pmmmmammmm Največji li i ^ eL1 Za New L v Zrinrfcmh državah V^kianeielo - - . $6.00 .1 s . S3.00 York celo leto • $7.00 celo leto $7.00 i GLA AR0DA Iist.sIovenBkihJelavcevyAmerikL n i Tke i&rgest Slovenian Daily m the United States. a Issued every day except Sundays I | and legal Holidays, I 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 295. — STEV. 205. MARSAL Entered ma tU IMS, at Um FciI OfOes at New Task, N. Y„ Act aff af March 2, 117» NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 2, 153«. — TOREK, 2. SEPTEMBRA 193« TELEFON: CHELSEA 3873 VOLUME VLADAR POLJSKE PREDSEDNIK JE RAZPUSTIL OBE ZBORNICI TER JE S TEM UVEDEL FAŠISTIČNI REŽIM Novi senat se bo sestal meseca novembra, državni zbor pa šeie januarja, — Pilsudski je zmagal na vsej črti. — Pod mar šal Dombski je bil napaden, ker jc ostro obsojal politiko Pilsudskega. — "Izboljšanje fundamentalnih pravic/' VARŠAVA, Poljska, 31. avgusta. — Predsednik poljske republike Moscicki je s posebnim odlokom razpustil poljski senat in sejm (poslanska zbornico). V svojem odloku pravi, da se je k temu odločil po dolgotrajnem premišljevanju ter prišel do zaključka, da je treba izboljšati fundamentalne pravice, po katerih je država vladana. Tega izboljšanja pa ni mogoče doseči potom sedanjega sejma, valed česar je sklenil razpustiti sejm in senat. S tem se je predsednik Moscicki postavil popolnoma na stran bivšega generala in sedanjega ministrskega predsednika Pilsudskega, ki je bil 25. avgusta imenovan na to mesto ter je par dni pozneje napadel parlament. Pričakovati je, da se bodo prihodnji "zastopniki naroda" v obeh zbornicah brezpogojno pokorili njegovim poveljem ter bodo orodje v njegovih rokah. Volitve za senat se bodo vršile šele 23. novembra, za sejm pa pričetkom prihodnjega leta, dne 1 6. januarja. Danes so neznanci napadli podmaršala Domb-skega v njegovem stanovanju. Napad se je baje za-vršil na povelje ministrskega predsednika, kajti Dombski velja že dalj časa za najhujšega nasprotnika maršala Pilsudskega. GOVERNER OBTOŽEN RADI SUŽENSTVA Ravnatelj jetnišnice v Lo-u'siani j e bil obtožen •ličnega zločina. — Par odličnih zastopni kov javnosti. NEW ORLEANS, La , 31. avgusta. V obtožbi, katero je vložila včeraj advokatska tvrdka Daly in Hamlin. Je bil governer države Louisiane P. Long ter jetniški ravnatelj Clay Dugas obtožen, da je posodil črnca Curtissa Raynerja nekemu farmer ju, ki je ravnal ž njim na svoji farmi kot s sužnjem. Glasi se nadalje, da Je bil Ray-ner ubit od paznikov na plantaži, ko se je pritožil radi nečloveškega ravnanja, kateremu so bili izpostavljeni vsi kaznenci. Mož Je bil ubit za-unji pondeljek. Njegova vdova, ki se je včeraj obrnila na odvetnika, je rekla, da je niso lnformoirali glede njegove smrti in da je bil zakopan na plantaži. Po štirinajst ur morajo delati Jetniki. kojlh število znaša po več sto, na rožnih plantažah. Večino časa morajo delati kleče. Vdova kaznenca zahteva $25,000 kot o&kodnlno. Governer Long, ki se nahaja na kampanjskem potovanju, ker hoče nastopiti kot kandidat za senat, Je izjavil, da delajo Jetniki na plantažah in da bo dobila država polovico pridelka riža. _ ADVERTISE m "GLAS NARODA" SPOPADI V INDIJI PREDSED. GREEN 0 POTREBI VERE V INDUSTRIJI Ameriška Delavska Federacija je proti nada-levanju industrijalnega razrednega boja. WASHINGTON. D. C., 1. septembra. — Včeraj je govoril v tukajšnji katedrali predsednik Ameriške Delavske Federacije, Green, o širšem uveljavljenju verskih principov z ozirom na odnosa je v industriji. Po Greenovi zatrditvi je za vzdržan je civilizacije potrebna služba, DR. KOSUTIČ BO VNOVIČ POSKUŠAL Voditelj hrvatskih naci-jonalistov je izjavil pred odhodom, da bo kmalu dospel v deželo. Na Ellis Lslandu se je nahajal že dalj časa voditelj hrvatskih naci-jonaiistov dr. Kosutič. V deželo ga niso pustili, češ, da njegove listine niso v redu. Ameriški Hrvatje, ki so nezadovoljni s sedanjo vlado v Jugoslaviji, so si na vse načine prizadevali, da mu izposlujejo vstop v deželo, to- REVOLUCIJA V REP. PERU Posojilo treh milijonov dolarjev bo dovoljeno, ker so borzna poročila pokazala, da je položaj v deželi stabilen. — Minister v Buenos Aires izžvižgan. 10 MILIJONOV AMER. ŽENSK ZAPOSLENIH 23,000,000 hišnih gospodinj ni prišlo vpoštev. Vsakovrstne statistike iz ljudskega štetja. ki jo vrši delavstvo s srcem, roko in , da vsi njihovi prizivi so bili brez- možgani. — Če bosta delo in kapital nadaljevala industrijalno vojno, bo izginil vpliv vere, s čimer bo ubit občutek individualne moralne odgovornosti. — Ameriška Delavske Federacija ni nikdar hotela uveljaviti take filozofije in sprejeti take pesimistične teorije. Green je sinoči odpotoval v Syracuse, kjer bo imel danes slovnostni govor. IZVEDENEC HOOVERJA ODIDE V RUSIJO Polkovnik Walker Bell bo odšel v kratkem zopet v Rusijo, da organizira tam razdelitev ter prehrano velikih mas naroda. To je delal že leta 1921—23 pod vodstvom Hooverja. Nadalje je postalo znano, da namerava Bell vzeti seboj generala Kinkaida, s katerim je že deloval tekom vojne. Predvsem gre za to, da se prehrani velike mase ljudi ob istem času. V ta namen hoče Bell zgraditi več centralnih postaj na gotovih točkah. uspešni. Apelirali so na delavskega tajnika in pozneje na državni department. toda ameriške oblasti so vztrajale pri svoji prvotni odločitvi. D asi še ni odgovora od najvišje instance, je dr. Kosutič koncem prejšnjega tedna sklenil, da se vrne v Evropo ter dobi drug potni list. Upa, da mu ga bo dalo tajništvo Lige narodov. Potni list, s katerim je prišel zdaj na Ellis Island, je bil pravilno izstavljen leta 1929, dodatna listina, s katero se mu podaljšuje potni list za eno leto, je pa ponarejena. Vprašanje sprave bo najbrž rešeno še ta teden. Boji med Angleži in u-' pornimi plemeni. PE&AVAR, Indija, 13. avgusta. — Angleški aeroplani so danes zopet napadli afganska plemena na se-verozapatini meji Indije in iz tega je razvidno, da ni v tem okraju še dolgo pričakovati nikakega miru. Napadi so se obračali posebno proti Kani Kelu, a tudi druge točke ob meji so bile obstreljevane. Afganska plamena so včeraj in danes napadla angleško taborišče v Larlačl okolici. Tri milje od Kapri so se vršili napadi vso včerajšnjo noč. Okraj krog Phala je bil danes o-jačen z novimi vojaki, ker je v Kur-rum okraju položaj še vedno zelo kritičen. ALAHABAD. Indija, 31. avgusta. V tukajšnjem listu Pionir se je glasilo danes, da je treba se tekom sedanjega tedna pričakovali odločitve glede sprave med nacijonalisti in angleško vlado. Če bosta zastopnika nacionalistov Motilel in Jarahahri Nehru sprejela pogoje, je sprava gotova. Če pa bodo pogoji zavrneni, bodo objavili zastopniki podkralja vso korespondenco glede mirovnih prizadevanj ter bodo vprizorjeni na-daljni koraki. ANGLEŠKI JUSTICNI MINISTER V AMERIKI BALTIMORE, Md., 1. septembra, V Ameriko je dospel v družbi raznih angleških juristov Sir William kritičnih časih, ko Jowitt, angleški justični minister.' SMRTNA KOSA * _—- Dne 28. avgusta je v sanatoriju v Hinsdalu blizu Chicaga v 60. letu starosti preminula Helena Za-vertnik, soproga pokojnega Jožeta Zarvertnika, bivšega urednika Pro-sverte in soustanovitelja Slovenske Narodne Podporne Je-inote. Naključje je hotelo, da je umrla ravno na dan prve obletnice soprogo-ve smrti. Pokojna Helena Zavertnik, rojena Reich v Ljubljani leta 1870, je bila zvesta družica pokojnemu Jožetu Zavertniku vseh štirideset let njegovega aktivnega življenja v delavskem gibanju. Spremljala ga je na njegovih potih v tistih časih, ko je bilo delavsko gibanje v starem kraju še v povojih. Bila je z njim v Ljubljani ter mu stala ob strani v so Zavertniku ( pretili sovražniki delavstva. Sledila Včeraj je govoril tukaj o problemu mu je v Trst, kjer je urejeval de- nezaposlenosti. Izjavi je, da bo An- (lavske liste., nato pa na Dunaj in glija prva dežela, ki bo uspešno potem v Ameriko, prestala sedanjo gospodarsko krizo.4 LIMA, Peru, 31. avgusta. — Tukaj krožijo govorice, da se nahaja prejšnji predsednik Leguia, ka- 1 terega so baje včeraj ali predvče- i rajšnjim prevedli v jetnišnico na otoku San Lorenzo, še vedno na križarki Almirante Gran. Od vlade ni bilo mogoče dobiti nikakega potrdila teh govoric. Provizorična vojaška vlada, pod vodstvom podpolkovnika Cerra je pri rezervni banki prosila za posojilo 15,000,000 soles ali nekako $3,500.000. Denar naj bi se porabilo za tekoče izdatke. Tukajšnja borza je potrdila, da so poročila o stabilnosti sedanje vlade zanesljiva. Peruvij-ski funt, ki je vreden ponavadi $3.22, je skočil včeraj na $3.24. Bombaž je bil v soboto dražji kot ponavadi. M nistrstvo za vzgojo in izobrazbo, ki je bilo ukinjeno pod režimom Leguie, je bilo na povelje junte, zopet otvorjeno. Junta je nadalje objavila, da bo priznala pravice inozemcev glede lastnine in osebnih odnošajev. Prebivalstvo je bilo opozorjeno na to, da ne bo vlada trpela nikakih demonstracij napram inozetncem in njih lastnini. Aretirana Amerikanco, letalec Grow in inžinir Sutton, bosta stavljena pred vojno sodišče. Generalni pravdnik province Chiclaye, Bernardo Checa, je obdolžil ameriškega inžin;rja. da ni porabil v irigacijske svrhe 15 milijonov dolarjev, katere se je dovolilo vladi Leguie v ta namen. V obtožbi se glasi nadalje, da je Sutton s tem denarjem vzdrževal propagandni urad Zahtevajo vpogled v njegove knjige. Dosedanjega konzula v New Yorku, Demetra ©lavegoya, bo nadomestil novoimenovani Alfredo Henrio. * « Vsled ukrepa junte so bile včeraj zaprte vse restavracije In bare, kjer predajajo alkoholične p:jače. V bodoče bodo ti lokali odprti le od ponedeljka do petka. WASHINGTON. D. C., 31. avgusta. — Deset milijonov eensk ima v Ameriki reden zaslužek, kot je razvidno iz cenitve cenzurnega rav-na/telja, dr. Williama Stuarta. Govoril je po radio glede uspehov letošnjega ljudskega štetja. — Ženske so dandanes v industriji, v obrtih in uradih močnejše zastopane kot kdaj poprej v zgodovini dežele, — je dostavil. Število gospodinj znaša nekako 23.000,000. Če se k temu prišteje 25 odstotkov, je izračunal, da je 90 odstotkov Amerlkank, ki sd poklicno delavne. Milijon oseb se nahaja v privatnih in javnih dobrodelnih zavodih, katere vzdržuje zvezna, državna ali občinska oblast. Štev lo bolnikov v javnih bolnicah cenijo na nekako 250.000. K temu pride še 125.000 ko-snencev in jetnikov. SEN. ALLEN OPERIRAN WICHITA, Kansas, 1. septembra. V tukajšnji bolnišnici je bil danes operiran senator Henry J. Allen. Operacijo je dobro prestal. 15.000 LJUDI DOBILO DELO' Z včerajšnjim dnem se je začela sezija za oštrige, vsled česar je dobilo v obrežnih državah ob Atlantskem oceanu nad petnajst tisoč oseb deilo. v Lani so porabili v Ameriki nad DVAJSET ARETIRANIH V LOS ANGELES LOS ANGELES, Cal., 1. septem- TRGOVINA MED NEMČIJO IN JUŽNO AMERIKO MONTEVIDEO, Uruguay, 1. sept. Odtukaj je odplul proti Bremenu nemški parnik "Eisenbach" s 36,000 tonami nasoljenih in suhih kož, loja in volne. To je izza vojne največja pošiljatev, ki je bila poslana Iz Uruguaya v Nemčijo. P0VRATEK RAZISKOVALCA ANDREE-JA Od Andree-jeve ekspe-dicije je ostalo le nekaj kosti in obleke. — Prva poročila so bila pretirana. TROMSOE, Švedska, 1. septembra. — Dolgo pričakovana švedska, ladja "Brattwagg" je dospela danes v malo pristanišče Skjervoey ter ima na krovu ostanke Andree-jeve ek-spedicije, ki je izginila pred triintridesetimi leti. Na ladjo so se ta kaj podali razni norveški in švedski učenjaki, ki bodo znanstveno pregledali ostanke treh drznih mož. ki so si prvi v zgodovini upali z balonom na daljni polet, da preiščejo skrivnosti Severnega tečaja. Kapitan je spustil na krov samo enega zastopnika časopisov in sicer poročevalko Gisken Jacobsen, kateri je rekel dr. Horn, ki je našel truplo raziskovalcev, da so bila prva poročila o najdbi zelo pretirana. Sprva je bilo namreč rečeno, da da so ostala trupla pod ledom sko-ro nepoškodovana, v resnici je pa našel dr. Horn le nekaj kosti in par kosov obleke. Andree-jeva glava se ni držala trupla, ampak je bila par jardov vstran. Poleg Andree-ja sd našli dnevnik. obstoječ iz petih ali šestih strani. Dr. Horn si dnevnika ni upal odpreti, boječ se, da bi ne razpadel. Ostanke trupel bodo prepeljali v posebnih krstah na vladnem parni-ku "Michael Sars" v Oslo. kjer sc bo vršile pogrebne svečanosti. Vse druge ostanke ekspedicije, predvsem pa Andree-jev dnevnik, si bo prilastila švedska vlada. VROČINA V LONDONU LONDON. Anglija, 1. septembra. S noči je izbruhnila na Londonom bra. — Policija je danes razpršila j velika nevihta, ki je povzročila do- J zborovanje, katerega se je udležilo sti škode, dočim ni dosti zmanjšala "tošesfcdeset milijonov ostrig. Odkar nad tristo komunistov. Demonstrije izumljen nov način konservira- J rali so proti brezposelnosti. Ker se nja, je mogoče prodajati oštrige tudi poleti. IGRALEC OBSTREUL IGRALKO ISCHL, Avstrija, 1. septembra. — Kurt Daehn, ki je eden, najboljših Reinhardtovih igralcev, je oddal danes pet strelov na osemnajstletno igralko Greto M aren. Igralka se nahaja v bolnišnici, in adravniki imajo le malo upanja, da bi okrevala. niso hoteli mirno raziti, jih je dvajset aretirala. velike vročine. Toplomer je še vedno kazal osemdeset stopinj Fahrenheita. Vse, kar more, beži iz mesta ter si poišče nekoliko hladila v kopališčih. Prejšnji teden je vročina zahte- DAVES GOST SPANSKEGA vala v Londonu sedemdeset člove- KRALJA "hirteT SEVTLA, Španska, 1. septembra. Charles G. Dawes, ameriški posla-; nik ▼ Angliji, je bil danes gost {Španske kraljeve dvojice. Kadar-1 ŠANGHAJ, Kitajo, 1. septem-koli ima kaj časa, pride v tukajšnjo ^ ~ Kit*isko sodiž6e je 0or, kojega člani so se posvetovali s strokovnjaki, statistiki, socijoJogl in naprednimi odvetniki ter sestavili načrt za zavarovanje nezaposlenih. Načrt je bil predložen konferenci v Brookwoodu ter je bit v principu sprejet. Načrt predvideva, da mora industrija trpeti vse stroške za zavarovanje nezaposlenih. Niti delavstvo niti država nimata najmanjšega vzroka, da bi pomagala falustriji prenašati to breme. Gospodar je sedaj prisiljen skrbeti, da je delavec zavarovan za »lučaj nesreče, vboclooe Im> pa tudi prisiljen skrbeti, da delavec ne bo lakote umrl, če bo*slučajno brez dela. Poglaviten namen načrta je, da je treba delavca in njegovo družino zaščititi pred usodepolimi posledicami zapletenega kapitalističnega produkcijskega načina ter mu preskrbeti v ssvetu kapitalistične gospodarske anarhije nekako življensko varnost. V lanskem avgusta je bilo poro-čano o prvih izpremembah imen slovenskih šolskih otrok v Trstu. Občina je podala tostvarne predloge sodišču, katero je potrdilo iz-premembe. Sedaj poročajo novlne, da se izpremenjavanje krstnih i-men nadaljuje. Če se starši sami ne pobrigajo za dispozicije zakona z dne 28. marca 1928, pa kar občinski urad poskrbi za izpremembo Imen po svoji volji pri sodišču. — "Bektificirali" bodo imena slovenskih otrok po vseh mestnih šolah. Te dni je dobila cela vrsta slovenskih otrok italijanska imena. Milan je postal Emilio, Slava Faustina, Ljudmila Luciana, Danilo Giordano, Milena Elena, Vida Vita, Stanko Gostanta, Slavko Mari-o, Miroslav Libero, Gozdenko Marcela, Svetka Santina, Milena Mi-rella. Danica Aurora, Jaroslav Clau-dio. Kakor razvidno, ne gre samo za prevod imena, ampak nekateri otroci dobijo čisto nova imena. Kjer šc ni azilov, jih bodo morale zgraditi občine na svoje stroške. Paštistični hijerahi zahtevajo da marajo občinarji preskrbeti gradbeni materijal in pomagati pri zidanju. Stroški za azile se dobijo lahko tudi iz raznih prireditev, javnih plesov in tombol. Ko bo poslopje gotovo, se vseli "Italia Ro-denta" s svojo učiteijico, s svojimi didaktičnim sredstvi in z refrekci-jo za otroke. Za goriško pokrajino 7ahtcva prelekt Dompieri takoj sto azilov, češ. da so neobhodno po -trebni, ako se hoče pričakovati od osnovne šele sploh kakega uspeha, ker potečejo dve ali tri ieta, predno se otrok v šoli le malo priuči italijanščne. V pokrajini jc še 140 ljudskih šol brez azilov. Tržaški listi trdijo, da je letošnji turistični promet v Opatiji o-gromno narastel radi "svobodne cone", ker je mogoče držati cene mnogo nižje nego drugje. Glede poseta so bili doslej na prvem mestu Madžari, letos pa je največ Nemcev in drugo mesto zavzemajo Čehoslovaki. Gostje plešejo in pijejo šampanjec. Neki večer so izpraznili v enem prvih hotelov 472 steklenic šampanjca, kar predstavlja vsoto 56,640 lir. Dva brzovlaka vozita iz Trsta v Gorico preko Tržiča, češ, da rabita manj časa in da se prihrani na kurivu pri vožnji po ravnini. Morda usmerjajo na to pot tudi druge brzovlake. Železnica čez Kras nič prav ne prija Italijanom, ki pov-darjajo ob vsaki priliki, da je bila zgrajena zgolj iz strategičnih ozi-rov. Za železničarje v Tržiču, Trstu, Červinjanu in Postojni zgradijo 170 stanovanj s 600 proistori. — Zgradbe bodo stale 9 milijonov lir. Dela se pričnejo v septembru. Za poštno brzojavno osobje se zgradi 160 stanovanj, ki bodo stala 6 milijonov lir. Dela se pričnejo v letošnji jeseni. j V Sovodnjem pri Gorici je umrl gosp. Josip Kodermac, trgovec in večletni župan, v starosti 79 let. Na pokopališču pri Sv Ani v Trstu napeljujejo električni tok na grobove. Do Vseh svetih bo že večji del pokopališča električno razsvetljen. Električna luč bo varna pred burjo. V idrijskem rudniku je zaposlenih sedaj okoli 900 delavcev. Delajo po 8 ur na dan in zaslužijo 4.80 do 8.70 lir dnevno ter imajo še do 11 lir doklade. Stari delavci dobijo pokojnino. Cela znaša 250 lir na mesec. Upokojencev je 230. Po- j kojnima jim je odmerjena zelo nizko. D0M0ZNANSTV0 POD CESARJEM FRANCEM JOŽEFOM I. i i 33 LETNA ŽENA ZRASLA BOJ ZA SVEŽI ZRAK Ravnateljstvo pariških cestnih že-taenic in avtobusnih podjetij je neslavno opooorilo javnost na predpis cbralnega pravilnika, ki določa, da so okna v vueovih zaprta, ako to zahteva vsaj en poUnk. Zlato mora sprevodni« zapreti okno, pa naj večina še tako robati. Prav Ima vedno ocii človeček, ki se boii svežega zraka, kakor smrti- Vendar pa se pristaši svežega zraka ne vdajo kar tako sllčnim nazadnjaškim zahtevam Naslednja dogoctbica priča, česa zznobeti človek, ki ljubi sveti asrak V vagonu krožne žeieznice v pariški okolici je do&o do spora med potniki, ki *> hoteli imeti okna odprta, in mo*ičkomr ki se je skrajno bal "prepiha". Naj so mu še toliko «atrjevali sopotniki, da prepiha nI, ker je odprto samo eno okno. ae je feojetaei nI dal potoialiUl. S pi-sif^očim glasom Je poeval na pomoč sprevodnika. Ta je zaprl okno in med splošnim ogorčenjem pokazal naglas ravnateljtstva, ki ščiti kaprico tcvntfa&ko* svežega zraka. Powtkl so poteami sklonili glave ln skomAgnlH s rameni, prepiba ae bo-človeček pa ae Je, m* svoje ln Škodoželjno oet- ral po ostalih. V tem pa se je ime-šal v stvar neki starejši gospod in vprašal, koliko stane šipa okna. I Spre /odnik mu jc odgovoril, da trideset frankov. Na ta odgovor Je mož vstal, vzel bres besede s police svoj kovčeg in ga takisto brez besede trešči! ob šipo. da se je razletela na tisoč kosce*,. Mirno je potem položil kovčeg nazaj na polico, izvlekel listnico ter odštel sprevodniku trideset frankov. Med splošno osupljenoKtjo je odločni potnik sedel v svoj kot in s fralnimi pil J uči zaje* svežega zraka. Odobravajoč smeh se (je razlegel po mu, sprevodnik pa je modro pripomnil: — Zdaj je stvar v redu. Okno je zaprto aa željo enega potnika, o- ! stali pa imajo kltfub temu dovolj zraka. — Malo 4ra«a ie rešitev, — je pr pomnil nekdo. - — srak ni nikoU predrag; v ostalem pa gre za princip, — je modre je odgovoril odločni gospod in pomUcvatno ozrl na onega, ki se boji prepiha. O čudnem primeru zakasnele rasti človeka poroča v angleški zdravniški reviji dr. D'Connolly. Gre za 33 letno ženo, ki je zras.a v 20 dneh za celih 5 cm. Te dni je žena, katere mož zavzema odlično mesto v Manchestru, nenadoma zbolela in poslala je po domačega zdravnika. Zdravnik je u-gotovil znake zlatenice. Predpisal ji je lekarstva in dijeto. Čez 5 dni se je počutila žena že tako dobro, da je lahko vstala. Ko je šla po stopnicah, je mož opazil, da se ji je krilo tako skrčilo, da ji sega komaj do kolen. To je bilo tembolj čudno, ker je visela obleka v o-mari ves čas, ko je b?la žena bolna. Mož je ženo zmeril in ugotovil, da je zrasla v 5 dneh bolezni za 4 cm. V naslednjih 14 dneh je zrasla še za 1 cm tako, da meri zdaj 167 in pol cm. Dr. D Connolly označuje ta primer za veliko biološko redkost in pravi, da jc žena iz rodu velikih ljudi. Nien oče in mati sta visoka nad 170 cm, njeni sorodniki pa ?e večji. Najbrž gre tu za vpliv dednosti. Angleški zdravniki se zelo zanimajo za ta pojav. SOVJETSKA DELOVNA ŠOLA j { V sejevtskih delovnih šolah izdajajo otroci novine in sicer stenske. Za vsako s ta ros ta o skupino imajo novine drugačno obliko ne le v tehničnem pogledu, temveč tudi po vsebini. Na najnižji stopnji šole prve stopnje čez dva ali tri mesece šolskega pouka. Najmanjši šolarčki še ne znajo pisati, kar jih pa prav nič ne moti, da bi ne bili prav podjetni in iznajdljivi 'novinarji". Saj znajo izražati svoje misli in občutke z risanjem, ki seveda ne odgovarja vsem pravilom, pa navzlic tem drži. Namesto člankov so pod risbo kratki stavki ali pa sama pojedine besede. Šolarčki lahko tudi izrežejo in nalepijo razne slike, s pcmočjo katerih izražajo svoja primitivna notranja doživetja. Ko u-čitelj pojasni delo odnosno nalogo, določijo šolarčki osnutke in si raz-dele med seboj tehnično delo, lepljenje risb, sestavljanje napisov itd. Šolarčki odicčajo kolektivno o tem, čigava risba naj se objavi ali zavrže. Učitelj pa: mora v primerni o-bliki usmeriti izbiro in sklep šo-lar^kov. Glavni cilj se doseže, če postanejo novine med šolskim letom izraz notranjega doživljanja šole in razmer. v katerih šolarčki žive. Na drugi stopnji lskega leta dalje) prevladuje že besedilo nad risbami in polagoma se razširi krog vprašanj, na katera je treba s pomočjo stenskih novin odgovoriti. Na višnji stopnji se pa že uvaja popolna delitev dela. Ustanovi se uredniški svet. katerega izvolijo učenci na krajšo dobo in vsak učenec morasti dopisnik stenskih novin. Glede tehnične strani se novine močno Spreminjajo. Za vsako številko se sestavi poseben načrt. Gotova vprašanja se pojasnjujejo od stevi'ke do številke. List se izdaja tedensko ali štirinajstdnevno. Učenci se morajo naučiti ra&iti nevine tako, kakor se nauče rabiti knjige. Pod predzadnjim avstrijskim cesarjem Francem Jožefom I. je nekdanja mogočna tvorba avstrijskega cesarstva tako zelo dozorela za likvidacijo in razpad, da bi tega ne bil zabranil največji državniški genij. Usoda, ki ljubi paradokse, pa je postavila za cesarja-lik-vidatorja habsburške konkurzne mase Karla, vedoč. da ne bo svojega posla opravil nič slabše, nego kdo drugi. Cesarstvo Avstrije je bil zbrisal z lica zemlje prav za prav že Franc Jožef, ko je 1. 1867. v nagod-bi z Madžari razdelil državo na dve polovici. Prva s prestolnico Dunajem je dobila ime "Kraljevine : i dežele, zastopane v državnem zboru", druga pa je postala kraljevina Ogrska. Svet je še dolgo govoril o Avstriji, tudi podaniki habsburški v zapadni polovici so mislili, da še obstoja Avstrija, ko te tvorbe že ni bilo več. Madžari •so ljubosumno čuvali svojo kraljevino Ogrsko in niso dovoljevali niti kompromisnega naziva ' av-stro-ogrska monarhija". Nekaj bistroumnih ljudi je v tej stiski skovalo izraza Cislitvanska in Trans-litvanska, po majhni rečici na današnjem Gradiščanskem. ki je tvorilo mejo med Nižjo Avstrijo in Ogrsko. Ta delitev pa je bila zemljepisni nesmisel, ker sta pod Cis-litvansko prišla bukovinske Črno-vice in dalmatinski Kotor, dve skrajni točki obš;rne podkve "kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru." Monarhija je bila že tako razrahljana zavoljo eksperimentov, ki so hotel zasigurati stalno premoč Nemcev, oziroma Madžarov, da ji ni bilo mogoče več najti niti pravega imena. Segavi profesor je svojim nadebudnim učencem lahko takole razložil sestavo obdo-navske monarhije: "Avstro-ogrska monarhija /sestoji 1. iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. 2. iz dežel ogrske krone i a 3. iz okupacijskega ozemlja. Okupacijsko ozemlje je de jure še turško in prav za prav ne spada k monarhiji. Dežele ogrske krone sestoji 1. iz Ogrske, 2. iz Hrvatske. 3. iz Dalmacije. Slednja prav za prav ne spada k Ogrski. Kraljevina Hrvatska sestoji 1. iz prave Hrvatske. 2. iz Slavonije. 3. iz Dalmacije, ali slednja prav za prav tudi k Hrvatski ne .spada. Okupacijsko ozemlje sestoji 1. iz Bosne, 2. iz Hercegovine, 3. iz Sandž-ka-Novega Pazarja. slednji de jure še turški in prav za prav spada k okupacijskemu ozemlju." Tako bi učitelj razlagal sestavo Avstrije, ako bi se držal zakonitega stanja. V politični sestavi je ponavljal ta komični dovtip trializma. ki pa je bil utemeljen in jc bil le verna slika državniške modrosti cesarja Franca Jožefa in njegovih sodelavcev. Ob aneksiji Bosne in Hercegovine se je to stanje malenkostno izpremenilo in je trajalo vse do predzadnje ure habsburške monarhije, ko so državniki cesarja Karla začutili potrebo, dati "Kraljevinam in deželam, zastopanim v državnem zboru" staro ime Av -strija. izumiti ji nov grb ter lepo latinsko geslo "Indivisibiliter ac inseparabiliter", ki ga živ človek ni mogel izgovoriti, da ne bi par-krat posegel po sapo. Zvarili so jo res tako "nedeljivo in neločljivo",da je nekaj mesecev potem z imenom, grbom in geslom propadla za v_se večne čase ter pokopala pod razvalinami svoje zaslužne vladarje in krmarje. j; NOV DOKAZ VARNOSTI PRI NAS NALOŽENEGA DENARJA Finančna uprava države New York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko država New . York nalaga svoja denarna sredstva. S tem odlokom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of NEW YOEK. t. , ■ ~ !! Da je naložila država New York denar pri nas, je Hov dokaz za varno in solidno poslovanje našega i zavoda. veto Sakser State Bank 82 Cortlandt Street " New York, N.Y. SAKSER STATE BANK SZ CORTLANDT STREET NEW YORK. N. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do. 7. ure zvečer. Poalpiajm« se vsi bres isjetne, to star« In stanovitne domače tanke. „ ZASTARELO PRAVOSODJE Kako malo pravice imajo tran-coska dekleta v rodbinah in kako veljajo v javnem mnenju še zdai nazori Napoleonovega zakonika, ki daie očetu skoro enake pravice, kakor jih je imel v Rimu pater familias, dokazuje sodna obravnava, ki se je vršila nedavno v Rouenu. Hčerka tovarnarja i/. Perriers sur Andelle Renee Hare-lova i>e ni razumela z domačini in za to je odšla z doma. Poučevala je klavir v Rouenu in se je za silo preživljala. Ž da j je stara 25 le.. Oče si je zaman prizadeval pregovoriti jo, naj se vrne. Videč, da hčerke ne bo pregovoril, ji je nastavil s svojim prijateljem, majorjem Gobilotom. lastnikom privatne detektivske pisarne, past če je hčerko ugrabil in jo odpeljal v svojem avtomobilu domov. Hčer ka pa se je tako enrgično branila, da se ji je raztrgala obleka in da je rabil oče proti nji 4imirno nasilje". Mimoidoči so videli ta prizor in hoteli so priskočiti dekletu na po-mcč. Bilo jim je rečeno, da jc slaboumna in da jo moraio odpeljati v umobolnico. Hčerka je porabila doma prvo priliko, da jc ušla in se napotila k odvetniku, kjer je vložila tožbo proti svojemu o-četu in njegovemu prijatelju. Sodna obravnava je napravila na nepristranske poslušalce vtis, da soglašata predsednik sodišča in državni pravdnik v načelu z očetom, ki je mislil, da se poslužuje svoje očetovske pravice. Sodišče je obsodilo očeta in majorja pogojno vsakega na 30 frankov globe, to-varnarjeva hčerka bo pa moraia poravnati stroške v ?nesku 300 frankov. Kako lahko zaprtnica povzroči veliko bolezni ' "e se vaša d rtruptin' pline, kateri g-ojr- vsebi b'»U-zrit T«> vam i«jvzro. i 7-Kub-. ap<-tita. ne|ir»'tiavnost. plin nli ri-gaijjp v želodcu aii f-rt-vib, obii-tno ali mehunio druženje, pokvarjena. jelr.t, nervoznost. slabo spanje, plavitbol. oni" tko, os!ab»-]f bolne r*rgarie. ZETibo fnoOi iti tete. spl<4im <'t mu |«>-lni.> stanj«-, kar navadno v buJSo boloz'-n. Nuga-Tom* hi*n> >džerie z.iprt-nico, zboljAa. ap»-tit. iKOTiaga prebavi, o-jai"* iMSlabflr- živce, in -jrnati«-. poveča moč in silo. t«-r povrne osveiu-poči t no K|ianj<> Nusa-Totie s* prodaja pri v-«eh tr-K-ivrlh z Zflravili. Ako va.š tf"K"v.-«- tiim:i t^Ka v za!<>gi. r»-<-it»- mu. naj t*t« Ka nt-rot i z;« vas od njegovega. prckupče%-a]«.a —A d v t. S »WIlfflillBMiiiilllft^fiWBn^^ .; •iti^.Sf^WiSfi'feiHOTrj'yi;' TjiraHBttJS h. \ m imajo velik uspeh i! i ••a t Če sklene Kitajka, da ai bo dala odstrič ilase. mora najprej prositi moža za dovoljenje. Ako ji mož dovoli, mora tozadevno dovoljenje potrditi s svojim podpisom. S takim dokumentom gre ženska k barber ju. ki nato opravi svoje delo. Za druge stvari, ki jih Kitajke in druge ženske počno, pa ne vprašajo svojih mež za dovoljenje. Vse drugo najraje opravijo na i:vajo pjist in na svojo roko. Ni jim zameriti. KakD bi jo tudi pogledal mož, če bi mu rekla; — Ti. daj mi pisano dovoljenje, da smem s svojim ljubimcem na ples in v gledaiišče. Ali pa: — Dovoli mi. da se malo z ajsmanom pošalim. Č"e ga prijazno nagevorim in ga ljubeznjivo pogledam. mi da za petnajst centov desti večji kos. * Vccraj jc bil Delavski praznik Ti=:i ljudje, ki so tako srečni, da delajo m zaslužijo, so se nekoliko odpočili- Na stet sore ie pa v Ameriki takih. ki imajo že od lanskega Delavskega praznika delopust. pa tudi letošnji Dan dela, jim n: prinesel niti dela niti zaslužka. * Ta teden ;e bodo ponekod že šole začele. S pričetkom šole se oodo pričele zaslužene počitnice za stariše. Maršal PiLsudski je zope' nakrmila Romunski Karal namerava uveni fašistično vlado. Živkovič • vlada z močno roko. i Istotako B?renguer, Kemal paša ' :n Mussolini. Morje krvi. ki je tekla za demo-| krae jo. je bilo prelito zj.itonj. Naroai so vc;-ji hlapci kot so bili ; kdaj prej. Za svobodo so šli v boj. pa je suž-nost njihova nagrada. Niti enega ideala, p3 katerih so stremeli. ni.so do^esli. Najbolj žalostno pri tem ie. da plačujejo strahoten davek le narodi. ki so bili pro'.i svoji volji pognani v krvavo klanje. Tisiim, ki so jih gnali, se pa dobro godi. ¥ Dunajska občina je sklenila pri-deliti avstrijski armadi svečano večerjo. Avstrijska armada šteje kakih dvanajst tisoč mož. — torej bi bilo treba dosti nakuhati, — in vojaki bi se odzvali vabilu, če bi ne bilo vodstvo dunajske občine socijali-si-ično. Ker pa sede v dunajskem občinskem svetu sami socijalisti, je vrhovno poveljstvo avstrijske armade zavrnilo vabilo. Avstrijska armada je namreč skozinskoz patrio^ična in bi bilo pod njeno častjo, da bi .bila pri socijalistih v gosteh. Je pa še nekaj, če^ar se ne sme preccreti. Avstrijska armada je z lahkoto zavrnila vabilo, ker je že od nekdaj vajena stradati. * Smo že v septembru. Salament je hitro šlo. Iz CaliIorn;je prihajajo kare groedja v New York. Newyorsko < v Little Falisu mu pravijo "state" j bo zrelo koncem tega meseca. Čakali smo in čakali, slednjič smo pa vendarle pričakali. Iz ene bakse caliiornijskega ta dobiš v najslabšem slučaju poldrugo ga leno. Baksa te stane pokir.ugi dolar. Kozarec umetno napravljene sode te stane deset centov, kozarec grozdnega soka pa pet. Dela seveda ne smeš računati, toda kdo bi računal za to najpri- jetnejše delo na svetu. * Madžarski justični minister je za-povedai aretirati bivšo cesarico Ci-to in njenega sina Otona, če bi se slučajno pojavila na Madžarskem. To je bilo najbolj umestno povelje. kar jih je bilo izdanih na Madžarskem izza izgona kralja Ka-rola. * O romunskem kralju Karoiu poročajo. da se namerava poročiti z neko nemško princeso. V sili vrag muhe žre. Poštena ženska ga itak nobena ne mara. r feirAt -B i.1 MKy TOKI, TOMI, SEFXEM 2, 193* LttOm RLOTUI »AO.I to t c TAJNA CARJA ALEKSANDRA L NAJMANJŠA ZELEZNICA C. T.: MATERINSKA LJUBEZEN V Ljubljani živi imovita starejša zakonska dvojica brez otrok. Pozvala sta svojega hišnega zdravnika in mu naročila, naj jima preskrbi kakega ubogega otroka, da ga vzameta za svojega. Vzgojiti ga hočeta kar moči lepo, ga izšola d in ko umreta, mu zapustita vse svoje imetje. Zdravnik je obljubil, da jima preskrbi kakega otroka, in se Je docAa posvetoval z ženo. Žena je poznala na kmetih siromašno vdovo s petimi otroki. "Žena Je bila še pred dvema dnevoma pri meni in me prosila, naj ji pre-skrbim kako lažje delo. Žena je čvrsta in zdrava, a njeni otroci so vzor zdravja in dobre volje. — Gotovo bo vesela, da enega izmed njih tako dobro preskrbi." Zdravnik je še pri županstva povprašal o siromašni vdovi in zvedel le dobre stvari. Takoj se je napotil z ženo k vdovi. Na koncu vasi je stala siromašna, a snežno-bela hišica. Pred hišo so se igrali razposajeni otroci in njihov smeh je odmeval daleč naokrog. Vdova je stala med vrati in se smehljala najmanjemu, ki je kobacal po vseh štirih. Ko je zapazila zdravnika in njegovo ženo, je hitro odložila predpasnik in jim hitela nasproti. Pripeljala ju je do svoje hišice ter jima postavila dva stola na vrt. Najstarejša izmed otrok je bila sedemletna deklica; ostali so padali kakor stopnice do najmlajšega. devet mesecev starega dečka. Zdravnik je menil, da ima gotovo mnogo posla predno nasiti vseh pet lačnih kljunckov. "Seveda, gospod doktor," je odgovorila žena. "Posebno težko je pa zaradi tega, ker moram služiti pri tujih ljudeh. S seboj jemati Jih ne morem in pri tujih ljudeh niso dobro spravljeni, pa tudi rad jih nima nihče tako kakor jaz. Zato si iščem zdaj dela v bližini doma." Počasi ji je zdravnik razodel svo- j jo namero. Čeprav ni veliko, če ji odvzame skrb za enega otroka,! vendar bo potem lažje živela .'n' otrok^ bo preskrbljen za vse življenje in dobro se mu bo godilo, da nikoli tega. Žena je biia videti veselo presenečena. Z veliko pozornostjo je poslušala zdravnika in večkrat prikimala z glavo. "Vem kako je to, gospod doktor," je dejala. "Ko sem bila še dekle, sem služila pri neki rodbini. Moja gospodinja je bila vzela tujega otroka za svojega. De- klica se je kasneje bogato poročila in prinašala svojim siromašnim roditeljem obilo darov, in vsi so bili veseli in zadovoljni. Seveda se ni lahko ločiti od svoje krvi, a če je otroku v dobro...." "Tako je," ji je pritrdil zdravnik. "A zdaj se odločite, katerega otroka jima hočete odstopiti. Mislim, da bi bila najstarejša najbolj pripravna." "Marico mislite, gospod doktor?" je z malodušnim glasom vprašaia vdova. "To bi najtežje pogrešala. Velika je že, pri delu mi ahko pomaga!" "Morda bi jim bi kak deček ljubši!" je- menila zdravnikova žena. "Da, to je resnica!"' je odvrnil zdravnik. "Potem tega, Andrejčka. Pridi k meni, dečko! Ali pojdeš ? menoj? Vsak dan boš jedel slaščice !" Deček se je v zadregi muzal in oziral na mater. Ona je stala pri vratih in vihala predpasnik. "Ne, gospod doktor. Andrejčka moram obdržati. On nam nosi vodo od vodnjaka in tudi drugače je zelo pripraven dečko, kaj ne, Andrej-ček?" Zdravnik se je nasmehnil in dejal: "Nu, saj tretji je tudi deček. Menda mu je Franček ime?" "Seveda mu je Franček ime!" 'c odgovorila mati in strah je bil v njenih očeh. "Franček skrbi za kanarčka. Ne morete si misliti, kako je vesten." "Tedaj tudi njega ne morete pogrešati?" je vprašal zdravnik n se spet nasmehnil. "Ne. Frančka vam ne morem dati. Saj je tudi najbolj ubogljiv. Nikoli mi ni delal skrbi, kaj ne, Franček" "Potem bomo mogli le vzeti deklico? Kako se imenuje tisto tam-le v kotu?" "Polonico mislite, kaj ne? Njena krstna botra jo je hotela krstiti za Marijo, a ker ie že najstarejša Marija, smo ji dali ime Polonica. Ona pestuje našega malega in se z njim igra. Brez skrbi se lahko zanesem nanjo. Vlači ga iz kota v kot in ga ne pusti izpred oči. Če mi vzamete Polonico, tedaj ne vem, kaj naj storim." "Tak tudi Polonice vapi ne smemo vzeti?" "Ne, to ne gre, zaradi malega, saj razumete?" je dejala vdova. Zdravnik in njegova žena sta se spogledala in se zasmejala, med Na obisk v staro domovino umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak uedržavljan, ki Je postavnim potom došcl v to deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo oidob-no in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DftUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSUL1CH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 Ntdftljoi kleti po Isti progi: ES. novembra—"SATURN1A" 10. decembra—"VULCANIA" Za cene. ta, pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mito* Itd., piilte na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so te sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tftcc poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo In pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučenL SAKSER STATE BANK 08 COETLAHDT ST., HEW YORK Tel. Barclay 0380 tem ko si je siromašna mati brisala potno čelo. "Tedaj nam boste dali najmanjšega," je nadaljeval zdravnik. "Moja stranka je sicer želela večjega otroka, a mislim, da jima bo vse eno. Kolikor manjši je otrok, toliko lažje se privadi tujih ljudi." "Mojega najmanjšega? Oh, dragi gospod doktor, svojega debeluščka pa ne dam!" se je branila vdova, polna strahu. "Saj imate z njim samo skrbi! Ta vam vendar še ne more pomagati pri delu. Premislite vendar!" "Nič za to, on je moj debelušček in jaz ga ne dam, čujete, ne dam ga!" In skočila je k svojemu malčku, ga stisnila k sebi in ga obsuia s poljubi. Tesno ga je privila na svoja prsa in ga odnesla v hišo, kakor da ga hoče spraviti v varno zavetje. Tej materinski ljubezni ni bilo moči izvabiti nobenega otroka. Obdržala jih je vseh pet, jih lepo vzgojila in imela svoje veselje z z njimi, dokler ji niso s solzami ljubezni v očeh zatisnili trudnih oči. TURŠKO OGROŽAJO DIVJI PRAŠIČI' I - . s. Iz Male Azije prihajajo da.u za dnevom obupne tožbe poljedelcev nad novo nadlogo, ki se je po Anatomi razpasla po odhodu Grkov. Ko so zmagovite Kemalove čete izgnale Grke iz njih tisočletnih bivališč. so se Turki sicer polastili zemlje in živine prejinjega prebivalstva, le prašičev, ki so muslimanom nečiste živali, se ni nihče dotaknil. Izpustili so jih v svobodo, kjer so se kmalu prilagodile novemu življenju. Izpremešale so se z divjimi mr-jasci in nastala je prav odporna, predrzna ter j>ožre!aia rasa. V desetih letih so sfe divji in podivjani p rase i t-ako razmnožili, da v stogla-vih čredah pustošijo polja, vrtove in osobito leskove nasade, ki dajejo znamenite anatolske žlahtne lešnike. Mala Azija je doslej dajala v promet preko 300,000 meterskih stolov teh lešnikov; zadnja lefca pa ta trgovina peša, ker si Turki še niso znali pridobiti trgovskih zvez, deloma pa tudi zavoljo njih neracijo-nainega gospodarstva. Temu se je pridružila še prašičja nadloga in po uradnih vesteh so ščetinci doslej u-ničili za kakih 50 tisoč stotov lešnikov. Pri tem se seveda ne bodo ustavili in bati se je, da uničijo vso leš-nikevo letino. Vlada ponuja vsakršne ugodnosti onemu, ki bi jo rešil tega zla. kajti ril Turka, ki bi se ponižal tako globoko, da bi šel streljat divje svinje. Oblasti obetajo za lov celo voja-šo pomoč in iščejo interesentov, ki bi hoteli v velikem loviti in izvažati brez carine to prašičjo zalego. BREZPLAČNI POUK. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, Id se tele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski ioH fttv. 127 East 41. cesta t petek sjntraj od 1«. do 12., soba itv. SM. ali pa v |M>ndelj*% In sredo ob 1. do I., soba 41 S. CENA PR.KRKWE6A BERILA JE ZNIŽANA' Angleško-slovensko Berilo (noun iioniii J&- ih KNJIGARNI 'OAS NARODA si« wm u srn* - . — ■•»"» ■ F—• - »" Kuez Vladimir Barjat.nski, katerega oče je bil ruski krilni poboč-nik, sam je pa častni član londonske Royal Society, skuša v svoji knjigi "Tajne Aleksandra I." doka-{zati, ali vsaj prepričati ljudi, da je ruski car Aleksander I. umrl šele čez 39 let od 19. novembra 1825, kateri datum navajajo zgodovinarji za dan njegove smrti. Učeni pisatelj brani tu vero ruskega ljudstva, da se je car odrekel brezskrbnemu življenju in blodil kot menih Fedcr Kuzmič po svoji ogromni državi. V Rmsidi so pa še zdaj ljudje, ki verujejo, da car Aleksander I. še živi, čeprav je minilo od njegove smrti že 105 let. Knez Barjatinski utemeljuje svoje trditve s protislovji v poročilu o Aleksandrovi smrti in skuša tudsi psihološko pojasniti, da je bil car do grla sit svojih vladarskih poslov in dvornega j življenja. — Sklenil sem odpovedati se prestolu, — je dejal car nekoč velikemu kneeu Aleksandru. — Evropa potrebuje mlade vladarje s krepko voljo. Jaz nisem več, kar sem bil in moja dolžnost bo umakniti se krepkejšim mežem. Jeseni leta 1825 je zahtevalo zdravstveno stanje carice Marije Peodorovne potovanje carske dvojice v južno rusko letovišče Taganrog. Carica si je kmalu opomogla, Aleksander I. je pa vsaj za svet podlegel tifuzu ali malariji. Knoz Bardjat:nski navaja v poročilih o dozdevni carjevi smrti mnogo protislovja in netočnosti. Znaki carjeve bolezni se glasom porožil ne ujemajo niti s tifuzom. niti z malarijo. Carja je lečilo več zdravnikov in eden ni hotel podpisati mrtvaškega lista. Osem dni po dozdevni carjevi smrti je Marija Fecdcrov-na naenkrat nehala pisati svoj dnevnik, katerega je pisala tudi, ko je bila bolna. Ljudje iz carjeve okolice namigavaio v svejih pismih iz Taganroga na nekatere zagonetne ckolnosti. Knez Baijatinski meni, da je car perabil svoje bivanje v Taganrogu. da izgine s prestola neepaženo, kajti v Petrogradu bi tega ne bil mogel storiti. Ruski prestol bi bil lahko prepustil močnejšemu tudi z običajno abdikacijo. Car se pa ni hotel odpovedati prestolu javno, ker bi nastale v državi zmede. Sicer bi bila pa abdikacija manj dramatična, nego nenaden carjev odhod. Aleksanler I. ge bil pa navdušen za dramatični efekt, katerega je znal z veUko igralsko nadarjenostjo tudi zrabiti. Knez Barjatinski je mnenja, da je bila najožja carjeva okolica — carica, osebni zdravnik in komornik, — poučena o carjevih naklepih. Gotovo pa je. da ni nihče tega izdal, vsaj javno ne. Pisma carice-matere, velike vojvodinje ba-denske, namigujejo na zagoneten dogodek, katerega je doživela v o-nih jesenskih dneh. Knez Barjatinski meni, da je bilo truplo vojaka semenovskega polka, ki je umrl ,v Taganrogu 18. novembra 1825, torej dan pred dozdevno carjevo smrtijo, in ki je bil Aleksandru podoben, položeno v krsto in prepeljano v Petrograd. Proti običaju carjevo truplo ni bilo javno položeno na mrtvaški oder in redki uradniki, katerim je bilo dovoljeno pokropiti carja, so bili presenečeni, ko so videli, kako so se poteze carjevega obraza izpremeni-le. 11 let po pogrebu — pripoveduje knez Barjatinski, — je stal Fe-dor Kuzmič pred kovačnico male vasi Krasnofinska, kjer je hotel da-, ti podkovati konja. Podoben je bil j klatežu, v nečem se je pa vendarle ' razlikoval od priprotsega človeka, namreč v očitnih znakih prestiža in dostojanstva. Baš zato- so ga aretirali in izročili orožnikom. Spoštljivo so ga spraševali, kdo je in kaj počenja. Odgovarjal je, da je postopač, ki sploh nima stalnega bi-, vaiišča, ne poklica. Orožniki mu niso verjeli in zato so ga zaprli. Obsojen 'je bdi na 20 udarcev z naga j-ko in na izgon v Sibirijo. ' Car Aleksander I. je sam ravnal tako s sumljivimi podložniki. Vest o aretaciji sumljivega tujca je prišla v Petrograd in takoj je btl poslan tajni sel, ki naj bi zadevo pojasnil in uredil. Izgnancu Kuzmi-ču so bile dovoljene posebne ugodnosti. Irkutsk! škof ga je spoštljivo sprejel in se mu globoko poklonil. Vojaki, ki so kdau služili pd njim in nekaj drugih Ijuc^i, je spoznalo v njem carja Aleksandra, in nekateri so baJje omedleli od strahu, misleč, da vidijo človeka, ki je vstal qd mrtvih. Pozneje so posečali sli carskega dvora zagonetnega pus-čavnika in se dfcolgo razgovarjali z njim. Tudi priprosto ljudstvo je j začelo trumoma zahajati k njemu in ker ni hotel, da bi se o njemu govorilo, se je selil iz kraja v kraj. Pu-ščavnik se je sčasoma postaral in večkrat je sam govoril o tem. kako je nekoč dobro živel. Seveda pa ni i točne povedati, kje'in kako je živel. Trgovec Simeon Hromov iz Tom-šak je bil tako navdušen za puščav-nika. da mu je dal blizu mesta zgra- Na angleški obali Rokavskega preliva, in sicer med krajema Hyihe in Dungeness so zgradili kuriozno železnico. Vse naprave so v miniaturnem merilu. Železniški nasip, kolodvorska poslopja, moitovi. va-gončki, in lokomotive, napravijo vtis igračke ali pa zabavne razstavne železnice, kakršna ie bila videti na letošnjem ljubljanskem vele-sejmu. Ta velika železnica, ki se :meiiire najmanjša železnica svrta, ie pa po diti kožo. v kateri je prebival sta- svcjem u,lroju m uprav: re,ni,no rec do smrti. Pozneje je Hromov javno prometno podjetje. Pokrajina pripovedoval, da si je nekoč v star- med Hvthe m New Rcmney dc:,lej če vi odsotnosti ogledal kočo in našel v nji krasno pergamentno listino: dokaz o poroki carja Aleksandra I. z Marijo Feodorovno. Tedaj je začel trgovec šrtiri slavo o puš-čavniku in ljudstvo je začelo trumoma hoditi k njemu. Fedor Kuzmič je umrl 20. februarja 1864 v tej koči, v kateri je preživel svojega dozdevnega brata Nikolaja I.. -dve veliki poljski vojni za svobodo, krimsko vojno in osvobojenje tlača- nov pod Aleksandrom II. Na smrtni postelji je baje odkrito priznal, da je bil car Aleksander I. Na nie-gcvem grobu so sezdali kapclico, ki je pcatala božja pot. j ni imela rednega prometnega sredstva. Mala železnica pomen: na eni strani dobro zvezo z glavno progo južne železnice, na drug: je pa privabila s svojim kur.oznim obsegom mnogo tujcev. Ta železnica je menda tudi najožja na svetu kajti razdalja med tračnicam: znaša -a-mo 38 cm. Proga je dvotima in meri 28 angleških milj V prometu ;e 125 osebnih vagonov za promet čez ; poletje in 8 Pulimaimovih vagonov. Tovornih vagonov ima železnica 41 lokomotiv pa. 8. Vse lokomotive sc toritt modeli velikih lokomotiv za ekspresne vlake. Če je v vlaku 301 I potnikov, vozi lokomotiva - hitrost-Knez Barjatinski trdi, da je imel Jc 30 milJ na ur0- Vsl vagoni ima- puščavnik Kuzmič nekatere enake telesne lastnosti kakor car Aleksander I. Oba sta bila na eno uho gluha, oba sta se rada obračala s hrbtom proti svetlebi. oba sta imela enako ste j o. Kaj je napotilo Aleksandra I„ da je postal puščav-nik? Bil je izredno nadarjen mož. Zavedal se je debro. da je rojen kot absolutni vladar napol azijske države, v srcu je b i pa zapadni Ev-ropec. Hotel je biti usmiljen, pa je moral biti krut. rad bi bil napreden, pa je moral služiti nazadnja-štvu. Ni torej moral biti niti igralec, za katerega ga je smatral Napoleon, niti ncrec po Metternichc-vem mnenju, temveč velik moz -z nepremagljivim slavohlepjem in vročo željo, ki se mu pa kot carju ni mogla izpolniti. Knezu Barjatinske-mu zadostuje to za dokaz, da sta bila Aleksander in Fedor Kuzmič istovetna. io avtomatične zavore. Proga te železnice ima 8 postaj in postajališč v ek dan vozi v obeh smereh 8 vlakov. SEZNAM ARANŽIRANI O CERTOV. KON- 0DPRAVA; KI IŠČE ATLANTIDO Francoska akademija in Carne^i-jev institut pripravlja* i veliko po-djet-je za raziskavanje bajeslovne dežele Atlantide. Preden bo ruz-i::kcvanje mogoče, mera odprava najti mesto na dnu Atlantskega cct. na, kamer se je v pradavnih ča ih pcgrcnil ta legendarni du sveta. Atlantido omenja neka ikra: stare g r-k' mc .Irec Plater., ki je bil mnenja, ca se začen tako: za Her-kulovimi stebril. t. j. za današnjim Gibraltarskim prelivom. Tudi v s: nrti in bajke starega sveta pripovedujejo o bajni deželi na mestu današnjega Atlantskega cceana Snujoča s? odprava ima predvsem ugotoviti, kolika je resnice na tem mitu. V ta namen se b poslužila 21. septembra: S. N. D.. Cleveland, i lad{e 150 °premljena z ™.:moder- Ohio. 12. oktobra: Newburg-Cle^eland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. nejsimi pripravami za menenje in preiskovanje morskega dna. Ogromni podvodni žarome'.: bodo razsveriili morje do največjih globin. Na morske dno bo spuščen velikanski laboratorij ki se bo lahko premikal po dnu ter bo v ;'alni zvezi z matična ladjo. Ladja in laboratorij sta pravi čudeaj ...................1.— MALE PESMARICE: št. 1. Srbske OJkrodne himne .. IJt £r. la. Slo tulit, Srbu* luiui .. .15 št. /.rinjski Fr&nkvpan ...... .15 Št. 10. Na planine _.............15 Sr. 11. Zieter ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............IS Narodne prsni) za mladino t Žl- rovnik t 3 ivf-zJtl »kupaj ........ M Slavček. zbirka ftolskib p*«ml — i Mftl red ' ...........................25 VojaAke narodne prsmi (K««*!) .. .30 Narodne vojaške tFurjanClf; .. .39 {Pn?jje!J> .....................1.— Ura. sre£ ........i4$ ■>. zvezek: J<»i»: V mraku: I>neva nam i»rli cljt žar: Z vencem tem ovu^nra siavn; Triglav .......49 0. zvezek: opomin k veselju; Sve. ta m«?; Stražniki: Hvalite flo sf'"!«: Otw'utki: ........M T. zvezek: Slavček; Zao>tnli i«|o < zvezek: Ti osrečiti Jo tn-tl (mešan zbor* ; Prijatelji in f»f-n-ea (moSan zb«ir>: Sloji, f»c>ln«Mr«» stnj: Kmetskl hiši ............ M CERKVENE PESMI: liomati Klasi, Cerkvene iM-aml zrn mešan zbor ....................1^-. 13. Tuntuni Ergo. »Premrli .... M Mušiie pesmi za mešan zbor. — (S a r t ne r» ................... M i'i Panee Lincua Tan t um F-nro (le- nitori. t Poerster ■ ............ M 12 Pange Lingua Tantum Ergo 4*e- nitori ( .............. Jt$ Hvalite Oospoila v njegovih svetnikih. 20 iH-smi na čast nvetnt- k'»m. i Premrl i .............. .41 10 obliajilnih in 1 v r»st presv. Srcu Jezusovemu. < (• rum....... -30 Missa in honorem St. Jo?*ephi — < P«i!iaehnik> ................... Kyrie .......................... .N K svetemu ftešnjemu telemi — ( Foe rs ter) ................... .49 Sr. Nikolaj ..................... J9 NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ....................3.50 Huri pridejo, koračnka.......... JU NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za lamb tiraš k i zbor in petje. tKaJuki ..lil Bom šei na planince. IN.Kjj.url slov. nar. i^esmi. (Bajuki ..........L—- Na Gorenjskem je fletno..........L— RAZGLEDNICE: Newyorske. KazllCne. rlu<-at.....49 Velikonočne, božične in novoletiM dur-at ........................ .99 (z raznih slovenskih krajev, ducat .49 Narodna noša. du<-at.............49 itosamezne j>o ................ ^f ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslav tja . ...LB9 Stenski zemljevid Slovenije na modnim papirju a platnenelmt pregibi ............................7J9 1'okrajni ročni žitni jevidi: fJorenjska .................... JI Slovenske Gorice, dravsko ptnj- skopolje ..................... J9 Ljubljanske in mariborske oblasti JI Pohorje. Kozjak .............. J9 Celjska kotlina. Spodnje sloveti- «Uo posavje ......................M Prekmnrje in MediimnrJ* —. JS9 Kamniške planine. Gorenjska mvnina in ljnbljnnwko polj« . JI Canada ........................ «49 Združenih drtav, veliki ........ .44 Mali ......................... JS Nova Evropa .................. JI Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, KansaS, Kentucky Ifl Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Waahing-. ton, Wyoming, vsakl i*o ...... Ji Zml jevidi: ..Illinois. Pennsylvania, ffiiimmi la, Michigan. Wisconsin. Wort ! Virginia, Ohio, New York — vsa- ] ki po ........................ M Velika stenska aaaoa Ei Žrelo ogromne ribe, ki so Jo ujeli ribiči blizu Bay Head, N. J. Hiba je 15 čevljev dolga in ftehta 1,509* funtov. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order al4 postne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajle pismo. Ne naročajte knjtg, katerih ni 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine protie "GLAS NARODA" 216 W. 18. St, New York lili JfSttiii&HP'' M .i M CAf « ABOPf* new york, tuesday, septem her 2, 193« DRUGA 3553 KOMAR IZ &TUKXJA. Z* Glas Naroda priredil G. P. S (Nadaljevanje.) Ko bo napravil prihodnje leto Izpit za meščanske šole. ali ne bo mogel dobiti mesta v kakem drugem kraju? Bili mora večje mes*o z lepo okolico. Pri stanovanju mora biti vrt. Id v stanovanju — ona! Na rokah Jo bo nosil ter se ji nikdar vsiljeval. Medtem pa je pridno študiral, hranil vsaki groš. Učil se je pozno v v noč. Na srečo ni nikdo ničesar slutil o teh sanjah, ker so se misli vseh vedno vrtele krog Oerte. Ko sta odšli Gerta in njena mati v sosednjo sobo, da pregledata par oblek sta ostala Lora in njen stric ni k sama. Ona je vstala, odprla okno ter se sklonila ven, pri čemur Je globoko vzdihnikL. — Kmalu bo resnična spomlad! — je rekla Lora, skoro začudena. — Da, zunaj brsti in poganja že vse, — je rekel Rudolf, ki je stopil na njeno stran. — Ali bi šla enkrat na izprehod v okolico mesta, Lora? Okolica je najlepša v Schlohstadtu! — Rada bi šla dalje, preko polja, travnikov in gozda! ( — Ali bi šla rada že jutri, Lora? — Zakaj ne? Če nima teta nikakega dela zame.... — Vedno to delo! Ti vendar nisi služabnica. — Jaz za oži vam tukaj — milostni kruh! — je mrmrala Lora ter zrla ven. v temno no4 • — Ne, — je vzkliknil on strastno, — tisočkrat ne! Dosti pošteno zaslužiš vsaki kos kruha! Ali misliš, da ne vemo, kako sitno ti je? Čuden, žalosten izraz je hušknil preko njenega lica. — Ne, tega ne vem! Ti veš tako malo o meni, kot ... — Lora! Stisnil je naenkrat njeno roko tako, da jo je skoro zabolela. — Ne reci tega, Lora. Jaz čakam le, dokler ne napravim izkušnje. Nato pa, o Lora iS Presenečena je zrla nanj. On ji je bil tako oddaijen in tuj kot vsi ostali. Ona ni zapazila ter ni niti slutila njegove strasti. Zadelo jo je kot "strela, ko je sedaj zaše- petal: — Jaz te ijubim, Lora! Vem, koliko trpiš in oprostil te bom. tega življenja! Prodno je mogla kaj odgovoriti, je vstopila mama Bergmeister ter držala zmagoslavno v višino obleko Lore. — Tukaj imamo nekaj primernega! Ali hočeš posoditi Gerti? Lora Je prebledela. Ta obleka, ravno ta! Nosila jo je onega večera, ko je prišel Klemene na čaj v Rutland. Ln nato je zapazila, da je prišel ravno radi te obleke. Takrat ji je rekel: — Nctoena stvar se vam ne more boljše prlstogati ket ta presta obleka, in barva, ki učinkuje tako harmonično z vašimi lasmi! No torej!.... — Podarim jo Gerti! Ne bom je več nosila, kakorhitro jo bo oblekla. To je rekla trdo ter takoj zapustila sobo. Vsi so zrli presenečeni zanjo. Ali ni bila morda razažljena? — Princesinji se očividno zdi za malo nositi zopet obleko, katero sem oblekla jaz, — je rekla Gerta porogljivo. — Pusti jo. Glavna stvar je, sedaj pripada tetai. Ošabnost Lore poznamo mi vsi, — je mirila gospa Bergmeister. Gerta je bila zelo zadovoljna s samo seboj ter ni prav nič izgubila poguma. Ko jo je mati vprašala, zakaj je agent tako hitro odšel in kaj je rrakel, je odvrnila mimo: — Neumnost! Sevedale da pritiska ceno. Sedaj pa je čisto dobro. Lahko se sam pogaja z ravnatelji! Pri mizi je nato pripovedovala ves pogodvor natančno. Bergmeistri so bili ogorčeni. — To Je Jasno! Ta človek nima niti sence o godbi, — je rekel oče Bergmeister. Teta Amalija pa je bila nekoliko raztresena. Morala je poleg tega opazovati svojega sina in po mizi je srečna i< goto vila: — Da. Gerta ima res prav. On je zaljubljen v beraško princesinjo! Kaj storiti? Lora se gotovo ni brigala za to, kajti zanjo je bila vse le komedija. Nato pa je rekel Rudolf Lori: — Kdaj pa greva nato proč? Ali ti je primerno ob treh? — Proč? Kam pa? Mama je skušala izgledati nedolžno, a njene majhne oči so govorile med seboj. — Ali moraš kaj oskrbeti? — Ne, teta. Rudolf je hotel le koliko iti z menoj na izprehod, — je odvrnila Lora prostodušno. — Iz-pre-ha-jata se? S te-boj? Male oči •*> se skrivnostno povečale. — Jaz res ne vem, zakaj se čudiš. mama. — se Je pomešal v pogovor Rudolf na izzivalen način. — Mi nismo vendar nikaki otroci. Jaz bom vendar smel s svojo sestrično na izprehoc krog mesta? Ona sploh ne l ride iz hiše! — To vendar ni moja stvar! Če Lora sama ne ve, kaj se spodobi, kdo 1 a Ji bo nasvetoval? Njena mati je sedaj že tri leta mrtva! Ti pa bi moral vedeti! Dobil si brezhibno vzgojo! Nikdar bi eni tvojih sester ne dovolila. iti sama z mladim možem! Mata ni mogla izgovoriti, kajti Lora se je hitro dvignila ter pogledala teto s tako strupenim pogledom, da je takoj umolknila. NKi sedaj ni iz pregovorila nikake besedice, a prvikrat je zaigralo v i jenih očeh^nekaj pretečega — Pazite ae! Ne dražilte me »naprej, — je stalo zapisano v njih. Nato p* Je odšla Uho ven. Gospa Amalija Je pogledala svojega sina. Naravnost tresel ae je od strašnega raafcmrjenja. Njegovo bledo lice Je bilo rmenkaato Vedei je, da bo sedaj padla vsa družina po njem, vzel klobuk s klina ter jamo zarentačil: — To je prehudo, mama! Ni kak šolar ček nisem več! Pceledice si lahko sama pripišeš! Zvečer ga ni bilo k družinski mizi. Teta Amalija ni izpregovorila niti besedice z Oerto Ko ga pa ni bilo krog desetah še vedno domov ter je Lora pospra-•ila svoJe dek>, da odide spat. Je rekla Amajija strupeno: — Hvala ti. da si se postavila med meter sinafbosU blagoslova ti ne bo pr.ncalo, da si poltenega m lad eg človeka zvabila s poti dolžnosti! Lora ni vedela, če n&J se Ji smeje v obraz ali p^ Munthne v solze. Raj^e Je molčala. Kaj naj napravi proti tej drutini? Nikdo bi Ji ne vrjei da Je Lora raJAe drobila kamenje, kot da bi bila zvezana ie nada-Ijt s družino Bergmeister. ILOTXK9 DAILY tal O. «L USODNI DAR AFRIŠKIM j OBLETNICA PRVE BITKE S MOGOTCEM a/ TANKI Dokler je bila Afrika se malo znan del sveta, so vladali nad rodovi domači kralji, ki so cesto vladali okrutno kakor pravi trinogi, često pa so bili le igrača v rokah svojih podanikov. Trinoge so domači odstranjeavli z revolucijami s slabiči so postopati vcasi silno obzirno. Tako je noko črnsko pleme v Dahomeji imelo običaj, da je po odposlanstvu prineslo v dar kralju nekoliko nojevih jaoc. Obdarovanec se je moral vi»judno zahvaliti za naklonjenost, ljudstva ter pogostiti odposlanstvo. Po slavnostni pojedini pa je moral oditi v šotor k svojim ženam in jim pokazati dar, nakar so mu družice z veliko nežnostjo in nič manjšo naglico zavile vrat. Še isti dan je nastopil vlado njegov naslednik, ki je vladal do prihod-1 njih nojevih jajc. Za naše pojme je to nepojmljivo in pripisujemo tako vdanost usodi le fatalizmu barbarskih narodov, črnci pa jo smatrajo za plemenito velikodušje, spoštovanje vobičajenin zakonov in plemensko disciplino. V Dahomeji vedo pripovedovati le o enem edinem primeru, da se je kralj uprl narodni voli i in odklonil podarjena jajca. Pomagalo mu seveda ni nič, kajti moža so nato nataknili na kolec. Sličen običaj je vladal tudi v Turčiji, le da tam ni narod odločeval o usodi oblastnikov, marveč je sultan poslal paši, ki se je zameril dvoru, svileno vrvico, s katero se je dostojanstveno obesil. DANSKA RAZPRODAJA VOJ NO BRODOVJE (Dalje prihodnjič.) Danski državni zbor je nedavno odglasoval zakon za popolno likvidacijo vojnega brodovja. Komaj je dobil sklep zakonsko silo, že se je v Kodanj vrgla cela vojska trgovcev z orožjem, da posreduje pri prodaji in da zasluži provizijo. Kot edina interesenta za danske vojne ladje sta se javili Kitajska in Siam. Sim je tudi zaključil posel in kupil največjo dansko križarko "Niel NueLs" z 17,00 tonami. Prvotno so Siamci ponudili 8 milijonov danskih kron za orjaka, vlada pa se je branila dati ladjo tako pod ceno, kajti sama je dala zanjo desetkrat toliko. Ker pa se Azijci niso vdali, je pupustila Danske s pogojem, da Siam prevzame križarko v Kodanju ter jo na svoje stroške odpremi domov. Svet se čudi, zakaj Danska prodaja svoje vojne ladje, vlada pa naglasa, da je nevtralni zemlji vojno brodovje samo v spotiko in v nevarnost. Danci se spominjajo, kako jih je leta 1807 Anglija pozvala, naj se s svojim br odo v jem pridruži pomorski koaliciji proti Napoleonu. Ko pa so Danci to odklonili, je angleško brodovje v silni premoči prišli pred Kodanj, obstreljevalo mesto in se polastilo 26 fregat in mnogo drugih manjših ladij. Odslej Danska nI bila posebno ponosna na svojo mornarico. Pred svetovno vojno je sicer skušala zvečati število brodovja, po vojni pa je popolnoma1 opustila to misel. | Strahoviti poraz, ki ga je Nemčija doživela v svetovni vojni, hočejo nekateri pren ape teži opravičevati s tem, da je baje zaledje zadalo vojski smrtni sunek z bodalom. Za obletnico velike bitke dne 8. avgusta 1918 pa porfoča nemški general von Kuhi, šef generalnega štaba bavarske armade prestolonaslednika Ruprehta, da je nemški poraz povzročila tehnična pomoč zaveznikov. Pod poveljstvom maršala Haiga sta ta dan napravili pri Amiensu napad na nemško črto prva francoska in četrta angleška armada, ki sa poslali v boj okoli 400 tankov. Ti so prodrli globoko v notranjost druge nemške armade, ki se je morala poražena umakniti ter je potegnila za seboj še sosednjo osemnajsto armado. Napad zaveznikov je prišel tak naglo in priprave zanj so bile izvršene tako vzorno, da so bili Nemci popolnoma prenesečeni. Ludendorff je kasneje priznal: "8. avgust je pomenil poraz nemške vojske. Vojna bi bila morala biti takoj končana*". Podobno se je izrazil, — seveda tudi šele kasneje in prekasno — cesar Viljem: "Vidim, da je treba napraviti bilanco vojne. S svojimi silami smo pri koncu". Kljub preciznim izvajanjem generala Kuhla bodo na Nemškem še vedno tisoči verovali smešni legendi o sunku z bodalom. NOVA MODA PO STARIH VZORCIH Vsako leto nas presenetijo modni krojači s kakšno novostjo ženske mode, ki ji nadenejo fantastično ime ter jo prodajajo kot najnovejši izum iznadljivosti svojega o-kusa. V bistvu pa je "novost" stara včasi pa nekaj desetletij, včasi pa celo nekaj stoletij. Tako opozarja angleška revija "The Graphic", da morda 1920 ni bila ni^j drugega, nego italijanska moda iz XV. stoletja. V Louvru visi namreč slika starega italijanskega mojstra Filipa Lippija in na nji je eden izmed angelčkov oblečen natančno tako kakor so se oblačile dame leta 1920, ako še kdo pomeni to davno modo. V britanskem muzeju pa je videti dve ženski sohi iz Birme iz leta 1886, ki kažeta tedanjo birmansko modo, na katero še niso mogli vplivati pariški krojači. Ta birmanska moda je zalas podobna današnji pariški. Na plečih je izrezana skoro do pasu. proti zemlji pa v obliki zvonca valovi široko svilnafto krilo. Nekje predolgo, nekje prekratko, deloma z gladkim, robom, deloma nazobčano. Okoli vratu in v za pest j ih pa so celi nizi koral, nefrita in obeskov iz slonovine: Edini razloček med Birm an ko pred pol stoletja in med današnjo Parižanko bi bil ta, da korale in obeski slednje niso pristn'. Zanimivo bi bilo, izvedeti, da li nam krojaški novotarji ne krojijo mode po muzejskih vzorcih, trdeč, da je izum plod njih bistrih glav DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE A OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čiU samo članstvo, pač pa vsi Slovenci v rail okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE POZOR, ROJAKI ▼am Je kajte tanj, da h Vu temveč »fen svite direktno, ali pa pri Oh naiih \L CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar Ban Francisco, Jacob N« ta- ^ (Cretan je Paraikov - ^-.-—Shipping New« —j COLORADO Denver, J. Bchntta Pueblo. Peter Culi«, A. £a*tt& Bali da. Lotila CosteOo. Walsenburg, 1L J. Bajuk. INDIANA Indianapolis. Louis "inWi ILLINOIS Aurora, J. Verbieh Chicago, Joseph Wish. J. Bsvttfi. Mrs. F. Laurich, Andrew BplUar. Cicero. J. Fablro. Joliet, A. Anzelc. ltary Bamlttch J. Zaletel, Joseph Hrani La 8alle. J. Spellch. Mascoutah, Frank Augusttn North Chicago. Anton Kobai Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek *s Jots Zelene. KANSAS Glrard. Agnes Močnik. Kansas City, Frank Zagar. Maryland Steyer, J. Cerna. KitzmlUer, vt. Vodopivae. MICHIGAN Calumet, M. F. Kcba Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank oonfta, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Mula. Eveleth. Louis Gouts. Gilbert, Louis Vesasl Hlbblng, John Povit Virginia, Fra»k HrvaUch Sheboygan. Jobr\ Zorman. West Allls. Frank Bkok. missouri St. Louis. A. Nabrgo). MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl fltexnlsha. Little Falls, Frank Masla. OHIO Barberton. John Balant, Joa Hid. Cleveland, Anton Bobek, Chaa Kar linger, Anton Simclch, Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Komit NUes. Frank Kogovftek. Warren. Mrs. F. Rachar-Youngstown, Anton Klkelj. oregon Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakAa. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavoo. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brssovac. ?. Ro- Crafton. FT. Machek. Export, .G. Prsvtt. Louis Japan-fiič, A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City. Math. r"">" Greensburg. Frank Novak. Homer City *n okohco. Frank Faren chack. Irwin. Mike Paoahsk. Johnstown, John Polaiie, Martin Korosbeta. Krayn, Ant. TavAeU. Luzerne. Frank Walioeh. Manor, Fr. Demahar. Meadow Landa. J. Midway John 2oak Moon Pun, FT, Pittsburgh. Z. JakSba, Vine. Arb ln D. Jakoblch, J. Pogačar. Presto, F. B. Dcsuhtf. Beading J. 3. septembra: Alauretania, Cherbourg. President Harding, Cherbourg, Hamburg DeutschJand, Cherbourg, Hamburg 5. septembra: France. Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg Koma, Nai>oli. Genova 6. septembra: leviathan. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne t$ur Mer Rotterdam a septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitanla. Cherbourg President lJoosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 12 septembra: lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Statendam. Boulogne »ur Mer, R«jt terdam 13. septembra: George Washington. Cherbourg, Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoli, Genova 15. septembra: Columbus, Cherbourg. Bremen 16 septembra: Eur >pa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: P.er» ngarla. Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 18. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris«, Havrer Saturnla, Trst Majestic, Cherbourg Roterdam. Boulogne sur Mer, Hotter-dam 20. septembra: Cleveland, Chprbourg. Hamburg unity to okolico, J. BMrU, WlUock. J UTAH Helper. Ft. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, WISCONSIN Ifftvattka*. JOB. Konb. to QfeDltoQ^ Dlamondvffla. W. Kako se potu* je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno ie prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo po. tovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona. ki je veljaven za eno leto Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti prod od po to va- 1 njem v stari kraj. Prošnja za per- j mit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-1 vanje m in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v proš- j nji označijo naj se jim pošlje na1 Barge Office, New York, N. r. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nore ameriške priseljeniške postava, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 2L leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-poščeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljiva SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK 22. septembra: R«tiance. Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septemora: Mauritania. Cherbourg Ameri-a. Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg. Hamburg 25. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 24 septembra.* Franc«. Havre Hom«ric. Ch »rbourg Pennland, Chert«:»urg. Antwerpen Volendam, Boulogne aur M«*r. Rotterdam Augustus, Napol I. Genova 27. septembra: Li-. Utliiin, Cherbourg 1. oktobra: A'|uitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg L>»»uts<-hlanident Ilooaevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 9. oktobra: Siu«tg.,rt, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: P.tris, Havre Majestic. Cherbourg Stateiidam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam Roma. Napoti, Genova 14. oktobra: Bremrn, Cherbourg. Bremen 15 oktobra: A'Huntania Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Kail in. Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. 13uulr>gne «ur ll«*r, Bremen 17. oktobra: France. Havre Homeric, Cherbourg Flotti-rdam. Boulogne aur Urr, lt'.tt*r-dam 18. oktobra: I.eviathan, Cherbourg Milwaukee. CI»erbourg. Hamburg Conte craniie, Napoli, Genova 22. oktobra: NVw York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dreaden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France, Havre Katurnia, Trst Europa, Cherbourg. Bremen I'enniarid, Cherbourg, Ant»«ri-en 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Volendam. Boulogn« aur Mer, Rotterdam 23. oktobra: I>eutBchland. Cherbourg. Hamburg America. Cherbourg. Hamburg Berengaria. Cherbourg 31. oktobra: j Majestir, Cherbrnjrg Augustus. Napoli. Geo«va 6 DNI PREKO OCEANA NaiktsiSa h» mJMJ u*o«nt »*( sa potovanj« nr »gramnia urnikih: FRANCE 5. sept.; 26. sept. (7 P. M.) (7 P. M.I He de France 12. sept.; 3. okt. • Opoldne) <4 P. M.J PARIS 19. sept.; 10. okt. «4 P. M.> «6 P M.) NaJkrajSa pot po teitmieL VaakSo J* v posabnt kablcl s vaamJ moAarut-ml adobDOvtl — Pi Jata In slavna fraaooaka kahlnja Urtdoo a lak* »sna. t VpraSsLits kataragakoll pooblaSe*a«ga agaata FRENCH LINE tl STATS STWCST Nrw YORK, N. Y. Vsak sastopnlk tsda potrdilo rs svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda : Za eno leto $6.; za pol leta 83.; te »tiri meseca $2.; sa četrt leta $1.50. New York City Je 87. celo leto Naročnina sa Evropo je $7. sa celo Nafta Vožnja v Jugoslavijo Prihodnj* odplutjs: VULCAN1A 2. SEPTEMBRA — 8. OKTOBRA 12. NOVEMBRA SATURNIA 20. SEPTEMBRA—J5. OKTOBRA 29. NOVEMBRA Saturnla !n Vulcania prekata ti« Udje sveta ▼ razkoiju, udobnosti ln naglici ter nudi najboljfto alulbo v Kvj-o-po. Posebne cen« xa tja tn nesaj. Ye« novosti na teh motornih ladjah vklju fino plavalci basen v drugem ruredu. COSUtICB l in b iT Battery Pisce, New Yertt