne vloge pa spro`i dra`ljaj iz okolja (zaznavanje). Zunanji dra`ljaj privilegira tiste nevrone, ki so mu najbolj ustrezni, in eden od njih postane kardinalen. V knjigi sem posebno poudarjal pomen kolektivne sistemske dinamike, konteksta, razmerij in odnosov med vzorci za du{evnost. Za razliko od dosedanje literature o kognitivni znanosti sem se bolj posvetil osnovam intuitivnega in ustvarjalnega mi{ljenja ter dal znanstveno legitimnost meditativnim in misti~-nim stanjem zavesti. Introspekcijo dojemam kot NOTRANJE MERJENJE, ki je legitimna empiri~na metoda, vendar bi ostala neartikulirana, ~e njenih izsledkov ne bi primerjal z ra~unalni{kimi simulacijami in analognimi fizikalnimi modeli (kot so nevronske mre`e, spinski sistemi, kvantna fizika). 2. ODGOVOR PROFESORJU MATJA@U POTR^U NA KRITIKO MOJE KNJIGE VSE V ENEM, ENO V VSEM (MO@GANI IN DU[EVNOST V ANALIZI IN SINTEZI) Profesor Potr~ je podal negativno kritiko moje novoizdane interdisciplinarne knjige o zvezah med mo`gani in du{evnostjo. Odgovor objavljam, ker je bila kritika na eni strani tehtna in podrobna, na drugi strani pa niso bili upo{tevani mnogi pomembni poudarki iz knjige, kar je pripeljalo do negativne ocene. Prof. Potr~, s katerim je sicer bilo sodelovanje vedno dokaj vzorno, me je vselej `elel pripraviti do tega, da bi svoje teze lokaliziral in naredil stati~ne, da bi jih bilo mogo~e ovre~i. Vendar je struktura mo`ganov-du{evnosti dinami~na, evolutivna in odvisna od okolja. Zato je tudi najprimernej{i model zanjo (model pa je vedno samo model) dinami~en oziroma tak{en, ki daje natan~no opredeljene odgovore {ele ob natan~no opredeljenih okoli{~inah. Naslov “Vse v enem, eno v vsem” je glava sinteti~nega prikaza mnogonivojske strukture mo`ganov-du{evnosti, zato je prof. Potr~ svojo negativno kritiko usmeril predvsem v to ekstremiteto. 166 KOGNITIVNA ZNANOST Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti Vendar sem v svoji knjigi opisal RAZLI^NE RAVNI SIMETRIJE, ki prehajajo od NESPOZNAVNE POPOLNE SIMETRIJE k ravnem ZLOMLJENE oziroma RELATIVNE SIMETRIJE. Strinjam se s Paramenidom (kot ga navaja prof. Potr~), vendar ustvarjam kompromisne modele za potrebe na{ega sveta zlomljene simetrije, v katerem omenjene razli~ne ravni SOBIVAJO! Sobivanje raznih vidikov je vsaj najprimernej{i modelski pribli`ek ve~-plastnosti sveta in organizma-duha v obi~ajnem stanju zavesti. Poglejmo RAZNE SOBIVAJO^E RAVNI SIMETRIJE od globalne simetrije do nivojev vse bolj zlomljene simetrije: 1. Popolna simetrija – “vakuum” ali “hologibanje” (po Bohmu): Vse-Eno, celota, ki ne dopu{~a delov 2. Simetrija uniformnega paralelno-distribuiranega kompleksnega sistema: mre`a mno`ice “osnovnih” elementov in vezi – to je matemati~na “nevronska” mre`a na subkvantni ravni, ki obstaja onstran prostora-~asa oziroma ustvarja prostor-~as kot posledico lastne sistemske dinamike. “Vsi za enega, eden za vse”; “vse v enem, eno v vsem”, kolikor je “eno” sploh lo~ljivo od “vsega”. 3. Kvantna raven – mre`a delcev in interakcij v prostoru-~asu: “vse IMPLICITNO v enem, eno IMPLICITNO v vsem”; “vsi (vsaj posredno) za enega, eden (vsaj posredno) za vse”. Posredno zato, ker zlom simetrije prina{a sen~enje in lokaliza-cijo. O tej ravni sem pisal v Dodatku A in prikazal na primeru Huygensovega na~ela ter Feynmanove interpretacije Schroedin-gerjeve ena~be. 4. Simetrija biolo{ke nevronske mre`e kot nekak{ne makroskopske (“fraktalne”) rekonstrukcije kvantne mre`e: Gosta (~etudi nepopolna) prepletenost zagotavlja efektivno funkcionalno simetrijo. Ta se zlomi {ele z oblikovanjem vzorcev-atrak-torjev, ki kodirajo posamezne mentalne reprezentacije. Torej so med seboj razlo~ljive kategorije {ele posledica zloma prvotne simetrije pod vplivom dra`ljajev iz okolja. Ta izvorna simetrija se koristno izra`a pri asociacijah med du{evnimi vzorci-atrak-torji. Kako bi sicer koncept ma~ke in njene ta~ke lahko sploh kdaj bila povezana, ~e ne preko te skupne “ni`je le`e~e” celote, ki se je kasneje diferencirala?! Izvorni holizem se ka`e v pravilu izmenjave signalov “vsi za enega, eden za vse” (dobesedno za tiste biolo{ke nevrone, ki so neposredno povezani, sicer so povezani vsaj posredno). Geslo “vse v enem, eno vsem” pa velja na tej ravni v informacijskem smislu: na osnovi delne informacije lahko prikli~emo celotno. KOGNITIVNA ZNANOST 167 Mitja Peru{ Matemati~ne analize ka`ejo, da tudi mo~no razred~ena mre`a ohrani ve~ino atraktorjev in omogo~a zadovoljiv priklic. Niti ve~ji kirur{ki posegi ne uni~ijo du{evnih struktur, ~e le niso uni~eni tudi najpomembnej{i kardinalni nevroni. Tak{na dejstva podpirajo efektivni holizem biolo{ke nevronske mre`e, pri katerem ostanejo le tiste sinapti~ne povezave, ki kodirajo neke spominske korelacije. 5. Lokalne nevronske mre`e – lokalne simetrije 6. Virtualna rekonstrukcija simetrije na vi{jih ravneh vzorcev-atraktorjev oziroma gestaltov (vi{je kategorije, Jaz, ob~utja harmonije ipd., intencionalne enote vi{jega reda – oblikovane na osnovi virtualnih vezi in koherence nihanj nevronskih aktivnosti). Uporabljam tujko “gestalt” (namesto slovenskega pojma lik), ker so gestalti tudi nevizualnega tipa (npr. melodija). Pojem “oblika” bi bil primeren, vendar gestalt ni nujno “otipljiv”, zato je v ta namen abstraktna tujka nemara ustreznej{a. 7. Simetrija zlomljena: vse ve~ nehomogenosti, nekoherent-nosti, celota razpade na dele. Hopfieldov model oziroma virtualno hierarhizirani Hakenov sinergetski model sta najprimernej{a za modeliranje globalnih procesnih simetrij mo`ganov-du{evnosti. Preostali modeli so primernej{i za klasifikacijo pri zaznavanju, za izvajanje gibalnih dejavnosti (motorike) ipd., ne pa za vi{je du{evne procese. Pri Hopfieldovem modelu so vsi nevroni povezani z vsemi in vsak nevron sodeluje pri hkratnem sooblikovanju vseh vzorcev. Ker pa je tako gosta povezanost za konkretne potrebe preve~ potratna, se biolo{ka mre`a z notranjo selekcijo red~i in ostane povezana le toliko, kolikor je potrebno. Lahko pa se kak{ne povezave tudi obnovijo s pomo~jo sistemske dinamike v sub-celularnih strukturah (v subcelularni “mre`i”). Mo`ganov in du{evnosti ni mogo~e razlagati brez dinamike kompleksnega sistema, njegovih preslikav in notranjih odnosov. MNOGONIVOJSKI DINAMI^NI HOLIZEM ne dopu{~a stroge definicije osnovnih elementov (formalnih nevronov) in interakcij (formalnih vezi). V fiziki ni delcev, ki bi bili absolutno osnovni. Sistemsko re{itev problema ponujajo “bootstrap”-teorija in dela Bohma, Hileyja, Bella. V bioinformatiki pa ni osnovnih informacijskih enot. Imamo le nekak{no fraktalno hierarhijo interagirajo~ih ravni, ki se skupaj na specifi~en na~in odzivajo na specifi~ne dra`ljaje iz okolja, kar nas privede k mnogonivojski dinami~ni celoti. Katere ravni so najpomemb-nej{e za katere miselne procese, je {e odprto vpra{anje. Ka`e pa, da moramo lo~iti vzorce, ki so predmet zavesti, od podza- 168 KOGNITIVNA ZNANOST Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti vestnih vzorcev ipd. – oboji so si najverjetneje izomorfno (“fraktalno”) podobni ter prehajajo med kvantno in nevronsko ravnijo (oziroma med neintencionalno zavestjo, intencionalno zavestjo in nezavednim procesiranjem). POMEN vzorcev-atrak-torjev, kot ga razlagam, je v kolektivni dinamiki nevronov in celih vzorcev, v medsebojnih korelacijah in kontekstu, ne v elementih samih. Pomena res ni v nepomenskih elementih (kot pravi Potr~), temve~ v njihovih interakcijah, primerjavah in skupinskih preslikavah (kar pa Potr~ spregleda). Na ve~ mestih sem tudi govoril, da se topolo{ko korektni vzorci, ki jih vpliv okolja vtisne npr. v prvo plast o~esne mre`-nice (npr. vzorec ~rke E), kasneje abstrahira (najprej neposredno `e na sredi strani 24). Intencionalnost se da razlagati z oblikovanjem specifi~nega vzorca-atraktorja kot odziv na specifi~ni dra`ljaj iz okolja. Rekonstrukcijo izomorfnih, z okoljem koreliranih vzorcev-atraktorjev sem natan~no opisal. Paralelno-distribuirani nevronski vzorec, ki deluje kot dno virtualnega atraktorja, je vezni ~len med materialnim in du{evnim... Prof. Potr~ je dobro odkril osrednje probleme znanosti o kompleksnih psihofizi~nih sistemih, vendar `al pogosto ni zaznal mojih odgovorov in odzivov nanje, ki so `e bili vgrajeni v knjigo samo. Knjigo, ki govori o tako zapleteni sestavljeni celoti, kot so mo`gani-du{evnost, je potrebno brati celovito in sinteti~no. Prof. Potr~ je v slovensko kognitivno filozofijo upravi~eno vnesel pojem mehkost, ki naj bi izven obmo~ja logi~nega mi{ljenja presegla analiti~no togost logi~nega pozitivizma. Zakaj principa mehkosti ne bi uporabil {e pri tolma~enju moje knjige? Priporo~ljivo je, da ljudje prese`ejo omejenost svojih atraktorjev, kjer je to mogo~e in smiselno (ob globalnem pogledu), ter atraktorje obdr`ijo le ob konkretnem, analiti~nem, lokalnem pogledu. En sam pogled pa je za kognitivno znanost premalo. Svet, mo`gane in du{evnost lahko smatramo za dinami~ne, zato je najbolj{i model ne~esa dinami~nega prav tako dinami-~en. Priznam pa, da je za potrebe komunikacije, didaktike in formalizacije dinami~ni notranji model primerneje ustaliti, vendar {ele v takih primerih in ~e ne gre druga~e. Dinami~ni notranji modeli so mo`ni – vsaj z intuitivnim in celostnim do`ivljanjem, ki izhaja iz poprej pripravljene analiti~ne osnove. Neposredno do`ivljanje, pa tudi njihov misti~ni vrhunec, je lahko v posebnih primerih tudi brez pogoja intersubjektivno (nasprotno Potr~evi trditvi); {e ve~ – vselej je intersubjektivno, ~e osebe vstopijo v skupno stanje zavesti. Ljudje, ki tak{nih izku{enj niso imeli, lahko vanje verjamejo ali pa (v najbolj odklonilnem primeru) ostanejo nevtralni. Nevtralni zato, ker mistiki `al svojih do`ivetij ne morejo (ne moremo) dokazati KOGNITIVNA ZNANOST 169 Mitja Peru{ kjerkoli in kakorkoli (ponovljivo). Nasprotovanje, ki je v tem primeru brez osnove, pa ni znanstveno. Mo`nosti preverjanja so, vendar jih mnogi znanstveniki no~ejo ali ne znajo uporabljati. Vsakdo lahko izra`a svoje izku{nje, vendar vsakdo drug sme ostati do njih tudi zadr`an. To je nujna idejna “demokracija” in svoboda. Bralcem predlagam, da se vrnejo h knjigi sami, ki daje manj omejene opise kot sta Potr~eva kritika in ta moj kratek odgovor. Prof. Potr~u pa se kljub vsemu zahvaljujem za polemiko in za dosedanje sodelovanje. 3. DRUGI ODMEVI IN SKLEP BOJAN RAUTER KOSI^ je v svojem ~lanku v Slovenskih novicah (4. maja 1995) podal kritiko knjige Vse v enem, eno v vsem prav z nasprotne strani kot prof. Potr~. Potr~ je kritiko naslovil “Mistika ni filozofija”, Rauter Kosi~ pa je zapisal, da se “izhod (za kognitivno znanost) skriva v misle~evem samore-fleksivnem pristopu, ki mu bo uspelo prese~i objektivisti~ni pogled in zdru`iti v vi{jo sintezo ne le nasprotujo~ih si pojmov, marve~ tudi lastno misel”. Slednji mi je o~ital dualizem in pomanjkanje notranje-izkustvene prepri~ljivosti. (Verjetno je v knjigi pogre{al opis notranjih izku{enj, kakr{nega sem podal v eseju “Tarikova velika zaokro`itev”, Sodobnost, {t. 10 / 1992, str. 959-973.) Dejal je, da so pojmi du{a in telo la`ni in spoznavno neustrezni, t. i. problem telesa in duha (problem njune povezave) pa je kvazi-vpra{anje. Zanj je torej moja knjiga {e PREMALO monisti~na in holisti~na. Za ve~ino NARAVOSLOVCEV pa je problem duha in zavesti kvazi-znanstven v drugem smislu. Zato naravoslovje vse ve~ ve o materialnih osnovah, ni~ pa o fenomenolo{ki nadgradnji. Vendar moram posebej poudariti, da je to le mnenje tistih naravoslovcev, ki se s problemom mo`ganov IN du{evnosti niso nikoli mogli ali utegnili sistemati~no ukvarjati. Jaz kot naravoslovec sem moral opustiti redukcionizem, takoj ko sem `elel prou~evati tudi du{evnost, ne le mo`ganov. Enako velja tudi za kolege s tem zanimanjem doma in v tujini. Ljudje DO@IVLJAMO MENTALNE REPREZENTACIJE – ATRAKTORJE, ne pa (vsaj ne neposredno) ustreznih nevronskih vzorcev ali kvantnih stanj samih zase! Veliko pa je bilo tudi pozitivnih kritik moje knjige, ki pozdravljajo poskuse povezovanja... Moje izku{nje ka`ejo, da je razpon mo`nih pogledov zelo {irok, zato jih je te`ko usklajevati, posebno ker so vsi pogledi v sebi v glavnem konsistentni in upravi~eni. Njihova nekonsis- 170 KOGNITIVNA ZNANOST Teorije kompleksnih sistemov kot osnova kognitivne znanosti tentnost se deloma pojavlja le v njihovi nekompatibilnosti! Z mojega zornega kota pa za nekompatibilnost oziroma medsebojno izklju~evalnost pogledov ni potrebe in smisla (razen seveda, ~e to vodi v strpen in produktiven dialog). Nasprotno, menim, da je prihodnost kognitivne znanosti (vsaj zaenkrat) v iskanju SINTEZE v SUPERPOZICIJI raznih pogledov in disciplin. Seveda pa moramo upati tudi v zasnovanje morebitnega enotnej{ega znanstvenega in institucionalnega okvira ter skupnega jezika vsaj v prihodnosti. Kompleksni sistemi, kakr{en je tudi mo`gani-du{evnost in njihove fizikalne osnove (nevronske mre`e, kvantni sistemi), so polivalentni oziroma mnogoteri sami po sebi ali pa jih le kot take lahko znanstveno obravnavamo. Nevronski spomin in nevronski korelati objektov zavesti so superpozicije vzorcev-atraktorjev in njihovih korelacij. Kvantno stanje je superpozicija lastnih valovnih funkcij, po Everettovi interpretaciji (ki je ni zmogel {e nih~e znanstveno spodnesti) pa celo superpozicija paralelnih “univerzumov”. Ni torej sledu o enem samem objektivnem fizikalnem stanju, eni sami znanstveni resnici, marve~ se zdi, da je primerneje (vsaj zaenkrat) graditi INTERDISCIPLINARNE SUPERPOZICIJE posameznih pogledov, znanj in njihovih ravni. MODELI KOMPLEKSNIH SISTEMOV (npr. NEVRONSKE MRE@E) so lahko VEZNI ^LEN. Enotnost ter celovitost mo`ganov-du{evnosti in zavesti pa sta neposredno spoznavna nemara le skozi introspektivna in misti~na do`ivetja, ki so (`al) bolj ali manj privatna zadeva posameznika, vendar POVSEM LEGITIMNA! Kognitivni problem je kon~no uradno in javno odprt tudi v Sloveniji. Upajmo v ~imve~ plodnih predlogov njegovega re{evanja in razumevanja. Mitja Peru{, dipl. in`. fizike, podiplomski {tudent kognitivne znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske Fakultete in podiplomski {tudent fizike na FMF. OSNOVNA LITERATURA (Podrobnej{i spisek je v knjigi Vse v enem, eno v vsem.) OAKLEY, D. A. (ur.) (1985): Brain and Mind, Methuen, London, New York. PENROSE, R. (1994): Shadows of the Mind (A Search for the Missing Science of Consciousness), Oxford Univ. Press, Oxford. Journal of Consciousness Studies, vol. 1 (1994), posebej: S. R. Hameroff: Quantum coherence in microtubules; neural basis for emergent consciousness?, {t. 1, 91-118. STERN, A. (1994): The Quantum Brain (Theory and Implications), North Holland / Elsevier, Amsterdam. KOGNITIVNA ZNANOST 171 Mitja Peru{ AMIT, D. (1989): Modeling Brain Functions (The world of attractor neural networks), Cambridge Univ. Press, Cambridge. PERU[, M. (1995): Analogies of the quantum and neural processing – consequences for cognitive science, Proceedings “New Directions in Cognitive Science”, Saariselka, Finland. 172 KOGNITIVNA ZNANOST žensk ^tudijel ¦: T- Susanne Maurer @enska gibanja in feministi~na znanost v ZRN UVOD Mednarodna in doma~a, z razli~nimi poudarki vodena, debata o pomenu “kategorije spol” ni vedno pomembnej{a le v politi~ni praksi, temve~ tudi v zvezi z znanstvenim raziskovanjem in oblikovanjem teorije. V tem prispevku bi rada predstavila nekatere razvojne smernice in opori{~a, ki so zna~ilna za silni~no polje “`ensko gibanje” in “feministi~no usmerjena/ navdihovana znanost” v Zvezni republiki Nem~iji.1 Pri tem mi gre za razli~ne izvore “`enskega gibanja”, za potrebe in interese, ki so tudi del feministi~nega oblikovanja teorije. Lotevam se pomembnih miselnih modelov in spra{ujem, kak{en spoznavno-politi~en pomen imajo. Kot pri vsakem “zgodovinopisju” gre le za poskus pribli`e-vanja do`iveti in delujo~i resni~nosti. Zato sem se v naslovu nala{~ odlo~ila za mno`insko obliko: ~e bi govorila o `enskem gibanju, bi ponovno kle{~ila tam, kjer se je `enskam vendarle uspelo otresti okovov predstav o `enskosti, ki njihove lastne izku{nje uti{ajo, njihovo kompleksno `ivljenjsko realnost pa naredijo nevidno. Temeljna izku{nja razlike – morda najbolj temeljna nasploh: mene ni, nimam imena. 1 Moje izku{nje in ved-nostno obzorje temeljijo na dru`beni stvarnosti stare in nove Zvezne republike, o `ivljenjskih izku{njah in spoznavnih procesih `ensk v biv{i NDR se upam izrekati le zelo pogojno. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 175-186. 175 Sussanne Maurer “@ENSKO GIBANJE” – PRIBLI@EVANJA NEKEMU FENOMENU Kaj si pod tem predstavljamo? Skupek ljudi, teles, glav – v gibanju: miselno, prostorsko, v politi~nem, gospodarskem, kulturnem smislu. Kot zaznavanje teles na cestah in trgih, v gibanju, lepo razvr{~enih v vrste, sestrsko z roko pod roko, ali pa kot stopanje po ulicah v razpu{~enih gru~ah, marsikdaj preoble~enih, stiliziranih v podobe, kot jim jih je omislil patriarhalni simboli~ni red – v podobe strahu ali ob~udovanja, idealiziranja ali ukrotitve. V~asih kri~e (~e nas je veliko, smo pogumne in glasne), v~asih pojo~ (zelo predrzne pesmi, pa lepe, da ti solze v o~i navrejo), v~asih smeje. “Popljuvajmo Hegla” – tu ~utimo bes, ki izvira iz `alitev in zani~evanja. “Vas mo{kih ne potrebujemo ve~, zdaj imamo sebe!” Ta pogum, ta osupljiva evforija, ki se zna prehitro obrniti v dvom, razo~aranje, kajti tako enostavno pa spet ni. Biti v dru`bi, nenadoma se znajti v dru`bi, se spet najti! Imeti ob~instvo, producirati ob~instvo. Spet o`iviti tradicije, o katerih sploh ni~esar ne slutimo. Upor proti lakoti, dajte nam kruha... Spektakularne akcije, ki so medijsko u~inkovite, in katerih umanjkanje imamo vedno znova za znak “smrti `enskega gibanja”, za “umik iz politi~ne javnosti”. Paradi`nike v politi~ne kompanjone iz lastnih vrst, v ke~ap pomo~ene tampone v sodnike in sex-shope... “Me smo `enske, veliko nas je, dost nam je vsega!!! Uf!!!” “@ensko gibanje” pomeni prostor, kraj/prostor znotraj dru`-bene “celote”, ki omogo~a in izziva diskurz `ensk o njihovem bivanju, `eljah, bole~inah, izku{njah in mislih. Prostor, v katerem same razvijajo mo~ definicije. “@ensko gibanje” pa je tudi ~as, ki so si ga `enske dale in vzele, da bi si pa~ ta prostor vedno znova producirale, napolnjevale z `ivljenjem in se brigale za svoje interese in predstave. Namesto da bi upravi~evale svojo eksistenco s “slu`bo drugim”, se `enske zanimajo izrecno ena za drugo in – zase. “@ensko gibanje” je tudi dinamika, gonilna sila, ki pod`iga ob~utke in misli, jih `ene naprej, `ene do konca, ki dru`beno “celoto” – in posamezne `enske – spodbuja, premika. “@ensko gibanje” je potemtakem kraj, ~as in sila v dru`bi in zgodovini. Kaj pa feminizem? Feminizem je “drugi pogled”, no`, ki ostri na{e zaznavanje in mi{ljenje (in podoba no`a ka`e na to bole~e po~etje), kritika, ki je uperjena v obstoje~e – splo{no in posebno, zunanje in notranje – in normativna sila, ki postavlja nove vrednote: dostojanstvo vseh, tudi `ensk. Od tod izhaja vse drugo. 176 ŽENSKE ŠTUDIJE @enska gibanja in feministi~na znanost v ZRN Pri dolo~anju razmerja med “`enskim gibanjem” in “feminizmom” lahko prvega opi{emo kot “socialno gibanje”, ki se ujema z mi{ljenjem “feminizma”. Vsekakor tudi tu velja kot tolikokrat: oboje je tesno povezano, pogosto se uporablja kot sinonim, prehaja iz enega v drugo in izhaja eno iz drugega, nikoli pa se ne zlijeta. Morda bi {e najla`e dolo~ili razliko med `enskim gibanjem in feminizmom takole: “Gibanje” ozna~uje dimenzijo (tudi telesne, tudi energetske) izku{nje, teoreti~na in politi~na perspektiva “feminizem” pa strukturira polje zaznavanja, zanimanje za spoznanje in mo`nost le-tega. Vsebinsko nismo s tem povedali {e ni~ konkretnega o izhodi{~ih, metodah in ciljih `enskega gibanja ali feminizma. Konkretnej{a bom v naslednjem poglavju, v katerem na kratko skiciram zgodovino “`enskega gibanja” v ZRN. “Privatno je politi~no” – je pomenilo za `enske v Socialis-ti~ni nem{ki {tudentski zvezi ob koncu {estdesetih let: `elja po spremembi dru`benih razmer (tja do svobode in samoodlo~anja) naj se ve~ ne ustavlja pred spalnico tovari{ev in kolegov. Da je tudi na levici (v {tudentskem gibanju in delavskih organizacijah) vladal seksizem in zani~evanje `ensk, so temati-zirale `enske – kdo pa drug: hotele so sodelovati v boju proti prevladi in zatiranju, same so se s tem soo~ale vsak dan “v lastnih vrstah”. ^e so bile “prijateljice”, “`ene”, “matere”, so skrbele za delo doma, vzgojo otrok in psihi~no reprodukcijo mo{kih. Za politi~na zborovanja, akcije, teoreti~na razpravljanja jim je pogosto zmanjkalo ~asa in mo~i. ^e so se kot posameznice posku{ale na politi~ni sceni, so se soo~ale z vsemi oblikami odkrite in prikrite diskriminacije; morda najhuje: mo{ki jih enostavno niso poslu{ali. Prve `enske skupine so nastale zato, da bi jim kon~no nekdo prisluhnil in da bi tudi na levici prevladujo~e strukture odnosov in komuniciranja razkrinkale kot vladajo~e strukture. Kako je odleglo ob spoznanju, da ni – morda vendarle po lastni krivdi – usoda posameznika, da gre za dru`ben problem! Polo`aj `ensk je bilo treba vklju~iti v politi~no analizo, vsakodnevni seksizem pa ni~ ve~ odpravljati kot nepomemben `enski o~itek mo{kim. Vzporedno s tem – izhajajo~ iz boja za reformo ~l. 218, ki je kaznoval splav – so se `enske za~ele napadalno (in spekta-kularno!) bojevati za samoodlo~anje o lastnem telesu. Boj okrog ~l. 218 je postal kristalizacijska to~ka “novega `enskega gibanja” – `enske iz vseh krogov/slojev/razredov so postale pozorne, spoznale so, da gre za njihove interese, sodelovale so. S tem sta ozna~eni dve glavni smeri, ki sta se zlili v nastanek tega novega gibanja – gibanja, do katerega so kon~no ~utile pripadnost `enske, ki so pri{le z najrazli~nej{ih `ivljenj-skih podro~ij in ki so se, vsem razlikam navkljub, solidarizirale z drugimi `enskami. ŽENSKE ŠTUDIJE 177 Sussanne Maurer Nakazan je prvi osrednji konflikt: Ali naj `enske sku{ajo v “me{anih” organizacijah, ki si obi~ajno za cilj zastavljajo “dru`-beni napredek”, uresni~evati svoje interese skupaj z mo{kimi, in tako reko~ obogatijo njihovo politi~no platformo za tako imenovano “`ensko stali{~e”? Ali pa je vodila pot le prek avtonomnih `enskih organizacij, neodvisno od vseh takratnih strank in grupacij? Med tema dvema poloma se je gibala razprava. Kasneje se je poudarek v tej diskusiji premaknil: Naj se `enske odpravijo na “dolg pohod skozi in{titucije” (dr`ava, politika, znanost) ali naj zastavijo samostojne `enske projekte, naj ustvarijo “lasten `enski svet”? @enske skupine v levih strankah, organizacijah in grupacijah so {e vedno videle svojo vlogo v konkretni me{ani organizaciji in sku{ale prepri~ati tovari{e/kolege o pomembnosti “`enskega vpra{anja”. Vodene so bile diskusije o gospodarskem pomenu `enskega dela/gospodinjskega dela in o delitvi dela po spolih kot temelju sek-sisti~nih vladajo~ih struktur – kar so tovari{i samo izjemoma priznali, da so kon~no spet lahko pre{li na “redni dnevni red”! V `enskih centrih in projektih pa so se gibale tiste `enske, ki niso (ve~) hotele imeti opravka z me{animi organizacijami in so se “avtonomno” zdru`evale v skupine. Spekter je obsegal “Skupino za reformo ~l. 218”, `enske skupine, ki so kri-ti~no razpravljale o ginekologiji (in se npr. same preiskovale, da bi spet spoznale lastno telo), debatne skupine, kjer so se `enske pogovarjale o konkretni `ivljenjski situaciji, izku{njah in te`avah, in kjer so posku{ale odkriti druga~no samozavest. Nekatere `enske so {tudirale, te so razmi{ljale o svojem polo-`aju na univerzi in si s teoreti~nim delom in/ali z raziskovanjem zgodovine prizadevale odkriti `enske in jih napraviti vidne – sku{ale so napisati novo zgodovino. Nekatere zaposlene `enske je pot zanesla v skupine zaradi seksizma na delovnem mestu, iskanja in izgube slu`be, zaradi ve~kratne obremenitve kot zaposlene matere. In bile so tudi – mote~e za na{tete grupacije, tupatam pa tudi izrecno organizirane kot samostojna skupina – `enske, ki najbolj neposredno ljubijo `enske: lezbijke. V katero koli skupino so `e sodile – zanje so bili `enski prostori (centri, knjigarne, diskoteke, kavarne ali gostilne) {e veliko bolj `ivljenjsko pomembni kot za vse druge. Ta primerjava – `enske v me{anih organizacijah/`enske v “avtonomnih `enskih prostorih” – pa vendarle ostaja nekako umi{ljena: vedno so bile `enske, ki so ~utile pripadnost obema stranema, ki so bile zdaj tu, zdaj tam – ali se vsaj niso omejevale od druge strani. Nenazadnje so se kar naprej povezovale v akcijah, in to vsem razlikam navkljub. Pa vendar: vpra{anje, do katere strani ~utijo posameznice v prvi vrsti pripadnost – ali so razglasile vladajo~i red med spoloma ali kapitalizem za 178 ŽENSKE ŠTUDIJE @enska gibanja in feministi~na znanost v ZRN glavnega sovra`nika – je kar naprej peljalo v ostre spore in cepitve. Podobni boji so se vnemali tudi zaradi drugih polarizacij: “politika proti kulturi” ali “politika proti duhovnosti”, “pozicije mo~i proti gibanju v bazi”, “enakost spolov proti razlikam med spoloma”, “lezbi~ni na~in `ivljenja proti heterosek-sualnosti”, ~e omenim le nekatere najpomembnej{e. Lahko bi sli{ali veliko zgodb – o razli~nih “generacijah” `ensko naravnanih `ensk in njihovih burnih osebnih in poli-ti~nih poteh; o tekmovanju, uspelem sodelovanju, o medsebojni obogatitvi in stra{nih kregih, o prijateljstvih, sli, strasteh, ljubezni, o `alitvah in neuspehu; o dogmatskih in nedogmat-skih poskusih, kako izraziti lastno resni~nost, lastno eksistenco. Danes so “`enske scene” v dobr{ni meri zdiferencirane. (Tudi “delitev dela” je na~in, kako se lotevati razlik, v katerih se morda skrivajo premnogi konflikti!) Nepreglednost in negotovost lahko spri~o tak{ne “pokrajine” ob~utimo tudi kot bogastvo: bogastvo raznolike realnosti `ensk, mnogostranskih poskusov, kako vplivati na svoje `ivljenjske razmere, kako si odpirati nove prostore in nova obzorja. V konkretnih zgodovinskih situacijah (denimo spri~o stra{ne realnosti vojn), ko se `enske zdru`ujejo, da bi javno izrazile vpra{anja, ideje in prepri~anja, ogor~enje in bes, pa se ta mno-gostranskost pogosto izka`e za problemati~no. Postavljajo se namre~ temeljna vpra{anja kot: Ali res obstaja skupen interes, ali obstaja mo`nost skupne politi~ne akcije? Interes za resni~no ukvarjanje s problemom ni vedno dovolj mo~an, da bi res prisluhnili, da bi resno jemali vedno bolj vidne razlike in da bi tako dolgo razmi{ljali, da bi se pokazale skupne poti. ^e pa se to posre~i, se ta mnogostranskost po mojih izku{njah res izka`e za potencial, ki presega dozdaj{nje meje mi{ljenja in ravnanja. FEMINISTI^NO OBLIKOVANJE TEORIJE V KONTEKSTU @ENSKEGA GIBANJA V nadaljevanju bom za razumevanje kompliciranega razmerja med feministi~nim oblikovanjem teorije in “gibanjem” predstavila nekatera temeljna razmi{ljanja, saj si tudi v kontekstu `enskega gibanja pogosto predstavljamo teorijo in prakso lo~eni, in ju kot taki postavljamo eno proti drugi. Teorije pa ne moremo razumeti kot enoumen temeljni pogoj prakse, pa tudi praksa ni enostavna “uporaba” teorije. Oblikovanje teorije je vsekakor neka oblika prakse, medtem ko praksa, ki ne izrecno in zavedno oblikuje teorije, lahko vsebuje tudi neko obliko spoznanja, predstavlja vsaj: kontekst, povezavo z mo`nim spoznanjem. ŽENSKE ŠTUDIJE 179 Sussanne Maurer Prakso razumem kot dejavno, aktivno ukvarjanje z “okoljem”, ki mu – kot njegov del – pripadam. Dejavno, aktivno pa se z njim lahko ukvarjam tudi tako, da razmi{ljam, spoznavam, oblikujem pojme, urejam v sisteme, gradim teoreti~no stavbo, raziskujem ozadje, kritiziram in zavra~am. Prakse si brez teorije ne moremo zamisliti. “Izku{nja” (zaznavanje, do`ivljanje) kar kli~e po razlagi: po simbolni, nazorni ali pojmovni “verziji/oznaki, jezikovnem izrazu, strukturiranju, sistematizaciji, kontekstualizaciji, in kon~no oceni in vrednotenju. “Izku{nja” torej `e vsebuje “spoznanje”, ga predvideva in nosi s seboj. “Teorija” je – ~etudi kot “ideologija” – vedno tu. In: vsaka “praksa” je – zavedno ali nezavedno, reflektirano ali nereflekti-rano – ukvarjanje s “teorijo”. – Dvigniti lasten glas, formulirati zahteve, sklicevati se na dane vrednote v dru`bi (enakost, pravi~nost, demokracija...), – ne do`ivljati konkretnega trpljenja kot nekaj, kar je usojeno, temve~ kar je povzro~eno in zato odpravljivo (~l. 218: kaznivost splava, praksa prepre~evanja zanositve, spolne prakse...), – prepoznavati, da je individualna prizadetost sprepletena s strukturnimi odnosi in procesi (prebivalstvena politika, discipliniranje spolnosti, kontrola `enskega telesa...), vse to se navezuje na teoreti~no in pri~a o uporabi teoreti~nih “orodij”, in{trumentarijev. Feminizem oz. feministi~na misel ali feministi~no raziskovanje in znanost pomeni pri tem dolo~eno perspektivo kritike, utopije, pa tudi dolo~eno perspektivo nanovo formulirane norme. Kritika je oro`je. Njen pogoj ne-strinjanje – skoraj vedno izhaja iz bole~ine, iz trpljenja/so~utja, iz ob~utka omejenosti... Spra{evati se o ozadju danega, utemeljiti in kritizirati predpostavke danega, zami{ljati si, formulirati, omeniti, zarisati druga~no – in `eljeno – vse to je sestavni del spreminjajo~e se prakse in oblikovanja teorije. Tudi `ensko gibanje se torej temu ne more odpovedati in se mu tudi ni. Pri vseh razpravljanjih o vlogi in o prakti~ni, politi~ni koristi feministi~nega oblikovanja teorije, kritike in analize – je {lo nenazadnje za razli~ne oblike vednosti, razli~ne oblike spoznanja. ^e so `enske iz “politi~ne prakse”, projektov, iniciativ “teo-reti~arkam”, ki so pogosto nastopale tudi z ustreznim intelektualnim habitusom, o~itale, da se nasploh ukvarjajo z znanostjo “mo{kih”, ki (kaj ostro formulirano) tako ali tako sodi na “smeti{~e zgodovine”, ~e so jim o~itale, da konec koncev reproducirajo vladajo~e strukture, potem se moramo vpra{ati 180 ŽENSKE ŠTUDIJE @enska gibanja in feministi~na znanost v ZRN po upravièenem jedru te kritike - èetudi s tem tako rekoè ravnamo radikalno. (Geslo: “Odklanjanje teorije”.) Vprašati se moramo, katera teorija, katere oblike vednosti, kateri jezik in katere oblike interpretacije so sprožile to sovražnost. Katera hierarhija - med teorijo in prakso, med intelektualno avantgardo in “preostankom” sveta - je bila s tem mišljena, èetudi je v konkretnem posameznem primeru sploh ni bilo moè zgrabiti. Kritika je orožje. Tudi v razmerju do sebe, v razmerju do lastnega gibanja. Kritika, s katero so feministiène teoretièarke grajale/morale grajati žensko gibanje samo, njene lastne predpogoje in implikacije njenih zahtev in praks, je bolela. Orožje kritike, secirni nož ali skalpel analize pogosto pomeni destruk-cijo “celote”. Vsekakor bi lahko pomenilo de-konstrukcijo, podiranje, razstavljanje, odmišljanje “razmer”, plastovito odstranjevanje “usodnosti”, ki bi se jih radi ubranili. Pri tem pa strah - da potem ne bo ostalo niè. Da bomo, razstavljeni v pradelèke, potrepetavali v praznem prostoru, brez zaèetka, brez konca, brez cilja in brez smisla. Da ne bomo imeli na èem stati. Nobene opore, niè, èesar bi se mogli oprijeti. In nobene vezi, nobene notranje povezanosti, ki bi nam dajala obèutek, da nismo sami. Ampak feministièno oblikovanje teorije zaobsega - kot je nakazano zgoraj - vedno oboje ali še veè: Kot kritika je uper-jena v obstojeèe razmere, in - kot kritika sebe - potencialno “proti” ženskemu gibanju, ženskam samim. Kot poskus utemeljitve odkriva strani, ki se paè “držijo” (skoraj?) vsake znanosti/vsakega oblikovanja teorije: deluje normativno, legitimira lastno pozicijo, uveljavlja svoje stališèe kot “boljše”, “resniènejše”, “pravilnejše”. S tem, ko se želi sistematièno izrekati o resniènosti z doloèenih vidikov in z doloèenim interesom (razlaga, poimenovanje), istoèasno izkljuèuje druge možne razlage. Tudi feministièno oblikovanje teorije lahko zmanjšuje kompleksnost, lahko tudi razvija moè definicije. FEMINISTIÈNI FLNDAMENTALIZEM? Poskusila bom oznaèiti elemente feministiènega oblikovanja teorije iz perspektive njene kritike - in sicer kot kritike sebe. Primer: oèitek fundamentalizma. Kritiko fundamentalizma ženskega gibanja (pa tudi feministiènega oblikovanja teorije!) lahko povežemo s kritiko esencia-listiènih predstav, ki menijo, da lahko izhajajo iz “bistvenosti” ženske - ali pa tudi moškega! Sama pripisujem esencializmu bolj filozofsko-teoretièno dimenzijo, fundamentalizmu pa prej ŽENSKE ŠTUDIJE 181 Sussanne Maurer 2 Denimo v kontekstu feministi~ne duhovnosti, `enskega mirovnega gibanja, “nove materin-skosti”, pa tudi v kontekstu dru`benih utopij v smeri “androginije”. 3 Tako bi vsekakor mislile, ~e bi se pomen tega koraka meril z o~itnimi ali subtilnimi obrambnimi in razvrednotnimi strategijami, ki potem v skladu z izku{njami (in medtem `e na {iroko raziskane!) za`ivijo. politi~no. Tak{ni elementi so vsebovani v mnogih predstavah realno obstoje~ega feminizma. Sem sodi, denimo, kar preve~ enostaven vzorec storilec-`rtev, po katerem so `enske prepoznavane izklju~no kot `rtve mo{kega nasilja in prevlade, mo{ki pa predvsem kot storilci. Tudi ko je govor o “`enskem principu” (za razliko ali kot nasprotje “mo{kega principa”2), se ugotavlja “`enska bitnost” – ne glede na to, ali se pri tem izhaja iz komplementarnosti/ smiselne dopolnitve ali hierarhije (v eno ali v drugo smer!). Kak{no funkcijo imajo taki miselni modeli, kak{en spoz-navno/politi~en interes je v igri? Poskusila bom na kratko odgovoriti. [kandaliziranje nesvobode in nasilja akcentuira perspektivo `rtve, strukturo (ali dimenzijo) prevlade in podrejenosti. (Kako te`avni so odnosi “gospodovanje-hlap~evanje”, vemo najpozneje od Hegla.) Tu se etablira status `enske kot `rtve. ^e pa po drugi strani `enske i{~ejo vzore za lastno `ivljenje, ~e kopljejo za lastnimi koreninami, se pojavijo – kot akterke na odru zgodovine. Impulzom heroizacije, idealizacije se je komaj mo~ izogniti, vsekakor pa se impulzi v realnosti npr. feministi~nega raziskovanja zgodovine soo~ajo (ali: so postavljani v odnos) z vedno bolj diferenciranimi vidiki in vpogledi/spoznanji. V `elji in prizadevanju, da bi spremenile lastno konkretno vsakodnevno prakso (“zdaj, takoj”), se `enske do`ivljajo kot oblikovalke in oblikovanke v napetostnem polju strukturnih razmerij in osebne “predelave” oz. ob-delave le-teh. Za~utijo meje lastnih mo`nosti, posku{ajo pa jih tudi raz{iriti. Bodisi s povsem prakti~nim poseganjem v prostore, ki doslej niso bili dostopni (zahteva za udele`bo, participacijo), bodisi z raziskovanjem in izkori{~anjem lastnih potencialov, lastnih resursov. Kako lahko opi{emo dejanja in ravnanja v kontekstu `enskega gibanja ob takem ozadju? Prakse `enskega gibanja se lo~ijo npr. po tem, kako globoko se dogajajo v prostorih (oz. javnosti), ki so predvideni za “politiko” ali “kulturo” in ki so `e na razpolago, in v kolik{ni meri odkrivajo “nove prostore” oz. jih {ele producirajo. ^e se `enske podajo na “odre mo{kih” in zahtevajo zase “enako pravico”, potem je to – samo zase – na neki na~in `e revolucionaren akt3, ki pa je pogosto povezan s (“prostovoljno”?) podreditvijo vladajo~im merilom. ^e pa se – po drugi strategiji – spremeni “privatno v politi~no” (v skladu s polarizacijo spolov, ki jo hkrati napadalno obra~a), potem je v tem nekaj silno subverzivnega, pa tudi {e morebitna past: kajti ~e do zdaj “v senci le`e~e” (“sen~no delo” `ensk) enostavno bolj ovrednotimo in ga postavimo za novo/staro izhodi{~e lastne spoznavne prakse, ne da bi se resno povpra{ali o ozadju dozdaj-{njih razmer (npr. o razmerju med subjektivnostjo in objek- 182 ŽENSKE ŠTUDIJE @enska gibanja in feministi~na znanost v ZRN tivnostjo, med posebnim in splo{nim) in s tem povezanih hierarhij, potem se kar prelahko zgodi – tako reko~ kot protiudarec – da se `enskam vedno znova odmerja podrejeno mesto v hierarhiji spolov. V katerih javnostih se `enske gibajo (v katere jim uspe prodreti in jih `e s tem morda vendarle spremeniti) in katere nove javnosti producirajo – zase in za druge – to se mi zdi odlo~ilen vidik feministi~ne politike. V kolik{ni meri sta pojma javnost in zasebnost sploh vpra-{ljiva zaradi doslej prevladujo~ega pomena, ki sta jima ga dolo-~ala `ensko gibanje in “`enske v gibanju” (kot ustvarjalke), lahko tukaj le naka`em. AKTUALNA POKRAJINA FEMINISTIÈNEGA OBLIKOVANJA TEORIJE Zadrževališèa feministk so se delno spremenila. Kar eksplozivno se je na univerzah razvijalo iskanje, raziskovanje, brskanje, razmišljanje4, prav tako delo v feministiènih projektih. Kraji feministiènih debat so postali: študentski krožki, seminarji (medtem imamo feministiène uèiteljice na univerzi, èeprav pogosto v nezavarovanih položajih), feministièna interdisciplinarna predavanja, decentralizirana združenja - znak vedno pomembnejše decentralizirane javnosti, specializirane javnosti5, kar je morda vprašljivo. Marsikdo pravi temu: premišljen umik iz politike. Jaz pa pravim: spreminjanje oblik gibanja, katerih oceno lahko delno prepustim tudi zgodovini prihodnosti. Danes krožijo feministièno-teoretiène oz. -filozofske diskusije o - vpra{anju `enske kot subjekta, vpra{anju zgodovinskih in aktualnih oblik `enske subjektivnosti; to je tudi vprašanje ženske sposobnosti ukrepanja in njihovih konkretnih dejanj v zgodovini; - vpra{anju razmerja med razliko in enakostjo spolov in znotraj istega spola6; to je tudi vprašanje najrazliènejših konstelacij odnosov vladanja in moèi7 v narodnem in mednarodnem pogledu; - kriti~nem preu~evanju in analizi teoreti~nih konceptov (in njihovega iz`arevanja v praksi!) individuuma, zgodovine, dru`be in znanja oz. spoznanja; to je vprašanje feministiène kritike znanosti in razuma, razmerja med naravo in kulturo, vprašanje obvladovanja narave in kritike tehnike; - vpra{anju konceptov mo~i in vladanja, glede na mo`ne “druge” koncepte politike in strategij dru`benega spre- 4 Ki se ka`e v {tevilnih znanstvenih objavah. Pri tem pa ogromno dela in diskusij {e vedno ni dokumentiranih! 5 Kongresi, sre~anja, {tevilne okoli{~ine, v katerih je problema-tizirana hierarhija spolov in v katerih to tudi pu{~a sledove. Regionalni “Dnevi” ali “Tedni” vsepovsod, `enski projekti nove vrste: o finan~ni strukturni pomo~i dekletom, o polo`aju `ensk na vasi, gibanje arhivov – ~e omenim le nekaj primerov. 6 Prim. tu npr. dokumentacijo istoimenskega mednarodnega kongresa “Razlika in enakost. ^lovekove pravice (ni)so brez spola” (1990), pa tudi Prispevki na mednarodnem feministi~nem knji`nem sejmu v Amsterdamu junija 1992. 7 Glej npr. “Monographic Section – Gender, race and class”, izda-jateljice Sheila Allen, Floya Anthias in Nira Yuval-Davis, Rim 1991 (2. zvezek “Revue Internationale De Sociolo-gie/International Revue of Sociology”); Iris Marion Young, “Justice and the Politics of Difference”, Princeton 1990. ŽENSKE ŠTUDIJE 183 Sussanne Maurer 8 Spri~o zgodovinskega `enskega raziskovanja pa tudi s spoznanji kriti{kega feministi~nega dru`boslovja postaja viden `enski “ve~”: @enske so in `ivijo {e nekoliko onstran podob, kakr{ne imajo druge o njih (in one same o sebi!). minjanja; to je tudi diskusija o morali/etiki, diskusija o pravi~nosti, vpra{anje ustrezne teorije demokracije, dr`ave in civilne dru`be; – in nenazadnje: vpra{anju pomena jezika, estetike in simbolike v tej zvezi. V delih o vseh teh kompleksnih vpra{anjih je najti spoznav-noteoreti~ne oz. znanstvenoteoreti~ne usmeritve vseh vrst. Izhodi{~a in na~in spra{evanja se razlikujejo po regionalni sprepletenosti, po znanstveni tradiciji in diskusijah/`ivljenjskih razmerah “na samem mestu”. Da pa s tem ne moremo izhajati iz kontingence v smislu poljubnega pluralizma, ka`ejo silovite kontroverze o ustreznosti dolo~enih filozofskih oz. teoreti~nih konceptov ({e zlasti med poststrukturalizmom in marksizmom). ^e povzamemo – in se {e enkrat vrnemo na o~itek funda-mentalizmu – je mo~ re~i, da so {e posebej tiste misle~e `enske, ki sta jih navdihovala oz. nanje vplivala tako imenovani post-strukturalizem ali tradicija (ideolo{ko) kriti{ke teorije, pokazale oblike o~itne in subtilne ontologizacije spolnih identitet, razmerja med spoloma – znotraj in izven feminizma. Tak{na premi{ljevanja imajo razli~ne korenine – v duhovni zgodovini in v `ivljenjskih zgodbah. Naj omenim le dvoje: tradicija kritike razsvetljenstva in kritike filozofije subjekta (v romantiki, pri Nietzscheju ali Heideggerju, v kontekstu marksizma in psihoanalize), konkretna izku{nja, da se lastne `ivljenjske resni~nosti in `ivljenjske zamisli nikoli ne zlijejo z definiranimi “bitnos-tmi”; na eni strani trpljenje in kljubovanje in upornost, na drugi reduciranje s kli{eji!8 RAZGLED OB KONCU Ali obstaja solidarnost `ensk onstran trpljenja? Ali lahko razvijamo to solidarnost tudi po mo~i in spri~o razlik med `enskami? Nem{ka {tudentka Ursula Engel je ob koncu osemdesetih let svojo diplomsko nalogo o “Diskurzih v `enskem gibanju” zaklju~ila s temi besedami: “Tretja pot feminizma in `enskega gibanja onstran dualizmov in harmonizacije pri~akuje veliko od `ensk, morda celo preve~, in kon~no je {e vedno odprto, ali je sploh mo`na. Eno pa je jasno: ta pot pelje na neznano podro~je, ki {e ni vrisano na zemljevidih in ki ni opremljeno s ka`ipoti. Nekaj orientacijskih to~k je vse, kar lahko vzamemo na pot, pa 184 ŽENSKE ŠTUDIJE @enska gibanja in feministi~na znanost v ZRN voljo in mo~, da si postavljamo mnoga vpra{anja in i{~emo nanje odgovore, ki jih morda ni.” No~em dati “odgovora”, rada pa bi formulirala nekaj zaklju~nih misli, ki so morda zanimive v kontekstu dru`boslovnega in socialno/politi~nega raziskovanja/dela. V {tevilnih raziskovanjih so si raziskovalci v zadnjih letih prizadevali narisati podobo `ivljenjske realnosti `ensk, in to diferencirano in opazovano s {tevilnih vidikov. Med drugim se je jasno pokazalo: – {e vedno je ta `ivljenjska realnost dolo~ana s pri~akovanji, ki so `enskam vsiljena, da se namre~ ~utijo odgovorne za podro~je reprodukcijskega dela (delo v dru`ini, socialno delo, ~astne funkcije); – temelj dru`bene organizacije dela je {e vedno delitev dela po spolih, ki se npr. ka`e v fenomenu spolno specifi~nega trga dela; – v najrazli~nej{ih variacijah se od `ensk pri~akuje, da zdru-`ujejo delo doma z delom v slu`bi – kdajpakdaj celo v sodelovanju z mo{kimi. (Mimogrede, te vrste vsakodnevne organizacije, obvladovanja `ivljenja med tako imenovano zasebnostjo in javnimi polji delovanja `enske ne do`ivljajo le kot hudo preizku{njo ali kot dvojno obremenitev, temve~ tudi kot prilo`nost za izku{anje ve~ svetov); – telesno in/ali psihi~no nasilje mo{kih nad `enskami in dekleti je neverjetno poraslo (nasilje v zakonu, spolne zlorabe). O~itno postaja, da je dru`beno izoblikovanje razlik med spoloma kot hierarhije – in s tem razmerje mo~i pripeljalo do diferentnih, razli~nih in razlo~ljivih `ivljenjskih razmer `ensk in mo{kih. (Tu seveda ne smemo zanemariti razli~nosti `ivljenj-skih razmer med `enskami samimi in mo{kimi samimi – ta je pa dolo~ena s pripadnostjo dolo~enim generacijam, dru`benim skupinam, razredom, regijam. Da mednarodne perspektive niti ne omenjam.) Uvr{~anje `ensk na reprodukcijsko podro~je – ~e jim je ta umestitev realno v{e~ ali ne – dolo~a njihovo `ivljenje kot spolno bitje, zaradi tega resni~nost “druga~e” izku{ajo. Izku{anje razlike med spoloma ima torej posledice za zaznavanje sveta, za pripisovanje pomembnosti, za samokoncepte mo{kih in `ensk, za `ivljenjske osnutke in strategije obvladovanja `ivljenja. Diferentno delovanje, ki je pogojeno z delitvijo dela po spolih, vpliva kon~no tudi na mi{ljenje in jezik. To pomeni: Socialna in psihi~na realnost, ki jo razceplja spolna lo~nica, se vedno znova producira. To pa do danes ŽENSKE ŠTUDIJE 185 Sussanne Maurer pomeni: spolno hierarhièna realnost. Dilema (pod pogojem, da si za cilj postavimo odpravo spolne hierarhije). Dilema, ali naj torej razvijamo emancipacijske koncepte ali naj žensk - in moških! - v razvoju vseh želenih èloveških možnosti veè ne ovirajo - definicije tistega, kar morajo - kot ženske in moški - biti. Nemška pedagoginja Annedore Prengel je poskušala razviti demokratièen pojem diference, koncept egalitarne diference, ki ga skicira takole: - demokratièni postulat enakosti je treba nanovo in radikalno vnovèiti, tako da bo vidna heterogenost življenjskih stilov in da se bojo razliène oblike eksistence obravnavale enakovredno; - s tem pa ne smemo utemeljiti poljubnosti in vrednostne nevtralnosti (praviènost obvezuje!); - morali bi skleniti družbeno pogodbo med spoloma v novem smislu, ki bi odpravil hierarhièno razmerje med spoloma; - vrednostna ocena “ženskih”/”moških” kompetenc naj bo mogoèa, ne da bi idealizirali eno ali drugo; - kulturne, zgodovinske razlike med moškimi in ženskami ne gre razumeti statièno, temveè dinamièno; moški in ženske imajo pravico do enakosti in razlikovanja; - naèeloma moramo izhajati iz dialektike enakosti in razlik, ki se ne da odpraviti, se pa dinamièno oblikuje. Njena misel se mi je zdela kar preveè gladka; imela sem obèutek, kot da bi vso trmoglavost enostavno polikala; v razumljivem hrepenenju, da bi se razhajajoèe se, protislovno stopilo v idealnem. Morda pa se da to misel brati tudi še drugaèe: “egalitarno razliko” kot stalen izziv, kot neomajno spodbudo, da se moramo protislovij lotevati produktivno... Èe znamo dopušèati izkušnje ambivalence, negotovosti, ne samo iskati zaprte miselne sisteme in dokonène rešitve, potem se mi to zdi dober zaèetek. Prevedel Darko Èuden Susanne Maurer, roj. 1958, predava in raziskuje na Univerzi v Tübingenu na oddelku za socialno pedagogiko. Poleg tega dela v avtonomnem `enskem projektu o raziskovanju in ohranjanju zgodovine `ensk v de`eli Baden-W(rttemberg in pi{e disertacijo “Feministi~na spoznavna politika med kritiko, normo in utopijo”. 186 ŽENSKE ŠTUDIJE Cornelia Füsenhäuser, Gabriele Stump @enske in zdravje Veda o zdravju je relativno nova disciplina, ki se ukvarja s teorijo in z aplikativnim znanjem o varovanju zdravja, preventivi in pospe{evanju zdravja.1 Glavni teorem te dru`boslovne veje je domneva, da sta nastanek in potek bolezni dru`beno pogojena. Pri tem se izhaja iz naslednjih paradigem: Veda o zdravju je 1. interdisciplinarna, kar pomeni, da so upo{tevana skoraj vsa spoznanja tistih znanosti, ki se ukvarjajo z vpra{anji odpravljanja bolezni in ohranjanjem zdravja; 2. interparadigmati~na, kar pomeni, da se i{~ejo poti, kako zdru`iti po mo`nosti vse interpretacijske vzorce, in to iz celotnega spektra humanisti~nih znanosti; 3. socializacijsko naravnana (Schnabel, 1990). Poseben problem se skriva v definiciji pojmov “zdravje” in “bolezen”. “Zdravje” lahko definiramo kot vrednostni pojem, pri ~emer je najdoslednej{a in najbolj znana definicija, kot jo je oblikovala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): “Zdravje je stanje popolnega telesnega, du{evnega in socialnega ugodja.” Pojem zdravja poznamo tudi {e kot izklju~evalni koncept, ki zdravje definira kot odsotnost bolezni. Definicije zdravja so lahko tudi funkcijske izjave, {e zlasti take, ki so povezane z definicijsko mo~jo strokovnjakov, npr. medicincev: “zdravje kot mol~anje organov”. 1 Veda o zdravju, t. j. Public Health, se v ZDA pou~uje `e dolgo in ima pomembno vlogo v izo-bra`evanju in praksi. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 187-194. 187 Cornelia Füssenhäuser, Gabriele Stump Vsi ti definicijski poskusi se na razli~en na~in sre~ujejo z nezmo`nostjo, da bi odkrili splo{no presegajo~ substrat. To pa avtomati~no pelje v nujnost, da pojem zdravja zasidramo his-tori~no, kar pomeni, da pojem zdravja tako postane diskurzni konstrukt, ki ne more imeti vsepresegajo~ega substrata. Glede na dru`benozgodovinsko in socialno pogojevanje pomeni zdravje vsaki~ nekaj drugega. V industrijskih razmerah pomeni pa~ predvsem sposobnost za delo, v postindustrijskih `ivljenj-skih okoli{~inah se morda pribli`uje pomenski ustreznici sposobnosti u`ivanja itd. (Bauer, 1992). Tako raz{irjena perspektiva definicije tudi razkrije, da zdravje za `enske in mo{ke ne more pomeniti istega. Gledano z zgodovinske in socialnostrukturne perspektive, obstajajo dru`beno normirani pa tudi subjektivni koncepti zdravja, ki so spolno specifi~ni in diferencirani. V nadaljevanju bomo zato na temo zdravja gledali s te perspektive. Pri tem se bomo oprijeli rezultatov tistih raziskav, ki se ukvarjajo specialno s temo “`enska in zdravje”, {e posebej pa bomo upo{tevali socializacijsko-teoreti~no perspektivo. Po na{em mnenju tudi novo spolno specifi~no raziskovanje zdravja skriva nekatere nevarnosti tradicionalnih stereotipizacij, ki se jih bomo lotili v nadaljevanju. KONCEPTI ZDRAVJA IN BOLEZNI KOT REZULTAT SPOLNO SPECIFI^NE SOCIALIZACIJE V zadnjih letih se zdravje vedno mo~neje problematizira s socializacijsko-teoreti~nih izhodi{~. “Izka`ejo se primerna za analizo odnosa med obremenjujo~imi `ivljenjskimi razmerami, individualnimi obvladovalnimi strategijami in socialnimi mre`ami za pomo~ na eni strani ter fiziolo{kimi, psiholo{kimi in socialnimi simptomi na drugi strani” (Hurrelmann, 1991, str. 189). Zdravje potemtakem ni pasivno do`iveto pozitivno stanje, tem-ve~ aktualni rezultat vsaki~ aktivno producirane in ohranjene socialne, psihi~ne in telesne dejavnosti ~loveka v celem `ivljenju (Hurrelmann, 1991). Osrednji kategoriji preu~evanja zdravja sta starost in spol. V `ivljenju se pojavijo dolo~eni rizi~ni dejavniki, na katere spet vpliva pripadnost enemu ali drugemu spolu. Mo{ki novorojen~ki imajo sicer vi{jo stopnjo umrljivosti, v bistvu pa so bolezenska tveganja v prvih desetih letih `ivljenja za oba spola pribli`no enaka. Ravno v teh letih se zaradi razli~ne socializacije izoblikujejo razli~ni koncepti zdravja. Ker so `enske “vsakodnevne strokovnjakinje” za zdravje v dru`ini, se dekleta z vzgojo in s privzemanjem vzor~ne `enske vloge `e zelo zgodaj senzibilizi-rajo za zdravstvene probleme, medtem ko je namen fantovske 188 ŽENSKE ŠTUDIJE @enske in zdravje socializacije ta, da “mo{ki ne stokajo in da so mo~ni”. Mo{kim otrokom je sicer dovoljeno ve~ agresivnosti in aktivnosti kot dekletom, po drugi strani pa se to pogosto definira kot nenormalno ali bolno obna{anje, tako da se fantom v starosti do deset let predpisuje bistveno ve~ psihotropih zdravil kot dekletom. V mladosti, med desetim in dvajsetim letom, izra`ajo dekleta ve~ bolezenskih te`av kot fantje, predvsem psihi~nih in psiho-somatskih (glavobol, prehranjevalne motnje itd.). Pogosto so to reakcije na konflikte med vlogama, ki se s pojavom menstruacije {e razplamtijo, pa tudi na izku{nje z nasiljem. Za mo{ko mladino pa sodi izzivanje zdravja (npr. vo`nja z motorji, pijan~evanje) k mo{kemu razumevanju vlog. Fantje torej `e v tem obdobju poka`ejo “nadresirano nezmo`nost trpljenja” (Richter, 1973, str. 297). V kontekstu menstruacije, vpra{anj prepre~evanja zanositve in ginekolo{kih preventivnih preiskav pa dekleta obratno razvijejo dolo~en koncept zdravja, v katerem se bolezen in zdravje prekrivata in kjer so meje zabrisane. Dekleta se med menstruacijo subjektivno lahko po~utijo “bolne”, ~eprav je to objektivno zdrava `enska telesna funkcija, pa tudi ginekolo{ke preventivne preiskave postanejo rutinske, ~eprav bolezni sploh ni. V tem kontekstu imajo dekleta tudi druga~en odnos do zdravil. Za menstruacijske te`ave in psihosomatske bole~ine dobivajo zdravila, s tem pa se nau~ijo neke vrste upravljanja bole~in in bolezni. V letih reprodukcije, torej med 21. in pribli`no 50., vplivajo na `enske bolezenske te`ave predvsem dejavniki, povezani s prepre~evanjem nose~nosti, nose~nostjo in porodom. Raziskave so pokazale, da se `enske, glede na to, kako se odzivajo na zdravje oz. bolezen, delijo v dve skupini: na take, ki se na te`ave odzivajo mirno in ki imajo dolo~eno mero samozaupanja v zvezi z zaznavanjem zdravstvenih motenj, in na take, ki se na te`ave odzivajo veliko ob~utljiveje in ki takoj poi{~ejo strokovno pomo~. Mo{ki so v teh letih dovzetnej{i za koronarne bolezni in sr~ne infarkte.2 Za~etek menopavze je za `enske pomembna statusna sprememba, ki vpliva na zdravje. @enske med menopavzo in po njej izkazujejo jasno pove~ano stopnjo obolevnosti, pri ~emer so zelo pomembni {e zlasti socialni in ekolo{ki dejavniki. Kljub temu `ivijo `enske v popre~ju sedem let dlje od mo{kih. Mo{ke v teh letih {e posebej obremenjuje tako imenovani “upokojitveni {ok”. 2 Obratno pa so raziskave pokazale, da je pri zaposlenih `enskah, torej predvsem pri tistih, ki so izpostavljene dvojni obremenitvi dru`ina/slu`ba, `ivljenj-ska doba ni`ja od mo{ke (Projekt: Zdravo `ivljenje 1989; Rodenstein 1981). @ENSKE – “BOLNI” SPOL? Kot se je jasno pokazalo v prej{njih izvajanjih, se o~itno ka`ejo razlike v razumevanju zdravja/bolezni pa tudi v `enskih ŽENSKE ŠTUDIJE 189 Cornelia Füssenhäuser, Gabriele Stump in mo{kih mehanizmih obvladovanja stresa. Zdi se, da so `e zelo zgodaj socializacijsko pogojeni in da se v `ivljenju utrdijo oz. diferencirajo. ^eprav `enske v popre~ju `ivijo dlje kot mo{ki, so v primerjavi z njimi – {e zlasti v tradicionalni medicini in njenih raziskovalnih metodah – v ve~ji meri definirane kot “bolne”. To pa zato, ker `enske ob preiskavah izrazijo ve~ bolezenskih te`av kot mo{ki, ker gredo pogosteje k zdravniku in ker se na splo{no subjektivno po~utijo “bolnej{e” kot mo{ki (Maschewsky-Schneider et. al., 1991). O “objektivnem” zdravju `ensk pa to vsekakor {e ne pove veliko, ker imajo `enske druga~en odnos do zdravja in ker se druga~e odzivajo na bolezni kot mo{ki. @enske se prito`ujejo bolj zaradi psihi~nih, psevdosomatskih in vegetativnih bolezenskih te`av, mo{ke te`ave pa so fiksirane na organe in se zato tudi bolj vklapljajo v tradicionalni medicinski koncept, ki je prete`no somatski. Mo{ki pogosteje opi{ejo svoje bolezenske simptome s somatskimi kategorijami, ki sodijo v ta sistem, medtem ko se opisi `enskih bolezni ne skladajo z naravoslovno-materialisti~nim pogledom zdravnikov na svet (Vogt 1985, str. 34). Tipi~no `enske bolezni, ki obi~ajno nimajo organskih vzrokov, zato ozna~ujejo s pojmom “`enski sindrom” (Rodenstein, 1984). Razlike v simptomatiki in v mo{kem in `enskem razumevanju bolezni so vendarle utemeljene s socializacijo in niso organske narave. Poleg tega so pogojene {e z naslednjimi dejavniki: – stereotip, ki “tipi~no `ensko” obna{anje primika v bli`ino obi~ajnih predstav o psihi~nem obolenju (pasivnost, razdra`ljivost, ~ustvenost itd.); – metodolo{ki problemi: pri ve~ini preiskav ugotavljajo predvsem psihosomatske bolezenske te`ave `ensk in jih s tem preve~ poudarjajo, medtem ko se mo{ke psihoso-matske te`ave (kot npr. agresivnost) v vpra{anjih sploh ne pojavljajo (prim. Vogt 1985, str. 35). Za izjemno pomembno pri pojasnjevanju odnosa zdravje/ bolezen se je izkazalo vpra{anje obremenitve in obvladovanja vsakodnevnih problemov in kriznih `ivljenjskih dogodkov, na katerega se osredinja {e zlasti novej{e preu~evanje stresa. Badura (1993) definira stres kot zapleteno medsebojno u~inkovanje socialnih, du{evnih in organskih dogajanj. Temelj tega modela je domneva, da sta ~lovek in okolje v dinami~ni in ob~utljivi igri medsebojnega u~inkovanja. Dru`ba postavlja vsakemu posamezniku posebna tveganja in izzive, po drugi strani pa ga opremlja z materialnimi, osebnimi in dru`benimi resursi, ki omogo~ajo, da se odzivamo na vsakodnevne in 190 ŽENSKE ŠTUDIJE @enske in zdravje vse`ivljenjske izzive. Koliko to uspeva, je odvisno od razpolo`-ljivih notranjih in zunanjih resursov pa tudi od subjektivne ocene problema in obvladovalnih mo`nosti. Lazarus & Folkmann (1984) razumeta obvladovanje stresa kot stalno spremenljiva, kognitivna in vedenjska prizadevanja posameznikov, ki se ukvarjajo s specifi~nimi zunanjimi in/ali notranjimi zahtevami, ki terjajo ogromno njihovih prilagoditvenih sposobnosti ali jih presegajo. Kot so pokazale {tevilne raziskave, so `enske zaradi svoje dru`bene in socialne vloge izpostavljene specifi~nim obremenitvam in stresnim dejavnikom (Halhuber,1982). Sem sodi {e zlasti dvojna obremenitev s slu`bo in dru`ino ali kot samohranilke, ve~je tveganje rev{~ine kot pri mo{kih, izku{nje z nasiljem pa tudi tako imenovane “double-bind situacije”, v katerih so `enske isto~asno izpostavljene najrazli~nej{im in deloma protislovnim pri~akovanjem vlog. Raziskave ka`ejo, da so zato dovzetnej{e za stres (prim. Berlemann, 1991). Stresni simptomi, ki izhajajo iz tega, so nemara glavni razlog, zakaj se `enske pogosteje zatekajo po zdravni{ko pomo~ (Hoffmann, 1983). Tudi med samimi `enskami poznamo povsem razli~ne oblike obvladovanja stresa in obremenitev. Medtem ko je nekatere `enske mo~ pri{tevati k “tipu stokanja”, se druge nagibajo k “strategiji zdr`i”, pri ~emer velik del `ensk obe strategiji uspe{no zdru`uje in variira (Maschewsky-Schneider et. al. 1985). Ve~ina prakti~nih izhodi{~ za pomo~ pri obvladovanju stresa {e vedno izhaja prete`no iz individualnih preventivnih strategij. Zavarovalnice na primer ponujajo te~aje, na katerih naj bi se `enske nau~ile `iveti zdravo in se bolje znajti v stresnih situacijah (prim. Berlemann, 1991). Kriti~no pri tem je, da se nazadnje poslu`ujejo enodimenzionalnega pogleda na multidimen-zionalne vzroke stresa in obremenitev. Poleg tega prete`no individualisti~no usmerjena preventiva prena{a tradicionalne odnose, kajti za lastno zdravje in zdravje dru`ine je spet odgovorna `enska. S tem se po mo`nosti le {e okrepijo `e tako obstoje~i konflikti in obremenitve. Pri povsem individua-listi~nem pristopu se tudi zanemarja pomen pomo~i v socialnih mre`ah, in to, ~eprav je znano, da socialne mre`e ~loveku pomagajo ustrezneje in uspe{neje obvladovati vsakodnevne obremenitve (von Ferber, 1983). To seveda ne pomeni, da forsiranje individualnih obvlado-valnih strategij ni koristno, po na{em mnenju pa ni zadostno. Preventivo bi morali nujno izvajati s spreminjanjem dolo~enih socialno-ekonomskih pogojev, ki so obremenjujo~i {e zlasti za `enske. ŽENSKE ŠTUDIJE 191 Cornelia Füssenhäuser, Gabriele Stump “@ENSKI SINDROM”: NOVA DEFINICIJA “@ENSKE HISTERIJE”? Novej{e, spolno specifi~no razmi{ljanje o temi zdravje/ bolezen je spodbudilo in senzibiliziralo spoznanje, da mo{ki in `enske zaradi razli~ne socializacije razvijajo razli~ne koncepte zdravja in bolezni. Na podlagi tega postane jasno, zakaj in v kolik{ni meri se tradicionalna, naravoslovna medicina odziva na `enske bolezni z neustreznimi terapijami ali `enskih te`av sploh ne jemlje resno. V kon~ni fazi to pomeni, da `enske potrebujejo druga~no medicino in terapijo kot mo{ki. V to smer pa za zdaj ka`e le malo znakov. ^e so v novej{i literaturi `enske te`ave obravnavane druga~e od mo{kih in so klasificirane pod pojmom “`enski sindrom”, se v tem vsekakor skriva nevarnost, da bi sicer zastarelo debato o `enski “histeriji” ponovno spro`ili v druga~ni obliki. Kjer namre~ bolezen ni organska in funkcionalna, se premakne v bli`ino psihi~nih obolenj. Ideal zdravja v industrijskih dru`bah je tako mo~no osredoto~en na dolo~ene mo{ke (storilnostne) norme, da definicija psihi~nega zdravja sovpade s “tipi~no mo{kimi” vedenjskimi zna~ilnostmi. V skladu s tem so `enske `e po pripadnosti spolu in temu ustreznemu stereotipu vloge definirane kot psihi~no manj vredne in bolj bolne. Medtem ko mo{ki sr~ni infarkt, ki je “otipljiv” rezultat “preobremenjenosti z delom”, izzove so~utje, pa `enske le nedolo~ljivo trpijo v obliki “`enskega sindroma”, katerega simptomatika je tako difuzna, da obstaja nevarnost, da bojo uvr{~ene med psihi~no bolne ali – tradicionalno – “histeri~ne”. ^e bi se rade ubranile klasifikacije “du{evnih bolnic”, tako da se vedejo “netipi~no”, to pa pomeni “ne`ensko”, potem se zapletejo v zunanje in notranje konflikte, ki njihovo trpljenje {e pove~ajo (prim. Vogt, 1985). ^e se zate~ejo po zdravni{ko pomo~, jim “`enski sindrom” velikokrat “zdravijo” s psihofarmaki (Vogt, 1985), zaradi ~esar nastane signifikanten odnos med subjektivnim trpljenjem in u`ivanjem zdravil (sredstva proti bole~inam in psihofarma-ki). Hkrati pa se u`ivanje pomirjeval in psihofarmakov spet ocenjuje kot {e en dokaz za “`ensko {ibkost”, tako da se `enske na koncu znajdejo v nere{ljivi dilemi. Namesto da bi govorili o “`enskem sindromu”, bi bilo v prihodnosti gotovo smiselneje natan~no raziskati vzroke `enskih zdravstvenih motenj in jih natan~neje poimenovati. V bolezenskih te`avah, ki jih izra`ajo `enske, so zgo{~eni notranji in zunanji konflikti, ki so zna~ilni za `enske v zahodnih industrijskih dru`bah in njihov dru`beni polo`aj. Seveda se morajo `enske ponovno nau~iti prevzeti odgovornost za lastno telo in zdravje, potem ko jim je bilo samozau-panje v tem pogledu v zgodovinskem kontekstu sistemati~no 192 ŽENSKE ŠTUDIJE @enske in zdravje jemano in zanikano. In morajo si upati poimenovati vzroke svojega trpljenja. To je treba spodbujati tudi z raz{iritvijo zdravstvene vzgoje, npr. z zdravstveno vzgojo v {olah ali s projekti, kot so “zdravstveni butiki za dekleta”3 (Preiss et. al. 1993). Socialno delo in svetovalne slu`be morajo spodbujati `enske prav v tem, da prodrejo v {e vedno mo{ko medicino in da se uprejo, da jim ne bo treba “pogoltniti prav vseh tablet”, ki jim jih predpi{ejo. Prevedel Darko ^uden Cornelia Füssenhäuser dela kot asistentka na In{titutu za pedagogiko in je na seminarju “@enske in zdravje” sooblikovala ta prispevek. Dr. Gabriele Stumpp dela kot znanstvenica na In{titutu za pedagogiko. Posebne raziskovalne in pedago{ke teme: intervencija v krizi, veda o zdravju, `enske in rev{~ina. LITERATURA BADURA, B. (1993): Freud versus Selye Zur Bedeutung der Gefühlsregulierung für die Streßbewältigung, v: Zeitschrift für Gesundheitswissenschaften, 1. Jg. zv. 1, str. 47-60. BAUER, B. (ur.) (1992): Lexikon des Sozial und Gesundheitswesens, München, str. 796-836. BERLEMANN, C. (1991): Streßbewältigung, v: Stahr, I., Jungk, S., Schulz, E. (ur.) (1991): Frauengesundheitsbildung. Grundlagen und Konzepte, Weinheim, str. 147-158. BRUDERL, L. (ur.) (1988): Theorien und Methoden der Bewältigungsforschung, Weinheim/München. DAMKOWSKI, C. (1980): "Isolation macht krank. Depression als Ausdruck verhinderter Emanzipation." V: Gipser, D., Stein-Hilbers, M. (1980): Alltägliche Leiden und abweichendes Verhalten von Frauen, Weinheim/Basel. FERBER, C. v. (1983): Soziale Netzwerke – ein neuer Name für eine alte Sache? V: Geistige Behinderung, zv. 4, 1983, str. 250-258. HALHUBER, C. (1982): “Frauen werden zwar alter, aber sie sind früher kaputt." V: Psychologie heute Redaktion (ur.) 1982: Sonderband: Die Harten und die Zarten. Das neue Verhältnis zwischen den Geschlechtern, Weinheim, str. 58-61. HOFFMANN, M. (1983): "Frauen und Therapie – Brauchen Frauen eine andere Therapie als Männer?", V: Zimmer, D. (Hrsg.): Die therapeutische Beziehung, Weinheim, str. 250-264. HURRELMANN, K. (1991): "Gesundheitswissenschaftliche Ansätze in der Sozialisationsforschung". V: Hurrelmann, K., Ulich, D. (ur.): Neues Handbuch der Sozialisationsforschung, Weinheim/Basel. HURRELMANN, K., LASSER, U. (ur.) (1993): Gesundheitswissenschaften, Handbuch für Lehre, Forschung und Praxis, Weinheim und Basel. 3 Zdravstveni butik za dekleta je zaenkrat enkraten modelni projekt v Nem~iji. ŽENSKE ŠTUDIJE 193 Cornelia Füssenhäuser, Gabriele Stump LASSER, U., et. al. (1990): Gesundheitswissenschaft und öffentliche Gesundheitsforderung, Berlin. MASCHEWSKY-SCHNEIDER, U., KLESSE, R., SONNTAG, U. (1991): Lebensbedingungen, Gesundheitkonzepte und Gesundheitshandeln von Frauen. V: Stahr, I., Jungk, S., Schulz, E. (ur.) (1991): Frauengesundheitsbildung. Grundlagen und Konzepte, Weinheim, str. 22-35. SCHNABEL, P. (1990): "Krankheitsentstehungs und Krankheitsverlaufsforschung:" V: Laaser, U. et. al., prim. zg. str. 181-249. SCHWENKEL-OMAR, I. (1980): "Das Hausfrauensyndrom: Psychosomatische Erkrankungen von Frauen". V: Gipser, D., Stein-Hilbers, M. (ur.): Alltägliche Leiden und abweichendes Verhalten von Frauen, Weinheim/Basel. STAHR, I., JUMGK, S., SCHULZ, E. (ur.) (1991): Frauengesundheitsbildung, Grundlagen und Konzepte, Weinheim. STEINKAMP, G. (1990): "Sozialepidemologie als Pladoyer fur eine differenzierte Erfassung von Lebenslagen und sozialen Milieus." V: Laaser et. al., prim. zg.. VOGT, I. (1983): Frauen als Objekte der Medizin: Das Frauensyndrom. V: Leviathan, zv. II, str. 161-199. VOGT, I. (1985): "Weibliche Leiden – Männliche Lösungen." Zur Medikalisierung von Frauenproblemen. V: Franke, A., Jost, I. (ur.): Das Gleiche ist nicht dasselbe. Forum für Verhaltenstherapie und psychosoziale Praxis, zvezek 10, Tübingen, str. 32-47. 194 ŽENSKE ŠTUDIJE Irena @agar Lik `enske v slovenskih ljudskih pravljicah I. UVOD Kot vsaka literarna zvrst, tudi ljudske pravljice kli~ejo po razli~nih interpretacijah. Ne vemo to~no, kdaj so ljudske preavljice nastajale. Z gotovostjo lahko re~emo le, da so nekatere, `e izdelane verzije pravljic, nastajale v izrazito patriarhalnih dru`bah, vendar nam to ne pove veliko, {e posebej, ~e vemo, da veliko sociologov definira dru`bene odnose v ruralnih podro~jih srednje Evrope pred petdesetimi leti {e kot izrazito patriarhalne. Pri nas se je pravljicam posvetila Alenka Goljev{~ek. Pravlji-~no dogajanje in motivacijo junakov je razlagala s pomo~jo arhai~nih dru`b lovcev, nabiralcev in zgodnjih poljedelcev z njihovimi miti in rituali. Ameri{ki antropolog J. M. Taggart pa je posku{al razlo`iti pravljice s pomo~jo ugotovitev sodobnih psihoanalitikov. Do zanimivih razlag dogajanja v pravljici pa nas preprosto privede tudi prou~evanje dru`benih odnosov v predindustrijskih dru`bah. Zanimivo je spremljati `enske like v slovenskih in drugih evropskih pravljicah. Pravljice so na prvi pogled manj naklonjene `enskam, saj je bistveno manj pravljic, kjer nastopa `enska kot glavna junakinja, kot pa pravljic z mo{kim protagonistom. @enski liki imajo v pravljicah ve~inoma obrobno, pasivno vlogo, vendar pa je pomen teh vlog vse prej kot zanemarljiv. Na naslednjih straneh bomo spremljali prota- ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 195-208. 195 Irena @agar gonistke nekaterih slovenskih ljudskih pravljic na njihovi razvojni poti od nedorasle deklice, preko prehoda v spolno zrelost in prestajanja preizku{enj, preko zrele, odrasle, izku{ene `enske pa do starke. Posku{ali bomo najti razlage za izrazito dvojnost `enskih likov. Pri interpretacijah se bomo naslonili tako na tradicionalne dru`be in mitolo{ko simboliko, kot je to naredila A. Goljev{~ek, kot na sodobno psihoanalizo, ki se je je v svojih interpretacijah {panskih razli~ic svetovno znanih pravljic poslu`il J. M. Taggart. Odgovor pa bomo iskali tudi v dru`benih odnosih, predvsem v odnosih v dru`ini pred pribli`no sto leti, v dru`ini predindustrijske dru`be, kjer so vladali izrazito patriarhalni odnosi, zato jo imenujmo patriarhalna. Svetovno znane pravljice, kot so Pepelka, Snegulj~ica, Lepotica in zver, imajo ne{teto ina~ic. Taggart zato govori o “tipih pravljic”, npr. o tipu pravljice Pepelka. Tudi na Slovenskem se je razvila vrsta takih tipov, na naslednjih straneh pa jih bomo spoznali le nekaj. II. PRAVLJICE IN NJIHOVI RAZLAGALCI Te`ko je definirati, kaj je pravljica, ker je ni tako enostavno razmejiti od ostalih zvrsti ljudskega slovstva. Pravljica je dokaj skromna oznaka za eno najstarej{ih literarnih zvrsti. Kdaj je pravzaprav nastala, ne vemo, saj je `e zdavnaj izgubila svoje individualne avtorje in je do danes do`ivela mnogo preobrazb. Vsem tem razli~nim preobrazbam pa so skupne fantasti~ne pripovedne prvine, stvaritve umetni{ke fantazije, ki so vgrajene v pripoved z vidika nazorov ljudi in dobe, v kateri so nastale, ter ustvarjalca ali ustvarjalke in posredovalca-interpretatorja ali posredovalke-interpretatorke: ti so pomembni za ljudsko pravljico, ki se nam je ohranila do zapisov z ustnim posredovanjem. Pravljice so za~eli vrednotiti {ele v obdobju predromantike in romantike, ko se je pojem tradicije povezal s pojmom nacije. Tradicija je postala politi~no aktivno na~elo: folklora je postala orodje politike, samopotrjevanja in dostojanstva neke nacije. Temelje za tak{no vrednotenje pravljic je postavil Herder, ki je nacijo videl kot organsko enotnost religije, obi~ajev in jezika. Ljudsko poezijo, prozo, pravljice in bajke pa je pojmoval kot izraz ljudskega mi{ljenja in verovanja. Bajke, pripovedke, legende, pravljice in {aljivke so oznake, s katerimi se je posku{alo vsaj pribli`no ujeti zna~ilnosti ljudske proze. Bajke in pripovedke se naslanjajo na resni~ne zgodovinske in mitolo{ke osebnosti ter dogodke. Zgodba je pri teh dveh zvrsteh le nakazana, gre bolj za poro~ilo, informacijo o nekem dogodku ali neki osebnosti. Za razliko od pravljic pri bajkah in pripovedkah sre~en konec ni tako zanesljiva in obi~ajna zakonitost. 196 ŽENSKE ŠTUDIJE Lik `enske v slovenskih ljudskih pravljicah Tudi legende imajo svoje jedro v resni~nosti. Na didakti~no-dogmati~en na~in razlagajo resnice kr{~anskega nazora. Skoraj vedno je v legendi prisoten tudi izrazit versko-vzgojni element. V sme{nicah je fantasti~no jedro oslabljeno, saj vedno obravnavajo vsakdanjost in ~love{ke lastnosti. Sme{enje le-teh in zabavanje ob njih je izklju~en namen sme{nic. Pravljica pa je nekaj posebnega: stvarnosti ni dol`na ni~esar, jemlje lahko od povsod, a sposojeno bo vedno prilagodila svojim zakonom. Pravljica z neomejeno svobodo spreminja resni~no, fantasti~no, mo`no in neuresni~ljivo v umetni{ko resni~nost. Gre za najvi{jo in najstarej{o obliko ljudske umetnosti. ^e so bajke, pripovedke in legende ogledalo ljudskega verovanja in svetovnega nazora, so pravljice ogledalo ljudske du{e, so odraz ~lovekovih potreb po estetskem do`ivljanju. Pravljica je spro{~ena igra umetni{kih podob in celo eti~no (dobro : zlo) jemlje kot estetski pojav. Najvi{ji smoter in dose`ek pravljice je, da podaja fantasti~no vizijo notranjega sveta z umetni{kim jezikom. Pravljica konstantno ignorira individualnost, prostor, ~as in njegovo minevanje. Junaki in junakinje se vedno sre~ujejo s ~ude`nim, ki ga jemljejo za samoumevno. Osnova ljudske pravljice je optimisti~no prepri~anje preprostih ljudi, da se dobrota nagradi, hudobija pa kaznuje. Junak – ~lovek vedno zmaga nad demonskim. Veliko sodobnih teoretikov se je posvetilo pravljici. Vladimir Propp se je je lotil z oblikovne plati: konstantni element pravljic so funkcije delujo~ih oseb. Klju~no obele`je pravljice je videl v njeni strukturi, ne pa v ~ude`nosti. Max Lüthi vidi posebnost pravljice v na~inu uporabe njenih motivov. Njena forma `ivi iz sebe, ne iz vsebine. Pravljice so delo visoke umetnosti in so {ele od tam pri{le k ljudstvu. Za Carla G. Junga je pravljica simbol nezavednih du{evnih procesov, kjer liki ne predstavljajo ljudi, ampak posamezne arhetipsko zami{ljene komponente ~lovekove du{e. Bruno Bettelheim, sodobni psihoanalitik, odkriva, da pravljice odra`ajo segmente ~lovekovega, predvsem otrokovega notranjega sveta. Otroku omogo~ajo, da notranje konflikte na razli~nih stopnjah razvoja intuitivno dojame in jih s pomo~jo fantazije iz`ivi in razre{i. Alenka Goljev{~ek trdi, da vsebina pravljic izvira iz mita in rituala, da so pravljice z njima v tesnem sorodstvu, la da nimajo svetotvorne funkcije. Za dana{nji ~as nesprejemljive vsebine so mo~no racionalizirane. To Goljev{~kova potrdi z dokazovanjem, da veliko pravlji~nih dogajanj ni motiviranih in imajo najverjetneje svojo podlago v nekem starem redu. Junake pravljic pri-ka`e tudi kot negativne, ne~astne, pasivne like in s tem zamaje dolgo utrjeno mnenje, da so eni izmed stalnih atributov pravljice tudi stalne vrednote in jasna polarizacija med dobrim in ŽENSKE ŠTUDIJE 197 Irena @agar zlim. Goljev{~kova vidi stalnice pravljic v izro~enosti (pasivnosti) junakov, v njihovem selstvu, zajedalstvu in milenarizmu. III. DEKLICA IN PREHOD V PUBERTETO Slovensko izro~ilo obsega nekaj pravljic, kjer nastopajo `enske kot glavne junakinje, vendar pa so na splo{no pasivnej{e od protagonistov mo{kega spola. Preizku{nje, ki jih morajo opraviti od za~etke pravljice, ki se praviloma za~ne z odhodom od doma, pa do njenega konca, ki je bodisi poroka, bodisi vrnitev domov, so bolj trpne narave. O tem, kak{na naj bo `enska `e kot deklica, nam pripovedujejo pravljice tipa Ma~eha in pastorka, ki so podobne svetovno znani Pepelki, le da v teh pravljicah junakinja ni mladenka, godna za mo`itev, aktivno dekle, ki na plesu o~ara princa, ampak deklica, ki je {e pred puberteto, izredno pasivna, kajti njena spolnost se {e ni prebudila. Take vrste junakinja, aseksualna podoba nedotaknjene deklice, je bila ideal mo{kih `e pred 12. stoletjem. Od junakinje se ne pri~akuje drznosti (npr. slediti {kratu v brezno), bojevitosti (borba z zmaji, velikani in razbojniki) in krvolo~nosti (npr. uboj po{asti po tem, ko je junaku pomagala z nasvetom), ampak po`rtvovalnost, vztrajnost, ljubeznivost in dare`ljivost. Predvsem se morajo te lastnosti kazati do starej{ih oseb, ki nenazadnje v pravljici postanejo zavezniki junakinje – najve~krat deklice pred puberteto. V eni od mnogih variant pravljice Ma~eha in pastorka starec deklici pove, kje bo lahko sredi zime na{la jagode. Ta simpati~ni odnos med deklicami in starci ter starkami nam postane jasnej{i, ~e vemo, da so bile na Slovenskem in tudi drugje po Evropi `enske tiste, ki so bile odgovorne za nego ostarelih in obnemoglih star{ev. Ta skrb je v~asih {la tako dale~, da se npr. najstarej{a h~i v dru`ini ni smela poro~iti, da bi se lahko v svojih srednjih letih v celoti posvetila skrbi za star{e. V tem smislu se `enska v pravljicah velikokrat pojavi tudi kot univerzalna hraniteljica (npr. vila, ki podoji nemo~nega de~ka in mu s tem vlije ~ude`no mo~) ne le ljudi, ampak tudi `ivali – izklju~no doma~ih, ki se ji nato v toku pravljice oddol`ijo najve~krat s tem, da ji re{ijo `ivljenje. V pravljici Pastorka ma~ek in petelin junakinjo potem, ko ju je nahranila, posvarita pred objemom ~rnega vraga, ki sim-boli~no predstavlja spolnost. Nedorasla deklica `ivali uboga in se ne spusti v ples s hudi~em, ampak ga prelisi~i. Tu hvale`ni `ivali predstavljata tudi za{~itnici dekli~ine ~istosti. Zanimivo je, da jezni, razo~arani hudi~ pastorki podari mo{njo cekinov, preden izgine. Na hudi~a lahko gledamo tudi kot na prezgodnjega, nevarnega snubca, ki ho~e zapeljati nedol`no dekle, a v njem se zrcali tudi pri~akovanje slehernega mo{kega v patriar- 198 ŽENSKE ŠTUDIJE Lik `enske v slovenskih ljudskih pravljicah halni sredini – da bo njegova izvoljenka do poroke nedotaknjena. Mo{njo cekinov si lahko razlo`imo kot dar, ki ga je deklica dobila, ker je branila svojo devi{kost in ~ast, ter s tem, da se ni vdala sku{njavi, ohranila svojo idealno podobo. Podobna je pravljica Prijazna in prepirljiva deklica, kjer hvale`na ma~ek in pes obvarujeta junakinjo pred tem, da jo po`re mo` v gradu, kjer stra{i. Ker jo ma~ek in pes branita, mo` deklice ne po`re, ampak ji podari zlati kolovrat. Zlati kolovrat ima simboli~en pomen, ki je v tesni povezavi s pojmovanjem `enske v mitu; `enski v kozmi~nem pomenu pretita dve nevarnosti: da bo ritem njene energije prepo~asen, se pravi, da bo neplodna in bo svet sterilizirala, ali pa bo ritem njene energije prehiter in bo s svojo pohotnostjo svet pahnila v stanje kaoti~nosti. Razni iniciacijski rituali si prizadevajo, da bi `enska biolo{ko in psihi~no ponotranjila pravi ritem. Simbol pravega ritma je luna, zato v njenem znamenju stoji tudi `ensko na~elo. Luna je nebesno telo `ivljenjskih ritmov in nadzoruje vse kozmi~ne ravni, ki jih uravnavajo cikli~ni zakoni. Lunarna simbolika te kozmi~ne ravni povezuje in jih medsebojno prepleta. Lunini emblemi so preslica, vreteno in tudi kolovrat. Pravljica Prijazna in prepirljiva deklica govori o dekletu, ki jo ma~eha spodi v grad, v katerem stra{i, da bi se je znebila. Grad in dogodki v njem so simbol adolescence, prehoda iz otro{ke v odraslo dobo. V patriarhalni dru`bi je adolescenca, predvsem deklet, trajala zelo malo ~asa. Najve~krat se je dekle poro~ilo kmalu po tistem, ko je spolno dozorelo. Iz otro{tva in odvisnosti od ognji{~a svojih star{ev je dekle neposredno prestopilo v dobo odrasle `enske, kajpada odvisne od svojega mo`a, a z aktivno vlogo soproge in matere. Kolovrat, ki ga je deklica dobila od mo`a v gradu, si lahko razlagamo kot potrdilo, da je postala odrasla `enska, ki zna obvladovati ritmi~no naravo. V zgodbah tipa Ma~eha in pastorka poleg dobre junakinje vedno nastopa hudobna ma~eha, ki ima ponavadi tudi h~erko. V pravljicah se zadnji pojavljata izklju~no kot antijunakinji. Njuno sovra`nost, ki je uperjena proti junakinji, si lahko preprosto raz-lo`imo z usodami vdov in njihovih otrok v patriarhalni Sloveniji in ostali Evropi. @enska in otroci so bili materialno odvisni od mo`a. Zakonska skupnost je bila ~isto ekonomskega pomena, obojestranska ljubezen med partnerjema pa je bila prej izjema kot pravilo. ^e je mo`, glavni prina{alec dohodka v dru`ini, umrl, so se `ena in otroci zna{li brez sredstev za pre`ivljanje, velikokrat pa tudi brez strehe nad glavo. Ponovna poroka je bila zato dejanje skrajne nujnosti. V taki zvezi vdove z mo{kim, najve~krat tudi vdovcem, se je za~el krut boj za obstanek tako `enske kot njenih otrok, saj jih o~im pove~ini ni maral. Materam je preostalo, da so branile le svoje otroke, navadno v ŽENSKE ŠTUDIJE 199 Irena @agar {kodo pastorkov in pastork. O~e, ki je moral skrbeti za pove-~ano dru`ino, je bil veliko zdoma, tako da so njegovi otroci ve~ino ~asa pre`ivljali z njim nenaklonjeno ma~eho. Sovra`nost ma~ehe in njene h~erke v pravljicah nam lahko razlo`i tudi psihoanaliza. Taggart v svojem delu navaja psihoanalitika Bruna Bettelheima, ki trdi, da je glavna tema vseh variant Pepelke rivalstvo med sestrami in brati. Podobno je tudi v pravljicah tipa Ma~eha in pastorka. Druga rde~a nit v teh pravljicah pa je boj med materjo in h~erko za lastno identiteto. Vezi med materami in h~erkami so v vseh dru`bah, posebej pa v patriarhalnih, zelo intenzivne (ka`ejo se med drugim v skrbi h~erke za ostarele star{e in v medsebojni pomo~i matere in h~erke v gospodinjstvu in pri vzgoji ter negi otrok), vendar so prav zaradi svoje intenzivnosti za dekle nevarne, saj ji onemo-go~ajo, da si pridobi lastno identiteto odrasle `enske. Ta konflikt je tudi glavni motiv v Snegulj~ici. Bettelheim interpretira narcisisti~ni boj med materjo in h~erko kot dinami~ni proces: mati se posvetuje z ogledalom, ker se zaradi h~erkine lepote po~uti ogro`ena, h~erka pa izra`a ljubosumje nad materino zrelostjo in samostojnostjo ter v fantaziji razcepi mater na dobro mater-hraniteljico, za{~itnico in na zlo mater-ma~eho, ki od nje zahteva nemogo~e. Razcep star{evske podobe je zelo pogost v otro{kih fantazijah in predstavlja relativno nenevarno re{itev za otroka, ki ho~e manifestirati ambivalentnost do star{ev. V dru`bah, kjer sta ljubezen in spo{tovanje do star{ev velikega pomena in sta tudi globoko versko utemeljena, kot sta bila v patriarhalni Evropi, torej tudi pri nas, je notranja cenzura tako mo~na, da se liki matere in o~eta razcepijo na ve~ zlih karakterjev (ma~eha, ~arovnica) in enega dobrega (prava mati, ki praviloma umre na za~etku pravljice). Taggart se v svojem delu naslanja tudi na interpretacije Nancy Chodorov, ki trdi, da dekleta obdr`ijo mater kot ljubezenski objekt tudi takrat, ko so ujete v vezi ojdipske situacije in prenesejo svojo spolno `eljo na o~eta. Mater morajo v fantaziji zato nujno razcepiti, da si pridobijo avtonomnost in lastno `ensko identiteto. Taggart navaja tudi psihoanaliti~no interpretacijo fantazijske razcepitve matere pri de~kih. Ta naj bi nastala kot obrambno dejanje, kajti mati s svojo zapeljivostjo v de~kih povzro~a mo~na zastra{ujo~a ~ustva in strah, da jih bo o~e kaznoval s kastracijo. Bettelheim odkriva veliko razcepljenih podob, ki se pojavljajo v evropskih pravljicah. Otroci svojo jezo na star{e iz`ivljajo na “nepravih star{ih” (na ma~ehi, ki se ho~e znebiti svoje pastorke). Tudi pravljice tipa Ma~eha in pastorka predstavljajo tak razcep podobe matere na ma~eho, ki od pastorke zahteva nemogo~e, in na dobro mati, ki je umrla na za~etku pravljice. Odnose med dekletom in star{i, oz. odvisnost deklice od star{ev, na zanimiv na~in opisujejo tudi pravljice tipa Vrag se 200 ŽENSKE ŠTUDIJE Lik `enske v slovenskih ljudskih pravljicah ženi. Vrag se pojavi v podobi grofa, spodobnega in nenevarnega snubca, ki tri hèere drugo za drugo odpelje v navidezni grad, kjer morajo prenašati zlato jabolko iz sobe v sobo, le v dvanajsto sobo - pekel - jim je vstop prepovedan. Starejši sestri neprevidno pogledata v sobo, izgubita jabolko (ali pa se jima osmodi roža na prsih), vrag pa ju zapre v pekel. Mlajša sestra ga prelisièi, reši obe sestri in se z njima vrne k staršem. V tej pravljici je simbolika veè kot oèitna: pekel predstavlja spolno uživanje, izgubljeno jabolko (ali osmojena roža na prsih) pa izgubo nedolžnosti. Starejši dve sestri, ki ju vrag skuša v spolnosti, sta bolj dojemljivi za seksualnost in ju neprevidnost porine v pekel, mlajša sestra, spolno še neprebujena in neza-slepljena, hitro odkrije nevarnost, reši sebe in sestri, in skupaj se zateèejo v varen objem domaèe hiše, kjer jim tudi vrag ne pride veè do živega. Ta pravljica nam ponudi še en razlog, zakaj je dekle tako navezano na dom in na starše. Oni so varuhi njene èasti in nedolžnosti, kajti ti sta bili v patriarhalni Evropi, in tudi pri nas, pogoj, da je dekle dobilo primernega moža. IV. DEKLE IN POROÈIVA NOÈ Preden deklica postane dekle, godna za možitev, si mora skozi preizkušnje, ki jim lahko reèemo tudi ženska iniciacija, pridobiti zaželjene lastnosti, kot so pripravljenost odvezah se od doma, pridobiti si samostojno žensko identiteto in pripravljenost na zakon in vzgojo otrok ter skrb za moža in dom. Od nje se prièakujejo požrtvovalnost, vztrajnost in ljubeznivost. Dekle v procesu iniciacije, prikazane v pravljicah, ne prevzame oblasti nad divjimi zvermi iz gozda, kajti gozd je moško podroèje, divje zveri pa vèasih simbolizirajo kar moške same. Dekle si pridobi moè le nad tistim, kar spada v njeno podroèje, se pravi nad domom in njegovo ožjo okolico. Dekletova magièna moè vpliva na živali, plodnost zemlje, na tek letnih èasov in na potek razliènih opravil (predenje, tkanje, šivanje). Pogosto jo v toku iniciacije ugrabi zver (zmaj, velikan), jo zapre v stolp brez oken in vrat, ali pa jo nekdo uroèi v žival. Vse te poteze ženske iniciacije imajo stvarno osnovo. V tradicionalnih družbah so se moški pretežno ukvarjali z lovom, ki je sicer doprinesel le 20 - 40% hrane v pleme, vendar je bil bolj cenjen od ženskega dela, saj je bilo tveganje veèje in tudi organizacija kompleksnejša. Tudi tam, kjer je bila mati center družbenega življenja (uxorilokalne družbe), so se moški združevali v lovske in kultne bratovšèine in so se totemi ter insignije predajali po moški liniji. Z udomaèevanjem živali lov izgubi svoj pomen, obdelovanje polja prevzamejo moški, ženske pa ŽENSKE ŠTUDIJE 201 Irena @agar se ukvarjajo z ohi{nico. To je dalo temelj patriarhalnemu sistemu, ki je ponekod prisoten {e danes. Spola sta samostojna zaradi specifi~ne delitve dela. V odnosih navzven se od `enske pri~akuje popolna trpnost (zvestoba, doma~nost, zadr`anost, skromnost, po`rtvovalnost, marljivost) v nasprotju z mo{ko dejavnostjo. Kontrola skupnosti skrbno bdi nad obstoje~im stanjem in prepre~uje vsakr{no spremembo (da se mo{ki ne bi lotil `enskega dela in obratno). Ti podatki ka`ejo, da so pravljice izoblikovale svojo podobo v ~asu patriarhata. Glede na ambivalentnost `enskih likov, poznajo slovenske pravljice dva tipa deklet, godnih za poroko: trpno dekle, ki zvesto ~aka na ljubimca – re{itelja (Hudobna ma~eha in dobra pastorka), in aktivno, ponosno in ma{~evalno dekle, ki svojega zaro~enca mu~i, mu stre`e po `ivljenju in ka`e odpor do mo`itve (@elezni prstan). Pravljice lahko ~as, ki jih zanima (liminalni ~as), raztegnejo na eno samo poro~no no~ in jo razumejo kot eno najnevarnej{ih preizku{enj: mlada `ena si prizadeva, da bi umorila mo`a, ali pa jo prav v tej no~i obi{~e zmaj in se mora mo` z njim dvobo-jevati. Tak motiv nevarne poro~ne no~i je prisoten tudi v mitih (Danaide v poro~ni no~i pobijejo mo`e, boginje I{tar, Artemida, Afrodita, Izis itd. umorijo svoje ljubimce ali mo`e...). V~asih je preizku{nja poro~ne no~i tako nevarna, da jo nase prevzame junakov magi~ni pomo~nik (kot v Epu o Nibelungih), nevesto lahko neusmiljeno premlati in po tepe`u je dekle ukro~eno, socializirano in odre{eno svoje `ivalske narave. Nekaj slovenskih pravljic ta motiv dobesedno prika`e, kot npr. pravljici Ka~ja dolina in S ka~o se je o`enil. V obeh pravljicah junak hudobno, smrtno nevarno ka~o s tepe`em spremeni v prelepo deklico. Uro~enost v ka~o, ali v katerokoli drugo `ival, pomeni stanje spolne latence, tepe` pa pomeni razdevi~enje, v katerem se dekle spremeni v `ensko. Tepe` lahko izvede le za to poklicani junak – primeren snubec za dekle. Na ta tepe` pa lahko gledamo tudi z drugega zornega kota in si ga razlagamo kot premagovanje mo{kega strahu pred `ensko spolnostjo. V romskih pravljicah se poroka izvr{i tako, da `enin zgrabi izvoljenko za lase in jo neusmiljeno pretepe. Grdo ravnanje z nevesto v poro~ni no~i je znamenje strahu pred demoni~no mo~jo `enskega spola. V nekaterih pravljicah po svetu se je ohranilo verovanje, da je `enska vagina zobata. Razdevi~enje so v arhai~nih dru`bah imeli za smrtno nevarno, zato se je izvr{ilo ritualno, v procesu iniciacije, kot priprava na poroko. Pravljice ta motiv tematizirajo: dekle ugrabi zver iz gozda, ki polagoma pridobi antropomorfno podobo (velikan, povodni mo`). To je podoba ritualnega zakona, v katerem se izvr{i ritualno razdevi~enje. To je v slovenski pravljici Deklica in pasjeglavci zelo nedvoumno prikazano: 202 ŽENSKE ŠTUDIJE Lik `enske v slovenskih ljudskih pravljicah Pasjeglavci vidijo, da je mlada, in pravijo: “Dajmo jo ujeti!” Br` se spusti krdelo v dir. Deklica je vedela, da ne uide urnim petam, zato spleza na gosto smreko in se skrije med vejami. Pasjeglavci pa imajo pasjo glavo in o~i obrnjene v tla, zato ne morejo pogledati navzgor. Tako niso mogli videti, na kateri smreki ~epi skrita deklica. Bodli so torej s sulicami ob deblih od smreke do smreke tako dolgo, da je po skorji nekega drevesa pritekla rde~a kri. Obstopili so tisto smreko in jo izruvali: tako jim je pri{la deklica v pest. (Slovenske narodne pravljice, 1974, str. 139, 140) V neki avstralski pravljici mladeni~i zapovrstjo umirajo v mladenkinem objemu, dokler ji zadnji v vagino ne potisne kamna in polomi smrtonosne zobe v njej. V anti~ni Lidiji se je ritualno razdevi~enje izvr{ilo v okvirih tempeljske prostitucije. @ensko je moral razdevi~iti tujec, ki je pri{el “od drugod” in zato ni bil v nevarnosti. V starem Rimu je bilo razdevi~enje zaupano “mo~nim osebnostim”, v mitu bo`anstvom, v pravljici pa to nalogo velikokrat opravi velikan ali ~arovnik, kot v pravljici O dvanajstih bratih in sestrah. Z mo~no spremenjenim zna~ajem in argumentacijo se to verovanje pojavlja npr. v srednjem veku kot pravica prve no~i. Zaradi nevarnosti njenega spola ~akata dekle v mitu in tudi v nekaterih pravljicah ponavadi dva zakona – prvi ritualni, s po{astjo ali z velikanom, in drugi, normalni, s ~love{kim partnerjem. Ta dvojni zakon lahko poteka tudi tako, da dekle nekaj ~asa prebiva kot “sestra” v prepovedani mo{ki hi{i. Pravljice srame`ljivo zamol~ijo spolno vsebino te koeksistence. Gre za za~asen skupinski zakon, ki navadno ka`e te`njo po monogamnosti: dekle na koncu pripada voditelju skupine ali novodo{lemu, kot npr. v Snegulj~ici. “Sestra” je poznala vse skrivnosti mo{ke hi{e, ki so bile drugim `enskam prepovedane, zato se je morala pred odhodom podvre~i posebnemu obredu, ki jo je zavezal molku. V takih pravljicah “sestre” ponavadi umrejo, potem pa jih obudijo novodo{li (npr. princ) in se poro~ijo z njimi. Pravljice, ki pripovedujejo o mo{kem strahu pred `ensko spolnostjo, imajo tudi analogne ina~ice, v katerih `enske premagujejo strah pred spolnostjo in mo{kimi. To so pravljice tipa Lepotica in zver, kjer dekle s svojo ljubeznijo in predanostjo uspe zver spremeniti v lepega mladeni~a, kar pomeni, da na spolnost ne gleda ve~ kot na nekaj `ivalskega in se je voljna poro~iti ter predati se spolnosti. Ta motiv najdemo v pravljici Sin je`, ~eprav je mladenka, ki ima je`a rada, zelo pasivna in se mora je` “lastnoro~no” spremeniti v mladeni~a. Pravljica O juna{kem kova~u s podobno problematiko pa je o~itno novej{ega izvora, saj je tako racionalizirana, da se ŽENSKE ŠTUDIJE 203 Irena @agar kova~ nikoli ne poka`e v zverski podobi, ampak le kot nadnaravno mo~an, divji, neotesan kova~, ki se spremeni v lepega, mladega in lepo oble~enega gospoda, br` ko mu najlep{a treh mladenk, ki jih je re{il, rada poda roko v zakon. Pravljica odseva tudi mi{ljenje, ki se je oblikovalo `e v poznem srednjem veku – da ima `enska bla`ilni vpliv na mo{ko surovost. Nadnaravno mo~ `enske lahko predstavlja tudi mo~ `enske ljubezni do mo{kega. Kot taka ta mo~ ni ve~ nekaj stra{nega, demonskega. Razli~ne pravljice mo~ `enske ljubezni razli~no pojmujejo. @enska je hraniteljica: hrani `ivali v pravljici Ma~eha in pastorka, hrani ljubimca v pravljici Brat in ljubi. @enska lahko humanizira zver, ali pa napravi, da iz neotesanega kova~a postane lep gospod. @enska pomaga junaku izpolniti nemogo~e naloge. V slovenski pravljici Pastir~ek in ~arovnikova h~i dekle s ~arobno mo~jo pomaga junaku opraviti za navadnega smrtnika neizvr{ljive naloge, ki mu jih nalo`i ~arovnik – dekletov o~e. Pravljica pripoveduje o tem, kako je mo{ki tudi odvisen od `enske in njenih nedoumljivih mo~i. V odnosu med ~arovnikom in pastir~kom se zrcalijo odnosi med bodo~im zetom in tastom: gre za svojevrstno tekmovalnost med njima, vendar je ta zgolj navidezna. Tast ho~e le preizku{ati bodo~ega `enina, ~e je sploh sposoben skrbeti za `eno. ^arovnika si lahko nenazadnje predstavljamo tudi kot zlega, zahtevnega o~eta, ki je nastal z razcepitvijo o~etove podobe v sinovi fantaziji. Pravljico pa lahko razumemo tudi kot nauk, da ljubezen in zakon lahko uspeta le, kjer si partnerja medsebojno pomagata. V pravljici Pastir~ek in ~arovnikova h~i je zanimiv tudi motiv skupnega pobega pastir~ka in ~arovnikove h~erke od njenih star{ev. Beg pomeni osamosvajanje dekleta od za{~itni{kega doma~ega ognji{~a. Dekle v drugih ina~icah te pravljice na begu odvr`e glavnik ali podoben predmet, ki predstavlja njeno navezanost na dom, in s tem ustvari nepremagljivo prepreko za o~eta, ki jo zasleduje. V na{i pravljici dekle na begu naredi “~ire ~are” in spremeni pastir~ka in sebe enkrat v ~olni~ek, ki plava po reki, drugi~ pa v pastir~ka, ki pase kravico. To ne pomeni le simboli~nega sodelovanja med zakoncema, ampak ka`e tudi na delitev dela med spoloma. Zanimivo je, da dekle s “~ire ~are” preslepi le o~eta, mati pa spregleda njene trike in jo v zadnjem poskusu zasleduje sama, jezna na mo`a, ker se je dal prevarati. Pravljica se na tem mestu nenadoma zaklju~i: Vendar je deklica tudi v tretje za~utila, da jo preganjajo. [e to je ~utila, da gre zdaj za njima ~arovnica. Zato je urno poslednji~ naredila ~ire ~are in tako sta se re{ila. Re{ena deklica in pastir~ek sta pri{la sre~no domov. (Slovenske narodne pravljice, 1974, str. 154) 204 ŽENSKE ŠTUDIJE Lik `enske v slovenskih ljudskih pravljicah To je {e ena pravljica, ki nam govori o nevarnosti tesnih vezi med materami in h~erami, ki slednjim lahko onemogo~ijo osamosvojitev in pridobitev lastne `enske identitete. Pri~a pa tudi o tem, kako bole~e je lahko slovo h~erke od matere. Pravljica nam ne pove, kak{ne ~ire ~are je moralo narediti dekle, da se je re{ilo matere. Ne vemo, ali je temu vzrok pozabljivost pripovedovalca, ali pa je to delo cenzure, ki deluje v smeri ohranitve tesnih odnosov med materjo in h~erko v kulturah, kjer je otro{ka ljubezen do star{ev izredno velikega pomena in je tudi globoko versko utemeljena. V nekaterih slovenskih pravljicah pride do izraza poseben odnos star{ev do otrok, predvsem do h~erk. Z njimi ravnajo kot z lastnino, z blagom. Po eni strani se “slabega blaga” posku{ajo ~im prej odkri`ati (npr. v pravljici Vrag se `eni bi star{i h~erke, ki se ne morejo poro~iti, dali samemu vragu, v pravljici ^udno drevo pa bi kralj dal h~erko prvemu, ki bi odkril, kak{ne vrste sad rodi zelo visoko drevo v njegovem kraljestvu...), po drugi strani pa gredo ekstremno dale~, da bi prepre~ili izgubo h~erke in s tem oblast nad njo (kot v pravljici Pastir~ek in ~arovnikova h~i). Na ta na~in se izkazujejo tudi patriarhalni odnosi v dru`ini: o~e je bil glava dru`ine, imel je oblast nad `eno in otroki, a tudi `ena je gledala na otroke kot na lastnino, iz katere je treba izganjati hudi~a, ~eprav je bila sama v podrejenem polo`aju. Od otrok so pri~akovali, da bodo ubogali star{e tako dolgo, dokler bodo `iveli z njimi pod isto streho. Mladi niso imeli nobene besede niti pri izbiri lastnega zakonskega partnerja oz. partnerice. Glavno besedo so imeli star{i, saj je bil zakon ekonomska nujnost, poroka pa na~in izbolj{ave ali obdr`anja socialnega statusa celotne dru`ine. V. ODRASLA @ENSKA Privla~na sila spolnosti in `enska mo~ porajanja sta v mito-lo{ki percepciji sveta stali v bli`ini svetega – nedotakljivega in ne~istega. Mo~ `enske je bila demonska, smrtna (rusalke, ~arov-nice, zlobne ma~ehe, ljudo`erske hudi~evke, morilske starke). Ti `enski liki so v pravljicah pogosto prikazani dvoumno: npr. ljudo`erske velikanke, ki se najprej z junakom bojujejo, potem pa mu pomagajo, da postane neznansko mo~an. @enski liki v pravljicah niso vsi ustrojeni po isti meri. V~asih je `enska poosebljenje varnosti in miru, drugi~ pa je izdajalka, zmami mo`a v smrt, ali pa mu ukrade ~ude`ni predmet in pobegne k ljubimcu, kot v pravljici @elezni prstan. V pravljicah najdemo patriarhalne in predpatriarhalne prvine, ki opisujejo `ensko kot trpno, a tudi suvereno – kot za{~itnico klana in izvr{evalko magije. V~asih je dora{~ajo~e dekle, ki jo je treba osamiti, ŽENSKE ŠTUDIJE 205 Irena @agar drugi~ pa je ljudo`erka, obenem pa je lahko tudi pomo~nica in darovalka. V tradicionalnih dru`bah so se tipi~no `enskega posebno pani~no bali, predvsem jih je bilo strah menstrualne krvi in krvi porodnic. Kri je `e sama na sebi nabita s simboli~nimi pomeni in pomeni nekaj pozitivnega, ~e se preliva prostovoljno, npr. v bojevanju ali pri razdevi~enju, ~e pa te~e sama od sebe, pomeni nekaj stra{nega, demonskega. @enska zmo`nost porajanja je pomenila nedoumljivo skrivnost, ki `ensko potisne v bli`ino svetega, iz katerega so mo{ki kot biolo{ka bitja izklju~eni. Stik s svetim ali izgovorjava ~arobne formule oplodita `ensko, ne pa mo{ki. Nekatere na{e pravljice ohranjajo tak{no razumevanje oploditve: Pa je nazadnje bog pogledal z dobrim o~esom tudi ma~eho, dobila je h~erko. (Slovenske pravljice, 1965, str. 13) Tako nam razlo`i pravljica Pastorka, v pravljici Pal~ek pa mati, podobno, kot v Snegulj~ici, izre~e `eljo: “Ah”, si je `elela `ena, “vsaj tako dete bi rada, kakor je moj palec, ~e `e ve~jega nisem vredna.” Porajevalna mo~ je pri mo{kih vedno vzbujala strahospo-{tovanje, zato so posku{ali priti v stik s porodom s pomo~jo kulta in rituala. Eden najzna~ilnej{ih je kuvada. Nekatere variante Pal~ka celo polo`ijo ~arobno formulo – `eljo – na usta o~etu. Neplodna `enska oz. `enska, ki je rodila mrtvega otroka, je bila poosebljeni demon, ki je zmo`en {kodovati vsem. V patriarhalnih dru`bah je bila taka `enska vredna vsega omalova`e-vanja, pa tudi strahu, saj so jo hitro ozna~ili za ~arovnico. Zanimivo je, da v nasprotju s pravljicami, slovenske bajke na `enske, ki ne morejo imeti otrok, gledajo s so~utjem in opisujejo vso njihovo tragiko. V bajki @alik `ena v postelji ta `alik `ena nikomur ne stori ni~ slabega, le stalno be`i pred {kopni-kom. Iz te zagate jo re{i `enska, ki ji dovoli, da eno no~ pre`ivi z njenim soprogom in se na ta na~in re{i nadle`nega zasledovalca. Pravljice pa ho~ejo negativno prikazati tako zaznamovane `enske. V pravljici [est volkov ho~ejo `ensko, katere vseh {est otrok je hudobna soseda znosila v vodo, se`gati na grmadi, v pravljici O treh bratih in treh h~erah pa zakleta `enska brez otrok ugrabi tri grofove h~ere, vrh tega pa krade tudi zlata jabolka s kraljevega vrta. @enska mo~ se ka`e tudi v `e omenjenem odnosu matere do otrok. O posebni mo~i matere nad h~erkami in o njihovem medsebojnem boju za lastno `ensko identiteto smo `e govorili, posebno pa je zanimiva mo~ matere nad sinovi, ki jih zaplete v mre`e ojdipske situacije. Mati je namre~ zmo`na z besedo uro~iti svoje sinove (h~erk nikoli) v `ivali. V pravljici Sin je` mati sinu zavda – brez kakr{negakoli vzroka – da postane je`. Je` ostane je` tako dolgo, dokler ne sre~a pravega dekleta in se otrese incestne `elje do matere kot ljubezenskega objekta. 206 ŽENSKE ŠTUDIJE Lik `enske v slovenskih ljudskih pravljicah Materi v tej pravljici tudi ni `al za svoje dejanje, kar si lahko razlo`imo tudi tako, da pomeni ojdipski zaplet in razplet nekaj normalnega, pravzaprav nujnega za normalen sinov razvoj. Podobno problematiko vidimo v pravljici [est volkov: Neko~ je mati mesila kruh. Otroci, la~ni kakor vedno, so jemali iz kodunj testo in ga jedli. Mati jim je nejevoljno rekla: “Tako po`re{ni ste kot volkovi!” V tistem hipu so vsi njeni sinovi postali – volkovi. Mati se je silno prestra{ila. Toda vseh {est volkov je od{lo v gozd. (Slovenske narodne pravljice, 1974, str. 95) Pri teh sinovih gre za razre{itev incestnih `elja s pomo~jo iniciacije. Volkovi gredo v gozd – tudi v tradicionalnih dru`bah de~ke lo~ijo od matere in jih odpeljejo v gozd – izklju~no mo{ko, `enskam prepovedano podro~je, kjer se izurijo vseh za `ivljenje odraslega mo{kega potrebnih ve{~in. Mati za njimi zgolj ritualno `aluje. V gozdu je `ivljenje ravno nasprotno `iv-ljenju ob materi – dovoljena je kraja, ropanje in celo ritualno ljudo`erstvo. To so lastnosti, ki se pripisujejo divjim zverem, v na{em primeru volkovom. VI. STARKA Tudi starke so v pravljicah dvoumne osebe. Na prvi pogled so pravlji~ne starke stra{ne in nevarne, vendar se skoraj vedno izka`ejo kot darovalke in junakove pomo~nice. V pravljici ^ude`no drevo je starka – Lunina mati – opisana takole: Bila je stara kot svet, velika kot hrast, ~rna kot o`gano poleno, o~i je imela velike, kakor tolarji Marije Terezije, lase ko `ima in suha je bila kot kost. Ta starka je bila Lunina mati. Jezno ga je pogledala in vpra{ala, kaj i{~e tod. (Slovenske narodne pravljice, 1974, str, 73) V pravljici O treh grahih je starka, ki junaku svetuje, kako naj se re{i stra{nega zmaja, opisana kot grda stara baba, ki {e gr{e gleda. Taki srhljivi opisi starke, ki pa vseeno pomaga junaku, so ostanki arhai~nega ~a{~enja mrtvih prednikov. Oni imajo sicer grozljivo podobo, vendar brez njih svet ne bi obstajal. Mrtvi predniki so dajali `ivljenju pramodel, brez njih ne bi bilo mogo~e nobeno dejanje `ivih. Tudi starke v pravljicah praviloma najdemo le v “svetu mrtvih”, ki ga lahko simbolizirajo deveta de`ela, hi{a v gozdu ali pa zakleti grad. ŽENSKE ŠTUDIJE 207 Irena @agar VII. ZAKLJU^EK Zaklju~imo lahko, da so `enske v pravljicah, razen deklice pred puberteto, prikazane kot dvoumne osebnosti - enkrat so dobre hraniteljice, varovalke miru in doma~ega ognji{~a, drugi~ pa hinavke, ali celo smrtno nevarne ljudo`erke. Zdaj so muhaste, drugi~ spet ustre`ljive, zdaj pasivne, drugi~ spet sposobne re{evanja nemogo~ih nalog. Dvojnost `enskih likov, predvsem lika odrasle `enske smo si razlagali z razcepom podobe matere v otro{kih fantazijah, to dvojnost pa si lahko razlagamo tudi s statusom `enske v nedavnih patriarhalnih odnosih, ali pa si jo predstavljamo kot posledico konsenza med tistim, kar naj bi bila, in tistim, kar v resnici je. Posebno pozornost pa namenjajo pravljice (in tudi njihovi interpreti) deklicam ob prehodu iz otro{ke dobe v dobo spolne zrelosti, in dekletom, ki se pripravljajo, da bodo stopile v zakon. S tem je bilo vedno povezano veliko {tevilo zapletenih ritualov, tako v tradicionalnih dru`bah, kot pred stotimi leti v srednji Evropi, kot tudi v sodobnih zahodnih dru`bah. Lik starke nam ponuja najmanj mo`nosti za interpretacijo, kajti njena vloga se ne razlikuje veliko od vloge starcev v pravljicah nasploh, kot predstavnikov sveta mrtvih. Pravljice {e vedno nastajajo, bodisi nove, bodisi variante na `e znane pravljice. Dajejo nam mnogo mo`nosti za interpretacijo, saj ne odsevajo le mitolo{ke percepcije arhai~nega sveta, ampak tudi dejanske odnose med ljudmi v dru`bi, ki ji pripadajo tudi pripovedovalci in zapisovalci pravljic. LITERATURA BO[KOVI]-STULLI, M. (1983): Usmena knji`evnost nekad i danas, Prosveta, Beograd. BERGANT, M. (1981): Dru`ina - zakon - ljubezen na razpotjih, Zavod SRS za {olstvo, Ljubljana. GOLJEV[^EK, A. (1991): Pravljice, kaj ste?, Mladinska knjiga, Ljubljana. PROPP, V. (1982): Morfologija bajke, Prosveta, Beograd. (1966): Slovenska ljudska pripoved, Mladinska knjiga, Ljubljana. (1974): Slovenske narodne pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana. (1966): Slovenske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana. TAGGART, J. M. (1990): Enchanted maidens, Princeton, New Jersey. 208 ŽENSKE ŠTUDIJE Ilustracija: Maxfield Parish O O M Samo [krbec Genetska erozija GEOGRAFIJA RAZLIÈNOSTI Poljedelstvo se je pojavilo v srednji Evropi tri do štiri tisoè let pred našim štetjem z migrantskimi valovi iz Anatolije in Srednjega vzhoda. Migracije iz severne Afrike so preko Iber-skega polotoka prišle v Francijo ter južno Anglijo. Prišleki so s seboj prinesli spretnost in iznajdljivost izdelovanja orodja, lonèarstva, gojenja živine in rastlin. Kasneje so sredozemsko obalo kolonizirali migrantje z Vzhoda, katerih poljedelstvo je temeljilo na jeèmenu, ovcah in kozah. Od tod sta se drugod po Evropi razširila tudi pšenica in rž. S poljedelstvom je prišla v Evropo tudi veèina sort, ki jih poznamo danes. Veèina žitaric je prišla s Srednjega vzhoda ter jugovzhodne Azije in veèina sadja s Kitajske. Zelo malo zelenjave je prvotno evropske: zelena solata, èebula in beluši. Zgodovina poljedelstva in evolucija poljšèin kaže, da je obstajalo le nekaj podroèij, od koder se je širila nova kultura, in sicer vedno s podroèij, kjer je bila razliènost vrst zelo velika. Eno in drugo ne sovpada vedno. Rastlinske vrste so se vedno širile z gibanjem ljudi: z vojnimi pohodi, z begunci ali z raziskovalci. Sistematièno raziskovanje izvora posameznih kulturnih rastlin je fenomen 19. stoletja. Alexander von Humboldt je bil verjetno prvi, ki je pisal o tem v svojem eseju o geografiji rastlin ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 211-224. 211 Samo [krbec leta 1807. Pol stoletja kasneje mu je sledil {vicarski botanik Alphonse de Candolle, ki je v svoja raziskovanja geobotanike vklju~il lingvistiko in arheologijo. Trdil je, da ve~ina znanih rastlin, namenjenih za prehrano, prihaja s Kitajske, tropske Azije, jugovzhodne Azije in Egipta. Zgolj akademskemu raziskovanju geobotanike v ~asu Darwina se je konec prej{njega stoletja pridru`il {e interes za pomen svetovne genetske razli~nosti in potrebe po njenem ohranjanju. Nem{ka znanstvenika Emanuel Ritter von Prosko-wetz in Franz Schindler sta bila prva, ki sta za~ela biti plat zvona. Na mednarodnem kongresu za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju leta 1890 sta govorila o pomenu lokalnih sort in svarila, da njihova izguba pomeni obubo`anje pridelka in razli~nosti v prihodnosti. Von Proskowetz je v tistem ~asu `e Izvori evropskih polj{~in in povrtnin V Evropi od predzgodovinskih ~asov: repa, nekatere vrste zelja, le~a in grah Pri{lo v Evropo v obdobju antike: velika redkev, melone, kumare, arti~oka, pastinak, koren~ek Prinesli Arabci in @idje med 10. in 15. stoletjem: melancani, cveta~a, lubenice, {pina~a, arti~oke Pri{lo iz Amerike po letu 1492: paradi`nik, krompir, sladki krompir, fi`ol, bu~e in paprike Iz Azije: nekatero zelenjavo so prinesli `e Arabci, druga se ni mogla prilagoditi na{im razmeram: japonska arti~oka, jam ter kitajsko zelje ni pri{lo v Evropo vse do 19. in 20. stoletja Zelenjava, vzgojena in izbolj{ana v Italiji: grenki radi~, razli~ne solate, glavnato zelje, milansko zelje, cveta~a in brokoli, lan, pesa, redkve Zelenjava, ki je pri{la iz srednje in severne Evrope: hren, {vedska repa, angelika in vodna kre{a Nedavno vzgojena zelenjava: brsti~ni ohrovt (18. st.), vrtni regrat (19. st.), endivija (19. st.) (Hawkes, 1986: 10) 212 OIKO Z Genetska erozija ekstenzivno zbiral lokalne sorte je~mena v Moraviji. Bil je trdno prepri~an, da so vse pomembne za vzgojo novih vrst in da jih bo brez potrebne akcije ve~ina izginila za vedno. Z gotovostjo lahko re~emo, da je bil prerok. Potem je pri{el Vavilov. Nikolaj Ivanovi~ Vavilov je bil ruski znanstvenik, ki se je v dvajsetih letih pojavil s tezo, da polj{~ine nimajo le svojega izvora v predelih sveta, koder se je najprej razvilo poljedelstvo, ampak imajo tudi svoje centre raznovrstnosti. Vavilov je trdil, da so bili ti centri raznovrstnosti povezani s podro~ji, odkoder so izvorno posamezne vrste. Sedaj vemo, da ta povezava ne dr`i vedno. Etiopija naj bi bila po Vavilovu ena izmed tak{nih centrov, ker na njenem podro~ju uspeva pravo bogastvo razli~nih je~menov in p{enic. Vendar pa jih na teh podro~jih najverjetneje niso udoma~ili, saj niso nikoli odkrili njihovih divjih oblik. Podobnega dela, kot ga je opravil Vavilov, ni opravil {e nih~e pred njim: dokumentiral je svetovno bogastvo rastlinske genetske razli~nosti. Mnoge pred njim, od portugalskih navigatorjev do nizozemskih kolonialistov, so zanimale nove in eksoti~ne vrste. Toda le V Indiji so nekdaj gojili pribli`no on je imel podobno kot Proskowetz pred 30.000 vrst ri`a. Indijski raziskovalni njim nos za genetsko razli~nost znotraj vrst. S svojimi kolegi je potoval okoli in{titut za kmetijstvo predvideva, sveta, skozi ve~ kot 40 de`el, in prinesel da se bo ta {tevilka v naslednjih nazaj v Sovjetsko zvezo najve~jo zbirko 15 letih zmanj{ala na 50 vrst. semen. Kot rezultat svojih potovanj in (Glachant, 1991; 39.) {tudij je Vavilov zaklju~il, da ima svet osem centrov genetske razli~nosti. To so bila podro~ja, kjer je razli~nost v posamezni vrsti najve~ja. Teze Vavilova so pozneje preverjali in predelovali drugi raziskovalci. Dodani so bili novi centri in pojmi, vendar osnovna trditev Vavilova, da na svetu obstajajo dolo~ena podro~ja z najve~jo intenzivnostjo razli~nosti posamezne vrste, {e vedno dr`i. Ve~ina ’Vavilovih centrov’ je povezana s podro~ji z naj-zgodnej{imi oblikami poljedelstva, z razli~nimi klimami in civilizacijami. Ve~ina teh je na podro~jih Tretjega sveta. Koruza, krompir, jedilne bu~e in paradi`nik imajo svoj izvor v Ju`ni Ameriki. Soja, pomaran~e in marelice prihajajo s Kitajske. Ri`, ~i~erika, jaj~evec in kumare so bili vzgojeni v Aziji. Za najve~jo razli~nost prosa, kave, bomba`a in vrsto drugih sort je potrebno iti v Afriko. Kot ’genetski centri’ so te de`ele pomembne kot izvor materiala za vzgojo vrst z ve~jo odpornostjo proti novim {kodljivcem in boleznim, klimatskim spremembam in produkcijskim sistemom. Evropa ima kljub svoji genetski rev{~ini dva centra razli~no-sti kulturnih rastlin: Sredozemlje in evropsko-sibirsko podro~je. Ti podro~ji sicer nista izvorno podro~ji nekaterih dana{njih OIK o z 213 Samo [krbec vrst, vendar sta pomembni podro~ji ’sekundarne’ genetske diverzifikacije glede na razli~ne kulture in ljudi, ki so gojili te rastline v tem okolju. Sredozemski center razli~nosti obsega vso ju`no Evropo in obalna podro~ja Bli`njega vzhoda in severne Afrike. Tur~ija kot ena glavnih centrov razli~nosti je del bli`njevzhodnega podro~ja. Ju`na Evropa se lahko pona{a kot izvorno podro~je za naslednje kulturne rastline: olive, grozdje, zelje, peso in redkev. Prvi dve sta o~itni. Kdo si lahko predstavlja {panski ali italijanski obed brez olivnega olja ali vina? Kapusnice imajo v Evropi dolgo zgodovino in zelo kompleksno taksonomijo. Nekdaj je na obalah Sredozemlja verjetno rastlo divje zelje. Ljudje so izbrali razli~ne oblike listov, poganjkov in brsti, kar je privedlo do razli~nih oblik glavnatega zelja (rde~e, belo in savojsko), cveta~e, brokolov in brsti~nega ohrovta. Mnogi od njih so italijanske stvaritve. Tam je nastalo savojsko ali milansko zelje, brokoli so vzgojili v Italiji v poznem 17. stoletju. Pa kala-brijko v Kalabriji. Najnovej{e odkritje v dru`ini kapusnic je brsti~ni ohrovt, verjetno iz Belgije, staro manj kot 200 let. Z Evropo je povezana tudi dru`ina korenovk. Divja morska pesa na obalah Sredozemlja in Atlantskega oceana je bila udoma-~ena `e davno. Njena vzgoja se je potem razdelila v dve smeri. V eni so jo ljudje gojili zaradi listov, kot zelenjavo za kuhanje in se je razvila v {pina~o. V drugi smeri so ljudje vzgajali tiste s sladko korenino in jih vzgojili v obi~ajno vrtno peso. Krmilna pesa je bila vzgojena na Nizozemskem. Sladkorna pesa na Poljskem in naj bi danes `e popolnoma spodrinila sladkorni trs kot osnovo za sladkor. Kapusnice in korenovke so le majhen del evropske dedi-{~ine. Sredozemlje je bilo dom za celo vrsto di{avnic, za~imb, zdravilnih rastlin in dreves: {atraj, `ajbelj, ro`marin, sivka, timijan, lovor, koriander, peter{ilj, kapra, plutovec itd. Drugi evropski center razli~nosti je evro-sibirski. Vzhodna Evropa je domovina hmelja in nekaterih korenovk, kot so hren, repa in pastinak. Na tem podro~ju imajo svojo {iroko paleto genetske razli~nosti tudi lan, son~nice, zelena solata in orehi. Sibirija je dom vrste sadnega drevja, ki se je prilagodilo na skrajno nizke temperature, zna~ilne za zime v srednji Evropi. Primer sta mongolska in stepska ~e{nja, ki sta raz{irjeni onstran Volge in preko vse ju`ne Sibirije in preneseta temperaturo do -50 stopinj Celzija. ^etudi je bil razvoj teh relativno doma~ih rastlin pomemben v zgodovini evropske ekonomije, je ve~ina dana{njih kulturnih rastlin prinesenih iz de`el Tretjega sveta: paradi`nik, krompir, ri`, paprika, fi`ol, jedilna bu~a itd. V stoletjih so se te tropske rastline aklimatizirale in prilagodile. V tem procesu so kmetje in pridelovalci ustvarili bogastvo razli~nih sort, primernih za njihove lokalne potrebe in podnebje. 214 OIKO Z Genetska erozija UPADANJE RAZLIÈNOSTI Pred manj kot dvajsetimi leti so imela vaška naselja v Nemèiji in Franciji še vedno nasade jablan, ki so bile prilagojene lokalnim razmeram: nekatere so bile dobre za pite, druge za izdelavo kisa, zopet tretje za takojšnjo uporabo. Toda uporabnost sama ni ustvarila sorte. Nekatere vrste imajo rade višje lege, nekatere so manj odporne proti mrazu. Nekatera sadna drevesa dobro uspevajo blizu hiš, druga imajo sadeže, ki enakomerno zorijo veè mesecev. Danes veèina supermarketov in trgovin s sadjem v zahodni Evropi ponuja tri tipe jabolk: rdeèa (Starking iz ZDA), rumena (Golden Delicious prav tako iz ZDA) in zelena (Granny Smith iz Avstralije). Zapakirana skupaj so za potrošnika kot semafor. Toliko razliènosti in niè veè. Raziskave pred nekaj leti v Franciji so pokazale, da so vse do tega stoletja imeli ljudje v Provansi v svoji prehrani 250 razliènih rastlinskih vrst. Danes je to število zmanjšano na trideset. Število razpoložljivih vrst, namenjenih prehrani, je eno izmed meril za genetsko razliènost. Drugo je število sort znotraj iste vrste. Grèiji, ki je imela nekdaj genetsko najbolj raznoliko pšenico v Evropi, je tega bogastva ostalo samo 5 odstotkov. V zadnjih treh desetletjih je vlada grške kmete naèrtno spodbujala, naj opustijo lokalne sorte in sadijo eno samo sorto pšenice, vzgojeno v Mehiki. Regionalno adaptirane sorte, ki so jih kmetje nehali gojiti, so izginile za vedno. Štirje medsebojno povezani dejavniki so evropsko pridelovanje hrane in kmetijski sistem silili v vse veèjo uniformnost: neugodna kmetijska politika, koncentracija semenskega sektorja, raziskave in vzgoja rastlin, ki vodi k vse veèji uniformiranosti, in zakoni, ki urejajo ponudbo semen. Gre za štiri dejavnike, ki jim obièajno pravimo industrializacija kmetijstva. Kmetje so vzgajali nove vrste vse od zaèetkov poljedelstva. Znanstveniki poènejo to samo zadnjih dvesto let - zelo majhen del celotne zgodovine vzgajanja novih sort. Genetske rekombi-nacije, ki so spodbudile naèrtno izboljševanje lastnosti pridelka, so se zaèele nekako v 18. stoletju v Franciji, Nemèiji, na Švedskem in v Angliji. Bogati posestniki so kot imitacija kraljevskih elit postavljali posebne vrtove, kjer so uvajali eksotiène vrste in z njimi eksperimentirali. Nekateri so zaèeli na svojih vrtovih razvijati in vzgajati nove kmetijske pridelke za lokalne potrebe. Družina Vilmorin-Andrieux v Franciji je bila prva, ki se je zaèela ukvarjati s takšne vrste vzgojo. Leta 1770 je bila zunaj Pariza odprta prva Vilmorinova semenska hiša, kjer so eksperimentirali in prodajali francoskim kmetom celo vrsto eksotiènih in domaèih vrst: krmilno peso, jedilne buèe, drevesa in okrasne rastline iz ameriških kolonij. V petdesetih letih prejšnjega sto- OIKO Z 215 Samo [krbec letja je Louis de Vilmorin odkril pri svojem delu s sladkorno peso na~in kri`anja rastlin. Njegovo metodo kri`anja so do konca stoletja uporabljali tudi v drugih evropskih de`elah, zlasti pri kri`anju p{enice in drugih `itaric, in je postala temelj ’pedigree’ vzgoje. Prvotno so kmetje delali selekcijo tako, da so izbirali najbolj{e rastline in z njimi nadaljevali vrsto. Pedigree vzgoja pa novo sorto ustvarja s kri`anjem dveh rastlin. Henry Vilmorin je leta 1870 naredil iz pedigree p{enice za{~itno znamko svoje hi{e. Njegov prvi uspeh je bilo kri`anje odporne angle{ke p{enice ter zgodaj dozorele aquitainske vrste. Njegova prizadevanja so rodila velik uspeh in {e danes je ve~ina francoske p{enice neposredna naslednica teh zgodnjih Vilmorinovih kri`anj. Drugi podobni poskusi so bili v Nem~iji, kjer je Rimpau v osemdesetih letih prej{njega stoletja kri`al ameri{ko in nem{ko p{enico, in na Nizozemskem Broekema. Na [vedskem je Nilsson-Ehle posku{al razumeti logiko genetskih manevrov in odnosov. Ve~ kot 70% sort p{enic na Srednjem vzhodu, na geografskem podro~ju svojega izvora, je zamenjala pe{~ica sort “zelene revolucije” v petdesetih in {estdesetih letih. (Glachant, 1991; 39.) semen drugim kmetom. To je rojstvo semenske industrije kot dejavnosti, lo~ene od produkcije pridelka. Posamezna podro~ja Evrope so postala specializirana za semensko produkcijo dolo-~enih rastlin: Bavarska za je~men, Pevele na severu Francije za sladkorno peso in `itarice ter Brabant v Belgiji za kapusnice. Ve~ina inovacij je bila plod dela posameznih dru`in: Cuthberts v Angliji; Probstdorfer Saatzucht v Avstriji; Benoist, Desprez in Lepeuple v Franciji; Strube in Von Lochow v Nem~iji, ki pomenijo temelj moderne semenske industrije. Kasneje so se jim pridru`ili raziskovalni in{tituti in univerze. Do zasuka je pri{lo v 60. letih z intenzivno uporabo kemi~-nih in naftnih proizvodov v kmetijstvu (gorivo za stroje, sinteti-~na gnojila, herbicidi, pesticidi in drugi biocidi). Agrarni biznis je za~el cveteti na globalni ravni. Ni trajalo dolgo, da so se kemi~ni, predelovalni in farmacevtski giganti za~eli zanimati za semena kot profitno podro~je investiranja. Trgovci z `itom in predelovalci hrane, kot sta Cargill in Continental Grain, so tako lahko dobili la`ji nadzor nad celotno verigo, od semena in `etve do kon~nega proizvoda. Kemijski in farmacevtski velikani pa bolj{o povezavo med lastno produkcijo in dolo~eno Ob koncu prej{njega stoletja so kri`ali razli~ne sorte v Rusiji in na Poljskem. Kljub temu nemirnemu obdobju kri`anj in opazovanj, vse do za~etka 20. stoletja, do Mendelovih poskusov, ni pri{lo do poglobljenega razumevanja genetike. V dvajsetih let se je razmahnila vzgoja rastlin in semenskega materiala, ko so se posamezne kme~ke dru`ine specializirale v selekcioniranju, razmno`evanju in prodaji 216 OIK o z Genetska erozija vzgojeno vrsto. Ceneje, hitreje in la`je je prilagoditi rastlino kemikalijam kot kemikalije rastlini. Kot da ne bi bila logika trgovine v tak{ne vrste sinergiji dovolj, so nastali {e zakoni, ki omogo~ajo monopolne pravice nad semenskim materialom. V dveh desetletjih, od 70. let do danes, je val industrijskega koncentriranja in investiranja korporacij spremenil obli~je in smer vzgoje rastlin in semen v Evropi in drugod v industrijskem svetu. Po svetu je bilo ve~ kot 500 dru`inskih podjetij, ki so se na lokalni ravni ukvarjala s pridelavo in prodajo semen, kupljenih od korporacij. Stara imena, kot so Clause, Hilleshog ali Van der Haave, se {e vedno pojavljajo na semenskih vre~-kah, toda njihovi lastniki so sedaj Rhone-Poulenc, Sandoz in Suiker Unie. Dana{nji svetovni trg s semeni pomeni prodajo v znesku 15-17 milijard dolarjev letno, od tega za 5-6 milijard dolarjev v Evropi kontrolira ni~ ve~ kot 10 do 20 podjetij. Prvih deset kontrolira petino, prvih petnajst pa `e ~etrtino trga s semeni. V primerjavi z industrijo pesticidov to morda ni veliko, kjer prvi dve podjetji kontrolirata 80 odstotkov prodaje. Toda upo{tevaje ~asovni okvir teh sprememb in omejenost trga je koncentracija semenske industrije zelo velika. UNIFORMNOST IZ LABORATORIJA Da spoznamo genetsko bazo evropskega kmetijstva, je dovolj pogledati, koliko razli~nih sort je na trgu. Lahko pristanemo na logiko kapitala in se strinjamo s trditvijo, da privatni sektor s svojim investiranjem in interesom po dobi~ku ponuja ve~ vrst na trgu s semeni ter tako spodbuja genetsko razli~nost. Pogled v zgodovino nam poka`e, da ni bilo vedno tako. V Franciji je semenska hi{a Vilmorin-Andrieux sama ponujala leta 1925 toliko razli~nih sort zelenjave kot celotna francoska nacionalna lista leta 1981. Za posamezno zelenjavo, kot je fi`ol, zelje, pesa in ~ebula, je to dru`insko podjetje lahko ponudilo ve~ sort, kot jih je sedaj na voljo na celotnem francoskem trgu s semeni. [tevilke so presenetljive, toda pomembnej{e od tega je, kako genetsko razli~ne so posamezne sorte. Lepo je imeti na trgu stotine razli~nih vrst p{enice, toda koliko se med seboj dejansko razlikujejo genetsko? Ali so razli~no ali podobno odporne proti slani in mrazu? Ali imajo razli~ne ali iste prednike? Le na tej ravni je mogo~e govoriti o resni~ni genetski razli~nosti. Slika evropskega kmetijstva je spet zastra{ujo~a. Zgodovina vzgoje rastlin s progresivno koncentracijo dejavnikov in recikliranjem nekaterih lastnosti vodi navzdol v t. i. ’u~inek lijaka’. Za~elo se je z relativno obse`no selekcijo semen, nabranih pri kmetih in vrtnarjih po Evropi. Institucionalizirano vzgajanje vrst vztraja pri izbolj{anju in predelovanju tega mate- OIKO Z 217 Samo [krbec riala do tak{ne mere, da skoraj vsi zgoraj omenjeni proizvajalci semen uporabljajo izklju~no visoko pre~i{~en in stabilen ’elitni’ material. To pomeni ekstremno uniformnost. Leta 1986 so izvedli kontrolo med evropskimi proizvajalci semen, ~ebule in je~mena, da bi ugotovili, kak{ne vrste genetskega materiala uporabljajo in kako uporabna je obstoje~a genetska banka. Rezultati so alarmantni. Izkazalo se je, da za obe vrsti proizvajalci uporabljajo predvsem elitni material, ki je `e bil uporabljen in preverjen. Proizvajalci se izogibajo uporabi genov iz divjih rastlin ali starih sort zaradi tveganosti transferja pravega gena iz teh virov na gojitveno kulturo, ker pride lahko pri tem tudi do neza`eljenega prenosa genetskih smeti. Molekularne preiskave pedigreeja francoske p{enice v Nacionalnem in{titutu za kmetijske raziskave (INRA) so pokazale, da je genetska razli~nost upadla in da proizvajalci kri`ajo vedno le nekaj dobro znanih prednikov. Izkazalo se je, da ima vsa francoska p{enica enega samega prednika v vrsti Noe, ki so jo vzgojili kmetje v okolici Odese v Ukrajini v prej{njem stoletju. Podobno se je izkazalo za sladkorno peso v Nem~iji in na Nizozemskem, kjer vsa nosi isti genotip ob~utljivosti za pesni rumeni virus, kar lahko pomeni katastrofo za produkcijo. Vsi dana{nji hibridi sladkorne pese imajo istoveten izvor citoplaz-mi~ne mo{ke sterilnosti (CMS). Zaradi podobne omejenosti je bilo leta 1971 uni~eno 15 odstotkov ameri{kega pridelka koruze. Tudi kapusnice so kljub bogastvu raznolikosti, ki se je skozi stoletja ustvarila v Evropi, visoko uniformirane. Tudi proizvajalci sami se bojijo, da bo prevelika stopnja hibridizacije kapusnic popolnoma zamenjala omenjeno raznolikost, ~e ne bodo zbrali in shranili materialov za prihodnje raziskave. Ne le, da je ve~ina na{ih pridelkov istovetna me{anica, ki pomeni majhno raznolikost, ampak izginja tudi sama raznolikost. Nikoli ne bomo vedeli, koliko razli~nosti vrst je zares izginilo. To kar opa`amo, je najverjetneje izginjanje bogastva, ki ga komaj lahko slutimo. Za nekatere pomeni ve~ja genetska razli~nost edino kompleksnost starih vrst, prilagojenih lokalnim pogojem, ne pa hibridi in visoka elita semen, ki so si razen nekaj kromosomov in encimov genetsko tako zelo blizu. Za druge pomeni en kromosom ali encim vso razliko med enim paradi`nikom in drugim. Ali je to razli~nost? Vzgoja uniformnosti ni samo vpra{anje, kak{en material uporablja{ in oplaja{, ampak tudi, zakaj sploh vzgaja{. V zadnjih desetletjih so se proizvajalci v ve~ini primerov pri vzgoji odlo~ili le za enega izmed dejavnikov za okus, hranljivost ali odpornost. Francoski primer nam poka`e, da so se proizvajalci semenske p{enice s~asoma posvetili zgolj zgodnji zrelosti in koli~ini pridelka. Zanemarili pa so odpornost proti boleznim in kakovost moke. Pri poudarku na visokem donosu so predvide- 218 OIK o z Genetska erozija vali, da bo bolezensko odpornost re{ila intervencija kemi~nih snovi, ki je v tem primeru dejansko postala nujna. Zanemarjanje kakovosti moke iz vzgojene p{enice pa ima za posledico, da je danes Francija, najve~ja porabnica kruha, prisiljena uva-`ati p{enico za kruh iz Nem~ije. Kar se dogaja danes v proizvodnji semen, je na~rtna uniformiranost. Del tega gre pripisati temu, da so proizvajalci prisiljeni zadovoljevati izjemno homogenizirano in intenzivirano kmetijstvo, ki so ga sami soustvarjali, ki je zainteresirano izklju~no za visok pridelek pred vsemi drugimi dejavniki. Po drugi strani velike proizvajalce semen zanimajo izklju~no hitre in poceni re{itve problemov tako na polju kot na trgu. To vodi v omejeno fascinacijo z enim, supergenom, ki bo re{il njihove te`ave, pozablja pa se na veliko razli~nost razpolo`ljivih vrst, divjega materiala in kompleksno genetsko strukturo. Ve~ina jih upa na genetski in`eniring in druge instrumente biotehnologije, ki naj bi prinesli ve~ razli~nosti. Sedaj ko lahko z genetskim in`eniringom prese`emo dolo~ene meje, lahko dobimo celo vrsto novih genetskih kombinacij. Z molekularnimi markerji naj bi bili sposobni pikolovsko locirati gene za naj-manj{e funkcije v rastlini in jih natan~neje voditi. Prepri~ujejo nas, da bo to ustvarilo nove genetske variacije v na{ih kulturnih rastlinah. Toda dvom ostaja. Omejeno gledanje na en sam gen kot re{itev za ve~ino problemov pozablja na dejstvo, da rastlina vsebuje desettiso~e genov, ki prispevajo k njeni fizi~ni manifestaciji, ki je zatem sama v interakciji s specifi~nim in spremenljivim okoljem. Reduciranje te razli~nosti na eno samo molekularno komponento uni~i njo samo. Rastlina je sestavljena iz zaporedja DNA, toda osredoto~enje na njen posamezen del lahko prepre~i na{e videnje celote. PRAVNI OKVIRI GENETSKE EROZIJE Pravni okviri genetske erozije, ki urejajo dejavnosti v tem sektorju, so njen najbolj kontroverzen del. Na tem podro~ju obstajata dve vrsti pravne regulative: ena dolo~a, kak{no seme se lahko prodaja na trgu, druga dolo~a, kdo je njen lastnik. Prvi lahko preprosto re~emo tr`na regulativa in sega v 20. leta, ko se je za~el sektor produkcije semen organizirati. Zahteva je pri{la od producentov samih, predvsem od gojiteljev cvetja in sadja. Njihov namen je bil ustvariti na njihovem segmentu trga red in regulirati konkurenco. Dr`ava je presodila, da je v interesu kmetov in vrtnarjev, da obstajajo merila kakovosti za blago na trgu. Od 20. let so se po vsej Evropi oblikovale podobne regulative, ki so omogo~ale uradno regi- OIK o z 219 Samo [krbec stracijo vsake nove superiorne vrste. Tak{ni zakoni so bili sprejeti 1925. v Franciji, 1933. v Nem~iji, 1938. v Avstriji in 1941. na Nizozemskem. Sprva so vklju~evali glavne pridelke, kot so p{enica, koruza, krompir, sladkorna pesa, ter se pozneje raz{irili tudi na druge kulturne rastline. Zelenjava, posebno tista, ki za privatni sektor ni bila zanimiva, je bila vklju~ena kasneje ali pa sploh ne. Belu{i, endivija, brokoli in zelena na primer {e vedno niso na ve~ini evropskih seznamov. V [vici registracija obsega samo `itarice, koruzo in krompir. Vrsta mora izpolniti dolo~ene kriterije, da bi pri{la na nacionalno listo in dobila certifikat. Ti se med dr`avami razlikujejo, imajo pa skupni imenovalec, imenovan DUS test, ki zahteva, da mora biti sorta izrazito razpoznavna med vsemi drugimi na trgu. Biti mora enoli~na, to pomeni, da morajo biti posamezniki vrste enaki, in biti mora stabilna, t. j. da se vse lastnosti dosledno prena{ajo iz generacije v generacijo. Mnoge dr`ave so dodale {e dodatne zahteve, ki omejujejo vklju~evanje na nacionalno listo. Uveljavljanje DUS principov in izklju~evanje vsake vrste, ki jih ne zadovoljuje, je povzro~ilo dodatno izgubo genetske razli~nosti. Z zaostrovanjem kriterijev za uvrstitev na listo je pri{lo do marginalizacije obilja sort, {e posebno tistih, ki so jih vzgojili kmetje sami. Stroga zahteva po uniformnosti je reducirala tudi komercialno razpolo`ljivo razli~nost za nadaljnjo vzgojo. Torej pozabimo na prodajo heterogenih sort ali starih sort, ki so morda zanimive z ekolo{kega stali{~a ali dolo~enih kmetijskih okoli{~in, toda njihova inherentna razli~nost lahko poru{i ’skrbno izbrano’ semensko ponudbo. Isto~asno tak{na shema zmanj{uje {tevilo akterjev, ki bi lahko dali svoj prispevek. Mnogi kreativni vrtnarji ali neprofitne organizacije so morda sami pri{li do novih sort, celo do tak-{nih, ki ustrezajo DUS standardom. Toda pridobitev certifikata in registracije zahteva veliko ~asa in denarja. Danes v Veliki Britaniji tak{na registracija in pravica biti na listi deset let stane 10.000 USD. V Franciji so stro{ki registracije 40.000 USD. Stro{ki so enaki, ~e proda{ tiso~ vre~k s semenom ali pa nekaj milijonov. Ni dovolj biti kreativen in vztrajen, da bi bil soudele`en na trgu s semeni. Biti mora{ bogat, pla~ati visoke administrativne stro{ke in se osredoto~iti samo na nekaj najbolj komercialnih vrst. ZLOM TRGA S SEMENI Vsak verjetno ve za kak{en zlom trga. Zlomi trgov veljajo tako za denar kot za hrano. Toda kdo je opazil, ko je pri{lo do zloma trga s semeni? Ali niso u~inki enaki in celo dolgotraj- 220 OIKO Z Genetska erozija nej{i? Trideseti junij 1980 bo pri{el v zgodovino EU kot dan, ko je birokracija triumfirala nad ob~utkom za odgovornost za rastlinsko genetsko razli~nost, nad preprostim zdravim razumom. Tega dne je Bruselj ukinil obstoj ve~ kot 1500 rastlinskih sort 23 zelenjavnih vrst. Zelena dedi{~ina je bila pobita z enim samim zamahom peresa. Po logiki skupnega trga so se ~lanice EU odlo~ile zdru`iti svoje nacionalne liste v Skupni katalog in tako ustvariti skupno semensko ponudbo vsem. Za prodajo v Skupnosti mora biti sorta registrirana ali na nacionalni listi ali na listi EU. Toda proces zdru`evanja se je spremenil v no~no moro. Bilo je o~itno, da se je ista sorta prodajala v razli~nih de`elah pod razli~nimi imeni, zato je bilo nujno tak{no podvajanje racionalizirati. Kako to izpeljati? Preverba s kak{nim testom ’genetske iskrenosti’ je bila fizi~no nemogo~a. Evropska komisija ni imela nobene druge re{itve, kot proizvajalce semen prositi, naj pred-lo`ijo listo vsega tistega, kar menijo, da se podvaja. Ti so se strinjali in predlo`ili hit listo 1547 razli~nih zelenjavnih sort, namenjenih za ukinitev. Vrtnarske in kmetijske organizacije so zagnale vik in krik. Organizacija Henry Doubleday Research Association iz Anglije je vzela pod drobnogled seznam ’sinonimov’ in pri{la do osupljivega zaklju~ka: samo 38 odstotkov predlaganih za izbris je bilo dejansko sinonimov iste vrste. Skoraj 1000 sort zelenjave je bilo zapisano izginotju iz preprostega razloga, ker se je hotela semenska industrija znebiti neza`elene konkurence na trgu s semeni. To se je zgodilo pred petnajstimi leti in se lahko zopet ponovi. Po mnenju ministrstev za kmetijstvo in Evropske komisije je postal Skupni katalog preobse`en. Kljub upadanju proizvajalcev semen in nara{~ajo~im stro{kom vklju~itve na listo se je {tevilo sort, registriranih za trg, enormno pove~alo, in birokracija bi ga zopet rada obtesala. Vpra{anje je, kdo bo postavil kriterije za racionalizacijo, kaj bo merilo in kdo bo obve{~en vnaprej o novem. KDO JE LASTNIK SEMEN? Drugi del zakonske regulative, ki se nana{a na semena, je tisto, kar se imenuje pravice intelektualne lastnine zlomu. @e v 20. letih so profesionalni gojitelji zahtevali pravno za{~ito svojega dela. ^eprav `ivali in rastline niso mogli biti patentirani in ker je sektor pridelovanja hrane moral biti za{~iten pred monopolizacijo, so zahtevali posebne nagrade in povra~ilo za svoje delo. Odgovor je zorel desetletja in se izoblikoval v posebno formo intelektualne lastnine, imenovano Plant Breeder’ Rights (PBR). PBR je OIKO Z 221 Samo [krbec nekaj podobnega kot patent, prirejen okoli{~inam v kmetijstvu. Enakopravno posku{a spo{tovati potrebe in pravice gojiteljev in kmetov. ^eprav omogo~a dolo~eno obliko monopola nad rastlinami, ta pokriva samo komercialno uporabo sorte za semensko produkcijo. Genetska koda rastline same in proces manipuliranja {e naprej ostajata v zakupu nepredvidljivega vesolja. Vrste, ki jih {~iti PBR, gojitelji lahko prosto uporabljajo za vzgojo novih. Izbolj{ave potekajo na obstoje~em materialu. Hkrati so kmetje dol`ni pla~ati licenco za tako za{~itene sorte in imajo pravico uporabiti del `etve za seme. Razumljivo, saj je namemba najbolj{ega dela pridelka za seme temeljni kamen kmetijstva. Ti regulativi naj bi navidezno omogo~ali dostop do genetskih virov, ki so izhodi{~e za vse nadaljnje inovacije v kmetijstvu. Dejansko patenti pomenijo ekskluzivni monopol, ki lahko v prihodnosti popolnoma zmonopolizira produkcijo hrane. Pribli`no tako je zadevo razumela skupina evropskih dr`av leta 1961, ko je bila podpisana Mednarodna konvencija za za{~ito novih vrst rastlin – International Convention for the Protection of New Varieties of Plants (UPOV konvencija). Konvencija je dokon~no dolo~ila mednarodne principe PBR in ima danes dvajset d pribli`no 7000 imenovanih sort ~lanic. Vse so iz industrijskega sveta. Ena jabolk, ki so na za~etku stoletja izmed temeljnih postavk UPOV konvencije uspevale v ZDA, jih je vsaj 4000 je bila, da PBR lahko edina ureja obliko intelektualne lastnine na podro~ju rastlin-izgubljenih. (Glachant, 1991; 39.) skih vrst. Karte so padle iz rokava 1991. Marca 1991 je pri{lo do revizije UPOV konvencije, mnoge specifikacije PBR so bile ukinjene, in PBR je postal patentna pravica v pravem pomenu besede. Prepoved o dvojni za{~iti je bila umaknjena, dr`ave ~lanice so se lahko po `elji odlo~ile za PBR patent. Pravice kmetov in gojiteljev so bile v veliki meri omejene. ^e so kmetje hoteli uporabiti del pridelka za seme, so morali pla~ati dodatno licenco. Gojitelji so lahko svobodno uporabljali sorte drugih za vzgojo novih sort le pod pogojem, da so bile njihove intervencije na sorti o~itne. Kak{ne u~inke so imele pravice PBR na genetsko razli~nost do danes? Gledanja so razli~na. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s kontrolo genetskih virov rastlin, `e dve desetletji pravijo, da PBR zavira inovacije v sektorju vzgoje novih vrst ter zmanj{uje razpolo`ljivost genetskega materiala. Nasprotna stran pa trdi, da PBR spodbuja privatni sektor, ker garantira komercialni nadzor nad novimi vrstami in pla~evanjem licenc. PBR naj bi stimuliral vzgojo novih sort v korist kmetov in potro{nikov, semena naj bi postala zanimiva za investicije in trg bi imel bogatej{o ponudbo. 222 OIKO Z Genetska erozija Na žalost nobena od zgornjih predpostavk ni izpolnjena. PBR je sicer stimuliral vkljuèevanje korporacij v semensko industrijo, toda posledica tega je bila manjša konkurenca na trgu. PBR je povzroèil razvoj veè rastlinskih vrst, toda nobenega zagotovila ni, da med njimi obstajajo tudi veèje genetske razliènosti. Veèina se jih le malo razlikuje med seboj. Koncentracija industrije, ki jo povzroèa PBR, pomeni, da se uporabljena genetska masa za vzgojo novih vrst nenehno zmanjšuje. Kar je najbolj obžalovanja vredno, je to, da je trideset let pravic goji-teljev rastlin, ki naj bi dejansko poveèale genetsko razliènost, to omejilo in zmanjšalo. V tehniènem smislu PBR pomeni liberalni ’kompromis’ pri pristopu do genetskih resursov. Njegov dejanski uèinek pa je sprememba strukture industrije, ki je iznièila mnoge predvidene pozitivne uèinke. Še veè, PBR je odprl vrata za popolno patentiranje rastlin in živali. Patenti bodo še bolj omejili razpoložljivost in izmenjavo genetskega materiala. Znanstveniki in nevladne organizacije bodo v strahu pred izgubo vse manj pripravljeni dajati na razpolago svoje materiale. Kmetje bodo prisiljeni plaèevati trojno ceno: za raziskave javnega sektorja, ki ga eksploatira privatna industrija; za semena, kupljena na trgu, ter za vsako naslednjo generacijo patentiranih semen, ki jo bodo iz svojega pridelka znova posadili. Nekatere jutrišnje sorte bodo morda imele celo veè patentov za razliène genske strukture. Pravni okvir, ki spodbuja profitne priložnosti tako v raziskovanju kot na trgu, je najmoènejši dejavnik v izginjanju genetske razliènosti, raznovrstnosti pridelka in ne nazadnje varne prihodnosti naše prehrane. Stroga licenèna pravila in monopolne pravice so vzrok, da so obièajni ljudje s svojimi lokalnimi sortami, ki pomenijo alternativo uniformnim rešitvam, izkljuèeni s trga ponudbe. ZAKLJUÈEK Za nekatere je genetska razliènost ’genetska banka’, neizmerljiv fond surovine, nujno potreben, da pridemo do pridelka. Za druge pomeni popoln spekter vsega, kar je razlièno, enkratno, obsežno in zanimivo. Ves spekter med rumenim in èrnim paradižnikom. Za tretje je živa zgodovina vseh njihovih prednikov na istem kosu zemlje ali pol sveta stran. Genetska razliènost so vse te stvari naenkrat. Nestalna mešanica preteklosti in prihodnosti, vir bogastva in plodnosti, barvna mandala potencialov narave in omejitev kulture. Nemogoèe je imeti eno samo stališèe do kompleksnosti oblik življenja in sil, ki nas obkrožajo. Razliènost enostavno nima ene same vrednosti. Vse je odvisno od našega videnja, lahko gledamo nanjo nostalgièno, OIKO Z 223 Samo [krbec intelektualno, znanstveno, duhovno, koristoljubno ali pa nas preprosto skrbi za na{e pre`ivetje. Ko podrobneje pogledamo globino in razli~nost rastlin, ki so slu`ile ~loveku za prehrano, zavetje, obleko ali zdravila, se nenadoma soo~imo z dihom brez~asnosti in neizmerljivostjo prostora. V nepredstavljivem zaporedju let so se rastline razvijale in bivale ob ~loveku, ki jih je uporabljal. Njihova in na{a zgodovina, njihova in na{a usoda sta nerazdru`ljivo povezani. Brez{tevilne prsti, v katerih so rastle, roke, ki so skrbele zanje, in vrednote, ki so jih oblikovale; razli~nost rastlin, ki jih je vzgojil ~lovek, ka`ejo na razli~nost na{ih kultur. Vso to razli~nost lahko najpreprosteje imenujemo dedi{~ina. Beseda je obremenjena z vsakovrstnimi pravnimi, politi~nimi in eti~nimi implikacijami. Toda obenem je mo~na in preprosta. Rimljani so ji pravili patrimonium. Ozna~evala je tisto, kar je bilo podedovano od o~eta in se je preneslo na naslednjo generacijo. Veriga prena{anja, ki se je ni smelo pretrgati. Ozna~e-vala je tiste stvari, ki so imele globljo, neodtujljivo vrednost za dru`ino in skupnost in niso bile namenjene blagovni menjavi. Rastline brez dvoma spadajo v to kategorijo. Lahko bi jih bolje ozna~ili z matrimonium, saj je bilo nabiranje in ohranjanje semen, hranljivih divjih rastlin in vzgoja novih vrst v domeni `ensk. Rastline so temeljni del verige `ivljenja na tem planetu in njihova raznolikost pomeni klju~ za pre`ivetje. Nekaj razli~-nosti je posledica klimatskih sprememb in okolja. Ve~ina je rezultat vme{avanja neprekinjene generacije ljudi. Nikoli ne bomo vedeli, kolik{en del igrajo pri tem eni in drugi. V tem smislu je genetska razli~nost naravna in kulturna dedi{~ina, ki jo je nujno prenesti naprej. Preprosto zaradi pre`ivetja samega. Imenovati genetsko razli~nost dedi{~ine ne pomeni samo prepoznanje vloge rastlin v verigi `ivljenja, pomeni tudi vpra{anje, kdo je odgovoren za ohranjanje nedotakljivosti verige in njeno {irjenje. Samo [krbec, 1959, dipl. politolog, publicist, Ljubljana LITERATURA DENELAN, P.(1987): Growing To Seed, Ecology Action - Willits Seed Savers Newsletter, Harvest 1992, Summer 1993, Summer 1994. GLACHANT, M. (1988): Biological Diversity: A Challange to Science, the Economy and Society, EC FAST Programme HOBHOUSE, H. (1985): Seeds of Change, Harper and Row. HAWKES, J.G. (1985): The Diversity of Crop Plants, Harvard University Press, Cambridge. FOWLER C. in MOONEY P. (1990): Shattering-Food, Politics, and the Loss od Genetic Diversity, The University of Arizona Press, Tuscon. 224 OIKO Z M. Estelle Smith Kaos, konsenz in zdrava pamet* Poskusi v zadnjih dvajsetih letih, da bi v ZDA zavzeli do ribi-{kega mened`menta bolj konsenzualen pristop preko regionalnih svetov, v splo{nem niso bili uspe{ni. V kali problema je radikalna razlika v pogledih na naravo – na eni strani znanstvenikov, katerih pristop je linearen in newtonovski in na drugi ribi{kih delavcev, katerih razumevanje morskega okolja je bli`je nelinearnemu pojmu teorije kaosa. Intervjuji z ribi~i iz Nove Anglije ilustrirajo nekatere te`ave pri komunikaciji in dialogu. Z raz{iritvijo ~lovekovega vedenja o naravi so ~love{ke dru`be postale vse bolj soo~ene z okoljevarstvenimi dilemami, in mo`nost za konflikt se je ustrezno pove~ala. Grenki in celo nasilni prepiri med ribi~i, ki uporabljajo razli~no opremo in ki izhajajo iz razli~nih skupnosti ali narodov, {e vedno polnijo naslovnice. Primer so nedavne “vojne s tunami” med britanskimi ribi~i s plavajo~imi mre`ami, {panski-mi ribi~i s svojimi mre`ami z drogovi (pole-and-line) in francoskim ribi{kim ladjevjem, ki uporablja plavajo~e mre`e. Take konflikte {e zaostrujejo razli~ne kontradiktorne vladne politike, ki ob priznavanju pomena za{~ite `ivahnosti in `ivljenjskega stila tiso~ih majhnih ribi{kih dru`in in njihovih skupnosti vendarle upo-{tevajo nasvete ekonomistov. Ti trdijo, da morajo vlade “ribi{tvo stro`je obvladovati in pripomo~i k zmanj{anju {tevila ribi{kih ladij, posebej – relativno ’neu~inkovitih’ – majhnih komercialnih ladij.” Da bi omilile nekatere od teh konfliktov, so se nekatere vlade odpovedale t. i. politiki “od zgoraj navzdol” in zavzele namesto tega * ^lanek je preveden iz revije “The Ecologist”, letnik 25, {t. 2/3 , maj/ junij 1995, str. 80-85. Nekaj snovi iz tega ~lanka je bilo prvi~ objavljenega pod naslovom “Kaos v ribi{kem me-ned`mentu” v Maritime Anthropological Studies, zv. 3, {t. 2, 1990, ki ga izdaja Euromed/MAST, Antropolo{ko-sociolo{ki center, University of Amsterdam, O.Z. Achterburgwal 185, 1012 DK Amsterdam. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 225-234. 225 M. Estelle Smith bolj konsenzualne oblike odloèanja, na primer take, ki temeljijo na regionalnih ribiških svetih, sestavljenih iz predstavnikov razliènih interesnih skupin, ki so povezane z ribištvom. Spoznale so, da morajo za dosego veèje uèinkovitosti programi menedžmenta upoštevati širok razpon izkušenj in ekspertnega znanja, kakor tudi, da je drago, èe že ne nemogoèe, uveljavljati politiko, ki je širše prebivalstvo ne sprejema in upošteva. Tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju doloèene politike, jo namreè razumljivo hitreje sprejmejo in izvajajo. Kljub temu pa je bilo doslej v tej smeri uspešnih le nekaj poskusov. Spore je bilo težko razrešiti. Zdi se, da mnogi nimajo obèutka, da v resnici ’sodelujejo’ v tem procesu, in da ustrezen konsenz, ki bi “deloval”, ni bil dosežen. Stroški uveljavljanja ribiške politike so namreè tako visoki, da so problem za proraèunske vire - in ves ta èas se zaloge rib zmanjšujejo. V nekaterih primerih brez možnosti popravka. RAZLIÈNI POGLEDI ZDA so bile prve pri ustanovitvi regionalnih ribiških menedžerskih svetov, ustanovljenih po zakonu o ohranitvi rib in menedžmenta iz leta 1976, ki je zagotovil dvestomiljno ameriško ribiško linijo (EEZ). Osnovna funkcija osmih svetov naj bi bila pripraviti regionalno primerne naèrte, ki bi zašèitili ribiške zaloge in omogoèili njihovo “žetev”. Sveti obsegajo uradnike in znanstvenike za ribiški menedžment kot tudi predstavnike razliènih interesnih skupin, na primer okoljevarstve-nike, ribièe, lastnike ladij in športne ribièe. Toda glasovanje se moèno nagiba v prid komercialnih interesov, kot jih predstavljajo kupci in predelovalci rib ter lastniki tovarn konzerv. KAOTIÈNO RIBIŠTVO Izziv sinekuri napovedovanja V zadnjih nekaj desetletjih so znanstveniki izraèunali ribje zaloge po konceptu “maksimalno spremenljive izgube” (MSI) - najveèje število rib posamezne vrste, ki jih teoretièno še lahko vzamemo iz zaloge v tistem letu, ne da bi se ta zmanjšala. V teh letih so postale priljubljene razliène inaèice MSI: “maksimalna ekonomska izguba” (MEl) pomeni raven sprejemljivega ribarjenja, ki bo dalo najboljše ekonomske uèinke; pravilo F0.1, komplicirano matematièno formulo, ki temelji na smrtnosti rib in ribiškem uèinku, je uporabil kanadski Oddelek za ribištvo in oceane, da bi postavil cilj nekoliko nižje kot MSI. Kljub razlikam pa vsi ti modeli temeljijo na predpostavki, da je z “uglaševanjem” manjšega števila linearnih funkcij vzpostavljeno neke vrste ravnotežje na vsakem ribiškem podroèju. V praksi, ko ribištvo vse bolj nazaduje, pa je vse bolj jasno, da ni tako. V sedemdesetih letih se je pojavila nova generacija ribiških biologov in matematikov, kot so Robert May, John Beddington in Colin Clark (ki delujejo v ZDA, Vel. Britaniji in Kanadi), ki je predstavila bolj sofisticirane modele. Ti kažejo, da bi eks-ploatacija blizu MSI v resnici vodila v zlom ribištva. V odmevnem èlanku, objavljenem v Science leta 1977, je pet znanstvenikov trdilo, da je soodvisnost razliènih vrst, kompleksnost odnosov predator-plen in nepredvidljivost oko-Ijevarstvenih, socialnih in ekonomskih dejavnikov onemogoèila dosego ravnotežja in napoved 226 OIKO Z Kaos, konsenz in zdrava pamet Na za~etku je ta oblika konsenzualnega ribi{kega mened`menta vzbujala velike upe. Vendar pa so bili le redki zadovoljni s samim procesom in njegovimi rezultati. Eni krizi zalog je sledila druga, in jata za prehrano pomembne vrste rib se je zmanj{ala. Med mnogimi razlogi, ki se ponavadi omenjajo kot vzrok za neuspeh regionalnih Svetov, ki naj bi za{~itili zaloge rib, je nezmo`nost razli~nih skupin, da bi dosegle konsenz o klju~nih vpra{anjih. ^lani razli~nih interesnih skupin se sicer strinjajo o potrebi po zmanj{anju pritiska na zaloge rib in celo s tem, da so v glavnem ljudje odgovorni za ta pritisk; ena skupina za to krivi razvoj tehnike, druga zopet {te-vilo ribi~ev, tretja vedno {ir{i razpon simultanega lovljenja prevelikega {tevila ribjih vrst v prehrambeni verigi, ~etrta degradacijo obale in onesna`enje drstilnih podro~ij, peta spremembe v okolju in {esta kombinacijo vseh teh elementov ter ~lovekovo nezmo`nost ustrezno obvladovati tak kompleksen sistem. Vsi pa se vendarle strinjajo, da so bili plani svetov nezadostni, neprimerni, verjetno nepravilni – in v trenutku uresni~itve – zastareli. Vzrok za to, da se je mened`ment ribi{kih svetov v mnogih ozirih zna{el v slepi ulici, je v temelju razli~no gledanje na naravo narave. Pri regionalnem ribi{kem svetu v Novi Angliji, na primer, so ribi{ki mened`erji na nasprotnih bregovih, med katerima je dialog te`ko vzpostaviti in kjer je konsenz prakti~no nemogo~. Vsaka stran vidi svojo pozicijo (najsi ta izvira iz znanstvenih dognanj ali prakti~nih izku{enj) enostavno kot “v skladu z zdravo pametjo”. stanja ribjih zalog. Primer: medtem ko se ponavadi pridruži jatam vahenj v Severnem morju okrog štirideset milijard mladih rib te vrste, jih je bilo leta 1967 375 milijard, leta 1987 pa za deset odstotkov manj od povpreèja. Èlanek se konèuje s tem kratkim stavkom: “Posledice in implikacije menedžmenta le stežka omogoèajo kratek povzetek dogajanj.” V letih, ki so sledila, so znanstveniki z vsega sveta, na novo oboroženi s sofisticirani-mi raèunalniškimi sistemi, predstavili obširen izbor modelov, ki skušajo pojasniti en ali drug vidik kompleksnih naravnih in od èloveka generiranih procesov, ki uravnavajo populacijo rib. Nekateri od njih so pokazali, kako dinamika ribje populacije sledi zakonom, ki niso linearni, paè pa “kaotièni”, to pomeni, da imajo divje fluktuacije. Te, èeprav niso nujno sluèajne, so lahko tako kompleksne, da njihovega vzorca ni mogoèe opazovati v okviru za èloveka normalne èasovne razporeditve. Nekaj najbolj sofisticiranega modeliranja je opravila Jacqueline McGlade, ki sedaj dela na Warwick University v Veliki Britaniji. Ugotovila je, da je “uèinek metulja” mogoèe aplicirati tudi na ribiško podroèje. Malenkostne spremembe v pogojih okolja se lahko zelo hitro poveèajo in vodijo do enormnih razlik v številu rib. McGladova je tudi izdelala izredno kompleksne modele lovljenja vahenj v Novi Škotski, ki upoštevajo mnogo bioloških, ekonomskih in družbenih dejavnikov, kot so teža, smrtnost in plodnost rib, število in cena ribiških ladij, cena rib, elastiènost povpraševanja in vedenje ribièev. V razliènih pogojih ribje zaloge pokažejo razliène stopnje kaotiène fluktuacije. V neka- OIKO Z 227 M. Estelle Smith UPRAVLJANJE RIBIÈEV Prva skupina, ki jo veèinoma sestavljajo biologi, ekonomisti, statistiki in ekologi v regionalnem ribiškem svetu - in ki je še najbolj zaposlena z raziskovanjem morja v državnih ali zveznih agencijah -vidi naravo kot ’linearen’ sistem, v katerem je mogoèe kvantificirati periodièni red ali enostaven ponavljajoèi se vzorec. Ta skupina v glavnem raziskuje definirana podroèja in podpodroèja v morskem ekosistemu, specifiène vrste in generacije kakor tudi ribiška pristanišèa in število zasidranj. Opredeliti skuša perimetre in parametre ter uporablja razliène enaèbe za opis procesov, ki se v èasu postopoma spreminjajo. Definirala, izmerila in opazovala je specifièno število spremenljivk v doloèenih obdobjih v okviru celotnega konteksta, ki ga obravnava kot konstanto. Tako veèina ribiških menedžerjev govori o reproduktivnih procesih ribiških zalog, kot da ne bi bilo ne interakcij med generacijami ne enkratnih dogodkov v okolju, ki vplivajo na generacije. Na primer, mnoge formule, ki napovedujejo ribiške populacije, predpostavljajo, da obstaja konstantna raven naravne smrtnosti, denimo dvajset odstotkov od enega do drugega leta, enostavno zato, ker ni “nobene znane tehnike, ki bi opazovala naravno smrtnost”. Upoštevanje konstantnosti takih spremenljivk prispeva h kredibilnosti predpostavke, da je na primer moè identificirati in matematièno izraziti odnos med številom polenovk, ki jih je moè najti na nekem podroèju v obdobju od enega do drugega leta. Klasièni izraz linearnega pogleda na dinamiko populacije je znanstveno obdelal že John Maynard Smith v svoji knjigi iz leta 1968, Matematiène ideje v biologiji. Trdil je, da populacije ostanejo relativno konstantne ali po ustaljenem redu variirajo okoli neke predpostavljene terih pogojih ribi{tvo na primer lahko dolgo- kacijo dolgoro~nih ciljev, s katerimi bi presegli ro~no niha med situacijo, ko so ribe relativno zahteve za vzpon in padec posameznih ciklov”. pogoste in zahtevajo nizko ceno, in situacijo, Enostavnej{i in manj mened`erski pristop ko so ribe redka dobrina in drag “luksuz”. sta predlagala James Wilson in Peter Kleban McGladeova sodeluje pri ambicioznem pro- z Univerze v Mainu. Trdita, da za kaoti~na na- jektu “integriranega ribi{kega mened`menta” z ravna in dru`bena okolja “konvencionalni me- magi~nim mened`erskim imenom - projekt ned`ment in pristop glede na kvote” ne more Prospero, katerega cilj je: veljati, saj vsiljuje “veliko, drago in v osnovi nemogo~e merjenje”. Predlagajo naslednje: izboljšati globalni menedžment živih morskih virov z integriranjem znanstvenih, “Alternativa je, da se preusmerimo na dolgo- pravnih, ekonomskih in antropoloških infor- roèno, ekološko ozavešèeno politiko... Ribar- macij v procesu sprejemanja odloèitev, pri jenje lahko povzroèi smrtnost in druge uèinke èemer uporablja nove skupine konceptualnih v sistemu, ki unièuje evolucijske strategije orodij, ki presegajo obstojeèe pristope. vsake ribje vrste; po drugi strani pa ribarje- nje lahko deluje na naèin, ki je v grobem McGladova trdi, da bi morali “sinekuri napo- konsistenten z delovanjem samega sistema. vedovanja” MSY in TAC nadomestiti z “identifi- Primer: možnost, da mreže popolnoma zde- 228 OIKO Z Kaos, konsenz in zdrava pamet to~ke ravnote`ja. Kar zadeva komercialno ribi{tvo, biologi pogosto domnevajo, da je ribarjenje osnovni vzrok za odklone od norme, in sku{ajo – {e posebej v zadnjem obdobju – zaloge ohraniti z reguliranjem ribolova. Kot je dejal neki mened`er, “~e ne moremo obvladati rib, bomo morali obvladati ribi~e”. “ALI NE RAZUMEJO, DA RIBE PLAVAJO?” Ribi~i v regionalnih svetih so tako v ambivalentnem polo`aju. So (sodelujo~i) upravljalci in tisti, ki jih upravljajo. Poleg tega so – skupaj z drugimi ribi~i in njihovimi dru`inami – redko izurjeni v ’mened`erskem diskurzu’. Pogosto le s te`avo artikulirajo tisto, kar ’vedo’ v jeziku, ki bi ga razumeli tisti, ki jih upravljajo. Pogosto jih opisujejo (in tako se opisujejo tudi sami) kot nepopolne v jeziku in poznavanju znanstvenih dognanj. Mnogo manj so v diskusijski areni sposobni podati “rigorozne, znanstveno utemeljene” argumente, kjer njihove poskuse, da bi se izrazili, pogosto odpravijo kot “zmedeni oportunizem”. Pri izra`anju pogleda na naravo, ki je v konfliktu z znanstvenim vidikom, so tako v slab{em polo`aju. Ve~ina ribi~ev, ki so sodelovali v regionalnih svetih v Novi Angliji, narave ne vidi kot nekaj tjavendan. “Stvari se enostavno ne zgodijo same od sebe,” je dejal eden od njih, “vselej mora biti neki vzrok”. Vendar pa v globalu naravo {tejejo za nepredvidljivo. “^e bi vedel vse za vse tisto, kar naredi neko ribi{ko plovbo uspe{no ali neuspe{no, bi bil bog.” Svet kot celoto – zaloge rib, vremenske razmere, trg, vladne odlo~itve – mnogi vse bolj razpoznavajo kot subjekt, ne le vzroka in posledice, marve~ tudi neravnote`ja. setkajo jate v èasu drstenja, kar lahko popolnoma iznièi drugaèe uèinkovite strategije rib proti ribam roparicam. Vse to pa ima seveda dolgoroène posledice za roparje ribièe. Prepoved lovljenja drsteèih jat bi onemogoèila to roparsko možnost. Tudi razvoj opreme, ki bi bila selektivna glede velikosti in vrste rib, naj bi šel v smeri definiranja roparskih zmožnosti ribièev. Celo liberalnejša pravila imajo lahko tak uèinek... Poudarek na menedž-mentu naj bi bil bolj v smislu, kako so prizadevanja aplicirana (npr. znaèilnosti inputov), kakor pa v smislu, koliko prizadevanj je aplicirano (npr. kvantiteta outputov).” Avtorja tudi menita, da bi bil tak kvalitativen pristop bolj realistièen in verjetnejši za ribièe kot dosedanji kvantitativen: OIKO Z 229 “Praktièni menedžment kaotiènega ribištva je odvisen od informacije o relativno stabilnih ekoloških parametrih ribištva. Take vrste znanja naj bi si ribièi pridobili s pomoèjo opazovanja in izkušenj... Teorija kaotiènega ribištva je konsistentna, ne le s perspektivo ribièev... ampak tudi s pomoèjo takih vrst institucij in s takimi menedžerskimi tehnikami, ki naj bi jih ribièi uporabljali pri upravljanju ribištva in ulova.” Ribièi iz notranjosti, ki so se stoletja pritoževali zaradi dolgoroènih uèinkov nekaterih vrst ribiške opreme, se bodo verjetno strinjali. Prevedel: Igor Maver M. Estelle Smith To perspektivo znanstveniki vse bolj podpirajo. Na novo definirana znanstvena paradigma teorija kaosa trdi, da se dinamika razli~nih sistemov lahko razvije na nenaklju~en, toda nepredvidljiv na~in. To teorijo so aplicirali pri raziskavi razli~nih podro~ij, od vremenskih vzorcev in delni{kih oz. tr`nih ciklov do obna{anja teko~e vode in fibrilacij (nerednih kr~enj) ~lovekovega srca (glej dodatek). Take pojave imenujejo “nepredvidljive”, ne le zato, ker tisti, ki jih raziskujejo, ne upo{te-vajo (in verjetno ne morejo upo{tevati) vseh majhnih, a relevantnih motenj pri modeliranju sistema. Te motnje, ~etudi ignorirane, triviali-zirane ali izklju~ene, se lahko izka`ejo za kriti~ne pri dolo~anju tako kalkuliranih kot tudi realnih izidov. Princip opisuje znana uspavanka: “Brez `eblja je bilo izgubljeno kopito; brez kopita je bil izgubljen konj; brez konja je bil izgubljen jezdec; brez jezdeca je bilo izgubljeno sporo~ilo; brez sporo~ila je bila izgubljena bitka; brez bitke je bila izgubljena vojna; brez vojne je bilo izgubljeno kraljestvo – in vse to zato, ker ni bilo `eblja.” Kot pravi uspavanka, ima vsako {e tako majno gibanje svoj u~inek in njegov pomen je podoben u~inku sne`ne kepe. To je bistvo “metuljevega u~inka”, ki ga je opisal meteorolog Edward Lorenz leta 1979, ko je odkril, da je malenkostna napaka v osnovnih pogojih, vstavljenih v ra~unalni{ki klimatski model, vplivala na popolnoma druga~en kon~ni scenarij. Lorenz je ugotovil, da metulj, ki plahuta s krili v Rio de Janeiru, lahko pospe{i tornado v Texasu. Precej podoben pogled na naravo je izrazil neki ribi~ iz Nove Anglije. Dejal je, da je neko~ poznal ~loveka, ki je: “spremenil celoten kos obale in ribarjenje ob njej, ker je izsu{il majhen del mo~virja, da bi na tej zemlji njegov sin, ki se je bil ravno poro~il, zgradil hi{o. Toda ko posku{ate govoriti s temi ljudmi (ribi{kimi mened`erji) o tem, kako so se podobne stvari verjetno dogajale ves ~as, vsepovsod in kaj mora to pomeniti za ribe in ribarjenje, vas le pogledajo, postre`ejo s kupom ena~b in trdijo, da spri~o tega, da ne ribarimo v skladu z ena~bami, ne moremo razumeti, kako stvari resni~no delujejo.” Ribi~i se zavedajo, kako imajo majhne spremembe lahko velike posledice: na primer, manj{i mehani~ni problem lahko povzro~i izgubo celotnega plovila z mornarji vred. Ribi~i prav tako zavra~ajo ve~ino sedanjih raziskav in analiz, saj menijo, da so neob~utljive za resni~na dejstva. Kot je pripomnil neki ribi~: “Ti ljudje so pa res neumni! Leto za letom prihajajo sem s svojimi kartami in grafi ter merilnimi instrumenti in gredo vsaki~ na isto mesto. Posku{ajo ujeti ribe zato, da bi primerjali leto{nje zaloge rib z lanskoletnimi in s tistimi pred desetimi leti in tako 230 OIK o z Kaos, konsenz in zdrava pamet dalje. Nekaj mrmrajo o nekakšnih ’ponavljanjih’ in ’postopkih vzorèenja’ in podobno. Jezus! Ali ne vedo, da ribe plavajo?” AMATERSKO POPRAVLJANJE IN NATANÈNO UGLAŠEVANJE Ustrezno z omenjenim, ribièi cesto zavraèajo naèrte menedžmenta, ki so jim vsiljeni: “Vsakiè ko se pojavi padec pri ulovu ’ribokrati’ pravijo, “Kako zmanjšati lovljenje?”. Seveda pa obstajajo drugi razlogi za padec ulova, èeprav to ne pomeni, da trenutno ni problema pretiranega lova. Vsekakor pa se vsega - morda celo veèine tega - kar gre narobe v industriji, vendarle ne da rešiti z menedžerskim naèrtom. Vèasih ima narava - tako kot riba - svoje naèrte. In v resnici ne vemo dovolj o tem, kako vse skupaj sodi skupaj. K vragu! Ne vemo dovolj o tem, kako ena vrsta preživi, kaj šele, kako se ta vrsta vklaplja v celotno sliko. In ti ljudje ne skušajo tega le amatersko popraviti, ampak z lopatami nakladajo tone peska in prekrivajo bistvo problema.” Ribièi so si ustvarili svojo sliko o naravnih fenomenih, ki doloèajo njihov obstoj. S stališèa ribiških menedžerjev pa je tehnološki skok, ki se je zgodil v dvajsetem stoletju, ustvaril problem, ki ga prej praktièno skoraj ni bilo - možnost pretiranega ulova in s tem izpraznitve regionalnih zalog rib v nekaj mesecih. Menijo, da vpliv takšne eksponentne rasti v tehnološki zmožnosti izpraznitve zalog rib doslej v stališèih ribièev še ni bil upoštevan. Ribièi po drugi strani, cesto upravièeno, trdijo, da so vsiljene omejitve neutemeljene in da pomenijo nekonsistentno interferenco. Primer razkola med ribiškimi menedžerji in industrijskim osebjem je pravni spor iz leta 1990 med dr. Williamom W. Foxom, tedanjim predstojnikom Nacionalne morske ribiške službe (NMFS), in skupino komercialnih ribièev ter kupcev. Industrijska skupina je na ameriškem okrajnem sodišèu vložila civilno tožbo zaradi prepovedi lovljenja s “škrgasti-mi” mrežami, ki naj bi bila: “vsiljena ... brez pozitivnega uèinka pridobitve novih podatkov ali informacij ... èeprav bo ... veèji del komercialne kvote verjetno ostal neizrabljen.” Èasopis National Fisherman je poroèal: “Fox trdi, da pomanjkljive informacije vodijo k precejšnjim razlikam v mnenjih, ki so odvisna od tega, kaj narediš z nezanesljivimi podatki. Reèeš lahko: “To še ne pomeni, da obstaja problem, OIKO Z 231 M. Estelle Smith ~etudi vse tako ka`e. Zato ne bomo za~eli nobenega postopka, dokler ne bo dokazana njegova nujnost.” Moje mnenje je, da je potrebno, ko se soo~imo z negotovostjo, delovati na konzervativen na~in.” Sodi{~e se je strinjalo s Foxovo konzervativno distanco in primer razveljavilo. Reakcija ribi~ev pa je bila, da kar se njih ti~e, eliminacija sredstev za zaslu`ek, ki jim omogo~a pre`ivetje, komajda pomeni “konzervativen” ali “preventiven” ukrep. Neki ribi~ iz New Bedforda je dejal: “To pomeni le {e eno negotovost ve~ v `ivljenju ribi~a. Vreme, ribe, ladja in sedaj {e ’ribokrati’ – in ti slednji so {e najbolj spremenljivi od vsega. Lahko bi se nau~ili `iveti z vsem, ~e bi le prekleti zvezni uradniki nekaj uveljavili in to potem pustili tako nekaj ~asa. Toda ~lovek nikoli ne ve, kaj bodo storili. In ves ~as nekaj amatersko posku{ajo popraviti, sami pa to imenujejo ’natan~no ugla{evanje’.” “Amatersko popravljanje” predpisov v navidezno neplodnem poskusu dose~i ravnote`je je vir pogostih prito`b ribi~ev. Eden od njih je pripomnil: “Ve~ kot desetletje sem potreboval, da sem se kaj nau~il o tem, kako postati dober ribi~ – a stvari poznam le delno, saj vsaka malenkost lahko pomeni veliko spremembo. Toda predpisi vse spreminjajo, ves ~as. V~asih smo (le z majhnim tveganjem) lahko kupili mre`o, za katero smo vedeli, da bo uporabna vsa nekaj ~asa. Danes pa, ~e kupim nov komplet mre` ta teden, bodo naslednji teden verjetno `e novi predpisi – in moja nova mre`a po predpisih ne bo ve~ legalna. Tako ne bom vedel, kam z novo mre`o, vredno tiso~e dolarjev.” TEORIJA KAOSA? PA KAJ? Ni lahko presoditi, ali so take obi~ajne pripombe ribi~ev upravi~ena kritika “rigidnega dogmatskega razmi{ljanja” ali primeri “zmedenega oportunizma”. Ribi~i so v prizadevanjih za spremembe predpisov lahko prav tako vztrajni kot “ribokrati”. Ciniki bi rekli – in nekateri ribi~i bi se verjetno strinjali – da se ribi~i “u~ijo `iveti” s stabilnimi predpisi v glavnem tako, da i{~ejo luknje v sistemu in mimo pravil. Vsaj ta hip mnogi ribi{ki znanstveniki niso pripravljeni sprejeti kritik svojih metod, pa naj jih izrekajo ribi~i ali teoretiki kaosa. Sedem biologov ribi{tva, ki so delali v ribi{kem mened`mentu Nove Anglije, so leta 1993 vpra{ali, kak{no je njihovo mnenje o uporabnosti linearnih ali nelinearnih pristopov pri razumevanju dinamike ribi{tva. Nobeden 232 OIKO Z Kaos, konsenz in zdrava pamet izmed njih ni modela kaosa opisal kot nosilca potenciala, ki bi izbolj{al njihovo razumevanje biolo{kih sistemov. Naslednji trije odgovori so tipi~ni za vseh sedem: ^e bi mened`ment prepustili nam /morskim biologom/, bi lahko kaj naredili. Toda za kon~no analizo znanstveni dokazi niso pomembni, saj odlo~ilno vlogo igrajo razmerja v politi~nem sektorju. V vsakem primeru pa teorije kaosa ne vidim kot koristnega pripomo~ka, ki bi ga lahko uporabili v biologiji. Nelinearni modeli nam ni~ ne povedo, ~esar ne bi `e vedeli o naravnih sistemih. Toda ko moramo zbrati podatke, jih analizirati in proizvesti projekcije za pogoje ribjih zalog, ki bi pomagale dolo~iti mened`erske na~rte, kaj naj napravimo tedaj? Ljudje pri~akujejo, da bodo na{e analize spo{tovale nekak{en format. Natan~no moramo upo{tevati pravila, ali pa na{e rezultate zavrnejo. Poleg tega, ~e teorija kaosa dr`i, potem je svet poln takih trivialnosti, tako da nelinearni teoretiki prav tako kot linearni verjetno le s te`avo lahko zari{ejo natan~no pot. Kak{no korist ima torej taka vaja? In kaj zato, ~e imajo ribi~i intuitiven ob~utek za teorijo kaosa, kaj zato? Kaos je novodobna (new-age) psevdoznanost, ki ni ni~ vredna. Nikogar ne poznam, ki bi se resno ukvarjal z ribi{kim mened`mentom in pri tem upo{teval kaos. Ko ga enkrat uporabi{ deskriptivno, kak{no vrednost lahko {e ima za mened`erske re`ime? Saj ne verjamete ribi~em, ko tako govorijo, kajne? Saj vas samo vle~ejo za nos. “RECI KROMPIR...” Nenazadnje je uporabna vrednost vsake mened`erske sheme izmerljiva ne toliko po svoji notranji konsistenci ali natan~nosti svojih projekcij, marve~ po obsegu, koliko ljudje verjamejo njeni implementaciji, in po zanesljivosti informacij o oceni njene dinamike. Pripravljenost pristati na njena pravila temelji na percepciji, da so ta pravila “smiselna” in da so rezultat inputa tistih, ki so najbolj neposredno in odlo~ilno odvisni od teh pravil. Kljub visoki soudele`bi predstavnikov ribi{kih sektorjev pri oblikovanju na~rtov mened`menta mnogi ribi~i verjamejo, da so njihovi prispevki trivializirani, ignorirani ali da jih sme{ijo in da njihove probleme odpravijo kot izraz pohlepa ali ekonomskega oportunizma. Po drugi strani se ribi{ki mened`erji sami lahko prav tako po~utijo odtujene v tem procesu. Poleg omejitev, kot so pomanjkanje kadra, neprimerno financiranje in tako naprej, se jim zdi, da jih imajo za norca, ko pravijo, da so – zaradi neupo{tevanja tistih, ki so jih prizadeli s svojimi priporo~ili in predstavitvijo napa~nih ocen ribjih zalog – “oddaljeni od realnosti”. Tudi drugi udele`enci verjamejo, da so o i K o z 233 M. Estelle Smith izklju~eni: javne akcijske skupine, ki opazujejo dejavnost regionalnega sveta, se prito`ujejo zaradi svoje slabe zastopanosti v njem ali v raz-li~nih komitejih. Redni udele`enec sej sveta Nove Anglije je razlo`il: “Vsi se delajo norca iz nas, ~e{ da smo nerealisti~ni prenapete`i, ki mislimo, da bomo re{ili svet. Resno nas upo{tevajo le takrat, ko uporabimo sodi{~a – in takrat ljudje resni~no postanejo sovra`ni.” Vsi tisti, ki sodelujejo v regionalnem svetu Nove Anglije, prinesejo s seboj svojo “intelektualno prtljago”: svoj pogled na svet in na naravo, ki vpliva na tisto, kar mislijo in sli{ijo ter kar mislijo, da pravijo drugi. Kljub “najbolj{i volji na svetu” za skupno delo je resni~en dialog te`ak, ~e `e ne nemogo~, ko udele`enci z razli~nimi aksiomi, predpostavkami in koncepti, pogosto, ne da bi se tega zavedali, govorijo druga~en jezik. Govorijo drug mimo drugega, predpostavljajo, da obstaja ne-strinjanje, ali v odlo~ilnih kasnej{ih obdobjih drug drugega obto`ujejo krive vere. Krive vere, za katero morda mislijo, da opravi~uje njihovo lastno uporabo dvomljivih metod ali nesodelovanje. Znanstvena raziskava kaoti~nih, nelinearnih procesov lahko vsebuje potencial, ki jezik znanstvenika do neke mere pomiri z jezikom ribi~a, ~eprav je doslej za to pokazal malo pripravljenosti. V svetu, kjer nara{~ajo poskusi obvladovati naravo, bo potrebno razpravljati o nara{~ajo~em {tevilu tem in v razpravah bodo morali sodelovati ljudje iz razli~nih dru`benih in kulturnih okolij in stali{~. Pomembno si je vzeti ~as za razpravo o osnovnih razlogih, zakaj je te`ko najti re{itve skupnih problemov v razli~nih kontekstih. V nasprotnem primeru se bomo zna{li v polo`aju, ko bomo zgolj ponavljali obupane besede nekega dolgoletnega ~lana sveta: “V~asih se zdi, da bolj ko si prizadevamo, slab{e je stanje.” LITERATURA J.L. TYSON, “Commercial, sports anglers feud over dwindling fish” , Christian Science Monitor, 6 september 1994, str. 8. Prim. M.E. SMITH, “Fisheries Management: Intended Results and Unintended Consequences”, v: Maoilo, J. in Orbach, M. (eds.), Modernization and Marine Fisheries Policy, Ann Arbor Science Publishers, Ann Arbor, MI, 1982, str. 57-94. M.E. SMITH, “Fisheries Risk in the Modern Context”, MAST: Maritime Anthropological Studies, zv. 1, {t. l, 1988, str. 29-48. A.C. FINLAYSON, Fishing for Truth: A Sociological Analysis of Northern Cod Stock Assessments from 1977-1990, Institute of Social and Economic Research. Memorial University of Newfoundland, 1994, str. 34. J.M. SMITH, Mathematical Ideas in Biology, Cambridge University Press, Cambridge, 1968. J. GLEICK, Chaos: Making a New Science, Viking Penguin, New York, 1987. E. LORENZ, “Predictability: Does the flap of a butterfly’s wings in Brazil set off a tornado in Texas?” , {tudija, predstavljena na letnem sre~anju Ameri{ke zveze za napredek znanosti, Washington, DC, 1979. R. FEE, “NMFS director Fox is criticized as running a one-man shop ”, National Fisherman, 71 (6), oktober 1990, str. 14-15. 234 OIKO Z Barbara Vre~ko Vloga javnosti pri odlo~anju o zadevah varstva okolja UVOD Uspe{no in u~inkovito varovanje okolja je danes mo~ dose~i zgolj z ustvarjanjem ~im {ir{ega dru`benega konsenza o ciljih varovanja okolja in o na~inu doseganja teh ciljev. [irok dru`beni konsenz sicer prispeva k u~inkovitej{emu urejanju vsakega segmenta dru`benega `ivljenja, vendar pa je zaradi posebnosti podro~ja pri varstvu okolja {e posebej pomemben. U~inkovitost ukrepov varovanja okolja temelji namre~ predvsem na preventivnem delovanju dr`avnih organov in organov lokalne skupnosti ter na preventivnem delovanju samih ob~anov. Zaradi {irine podro~ja (na okolje vpliva namre~ neposredno ali posredno vsaka ~lovekova dejavnost) pa je u~inkovit nadzor pristojnih organov v praksi skoraj neizvedljiv. Izvr{evanje in u~inkovitost varovalnih in preventivnih ukrepov, ki jih dolo~a zakonodaja na podro~ju varstva okolja, je torej v veliki meri odvisno od volje posameznika. Njegova pripravljenost na ravnanje v skladu z okoljevarstvenimi predpisi in ukrepi bo tem ve~ja, ~im ve~je bo njegovo odobravanje le-teh. To je tudi eno izmed temeljnih na~el varovanja okolja, na katerem ne sloni zgolj slovenska zakonodaja o varstvu okolja.1 [irok dru`beni konsenz pa je mo~ zagotoviti samo z vklju-~evanjem ~im {ir{ega kroga ljudi v postopke odlo~anja o zadevah varstva okolja. Poleg zakonodajnih organov odlo~ajo o 1 Janez ^ebulj s sodelavci: Zakon o varstvu okolja s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1994, str. 70 in opomba 5, ~len 7. Glej tudi deklaracijo o okolju in razvoju (tako imenovano Rio deklaracijo), na~elo 10. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 235-246. 235 Barbara Vre~ko 2 Poslovnik dr`avnega zbora, Uradni list RS, {t. 40/93. 3 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, {t. 33/91. 88. ~len ustave dolo~a, da zakon lahko predlaga tudi pet tiso~ volivcev. 4 Kar seveda tudi ni presenetljivo, saj je cenzus pet tiso~ volivcev za dr`avo z dvema milijonoma prebivalcev relativno visok. 5 [olski primer tak{ne {tiriletne oscilacije aktualnosti okoljevarstvenih problemov je naprimer vpra{anje zaprtja jedrske elektrarne Kr{ko. 6 Prepri~ana sem, da volivcem vpra{anj za ministra za varstvo okolja ne bi smelo primanjkovati, ~e zgolj pomislimo na vpra{anje strategije o ravnanju z odpadki, pa na vpra{anje izvedbe presoje vplivov na okolje v primeru gradnje avtocest itd. zadevah varstva okolja tudi upravni organi v upravnem postopku, zato bom v nadaljevanju predstavila vlogo in mo`nosti sodelovanja javnosti v zakonodajnem postopku in v upravnih postopkih na podro~ju varstva okolja v skladu z veljavno zakonodajo. Ker pa je, kot sem omenila `e na za~etku, na podro~ju varstva okolja klju~nega pomena preventivno delovanje, bom na kratko predstavila tudi na~rtovanje posegov v prostor in vlogo javnosti v postopku na~rtovanja ter opozorila tudi na oblike neformalnega sodelovanja javnosti pri sprejemanju odlo~itev, pomembnih za varstvo okolja. KAJ PA JAVNA RAZPRAVA? Poslovnik dr`avnega zbora,2 ki ureja postopek sprejemanja zakonov, ne predvideva nobene posebne oblike sodelovanja javnosti v zakonodajnem postopku, seveda z izjemo zakonodajne iniciative same. To imajo v skladu z ustavo3 poleg vlade, dr`av-nega zbora in dr`avnega sveta tudi volivci. Glede na to, da volivci tak{ne mo`nosti do sedaj {e niso izkoristili,4 so nam trenutno realno na voljo zgolj posredne oblike vplivanja na zakonodajni postopek. Poslanci v dr`avnem zboru so voljeni predstavniki dr`avljanov, ki so jim volivci zaupali zastopanje njihovih interesov v ~asu trajanja mandata. Prva in najpomem-bnej{a mo`nost vplivanja na delo in odlo~anje poslancev v dr`avnem zboru je torej neizvolitev poslanca v naslednji mandat, ~e volivci z njegovim delom v preteklem mandatu niso bili zadovoljni. Ta vpliv pa lahko volivci izkoristijo zgolj vsaka {tiri leta, kar pomeni, da je mo`nost vplivanja na delo poslanca med njegovim mandatom relativno majhna in se ve~a proporcionalno s pribli`evanjem datuma novih volitev. S tem dolo~eni dru`beni problemi, med katere prav gotovo sodijo tudi ekolo{ki problemi, postanejo v dr`avnem zboru aktualni samo takrat, ko je potrebno spet pridobivati volilne glasove.5 Na drugi strani pa to seveda pomeni tudi, da je mo`nost vplivanja javnosti na zakonodajni postopek v ~asu pred volitvami ve~ja in da bi tak{no mo`nost veljalo v tem ~asu tudi izkoristiti, saj je tako mo~ dose~i odlo~anje in re{evanje tistih problemov, ki bi jih bilo druga~e le te`ko re{iti. Mislim pa, da se volivci ne zavedajo dovolj, da je mo~ na delo izvoljenih poslancev vplivati tudi `e v teku mandata. Poslanci bi se morali s svojim volilnim telesom posvetovati o pomembnih vpra{anjih, ki se nana{ajo na njihovo delo v parlamentu. Volivci lahko na svojega predstavnika v parlamentu naslavljajo tudi vpra{anja, na katera naj bi jim ta odgovoril ali pa jih v obliki poslanskih vpra{anj naslovil na vlado ali na posameznega ministra.6 Velja poudariti, da je predstavnik 236 o i K o z Vloga javnosti pri odlo~anju o zadevah varstva okolja volivcev dolo~ene volilne enote seveda tisti poslanec, ki je bil v tej volilni enoti izvoljen, in da le-ta predstavlja vse volivce v dolo~eni volilni enoti ne glede na njihovo strankarsko afiniteto. Zato lahko s svojimi vpra{anji mirno nadlegujete tudi tistega (ali pa predvsem tistega) poslanca, ki ga niste osebno volili. Na poslance pa je mo~ vplivati tudi preko razli~nih interesnih skupin, ki posku{ajo pridobiti podporo poslancev pri re{evanju in izpostavljanju okoljskih problemov. Pri tem velja opozoriti tudi na dejstvo, da se o mnogih zadevah, pomembnih za varstvo okolja, odlo~a na ravni lokalne skupnosti, kjer je tak{en neposreden stik ter vpliv na izvoljene poslance seveda mnogo la`ji in pogosto tudi bolj u~inkovit, hkrati pa je mo~ preko predstavnikov lokalne skupnosti dose~i tudi vpliv na poslance v dr`avnem zboru. Prav tako ne gre pozabiti, da v dr`avnem svetu sedi dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov, ki na prigovarjanje volivcev vsaj v ~asu volitev ne bi smeli biti imuni. Lahko torej ugotovimo, da imajo volivci v zakonodajnem postopku sicer formalno mo`nost zakonske pobude, vendar pa je ta zaradi relativno visokega cenzusa za vlo`itev predloga bolj teoreti~na kot prak-ti~na. Na voljo so jim torej predvsem posredne in neformalne oblike vplivanja na svoje izvoljene predstavnike, ki pa zato niso nujno manj u~inkovite. Morda pa bi preko tak{nih posrednih, neformalnih oblik vplivanja v bodo~e lahko dosegli zni`anje cenzusa za spro`itev zakonodajne pobude ali pa morda dolo~itev posebnega predstavnika interesov nevladnih, okoljevarstve-nih organizacij v dr`avnem svetu ali pa celo predstavnika interesov divjega `ivalskega in rastlinskega sveta.7 Hkrati pa ne bi bilo odve~ razmi{ljati o mo`nosti uvedbe presoje vplivov na okolje tudi `e v samem zakonodajnem pos-topku.8 Predlogi zakonov morajo biti opremljeni z oceno finan-~nih sredstev, ki jih bo terjala njihova izvedba; ni razloga, zakaj naj bi predlog zakona ne bil opremljen tudi z oceno svoje eko-lo{ke cene. Samo tako bi parlament ob sprejemanju zakona lahko sprejel dobro pretehtano odlo~itev. Uvedba presoje vplivov na okolje `e v fazi sprejemanja zakonodaje bi prinesla {tevilne koristi. Ker je bistveni del presoje vplivov na okolje tudi javna razprava, bi s tem {ir{a javnost dobila mo`nost vplivanja na okoljevarstvene odlo~itve `e v fazi zakonodajnega postopka. To bi pozitivno vplivalo na ustvarjanje {irokega dru`benega konsenza, o katerem je bilo govora v uvodu. S tem bi se v nadaljnjih fazah izvajanja zakonodaje in uresni~evanja na njej temelje~ih projektov bistveno zmanj{alo nasprotovanje izvajanju 7 Pri ~emer bo pri dolo~itvi volilne baze tak{nega zastopnika prav gotovo potrebna dobr{na mera inova-tivnosti. 8 Peter Wathern: Environmental Impact Assessment - Theory and Practice, Routledge, London, 1992, str. 6. Velja poudariti, da je predstavnik volivcev dolo~ene volilne enote seveda tisti poslanec, ki je bil v tej volilni enoti izvoljen, in da le-ta predstavlja vse volivce v dolo~eni volilni enoti ne glede na njihovo strankarsko afiniteto. Zato lahko s svojimi vpra{anji mirno nadlegujete tudi tistega (ali pa predvsem tistega) poslanca, ki ga niste osebno volili. OIKO Z 237 Barbara Vre~ko 9 Zakon o splo{nem upravnem postopku, Uradni list SFRJ, {t. 47-690/86 in 55-2515/92. 10 Dr. Vilko Androjna: Upravni postopek in upravni spor, ^Z Uradni list SR Slovenije, 1985, str. 15. 11 Krog prizadetih oziroma zainteresiranih strank v zadevah varstva okolja je praviloma {ir{i, kot je to naprimer v upravnih zadevah na podro~ju notranjih zadev, kjer se z dolo~eno upravno odlo~bo praviloma odlo~a zgolj o pravnih interesih neposredno udele`ene stranke (aktivne ali pasivne) v postopku. 12 Zakon o varstvu okolja, Uradni list SR, {t. 32/93. 13 Glej opombo 10, str. 75-76. le-teh, kar bi skraj{alo nadaljnje upravne postopke in prepre~ilo civilne spore in tako skraj{alo ~as izvedbe projektov in zmanj-{alo stro{ke. Prav tako pa bi bilo zbiranje podatkov, ki so relevantni za ekolo{ko oceno projekta, bistveno la`je `e v zakonodajnem postopku kot pa {ele v fazi izvedbe projekta. SPLO[NO O UPRAVNEM POSTOPKU Za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi, postopek, ki ureja njihovo delovanje, pa je urejen z zakonom o splo{nem upravnem postopku.9 Omenjeni zakon v svojem drugem ~lenu dolo~a, da se lahko posamezna vpra{anja postopka za dolo~eno upravno podro~je v posebnem zakonu druga~e uredijo. Tak{na prilagoditev pravil splo{nega upravnega postopka je potrebna predvsem, ko to zahteva narava upravnega podro~ja in ko je s prilagoditvijo mo~ dose~i u~inkovitej{o in enostavnej{o uporabo ter izvr{evanje materialnih predpisov.10 Podro~je varstva okolja prav gotovo sodi med podro~ja, na katerih zaradi njihove posebne narave prihaja do nastanka posebnih pravnih razmerij,11 predvsem pa je namen in te`i{~e upravnega delovanja na podro~ju varstva okolja preventivno ukrepanje pristojnih organov. Tako zakon o varstvu okolja12 dolo~a nekatera odstopanja od pravil splo{nega upravnega postopka, predvsem pri postopkih presoje vplivov na okolje, ki jih bom obravnavala v naslednjem poglavju. Zainteresirani posamezniki in skupine se upravnega postopka lahko udele`ijo zgolj kot stranke. Zato je za opredelitev mo`-nosti sodelovanja zainteresiranih posameznikov in skupin v upravnem postopku odlo~ilna zakonska opredelitev tega, kdo lahko v upravnem postopku nastopa kot stranka. Stranke v formalnem (procesnem) smislu dolo~a zakon o splo{nem upravnem postopku v svojem III. poglavju. 49. ~len pravi, da je stranka oseba, na katere zahtevo se je uvedel postopek (aktivna stranka), zoper katero te~e postopek (pasivna stranka) ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udele`evati se postopka (stranski udele`enec).13 Kot primer je mo~ navesti prito`bo zoper izdano gradbeno dovoljenje za postavitev ~istilne naprave. Prito`bo je vlo`il lastnik sosednjega zemlji{~a (aktivna stranka), ki s tem posku{a prepre~iti izdajo gradbenega dovoljenja graditelju ~istilne naprave (pasivna stranka), postopka pa se udele`uje tudi lastnik bli`nje pra{i~je farme (stranski udele`enec), zainteresiran, da se ~istilna naprava zgradi, ker bi bil s tem re{en njegov problem odplak, ki jih sedaj izpu{~a v bli`nji potok. Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizi~na ali pravna oseba, lahko pa so stranke v upravnem postopku tudi 238 o i K o z Vloga javnosti pri odlo~anju o zadevah varstva okolja organizacije, naselja, skupine oseb in drugi, ki niso pravne osebe, ~e so le-ti lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odlo~a v upravnem postopku.14 Za to, da torej nekdo lahko nastopa kot stranka v upravnem postopku, mora pred pristojnim organom izkazati lastni pravni interes, kar pomeni, da mora izkazati, da mu je bila neposredno kr{ena kak{na pravica ali pravna korist. Stranka v upravnem postopku pa ne more biti tisti, ki zatrjuje, da {~iti abstraktni javni interes, da torej ne gre za neposredno kr{itev njegove pravice. Vendar pa obstoja tak{nega interesa ni mo~ vedno ugotoviti `e ob sami uvedbi upravnega postopka, temve~ ve~inoma {ele po izvedbi ugotovitvenega postopka ali pa celo {ele ob odlo~anju o glavni stvari.15 Kdo ima v konkretni stvari pravni interes, pa opredeljujejo materialni predpisi, ki dolo~ajo, kdo ima dolo~eno pravico (aktivno legitimacijo) ali obveznost (pasivna legitimacija) oziroma pravno korist (legitimacija stranskega udele`enca), o kateri je treba odlo~iti v upravnem postopku. ^e stranka tak{nega pravnega interesa v konkretni upravni stvari ne more izkazati, je treba njeno zahtevo za uvedbo postopka zavre~i. V primeru pa, da ni ugotovljena pasivna legitimacija, pa uvedba upravnega postopka proti tak{ni osebi ni dovoljena.16 Najpomembnej{i materialni predpis na podro~ju varstva okolja je prav gotovo zakon o varstvu okolja17, ki dolo~a temelje sistema varstva okolja in tako tudi vlogo, ki jo dr`av-ljani in drugi prebivalci kot posamezniki ali zdru`eni v interesne skupine imajo v upravnih postopkih v zadevah varstva okolja. Predvsem je pomembno, kako je v tem zakonu dolo~en krog mo`nih udele`encev oziroma strank v upravnem postopku. Neposredni lastni pravni interes dolo~enega posameznika ali skupine je z materialnim predpisom namre~ mo~ dolo~iti zelo {iroko ali pa zelo restriktivno. Tako na primer zakon lahko dolo~a, da je prepre~itev {kodljivih posegov v okolje v neposrednem pravnem interesu vsakega posameznika, ne glede na to, kje se v okolje posega. ^e pa zakon dolo~a pravni interes restriktivno, bo opredelil kot neposredni pravni interes posameznika le prepre~itev {kodljivih posegov v okolje v njegovem neposrednem `ivljenjskem okolju. Seveda pa je poleg samih dolo~il zakona zelo pomembna tudi njihova interpretacija, ki pa dolo~ene pravne pojme spet lahko razlaga zelo {iroko ali pa zelo restriktivno. “Neposredno `ivljenjsko okolje” je mo~ na primer interpretirati kot neposredno okolico, v kateri posameznik `ivi (zemlji{~e, ki je v lasti posameznika in sosednja zem-lji{~a), ali pa kot prostor, kamor se`ejo emisije dolo~enega zemlji{~a.18 Kot bomo videli v nadaljevanju, zakon o varstvu okolja dolo~a mo`nost sodelovanja posameznikov in skupin v upravnem postopku sicer relativno restriktivno, vendar pa kljub temu pu{~a mo`nost za bolj {iroko interpretacijo dolo- 14 Glej opombo 9, ~len 50. Morajo biti torej aktivno ali pasivno legitimirani, ali pa morajo v postopku varovati svoje pravice ali pravne koristi. 15 Glej opombo 10, str. 80. 16 Glej opombo 10, str. 75-89. 17 Glej opombo 12. 18 Slednja interpretacija je prav gotovo mnogo smiselnej{a, saj vemo, da se vplivi dolo~enega posega v okolje ne omejujejo zgolj na zemlji{~a, ki le`ijo v neposredni bli`ini. Tako je od narave in obsega posega v okolje odvisno, kaj se v posameznem primeru smatra za neposredno `ivljenjsko okolje. o i K o z 239 Barbara Vre~ko ~enih pravnih pojmov. Pri izoblikovanju interpretacije le-teh bo v bodo~e pomembno vlogo igralo predvsem ustavno sodi{~e. @al na podro~ju varstva okolja trenutno {e nimamo na voljo pomembnej{ih odlo~b ustavnega sodi{~a, ki bi govorile o mo`nosti sodelovanja zainteresiranih posameznikov in skupin v postopkih varstva okolja. Vendar pa je nekaj tak{nih zadev trenutno v obravnavi; ko bo ustavno sodi{~e o njih odlo~ilo, bo mogo~e natan~neje opredeliti pomen, ki ga bo v bodo~e imela javnost pri odlo~anju o zadevah varstva okolja. Zakon o varstvu okolja v svojem 4. ~lenu {iroko dolo~a skupino subjektov, ki zagotavljajo varstvo okolja, saj kot le-te navaja tudi dr`avljane in druge prebivalce kot posameznike ali organizirane v dru{tva, strokovna in druga zdru`enja ter druge nevladne organizacije za varstvo okolja. Hkrati pa isti ~len sodelovanje posameznikov in okoljevarstvenih organizacij pri zagotavljanju varstva okolja tudi bistveno omejuje, saj dolo~a, da so navedeni zgolj subjekti v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in obveznosti. Z dolo~itvijo razmeroma omejenih pristojnosti, pravic in obveznosti pri varovanju okolja se lahko posameznikom in njihovim organizacijam omogo~i torej le marginalen vpliv na odlo~anje o zadevah varstva okolja. Mo`nost sodelovanja posameznikov in njihovih zdru`enj je nekoliko druga~e opredeljena v 15. ~lenu zakona o varstvu okolja. Ta pravi, da imajo osebe za ure-sni~evanje pravice do zdravega in ~istega `ivljenjskega okolja pravico biti stranka v postopku, v katerem se odlo~a o dovolitvi posega v okolje, ~e bi odlo~itev o stvari, ki je predmet postopka, lahko posegla v to pravico. Vendar pa je tudi tukaj krog oseb omejen na obmo-~je, dolo~eno s 6. to~ko 56. ~lena. Gre za osebe, ki prebivajo ali imajo imetje na obmo~ju, ki je v poro~ilu o vplivih na okolje opredeljeno kot obmo~je, za katero veljajo zaradi nameravanega posega v okolje predpisani posebni ukrepi, in ki so zaradi tega tudi upravi~ene do od{kodnine zaradi povzro~ene nevarnosti ali razvrednotenja okolja. Dolo~ba 15. ~lena torej teoreti-~no sicer daje mo`nost, da se z relativno {iroko dolo~enim vplivnim obmo~jem dolo~enega posega v okolje dolo~i tudi relativno {irok krog oseb, ki imajo pravico sodelovati kot stranke v upravnem postopku, vendar je ta krog oseb ne glede na to spet omejen zgolj na osebe, ki na omenjenem obmo~ju prebivajo ali imajo tam nepremi~nine, izklju~ene pa so vse tiste osebe, ki bi na~rtovanemu posegu v okolje nasprotovale na primer iz strokovnih razlogov ali pa so na omenjenem Lahko torej ugotovimo, da imajo volivci v zakonodajnem postopku sicer formalno mo`nost zakonske pobude, vendar pa je ta zaradi relativno visokega cenzusa za vlo`itev predloga bolj teoreti~na kot prakti~na. Na voljo so jim torej predvsem posredne in neformalne oblike vplivanja na svoje izvoljene predstavnike, ki pa zato niso nujno manj u~inkovite. 240 OIKO Z Vloga javnosti pri odlo~anju o zadevah varstva okolja obmo~ju zgolj zaposlene. Hkrati pa se v navedenem ~lenu skriva {e ena omejitev, saj imajo navedene osebe mo`nost sodelovanja v upravnem postopku samo, ~e bi se jim s posegom v okolje kr{ila pravica do zdravega `ivljenjskega okolja. Vpra{anje interpretacije pristojnih organov pa je, ali se bo {telo, da tak{na kr{itev pravice do zdravega `ivljenjskega okolja obstaja avtomati~no za vse osebe, ki prebivajo ali imajo nepremi~nine na navedenem obmo~ju.19 Zanimivo je, da zakon o varstvu okolja dolo~a krog upra-vi~encev do to`be, s katero se nosilcu posega v okolje odredi ustavitev oziroma prepre~i pri~etek posega v okolje, mnogo {ir{e od kroga upravi~encev do sodelovanja v upravnem postopku. Glede na pomembnost preventivnega delovanja na podro~ju varstva okolja bi se mi zdelo bolj smiselno, da se omogo~i {ir{a udele`ba zainteresiranih posameznikov in njihovih zdru`enj v tisti fazi izvedbe posega v okolje, ko je mo~ nastanek {kode {e prepre~iti, in ne v fazi, ko je do nastanka {kode `e pri{lo in se terja njena odprava. Poleg prepre~evanja nastanka {kode v okolju bi {ir{e sodelovanje zainteresiranih v zgodnjih fazah izvajanja posega v okolje pomenilo tudi prepre-~evanje ali vsaj omejevanje kasnej{ih sodnih postopkov, to pa bi prispevalo k skraj{anju ~asa izvedbe posega v okolje in tako posledi~no tudi k njegovi pocenitvi. SODELOVANJE JAVNOSTI V POSTOPKU PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE Zakon o varstvu okolja v okviru presoje vplivov na okolje predvideva tudi sodelovanje javnosti in ga ureja v svojem 60. ~lenu. V skladu z dolo~bami tega ~lena mora organ, ki je pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, zagotoviti javno predstavitev osnutka odlo~be in poro~ila o vplivih na okolje oziroma celotnega projekta, ~e poro~ilo ne vsebuje vseh potrebnih sestavin. Izvesti mora tudi javno obravnavo ter javno zasli{ati nosilca posega v okolje. O tem mora predhodno obvestiti javnost z javnim naznanilom, v katerem navede krog prizadetih oseb ter kraj in ~as predstavitve, obravnave in zasli-{anja. Javno naznanilo vsebuje tudi povzetek poro~ila o vplivih na okolje s sklepno oceno in obliko dajanja mnenj ter pripomb javnosti. Javno naznanilo se objavi v sredstvih javnega obve-{~anja na krajevno obi~ajen na~in. Ko pristojni organ sprejme svojo odlo~itev, jo mora objaviti v sredstvih javnega obve{~anja, odlo~itev pa mora vsebovati tudi obrazlo`eno navedbo o upo-{tevanju mnenj in pripomb javnosti. Zakon o varstvu okolja sicer dolo~a, da v postopku presoje vplivov na okolje lahko sodeluje tudi javnost, vendar pa iz OIKO Z 241 19 Glej opombo 1, str. 84-85. Barbara Vre~ko Glej opombo 8, str. 6. navedenih dolo~b ni razvidno, kak{en bo obseg sodelovanja javnosti v teh postopkih, pristojno ministrstvo pa {e ni izdalo uredbe, s katero bi nantan~neje dolo~ilo vsebino in postopek izvedbe presoje vplivov na okolje. V primeru `e omenjene restriktivne interpretacije zakonskih dolo~b se namre~ mo`nost sodelovanja javnosti v postopku presoje vplivov na okolje lahko zo`i le na krog neposredno prizadetih oseb. Glede na skopost dolo~il o presoji vplivov na okolje, ki jih vsebuje zakon o varstvu okolja, je torej marsikaj odvisno od uredb, ki jih mora o tem izdati pristojno ministrstvo. @e sedaj pa lahko opozorimo, da presoja vplivov na okolje ni namenjena zgolj avtorizaciji posegov v okolje, temve~ da je njen namen predvsem seznanitev pristojnih organov s posledicami, ki jih bodo imele njihove odlo~itve.20 Pristojnim organom bo tako {e vedno pripadla izbira med razli~nimi prioritetami, vendar pa jim bo tak{na odlo~itev olaj{ana, saj bodo imeli na voljo ve~ podatkov tudi o ekolo{kih posledicah njihove odlo~itve. O~itno je, da ne gre le za odlo~anje za ali proti dolo~enemu posegu v okolje, temve~ da je postopek presoje vplivov na okolje predvsem postopek, ki naj zagotovi, da se morebitni negativni vplivi dolo~enega posega v okolje ugotovijo `e v postopku njegove odobritve in da se v istem postopku `e tudi dolo~ijo ukrepi za prepre~itev nastanka tako ugotovljenih negativnih vplivov posega pri njegovi izvedbi. Pristojni organi ne bodo odobrili posega v okolje le v primeru, ko bodo njegovi negativni vplivi nesprejemljivi in jih ne bo mogo~e odvrniti. Vloga ob~anov je seveda v tak{nem postopku zbiranja informacij o mo`nih vplivih dolo~enega posega na okolje zelo pomembna. Dobro namre~ poznajo okolje, v katerem `ivijo, in okoljevar-stvene probleme svojega `ivljenjskega in delovnega prostora. So torej pomemben vir informacij in pomemben dejavnik pri re{evanju okoljevarstvenih problemov v svojem okolju. Ko bodo zakonodajalec in drugi pristojni organi torej odlo~ali o vlogi javnosti v postopkih presoje vplivov na okolje, se morajo zavedati, da je presoja vplivov na okolje predvsem postopek za re{evanje in odpravljanje okoljevarstvenih problemov, preden le-ti v okolju dejansko nastopijo, in ne zgolj postopek legitimacije nepopularnih posegov v okolje pred javnostjo. SODELOVANJE JAVNOSTI V POSTOPKIH SPREJEMANJA PROSTORSKIH AKTOV Sodelovanje javnosti v postopkih sprejemanja prostorskih aktov je eno izmed podrobneje urejenih in normiranih pod-ro~ij sodelovanja javnosti, ~eprav tega ne bi mogli trditi za najbolj splo{ne akte urejanja prostora: ob~inske in dr`avne 242 OIKO Z Vloga javnosti pri odlo~anju o zadevah varstva okolja prostorske plane. Z razpadom sistema dru`benega planiranja je 21 Zakon o urejanju nastala na tem podro~ju precej{nja pravna praznina, ki je zako- naselij in drugih nodajalec {e ni uredil z novo zakonodajo. Ker le-ta {e ni spre- pn oi s eligs to vS RvS,p r{ ot .st1o r8,/ 8U4r,ad-jeta, se bom v nadaljevanju omejila le na sodelovanje javnosti 26/90, 18/93, 47/93 in pri sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov; to je urejeno v 71/93. zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor21 (v nadaljevanju: zakon o urejanju prostora), ki je trenutno {e v veljavi. Akti, ki konkretizirajo splo{ne usmeritve prostorskih planov, so prostorski izvedbeni akti (v nadaljevanju: PIA), ki jih delimo na: 1. prostorske izvedbene na~rte (v nadaljevanju: PIN) in na 2. prostorske ureditvene pogoje (v nadaljevanju: PUP). V skladu z zakonom o urejanju prostora je priprava in sprejemanje prostorskih aktov v pristojnosti ob~in, ki za svoja obmo~ja na podlagi svojih prostorskih planov sprejemajo svoje PIA. Prvi korak pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov je program priprave PIA. Ta akt, ki ga sprejme izvr{ni organ ob~ine, je za podro~je sodelovanja javnosti pomemben zato, ker se v njem dolo~ijo organi in organizacije, ki dajejo soglasja in mnenja k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov. Izvr{ilni organ ob~ine ob zakonsko dolo~enih soglasodajalcih, ki morajo biti vklju~eni v pripravo aktov, vklju~i ponavadi kot soglasodajalce ali vsaj mnenjedajalce vsaj {e krajevne skupnosti, katerih pod-ro~ja akt zadeva. Krajevne skupnosti pa so zaradi svoje majhnosti in neposrednih oblik sodelovanja seveda pomemben dejavnik sodelovanja javnosti. V praksi se je pokazalo, da lahko javnost prav prek krajevnih skupnosti dose`e velik vpliv na sprejemanje prostorskih odlo~itev. ^eprav vklju~itev krajevnih skupnosti kot soglasodajalcev v ve~ini primerov ni zakonsko obvezna, je v dosedanji praksi ve~ina ob~in krajevne skupnosti vklju~ila v pripravo kot soglasodajalce in si s tem zagotovila ve~jo legitimiteto svojih prostorskih aktov. Pri sprejemanju prostorskih izvedbenih na~rtov (PIN) so obvezna sestavina osnutka tudi strokovne re{itve. Za nekatere vrste PIN je praviloma potrebno pripraviti variantne strokovne re{itve. V praksi se variantne strokovne re{itve pripravljajo le za ve~je investicijske objekte (industrijski kompleksi, elektrarne itn.). Variantne re{itve se pridobijo z javnim nate~ajem in se zatem javno razgrnejo za najmanj 14 dni. V ~asu razgrnitve lahko vsak zainteresiran ob~an ali skupina daje mnenja in pripombe na te re{itve. Zakon ne dolo~a, v kak{ni meri in kako je ob~inski izvr{ilni organ vezan na te pripombe pri izbiranju strokovnih re{itev. V drugi fazi se osnutek PIA javno razgrne na sede`u ob~ine in v prizadetih krajevnih skupnostih. Razgrnitev traja najmanj en mesec. V ~asu razgrnitve se osnutek tudi javno obravnava. Ob razgrnitvi in na javni obravnavi lahko vsakdo daje pripombe, predloge in mnenja na razgrnjene dokumente. OIKO Z 243 Barbara Vre~ko 22 Kot naprimer organiziranje javnih protestov, izobra`evanje in osve{~anje javnosti, lobiranje poslancev, ogla{evanje in izdajanje javnih glasil in drugo. Po kon~ani razgrnitvi izvr{ilni organ ob~ine pripravi dokon~en osnutek PIA. Pri tem mora zavzeti stali{~e do pripomb in predlogov, podanih v ~asu razgrnitve. Na podlagi teh stali{~ se osnutek PIA dopolni. Na tako dopolnjen osnutek mora izvr{ilni organ ob~ine pridobiti soglasja soglasodajalcev, dolo~enih v programu priprave (tudi od krajevne skupnosti, ~e je dolo~ena kot soglasodajalec), in – v primeru pozitivnih soglasij – osnutek predlo`i ob~inskemu svetu v sprejem. Tretja faza pa je postopek sprejemanja PIA v ob~inskih svetih. Ta je dolo~en v statutih posameznih ob~in. Ti pove~ini ne predvidevajo neposrednega sodelovanja javnosti pri sprejemanju splo{nih pravnih aktov, zato se lahko vpliv javnosti ka`e le v vplivanju na posamezne ob~inske poslance in pa prek poslanca – predstavnika krajevne skupnosti, ki jo dolo~en PIA zadeva. Postopek je zelo podoben tudi v primeru, ko gre za dr`avni PIA, s to razliko, da ga ne sprejme zakonodajni organ (dr`avni zbor), pa~ pa izvr{ilni organ (vlada RS). Tudi ti akti se v fazi osnutka po{ljejo v javne razgrnitve in obravnave v prizadete ob~ine. Stali{~a in predloge v tem primeru podajo tudi izvr{ilni organi posameznih ob~in. Prostorski izvedbeni akti, katerih pripravo in sprejem sem na kratko orisala, so pomembni pravni dokumenti, saj predstavljajo podlago za pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in druge posege v prostor. ^e sedaj analiziramo vse mo`ne oblike sodelovanja javnosti v postopkih odlo~anja o zadevah varstva okolja, potem ugotovimo, da je mo`nost sodelovanja javnosti {e najbolj izdelana in konkretna v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov. Tudi bodo~a zakonodaja na podro~ju urejanja prostora teh mo`nosti sodelovanja ne bi smela okrniti, temve~ naj bi jih kve~jemu {e raz{irila. Potrebno pa bo tudi jasno dolo~iti razmerje med postopki na~rtovanja prostorskega razvoja in postopki presoje vplivov na okolje. NEFORMALNE OBLIKE UDELE@BE JAVNOSTI Na koncu bi rada opozorila tudi na dejstvo, da so poleg formalnih oblik udele`be javnosti v postopkih odlo~anja o zadevah varstva okolja javnosti na voljo tudi neformalne oblike sodelovanja ter vplivanja na okoljevarstvene odlo~itve22 (nekaj sem jih `e omenila v poglavju o vplivu javnosti na zakonodajni postopek). Hkrati pa je pomembno poudariti, da so zainteresiranim v ve~ini primerov na voljo tako formalne kakor tudi neformalne oblike udele`be javnosti, ki jih ve~inoma lahko uporabijo hkrati ali pa se odlo~ijo za eno izmed njih. Kratkoro~no je sicer z neformalnimi oblikami udele`be javnosti mogo~e dose~i vidnej{e u~inke, predvsem pa je na 244 OIKO Z Vloga javnosti pri odlo~anju o zadevah varstva okolja neformalen na~in mogo~e hitreje ukrepati. To je {e posebno pomembno v primerih, ko je tak{no hitro ukrepanje pomembno za prepre~itev {kode, ki bi jo bilo kasneje te`ko ali nemogo~e odpraviti. ^e pa smo zainteresirani za dolgoro~no re{evanje posameznega okoljevarstvenega problema, pa v dolo~enem trenutku ne bomo mogli mimo formalnih oblik sodelovanja. To bo potrebno v primeru, ko bomo hoteli posredno ali neposredno vplivati na spremembo zakonodaje (~e je za re{itev okoljevar-stvenega problema sprememba potrebna) ali pa na spremembo sprejetih planskih in drugih odlo~itev pristojnih organov. Neformalne in formalne oblike sodelovanja javnosti se torej med seboj dopolnjujejo in so v medsebojni povezavi u~inkovito sredstvo za dolgoro~no re{evanje okolje-varstvenih problemov. Pri tem velja {e posebej opozoriti na pomembno vlogo, ki jo imajo v tem procesu javni mediji ter izobra`evanje javnosti o okoljevarstvenih problemih ter njihovem re{evanju. Kot je omenjeno `e v uvodu, je uresni~evanje dolo~enih okoljevarstvenih ciljev predvsem v rokah nas samih, saj lahko bistveno prispevamo k ve~ji u~inkovitosti sprejetih zakonskih in drugih odlo~itev pristojnih organov. Pri tem pa je pomembno, da tudi mi sami poznamo posledice svojega ravnanja, zato je okoljevarstveno izobra`evanje in osve{~anje javnosti tako zelo pomembno. ZA KONEC Za uspe{no izvedbo sodelovanja javnosti v postopkih odlo~anja ni pomembna samo zakonska dolo~itev mo`nih formalnih oblik udele`be javnosti v razli~nih postopkih odlo~anja. Pomemben vpliv na u~inkovitost javne udele`be ima v veliki meri tudi motiviranost ter iznajdljivost zainteresiranih posameznikov in organizacij. Udele`ba javnosti ni zgolj instrument za re{evanje okoljevarstvenih problemov, temve~ predstavlja obliko partici-pativne demokracije, ki nam daje mo`nost, da aktivneje sodelujemo ter vplivamo na sprejemanje odlo~itev na vseh podro~jih na{ega `ivljenja. Barbara Vre~ko, magistra prava varstva okolja, raziskovalka na In{titutu za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Zakon o varstvu okolja v svojem 4. ~lenu {iroko dolo~a skupino subjektov, ki zagotavljajo varstvo okolja, saj kot le-te navaja tudi dr`avljane in druge prebivalce kot posameznike ali organizirane v dru{tva, strokovna in druga zdru`enja ter druge nevladne organizacije za varstvo okolja. Hkrati pa isti ~len sodelovanje posameznikov in okoljevarstvenih organizacij pri zagotavljanju varstva okolja tudi bistveno omejuje, saj dolo~a, da so navedeni zgolj subjekti v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in obveznosti. OIKO Z 245 Barbara Vre~ko LITERATURA ^EBULJ, Janez: Zakon o varstvu okolja s komentarjem / (avtorji komentarja Janez ^ebulj, Du{an Pichler, Ana Pran~i~.) - Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1994. ANDROJNA, Vilko: Upravni postopek in upravni spor - Ljubljana: ^Z Uradni list SRS, 1985. Nova ustavna ureditev Slovenije: zbornik razprav / avtorji Ivan Bele ...(et al.); (Izdajatelja) Pravna fakulteta v Ljubljani in Dru{tvo za Ustavno pravo Slovenije. - Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1992. WATHERN, Peter: Environmental Impact Assessment - Theory and Practice - London: Routledge, 1992. ROBINSON D., DUNKLEY, J. & Contributors: Public Interest Perspectives in Environmental Law - Chichester: Chancery Law Publishing Ltd, 1995. Priro~nik o udele`bi javnosti v postopkih sprejemanja odlo~itev na podro~ju varstva okolja. Sedanja praksa in mo`nosti razvoja v prihodnje; delovno gradivo. Slovenija/ urednik zbirke M. Toth Nagy...(et al.); slovensko izdajo pripravila Barbara Vre~ko. - Ljubljana: Slovensko predstavni{tvo Regionalnega okoljskega centra za Srednjo in Vzhodno Evropo, 1994. Ustava Republike Slovenije - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992. Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list RS, {t. 72/1993, 57/94 in 14/95. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, {t. 18/84, 37/85 in 29/86. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, {t. 18/93. Zakon o splo{nem upravnem postopku, Uradni list SFRJ, {t. 47/86 in 55-2515/92. Poslovnik dr`avnega zbora, Uradni list RS, {t. 40/93. 246 OIKO Z Michael Steinitzer Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative Skice za izstop iz jedrske tehnologije JEDRSKA ELEKTRARNA KR[KO Po {estih letih izgradnje so leta 1981 (v polnem obratovanju od leta 1983 dalje) JE Kr{ko priklopili na omre`je. JE Kr{ko ima vgrajen tla~novodni reaktor tipa Westinghouse s skupno neto mo~jo 632 MW. Jedrska elektrarna ima predvideno `iv-ljenjsko dobo {tiridesetih let, zato njeni upravitelji pri~akujejo obratovanje vse do leta 2023. Na podlagi pogodbe, ki je bila v ~asu Jugoslavije sklenjena med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva{ko, je Slovenija, ~etudi stoji JE na njenem ozemlju, zavezana 50% proizvedene energije, po proizvodnih stro{kih, dobavljati Hrva{ki. Povpre~na neto proizvodnja elektri~ne energije v JE Kr{ko od njenega zagona zna{a po ocenah pribli`no 4.300 GWh/leto, kar ustreza obratovanju z nekaj ve~ kot 79% razpolo`ljivostjo. Najvi{ja vrednost je bila dose`ena leta 1991 in je povezana s podalj{anim gorilnim ciklusom (kar pomeni, da v lanskem koledarskem letu ni bila izvedena zamenjava gorilnih palic). V letih 1992 in 1993 je pri{lo zaradi velikih tehni~nih del do ve~jih izpadov proizvodnje. Prav tako pogosto prihaja do pomanjkanja hladilne vode zaradi nizkega pretoka reke Save. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXIII, 1995, {t. 176, str. 247-264. 247 Michael Steinitzer 1 Neto proizvodnja je navedena po podatkih, ki jih je upravljalec posredoval strokovni reviji Nucleonics week. Dejanska koli~ina energije, ki je bila posredovana elektri~nemu omre`ju, je ob~utno ni`ja. Naprimer za leto 1992 je navedena neto proizvodnja 4.237 GWh, dajansko pa je bilo v omre`je posredovanih samo 3.757 GWh. 2 V tla~novodnih reaktorjih imajo uparjalniki nalogo prenesti toploto iz primarnega v sekundarni krog. Kakor pove `e sam naziv naprave, se v njem voda spremeni v paro, ki poganja turbino, ta pa generator. Zaradi doseganja ~imbolj u~inkovite izmenjave toplote je uparjevalnik sestavljen iz velikega {tevila tankih cevi. V kolikor le-te s ~asoma postanejo porozne, se radioaktivnost iz primarnega kroga sprosti v sekundarni krog in s tem v okolje. Zaradi velikih obremenitev predstavljajo uparjalniki kriti~no to~ko v tla~novodnih reaktorjih. Prepustne cevi zama{ijo, s ~imer se zmanj{a produktivnost elektrarne. V kolikor za~epljenost cevi dose`e kriti~no vrednost 18 %, je potrebno upar-jalnik zamenjati. Pri tem tipu reaktorja se pojavi ta potreba prib-li`no vsakih 15 let. Tabela 1: Neto proizvodnja in razpolo`ljivost JE Kr{ko (vir: Nucleonics Week).1 proizvodnja razpoložljivost 1990 4.866 Gwh/a 88 % 1991 5.478 Gwh/a 99 % 1992 4.237 Gwh/a 76 % 1993 3.768 Gwh/a 68 % 1994 ca. 4.150 Gwh/a ca. 82 % STRO[KI NADALJNJEGA OBRATOVANJA Leta 1993 je neodvisna komisija (ICISA – International Commission for Independent Safety Analysis of the NPP Kr{ko) pri{la do zaklju~ka, da je za zagotovitev bistvenih varnostnih standardov potrebno izvesti ve~je {tevilo nujnih ukrepov (1). Pri tem je potrebno upo{tevati dejstvo, da se uparjal-nika2 nahajata tik pred koncem svoje 15-letne `ivljenjske dobe. V JE Kr{ko je dele` po{kodovanih cevi v uparjalnikih `e tik pred kriti~no mejo, zaradi ~esar je potrebno obnovitev izvesti najkasneje do leta 1996. Izku{nje ka`ejo, da je za izvedbo zamenjave potrebno zaustaviti obratovanje reaktorja za pribli-`no pol leta, v katerem bo proizvodnja JE nadome{~ena z uvozom in ve~jo obremenjenostjo termoelektrarn. To pa bi povzro~ilo dodatne sro{ke. V kolikor bi vlada vztrajala na tem, da elektrarna obratuje do leta 2023, bo med leti 2010 in 2015 potrebna {e ena zamenjava uparjalnikov. (2) Po uradnih ocenah bi tak{na zamenjava stala pribli`no med 15 in 18 milijardami SIT (170 – 215 milijonov DEM) (3). Na podlagi izku{enj, ki so jih imeli v ZDA s podobnimi reaktorji, se lahko stro{ki zamenjave pove~ajo nad 25 milijard SIT (300 milijonov DEM). Slovenska vlada (Oddelek za energetiko pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti) pri~akuje na podlagi zamenjave upar-jalnikov pove~anje zmogljivosti za 6,6% (42,5 MW). Za prva leta bi ta domneva lahko ustrezala realnosti, vendar pa je po nekaj letih zaradi dotrajanosti potrebno pri~akovati zmanj{anje zmogljivosti pod dana{nji nivo. Pri primerljivih ameri{kih reaktorjih so po {tirih leti opazili zmanj{anje zmogljivosti med 16 do 30%. (4) Zaradi tega je trditev upravnikov JE, da bodo, zaradi dodatne zmogljivosti, stro{ki zamenjave uparjalnikov amortizirani v 5–6 letih, popolnoma neverjetna. Generalni direktor JE Kr{ko, Stane Ro`man, je navedel stro-{ke v vi{ini 300 milijonov ECU (48 milijard SIT, 560 milijonov DEM) dodatnih investicij za uparjevalnika in zahtevane varno- 248 OIKO Z Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative stne spremembe, ki naj bi jih izvedli v naslednjih petih letih. (5) Strokovnjaki smatrajo to {tevilko za spodnjo mejo stro{kov. Prav tako lahko v naslednjih letih – popolnoma neodvisno od `e navedenih investicij – pri~akujemo ob~utno pove~anje obratovalnih in vzdr`evalnih stro{kov.3 Trenutno zna{a letni prora~un4 JE med 20 in 26 milijardami SIT. (3) Pri proizvodnji 4.150 GWh to ustreza lastni ceni v vi{ini 5 – 6 SIT/kWh. Po uresni~itvi na~r-tovanih investicij (uparjalnik, izbolj{anje varnostnih standardov, itd.) bi se lastna cena obratovanja {e dodatno pove~ala. Pred~asna zaustavitev bi stro{ke v najkraj{em ~asu zmanj{ala za teko~e stro{ke (minimalno {tevilo zaposlenih), stro{ke nabave goriva in za teko~e investicijske stro{ke. ODSTRANJEVANJE V tem trenutku se izrabljeni gorilni elementi za~asno odlagajo v hladilne bazene na obmo~ju JE. Pribli`no leta 20035 bo njihova kapaciteta zapolnjena in potrebno bo izgraditi prehodno skladi-{~e. Ker pa lahko gledamo na to re{itev le kot za~asno, je potrebno pripraviti kratko- in dolgoro~ne zmogljivosti skladi{~enja. (6) Eno mo`nost prehodnega skladi{~enja predstavlja nem{ki CASTOR-vsebnik. Stro{ki zna{ajo pribli`no 17 milijonov SIT/t (200.000 DEM/t). (6) 325 t visoko radioaktivnih odpadkov6, ki bi nastali med leti 2003 in 2023, bi tako zahtevalo potrebne investicije v obsegu 5,5 milijard SIT (65 milijonov DEM). V kolikor bi se uredilo za~asno skladi{~e za vse – v {tiridesetih letih obratovanja – porabljene gorilne palice, bi se stro{ki ustrezno podvojili. Celotnih nastalih stro{kov, vklju~no s kon-~nim skladi{~enjem, zaradi pomanjkanja mednarodnih izku{enj, ne moremo dolo~iti. Z vsakim letom proizvodnje pa nastane {e dodatnih 150 – 200 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Stro{ki odla-ganja7 so glede na na~in odlaganja razli~ni (za~asno skladi{~enje ali dokon~no skladi{~enje stane med 1.500 in 20.000 DEM/m3 (130.000 – 1,7 milijon SIT/m3). Kar letno predstavlja dodatne stro{ke v vi{ini 225.000 do 4 milijone DEM (20 – 345 milijonov SIT). V naslednjih letih lahko pri~akujemo {e dodaten porast cen.8 (6) Ne glede na stalne stro{ke (npr. vra~ila stro{kov gradnje, stro{ki demonta`e), ki nastanejo – ne glede na obratovalno dobo – bi lahko, kot smo prikazali zgoraj, znatna stredstva, potrebna za proizvodnjo do predvidenega zaprtje leta 2023, sprostili za alternativne projekte. Tabela 2 prikazuje stro{ke nadaljnjega obratovanja JE Kr{ko in izpodbija trditve zagovornikov jedrske elektrarne, da se stro{ki ob pred~asnem zaprtju ne bi zmanj{ali. 3 V ZDA so raziskave na primerljivih JE pokazale, da se v 20-tih letih obratovanja realni stro{ki vzdr`evanja in obratovanja pove~ajo za do 13%/leto. (4) 4 Te stro{ke sestavljajo: 12% gorilni elementi, 35% redno obratovanje in odpla~ila, 25% investicije in preostali dele` za zavarovanje, itd. Pred~asna zaustavitev bi stro{ke v najkraj{em ~a-su zmanj{ala za teko~e stro{ke (minimalno {te-vilo zaposlenih), stro{ke nabave goriva in za te-ko~e investicijske stro{ke. 5 Z dodajanjem borovega absorberja se lahko pove~a kapaciteta in s tem podalj{a mo`nost odlaganja do leta 2010 (osebno sporo~ilo A. Wenisch/Gamma-Meßstelle des Österreichischen Ökologischen Instituts). 6 Vsakih 18 mesecev (= gorilni ciklus) se polovica gorilnih elementov zamenja. 7 Veliki cenovni razmah se pojavlja zaradi razli~nih na~inov shranjevanja in varnostnih ukrepov. Ni`ja cena se nana{a na francosko jedrsko odla-gali{~e (Soulaine), vi{ja pa ustreza nem{kemu “Schacht Konrad”. (6) 8 Strokovna revija Nucleonis-week poro~a zmeraj znova o tak{nih eksplozijah cen: – Sacramento Municipal Utility District (USA): z 6.355 USD/m3 (1991) na 14.826 USD/m3 (1994) (vol 35, No. 10/94). OIKO Z 249 Michael Steinitzer Tabela 2: Prikaz dodatnih stro{kov za nadaljnje obratovanje JE Kr{ko do leta 2023. variabilni obratovalni stro{ki (gorivo, vzdr`evanje, osebje,...) zamenjava uparjalnika in program za povi{anje obratovalne varnosti. pribli`no 12 milijard SIT/leto (a) Letno zaradi dodatnih vzdr`evanj in popravil. S tendenco visoke rasti glede na dobo obratovanja. ve~ kot 48 milijard SIT (b) Po letu 1996 je zamenjava uparjalnika nujna. zamenjava uparjalnika stro{ki nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkov 18 – 25 milijard SIT potrebna po letu 2010 potrebna po letu 2010 20 – 345 milijonov SIT/leto Letno za 150 – 200 m3. Letno za 150 – 200 m3. S S tendenco stro{kovne rasti. tendenco stro{kovne rasti. stro{ki dodatnega prehodnega odlagali{~a na obmo~ju JE 5,5 – 11,1 milijard SIT (c) Potrebno v primeru nadaljnjega obratovanja po letu 2003. stro{ki kon~nega skladi{~enja visoko radioaktivnih odpadkov (gorilne palice) ni podatkov (d) (a) Ocena na podlagi letnega prora~una pod predpostavko, da je dele` variabilnih stro{kov 50%. (3) (b) Dodatni stro{ki v naslednjih petih letih, za investicije v uparjalnik in s strani ICISA predlagan varnostni na~rt. Podatke je navedel direktor JE Kr{ko in po mnenju strokovnjakov predstavljajo spodnjo mejo. (c) Primer ocene stro{kov prehodnega skladi{~a iz CASTOR-posod, izdelana za primer 20 oz. 40 letnega obratovanja in odpadnih gorilnih elementov. (d) Zaradi pomanjkanja mednarodnih izku{enj ni mo`no dajati ocen. – Moorsleben (ZRN): zaradi omejenosti se pri~akujejo pove~anja z 10.000 DEM/m3 na 40.000 DEM/m3 (vol 34, No. 19/93) 9 Dolo~eno v zakonski odlo~bi o financiranju zaprtja jedrske elektrarne Kr{ko in odlaganju radioaktivnih odpadkov (Ur. l. Republike Slovenije {tev. 75-2.XII.94, s. 4262) Zagovorniki jedrske elektrarne utemeljujejo potrebo po nadalj-nem obratovanju med drugim z visokimi stro{ki razgradnje JE Kr{ko in z dejstvom, da do sedaj {e ni potrebnih sredstev za to. Vendar pa bodo stro{ki zaprtja in dekontaminacije tudi v primeru obratovanja do leta 2023 prisotni v enakem obsegu. Dr`ava je sicer formalno `e ustanovila sklad za razgradnjo jedrske elektrarne Kr{ko, vendar do danes {e zmeraj ni potrdila njegovega statuta, tako da se na~rtovana sredstva (0,004 ECU/KWh) {e zmeraj ne stekajo na ra~un.9 Ker pri na~rtovani SAFSTOR-DECON-metodi10 glavni stro{ki nastanejo {ele 30 let po zaprtju, pomanjkanje kapitala zagotovo ni dober argument zoper takoj{nje zaprtje JE Kr{ko. 250 OIKO Z Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative Tabela 2 jasno prikazuje velikost dodatnih stro{kov, ki nastanejo z nadaljnim obratovanjem JE Kr{ko. Ti stro{ki bi samo v naslednjih petih letih dosegli vi{ino skoraj 110 milijard SIT, v kolikor bi izvedli potrebne varnostne ukrepe in zamenjali upar-jalnika. Gledano dolgoro~no, lahko po mnenju mednarodnih strokovnjakov ra~unamo z dodatnim masivnim pove~anjem stro{kov predvsem na podro~ju odlaganja radioaktivnih odpadkov. S tem je ovr`ena trditev upravljalcev JE Kr{ko, da se stro{ki s pred~asnim zaprtjem ne bi zmanj{ali. ELEKTRIÈNA ENERGIJA V SLOVENIJI OSKRBA Z ELEKTRIÈNO ENERGIJO Kot prikazuje tabela 3, temelji oskrba z elektrièno energijo v Sloveniji na treh proizvodnih naèinih: termoelektrarnah, hidroelektrarnah in jedrski energiji. 10 SAFSTORE-DECON-metoda: V prvem koraku se JE pod nazorom “zavije” in komaj v drugem koraku, ki sledi 30 let po zaustavitvi, se naprava dekontaminira in razgradi. 11 Pri tem upo{tevamo le slovenski dele` JE Kr{ko. Hrva{ki dele` JE je v letu 1992 predstavljal pribli`no 16% elek-tri~ne proizvodnje na Hrva{kem. 37% hrva{ke elktri~ne proizvodnje predstavljajo hidroelektrarne, 22% elektrarne na nafto in 16% elektrarne na plin. (15) Tabela 3: Proizvodnja elektri~ne energije v Sloveniji leta 1992 (2) dele` dele` v proizvodnji zmogljivosti proizvodnja vgrajena mo~ termoelektrarne: 44% hidroelektrarne: 36% jedrska elektrarna (50%)11: 20% 50% 35% 14% 4.220 GWh 3.414 GWh 1.879 GWh 1.104 MWe 778 MWe 316 MWe skupaj 9.513 GWh 2.198 Mwe Ob podrobni analizi elektrogospodarskega sistema, nam takoj postane jasno, kje so osnovni strukturni problemi: – Premalo je elektrarn za pokrivanje koni~nih vrednosti. Termoelektrarne, ki za gorivo uporabljajo skoraj izklju~no premog in lignit; hidroelektrarne, preto~ne elektrarne in jedrska elektrarna so izraziti proizvajalci za pokrivanje osnovnih potreb. Predvsem pri jedrskih elektrarnah je spreminjanje mo~i glede na trenutne potrebe v omre`ju s tehni~nega vidika skoraj nemogo~e. – Vgrajene zmogljivosti so za tak{no malo dr`avo kot je Slovenija nesorazmerno velike.12 – Dogovor, sklenjen {e za ~asa nekdanje Jugoslavije, zavezuje Slovenijo, da polovico v JE Kr{ko proizvedene elek-tri~ne energije, po proizvodnih stro{kih, dobavlja Hrva{ki. Pojavlja se pravna nesigurnost v zvezi s pred~asnim zaprtjem JE Kr{ko in delitve stro{kov zaprtja. Potrebno bi se bilo zavzemati za novo pogodbeno re{itev z Zagrebom. 12 JE Kr{ko (50%) prispeva 20% proizvodnje elektrike, 31% prispeva termoelektrarna [o{tanj. (2) OIKO Z 251 Michael Steinitzer 13 V UCPTE statistiki iz leta 1994 so zabele`eni relevantni uvozi iz tujine. Ker pa sta v UCPTE statistiki Hrva{ka in Slovenije vodeni skupno, se teh podatkov ne da razmejiti na eno ali drugo dr`avo. (14) 14 Novej{i viri govorijo `e o termoelektri~ni proizvodni mo~i v industriji v vi{ini 100 MWe. Avtor je imel na razpolago le natan~nej{e statisti~ne podatke iz leta 1992. 15 ^etudi bi lahko na podlagi teh {tevilk sklepali na dolo~eno neu~inkovitost, je potrebno biti previden pri izpeljavi kvantitativnih zaklju~kov. Dolo~ene izjave o velikosti se lahko v najbolj{em primeru dajejo za enake sektorje, vendar ne med dr`avami z razli~no industrijsko strukturo in opremljenostjo. Izmenjava elektri~ne energije s tujino, v kolikor ne upo{te-vamo po{iljanje elektri~ne energije na Hrva{ko, nima nobene kvantitativno pomembne vloge. V letu 1992 je izvoz prevladoval nad uvozom.13 Slovenska teko~a poraba elektri~ne energije je zna{ala v letu 1992 okrog 900 MW, koni~na poraba pa je bila pribli`no 1.450 MW (vklju~no s hrva{kim dele`em v JE Kr{ko pri maksimalno 1.760 MW). (2) Brez izvoza v Hrva{ko bi se lahko teko~a in koni~na poraba elektri~ne energije krili s termo in hidroelektrarnami – ob predpostavki, da je dovolj velik pretok vode. Za zadovoljevanje koni~ne porabe bi bilo potrebnih 45% ozkega grla pri oskrbi z elektri~no energijo nadomestiti z energijo iz hidroelektrarn. Zaradi nihanja pretoka vode, mo~ preto~nih elektrarn namre~ ni zmeraj na razpolago. Predvsem pozimi, ko je nizek vodostaj, hkrati pa vi{ja poraba, se pojavljajo primanjkljaji. Na podlagi tega bi se, ob zaustavitvi JE Kr{ko, brez obsto-je~ih nadomestnih kapacitet lahko pojavila ozka grla pri preskrbi z energijo. Izkori{~enost termoelektrarn je s 3.800 h/leto (1992, (2)) ob-~utno pod teoreti~nimi mo`nostmi. V termoelektrarnah bi bilo, na podlagi mednarodnih izku{enj, tehni~no mo`no obratovati 6.500 h/leto. Na opcije, ki iz tega izhajajo, se bomo kasneje {e vrnili. ^eprav obstajajo v vseh ve~jih mestih Slovenije toplovodi (nanje je priklju~enih ve~ kot 100.000 stanovanj), so to le toplarne brez naprav za soproizvodnjo elektrike in toplote. TE-TO Ljubljana, predstavlja z mo~jo 100 MW svetlo izjemo. Pripravljajo pa se tudi nekateri drugi projekti v posameznih ob~inah (npr. v Mariboru). Industrijski in privatni proizvajalci elektri~ne energije so zastopani le z redkimi projekti: 14 industrijskih kogeneracij s skupno mo~jo 84 MWe in 29 industrijskih oz. 240 privatnih hidroelektrarn, s skupno 27 MWe mo~i (1992,(2)).14 POVPRAŠEVANJE PO ELEKTRIÈNI ENERGIJI Dele` elektri~ne energije v kon~nem vlo`ku energije je bil leta 1992 z 20% precej visok (Avstrija: 18%, EU: 17%). V o~i vpadljiv je tudi dele` industrije v porabi elektri~ne energije: v Sloveniji 53%, medtem ko za primerjavo Avstrija porabi slabih 40%. ^e primerjamo sektor malih porabnikov, je dele` v Sloveniji 44%, v Avstriji pa skoraj 55%. (5) Gledano z gospodarskega vidika (brutonacionalni proizvod) je energetski vlo`ek v Sloveniji za 3,3 krat vi{ji kot v EU. Kljub ni`ji ustvarjeni vrednosti pa je poraba energije po prebivalcu v obmo~ju ostalih zahodnoevropskih dr`av.15 Dejstvo, da je relativno malo {tevilo industrijskih porabnikov odgovornih za veliki del celotne energetske potro{nje, je mo`no 252 OIKO Z Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative pri~akovati razmeroma velik, lahko lukrativen energetski potencial. Najpomembnej{e sektorje industrijske porabe najdemo v tabeli 4. Tabela 4: Struktura porabnikov elektri~ne energije v gospodarstvu, 1992 (5) industrijski sektor dele` na industrijskem vlo`ku energije aluminij jeklo in `elezo kemija nekovinski minerali približno 20% 14% 10% 3,5% ALTERNATIVE ZA JE KR[KO – PREDLOG IZHODA PRERAZPOREDITEV STRO[KOV Razmi{ljanja o prerazporeditvi v tabeli 2 navedenih dodatnih stro{kov v primeru nadaljnjega obratovanja JE Kr{ko so osnova vsakega predloga za izstop iz uporabe jedrske energije. Ti so nam na razpolago za investicije v alternativna podro~ja.16 V nadaljevanju bo prikazano, da v primeru izstopa iz jedrske tehnologije ne gre samo za ekolo{ko varnej{o temve~ tudi gospodarsko ugodnej{o in z energetsko gospodarskega stali{~a smiselnej{o opcijo. Prikazana vrsta najpomembnej{ih alternativ v tabeli 5 pa prikazuje skupek ukrepov, na podlagi katerih bi v najkraj{em mo`nem ~asu lahko nadomestili JE Kr{ko. 16 Navedeni stro{ki, ki temeljijo na mednarodnih izku{njah oz. slovenskih informacijskih virih, predstavljajo grobo oceno. V nobenem primeru jih ne moremo ovrednotiti kot eksaktnega izra~una stro{kov. 17 Prvo omenjeno povi{anje je zelo previdno naravnano in `e upo{teva dejstvo, da so nekatere zastarele enote elektrarn samo v omejeni meri priklju~ljive na omre`je ter da se se bo ob ugodnem pretoku vode elektrika proizvajala predvsem v hidroelektrarnah. Na splo{no bo povpre~na obremenjenost elektrarn za zagotavljanje osnovne mo~i 6.500 obratovalnih ur na leto, kar je vsekakor mo`no. DOBAVA NADOMESTNE ELEKTRIÈNE ENERGIJE Dobava nadomestna elektri~ne energije bi bila, v primeru hitrega zaprtja JE Kr{ko, kratkoro~no razpolo`ljiva re{itev, za premostitev mogo~ih ozkih grl. Vsekakor pa lahko predstavlja tak{na uvozna odvisnost le prehodno re{itev. Obseg potrebnega uvoza dobimo z naslednjim izra~unom: slovenske termoelektrarne v povpre~ju obratujejo 3.800 ur (44% obremenjenost) (2). Pove~anje obremenjenosti na 5.500 oz. 6.500 h/leto bi ustrezala mednarodnim izku{njam;17 s tem bi v Sloveniji lahko proizvedli dodatnih 1.880 oz 2.980 GWh. To ustreza skoraj 50 – 75% povpre~ne proizvodnje JE Kr{ko. Pod to predpostavko bi bilo letno potrebno uvoziti 2.200 oz. 1.00 GWh elektri~ne energije z energetskega tr`i{~a v OIKO Z 253 Michael Steinitzer 18 Voitsberg III ima zmogljivost 300 MWe in je imela v letu 1994 pribli`no 1.200 polnih obratovalnih ur (15% obremenjenost). St. Andrée II ima zmogljivost 110 MWe in je imela v letu 1994 samo 384 obratovalnih 19 Med Slovenijo in Avstrijo obstajata dva omre`na sistema: – 380 kV (2 tokokroga) iz Kainachtala v Maribor. Termi~na prevodnost 3.028 MVA (postaja Kainachtal je samo na 900 MVA). – 220 kV (1 tokokrog) iz Obersilach-a v Podlog. Termi~na prevodnost je 350 MVA ( z opcijo na drugi tokokrog). (14) Evropski uniji, za pokrivanje koni~nih obremenitev. Na primer, to energijo bi lahko v veliki meri dobavljali termoelektrarni Voitsberg III in St. Andrée II,18 saj imata ugoden geografski polo`aj in nista polno obremenjeni. Obe elektrarni sta preko 110 kV vodov priklju~eni na 380 kV omre`je, ki bi lahko omogo~alo izmenjavo elektri~ne energije s Slovenijo.19 Republika Avstrija bi npr. lahko podprla izvoz elektri~ne energije v Slovenijo in Hrva{ko, dokler ne bi bile izgrajene nadomestne kapacitete. PLINSKE ELEKTRARNE V slovenskem energetskem sistemu je trenutno pomanjkanje kapacitet za zadovoljevanje koni~nih potreb. Vendar pa prav jedrska elektrarna velja za {e posebej nefleksibilno enoto. Zaradi tega bi bilo z energetsko-gospodarskega vidika vsekakor prednost, ~e bi Kr{ko nadomestili s plinsko elektrarno. Prednost bi bila v njeni veliki fleksibilnosti, ob visoki u~inkovitosti in nizkih investicijskih stro{kih. Stro{ki. ki jih navajajo za tovrstne elektrarne, se gibljejo med 61.000 in 68.000 SIT/kWe, glede na kraj. Ta cena se navaja za objekt na klju~ s priklju~kom na plinsko in elektri~no omre`je. Od trenutka morebitnega naro~ila tak{nega objekta pa do njegovega zagona pote~e od 24 do najve~ 30 mesecev. Zaradi kratkega dobavnega roka za plinske turbine bi le-te lahko `e prej pri~ele z obratovanjem. (20) Ni pa smiselno in ne potrebno, da bi zgradili eno samo veliko nadomestno elektrarno z enakimi zmogljivostmi, kot jih ima Kr{ko. Najprej bi bilo potrebno izgraditi eno enoto na obmo~ju Hrva{ke, saj je potrebno re{iti – za obe dr`avi neprijetno in s tehni~nega vidika tudi neu~inkovito – situacijo, da se Republika Hrva{ka napaja z elektri~no energijo s slovenskega ozemlja. Drugi~ pa bi bila prednost, ~e bi se oskrba z energijo porazdelila na ve~ srednje velikih elektrarn. S tem bi dosegli na eni strani ve~jo u~inkovitost decentralizirane oskrbe, hkrati pa bi odve~no toploto lahko izkoristili za industrijske namene ali za toplovode. Poleg tega je potreba po nadomestnih kapacitetah pri manj{ih enotah manj{a kot pri velikih elektrarnah. To dejstvo velja toliko prej za tako majhno podro~je, kot je Slovenija. Celotne zmogljivosti Kr{kega naj ne bi kompenzirali z velikimi elektrarnami, da ne bi, gledano dolgoro~no, ustvarili prevelikih zmogljivosti. Z decentralizirano proizvodnjo elektri~ne energije (TE-TO v industriji oz. namesto obstoje~ih toplarn) in var~evanjem elektri~ne energije (povi{anje u~inkovitosti v elektrarnah in pri uporabnikih) bi lahko nadomestili izpadle proiz- ur. 254 OIKO Z Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative vodne kapacitete v Kr{kem. Do trenutka, ko bi bili ti potenciali izkori{~eni, bi lahko uporabljali danes neizkori{~ene termi~ne zmogljivosti. Mo`no bi bilo izgraditi plinsko elektrarno z zmogljivostjo 200 MWe na slovenski strani in 300 MWe na hrva{ki strani.20 Celotni stro{ki bi zna{ali 32 milijard SIT (375 milijonov DEM). Za prihranitev oz. decentralizirano namestitev zgoraj navedenih nadomestnih zmogljivosti je potrebno zastaviti ustrezne vzpod-bujevalne programe. Ti bodo v nadaljevanju {e obrazlo`eni. 20 Ker imajo plinsko-parne elektrarne tipi~no razpolo`ljivost preko 90%, bi bilo teoreti~no mogo~e z nadomestnimi kapacitetami v obsegu 500 MW, substituirati elektri~no energijo, proizvedeno v Kr{kem. NAPRAVE ZA SOPROIZVODNJO ELEKTRIKE IN TOPLOTE ZA DALJINSKO OGREVANJE Trenutno je ve~ kot 100.000 gospodinjstev priklju~eno na daljinsko ogrevanje. Z izjemo TE-TO Ljubljana ni nikjer vgrajene povezave med proizvodnjo toplote in elektrike. Zato bi bilo z energetsko gospodarskega vidika smiselno, da te obsto-je~e toplarne zamenjajo s TE-TO (npr. s plinskimi turbinami). Razli~ne vrste toplarn se nahajajo v Velenju, Mariboru, Jesenicah, Novi Gorici, Hrastniku in drugje. V Mariboru se na~rtuje izgradnja tak{ne naprave za soproizvodnjo. Zamenjava tak{nih naprav je med drugim potrebna tudi zaradi ~istosti zraka, saj se v toplarnah ponavadi se`iga neka-kovosten premog. Npr. plinske elektrarne imajo tudi ob~utno ni`je imisijske vrednosti, to pa predstavlja za mestno ozra~je dodatno razbremenitev. Aktualne ocene prikazujejo dodaten elektri~ni potencial za obstoje~e daljinsko ogrevanje z 200 MWe, vklju~no s {e na~rto-vanim omre`jem se ocenjuje v vi{ini 240 MWe. (22) Naslednji primer prikazuje enega od mo`nih projektov (12): stara toplarna: 30 MWe nova TE-TO: toplota: 30 MWt elektri~na energija: 20 MWe gorivo: plin proizvodnja (5.000 h/a): 540 TJt 360 TJe (100 GWh) investicijski stro{ki: 83.000 SIT/kWt (30 mio DEM) KOGENERACIJA V INDUSTRIJI V tem trenutku je v slovenski industriji vgrajenih ve~ kot 110 MWe mo~i v napravah za soproizvodnjo elektrike in toplote. Te naprave proizvajajo procesno toploto in kot drago- OIKO Z 255 Michael Steinitzer 21 industrijski proizvajalci: Ve~ industrijskih proizvajalcev se pove`e in preko javnega omre`ja, glede na potrebe, izmenjuje prese`no elektriko. 22razmerje med izhodno in vhodno energijo 23 Te stro{ke je mo`no izra~unati na podlagi podatkov podjetij pri ustreznem dobavnem dele`u slovenskih podjetij. 24 Tristopenjski katalizatorji in drugi filtri v veliki meri pripomorejo k zmanj{anju emisije strupov. cen stranski proizvod {e elektri~no energijo, ki se v prvi vrsti uporablja za potrebe podjetja. Ob ustreznem pla~ilu se lahko prese`ki elektrike po{ljejo v javno omre`je. Kot odlo~ilna vzpodbuda za ve~je {tevilo tovrstnih naprav v industriji se upo{teva vi{ina oskrbne tarife v razmerju do cene elektri~ne energije in obstranski pogoji za industrijske proizvajalce.21 Sklicujo~ se na energetsko-cenovno situacijo v letu 1993, lahko pri~akujemo dodatni ekonomski potencial za industrijske termoelektrarne-toplarne v vi{ini 200 MWe. (7) Ocena stro{kov je {e v naprej odvisna ob uporabljenega goriva, potrebne toplote (visoke temperature, nizke temperature), od vrste naprave, itd. Kot govorijo primeri zahodnoevropskih dr`av, so ekonomska razmi{ljanja o masivni uporabi v industriji, ob ustreznih robnih pogojih, pravilna. Na primer: na Nizozemskem proizvedejo privatni proizvajalci 18% elektrike (14.000 GWh/a). Primer: plinska elektrarna (izkori{~enost 70%)22 (12) toplota 20 MWt elektrika 30 MWe proizvodnja (7.000 h/leto): 470 TJt 200 GWh investicijski stro{ki23: 83.000 SIT/kWe (30 mio DEM) NAPRAVE ZA SOPROIZVODNJO ELEKTRIKE IN TOPLOTE Poleg velikih omre`ij daljinskega ogrevanja in procesne uporabe toplote v industriji, obstaja {e drugo podro~je, kjer bi bila uporaba elektrarn-toplarn smiselna; to je tam, kjer se potrebuje nizka toplota (predvsem za ogrevanje) v maksimalnem obsegu parih MWt. To zadeva predvsem bolnice, {ole, skupino ve~ stanovanjskih blokov oz. pisarni{kih kompleksov, pa tudi industrijo z ustrezno nizko toplotno potrebo. V teh primerih so primerne t.i. kogeneracije v stanovanjskih blokih za proizvodnjo toplote in elektri~ne energije. Te naprave so sestavljene iz motorja (plinski Ottov motor), generatorja za proizvodnjo elektrike in toplotnega izmenjevalca. Ponavadi se dodatno kombinirata z napravo {e konvencionalni kotel za ogrevanje in izravnalni pomnilnik za pokrivanje koni~nih potreb ogrevanja. Toplarne-elektrarne v stanovanjskih blokih imajo dve prednosti. Prva je visok skupni u~inek (tipi~no: 35% elektrike + 51% toplote = skupaj 86% ali ve~) in drugi~ imajo v primerjavi z ostalimi nizke emisijske vrednosti24. Tipi~ne modulne velikosti so med 300–1.000 kWe oz. od 1.000 kWt. Glede na {tevilo enot in na~in obratovanja je mo`no uresni~iti naprave z do 8.000 kWe oz. upo{tevanja vrednimi 25 MWt. 256 OIKO Z Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative Poleg zgoraj navedenih mest s kvantificirano toplotno potrebo se lahko kogeneracijske naprave prednostno instalirajo na deponijah in èistilnih napravah. Na njih nastaja metan, ki ga je možno brez veèjih problemov energetsko izkoristiti. Ker v stanovanjskih blokih kogeneracijske naprave niso upravljane s strani elektrogospodarstva, je poleg tržne cene energije še finanèno nadomestilo za dobavo presežne energije v javno omrežje odloèujoè ekonomski dejavnik. Dokler se ne dovolijo ustrezne oskrbne tarife za elektrièno energijo, je potreba po elektriki in toploti gospodarski predpogoj za izgradnjo tovrstne naprave. Za naèrtovanje veljajo naslednje orientacijske vrednosti: potreba po termièni zmogljivosti v višini veè kot 1.000 kW, potreba po elektrièni zmogljivosti v višini veè kot 300 kW, prikljuèek na plin in cena delovne elektriène energije, ki je najmanj 2,5 krat višja od delovne cene plina. Investicijski stroški so pri približno 250.000 SIT/kWe.25 (13) Ocena ekonomskega potenciala za izgradnjo kogeneracij-skega sistema v Sloveniji piscu ni znana. Za Slovenijo je predvsem zanimiv vidik navezave elektriène proizvodnje na toplotno proizvodnjo v obliki elektrarn-toplarn in stanovanjskih elektrarn-toplarn zaradi pomanjkanja koniènih kapacitet. Pripomorejo k razbremenitvi javnega energetskega potenciala pri koniènih obremenitvah. Z narodnogospodarskega vidika je potrebno takšne kapacitete posebno visoko ovrednotiti, kar naj bi se v energetski politiki odražalo s posebno visokimi vzpodbudami. POVIŠANJE UÈINKOVITOSTI ENERGETSKEGA PARKA Kalorièni delež slovenskega energetskega parka je v letu 1992 obratoval z 32% uèinkovitostjo (5). V primerjavi s tem je bila uèinkovitost avstrijskih termoelektrarn (na èrni premog) pri 39%. Razviti konvencionalni procesi izkorišèanja parne moèi dosegajo le vrednosti med 43% in 45%. Z novimi tehnologijami v elektrarnah (npr. plin-para) pa lahko dosežemo neto uèinke v višini 50% in veè. (28) S sukcesivno modernizacijo obstojeèih termoelektrarn bi lahko dosegli poveèanje zmogljivosti v višini 22% (pri predpostavljenem 39% izkoristku), 38% (pri prevzetem 44% izkoristku), oziroma za 56% (pri prevzetem 50% izkoristku). Glede na proizvodnjo leta 1992 bi to pomenilo dodatno proizvodnjo 930 GWh, 1.600 GWh oziroma 2.360 GWh pri nespremenjenem primarnem energetskem vložku, kar bi ustrezalo poveèanju moèi za 240, 420 oziroma 620 MWe. Stvar diskusije pa je vprašanje, v kolikšni meri je smiselno posamezne elektrarne, ki so na koncu svoje življenjske dobe, OIKO Z 257 25 Te vrednosti veljajo za Avstrijo Michael Steinitzer 26 Internacionalizacija “zunanjih” stro{kov (ekolo{ki in socialni posledi~ni stro{ki, mone-tarizacija redkosti resursov, itd., so bili do sedaj no{eni s strani javnosti) je ena najpomembnej{ih pres-postavk za trajnost gospodarskega sistema. 27 Medtem ko so potenciali na Dravi `e izko-ri{~eni, je na nekaterih drugih rekah mo`no najti {e velike rezerve. {e naprej upravljati oz. jih z ve~anjem u~inkovitosti na uporabnem podro~ju nadomestiti z efektivnej{imi (npr. elektrarnami-toplarnami v industriji). OBNOVLJIVI ENERGETSKI VIRI V primerjavi s fosilnimi gorivi imajo obnovljivi energetski viri mno`ico prednosti: daljnoro~no brez ve~jih ekolo{kih obremenitev, razpolo`ljivi so v velikem obsegu, ni jih potrebno uva`ati, itd. Medtem ko obnovljivi energetski viri pri proizvodnji toplote `e dosegajo stanje tehnologije in gospodarske konkuren~nosti, je na podro~ju oskrbe z elektriko – izvzem{i vodno mo~ – {e zmeraj precej manj{e ali ve~jih problemov. V dolo~enih podro~jih so problemi tehni~ne narave (fotovoltaika – pretvarjanje son~ne energije v elektri~no), v drugih pa imajo fosilna goriva cenovno prednost. Zaradi tega bi bilo zgre{eno oblikovanje cen26 {e preveliko (elektrika iz biomase, vetra), tako da je uporaba obnovljivih energetskih virov zaenkrat {e omejena. Hidroenergija predstavlja pri tem pomembno izjemo. Prav tako je z gospodarskega vidika vsekakor konkuren~na in se tudi v Sloveniji v velikem obsegu izkori{~a. Hkrati pa poka`e, da lahko tudi obnovljivi energetski viri naletijo na ekolo{ke meje. Na eni strani zaradi predimenzioniranih elektrarn, na drugi pa zaradi tega, ker prodirajo v z ekolo{kega vidika posebej ob~utljive alpske predele. Zaradi tega se bomo tukaj ukvarjali samo s hidroelektrarnami manj{ih dimenzij (manj{e od 10 MWe). Vendar ni na{ namen, da bi velike projekte apriori obsojali, vanje lahko privolimo {ele po preveritvi njihove ekolo{ke sprejemljivosti. Dodatni potencial malih hidroelektrarn se ocenjuje na 420 – 740 GWh/a. Teoreti~ni potencial velikih hidroelektrarn se ob upo{tevanju navedenih omejitev ocenjuje na 4.200 GWh/leto.27 Potencial, ki bi ga bilo mogo~e brez ekolo{kih pomislekov izkoristiti, predstavlja pove~anje u~inkovitosti pretvorbe v `e obstoje~ih elektrarnah. (2) (7) Neizogibno potrebna je raziskava o tem, v kolik{ni meri bi lahko biomasa in energija vetra pripomogli k proizvodnji elek-tri~ne energije v Sloveniji. Na podlagi dobljenih rezultatov pa bi lahko izdelali srednje in dolgoro~en “Akcijski na~rt za obnovljive energetske vire”. Enako, kot pri decentraliziranih konvencionalnih na~inih proizvodnje, velja tudi za proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih energetskih virov vpra{anje, v kak{ni meri jih bo vzpodbujala vi{ina oskrbnih tarif za javno omre`je. Poleg zgoraj navedenih ukrepov na strani proizvajalcev obstaja veliko mo`nosti za u~inkovitej{o rabo s strani kon~nih porab- 258 OIKO Z Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative nikov, ki so združene v pojmu Demand-Side-managment (DSM). Ponavadi so ukrepi na strani uporabnikov cenejši, vandar je njihova izvedba zaradi velikega števila uporabnikov težje izvedljiva. Nadalje želimo obravnavati samo najpomembnejše in najenostavnejše možnosti. Naèeloma želimo izpostaviti težišèa dogajanja in jih analizirati. Takšen postopek pa bi z svojo obsežnostjo presegel okvire te raziskave. Izdelava “Projekta energetske uèinkovitosti”, temeljeèega na ekonomskih in ekoloških prioritetah, naj bi predstavljala orientacijo slovenske energetske politike. PROGRAM UÈINKOVITOSTI V INDUSTRIJI Zaradi razliènih razlogov predstavlja industrijski sektor akcijsko težišèe za programe uèinkovitosti: relativno majhno število porabnikov je odgovornih za velik delež porabe elektrike; veèja razpoložljivost kapitala kot pri malih porabnikih; medtem, ko se industrija ravna po gospodarskih kriterijih, ima v gospodinjstvih pomembno vlogo npr. udobje. Na podlagi raziskave doloèeni ukrepi na podroèju industrije sežejo preko uèinkovitosti motorjev, kompresorjev in hladilnikov, uèinkovitosti v parni industriji pa vse do izboljšav v parnih kotlih. Ekonomski potencial se kvantificira z 20 - 30%. Ta študija se seveda koncentrira na podroèje elektriène energije. V zgoraj navedeni raziskavi se je analizirala uèinkovitost šestih industrijskih procesov. Energetski vložek v teh procesih je predstavljal skoraj polovico vse potrošene energije v industriji. Pri tem so ugotovili možnost ekonomskega prihranka energije v obsegu najmanj 400 GWh. V kolikor prenesemo to na ostale industrijske procese, dobimo celoten potencial gospodarstva v višini 900 GWh, kar ustreza 20% celotne elektriène porabe v industriji. Pri tem pa še niso upoštevani energetski ukrepi managementa, ki so povezani z malimi ali nobenimi investicijskimi stroški. V študiji Energy Conservetion of Slovenija (7) so le-te navedene z dodatnimi 10% celotnega industrijskega energetskega vložka. PROGRAM UÈINKOVITOSTI V GOSPODINJSTVIH Možnosti prihranka elektriène energije v gospodinjstvih so razliène in imajo velik potencial. Veèina ukrepov je izvedljiva brez velikih investicij. Za izkorišèanje teh potencialov je na eni strani potrebna usmerjevalna politika in na drugi obsežni informativni programi. V nadaljevanju bosta iz množice potencialnih ukrepov prikazana dva, ki ju je najlažje implementirati: OIKO Z 259 Michael Steinitzer Elektrièni gospodinjski aparati: mednarodne raziskave so pokazale, da je ravno na tem podroèju potencial energetskega prihranka zelo velik. Dve avstrijski študiji (31) (32) sta pokazali, da je poraba elektriène energije pri nekaterih hladilnikih z zmrzovalnim predalom šestkrat veèja kot pri drugih. Tudi povezav med prodajno ceno in porabo energije ni bilo možno ugotoviti. Torej so potrebni ukrepi, s katerimi bi izrinili neuèinkovite aparate s tržišèa. Naèeloma se za to ponujata dve strategiji: standardi energetske uèinkovitosti in energetske nalepke. Prvi ukrep avtomatièno izloèi slabe aparate s tržišèa, drugi pa bi naj z ustrezno oznako, na kateri je navedena poraba energije, vzpodbudili prodajo uèinkovitejših aparatov. Medtem ko gradi drugi ukrep na “silah prostega trga”, je prvi ukrep uèinkovitejši. Oba ukrepa sta povezana z malimi stroški. Naslednji primer prikazuje razsežnosti teoretiènega prihranka: v kolikor bi v Avstriji prodajali le še najuèinkovitejše aparate, bi se v obdobju med 1990 in 2005 potrošnja elektriène energije v gospodinjstvih zmanjšala za 15%. Vsaj enega od ukrepov bi bilo potrebno èimprej izvesti saj je naravna frekvenca zamenjave pri gospodinjskih aparatih zelo mala in je zaradi tega velik èasovni razmah med samo realizacijo in uèinkom. Poleg tega se v prihodnjih letih prièakuje porast števila gospodinjskih aparatov. Razsvetljava-, ukrep, ki bi bil za gospodinjstvo z gospodarskega vidika vsekakor smiseln, je uporaba energetsko varènih žarnic. Pri enaki razsvetljavi bi se z uporabo energetsko varènih žarnic poraba elektrike znižala za 80%. Kljub visokim nabavnim stroškom se investicija relativno hitro amortizira (nenazadnje zaradi osemkrat daljše življenjske dobe). Ponudniki (npr. Osram) dajejo za privatno uporabo dvoletno garancijo, da s tem zagotovijo amortizacijo. Energetsko varène žarnice predstavljajo ukrep, ki je ob ustreznem informacijskem programu relativno hitro izvedljiv. DOLGOROÈNE VIZIJE: TRAJNOSTNO ELEKTROGOSPODARSTVO Slovenija si je zadala cilj ekološke stabilnosti (11). Da bi dosegli ekonomsko in ekološko dolgoroèno stabilnost, se mora predvsem energetska oskrba organizirati po trajnostnih kriterijih. Jedrska energija zaradi svoje riziènosti in problema jedrskih odpadkov in daleè v prihodnost segajoèih negativnih posledic ne more zadovoljiti te zahteve po trajnosti. Pot do trajnostne energetske oskrbe, mora temeljiti na treh naslednjih dejstvih: 260 OIKO Z Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative – maksimalna u~inkovitost pretvorbe, uporabe in obratovanja; – zamenjava jedrske energije, gledano dolgoro~no tudi fosilnih goriv z obnovljivimi energetskimi sistemi; – cenovno dejstvo: uporabnik mora pla~ati tudi posledice uporabe energije. To pomeni, da imamo veliko mo`nih ukrepov za nadomestitev JE Kr{ko. Posebej je potrebno poudariti dejstvo, da gre za skupek razli~nih aktivnosti. S tem bi se tudi pove~ala u~in-kovitost, kar pa bi pomenilo pomemben korak k decentralizaciji slovenskega energetskega sistema. Transformacija bi lahko potekala v naslednjih treh korakih: – kratkoro~na premostitev ozkih grl v proizvodnji elek-tri~ne energije z uvozom in plinskimi elektrarnami. – srednjero~no – vzpodbujanje uvajanja toplarn-elektrarn v industriji in pri daljinskem ogrevanju, kakor ukrepi za povi{anje u~inkovitosti na strani porabnikov. – srednje in dologoro~no – masivno pove~anje {tevila elektrarn in vzpodbujanje uvajanja obnovljivih energetskih virov za proizvodnjo elektri~ne energije. Tabela 5 predstavlja povzetek prikazanih opcij. Jasno poka`e, da so njihovi stro{ki ob~utno pod stro{ki nadaljnega obratovanja JE Kr{ko. Veliko predlaganih ukrepov, npr. pove~anje u~inkovitosti v gospodinjstvih in industriji, je iz ~isto gospodarskega vidika smiselnih in potrebnih. POVZETEK Raziskava je pokazala, da predstavlja nadaljnje obratovanje JE Kr{ko ekonomsko drago in z vidika energetske politike manj smiselno opcijo, v primerjavi z raziskanimi alternativnimi ukrepi. Velikost dodatnih stro{kov, ki bi nastali z nadaljnjim petletnim obratovanjem JE Kr{ko, je okrog 110 milijard SIT, seveda v kolikor bi obstajali potrebni varnostni ukrepi in zamenjava uparjalnikov. Po ocenah mednarodnih strokovnjakov je potrebno dolgoro~no ra~unati s {e dodatno rastjo stro{kov. S tem se zavr`e trditev upravnikov JE, da se ob pred~asnem zaprtju stro{ki ne bi zni`ali. Ponuja pa se cela vrsta mo`nih alternativnih ukrepov za nadomestitev JE Kr{ko. Posebej je potrebno poudariti dejstvo, da gre za skupek najrazli~nej{ih aktivnosti. S tem bi se lahko, v primerjavi s sedanjim sistemom, naredil pomemben korak k u~inkovitej{emu in decentraliziranemu energetskemu sistemu. Lahko si zamislimo transformacijski proces, ki bi potekal v treh korakih: – kratkoro~na premostitev ozkih grl v proizvodnji elek-tri~ne energije z uvozom in plinskimi elektrarnami; OIK o z 261 Michael Steinitzer Tabela 5: Povzetek predlaganih ukrepov ukrepi ocena dodatnega potenciala stroški kratko srednje dolgo dobava elektri~ne energije iz tujine 1.000 – 2.200 GWh/leto (a) 30 – 50 gr/kWh (b) X plinske elektrarne v Sloveniji in na Hrva{kem 200 + 300 MW (c) 32 mrd. SIT X X (61.000 - 67.OOO SIT/kW) soproizvodnja toplote in energije v industriji 200 MWe 83.000 SIT/kW (d) X X predelava toplarn 200 MWe 83.000 SIT/kW X nove TE-TO 240 MWe 83.000 SIT/kW (e) X povišanje uèinkovitosti termoelektrarn 93O/I6OO/236O GWh/leto neznano X X 240/420/620 MWe (visoko) (g) obnovljivi energetski viri male hidroelektrarne, 420 – 740 GWa/leto (h) neznano X X veter, biomasa program u~inkovitosti v gospodinjstvih (i) neznano minimalno X X v industriji 900 + 450 GWh/leto (j) (k) X X (a) Potreben uvoz v primeru zasedenosti termoelektrarn med 5.500 – 6.500 h/leto. (b) Proizvodni stro{ki v elektrarni Voitsberg po podatkih Verbund-a. V odvisnosti od mogo~e podpore s strani Avstrijskega Bund-a oz. de`el bi se lahko ti stro{ki zni`ali. (c) Novozgrajene mo~i za Slovenijo in Hrva{ko. Natan~nej{a obrazlo`itev v tekstu. (d) Aktivirana plinsko-parna elektrarna. (e) Ti stro{ki ne vsebujejo vlo`kov v infrastrukturo daljinskega ogrevanja (napeljave, priklju~ki). (f) Pove~anje proizvodnje termoelektrarn pri nespremenjeni obremenjenosti glede na nivo iz leta 1992 in ob fiktivnem povi{anju izkoristka iz povpre~nih 32% na 39% /44% / 50%. Obrazlo`itev v tekstu. (g) Srednjero~no pove~anje u~inkovitosti z novogradnjami oz. preureditvijo obstoje~ih elektrarn. (h) Potencial malih hidroelektrarn. Izkori{~anja biomase in vetra za pridobivanje elektri~ne energije ni mo`no kvantificirati. Tu je mo`no kratkoro~no, brez velikih stro{kov inicirati programe. Uspehi so deloma vidni {ele ~ez ~as. (i) Ocenjen ekonomski potencial + ukrepi energetskega managementa. Utemeljitev v tekstu. (j) Vsi stro{ki tehni~nih ukrepov so pri nespremenjeni ceni energije ekonomi~ni. Za ukrepe energetskega managementa se ne ra~una s stro{ki, ~e pa `e so, so le-ti minimalni. Drugi so tudi v kratkem roku izrabljeni. – srednjero~no – vzpodbujanje uvajanja toplarn-elektrarn v industriji in pri daljinskem ogrevanju, kakor ukrepi za povi{anje u~inkovitosti na strani porabnikov; – srednje in dolgoro~no – masivno pove~anje {tevila u~in-kovitih elektrarn in vzpodbujanje uvajanja obnovljivih energetskih virov za proizvodnjo elektri~ne energije. Jasno je, da so njihovi stro{ki ob~utno pod stro{ki nadaljnjega obratovanja JE Kr{ko. Veliko predlaganih ukrepov, npr. pove~a- 262 OIKO Z Jedrska elektrarna Kr{ko in mo`ne alternative nje u~inkovitosti v gospodinjstvih in industriji, je iz ~isto gospodarskega vidika smiselnih in potrebnih. Z energetsko-gospodar-skega vidika je posebej pomembna izgradnja kapacitet za pokrivanje koni~ne mo~i in uvajanje decentraliziranih toplarn-elektrarn. Izstop iz jedrske energije ni smiseln samo z ekolo{kega pogleda in varnostnih razlogov, temve~ tudi z narodnogospodarskega stali{~a. PET RAZLOGOV ZA ZAPRTJE JE KR[KO JE Kr{ko je mo`no brez dodatne ekonomske pomo~i v najkraj{em ~asu zapreti. Ne samo, da to ne bi prineslo s seboj nobenih problemov za slovensko gospodarstvo, celo nasprotno: ne glede na varnostna razmi{ljanja in okoljevarstvene prednosti, govori veliko {tevilo argumentov za takoj{nji izstop iz jedrske energije. Izstop iz jedrske energije je ekonomsko smiseln. Sedaj. V teku nadaljnjega obratovanja in predvsem v naslednjih letih bodo nastali dodatni stro{ki nekaj milijard (uparjalnik, varnostne izbolj{ave, itd.). Ta sredstva bi bilo smiselneje investirati v sklop ukrepov za izgradnjo novih oskrbovalnih enot in za povi{anje u~inkovitosti. Velika investicija, kakr{na je zamenjava uparjalnika, bi za leta odlo`ila zaprtje elektrarne. Ker slovensko gospodarstvo pravkar do`ivlja obse`en proces transformacije, se ponuja velika mo`nost uvajanja novih struktur tudi na podro~ju energetike. V kolikor bomo to prilo`nost zamudili, se bodo stare, inadekvatne strukture {e dodatno utrdile. Izstop iz jedrske energije je z narodno gospodarskega vidika smiseln. Visoka u~inkovitost je predpogoj za uspe{no narodno gospodarstvo in hkrati pove~uje njegovo mednarodno konkuren~nost. Izstop iz jedrske energije zagotavlja tudi tehnolo{ko prednost. Nova usmeritev oskrbe z elektri~no energijo, programi u~inkovitosti kakor tudi raziskovalne dejavnosti na podro~ju energije odpirajo mladim industrijskim vejam, kot so npr., okoljske in energetske tehnologije, konkuren~no prednost in nove izvozne mo`nosti. S tem se ustvarjajo tudi delovna mesta v dr`avi. Uvoz jedrske tehnologije pa v nasprotju s tem pove~uje, ustvarjanje vrednosti v tujini. Izstop iz jedrske tehnologije je z energetsko gospodarskega vidika smiseln. Oskrba Slovenije z elektri~no energijo je zaznamovana s pomanjkanjem kapacitet za kritje koni~nih potreb in prevelikimi proizvodnimi enotami v razmerju s celotno potrebo po o i K o z 263 Michael Steinitzer elektriki. Bilo bi smiselno in nujno, nefleksibilno elektrarno, JE Kr{ko nadomestiti z malimi, decentraliziranimi in fleksibilnimi oskrbnimi enotami. Izstop iz jedrske tehnologije je z okoljepoliti~nega vidika nujen. Slovenija se je odlo~ila za trajnostni razvoj okolja in dru`be (3). Jedrska energija tak{nemu cilju nikoli ne bo mogla zadostiti. Varnostni riziki, posledice za ve~ generacij, nere{ena problematika jedrskih odpadkov in drugo nasprotujejo pogojem trajnosti. Slovenija se je s presenetljivo lahkostjo, na ve~ nivojih, re{ila starih struktur. Jedrska energija predstavlja eno zadnjih ovir za novo ekonomi~no, okolje, politi~no in dru`beno ureditev. Sedaj obstaja mo`nost, da se je odkri`amo. Michael Steinitzer, 1967, diplomirani elektrotehnik, zunanji sodelavec Energieverwertungsagentur (EVA), Dunaj LITERATURA 1. International Commission for Independent Safety Analyisis of the NPP Kr{ko, ICISA: Final Report, Ljubljana 1993. 2. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (Ministry of economic affairs): Strategy of efficient energy use and supply of Slovenia; Ljubljana, 1995 3. Zussammenfassender Bericht über den Besuch einer österre- ichischen Parlamentarierdelegations im Kernkraftwerk Krsko/Slowenien, Wien, Februar 1995. 4. Schlissel Engineering Associates: Report to the Public policy group concerning future Trojan NPP operating performance and costs, Belmont, 1992. 5. Enerdata, S. A.: World Energy Database, Grenoble, 1994. 6. Government of the Republic of Austria. Public participation Procedure NPP Mochovce: Comments of the Austrian Government, Vienna, Februar 1995. 7. Energy Conservation of Slovenia: Draft of the final Report, Ljubljana, 1995. 8. Energieverwertungsagentur E. V. A.: Technologiebezogene CO2 – Reduktionsmaßnahmen, Wien, 1993 9. Höhne: Energieeffizienz. Standards für eine Klimafreundliche Zukunft, Wien, 1995. 10. Sakulin, Dell (für VEÖ): Energiesparpotential elektrischer Haushaltgeräte. Wien, 1981. 11. Institute of Macroeconomic Analysis and Development:, Ljubljana, 1995; Analysis of economic trends in 1995 and projections to 2000 12. Energieverwertungsagentur E. V. A.: Möglichkeiten den Energie- effizienzsteigerung in Tschechien, Endbericht, Wien, 1994. 13. Ferenczy, Gneist, Rauter: Blockheizkraftwerke, Wien, 1995. 14. UCPTE: jahresbericht 1994. Wien, 1995. 15. World Energy Council; National Energy Data Profile. Croatia, London 1995. 264 OIKO Z v ¦*S8S Mitja Peru{ VSE V ENEM, ENO V VSEM, Mo`gani in du{evnost v analizi in sintezi, DZS, Ljubljana 1995, 257 strani Mistika Peru{ je najprej mistik. V tem je tudi klju~ za razumevanje glavne teze njegove knjige. Mistik ob~uti celoto sebe in sveta, vsestransko povezanost vsega. “Vsi v enem, eno v vsem; vsi za enega, eden za vse. Najraje bi evfori~no izjavil, da je to pravilo NAJGLOBLJE BISTVO SVETA” (str. 126). Ker je bistvo misti~nega pristopa v`ivljanje in neposredno izkustvo, omejeno zgolj na enega osebka, obramba tak{ne dr`e po svoji naravi ne more biti racionalna. “@al si ~lovek, ki nima transcendentalnih izku{enj, nikakor ne more predstavljati, v ~em naj bi bil pomen takih poskusov. To pa {e ni razlog za vnaprej{nje nasprotovanje.” (Str. 166.) Podobno bi lahko nekdo navedel naslednji zmotni sklep: Izkusil sem, da sem Bog, zato sem Bog. Kdor ni izkusil, da je Bog, ne more videti smisla dokazova- nja, da sem Bog. Zato tudi nih~e ne more nasprotovati moji trditvi, da sem Bog. Ker ni te`ko videti, da pravkar navedeni sklep ne dr`i, prav tako verjetno ne bo te`ko opaziti, da je v temeljnem pristopu Peru{eve knjige nekaj temeljito narobe. Ugovori temeljnemu pristopu Glavna pomanjkljivost knjige se skriva kar v njenem naslovu. Po avtorjevem mnenju je vse v enem in eno je v vsem. Tako so vsi nevroni v mo`ganih povezani eden z drugim. Vse kar se dogaja na enem koncu, neposredno vpliva na vsa druga dogajanja. Ker je tak{en skrajni holizem, nauk o povezanosti vsega z vsem, prisoten kar v naslovu knjige, moramo to tezo dojeti z vso resnostjo. Zato si bomo najprej na kratko ogledali, kaj je holizem, potem pa {e, ali je skrajni holizem stali{~e, ki ga lahko branimo. Odgovor na to slednje vpra{anje bo negativen. Holizem je izraz, izhajajo~ iz tuje besede, ki meri na celoto. Lahko re~em, da je tale miza celota. To bodisi pomeni, da so njeni deli (noge, plo{~a, predali) povezani eden z drugim in izven te svoje povezanosti nimajo prave vloge. Ali pa lahko gornji izrek razumem, ~e{ da je miza nujno celota. Tezo holizma lahko uporabim za opredelitev razli~nih podro~ij. Lahko menim, da tvorijo celoto vsi mizarji, ali pa zopet bolj abstraktno, da vse smiselno tvori celoto. Celota pa je na tak na~in `e po svoje razumljena: Celota je sestavljena iz delov. V nasprotju s tem je na primer anti~ni filozof Parmenid zagovarjal mnenje, da celota ne dopu{~a nikakr{nih delov. Parmenidov nazor je bil konsistenten, vzdr`al je oporekanjem. Pri Peru{u pa lahko o tem podvomimo, in sicer v dveh stopnjah. Prvi~, morda je protisloven `e sam izrek, da je celota sestavljena iz delov. Morda je prava celota zgolj tak{na celota, ki nima delov. Dru-gi~, vkolikor nekdo `e zagovarja neko mnenje, ne more od njega skoraj v isti sapi tudi odstopiti, tako kot to po~ne Peru{: “Na~ela ’vsi za enega, eden za vse’ ni treba jemati ~isto dobesedno, torej da mora biti ~isto vsak element povezan ~isto z vsakim. Zado{~ajo `e posredne povezave ali povezanost ve~ine z ve~ino.” (Str. 127.) In zopet: “Na~ela ’vsi za enega, eden za vse’ v praksi torej ne smemo vzeti povsem dobesedno, pa~ pa gre za zelo gosto prepletenost. Vendar to daje rezultat, kot da bi bili malodane vsi nevroni povezani z vsemi.” (Str. 94.) Filozofsko gledano je torej glavna teza knjige na trhlih nogah. Najprej ni nikakr{nega argumentiranja, potem je slednje zavrnjeno kot nasploh neprimerno. Slednji~ je zagovarjana `e po svoji naravi protislovna teza, ki je nadalje takoj {e nena~elno opu{~ena. Mo`gani Kot je razvidno iz pravkar{nje-ga navedka, govori avtor o nevronih. Nevroni so celice v mo`-ganih, ki so med seboj povezane. Tod je najprej iskati temeljno oporo holisti~ni tezi. Nevroni so posamezni delci mo`ganov, in morda tudi glavni gradniki mo`ganov. Izven mo`ganov nimajo nikakr{ne prave vloge. To stali{~e trivialno velja za mnoge zadeve, {e zlasti v obmo~ju `ivega ali ~esa funkcionalno dolo~enega. Ma~ja ta~ka ima pravo vlogo zgolj kot del ma~-ke kot svoje celote. Noga pri mizi ima svojo pravo vlogo zgolj kot del te ali tej podobne mize. Zatrjevanje o tak{ni povezanosti nam ne pove ni~ bistvenega. Zato Peru{ zatrjuje {e nekaj ve~, da so namre~ v mo`ganih vsi sestavni delci, vsi nevroni, med seboj povezani. Tukaj pa naletimo na ve~ te`av, katerih delni rezultat je zgoraj navedena zme{nja-va. Najprej, kaj so tisti temeljni delci, ki vsi delajo za enega in eden za vse, kot kak{ni pomno-`eni mu{ketirji? Zakaj naj bi to bili ravno nevroni? Zakaj naj bi to ne RECENZIJE 267 bili deli nevronov, ali kar sinaps (str. 92), kot so dendriti, vezikli, ali kaj podobnega? Dolo~itev teh temeljnih gradnikov se Peru{u v celi knjigi ne zdi vredna truda. Ne da bi raz~istil to temeljno vpra{a-nje, svoj neutemeljeni sklep, da so vsi za enega in eden za vse, posplo{uje, sedaj na pojave v dru-`bi, potem zopet na fizikalne ali kak{ne druge zadeve. Analogija in potrjevanje vselej istega pa {e ni argumentacija. Drugi~, tudi ~e bi dopustili, da res velja na tolikih podro~jih vedno znova vzneseno najdeno in ilustrirano na~elo “Vse v enem, eno v vsem”, se te`av {e ne re{imo. Enostavno dejstvo je namre~, da v mo`ganih vsi nevroni NISO povezani z vsemi drugimi. Prvi~, Hopfieldov model nevronskih mre`, ki nekaj podobnega morda nakazuje, je zgolj eden izmed mnogih modelov paralelnih distribuiranih procesorjev. Ali je njegov pomen zgolj v tem, da se od dale~ ujema s Peru{evo tezo? Drugi~, Peru{ daje nemalo dokaznega materiala, da na~elo “Vsi v enem, eno v vsem” ne velja ne pri Hopfieldovem modelu, ne pri katerem koli drugem modelu, in niti ne v kakr{ni koli obliki v naravi. Zakaj? Enostavno `e iz razloga, ker so denimo temeljna zna~ilnost modela vzorci. Ko vidim ma~ko, se mi v mo`-ganih vtisne nekaj takega kot slika ma~ke, in ko znova vidim naslednjo ma~ko, se vzorec ma~ke v mo`ganih vzpostavi tako, da pride energija v svoj minimum, kot kak-{na kroglica v ma~jo jamico na blazini. ^e pa obstajajo vzorci, nam `e to dejstvo onemogo~i ka-kr{nokoli zagovarjanje splo{nega holizma. Vsak vzorec se namre~ razlikuje od svoje okolice, in zategadelj je za~etno dejstvo prav, da pri njem vse ni povezano z vsem. Vsak vzorec odbira neko dolo~e-no informacijo in ne vseh. Zato enostavno pade teza, ki jo sku{a vpeljati naslov Peru{eve knjige. Teza v naslovu je namre~ teza globalnega, vseobse`nega holizma. Slednji je morda mo`en le v primeru misti~nega izkustva, o katerem sploh ne moremo in ne smemo racionalno razpravljati. Morda je hotel Peru{ zagovarjati tezo lokalnega, se pravi omejenega holizma? Logi~no vzdr`en je zgolj slednji, saj ne zatrjuje celote vesolja, ampak zagovarja obstoj relativnih celot (mo`ganov, neke dolo~ene dru`be). Vendar ni kak{nega posebnega dokaznega materiala, da bi avtor hotel zagovarjati lokalni holizem. Toliko o naslovu in glavni tezi knjige. Od enostavnega k smelemu ^eprav je knjiga po svoji filozofski podstati zgre{ena, pa ima vendar nekaj dobrih strani. Vpeljuje nas v kognitivno znanost, pri kateri sodelujejo ra~unalni{tvo, umetna inteligenca, psihologija, fizika, biologija, filozofija in {e druge vede, ki nekaj povedo o na{em spoznanju. Prvi del na poljudni na~in predstavi asociativne nevronske mre`e kot model duha. Zadnje poglavje pa je namenjeno njihovi fizikalni predstavitvi. Pri tem je v ospredju `e omenjeni Hopfieldov model, ki naj bi bil zdru`ljiv s Ha-kenovim sinergetskim pristopom. Ve~ino vpra{ljivih tez zasledimo na podro~ju semantike in pri razpravah o razmerju med telesnim in du{evnim. Poljudnost razlage nevronskih konfiguracij moti kaj majhna verjetnost, da bi vzorec ~rke E v nevronski razporeditvi tudi sam imel obliko E. ^e mislim na ma~ko – ali imam v glavi sliko ma~ke? Kaj pa potrpe-`ljivost, ali zopet dobrota? Mo`gani se s svetom povezujejo s pomo~jo vzorcev. Res je, da je biologija mo`ganov temelj du{evnosti in da liki prena{ajo pomen. Nevroni morajo za svojo dejavnost prese~i dolo~en prag vzburjenja. Vse to pa {e prav ni~ ne raz-lo`i samega razmerja med telesnim in du{evnim. [e najmanj lahko razlo`i vznik pomena in du{ev-nosti holizem, torej dodajanje ne- pomenskih elementov in njihovo oblikovanje v celoto, ~etudi je o tem svoj~as govoril `e Minsky. Asociativnost in obravnavanje vzorcev je pri Peru{u povezano z jasno antirealisti~no tezo, po kateri svet sam na sebi ne obstaja, ampak je svet `e vselej preoblikovan s pomo~jo na{e zavesti: “Sveta ne spoznavamo tak{nega, kot je ’na sebi’, ampak spoznavamo njegove pojavne vzorce” (str. 64). Vzorci nastopajo na ve~ ravneh, vse ravni pa so med seboj povezane. Tak{no navajanje ne more razlo`iti intencionalnosti, kar bi avtor verjetno `elel. Posebno poglavje je namenjeno fiziolo{kemu opisu mo`ganov. ^ustva, nagoni in drugi ni`ji du{e-vni procesi so podlaga vi{jim, tako tistim celostnega (poezija) kot tudi sekven~nega tipa (govor, glasba, logi~no sklepanje). Zavest je razumljena kot dina-mi~ni lik visokega reda. Malce smelo zveni teza o sin-tetiziranju determinizma in inde-terminizma v nevronskih mre`ah (str. 128). Fizika osnovnih delcev in kvantna mehanika ponujata analogiji. Tretji del knjige je posve~en predstavitvi matemati~nih modelov asociativnih nevronskih mre`. Tu je precej ve~ simbolnega mate-mati~nega zapisa kot v prej{njih oddelkih, saj imamo opravka z malce predelanim diplomskim delom na oddelku za fiziko. V dodatku je med analogijami med kvantno fiziko ter med asociativnimi nevronskimi mre`ami mimogrede razre{ena {e temeljna dilema kvantne fizike: “Za rekonstrukcijo vzorca je odgovorno znanje opazovalca o sistemu, zavestna interakcija, pogojena z znanjem” (str. 231). Predlagam, da fiziki povedo svoje mnenje o temle: “Gledano zelo celovito pa v bistvu vsaka to~ka Univerzuma ’kolap-sira’ valovno funkcijo katerekoli druge to~ke Univerzuma” (str. 231). Mene ni prepri~ala niti ta tr- 268 RECENZIJE ditev sama na sebi niti opremljena s sklicevanjem na holograme. Janek Musek NEZNANKE DUHA (Psihologija okultnega, paranormalnega in transcendentnega); Educy, Ljubljana 1995 240 str., cena 3486 SIT Najnovej{a izmed knjig prof. Janka Muska je zelo dobrodo{la, saj znanstveno in sistemati~no obravnava {iroko in znova aktualno podro~je posebnih stanj duha. V poplavi ~tiva z raznih podro~ij ezo-terike, zelo razli~nega po kakovosti je izredno dragocena knjiga, ki ji je mogo~e zaradi kriti~nosti in nepristranskosti zaupati (~eprav lahko po drugih delih prof. Muska sklepamo, na katero stran se nagiba). V njej je obdelan cel spekter okultnih, parapsiholo{kih in transcendentnih izkustev in je skorajda enciklopedija. Tak{na lahko slu`i kot nepogre{ljiv vodnik po tem podro~ju, saj je tudi prvi tovrstni znanstveni pregled na Sloven- skem. Ker vna{a red, preglednost in jasnost v odprto podro~je, ki je v~asih `e skoraj na meji zmede, je celo nujna. @ivimo v ~asu globokih konceptualnih in teoretskih obratov. Pozitiven izid tega prelomnega ~asa je odvisen od na{e zmo`nosti iskanja ustvarjalnega ravnovesja med starimi in novimi paradigmami. Ezoteri~nim pojavom bi lahko pripisali dve vrsti obstoja. V prvi so pojavi, za katere je znanstvena potrditev (bodisi statisti~na, bodisi celo razlagalna) `e dana. V drugi vrsti pa so hipoteti~ni pojavi, ki nedvomno imajo psiholo{ke in sociolo{ke korelate, ni pa {e jasno, ali imajo tudi tiste bistvene objektivne zna~ilnosti, ki jim jih pripisujejo. Magijske, spiritisti~ne, prerokovalne ipd. dejavnosti vsekakor obstajajo, naredijo vtis in na neki na~in vplivajo na ~loveka. Vpra{anje pa je, v kolik{ni meri oziroma s kolik{no verjetnostjo u~inkujejo dejansko (za razliko od obrednega, sugestivnega ali placebo u~inka). Obstaja tudi vpra-{anje pozitivnih ali negativnih posledic v smislu morale in koristnosti ezoteri~nih dejavnosti. Vsekakor je zaradi tega nujno, da ezo-terika ni ve~ tabu, in Muskova knjiga k temu odlo~no prispeva. Samo kriti~en raziskovalen pristop brez predsodkov lahko pomaga pri razjasnjevanju in obvladovanju skritih potencialov. V naslovih poglavij in razdelkov najdemo naslednje pojme: magi~ni in nadnaravni svet, obredi in kulti, vi{ja duhovna bitja, tajna zdru`enja, okultizem, alkimija, ka-bala, numerologija, stare in nezemeljske civilizacije, simboli in man-tike, prerokovanja, astrologija; dalje v kategoriji paranormalnih pojavov: zunaj~utno zaznavanje (tele-patija, jasnovidnost, prekognicija), psihokinezo, skrite energije (bio-energija, kozmi~na energija, ete-ri~ne in astralne energije, ~akre, meridiani, radistezija); v zadnjem delu pa so obravnavana {e posebna in spremenjena stanja zavesti, misti~na in transpersonalna izkustva, pri~evanja o onostranstvu in obsmrtnih do`ivljanjih. Avtor predstavi eksperimentalne tehnike parapsiholo{kega preverjanja, njihovo strogost in kljub temu mo`ne “luknje” ter prevare. Opozori na subtilne koincidence in slu~aje, sinhroni~nost, resonan-~ne efekte, na vpliv sugestije in pri~akovanja, na podpra`no nezavedno zaznavanje in komunikacijo ipd. Knjiga je opremljena z ve~ statisti~nimi analizami na osnovi anket in eksperimentov. Naj-te`avnej{a naloga v tovrstni literaturi so poskusi razlag, najprej fizikalnih in naravoslovnih. Ker je teh precej manj kot pojavov (Mu-sek jih navaja na straneh 178-191, posebno pa na 183-185), ni odve~ {e kak{nega dodati. Dovolite, da zato navedem, da je nemalo podatkov o pojavih, ki bi lahko imeli osnovo v novej-{ih raziskavah v naravoslovju, posebno v (sub)kvantni fiziki in teoriji kompleksnih sistemov. Ugotovitev, da je paranormalni prenos “neodvisen od fizikalnih omejitev”, ni neverjetna, ~e se zavedamo Einstein-Rosen-Podolsky efekta in Aspectovega eksperimenta, Bellovih neena~b, nelokal-ne Schroedingerjeve in drugih nelokalnih ena~b, vakuumskih koherentnih stanj, (sub)kvantne enotnosti in celovitosti, paralelis-ti~ne in kolektivne dinamike kompleksnih sistemov (kvantnih, nevronskih, subcelularnih) in njihovih mnogonivojskih zvez. Od tod sledijo morfogenetska polja ipd. Tudi prostor-~as je posledica dinamike subkvantnega kompleksnega sistema osnovnih procesov, ki so lahko nosilci informacij. Vpra-{anje je le, kako se te informacije zakodirajo v “vakuum” (“hologi-banje”) ali dekodirajo iz njega. Ne morem tukaj predstaviti vseh mo`nih zvez. Postavil bi na primer hipotezo, da utegnejo biti akupunkturni meridiani in podobne “informacijsko-energetske mre`e” telesa (ki bi se lahko mani- RECENZIJE 269 festirale v avri in uporabljale v mantikah) v analogiji s Kohone-novo teorijo samoorganiziranih to-pološko-korektnih preslikav med deli živènega sistema, le da bi jo posplošili od nevronske mreže na virtualno in energetsko raven Telo (v širšem smislu) je lahko polno takšnih izomorfnih preslikav “Ko-honenovega tipa” na raznih ravneh. Kirlijanova fotografija kaže avro odtrganega lista, tako kot recep-tivno polje nevronske mreže še vsebuje “mapo” amputiranega uda. Da duševnost deluje na telo in fizikalni svet, ne le obratno, je jasno, le detajlni mehanizmi še ne. Izziv mora znanost dolgoroèno sprejeti. Zanikanje avtonomnosti zavesti je slab trik. Tisti skeptiki, ki so nasprotovali, ker je bila zadeva premalo znanstvena, bodo morali biti vse tišji. Problem obstaja, je smiseln in pomemben, ni ga mogoèe ignorirati. Šarlatani bodo v vse veèji nevarnosti; tisti, ki “delajo iz muhe slona”, se bodo umirjali. Obstaja pa veliko vmesno polje med ponovljivostjo in majhno verjetnostjo (ki je tudi vredno raziskav, èeprav neoprijemljivih) in vprašanje, kako ezoteriène dejavnosti obdržati pod kolektivnim moralno-etiènim nadzorom, ne da bi kratili dostojanstvo posameznika in njegove velike neizkorišèene potenciale. V vsakem pogledu je knjiga prof. Muska korak v pravo smer. Mitja Peruš Marko Uršiè GNOSTIÈNI ESEJI Hieron, Ljubljana 1994 319 str., cena 1950 SIT Knjiga filozofa in književnika dr. Marka Uršièa je ena izmed tistih, po katerih humanistièno, religiozno ali umetniško usmerjeni bralec utegne poseèi v najbolj 270 RECENZIJE kontemplativnih in poduhovljenih razpolo`enjih. Zbirka esejev o arheologiji duha, o globinah “my-thosa” in “logosa”, o simboli~ni veli~ini svetih spisov, osvetljenih z zgodovino ne{tetih usod, arhe-tipov in zagonetnih metafor, nas popelje v svet, ki se ~loveka dotakne kve~jemu ob vstopu v objem pritli~ne romanske cerkvice ali potikanju med vitrinami Britanskega muzeja. Delo, v katerem se spletejo filozofija, primerjalna religiologija, zgodovina in knji`evnost, davno in sodobno `ivljenje i{~o~ih, je zaznamovano s specifi~nim Ur{i-~evim slogom, ki bralca nujno pritegne v mnogoplastno podo`iv-ljanje. Spominja nas tudi na njegov roman “Romanje za Animo”. Le zelo izbrano sosledje zgodovinskih zgodb, podatkov, citatov, slik, prilik in refleksij zmore vzbuditi tako polno navdiha bralcu in njegovemu spominu ter duhovnemu zrenju. Avtor je uspel lepoto davnih metafor, prebliske pozabljenih romarjev v duhu in misti~na sporo~ila od-kopanih rokopisov ve{~e obnoviti z lastnim umetni{kim in raziskovalnim pogledom {irokega obsega. Potovanje skozi gnosti~no zakladnico ~love{tva za~ne z opisom odkritja zgodnjekr{~anskih kodeksov “Nag Hammadi” in njihovo analizo. Vseskozi je mo~ zaznati vzdu{je “neposredne” prisotnosti v prostoru in ~asu dogajanja samega, pa ~etudi so to prva stoletja po na{em {tetju. Ur{i~ev jezik je zelo so~en in izpiljen, tako reko~ filigranski. Opremljen je z bibliotekarsko korektnostjo, ki krasi najave citatov. Odlomki starodavnih del, ki zagotavljajo `ivost Ur{i~evih refleksij, so bolj ali manj gosto posejani po vseh esejih. V kripto koptske preteklosti se vrnemo v VI. eseju o refleksijah na vizije sv. Antona Pu{~avni-ka, II. esej pa je posve~en razmi-{ljanju o svetem, o misti~nem in o duhovnem do`ivljanju ~asa. Sledi esej o mo`nosti transcendence v bibli~nem in sodob-nej{em smislu. V zadnjem delu Ur{i~ polemizira s Hribarjem. Tukaj (str. 142) med drugim tudi pravi, da so “paradoksi za filozofijo bistveni in konstitutivni, zato brez paradoksnih poskusov ’tematizacije’ transcendence filozofija kot filozofija ne more obstati”. Skupaj s Hribarjem se vpra{a, “kako misliti, `iveti in delati, da transcendenca ne bi sevala uni~u-jo~e mo~i, da transcendenca ne bi bila nihilisti~na Transcendenca, instrument volje do mo~i” (str. 144). V VI. eseju govori o bibli~no-sti Platonovih mitov, o njegovih Idejah in prispodobi o votlini, ki jo je naposled ob~utilo zgodnje kr{~anstvo. Tudi ta del krasijo nekatera ~udovita razpolo`enjska poro~ila o lastni izku{nji spoznavnega stika z arhetipi in alegorijami posthelenisti~nega zgodnje-kr{~anskega nauka, projiciranega npr. na stene gr{kih cerkva in v njihove obrede, ki jih je avtor po-do`ivel na svojih potovanjih. Tak-{no kontemplativno ~udenje sem zasledil doslej le v Jungovih “Spominih, sanjah, mislih”, Ur{i~ pa ga zmeraj obogati z zdravo, kriti~no refleksijo in razlago. Spet se loti tudi problema metafizi~nega ~asa, ki je ena od stalnic njegove koz-mologije duha. Knjigo zaklju~uje obravnava srednjeve{kega mita o svetem Gralu. “Gnosti~ni eseji” so nedvomno mojstrski filozofsko-literarni kola`, ki vzporedno zapolni mnoge ravni bral~eve spoznavne radovednosti in sle po neskon~nosti. Ta se zrcali tudi skozi misti~ne rokopise, obte`ene z mo~jo simbolov, ki so jih fokusirali duhovi ne{tetih prednikov. Primerjalna religiologija odkriva {e eno dejstvo. Za razliko od znanosti, ki vselej `eli dajati spoznavne zaklju~ke in se zaradi tega mora izogibati misti~ni transcen-denci, religiologija ka`e na skrivnostnost in ~udenje kot bistveno naravo spoznavanja na tisti visoki in vseobsegajo~i ravni, kjer ni ve~ spoznavne konvergence, ker je niti ne more biti! Mitja Peru{ Maurizio Viroli PER AMORE DELLA PATRIA, Patriotismo e nazionalismo nella storia Editori Laterza, Rim-Bari 1995 220 str.; cena: 28.000 Lit. Celo v strokovni literaturi, {e bolj pa v pogovornem jeziku sta “nacionalizem” in “patriotizem” zamenljiva pojma. Virolijeva teza v Per amore della patria (Iz ljubezni do domovine, Patriotizem in nacionalizem v zgodovini) je, da ju je mogo~e in treba razlo~e-vati. Podlaga diferencirani rabi obeh pojmov, ki jo Viroli `eli okrepiti, je lahko le zgodovinska analiza besedil, v katerih se oblikujeta nacionalisti~ni in patriotski diskurz. In tega se Viroli loti. Nacionalizem je nastal v moderni Evropi, da bi utrdil in okrepil etni~no, jezikovno in kulturno enotnost nekega ljudstva. Nasprotniki nacionalizma so bili etni~na ne~istost, kontaminiranost, heterogenost in socialnopoliti~ni razkol. Rodovniki patriotizma segajo mnogo dlje v zgodovino kot rodovniki nacionalizma in poudarjajo druga~ne vrednote, kar je mo-go~e razbrati tudi iz tega, kar za-vra~ajo. Za patriotski govor so bili neznosni predvsem tiranija, des-potizem, zatiranje in sprijenost oblasti, niz pojmov, ki se od “sov-ra`nikov” nacionalizma ostro razlikuje. Te`ava, s katero se Viroli v svojem prispevku k histori~no pojmovni razmejitvi nacionalizma od patriotizma spoprijema, je zgodovinska povezanost obeh retorik. Da bi zanikal kontinuiteto med retoriko patriotizma in nacionalizma ter zmanj{al te`o dejstvu, da je bilo sklicevanje na domoljubje zgodovinska podlaga rojstvu nacio-nalisti~nega ~ustvovanja in njegovih teoretskih izrazov, Viroli opravi dodatne pojmovne reze in distinkcije v razgibani zgodovini patriotizma, ki obe tradiciji razmaknejo. Patriotizem, ki ga Viroli zagovarja in si prizadeva za njegovo uveljavitev nasproti danes prevladujo~im nacionalisti~nim govoricam, je druga~en od izvornega, ko je patria ozna~evala terra patria, zemljo o~etov, o~etnjavo, rodno grudo. Ta raba je izra`ala religiozno ob~utje vsakogar ob zemlji, ki jo je religija ljudstva, kateremu je pripadal, razgla{ala za posve~eno, ker v njej prebivajo bogovi in duhovi prednikov. Patria v malem je bila dru`insko po-kopali{~e, v velikem pa mesto, kjer so stali templji, posve~eni bogovom, v ~a{~enju katerih se je prepoznavala {ir{a skupnost. Domovinski ~ut, ki ga Viroli `eli iztrgati pozabi, ni vezan na ta izvorni pomen besede patria. Gre mu za politi~ni pomen patriotizma, ki je svoj klasi~ni izraz dobil v klasikih rimske republikanske tradicije. Opirajo~ se na Cicerona, Salustija, Kvintilijana in druge rimske pisce lahko poka`e, da se je patria v delih teh avtorjev emancipirala od religiozno zemlji{kega konteksta in pridobila politi~ni pomen, povsem o~i{~en prvotnega pomena. Radikalna lo~itev obeh registrov pomena ni tako zelo evidentna, saj je bila, kot navaja sam avtor, patria v republikanskem Rimu predmet posebne vrste ljubezni, pietas in caritas, in ji je bil namenjen cultus – izrazi, ki so tudi sami nosilci (prim. npr. Pierre Grimal: La civilisation romaine) predre-publikanskih verskih pomenov. Opirajo~ se na politi~ni pomen domoljubja, o~i{~enega religioznih konotacij, Viroli zavrne pomen domoljubja, ki ga je mnogo kasneje, v 16. stoletju, Lipsius imenoval “naravnega” in je v glavnih potezah reformulacija predrepub-likanskega, religiozno zaznamovanega “patriotizma”, saj je z njim razumel neogibno inklinacijo vsakogar do svojega rojstnega kraja, navezanost na “doma~o grudo” kot na kraj lastnih spominov in spominov na spomine star{ev (sic!), ki vsakega dr`avljana dr`ave ali sveta interpelira v pripadnika neke skupnosti kulture in vrednot. In kaj je politi~no ali republikansko domoljubje, kot ga tudi imenuje Viroli? Ljubezen do poli-ti~nih institucij in do na~ina `ivlje-nja, ki vzdr`uje skupno svobodo RECENZIJE 271 nekega ljudstva. Medtem ko je nacionalizem politi~no lahko zagovarjal monarhijo in tiranijo, je politi~no domoljubje nujno republikansko, izraz “pozitivne” (I. Berlin) svobode starih, da si sami do-lo~ajo svojo usodo, ne “negativne” svobode modernih. Razlika med nacionalizmom in domoljubjem je v prednosti, ki jo vsak od njiju daje dvema skupinama vrednot. Nacionalizem postavi na najvi{je mesto etni~no, jezikovno in kulturno homogenost populacije dr-`ave, ki jo razume kot sredstvo promocije njene nacionalne biti. Patriotizem vrednot tradicije posameznega ljudstva ne zametuje, vendar prednost daje svobodnemu `ivljenju pod skupnimi avtonomno postavljenimi zakoni. Od tod je vidna naslednja razlikovalna poteza. Nacionalizem je eks-kluzivisti~en, notranja homogenost posameznega okolja je nelo~ljiva od zavra~anja in zani~evanja vsega, kar ostaja zunaj njega. Patriotizem, ki ljudi zdru`uje v skupnem idealu republike in je neka vrsta ljubezni do vseh, ki spo{tuje-jo njene zakone, ne glede na njihovo etni~no poreklo, razli~nost jezikov itd., omogo~a dialog s pripadniki drugih republik, ki republikanski ideal resda interpretirajo nekoliko druga~e, vendar ga priznavajo kot ideal in si prizadevajo za njegovo uresni~itev. Tudi domoljubje je torej – in v tem Viroli vidi njegovo prednost – par-tikularisti~no: republike kot ob~e-stva vseh, ki spo{tujejo njegove zakone in vse pripadnike drugih republik, ki so jim v tem podobni, se med seboj razlikujejo, niso abstraktne, temve~ konkretne tvorbe, ki imajo svojo zgodovino in tradicijo. Partikularnost republikanskega ideala je pogoj dram-ljenja dejavne privr`enosti dr`av-ljanov republiki, ki je potrebna za njen obstoj. Samo domoljubje, ki je vrsta ljubezni z jasno dolo~ljivim objektom, kakr{en edino lahko zbudi ~ustveno pripadnost v ljudeh, potrebno za njihovo dejavno pri- padnost, ima mo`nosti za uspeh v soo~enju z izrazito partikularisti~-nim in ekskluzivisti~nim naciona-listi~nim diskurzom, ki v moralno in politi~no kriznih ~asih obi~ajno postane intelektualno hegemonski. V zanikanju partikularnega ideala je bila po Virolijevem mnenju slabost internacionalizma moderne levice: ljudem je ponudila preod-daljen ideal, ki jih ni mogel animirati in je bil ranljiv za naciona-listi~no retoriko. Zmernost ideala patriotske retorike ima zato mo`-nosti za uspeh v spopadu s pojavi etnonacionalisti~nih interpelacij. Zgodovina republikanskega domoljubja, ki ga avtor kot zgodovinar spremlja skozi dela njegovih zagovornikov od antike do dana{njih dni, je tudi sama odlo-~no dejanje “za” tak{no domoljubje, dejanje obujanja tradicije, ki je tudi prispevek k njegovi krepitvi. Vrnitev k republikanski tradiciji ni le njegov odgovor sodobni nevarnosti nacionalizma, temve~ tudi njegovo stali{~e v razpravi med komunitarizmom in liberalizmom. Slednjemu je avtor bli`e, ko zagovarja na~elo vladavine ustave in enake svobode, medtem ko komu-nitarizem zavra~a, ker v njem vidi dedi~a teritorialnega patriotizma; tradicijo politi~nega ali republikanskega ali ustavnega patriotizma pa pove`e s koncepcijo dr`avljanske dr`ave v opoziciji do kulturno nacionalne dr`ave. To~ka, v kateri se lo~i od obeh tradicij, je poudarjanje dol`nosti dr`av-ljanov. ^e je politi~na vez dr`av-ljanov v republiki posredovana izklju~no z njihovo navezanostjo na zakone, ki si jih svobodno postavljajo, se mora domovinski ~ut zbuditi vsaki~, ko so njeni zakoni kr{eni ali celo v nevarnosti. Ljudje v sodobnih demokrati~nih dru`-bah, ki sebe razumejo za “negativno” svobodne (v dejanjih, o katerih zakon mol~i), so pripravljeni braniti zakon, le ko krivi~nost prizadene njih same; ko prizadene drugega, ki je nemara tudi pripadnik druge vere ali etni~ne sku- pine, ostanejo neprizadeti. Pro-tisredstvo za nevarnosti sodobne nara{~ajo~e apatije do usode poli-ti~nih institucij je zato lahko le vrnitev onstran premis Deklaracije o pravicah ~loveka in dr`avljana, ki o dol`nostih mol~i, k pozitivni, zakonodajni svobodi starih in k sprejemanju dol`nosti, ki jih zakoni nalagajo. Te`ava partizanstva na strani republikanskega domoljubja je v tem, da je politi~na patriotska tradicija danes {ibka, nima prepoznavnega besednjaka in toposov, domovina je, skratka, ozna~evalec, ki so si ga prisvojile nacionalne in nacionalisti~ne retorike. Te`ava Virolijevega projekta, ki z obujanjem vednosti o zgodovinskih realnostih domoljubja te vrste sku{a krepiti njegovo navzo~nost v na{i sodobnosti, pa je v tem, da mora priznati, da je tako domoljubje tudi v zgodovini redko posejano in velikokrat po-me{ano z onim drugim, nenazadnje `e v njegovih koreninah. Problem prehoda iz nacionalne v dr-`avo dr`avljanov, ki ni le notran-jepoliti~ni problem sodobnih dr-`av z etni~no, kulturno in versko nehomogeno strukturo prebivalcev, temve~ ga na evropski dnevni red urgentno postavlja tudi po-liti~no zdru`evanje Evrope, ostaja slejkoprej odprto teoretsko in prakti~no politi~no delovi{~e. Iz ljubezni do domovine je aspektalno nekoliko premaknjen pogled na republikansko tradicijo, ki se ji je Viroli posvetil v Dalla politica alla ragion di stato (gl. recenzijo in prevod epiloga te knjige v ^asopisu za kritiko znanosti, {t. 172-173). Obema je skupno tudi to, da sta iz{li v angle{ki in italijanski verziji. Iz ljubezni do domovine je Viroli posvetil Nor-bertu Bobbiu. Igor Pribac 272 RECENZIJE J. M. Kelly A SHORT HISTORY OF WESTERN LEGAL THEORY Clarendon Press, Oxford 1992 466 strani J. M. Kelly, ki je nekaj let pred objavo te knjige umrl, je bil pravi ~lovek za pisanje prvega vodnika po meri {tudentov v zgodovino zahodne pravne zgodovine, izdane v angle{kem jeziku. Irec po rodu, pripadnik majhne naci-je torej, je najprej {tudiral anti~no literaturo in se kasneje usmeril v pravo. Bil je uspe{en profesor na dublinskem University College, ki se je na izpopolnjevanju v Heidel-bergu seznanil tudi z bogato nem-{ko tradicijo preu~evanja rimskega prava, za katero je znano, da zaradi zgodovinskih razlogov na Otoku nima tak{ne te`e kot na Kontinentu. Poleg tega je bil poli-ti~no zelo dejaven in bil nekaj ~asa na primer minister za industrijo in trgovino v irski vladi. Posthumno izdana Kratka zgodovina zahodne pravne teorije je pravzaprav zelo obse`no besedilo, ki ga je komaj mogo~e zajeti v eni sami knjigi ve~jega formata. Atribut “kratka” si bolj kot z obsegom besedilo zaslu`i zaradi preglednosti obdelave razvejane ve~tiso~letne pravne tradicije Zahoda, ki jo je namenil predvsem {tudentom prava. Kratka je torej predvsem zato, ker bralcu ekonomi~no, v relativno kratkem ~asu omogo~a seznanitev s poglavitnimi tokovi v zahodni pravni tradiciji. Pri sestavi je avtorja vodila zaskrbljenost zaradi izgube histori-~ne razse`nosti v predmetniku {tudija prava in ugotovitev, da so obstoje~i teksti primerljivih namer v evropskem prostoru pomanjkljivi v tem ali onem pogledu: Fassova Storia della filosofia del diritto je preobse`na (tri knjige), Friedrichova Geschichte der Rechts-philosopie preve~ strnjena, Strüm-holmova pa, ~eprav je med omenjenimi iz{la najkasneje (1985), brez pravnih teorij tega stoletja in brez referenc na tekste in napotkov za nadaljnje branje. Zato se je sam lotil obse`nega projekta, ki ho~e narediti za pravno znanost to, kar je za filozofijo v anglosaksonskem svetu naredila Rus-sellova History of Western Philo-sopy, ne da bi pri tem ponovil njene reduktivne geste. Russello-va zgodovina namre~ komajda se`e v 20. stoletje, medtem ko se Kellyjeva pri njem najdlje zaustavi. Nepregledno {iroko snov Kelly razdeli na deset poglavij, po dve za antiko in srednji vek, eno za renesanso in reformacijo in nato po eno tudi za vsako naslednje stoletje do na{ega, ki sta mu ponovno namenjeni dve poglavji. Vsako poglavje po Russellovem zgledu uvaja nekaj strani, ki postavijo splo{en zgodovinski okvir. Nakar je razdeljeno na podpoglavja, v katerih se – ne povsem dosledno in ne da bi delal silo zgodovinskemu zamiranju nekaterih vpra{anj in odpiranju novih – ponavljajo naslovi-vodilne teme, po katerih avtor spremlja zgodovino zahodnega prava. Tako avtor skozi vso zgodovino spremlja teoretske re{itve velikih pravnih vpra{anj in premike v pomenu naslednjih pravnih konceptov: utemeljitev dr`ave, izvor vladarjeve avtoritete in pravne obveznosti, odnos med obi~ajem in zakonodajo, naravno pravo in naravne pravice, enakopravnost, pravi~nost, naravo zakona, status lastnine, predmet in cilj kazenskega prava in nekatere druge. Glede na uvajalni namen knjige je ena od njenih odlik prav ta razdelitev, ki omogo~a pregledno in primerjalno spremljanje problemskih sklopov, na kar avtor bralca napeljuje tudi z besedilom, ki na vsaki “etapi” opozori na klju-~ne predhodne teorije. Vendar ta odlika knjige nikakor ni edina. Omenimo {e dve njeni hvalevredni potezi: zavestno obravnavanje pravnih teorij vse sodobnosti in njihova obravnava skupaj s politiènimi, teološkimi in etiènimi teorijami, s katerimi so bile zgodovinsko povezane. Ta “kratka” zgodovina bralca ne prikrajša za bližnjo preteklost in polpreteklo obdobje. Temu, kar avtorji v podobnih primerih iz previdnosti, ki je cesto le pretveza, izpustijo, namenja Kelly veliko prostora. Dvajsetemu stoletju je posveèena skoraj tretjina knjige, kar bralcu omogoèa dober vpogled v novejše pravne teorije. Ker je bila vplivnost anglosaksonskega sveta v tem obdobju tudi na tem podroèju v vzponu, ki se še ni nehal, je tudi zastopanost anglo-ameriških avtorjev veèja (Hart, Rawls, Finnis, Dworkin). Vendar Kelly ne naredi tega, kar je mogoèe zaslediti ne le na pravnem podroèju, temveè tudi v mnogih drugih humanistiènih vedah, in kar v svojem uvodu obsodi: namreè, da bi govoril le o njemu bližjih angleško pišoèih avtorjih in se pri tem opiral le na sekundarne vire iste provenience, pri tem pa prezrl na primer Nemce, ki kot po nekem tihem dogovoru poènejo podobno z britanskimi in ameriškimi avtorji, oboji pa se obnašajo kot bi ne bilo Francozov, Francozi pa, kot bi ne bilo nikogar razen njih. Morda je to nekoliko pretirano in karikirano reèeno, vendar velikokrat resnièno. Tako zaprtost v nacionalne meje smo na primer opazili v Uvodu v filozofijo prava A. Kaufmanna (gl. ^asopis za kritiko znanosti, št. 172-173), ki je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu. Èeprav daje ta knjiga veliko veè bibliografskih napotkov kot Kellyjeva, so ti omejeni skoraj izkljuèno na v nemšèini zapisane vire. Tako Kaufmann npr. ne omenja slavnega francoskega zgodovinarja prava M. Villeyja in njegove teorije geneze t. i. “subjektivnih pravic”, pojma, brez katerega lahko do nespo-znavnosti izmalièimo moderno RECENZIJE 273 naravnopravno teorijo. Kelly, ki zlasti, ko gre za sekundarne vire, svojo pozornost dovolj enakomerno razporedi po evropski literaturi, ga na primernem mestu omeni. Od Kaufmannove, ki poudarja pojmovno analizo, se njegova knjiga lo~i {e po doslednem spo-{tovanju na~ela spremljanja his-tori~nega razvoja, predvsem pa po vpenjanju teorij v {ir{i kulturno histori~ni kontekst, ki zgodovino pravnih teorij nelo~ljivo povezujejo z zgodovinskimi okoli{~inami njihovega vzpona in zatona. Avtorjevo prizadevanje, da bi {tudentom ponudil knjigo, ki bi, ~e `e ne pravo, pa vsaj njegov {tu-dij ponovno povezala s humanis-ti~no tradicijo, lahko ocenim kot zelo uspel. Glede na skromen obseg tovrstne literature pri nas bi bil prevod te knjige v sloven{~ino zelo dobrodo{el in ne dvomim, da bi tudi pri nas uspe{no opravila vlogo, ki ji jo je namenil avtor. Igor Pribac Ian Tattersall THE FOSSIL TRAIL How we know what we think we know about human evolution Oxford University Press, New York in Oxford, 1995 Letos spomladi je pri Oxford University Press nekoliko nepri-~akovano iz{lo delo enega naj-bolj{ih poznavalcev evolucije ho-minidov in darwinisti~nega teoretika, Iana Tattersalla, z naslovom Fosilna sled: kako vemo, kaj mislimo, da vemo o ~love{ki evoluciji. Tattersall se je v tem delu lotil ko~ljivega predmeta na podoben zgodovinski na~in, kot se je, skupaj s kolegom iz American Museum of Natural History (v nadalje- vanju AMNH) v New Yorku Nile-som Eldredgom (N. Eldredge in I. Tattersall, The myths of human evolution, New York, Columbia University Press, 1982), lotil svojega prvega obse`nej{ega obra~u-na s paleoantropologijo. Na lahkoten in nevsiljiv na~in se je podal v zgodovino “lova na fosile”, ob pripovedovanju te, skorajda dru`inske zgodbe pa osrednje dogajanje mimogrede osvetljuje z ideolo{kim ozadjem, v katerega je bilo vpeto, in s spremljajo~imi teoretskimi konstrukti, ki so pogosto prej reflektirali in racionalizirali ideolo{ko investicijo v “lov na fosile” kot pa fosile same. Delo je napisano izredno spretno, tako zelo, da {ele na koncu opazimo, kako nas je Tattersall pravzaprav potegnil za nos: v resnici gre v delu ves ~as za strogo teoretsko razpravo, lahkotna zgodovinska pripoved pa je samo retori~ni prijem, preko katerega naj se bralec – ne da bi vedel, kaj se dogaja – soo~i s temeljnimi teoretskimi problemi paleoantropologije. Pri tem najbr` ni nepomembno, da se je Tattersall kot dolgoletni konzer-vator na Oddelku za antropologijo v AMNH preprosto moral nau-~iti ve{~ine pribli`evanja predmeta svojega preu~evanja mno`icam, ki vsak dan prihajajo v muzej. Strokovno vzeto je morebiti najbolj pomembno to, da evolucija hominidov niti ni Tattersallo-va o`ja antropolo{ka (ali prima-tolo{ka) specializacija: dolga leta je namre~ na Madagaskarju pre-u~eval eno od skupin polopic ali ni`jih primatov (prosimijev), in sicer lemurje. “Oddaljeni pogled” na evolucijo hominidov iz lemur-ske perspektive prina{a dvojno prednost: Tattersall je lahko razmeroma manj obremenjen s ~lo-ve{kim pogledom na lastni izvir – prav zares, nobenega razloga ni za to, da bi morali imeti evolucijo hominov za druga~no od evolucije lemurskih oblik ali od evolucije nasploh, posebej ko gre za preu~evanje mehanizmov evolu- cije poljubne skupine organizmov; drugi~, danes je med `ive~imi lemurji zelo malo morfolo{kih razlik – v~asih so prakti~no neopazne – in vendar se lemurji diferencialno prepoznavajo kot pripadniki razli~nih vrst. To velja tudi za druge primate, na primer za pavijane, kar preprosto pomeni, da je le malo verjetno, da bi za hominide ne veljalo nekaj podobnega; iz tega, da je pre`ivela ena sama vrsta iz rodu Homo, nikakor ne moremo sklepati, da v nekako petmilijonletni zgodovini plemena (ali poddru`ine), ki mu pripadamo, ni bilo cveto~ih trenutkov, ko je hkrati in celo skupaj (tako reko~ z ramo ob rami) `ive-lo ve~ vrst hominidov iz razli~nih rodov, pa tudi iz istega roda (na primer Paranthropus boisei in Homo ergaster; Homo habilis in Homo rudolfensis; Homo nean-derthalensis in Homo sapiens; itd.). ^e skratka analiza fosilnega materiala nedvoumno ka`e na to, da je treba poimenovati novo vrsto, potlej je na~eloma nujno, da to tudi storimo in se ne oziramo na pomisleke, ki so praviloma razultat ideolo{kega precenjevanja lastne pozicije v primerjavi z drugimi skupinami organizmov. To je osnovno sporo~ilo Tat-tersallovega dela in to je morebiti tudi ena od najbolj “~istih” in teoretsko neopore~nih pozicij v paleo-antropologiji nasploh. ^e povzamem, potlej je delo neprisiljena in vsakomur dostopna zgodovinska bilanca fosilnih odkrivanj, spodbud, ki so “lovce na fosile” vodile pri njihovem po~etju, teoretskih in ideolo{kih implikacij, ki so prispevale k razvoju humane paleontologije ali pa zavirale njen razvoj; in tak{no je delo zato, ker se avtor ne skriva za svojo avtoriteto, ampak naravnost in brez pridr`kov pove, kdo je in kak{en je njegov teoretski vlo`ek v opravljeni obra~un. Iztok Saksida 274 RECENZIJE Jean Baudrillard LE CRIME PARFAIT Editons Galilee, Pariz 1995 206 strani, cena: 139 FRF “Popoln zlo~in je brezpogojno ustvarjanje sveta s postavljanjem vsega danega v ospredje, spreminjanje vseh na{ih dejanj in dogodkov v ~isto informacijo – na kratko: kon~na re{itev, odtujena dolo-~itev sveta s kloniranjem realnosti in povnanjenjem reelnega s svojim dvojnikom.” Jean Baudrillard (J. B.) to za-pi{e na 45. strani svoje nove knjige, ki je iz{la v januarju 1995. Razdeljena je na dva dela. Popolnemu zlo~inu je dodana {e Druga stran zlo~ina. Zgodovina zlo~ina je v umoru realnosti. Ne izginja stvarnost (le reel) v iluziji, ampak izginja iluzija v celostni realnosti (la realite integrale). Morda se na prvi pogled zgornja dva stavka zdita protislovna. Kako torej J. B. uporablja pojme, kot so iluzija, stvarnost, realnost, in seveda v ~em je popoln zlo~in? Pri razlagi iluzije se poslu`i enega najve~jih nem{kih filozofov 19. stoletja, Nietzscheja, in sicer njegovega pojmovanja volje do videza in ni~a. Obstaja nekaj mo~-nej{ega, kot je ljubezen, in to je iluzija. Obstaja nekaj mo~nej{ega, kot sta seks in sre~a, in to je ljubezen do iluzije. Staro filozofsko vpra{anje, zakaj je nekaj in ne raje ni~, se danes postavlja, zakaj je ni~ in ne raje nekaj. S tem obratom sku{a avtor ponovno izboriti nekaj prostora mi{ljenju, ki je v dana{njem, preve~ urejenem in informacij prepolnem svetu izgubilo spontanost. Postalo je redka dobrina, prepovedana in prepo-vedujo~a, ki se mora gojiti na skrivnem, po nekak{nih ezoteri~-nih pravilih. Eno takih pravil je “politically correct”, ki omejuje sleherno medijsko razpravo. Morda je ~as, da si zastavimo vpra{a-nje o svetu in ~loveku. Antropo-centrizem mora odmreti. ^lovek ni suveren. Ne prena{amo mi sveta, ampak svet prena{a nas. Nasproti tehniki je mogo~e svet, ki se igra z nami, objekt, ki nas je zapeljal v igro mo~i, saj smo se zna{li na njem, kot se znajde ljubljeni na ljube~em. Um, ki prehaja v navideznost tehnike, postaja ena zadnjih prevar ne-uma. Svet ni ve~ svet. Subjekt ni ve~ gospodar svojih predstav, ampak manipulator objektivne ironije sveta. Objekt je postal odtujena privla~-nost. Potujitev (Verfremdung) pomeni postati druga~en, tuj sebi, medtem ko je odtujitev (Entfremdung) stanje neposedovanja Drugega, izguba vsakr{ne spremenljivosti. ^lovek je brez identitete, potni list pa ostane za razliko iden-ti~en samemu sebi. Kaj se dogaja s stvarnostjo? Ne `ivimo v iluziji, kjer stvarnost (le reel) najbolj manjka, ampak nasprotno: realnosti je preve~. Da bomo lo~ili stvarnost od realnosti, povejmo tole: stvarnost je iluzija drugega reda in jo lahko vzporejamo s Kantovim pojmom stvari na sebi (Ding an sich). Dez-iluzija nastane na mori{~u iluzije sveta, na ra~un popolnoma stvarnega sveta – od tod izvira simulacija. Svet je radikalna iluzija, simulacija pa je iluzija znaka, ki se je izgubil na ra~un svojega delovanja. Na horizontu simulacije izgine svet, pa tudi vpra{anja o njegovem obstoju ni ve~ mogo~e postaviti. Z ekrana ne izgine le reelno, ampak tudi podoba. Svet se izgubi v videzih, ki so sledi nebiva-jo~ega, sledi neprekinjenosti ni~a (ni~ sam pusti sledi v lastni neprekinjenosti). Ni volje, ni stvarnosti, ni nobene stvari. Ni~ je. Ve~na iluzija objekta, ki ni pojmljiv, in subjekta, ki verjame v pojem. Neprekinjenost sveta, oz-na~enega za nas, in sveta, ki je na skrivnem ni~ in ne pomeni ni~. Med tema redoma ni dialektike. [e vedno nismo sposobni pristati na svet brez volje, vere in mo~i. Svet je izgubil skrivnost/skritost. Brez videzov bi bil svet popoln zlo~in, to je brez zlo~inca, `rtve in zlo~ina. Popolnost je vedno kriminalnega zna~aja, kot je pri transparentnosti zla transparent-nost sama zla. Kazen za popolnost je reprodukcija. ^e so posledice zlo~ina stalne, potem nimamo niti morilca niti `rtve, postala sta eno, kot sta postala subjekt in objekt eno. Nista ve~ razli~na, ampak sta tuja in druga~na. Med njima ne vlada nepomirljivo nasprotje, ampak nezmo`nost diskur-za. Razredni boj je kon~an. Padli smo v najhuj{e mo`no barbarstvo. Visoka definiranost jezika odgovarja najni`ji stopnji ozna~eno-sti smisla. Kot `e v prej{nji knjigi Iluzija konca, J. B. uporablja tudi v Popolnem zlo~inu dognanja fizike in biologije, matematike in ra~unalni{tva. Tako sre~amo pojme, kot so realni ~as, materija in antimaterija, nekaj o delovanju mo`ganov, teorijo evolucije in vir-tualno realnost kot eno najpopu-larnej{ih vej ra~unalni{tva. Zlo~in na sre~o ni nikdar popoln, in tudi knjiga, o kateri beremo, ne. @e res, da trupla reelnega ni mogo~e najti, pa zakaj bi nas stvari na sebi sploh RECENZIJE 275 zanimale, ~e pa jih ne moremo videti in o njih ni~esar vedeti, le to, da so. Zdi se, da J. B. nadaljuje z istega mesta, kot nam je svoje debele knjige pisal Kant: to je z mesta angela. Vseeno pa je knjiga J. B. bli`ja dana{njemu bralcu, saj J. B. {e zmeraj `ivi in pi{e o na{em svetu; to morda ni pravi filozofski argument, pa vendar bolj privla~ijo dana{nji avtorji kot nekrofilija dvatiso~letne tradicije. Nepopolnost knjige, kar je o~itno za{~itni znak zalo`ni{ke hi{e Galilee, ki jo vodi Paul Verilio, je v tem, da nima bibliografije. V Popolnem zlo~inu bralec najde posredne in neposredne reference, a vedno brez izvira. Neposredno so omenjeni Nietzsche, Wittgenstein, Popper, Russell, Saussure, Heidegger, Kojeve, Levi-Strauss, Canetti in {e nekaj drugih. Prekaljenemu knji`nemu molju so mo-go~e vse te reference `e poznane, za~etnik pa bi si rad ogledal tudi kak{no knjigo, iz katere avtor ~r-pa svoje domislice. J. B. na dobrih dvesto straneh prehodi {iroke poljane miselnega sveta, in sicer od kvantne fizike, medijev in seksa do filozofije, Madonne in aidsa. Pri tem se poslu`uje metafori~ne-ga in mogo~e celo prerazvezane-ga jezika za pojasnjevanje videnja sveta, kjer se tehnika posmehuje filozofiji. Kljub pesimizmu pa se knjiga da razumeti kot opozorilo na stvari, ki se dogajajo okrog nas. ^e je sistem postal vse, potem ne bo ostalo ni~. ^e mi{ljenje ni postalo ni~, potem bo kaj ostalo. Op-timisti~en zaklju~ek, kljub temu da se J. B. ob koncu knjige zapi{e: I’ll not be your mirror in se pri tem opira na Borgesa. Naj torej kon~am, kot sem za~el. Tu je eden najlep{ih citatov, ki ga najdemo na za~etku Druge strani zlo~ina (str. 155): “Z Virtualnostjo smo stopili ne le v dobo taljenja Realnega in Re-feren~nega, ampak tudi v dobo uni~evanja Drugega. To je enako eti~nemu ~i{~e-nju, ki je zadelo ne le posamezno ljudstvo, ampak trdovratno prega- nja vse oblike spremenljivosti/ druga~nosti. Oblike smrti, ki se zdru`ijo s terapevtsko krvolo~nostjo. Oblike obrazov in teles, ki jih preganja lepotna kirurgija. Oblike sveta, ki jih bri{e Vir-tualna realnost. Oblike vsakogar, ki bodo nekega dne ukinjene s kloniranjem posameznih celic. Preproste oblike drugega na poti razred~enja v ve~no komunikacijo. ^e je informacija na kraju popolnega zlo~ina nasproti realnosti, je komunikacija na kraju popolnega zlo~ina nasproti spreme-nljivosti/druga~nosti. Ve~ drugega: komunikacija. Ve~ sovra`nika: pogajanje. Ve~ plenilca: gostoljubje. Ve~ negativnosti: absolutna pozitivnost. Ve~ smrti: nesmrtnost klona. Ve~ spremenljivosti: identiteta in razlika. Ve~ zapeljevanja: nelo~ljivost spolov. Ve~ iluzije: hiperrealnost, Vir-tualna realnost. Ve~ skrivnosti: transparentnost. Ve~ usode. Popoln zlo~in. Klemen Fele Veljko Rus (ur.) SLOVENIJA PO LETU 1995 razmi{ljanja o prihodnosti Fakulteta za dru`bene vede, Knji`na zbirka TEORIJA IN PRAKSA, Ljubljana, 1995 372 str.; cena: 300 SIT Trenutni problem kulturnega razvoja postaja zaradi globalizacije nacionalnih ekonomij vse bolj pomemben element nacionalnih strategij. Obstaja strah pred utopitvijo manj{ih nacij v globalnih ekonomskih in politi~nih tokovih, s tem pa se nam zastavlja vpra-{anje kulturne identitete. Naloga suverene dr`ave je zagotoviti kontinuiteto naroda kot kulturne skupnosti v sestavi civilne dru`be. Tu pa se porajajo dvomi, saj je po mnenju nekaterih dru`boslovcev civilna dru`ba po osamosvojitvi razpadla. Dr`i, da sedanja dr`ava {e ni pravna dr`ava v polnem pomenu besede, kar pa pomeni, da kot taka ne spodbuja razvoja civilne dru`be. V tem primeru velja predpostavka, da dokler nimamo pravne dr`ave, tudi civilne dru`be ne more biti. Zbornik vsebuje prispevke nekaterih najuglednej{ih slovenskih dru`boslovcev. Poudariti pa je treba, da je dejansko te`a knjige na “razmi{ljanju” o prihodnosti, saj avtorji niso imeli nobene trdne metodolo{ke opore, hkrati pa so bili podvr`eni preseganju svojih strokovnih podro~ij. Prispevki se ukvarjajo z vizijo prihodnjega razvoja Slovenije. Kot celota tvorijo mozaik – dokaj vsestransko obravnavo vseh tistih akterjev in dejavnikov, ki bodo zelo verjetno odlo~ilno vplivali na na{o prihodnost. Prvi del sestavljajo prispevki, ki sku{ajo opredeliti razvojne stal- 276 RECENZIJE nice Slovenije. Ena od stalnic v slovenski zgodovini naj bi bila vloga slovenske inteligence. Ker smo se razvili kasneje kot ve~ina evropskih narodov, nismo razvili svoje aristokracije, niti svoje bur-`oazije. Ta pomanjkljivost je lahko za prihodnost tudi velika prednost, saj je inteligenca tisti pravi vodilni sloj, ki omogo~a visoko stopnjo modernizacije slovenske dru`be, pa tudi kulturnopoliti~no avtonomijo slovenskega naroda. Vedeti moramo, da imamo najred-keje naseljeno ozemlje, kar je velika prednost za turizem, hkrati pa velika nevarnost, v primeru, ~e bi tujci za~eli mno`i~no kupovati zemljo. Pribli`evanje in zdru`eva-nje z Evropo predstavlja za Slovence zelo velik problem. Zavedati se moramo, da bo z vstopom v EU Slovenija imela {e dosti manj-{o oz. manjvredno vlogo, kot jo je imela v Jugoslaviji, ~eprav EU upo{teva demokrati~na pravila. Ko govorimo o kulturni identiteti, moramo poudariti pomembno vlogo slovenskega jezika. Le-ta se je ohranil, kljub slovenski mul-tikulturnosti, kar zadeva bli`njo preteklost. Dru`benokulturne determinante Slovenije so po mnenju avtorjev enako pomembne kot dru`beno-gospodarske oz. dru`benopoliti~ne determinante. V okviru tega se obravnava vrednostna usmeritev Slovencev. Po Janeku Musku je slovenski kulturni prostor polariziran na dve vrednostni usmeritvi: na zahodno in vzhodno vrednostno usmeritev. V vzhodnih populacijah prevladujejo hedonisti~ne vrednote, v zahodnih pa postmaterialisti~ne. Raznovrstnost, ki je prisotna v na-{em kulturnem prostoru, je vir ve~nih konfliktov, pa tudi prilo`-nost za fleksibilno povezovanje in premo{~anje zelo razli~nih kultur. Ob vsem tem pa se zastavlja vpra-{anje: Ali gre v Sloveniji res za ano-mijo, ali le za vrednostno zmedo? Vse ka`e, da gre za vrednostno zmedo, kar je posledica premikov v vrednostnih usmeritvah. Dru`benopoliti~na zrelost slovenske dr`ave je predstavljena z vidika ~lovekovih pravic. Po mnenju nekaterih bi bilo dobro, ~e bi se zavedali, da smo dosegli planetarni konsens o ~lovekovih pravicah. Priznavanje ~lovekovih pravic je najve~ji dose`ek sodobne civilizacije in ne~esa takega nobena od velikih kultur ni do sedaj uveljavila. Ka`ejo se tudi alternativne mo`nosti za regulacije mno`i~nih medijev kot instrumentov politi~nih strank oz. kot instrumentov civilne dru`be. Na{a napaka je bila mogo~e v tem, da medijev nismo dovolj privatizirali. To so storili v drugih vzhodnoevropskih dr`avah in so zato v tem pogledu pred nami. Vzpostavljen naj bi bil neke vrste vzajemen odnos med javno slu`bo in klienti. Slovenija dosega `e dve tretjini standardov, ki veljajo za ~lani-ce EU in prav zaradi tega mora imeti Slovenija za svoj cilj vklju-~itev v EU. Pospe{iti se mora razvoj ~love{kega kapitala, razvoj znanja v vseh njegovih oblikah od izobra`evanja, informacijskih infrastruktur do prenosa tehnologij. Z razvojem lastnih infrastruktur moramo postati zanimivi za tuje in lastne nalo`be v gospodarstvo. Pospe{iti moramo razvoj doma~ega znanja in uporabo novih tehnologij. Se pravi gre za dvojno strategijo: odpiranje trgov in pove~evanje konkuren~nosti na eni strani ter za razvoj infrastruktur, ki bodo usposabljale doma~e subjekte za uspe{no konkurenco. V sklepnem delu je govora o socio-ekonomskih dejavnikih razvoja, kot tudi `e zasnove strategij na tistih podro~jih dru`benih dejavnosti, ki jih obi~ajno uvr{~a-mo pod skupni pojem dr`avne blaginje. Nacionalni problem in hkrati tudi problem nacionalne strategije je celovito preoblikovanje {olskega sistema. V izobra`e-valnem sistemu obstaja strukturna luknja, ki se ka`e v neobsto-ju preduniverzitetnega izobra`e-vanja. Univerza sama ne more urejati strahovitega pritiska sred-nje{olcev na njene fakultete, zato je treba odpreti nove mo`nosti, ki delu generacije nudi postsekundarno in preduniverzitetno {olstvo. Ker ta mo`nost ne obstaja, se za srednje{olce vgrajuje nov filter v obliki mature, ki je v bistvu represiven, ne pa spodbudni ukrep. Z uvedbo mature se avtoma-ti~no pove~a represivni re`im skozi vsa {tiri leta srednje{olskega pouka. Namesto da bi odpirali nove mo`nosti in {irili ponudbo izobra`evalnih programov, se zaostruje selekcija u~encev. Selekcija je seveda najbolj pravi~na, ~e jo izvajamo na pozitivnem znanju, jasno pa mora biti, da bo s tem poudarek na kopi~enju pozitivnega znanja, ne pa na ustvarjalnosti ali na sposobnosti uporabe tega znanja. Mogo~e je napaka tudi v tem, da se za ureditev {olstva oz. izobra`evanja zavzema samo {olski minister, ne pa tudi minister za delo, minister za gospodarstvo in drugi. Kar pa se ti~e znanstveno-tehnolo{ke dejavnosti, bi bilo za na{e razmere ka-kovostneje in u~inkoviteje, ~e bi se zavzemali za kakovostne raziskovalce, ne pa kakovostne raziskave. Vsi objavljeni prispevki v knjigi so bili napisani za delavnico, ki jo je organiziral Center za eval-vacijske in strate{ke {tudije ter financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Pogre{iti je bolj podrobne podatke o avtorjih in njihovem delu. Knjiga ima nenavaden naslov in sku{a poudariti druga~en odnos do ~asa, ki je prevladoval v zadnjih petdesetih letih. Opu{~amo mehani~no pojmovanje ~asa in sprejemamo organsko pojmovanje ~asa. Prispevki vsebujejo obravnavo razvojnih problemov, kot tudi sugestije o tem, kako naj bi na te probleme reagirali, da bi bila zagotovljena zadostna integracija slovenske dr`ave in slovenskega naroda. Vsebina knjige je torej ne-kak{no preigravanje prihodnosti. RECENZIJE 277 Prihodnosti pa ne pojmujemo ve~ kot nekak{no kon~no idealno stanje, ampak kot prazen prostor, ki ga polnimo z na{o vsakodnevno dejavnostjo. Bo{tjan Tu{ek Danica Fink-Hafner SLOVENSKO KMETIJSTVO IN EVROPA Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana, 1995 168 strani Po osamosvojitvi Slovenije je na podro~ju kmetijstva pri{lo do sprememb, prav tako kot na ostalih podro~jih. Kmetje se `elijo otresti idej in vplivov Vzhodne Evrope in stremijo k idejam Srednje Evrope. Avtorica se je tega problema lotila {ir{e. Knjiga je nastala kot rezultat raziskave “Uveljavljanje slovenskih interesov v EU. Primer kmetijske politike”. Raziskava je obravnavala “evropeizaci-jo” prav iz zornega kota “evrope-izirane” strani. Prika`e nam, kako poteka oblikovanje evropskih kmetijskih politik, njihove posebnosti. Prika-`e, kako lahko interesne skupine t.i. tretjih dr`av (kamor nekateri {e vedno pri{tevajo tudi na{o dr-`avo) vplivajo na procese oblikovanja kmetijskih politik, strukturo interesov v evropskem kmetijstvu in njihovo vlogo. Prikazan je poli-ti~ni pomen kmetijstva v EU in struktura evropske kmetijske poli- tike, ali so slovenski akterji (vladni in nevladni) seznanjeni s skupno kmetijsko politiko in kako so svoje delovanje prilagodili procesom pribli`evanja dr`ave EU. Kmetijstvo je eden klju~nih problemov med sporazumi EU in postsocia-listi~nimi dr`avami Srednje in Vzhodne Evrope. Re{itev je popu{~anje pri gospodarskih interesih na obeh straneh. Nadalje je govora o izko-ri{~enih in neizkori{~enih kanalih in mo`nostih vplivanja na evropsko politiko, v korist slovenskih interesov. Primerja tokove vplivanja, upo{teva mo`na sodelovanja med vladnimi in nevladnimi akterji. Ugotavlja, v kolik{ni meri je oblikovanje kmetijskih politik v Sloveniji kompatibilno s posvetovalno politi~no kulturo na podro~ju oblikovanja evropskih kmetijskih politik. Ocenjeno je, da politiki nista kompatibilni. Ocenjeno je na podlagi empiri~ne analize interesnega organiziranja na podro~ju kmetijstva, razmerij med vladno in nevladno sfero pri nas in na podlagi odnosa vladnih akterjev do civilno dru`benih organizacij. Za evropske dr`ave z dobro razvitim lobijem je zna~ilno troje: obstoj velike skupine kmetov, ki je sposobna organizirati politi~ni pritisk na akterje, u~in-kovita interesna organiziranost kmetov in vladno priznanje kme~-kih skupin kot partnerjev pri oblikovanju kmetijske politike. Nato se osredoto~a na zna~ilnosti razprav o evropeizaciji slovenskega kmetijstva in o pogajanjih glede pridru`enega ~lanstva Slovenije v EU. Predstavljene so ocene iz em-piri~ne raziskave med predstavniki civilno dru`benih organizacij in viri rasto~ega evroskepticizma. [e posebej pa analizira izpostavljenost kmetijstva razcepljeni slovenski politi~ni areni, saj kmetijske interese zastopajo Zadru`na zveza Slovenije, Splo{no zdru`enje za kmetijstvo, Poslovno zdru`enje prehrane in nekaj politi~nih strank (npr. SLS in SKD), in pa nevarnostim politizacije problemov evropskega povezovanja Slovenije. Prika`e probleme in konflikte glede strategij evropskega povezovanja. Opozarja na stro{ke evro-peizacije. Pojavlja se dilema, ali so Slovenci pripravljeni pla~ati te stro{ke. Potrebne so analize, ki bodo pretehtale mo`nosti koristi in stro{kov na ve~ih podro~jih: gospodarskem, politi~nem, socialnem, ekolo{kem. Avtorica dodaja prilogo, v kateri so zbrani statisti~ni podatki o kmetijstvu v EU in o kmetijstvu novih ~lanic te unije. Dodan je tudi prikaz stanja v slovenskem kmetijstvu in primerjave z drugimi dr`avami. Teme so trenutno zelo aktualne, vsakodnevno jim lahko sledimo preko medijev. Tu pa so zbrane na enem mestu za tiste, ki bi radi imeli bolj{i pregled nad problematiko. Knjiga nudi odgovore na razli~na mo`na vpra{anja, ki se postavljajo ob teh temah. Hkrati predstavlja dobro osnovo za vse tiste, ki se `elijo {e bolj poglobiti v te probleme ali jih celo re-{evati. Ponudi dejstva, na katerih lahko dalje gradijo svoja razmi{lja-nja in raziskovanja. Knjiga naj bi bila zanimiva tudi za bralce iz drugih dr`av, predvsem poglavja, ki ka`ejo na{e gledanje na evropeizacijo. Beti Vovko 278 RECENZIJE 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* Mitja Velikonja MITOLOGIJA SREDNJE EVROPE (povzetek) Srednja Evropa je geografsko te`ko opredeljivo podro~je, na katerem so se v preteklosti kri`ali mnogi razli~ni, celo nasprotujo~i si politi~ni koncepti. Mitolo{ke imaginarije tam `ive~ih narodov so obvladovali in {e obvladujejo mit o kulturnem narodu, habsbur{ki mit in mit o ~asovno-prostorski prehodnosti. Poleg teh soobstaja {e mno`ica drugih mitov, npr. osvoboditeljskih. ^lanek analizira tri najvidnej{e mite in njihovo zgodovinsko (ne)osno-vanost. Po vrsti: kultura naj bi tem malim narodom predstavljala emancipacijsko, narodnobu-diteljsko in politi~no silo v boju z mogo~nej{imi sosedi. Pogosti so spomini na zlato francjo`efov-sko dobo, na mitizirani ~as so`itja in spokojnosti. Dalje, srednjeevropske dru`be naj bi bile stalno v nekak{nem prehodnem obdobju in na prepih-nem prostoru, kar je v zgodovini in v sedanjosti postalo hvale`no opravi~ilo vedno novim spremembam politi~nih sistemov oz. jim je zagotavljalo legitimnost. Zgodovinska dejstva ka`ejo na neosnovanost tak{nih mitskih predstav Srednje-evropejcev, na njihove manj privla~ne, pozabljene, temne plati. Toda tak{na zgodovinska preverjanja praviloma ne morejo omajati teh globoko zakoreninjenih mitolo{kih samopredstav. Klju~ne besede: politi~na mitologija, srednja Evropa Ton~i Kuzmani} POLITI^NI EKSTREMIZEM POD SLOVENCI: SNS OD TIGRA DO PAPIRJA (povzetek) Namen avtorjevega prispevka je podroben prikaz nekaterih elementov “mikrofizike” delovanja Jelin~i~eve Slovenske nacionalne stranke od njenega nastanka in postavitve do razcepa. Poudarek je na samem materialu. Na avtorjevi strani je predvsem drobnogled, bogato empiri~no gradivo pa je tisto, ki govori dovolj `e samo zase. Avtor sku{a SNS dojeti znotraj prispodobe “inkubatorja”, ki je v nekem dolo~enem trenutku razvoja na Slovenskem omogo~il zbiranje, dozorevanje in kristalizacijo tendenc znotraj naciona-listi~nega, {ovinisti~nega, ma~isti~nega in rasis-ti~nega dru`benega diskurza. V trenutku, ko se je ta proces iz~rpal, ko so se ideje izpele, se je inkubator razletel in sta nastopila dva nova procesa: oblikovanje dosledno ekstremisti~nih strankarskih projektov izven SNS (Lap, Klavs, Gerlanc, [torman, Polj{ak..., vse to so neko~ bili Jelin~i~evi mo`je!) po eni ter “socializiranje” same SNS, njena ustalitev, udoma~itev, stabiliziranje in poskus participacije pri t.i. “pravem nacionalizmu”, v smislu parlamentarno in javnomnenjsko bolj sprejemljivega projekta na drugi strani. Klju~ni pojmi: analiza politik, ekstremizem, politi~ne stranke Janek Musek PRISPEVEK PSIHOLOGIJE K RAZVOJU KOGNITIVNE ZNANOSTI: VLOGA KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE (povzetek) ^lanek tematizira prispevek psihologije k kognitivni znanosti. Opi{e, kako je kognitivna psihologija uspela uspe{neje kot druge usmeritve re{iti problem organiziranosti in celovitosti du-{evnega delovanja ter problem nezavedne du{ev-nosti. Ob prvem problemu se dotakne vpra{anj kognitivnega vodenja obna{anja in osebnosti prek kognitivnega urejanja, sheme, atribucije in slogov. Z gledi{~a kognitivne psihologije obravnava tudi ~ustva in vpra{anje samopodobe ter njene referen~ne funkcije. Pri problemu nezavednega je obdelano vpra{anje kognicijskega nezavednega, ki odstopa od klasi~nih psihoanaliti~nih modelov. Klju~ni pojmi: kognitivna znanost, kognitivna psihologija, psihologija osebnosti, nezavedni kognicijski procesi POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 281 Darja Kobal-Pal~i~ KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA SKOZI TEORIJO SAMOPODOBE (povzetek) ^lanek obravnava nekatera spoznanja novej{e kognitivne psihologije, ki temeljijo na preu~evanju tistih psihi~nih entitet, na katere je tradicionalna kognitivna psihologija vseskozi pozabljala. To so: emocionalno – kognitivno, individualno – dru`-beno in zavestno – nezavedno. Pri tem se sestavek osredoto~a na pojav, ki je v psihologiji osebnosti poznan `e desetletja, v literaturi o kognitivizmu pa se pojavi {ele konec 70-let – samopodobo. Zdi se namre~, da je prav samopodoba tista prvina, s katero je mo~ omenjene entitete zdru`iti in prevrednotiti razumevanje kognitivnega ter se tako kon~no znebiti okostenelega pojmovanja spoznavnega kot zavestnega dejanja individuuma. Klju~ni pojmi: kognicija, kognitivna psihologija, sa-mopodoba, emocije, kognitivno nezavedno, dru`beni odnosi Olga Marki~ KOGNITIVIZEM IN KONEKCIONIZEM – DVA PRISTOPA V KOGNITIVNI ZNANOSTI (povzetek) Dose`ki v formalni logiki in razvoj ra~unal-ni{tva so bistveno prispevali k razvoju kognitivne znanosti. Jedro tega interdisciplinarnega podro~ja je bil kognitivizem, pristop, ki je temeljil na ra~unalni{ki metafori. Za razliko od behavio-rizma, kjer je razlaga temeljila le na relacijah med dra`ljaji iz okolice organizma in reakcijami organizma na te dra`ljaje, se kognitivizem sklicuje na notranji kognitivni sistem in na mentalna stanja, ki imajo vzro~no vlogo znotraj sklopa vzro~nih relacij. Spoznavne funkcije lahko modeliramo s simbolnimi modeli, saj je tako kognicija kot ra~unalni{ki program komputacija, manipulacija s simboli. Konec 80-tih let se je uveljavil druga~en pristop, nevronske mre`e oziroma ko-nekcionizem, ki se zgleduje pri delovanju mo`-ganov. Zastavlja se vpra{anje, v kak{nem odnosu je novi pristop do kognitivizma in kak{en je njegov prispevek k razlagi spoznavanja. Klju~ni pojmi: kognitivna znanost, konekcionizem, kognitivizem Andrej Ule ZAVEST IN FIZI^NA STVARNOST (povzetek) Sestavek analizira pojem zavesti in posku{a najti tiste njene dimenzije, ki omogo~ajo njeno povezavo s fizikalno stvarnostjo. Razlikuje “zavest o ne~em”, “zavest nekoga” in “zavestnost kot do`ivljaj” (fenomenalna zavest). Le zadnja omogo~a dolo~eno analogijo s fizikalno stvarnostjo, in sicer s kvantnomehanskimi stanji (koherenca, celostnost, alokalnost, suma potencialov in alternativ). Odklanja pa tezo, da je zavest kot tak{na kvantnomehansko stanje mo`ganov ali v njih. Klju~ni pojmi: filozofija zavesti, fenomenologija, Ludwig Wittgenstein, kvantne teorije zavesti Artur [tern KOGNICIJSKA INTENCIONALNOST V ETIKI (povzetek) Vrstni pridevnik kognicijski se zdi za ozna~bo konceptualnega podro~ja kognicije primernej{i od pridevnika kognitiven, katerega pomen, da je namre~ nekaj spoznavno, je v bistvu trivialen. Kognicijsko je psiholo{ki aspekt tistega, kar se v gnoseologiji imenuje racionalno. Od tod izhaja prvo vpra{anje v okviru pri~ujo~ega ~lanka: kaj igra pri moralnem odlo~anju poglavitno vlogo – razum ali emocije? Naslednje in hkrati tukaj{nje osrednje vpra{anje se glasi: ali vsakr{na oblika intencionalnosti zadostuje kriterijem, po katerih je dejanje lahko ozna~eno kot moralno, ali pa mora biti za njihovo izpolnitev intencionalnost tudi kognicijska? Obstajata dve skupini odgovorov nanj, in obe tudi predstavljamo. Zadnje vpra-{anje obravnava intencionalnost z naslednjega vidika: ali je ta zadostni pogoj za moralnost, ali pa je samo potrebni pogoj zanjo – oziroma morda, kot bi {el argument misticizma, ni ne eno ne drugo in celo niti nepotrebna ne – temve~ jo naravnost onemogo~a. Klju~ni pojmi: kognitivna znanost, kognicija, etika 282 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Igor Jerman Susanne Maurer OSNOVE SPOZNAVANJA V LUÈI ŽENSKA GIBANJA IN FEMINISTIÈNA NOVE BIOLOGIJE ZNANOST V ZRN (povzetek) (povzetek) Mnogi biologi in drugi znanstveniki so pre-pri~ani, da je `ivljenje osnovano na statisti~nem redu molekularnih gibanj. Toda neredki biologi in fiziki za~enjajo spoznavati, da `ivljenje ozna-~uje povsem druga~en red, red koherentnega bio-elektromagnetnega polja. To izhaja iz teoreti~-nih {tudij Fröhlicha, del Giudiceja, Hameroffa in drugih, kot iz empiri~nih del Poppa, Smitha, Pol-locka in drugih. Po pogledih nove biologije se spoznanje ne osnuje {ele v mo`ganih, temve~ `e na ravni molekul. Tu ne gre za zavest v na{em smislu besede, vendar gre vseeno za neko defini-tivno kognicijsko sposobnost. Ta primarna molekularna percepcija se nato prenese skozi pomno-`evalni kaskadni sistem do mo`ganov in tako postane kolektivna molekularna lastnost. Spoznanje je torej zvezno od molekul do mo`ganov. Klju~ni pojmi: red `ivljenja, koherentno bioelektro-magnetno polje, spoznanje, percepcija, nova biologija Mitja Peru{ TEORIJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV KOT OSNOVA KOGNITIVNE ZNANOSTI (povzetek) V prvem delu podajam pregled aktualizira-nih in raz{irjenih osnovnih tez moje knjige Vse v enem, eno v vsem. Novej{a dognanja poudarjajo pomen zvez med nevronskimi, virtualnimi in kvantnimi koherentnimi procesi, posebno glede vpra{anj zavesti in misti~ne transcendence. V drugem delu se odzivam na kritike moje knjige in smernic razvoja kognitivne znanosti. Predstavljam razne sobivajo~e ravni psihofizi~ne simetrije z razli~nimi stopnjami celovitosti. Klju~ni pojmi: (atraktorske) nevronske mre`e, zavest, spomin, kvantna koherenca, simetrija, kognitivna znanost Internacionalno in intranacionalno osredin-jeno obravnavanje vpra{anja pomena pojma “spol” je razli~no. ^e `e ni centralna kategorija, se “spolu” posve~a vse ve~ pozornosti, ne le kot subjektu politi~ne prakse, ampak tudi v kontekstu znanosti, filozofije in teoreti~nih procesov. ^lanek sku{a opisati nekatere smeri in probleme razvoja, ki so zna~ilni za podro~je gibanj `enske emancipacije in feministi~ne teorije v Nem~iji. Razli~ni viri in korenine teh gibanj je potrebno pripoznati in upo{tevati: potrebe, interese in `elje, ki prispevajo k feministi~ni teoriji. Obravnavana so vpra{anja fundamentalizma v feministi~nih kontekstih in avtorica v prispevku poudarja tudi vpra{anje solidarnosti glede na razlike med `en-skami, v internacionalnem in intranacionalnem merilu. Klju~ni pojmi: {tudije spolov, feminizem v ZRN, `enska politika Cornelia Füssenhauser, Gabriele Stump @ENSKE IN ZDRAVJE (povzetek) Tradicionalni koncepti raziskave javnega mnenja in dru`bene epidemiologije so zanemarili dejstvo, da je definicija “bolezni” in “zdravja” povezana s spolom. Feministi~ne raziskave o zdravju `ensk ka`ejo na to, da so definicije bolezni in zdravja koncepti, ki so razli~ni za mo{ke in `enske in povezani s celotno dru`bo. To vodi do posledic za profesionalce, ki delajo na medicinskem kot tudi na dru`benem podro~ju: postavlja se vpra{anje, ~e `enske potrebujejo razli-~ne oblike medicinskega ali terapevtskega zdravljenja in kako je potrebno razumeti prevencijo s stali{~a spola. Klju~ni pojmi: {tudije spolov, feminizem, zdravje `ensk, medicinski diskurz POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 283 Irena @agar LIK @ENSKE V SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJICAH (povzetek) ^lanek obravnava nekaj zna~ilnosti lika `en-ske v slovenskih ljudskih pravljicah. Poka`e na primere, kjer so obravnavani prehod v puberteto, poroka, odrasle `enske in starke ter razli~ne stereotipne vloge, ki jih pravljice nadenejo `enskam. Zna~ilno je dvoumno in ambivalentno prikazovanje `ensk, ki izhaja iz patriarhalnih razmerij in zna~ilne srednjeevropske mitologije. Klju~ni pojmi: sociologija kulture, {tudije spolov, pravljice, podoba `enske Barbara Vre~ko VLOGA JAVNOSTI PRI ODLO^ANJU O ZADEVAH VARSTVA OKOLJA (povzetek) ^lanek izhaja iz hipoteze, da je danes mo~ dose~i u~inkovito varstvo okolja le z ustvarjanjem {irokega dru`benega konsenza tako o ciljih kakor tudi o sredstvih varstva okolja. Pri tem avtorica poudarja pomembno vlogo sodelovanja javnosti pri odlo~anju o zadevah varstva okolja, ki lahko bistveno prispeva k ustvarjanju tak{nega konsenza. Na kratko je orisana in kriti~no obravnavana vloga javnosti v zakonodajnem, upravnem postopku, postopku presoje vplivov na okolje in v postopku na~rtovanja posegov v okolje kakor tudi mo`nosti neformalnih oblik sodelovanja in vplivanja na odlo~anje o zadevah varstva okolja v Sloveniji. V zaklju~ku avtorica opozarja, da udele`ba javnosti v postopkih odlo~anja o zadevah varstva okolja ni zgolj instrument za re{evanje okol-jevarstvenih problemov, temve~ predstavlja obliko participativne demokracije, ki nam daje mo`-nost, da aktivneje sodelujemo ter vplivamo na sprejemanje odlo~itev na vseh podro~jih na{ega `ivljenja. Samo [krbec GENETSKA EROZIJA (povzetek) Ljudje so pridobivali rastline za svojo prehrano tiso~letja preden je znanost genetike vzela stvari v svoje roke. Sinteza naravnih okoli{~in in ~lovekove intervencije je ustvarila za na{o prehrano genetsko razli~nost izjemnih razse`nosti. S pojmom hibridov v ~asu zelene revolucije se je svetovna preskrba s hrano soo~ila s prvim valom genetske erozije. Patentiranje rastlin in genetskega materiala naj bi proces omejil, vendar ga je le {e bolj pospe-{il. Genetska erozija je prvi ~len v prehranjevalni verigi nevarno poru{ila in procesa {e ni konec. Mitja Velikonja MYTHOLOGY OF CENTRAL EUROPE (abstract) Geographically, Central Europe is a difficult to determine region where numerous and even conflicting political concepts met in the past. Mythological imagination of the local nations has been pervaded by the myth of the cultured nation, the Habsburg myth and the myth of the temporal and spatial openness. In addition to this, numerous myths exist, such as those of liberation. The article analyses three most widely spread myths and their historical (un)justifica-tion. Firstly, culture is supposed to be understood by these small nations as an emancipating, national and political force in the struggle against their stronger neighbours. Memories of the golden era of Franz Joseph, this mythicised time of harmony and tranquillity, are often revoked. Moreover, the Central European societies seem to be in an eternal transition period on a wind-beaten plateau, which has become a useful excuse for a succession of changes in political systems of the past and present, rendering them legitimate. Historical facts point to the lack of the foundation of these Central European mythical ideas, to their less attractive, forgotten and dark sides. But as a rule, such historical examination cannot shatter these deeply rooted mythological ideas. Keywords: political mythology, Central Europe 284 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Ton~i Kuzmani} POLITICAL EXTREMISM AMONG SLOVENES: SNS FROM TIGER TO PAPER (abstract) The article attempts to present a detailed review of some “microphysics” elements of the activities of Jelin~i~’s Slovene National Party (SNS) from its foundation and setting-up to its split-up. A special emphasis is laid on the material itself. The author’s main tool is a lens, while the empirical material speaks for itself. The author attempts to grasp at SNS in its role of an “incubator” which in a certain moment of Slovenia’s development facilitated the collecting, maturation and crystallisation of tendencies within the nationalist, chauvinist, machist and racist social discourse. In the moment when this process stopped, when these ideas ran dry, the incubator split and two new processes started: the formation of consistently extremist party projects outside SNS (Lap, Klavs, Gerlanc, [torman, Polj-{ak, who once were all Jelin~i~’s men) and the “socialisation” of the SNS party itself, its stabilisation and an attempt at the participation in “proper nationalism” in the form of a project which would be more acceptable in the parliament and for the public. Keywords: policy analysis, extremism, political parties Janek Musek THE CONTRIBUTION OF PSYCHOLOGY TO THE DEVELOPMENT OF COGNITIVE SCIENCE: THE ROLE OF COGNITIVE PSYCHOLOGY (abstract) The article discusses the contribution of science to cognitive science. It describes how, unlike other branches of science, cognitive psychology has been successful in solving the problem of the organisation and entirety of psychological functions and the problem of unconscious psyche. With regard to the first problem, the article touches upon the issues of the cognitive control of behaviour and personality with the means of the cognitive arrangement, scheme, attribution and style. From the point of view of cognitive psychology, the article also discusses emotions and the question of self-image and its function as a point of reference. The discussion of the problem of the unconscious includes the issue of the cognitive unconscious which differs from typical psychoanalytical models. Keywords: cognitive science, cognitive psychology, the psychology of personality, unconscious cognitive processes Darja Kobal-Pal~i~ COGNITIVE PSYCHOLOGY ACCORDING TO THE THEORY OF SELF-IMAGE (abstract) The article discusses some of the recent findings of cognitive psychology based on the study of those psychological entities which were ignored by traditional cognitive psychology. These are: the emotional – cognitive, individual – social and conscious – unconscious. In this, the article concentrates on the phenomenon which has been well known in psychology for decades, while it appeared in the literature on cognitivism only in the late 1970s – the self-image. It is evident that the self-image is the element which can be employed for the joining of the aforementioned entities and the re-evaluation of the understanding of the cognitive, thus finally eliminating the inflexible understanding of the cognitive and conscious action of an individual. Keywords: cognition, cognitive psychology, self-image, emotions, the cognitive unconscious, social relations Olga Marki~ COGNITIVISM AND CONNECTIONISM – TWO APPROACHES OF COGNITIVE SCIENCE (abstract) The achievements of formal logic and computer development have made a considerable contribution to the development of cognitive science. The nucleus of this interdisciplinary sphere has been cognitivism, an approach based on a computer metaphor. Unlike behaviourism, where explanation is based on the relations between POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 285 the impulses from the surroundings of an organism and its reactions to these, cognitivism is focused on the inner cognitive system and mental states which play a causal role within causal relations. Cognitive functions can be modelled on symbols, for both cognition and computers represent a computing programme which manipulates with symbols. In the late 1980s a different approach became widely used, neuronic networks or connectionism, which is based on the operation of the brain. With this, a new question appears, namely, what approach towards cognitivism is employed and what it contributes to the explanation of cognition. Keywords: cognitive science, connectionism, cogni-tivism Andrej Ule CONSCIOUSNESS AND PHYSICAL REALITY (abstract) The article analyses the concept of consciousness and attempts to detect those of its dimensions which establish a connection with physical reality. It distinguishes between the “consciousness about something”, the “consciousness of somebody” and “consciousness as an experience” (awareness, phenomenal consciousness). Only the latter is to a certain extent analogous with the physical reality through the means of quantum mechanical states (coherence, entirety, alocality, the sum of potentials and alternatives). But the author does not agree with the thesis that consciousness as such is a quantum mechanical state of or in the brain. Keywords: the philosophy of awareness, phenomenology, Ludwig Wittgenstein, the quantum theories of awareness Artur [tern COGNISTIC INTENTIONALITY IN ETHICS (abstract) The term cognistic is being proposed as a proper adjective of the noun cognition, whenever one speaks in conceptual terms of it and not in the trivial sense of something being cognitive, i. e., cognizable. Cognistic is the psychological counterpart of what is within the field of gnoseology called rational. Thus the first question that the article deals with is related to the capital agency of moral deeds – whether it is reason or feelings. The next and at the same time the central question herein is whether any kind of intentionali-ty suffices for the deed to be treated as moral, or does the intentionality also have to be cognistic. There are two possible sets of answers to it, both of which are presented here. The last question is whether intentionality itself is a sufficient condition for a deed to be called moral, or is it just a necessary condition – or else, for that matter, as mysticism could assert, it is neither sufficient nor necessary, and not even redundant – but truly inhibiting. Keywords: cognitive science, cognition, ethics Igor Jerman THE BASIS OF KNOWING IN THE LIGHT OF THE NEW BIOLOGY (abstract) Many biologists and other life scientists are convinced that life is based on the statistical order of molecular movements. Yet, many biologists and physicists are beginning to comprehend that life is characterized by completely different order, based on a coherent bioelectromag-netic field. This is evident from the theoretical work of Fröhlich, del Giudice, Hameroff and others as well as from the empirical work of Popp, Smith, Pollock etc. In the light of the new biology conscious knowledge is not formed only in the brain, but already in small receptive molecules in the senses. It is not consciousness according to our human understanding, but still it has some cognitive capacity. This primary molecular perception is transmitted through a huge amplification cascade system to the brain and thus becomes collective at the molecular level. Knowledge and perception are thus continuous from molecules up to the level of the brain. Keywords: order of life, coherent bioelectromagnetic field, consciousness, perception, new biology 286 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Mitja Peru{ THEORIES OF COMPLEX SYSTEMS AS THE BASIS OF COGNITIVE SCIENCE (abstract) In the first part, an overview of actualized and expanded basic ideas of a work by same author, entitled All in One, One in All, is given. New findings emphasize the importance of relations between neural, virtual and quantum coherent processes, especially regaring the questions of consciousness and mystical transcndence. In the second part, the author responds to the critics of his work and of the guidelines of the development of cognitive science. Various coexistent levels of the psychophysical symmetry with different degrees of holism are presented. Keywords: (attractor) neural networks, consciousness, memory, quantum coherence, symmetry, cognitive science Susanne Maurer WOMEN’S MOVEMENTS AND FEMINIST SCIENCE IN THE FEDERAL REPUBLIC OF GERMANY (abstract) Internationally and intranationally focused discussion of the significance of one’s gender varies. If the gender is not a central category, at least paid increasing attention is paid to it not only as a subject of the political practice but also within the context of science, philosophy and theoretical processes. The article attempts to describe certain trends and problems of development, which are typical of the sphere of the women’s emancipation movements and feminist theory in Germany. Various sources and the roots of these trends must be recognised and considered: needs, interests and desires contributing to the theory of feminism. The issues discussed are related to the fundamentalism in feminism and the author points out the question of solidarity concerning the international and intranational differences between women. Keywords: gender studies, feminism in the Federal Republic of Germany, women’s politics Irena @agar FEMALE FIGURE IN SLOVENE FOLK TALES (abstract) The article discusses several characteristics of the female figure in Slovene folk tales. It presents examples of the transition to puberty, of marriage, adult and aged women and various stereotypical roles assigned to women in fairytales. The two-sided and ambivalent presentation of women, originating in patriarchal relationships and typical Central European mythology, is characteristic of this genre of literature. Keywords: sociology of culture, gender studies, fairytales, female figure Barbara Vre~ko THE ROLE OF PUBLIC IN DECISION-MAKING CONCERNING THE ENVIRONMENT PROTECTION (abstract) The article’s point of departure is the hypothesis that in the present, it is possible to achieve a high level of the environment protection only by creating a wide social consensus both regarding the goals and the means of the protection of the environment. The author emphasises the significant role of the participation of the public in decision-making concerning the matters of the environment protection, which can make an essential contribution to the creating of such consensus. She proceeds by giving a short and critical description of the role of the public in the legislative and administrative procedure, the procedure of evaluating the impact on the environment and in the procedure of planning any kind of activity in the environment, and in creating the possibilities for informal forms of participation in and influence on the decision-making concerning the environment protection in Slovenia. The author concludes by pointing out that the participation of the public in the procedures of decision-making concerning the environment is not merely an instrument for the solving of environmental issues, for it also represents a form of participation democracy, which gives us an opportunity for active participation in and for influence on decision-making in all spheres of life. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 287 Samo [krbec GENETIC EROSION (abstract) People had exploited plants for their nutrition for millenia before the science of genetics took over. The synthesis of the natural conditions and human intervention has created a genetic diversity of immense dimensions. The phenomenon of hybrids in the period of genetic revolution faced the global food supply with the first wave of genetic erosion. The patenting of plants and genetic material should have limited this process, but instead, it merely accelerated it. Genetic erosion caused a dangerous destruction of the first link in the food chain and the process has still not stopped. Mitja Velikonja MYTHOLOGIE MITTELEUROPAS (Zusammenfassung) Mitteleuropa ist geographisch gesehen ein schwer definierbares Gebiet, auf welchem sich in der Vergangenheit viele unterschiedliche, ja sogar widersprüchliche politische Konzepte kreuzten. Die mythologischen Imaginationen der dort lebenden Völker beherrschten und beherrschen noch heute den Mythos über eine Kulturnation, den Habsburger-Mythos und den Mythos der zeitlich-räumlichen Durchgängigkeit. Neben diesen bestehen noch eine Reihe anderen Mythen, zum Beispiel der der Befreiung. Die Abhandlung analysiert die drei sichtbarsten Mythen und ihre historische (Un-)Fundiertheit. Der Reihe nach: Kultur sollte für diese kleinen Völker eine emanzipierte, national-erweckende und politische Macht im Kampf mit den mächtigeren Nachbarn sein. Mehrfach kommen Erinnerungen an die goldenen Zeiten Franz-Josephs hoch, an die mystizistische Zeit des Miteinanders und der Gelassenheit. Außerdem, die mitteleuropäischen Gesellschaften sollten ständig in irgendeiner Übergangszeit und in einem Durchzugsraum sein, was in der Geschichte und in der Gegenwart stets eine dankbare Entschuldigung der immer wieder neu entstehenden Veränderungen der politischen Systeme wurde, beziehungsweise ihnen Legitimität sicherte. Die historischen Tatsachen deuten auf eine Unfundiertheit solcher mythischen Vorstellungen der Mitteleuropäer, auf ihre weniger anziehenden, vergessenen, dunklen Seiten. Jedoch können solche historischen Überprüfungen in der Regel nicht diese tief verwurzelten mythologischen Selbstdarstellungen ins Wanken bringen. Schlüsselwörter: Politische Mythologie, Mitteleuropa Ton~i Kuzmani} POLITISCHER EXTREMISMUS UNTER DEN SLOWENEN: SNS, VOM TIGER ZUM PAPIERTIGER (Zusammenfassung) Die Absicht der Abhandlung des Verfassers ist eine exakte Darstellung einiger Elemente der “Mikrophysik” der Tätigkeit der Slowenischen Nationalpartei (SNS) Jelin~i~s, von ihrer Entstehung und Aufstellung bis zur Spaltung. Die Betonung liegt auf eigenem Material. Auf der Seite des Verfassers steht vor allem ein Mikroskop, ein reicher empirischer Stoff ist aber jener, welcher schon für sich selber spricht. Der Verfasser versucht die Partei SNS innerhalb des Sinnbildes eines “Inkubators” zu begreifen, welcher in einem bestimmten Augenblick der Entwicklung Sloweniens ermöglichte, die Reifung und die Kristallisierung der Tendenz innerhalb des nationalistischen, chauvinistischen, machistischen und rassistischen gesellschaftlichen Diskurses zu sammeln. In dem Moment als sich dieser Prozeß erschöpfte, die Ideen ausgingen, zerfiel dieser Inkubator und es traten zwei neue Prozesse auf: Die Gestaltung der konsequent extremistischen Parteiprojekte außerhalb der SNS (Lap, Klavs, Gerlanc, [torman, Polj{ak ..., alle diese Leute waren einst Jelin~i~s Leute!) auf der einen Seite und die “Sozialisierung” der SNS selbst, ihre Stabilisierung, Domestizierung, Stabilisierung und der Versuch der Partizipation bei dem sogenannten “echten Nationalismus”, im Sinne eines von der parlamentarischen und der öffentlichen Meinung mehr annehmbaren Projekts auf der anderen Seite. Schlüsselwörter: Analyse der Politik, Extremismus, politische Parteien 288 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Janek Musek BEITRAG DER PSYCHOLOGIE ZUR ENTWICKLUNG KOGNITIVER WISSENSCHAFT: DIE ROLLE DER KOGNITIVEN PSYCHOLOGIE (Zusammenfassung) Die Abhandlung thematisiert den Beitrag der Psychologie zu den kognitiven Wissenschaften. Es wird beschrieben, wie die kognitive Psychologie erfolgreicher als andere Richtungen die Probleme der Organisation und die Ganzheitlichkeit der psychischen Tätigkeit und die Probleme der unbewußten Psyche erzielt hatte. Beim ersten Problem werden die Fragen der kognitiven Leitung des Benehmens und der Persönlichkeit über das kognitive Ordnen, Schema, Attribution und Einvernehmen berührt. Die Beispiele der kognitiven Psychologie behandeln die Gefühle und Fragen des Selbstbildnisses wie auch ihrer Referenzfunktionen. Bei dem Problem des Unbewußten wurde die Frage des kognitiven Unbewußtseins bearbeitet, welches von den klassischen psychoanalytischen Modellen abweicht. Schlüsselwörter: Kognitive Wissenschaft, kognitive Psychologie, Psychologie der Persönlichkeit, unbewußte Kognitionspsychologie Darja Kobal-Pal~i~ KOGNITIVE PSYCHOLOGIE DURCH DIE THEORIE DES SELBSTBILDNISSES (Zusammenfassung) Der Abriß behandelt einige Erkenntnisse der neueren kognitiven Psychologie, die auf den Studien jener psychischen Entitäten fundieren, welche die traditionelle kognitive Psychologie ständig vernachlässigt hat. Dies sind: die emotionell-kogniti-ve, die individuell-gesellschaftliche und die bewußtunbewußte. Dabei konzentriert sich der Aufsatz auf eine Erscheinung, die in der Persönlichkeitspsychologie schon jahrzehntelang bekannt ist, in der Literatur des Kognitivismus aber erst gegen Ende der siebziger Jahre erscheint – das Selbstbildnis. Es scheint, daß gerade das Selbstbildnis jener Grundstoff ist, mit welchem die erwähnten Enti-täten zu vereinigen und das Verstehen des kognitiven zu bewerten sind um somit endlich von der verknöcherten Erfassung des Erkenntlichen als der bewußten Tat des Individuums wegzukommen. Schlüsselwörter: Kognition, kognitive Psychologie, Selbstbildnis, Emotionen, kognitives Unbewußtsein, gesellschaftliche Beziehungen Olga Marki~ KOGNITIVISMUS UND KONNEKTIONISMUS – ZWEI ERSCHEINUNGEN IN DER KOGNITIVEN WISSENSCHAFT (Zusammenfassungen) Die Errungenschaften in der formalen Logik und die Entwicklung des Computerwesens oder der elektronischen Datenverarbeitung trugen wesentlich zur Entwicklung der kognitiven Wissenschaft bei. Der Kern dieses interdisziplinären Bereichs war der Kognitivismus, eine Erscheinung, welche auf der Computermetapher fundiert. Zum Unterschied vom Behaviorismus, wo die Erklärung nur auf den Relationen zwischen den Umgebungsreizen des Organismus und den Reaktionen des Organismus auf diese Reaktionen fundierte, beruft sich der Kognitivismus auf das innere kognitive System und auf die mentalen Zustände, die eine grundhafte Rolle innerhalb des Gefüges der grundhaften Relationen haben. Die Erkennungsfunktionen kann man durch symbolische Modelle modellieren, denn die Kogni-tion ist so als ein Computerprogramm der Komputation, eine Manipulation mit Symbolen zu verstehen. Ende der achtziger Jahren machte sich eine andere Erscheinung breit, die der neutronischen Netze beziehungsweise der Konnektionis-mus, der sich an die Gehirntätigkeit anlehnt. Es stellt sich die Frage, in welchem Verhältnis die neue Erscheinung zum Kognitivismus und wie ist sein Beitrag zur Auslegung der Erkenntnis steht. Schlüsselwörter: Kognitive Wissenschaft, Konnek-tionismus, Kognitivismus Andrej Ule BEWUßTSEIN UND PHYSISCHE WIRKLICHKEIT (Zusammenfassung) Der Aufsatz analysiert den Begriff des Bewußtseins und versucht jene seiner Dimensionen zu finden, die ihre Verbindung mit der physi-kalen Wirklichkeit ermöglichen. Sie unterschei- POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 289 det das “Bewußtsein über Etwas”, das “Bewußtsein Jemandes” und die “Bewußtheit als Erlebnis” (phänomenales Bewußtsein). Nur die Letztere ermöglicht eine bestimmte Analogie mit der physischen Wirklichkeit und zwar mit den quantenmechanischen Zuständen (Kohärenz, Ganz-heitlichkeit, Allgegenwärtigkeit, Verdacht auf Potentiale und Alternativen). Ich lehne aber die These ab, daß das Bewußtsein als solches ein quantenmechanischer Zustand der Geisteskräfte oder in ihnen ist. Schlüsselwörter: Philosophie des Bewußtseins, Phä-nomenologie, Ludwig Wittgenstein, Quantentheorie des Bewußstsein Artur [tern KOGNITATIVE INTENTIONALITÄT IN DER ETHIK (Zusammenfassung) Das Reihenadjektiv kognitiell scheint für die Bezeichnung des konzeptuellen Bereichs der Kognition zutreffender als das Adjektiv kognitiv, dessen Bedeutung, daß nämlich etwas erkenntlich ist, im Grunde trivial ist. Kognitiell ist ein psychologischer Aspekt dessen, was sich in der Gnoseologie rationell nennt. Hier stellt sich die erste Frage im Rahmen der vorliegenden Abhandlung: Was spielt bei der moralischen Entscheidung die wichtigste Rolle – Verstand oder Emotionen? Die nächste und zugleich zentrale Frage lautet: reicht jede Form der Intentionalität der Kriterien aus, nach denen eine Tat als moralisch gezeichnet werden kann oder aber muß sie zu ihrer Erfüllung der Intentionalität auch kog-nitiell sein? Es bestehen zwei Gruppen von Antworten darauf und beide werden auch vorgestellt. Die letzte Frage behandelt die Intentio-nalität von folgendem Gesichtspunkt: Ist dies eine ausreichende Bedingung für die Moralität oder ist es nur eine erforderliche Bedingung für sie – beziehungsweise, vermutlich wenn das Argument des Mystizismus bestünde, ist das eine und das andere und nicht einmal erforderlich, nein – es wird geradezu unmöglich gemacht. Schlüsselwörter: Kognitive Wissenschaft, Kognition, Ethik Igor Jerman ERKENNUNGSGRUNDLAGEN IM LICHTE DER NEUEN BIOLOGIE (Zusammenfassung) Viele Biologen und andere Wissenschaftler sind überzeugt, daß das Leben auf der statistischen Ordnung der molekularen Bewegungen fundiert. Jedoch nicht wenige Biologen und Physiker kommen zu der Erkenntnis, daß das Leben vor allem von einer ganz anderen Ordnung gezeichnet ist, von der Ordnung des kohärenten bio-elektromagnetischen Feldes. Dies geht aus den theoretischen Studien Fröhlichs, den Arbeiten Giudics, Hameroffs und anderen hervor, wie auch aus den empirischen Arbeiten von Popp, Smith, Pollock und anderen. Nach den Ansichten der neuen Biologie wird die Erkenntnis nicht erst im Gehirn, sondern schon auf der Ebene der Moleküle aufgebaut. Hier geht es nicht um das Bewußtsein im Sinne des Wortes, sondern es geht wie auch immer um eine definitive kognitive Fähigkeit. Diese primäre molekulare Perzeption überträgt sich dann durch das vervielfältigende Kaskadensystem bis zum Gehirn und wird so eine kollektive molekulare Eigenschaft. Die Erkenntnis ist also von den Molekülen bis zum Gehirn verbunden. Schlüsselwörter: Ordnung des Lebens, kohärentes bio-elektromagnetisches Feld, Erkenntnis, Perzeption, neue Biologie Mitja Peru{ THEORIEN DER KOMPLEXEN SYSTEME ALS EINE GRUNDLAGE DER KOGNITIONSWISSENSCHAFT (Zusammenfassung) Im ersten Teil der Abhandlung wird eine Übersicht der aktualisierten und erweiterten Grundideen meines Buches “Alles in Einem, Eines in Allem” gegeben. Die neuen Erkenntnisse betonen die Bedeutung der Relationen zwischen neuralen, virtuellen und quantschen Prozessen, besonders hinsichtlich der Frage des Bewußtseins und der mystischen Transzendenz. Im zweiten Teil antworte ich auf die Kritiken zu meinem Buches und auf die Entwicklungsrichtlinien der Kognitionswissenschaft. Es werden verschiedene koexistierende Schichten der 290 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN psychologischen Symmetrie mit unterschiedlichen Graden der Ganzheitlichkeit vorgestellt. Schlüsselwörter: (attraktorförmige) neurale Netze, Bewußtsein, Gedächtnis, Quantenkohärenz, Symmetrie, Kognitionswissenschaft Susanne Maurer FRAUENBEWEGUNGEN UND DIE FEMINISTISCHE WISSENSCHAFT IN DEUTSCHLAND (Zusammenfassung) Die internationale und intranationale zentrierte Behandlung von Fragen der Begriffsbedeutung “Geschlecht” ist unterschiedlich. Wenn schon nicht eine zentrale Kategorie besteht, wird dem “Geschlecht” immer mehr Aufmerksamkeit gewidmet, nicht nur als einem Subjekt der politischen Praxis, sondern auch im Kontext der Wissenschaften, Philosophie und der theoretischen Prozesse. Die Abhandlung versucht einige Richtungen und Probleme der Entwicklung zu beschreiben, die charakteristisch für den Bereich der Bewegungen der Emanzipation der Frauen und der feministischen Theorie in Deutschland sind. Es ist erforderlich verschiedene Quellen und Wurzeln dieser Bewegungen zu erkennen und zu berücksichtigen: Bedürfnisse, Interessen und Wünsche, die zur feministischen Theorie beitragen. Behandelt sind Fragen des Fundamentalismus im feministischen Kontext und die Autorin betont in dem Beitrag auch die Frage der Solidarität in Hinsicht auf die Unterschiede zwischen den Frauen im internationalen und intranationalen Maßstab. Schlüsselwörter: Studie der Geschlechter, Feminismus in Deutschland, Frauenpolitik Cornelia Füssenhauser, Gabriele Stump FRAUEN UND GESUNDHEIT (Zusammenfassung) Die traditionellen Konzepte der Untersuchungen der öffentlichen Meinung und der gesellschaftlichen Epidemiologie haben die Tatsache vernachlässigt, daß die Definition “Krankheit” und “Gesundheit” mit dem Geschlecht verbunden ist. Die feministischen Untersuchungen über die Gesundheit der Frauen deuten darauf hin, daß die Definitionen der Krankheit und der Gesundheit Konzepte darstellen, die sowohl für Männer als auch für Frauen unterschiedlich und mit der gesamten Gesellschaft verbunden sind. Dies führt zu Folgen für Fachleute, die auf medizinischem wie auch auf gesellschaftlichem Gebiet arbeiten: Es stellt sich die Frage, ob Frauen unterschiedliche Formen der medizinischen oder therapeutischen Behandlung benötigen und wie die Präventive vom Standpunkt des Geschlechts aus zu verstehen ist. Schlüsselwörter: Studie der Geschlechter, Feminismus, Gesundheit der Frauen, medizinischer Diskurs Irena @agar DIE FIGUR DER FRAUEN IN SLOWENISCHEN VOLKSMÄRCHEN (Zusammenfassung) Der Beitrag behandelt einige Charaktere der Figur der Frauen in slowenischen Volksmärchen. Er zeigt Beispiele auf, in welchen der Übergang in die Pubertät, die Verehelichung, die erwachsene Frau und die Greisin sowie die unterschiedlichen stereotypen Rollen, die die Märchen den Frauen auftragen, behandelt werden. Charakteristisch ist die zweideutige und ambivalente Darstellung von Frauen, welche aus den patriarchischen Verhältnissen und der mitteleuropäischen Mythologie hervorgeht. Schlüsselwörter: Soziologie der Kultur, Studie der Geschlechter, Märchen, Bild der Frau Barbara Vre~ko ROLLE DER ÖFFENTLICHKEIT BEI ENTSCHEIDUNGEN ÜBER ANGELEGENHEITEN DES UMWELTSCHUTZES (Zusammenfassung) Der Artikel geht von der Hypothese aus, daß heute ein wirkungsvoller Umweltschutz nur mit einem breiteren gesellschaftlichen Konsens, sowohl über Ziele als auch Mittel des Umweltschutzes erzielt werden kann. Dabei betont die Verfasserin die bedeutende Rolle der Zusammenarbeit der Öffentlichkeit bei der Entscheidung POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 291 über Angelegenheiten des Umweltschutzes, welche wesentlich zur Schaffung eines solchen Konsens beiträgt. In Kürze ist die behandelte Rolle der Öffentlichkeit im gesetzgebenden Verwaltungsverfahren, dem Verfahren der Beurteilungen der Einflüsse auf die Umwelt und im Verfahren der Eingriffsplanung in die Umwelt, wie auch der Möglichkeiten der informellen Formen der Zusammenarbeit und des Einflusses auf Entscheidungen über Angelegenheiten des Umweltschutzes in Slowenien umrissen. Im Abschluß macht die Autorin darauf aufmerksam, daß die Teilnahme der Öffentlichkeit in den Verfahren der Entscheidungen über Angelegenheiten des Umweltschutzes nicht bloá ein Instrument zur Lösung von Umweltschutzproblemen ist, sondern eine Form der partizipativen Demokratie darstellt, um aktiver zusammenzuarbeiten und auf die Annahmen der Entscheidungen in allen Bereichen unseres Lebens einen Einfluß zu haben. Samo [krbec GENETISCHE EROSION (Zusammenfassung) Die Menschen erzeugen Pflanzen für ihre Ernährung schon seit tausenden von Jahren bevor die genetische Wissenschaft die Sache in ihre Hände nahm. Die Synthese natürlicher Umgebungen und die menschlichen Interventionen schaffte für unsere Ernährung eine genetische Verschiedenheit von außerordentlichen Ausmaßen. Durch den Begriff der Hybriden in der Zeit der grünen Revolution sah sich die Weltversorgung mit der Ernährung mit der ersten Welle der genetischen Erosion konfrontiert. Das Pantentieren der Pflanzen und des genetischen Materials sollte den Prozeß begrenzen, jedoch beschleunigte er ihn noch mehr. Die genetische Erosion zerstörte gefährlich das erste Glied in der Ernährungskette und der Prozeß hört noch nicht auf. 292 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN