VESTNIK
nnn
^'mummmttmmtiimHniiiiiinmnuiiiimutmnutmrmn
Poštni urad 9020 Ceiovec ^ Veriag$po$famt 9020 Kiagenfurt
izhaja v Ceiovcu
= Er$cheinung$ort Kiagenfurt
Po$amezni izvod 3 šiiinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov
E	ceioietna naročnina 120 Siiingov
P. b. b.
r<MtniimmmtHMm)n:ntmMmmnnmtmmHMmmtnm)mmF
LETNiK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 14. APRiL 1978
ŠTEV. 15 (1861)
35-LETN)CA SMRT) NARODNEGA HEROJA LENARTA:
Ponosni smo na našo miadino
ki rtadaijuje boj svojih očetov-partizanov
RAZGOVOR) NA DUNAJU:
Vemo, kaj hočemo!
Do zaJw;/J razgovorov weJ preJ-^iav^/J/ ^/ovew^e Narobe w!aw^:7ze na Noro^Jew ;7! Ja^c/er;ew N^e;7Jyw gOiOVO 7M pw/o ^O WaJ/;aČ;a.
Po ^pre;ei;'a zajoka o MaroJM:'J jJap/aaJ to preJjtavw/J/ JorojJe Je-že/He /w taJ/ zvezde v/aJe, preJ-vtew pa Mew^J/ Mac/oaa/:7t/ na No-rot^ew zatr;eva//, Ja ;e waa;j/ayJo vpratarzje rcterto w Ja zato we Jo vec pogajanj nteJ wanjt;'no zn v/aJo,* Jo: eJzno znožno 0J//J0 JontaJ-tov to navajajz totvefe, J/ to tettav-nz' Je/ zagona, Jater: /zzttveno zznanj-tzzje pravzce t/ovent^e naroJnottne t^zzpnottz' na Noro:Jew.
^je to poteznta^ezn vzroJ/, Ja nat je JaMc/er /e povaj// na razgovorf /VeJvoznno je Jot/eJno naJa/jevanje nate po//:/Je, J/ je zzraz potre/z zn znteretov 5/ovencev zn JewoJrat:cMO eMtečz/z New:Jogovorec/J /;aj/ na Jvojezzcnezn ozezn/jzt jažne Dorot^e J// fzttz' Je/avnz'^, J/ je tzzJz' v/aJo preprzca/. Ja Jrez znanjtzne zn protz njej ne /zo t/o naprej.
V eatzz, Jo tzno te traJz/z, Ja Jo-znaez zn zneJnaroJnz javnottz poJa-žezno, Ja č/en 7 Jrzavne pogojne n/ /zpo/njen, tz' ;e v/aJa pr/zaJeva/a, Ja /z/ v waJoJwevaew zzv//en/a prot: f7MM;w?Z zn /zrez nje' zzretnzez/a za/zozz o ^a:oJn/J ^Jap/waJ. VenJar pa ta zaJon, J/ je v ZzzzJezn protzt/ovja t c/enozn 7, v pra^tz' nz znoge/ zn ne Jo zazzve/ zn retz/ znanjtznt^e pro-/z/eznatz^e v r4vttrz'jz. Daj a Jarec za v/aJo zn za/zon poznenz' taJz' Je/ttvo, Ja vte znanjtzne v Zivttrzjz' oJJ/aw/a;o totvefe, J/ poznenz jo potrat, naJo-znettzt/ Jezno^rafzčno /zvo/jeno znanj-tznt^o voJttvo z oJ:ro/ra^/w zattop-stvozn.
Ta Jo zznazno ^/ovenc/ zn tp/o/z znanjtzne v /Ivttrzjz' pojporo vc/:7zega ttevz/a Jezno^ratzčno atznerjenz/z Jr-žav/janov. Pa tzzj/ Jot/eJna po//:/Ja /agoJav/;'c, Ja znora /z/t/ znanjtzna jaJ/cJf, J: tanz naj/zo/je ve, Ja/ je JoJro zn Ja/ ne za njen o/<ttoj zn razvoj, Ja č/en 7 nz /zpo/njen /n Ja te v zneJJržavnz/j oJnoti/z znanjt/nt^ega vpratanja ne Ja /očztz' oJ Jrag/J pro-/z/eznov, je poznezn/zna ^onttanta, na katero te /aJJo op/razno v natezn Jo/a.
Ne Javna Jeogra/:Ja Jon/ercwca za varnott zn toJe/ovanje v Pvrop/ je po en/ stran/ poJaza/a, Ja znorajo zna/e Jržave, Jo: tta zivttr/ja zn /ago-t/avzja, nastopat/ :Japao, JaJa: gre za o/zrazn/zo :Jap^/J znteretov prot/ pr/zaJevanjezn ve/etz/, Ja /</ t/ poj-reJz/e /z/o^ovt^o nevezane Jržave. Po Jrzzgz' stran/ pa je Azonjercnca tzzJ/ po^aza/a, Ja tpaJa zlvttrzja zneJ t/-tte Jržave, /z/ Jot/ej nzto tpottova/e t^/epov /ze/t/nt^e /zonjerence /n Jra-gzTz poznezn/znz/z znez/narzzz/n/jz Jo^zz-znentov — preJvsezn t/stz7z preJp/tov, ^/ te nanašajo na spoštovanje č/ove-&ovz7z prav/c zn na Joj prot/ vsaJrt-n/zn pojavozn starega a// novega ja-t/zzna. /čonstraJ/vno toJe/ovanje av-ttr/jsJe Je/egac/je na JeograjtJ/ Jon-/erenc/ pr/ o/zravnavanjzz evropske pro/z/eznat/Je ter zno/J Jste Je/cgact-je, Jaz/ar je t/o za pravzce naroJnz/z znazzjtzn, vteJaJor potrjzzjeta, Ja je taja po/zt/Ja protzs/ovna zn zato tzz-J/ v zncJnaroJn/J oJnotz/z povzroča /n sprošča sz/n/ce, J/ zznanjšzzjejo zrg/eJ zivstr/je zn njen/J preJstavnz-Jov.
Pega se ze/o JoJro zave Ja ta Jz Janc/er Dre/tJp, J/ ve, Ja je rlv-ttr/ja po Jo/gezn časa naraščanja Mg/eJa v evroptJ/ javnost/ atrpe/a Jo/očeno šJoJo prav zaraJt nerešenega znanjšzntJega vprašanja. Prav faJo pa to taJ/ posJas/ avstr/jsJe v/aJe, Ja spet /zJo/jša oJnote z /a-got/av/jo — za Jater/J pos/aJšanje
Ob 35-letnici smrii narodnega heroja Franca Pasierka-Lenarfa je bila zadnjo nedeljo na pokopališču v Železni Kapli spominska svečanost, katere se je udeležilo več sto ljudi iz Kaple in okolice ter iz raznih drugih krajev južne Koroške, prišli pa so tudi nekdanji Lenarto-
vi soborci iz obmejnih občin v Sloveniji. V okviru svečanosti, ki so jo obogatili Joško Hudi z recitacijami iz Kajuhove partizanske poezije ter s pesmijo mešani pevski zbor SPD „Zarja" pod vodstvom Joškota Wru!icha in združeni moški zbor Podjune pod vodstvom Foltija Hartmana, so predstavniki Zveze koroških partizanov, generalnega konzulata SFRJ v Celovcu, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dežeinega vodstva KPA za Koroško ter borčevskih organizacij iz Slovenije položili vence ob spomenik 120 padlim partizanom in žrtvam nacističnega nasilja iz ka-pelške občine in se s tem poklonili spominu neštetih žrtev, ki smo jih doprinesli koroški Slovenci v boju proti fašizmu.
jza sawa worz oJgovorzzost/ — sMfav-zz/ Jc/ NrczsJ^jevc sfrafegzje. Jo se je oJ/očz/ za sesfazzeJ z ZTzazzjš/zzo.
NorošJ/ 5/ovcrzcZ pozJrav/jazzzo pr/prav/jezzost aMZr/jsJe v/aJe, Ja v pogovor/J z zzzazzjš/zzo /zz z /ago-s/avzjo oJravzzava zzz JozzsfraJtZzzrzo rešaje ce/ofrzz Jozzzp/eJs oJprt/J zzzazzj-š/zzsJz/z vprašazzj zzz zzzeJJržazzzz/J oJ-zzosotz. Ža^o szzzo zza razgovora s Jazzc/erjezzz pozzovz/z sfa/rščc s/ovezzsJe zzaroJzze sJapzzosf/ zza /CorošJezrz Jo zaJozza o zzaroJzz/J sJap/zzaJ zzz Jo sosvetov, JJrat/ pa zzza posreJova/Z ta-J/ vrsto JozzJretzz/J preJ/ogov J po-sazzzezzzzzzz vprašazzjezzz, Jot so gospo-JarsJa Jrepztev jažzzoJorošJega prostora, preJšo/sJa vzgoja /zz šo/stvo, raJ/o /zz te/ev/zzja, Ja/tarzz/ Jozzz v Ce/ovca /zz Jraga. PreJvsezzz pa szzzo poaJarz/Z, Ja ce/otzza s/ovezzsJa zza-roJaa sJapzzost zzz JezzzoJrat/čzze sz/e večzzzsJega zzaroJa pr/čaJajejo aJz-zz/tev po/zt/čzz/J procesov prot/ aJtz-
Na ta prispevek je v svojem nagovoru spomnil tudi predsednik ZKP Karel Prušnik-Gašper, ki je najprej orisal lik narodnega heroja Lenarta ter ugotovil, da je njegova smrt pomenila težko izgubo za partizansko gibanje na Koroškem. Tovariš Gašper je dejal, da ni na-
ključje, da je na njegovem nagrobnem spomeniku vklesan verz slovenskega pesnika, ki pravi: „Mo-stovi rasto, iz vseh človeških src se pno v vsa srca", kajti to globoko človečansko vsebino je nosil heroj Lenart zapisano v svojem srcu tudi kot komandant partizanske vojske in jo nenehno presajal v srca svojim borcem.
Vsebino tega gesla smo presadili v vso protifašistično osvobodilno vojsko, je dejal tovariš Gašper, z njo smo zmagovali in končno tudi zmagali nad najtemnejšo dobo človeštva. „Toda na Koroškem ml-seinosf nemškega nacionaiizma in nemškega nadčioveka še ni popoi-noma iztrebijena. Še danes s suro-
(*Da/;c zza #. strazzzj
vzstozzz, J/	postafz/z v Jrazz č/c-
zza 7 Jržavzzc pogoJJc, Jatera je te-zzze/j zzeoJzzz^zzostz zzz saverezzost/ av-^tr/jsJe repa J/z Je /Jar je Jazzc/er NrezsJp taJz sazzz potrJ//zzzeJ.nzojzzrz zzeJavzz/zzz oJ/jJozzz v NezzzjJ/ Jezzzo-Jratzczzz' repa J/z Jzj.
/čazgotzorr zza Dazzaja s/cer zz/so pr/zzeJz JozzJretzzzJ reza/tatov, J/// pa so Jrcz Jvozzza Jor/stzz/. /aszzo so poJaza/z, Ja je oJprt/J proJ/ezzzov več Jot Jovo/j /zz Ja zzzazzjšzzza ve, Jaj Joče v /astzzo Jor/st zzz v Jor/st ce/otzzega prostora, v Jaterezzz žzv/ sJapaj z zzezzzšJo govorečzzzz soseJozzz. /aszzo pa je taJz ezzoz Ja Jrez JoJre vo/je za resevazzje JozzJretzz/J proJ/ezzzov zze Jo š/o zzaprej.
N/ szzzo vseJaJor pr/prav/jezz/ /zz za tezzz stoj/ ce/otzzo zzase /jaJstvo — zza vrst/ je zato v/aJa/
dipi. [ni. Feiiks Wieser
tajnik ZSO
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
Slavnostno
prireditev
OB 70-LETN(C!
NJENEGA OBSTOJA
v nedeijo 16. apriia 1978 ob 14. uri v Mestnem giedaiišču v Ceiovcu
)Z RODA V )Z VEKA V
Pod gesiom:
ROD K R V ) VEK DUH
GRE TEK t Š Č E POT
Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu in v pisarni SPZ ter 1 uro pred prireditvijo pri giedaiiški biagajni.
bodo sodeiovaii pevski in tamburaški zbori, inštrumentaini ansambii, foikior-ne skupine, recitatorji in iikovni umetniki; skupno nad
500 sodeiujočih.	Odbor
zSedemdesefiefnica
SLOPTMMfF PROSVETNE Z^EZE
PonavHamo no vsaki večji obtet^!**	^urno-pr^svetrih i stanov, kako
bore ma!o je odmevnosti naše dejavno < pr! sod^xe!anu, ki naj bj bii tud: turno-prosvetni partner, kako pičia je gmotna podpora z uradne strani, Ki ima referente za kuiturno dejavnost v vsaki posamezni občini, ne samo na deieini in državni ravni.
Ponavijamo naše težave in prikazujemo sebi in svetu žaiostne, nekuiturne strani razmer, v kakršnih živimo koroški Siovenci.
Ponavijamo, kar so že naši predniki ponavijaii, ko so se kot prosvetaši razdajati v ijubezni do naroda za goii obstanek.
Ponavijamo, kar so koroški siovenski prosvetaši ponavijaii vseh sedemdeset iettegastoietja.
Pa še danes ponavijamo dodatno naše vprašanje sodežeianu, družbi in kui-turnemu svetu: Mar nismo koroški Siovenci izkazati od ieta 1908 svojo posebno kuiturno prosvetno organizacijsko zmogijivost in aktivno sposobnost? Skozi neprijazno okoije treh držav — monarhije, prve repubiike, nacistične Nemčije. Mar živimo v tako nerazvitem anahronističnem nazadnjaškem okoiju, da zato zaman čakamo na odmevnost, na kuiturni soutrip sodobnega čioveka?
Ponavijamo, ker smo kot kuiturni ustvarjaici in poustvarjaici hudo prizadeti, če deiujemo in živimo v tako nesosedskih nekuiturnih okoiiščinah. V koiikih primerih pridemo na podobno žaiostno dejstvo zanikanja siovenske prisotnosti v koroški javnosti, zgodovini, iiteraturi itd.
Ponavijamo tudi ob ietošnjem siavju 70-!etnice našo ugotovitev o tem nevese-iem dejstvu. Tako pogosto ponavijamo, vsak posamič v svojem srcu, s svojo pogumno besedo in s svojim kuiturno-prosvetnim dejanjem, da se bo mračna soseska predramita in se prerodiia v kuiturno-prosvetnega sodežeiana. Ponavijamo — ker se ob tem obnavijamo v svoji skupni zavesti, v skupni ijubezni, v skupni borbi za pravico.
Ponavijamo reaine danosti, da si obnavijamo svoje še nemobiiizirane siie, da pritegnemo vse rojake in kuiturne ijudi, da obnovimo, kar je obnove potrebno, da ustvarimo novo, boijše, za bodočnost boijših ijudi.
Pred tridesetimi !eti je nagiasi! v ceivškem mestnem giedaiišču takratni predsednik ob čtiridesetietnici naše centraine organizacije, „da ni je svojevrstne ijub-ijanske, tržaške, goriške aii ceiovške, še prav pa ne posebne koroske-siovenske kuiture, temveč je ena sama siovenska kuitura ".
Od takratne štiridesetietnice SPZ pa bo današnje sedemdesetietnice je zrasia nova generacija, iz katere prihajajo najmiajši ideaiisti in reaiisti, ki stremijo po kuiturni kvaiiteti, po sodobnem ustvarjanju in poustvarjanju: siavni in trpki zgodovini kakor današnjosti odprti inteiektuaici, ki kažejo poHtično zreiost in jo pred-postavijajo pri siehernem sodobniku. Le taka kuiturno-poiitična zreiost zagotovijo osamosvojitev poedinca kot čiana družbe, v kateri živimo. Notranje zreii čiani družbe — in v ožjem koroškem siovenskem primeru — pripadniki narodnostne skupine in svetovnonazorsko svobodni ijudje osvobajajo sebe kot Siovenca navznoter in svoj narod kot kuiturni narod med drugimi narodi sveta navzven.
Navznoter, da je samo ena sama siovenska kuitura, tako kot je samo en Prešeren, ki je pred več kot stotridesetimi ieti vžiaa! svojim sodobnikom kuiturno zavest, „ki smo Lato se zbrati, ker v srcu dobro mtsiimo". in ob sedcmdesetietnici Siovenske prosvetne zveze, katere predhodnica se je svojih prvih 25 !et imenovaia ..Siovenska krščanska sociaina zveza za Koroško", smo se vendar zbrati koroški Siovenci, ker ..v srcu dobro misiimo". — Da je samo en Zupančič, čigar stoietnico rojstva prav ietos obhaja ves siovenski kuiturni svet, ki je v strašnih dneh zadnjo vojne prtžga! piamenico siovenske vere in je zapei: ... . . ne izpustim iz srca Korotana".
Navzven se osvobaja koroški Siovenec, ko se izpričuje s svojim kuiturnim zanosom, da najde odmevnost pri sodežeianu nemškem Korošcu in Avstrijcu,^kakor tudi zunaj v svetu.
Dežeia Koroška, ki ie skupna domovina obeh narodov, naj bi si šteta v čast, da jo opevajo pesmt dveh jezikov! Kuiturni svet ne pozna večinske aii manjšinske kuiture, marveč ie k u ! t u r o , ki je iast vsega čioveštva in je odiika napredka in humamzma.
V koiikor v naši domovini in državi ni svobodne odmevnosti naše siovenske kuiturne prisotnosti, se pojavi pri njih vprašanje: Zakaj je tako? Predpogoj je kui-turna zmogijivost in sprejemijivost, da posameznik kakor družba aii narod zmore ..kuiturno sprejemati". Ako take odzivnosti ni v zadostni meri, se naj sprašujejo merodajni, saj se ne bodo za vse čase siepiii z varijivim ponosom, da so ..večfna" giede kuiturnosti po njihovem pojmovanju.
Siovenska prosvetna zveza je in bo vseiej širokogrudna napram raznoiikim iokainim, tradicionainim in ekstravagantnim hotenjem posameznikov in vodenih grupacij. Pristno kuiturno izživijanje predpostavijo pravtako v naših domačih koroških siovenskih vrstah odprtost na vse strani.
ie ob bežnem pogiabijanju v čianke, ki so izšii ietos v Koroškem koiedarju za ieto 1978 kot prispevki k čim boij reprezentativni obiiki naše sedemdesetietnice, spoznamo iz kronoioskega pregieda zadnjih sedem desetietij centraine organizacije koroških Siovencev kaj burna obdobja — in kot rdečo nit vseskozi: nikdar odprto, čioveško sosesko, kuiturnemu čioveku in ijudstvu v obžaiovanja vredni siabi iuči, torej neizobraženo, nekuiturno, nečiovoske staiišče našega koroškega sodežeiana bodtsi za časa habsburške monarhije bodisi v majavi prvi repubiiki Avstriji v obdobju kierofašizma aii veienemškega nacizma.
Ob sedcmdesetietnici SPZ bomo ob pogiedu na razvojno obdobje naše centraine organizacije osvetiiii naše staiišče. Kntično moramo premotrivati dosedanjo pot. Kritično od vseh strani pa moramo pretehtati sebe in današnjo reainost kuiturno poiitičnega obstanka v potrošniški družbi na eni strani, na drugi strani v anahronistični nacionaiistični soseščini v tej dežeii. Ob primerjanju družbene pre-osnove ugotavijamo veiikanske spremembe na siovenskem čioveku na Koroškem spioh. Aii smo posodobiti tudi prijeme prosvetnega osveščanja ob tako hitrem napredovanju v sociaino-ekonomskem pogiedu posameznika današnje družbe — torej tudi našega siovenskega sodobnika? Aii smo samo za jutrišnji dan za sito pri-pravijeni, da prej aii siei nastati Kuiturni dom v Ceiovcu napoinimo s kuiturnimi ustvarjaici in poustvarjaici — in z za kuituro dostopnim občinstvom?
Ko ietos praznujemo sedemdesetietnico, siovenski rojaki kot kuiturno odprti, poiitično zreii partnerji ugotavijamo: če je biio pred sedemdesetimi ieti vsajeno tako dobro narodno-prosvetno in kuiturno-poiitično drevo, ki nosi dandanes kar dvoje vrhov, je to dokaz, da bomo Siovenci na Koroškem staii trdno tudi v bodoče.
predsednik Siovenske prosvetne zveze
Asimitacijska politika Avstrije
deiežna ostre obsodbe na kongresu ZKS
Na 8. kongtesu Zveze komunistov Siovenije, ki je prejšnji teden zasedat v Ljubijani, so — kakor smo poročati že v zadnji števiiki našega iista — obširno razpravijati tudi o zunanjepotitični dejavnosti in v tem okviru še posebej o zavzetosti matičnega naroda za poiožaj in usodo Siovencev v zamejstvu. Pri tem so pozitivno oceniti razvoj v ttatiji, kjer so biti z osimskimi sporazumi ustvarjeni tudi pogoji za za-dovotjivo reševanje manjšinskih vprašanj. Zeto kritično sodbo pa so izrekti o potitiki, ki jo do stovenske in hrvaške manjšine vodi Avstrija.
Posebno izčrpno govora v komisiji
je bilo o tem a mednarodne odnose, ki je v svojem zaključnem poročilu ugotovila naslednje:
,Komisija je ocenila, da se na osnovi načet politike neuvrščenosti in aktivnega miroljubnega sožitja odnosi s sosednimi državami razvijajo v pozitivni smeri in postajajo vse bolj odraz odprtosti našega sistema, politike odprte meje in medsebojnega realnega interesa vsega prebivalstva, posebno še obmejnih področij. To daje tudi možnost za hitrejši razvoj narodnosti na obeh straneh meje.
Razpravljalci so poudarili konstante politike ZK v manjšinskem vprašanju, ki temeljijo na spošto-
vanju manjšin kot subjekta, ki z bojem proti šovinizmu in nacionalizmu v povezavi s celotnim delavskim in demokratičnim gibanjem samostojno uveljavlja svoje pravice. Pri tem je bita poudarjena pravica in doižnost matičnega naroda, da sodeiuje z manjšinami na kuiturnem, gospodarskem, prosvetnem, znanstvenem, športnem in drugih področjih.
Ko je komisija ugotavljala napredek v položaju manjšin, je bit posebej poudarjen pomen pozitivnih premikov v smeri globalne zaščite v Madžarski in Italiji. Opozorita pa je tudi na odpore konservativnih, šovinističnih in birokratskih si), ki se upirajo pozitivnemu ureja-
Obisk iz Maribora
pri Slovencih na Koroškem
Za zaključek prve mandatne dobe je bila minuli pelek na enodnevnem obisku pri koroških Slovencih skupina 240 delegatov vseh treh zborov skupščine občine Maribor, predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skupnosti. Svoj obisk so predstavniki Maribora začeli na Radišah, kjer so jih domačini gostoljubno sprejeli in jim s ponosom razkazali nastajajoči kulturni dom, pri katerega gradnji so Radi-šanom posebno izdatno pomagali prav Mariborčani. Zahvalili so se jim za to podporo ter jih povabili na otvoritev doma, ki bo predvidoma septembra letos.
Predstavniki Maribora so se kratko ustavili tudi na sedežu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v Celovcu, kjer so jih zastopniki naših organizacij seznanili s trenutnim položajem in bojem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Predsednik občinske skupščine Maribor inž. Vitja Rode pa je ob tej priložnosti spomnil na tradicionalno zanimanje Maribora in njegovih prebivalcev za usodo koroških Slovencev ter zagotovil vsestransko podporo tudi za prihodnje.
Kosilo so imeli pri Ogrisu v Bilčovsu, kjer sta bila navzoča tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec in konzul Peter Zupančič, pridružili pa so se tudi zastopniki ZSO in NSKS ter včlanjenih organizacij. Spoznanja, ki so jih dobili v pogovoru s predstavniki koroških Slovencev, so gostje iz Maribora potem izpopolnili še z osebnimi vtisi, ko so si na krožni vožnji ogledali vrsto krajev na južnem Koroškem.
Na poti proti domu so se ustavili tudi na Robežu, kjer so položili venec ob spomeniku prvega boja slovenskih partizanov z nacisti, predsednik ZKP Karel Prušnik-Gašper pa jim je kratko orisa) delež, ki so ga koroški Slovenci prispevali v boju proti fašizmu. Svoj obisk so zaključili v Globasnici, kjer so jim pri večerji v gostišču Smrečnik zapeli domači pevci.
Čeprav so bili gostje iz Maribora le nekaj ur med nami, so gotovo marsikaj videli o naših krajih in slišali o naših ljudeh. Predvsem pa so dobili vtis, da so med nami vedno dobrodošli, kakor so se tudi lahko prepri-
čali, da kljub vsem preizkušnjam v preteklosti in težavam v sedanjosti na Koroškem še živi in bo živel slovenski red.
nju teh vprašanj. Ob tem je komisija obsodita asimiiacijsko poiitiko Avstrije do siovenske !n hrvaške manjšine in protimanjšinski sporazum treh strank, ki sta odraz popuščanja veiikonemškemu naciona-iizmu in oživijanju nacizma. Kot nesprejemljivo je ocenila teorijo o socialistični naciji in obsodila odnos Bolgarje do makedonskega narodnega vprašanja in s tem do integritete jugoslovanske skupnosti."
V zaključni resoluciji kongresa pa je o teh vprašanjih rečeno:
„Zveza komunistov bo tudi v prihodnje krepila stike s tistimi naprednimi silam! v svetu, ki se bojujejo za prodiranje idej in prakse socializma, za pravičnejše in enakopravnejše mednarodne ekonomske in politične odnose, zoper podrejanje in nadvlado ter za krepitev samostojnosti in neodvisnosti držav in narodov.
Sktadno z načeli krepitve sodelovanja in varnosti v Evropi ter v svetu bomo tudi v prihodnje spodbujali razvoj dobrososedskih odnosov, kot njihovo pomembno prvino pa tudi obmejno sodelovanje.
Hkrati bomo vsestransko podpirati prizadevanja naših manjšin v sosednih državah za uveijavitev njihovih pravic in za zagotovitev pogojev za narodnostni obstoj in nemoteni razvoj. Zato da bi krepiii njihov gospodarski in sociaini po-poiožaj ter utrjevat samostojnost in vsestransko nacionaino uveijavija-nje in kuiturno živijenje, bo ZK spodbujata sodeiovanje z organizacijami in nosiici dejavnosti naših manišin. Sodeiovaii bomo z naprednimi siiami v državah, kjer živijo manjšine in podpirati njihove napore za uveiiavijanje demokratičnih in naprednih družbenih odnosov."
Prav tako je v resoluciji poudarjene:, da bo ZK tudi v prihodnje posvečala posebno pozornost uresničevanju ustavnega položaja ita-tijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v Sloveniji. Podpirala pa bo tudi vsestransko sodelovanje z izseljenci v tujini.
Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem vijudno vabita na
Spominsko svečanost
ob 35. obtetnici usmrtitve setskih žrtev nacizma
ki bo v soboto 22. apriia 1978 na Dunaju z nasiednjim sporedom:
#	Ob 13. uri spominsko maša v siovenskem jeziku v cerkvi Sv. Trojice, 8., Aiserstra^e 17.
#	Ob 14. uri poiaganje vencev v spominskem prostoru za žrtve nacizma na Dunaju, 8., Landesgerichtsstraf;e 11 (dežeino sodišče za kazenske zadeve).
^ Nato spominska svečanost v Aibert-Schweitzer-Haus,
9., Garnisongasse.
Po svečanosti bo majhen sprejem v Aibert-Schweitzer-Haus.
Narodni svet koroških Siovencev Zveza siovenskih organizacij
na Koroškem
Pravosodna žaloigra
Ki JE V SRAMOTO AVSTRiJ)
Deželno sodišče v Celovcu je bilo lo
prejšnji teden prizorišče nadaljnjega dejanja v pravosodni žaloigri, ki jo avstrijske sodne obiasti trenutno uprizarjajo proti pripadnikom siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Prizivno sodišče bi moraio obravnavati proti slovenskemu mladincu Mirku Perču, katerega je lani okrajno sodišče v Velikovcu obsodilo na denarno kazen pod obtožbo, da je imei namen pisati gesla po zidovih javnih poslopij. Vendar je razprava pred ceiovškim dežeinim sodiščem trajaia ie nekaj minut, kajti obramba je prediagaia delegiranje procesa na Dunaj, z utemeijitvijo, da protislovensko ozračje na Koroškem ni jamstvo za nepristransko sojenje.
Dokaz o upravičenosti zahteve po preložitvi procesa izven Koroške je v prvi vrsti daio že sodišče samo, ki je obtožencu odreklo pravico do uporabe materinščine, kakor mu je zagotovljena v čienu 7 državne pogodbe. Sicer pa je tudi ta proces ze-
zgovoren primer, kako se avstrijsko pravosodje poslužuje dvovrstnih meril: Mirko Perč je bil obsojen, čeprav ni zagrešil kaznivega dejanja in ni povzročil nobene škode, marveč je imei samo namen napisati nekaj gesei, s katerimi je hotel opozoriti na neizpolnjene mednarodne obveznosti Avstrije. Nemškonacionaiistični vandali pa so ieta 1972 pred očmi varnostnih organov dejansko uničili številne uradne dvojezične napise in s tem povzročiti veiiko škodo na državni imovini — kljub temu nihče ni bil kaznovan, marveč so bili nasprotno slavljeni kot „junaki domovine".
V iuči teh dejstev so sedanji zastraševalni politični procesi, ki jih avstrijske sodne obiasti uprizarjajo proti pripadnikom siovenske narodne skupnosti na Koroškem, v resnici žaioigra — žaioigra za državo, ki se sklicuje na pravni red, in žaioigra za njeno pravosodje, ki tako eklatantno tepta ustavno načelo o enakosti pred zakonom.
Listina o pravicah
SLOVENCEV V ViDEMSK) POKRAJIN)
Predstavniki Slovencev v prejšnji teden
organizacij in skupin videmski pokrajini so na tiskovni konferenci predstavili domači in mednarodni javnosti svoj doslej najpomembnejši politični dokument — Listino o pravicah Slovencev v videmski pokrajini. S tem dokumentom, ki je rezultat obsežnih posvetovanj med člani vseh organizacij, se Siovenci videmske pokrajine
Dan bolečega spomina
je predvsem tudi dan opomina

Danes je spet 74. apni, torej dan, bi se nam je od tistega 74. aprila 7942 neizbrisno vtisnil v spomin — dan, bo so borošbi nacisti začeli uresničevati svoj zločinski načrt za fizično iztrebljenje koroških Siovencev. Več sto zavednih slovenskih dražin je takrat moraio zapustiti rodno zemljo in nastopiti pot v izgnanstvo, ker se je koroški nemški nacionalizem zaklel, da bo „koroško vprašanje" dokončno rešil v tistem smisla, ki ga je načrtno zasledoval že vse od ieta 7920 dalje; da bo dejansko in brezobzirno realiziral „zmago v nemški noči" ter napravil Koroško za najbolj nemško deželo v mejah veiikonemškega rajba.
Spomini na tedanje dogodke so še posebno živi letos, ko obhajamo štiridesetletnico nacistične zasedbe Avstrije in s tem sploh začetka vsega tistega strašnega, kar danes ves svet pozna in obsoja kot zločinsko nasilje nacizma, /zseijevnnje koroških Siovencev je ie del tega zločina — čeprav po obsežnosti za nas vsekakor največji del. To še toliko bolj, ko si predstavljamo, kako daleč bi to seglo, če bi nacisti lahko še naprej uresničevali svoje načrte. Tedaj na Koroškem mt; za tiste pripadnike naše narodne sbapnosi, ki so bolj ali manj podlegli ponemčevainema pritiska, ne bi bilo več prostora; sbapaj z narodno zavednimi Siovenci bi tadi takoimenovani „vindišarji" delili asodo pregnanstva nekje v Ukrajini (kjer so ze obstajala naselja z označbami „Neabarnten"f — v kolikor se njihova življenjska pot ne bi končala na dragih moriščih tedanjega režima.
Kadar se spominjamo tedanjih dogodkov, namreč ne mislimo samo na izseljevanje koroških Siovencev. Koroški nacisti so se pri aresničevanja svoje politike etnocida posiaževaii tadi vseh dragih oblik zločinskega nasilja. Skopaj z avstrijskimi patrioti nemškega jezika so se tadi koroški Siovenci znašli v gestapovskih zaporih, v koncentracijskih taboriščih, pred tribanaiom krvnika freissierja, od koder je pot vodila pod sekiro rablja na Danaja. Tadi trinajst obglavljenih slovenskih antifašistov iz Sel in okolice Železne Kaple je s krvavimi črkami zapisanih v zgodovino našega ijadstva — neiz-
brisno in nepozabno, kot so nepozabne vse drage žrtve, ki smo jih koroški Siovenci morali v nesorazmerno velikem števila doprinesti v boja, ki je veljal aničenja zločinskega nacizma. Na 40 pokopališčih širom jažne Koroške je pokopanih okoli 300 partizanskih borcev, padlih v boja proti fašizma, da bi med ifadmi in narodi končno zavladali odnosi, zgrajeni na enakopravnosti ;n medsebojnem spoštovanja.
Kavno zaradi tega pa je spomin hkrati tadi opomin. 7*o še posebno zato, ker moramo ob 40-ietnici začetka poti v krvavo nasilje nemškega nacionalizma a<gotav-ijati, kako malo so odgovorni dejavniki v Avstriji pripravljeni ačiti se iz zgodovine. Kijab jasnim določilom državne pogodbe, ki prepovedajejo sleherno oživljanje nacisične miselnosti, smo priče najrazličnejšim in čedalje pogostejšim ter izzivainejšim nastopom starih in novih nacistov. Na Koroškem se nadaijajejo preizka-šene dejavnosti, naperjene proti obstoja in pravicam Slovencev, ne ie s strani znanih nacionalističnih krogov, marveč tadi s strani aradnib činiteijev. Kar je začel nacizem izvajati s fizičnim nasiljem, nadaijaje Avstrija s statističnimi triki in dragim; sredstvi izrazite protimanjšinske politike. Sramota za vso Avstrijo predvsem politični zastraševalni procesi, ki jih
obračajo na politične, družbene, kulturne in sindikalne dejavnike ter na vso javnost v trenutku, ko posledice dolgoletne raznarodovalne politike in naravne katastrofe (njihove kraje je katastrofalno prizadel potres leta 1976 — op. ured.) ogrožajo njihov obstoj.
Uvodno se listina sklicuje na italijansko ustavo ter opozarja na tista njena določila, ki tudi ob njeni 30-letnici še niso bila uresničena. Slovenci zato zahtevajo , uresničitev demokratičnih svoboščin, ki zagotavljajo posameznikom in skupnostim pravico do lastnega humanega razvoja, do svobode v pluralizmu spodbud v političnih, verskih in sindikalnih združevanjih, od izražanja misli v izvirni obliki, ki je vezana na materni jezik, do gospodarske svobode, ki naj jo zagotovi delo kot osnovna pravica".
V svoji listini Slovenci videmske pokrajine opozarjajo, da živijo že več kot tisoč let ob današnji vzhodni italijanski meji, na ozemlju, ki zajema več občin od Kanalske doline do reke Idrije. Porazdeljeni v štiri narečne skupine, so skozi stoletja ohranili svojo narodnostno in jezikovno identiteto, kar dokazujeta tako zgodovina, kot še danes živa kulturna dediščina, ki je med drugim tudi nasledek široke upravne in politične avtonomije, ki jo je to ozemlje uživalo v preteklosti. To avtonomijo je ukinila Avstrija in beneškim Slovencem ni bila več povrnjena, marveč se je začel izvajati načrt, katerega cilj je bil izbrisati vse izvirne lastnosti slovenske narodnostne skupnosti.
Potem spominja listina na veliki delež Slovencev v boju proti fašizmu, vendar so v „zahvalo" doživeli, da je nacionalistična politika zanikala že sam obstoj Slovencev v videmski pokrajini. Z osimskimi sporazumi pa so odpadli vsi izgovori zoper priznanje
pa so ^------- ,	.	.	„	.	.
avstrijsbe obiasti aprizarjajo proti sioveasbirzt miadin- pravic slovenski skupnosti v videmski
ccm — pofo;wcern tistih borošbib Slovencev, bi so jih pokrajini, ki so po -----------------------------
nacisti izseljevali, zapirali, streljali - pa jtb vendar vicam Slovencev v niso premagali.
Tadi z današnjim poiicijsbim in sodnijshim nasiljem nas ne bodo spravili na boiena. Že pred 300 leti je Nibiova Zala vztrajala in zmagala,- v dobi nacističnega nasilja smo borošbi Slovenci v pregnanstva, v zaporih in v svobodnih gozdovih ostali zvesti roda in jeziba,-tabo tadi danes hočemo vztrajati in nadaljevati boj, da bo naš narod še naprej živel in se svobodno razvijal na svoji podedovani domači zemlji.
V tem smisla pa tadi vsaboietni 74. april ni ie dan bolečega spomina, marveč je predvsem dan opomina, bi nas bodri in brepi/
Rado Janežič
ustavi enake pra-tržaški in goriški pokrajini. Zato listina odklanja kakršnokoli razlikovanje med njimi in nalaga „videmski pokrajini, ki je naravni predstavnik Slovencev na svojem ozemlju, občinam in gorskim skupnostim, deželi Furlaniji-Julijski krajini in parlamentu Italijanske republike plemenito nalogo, da prispevajo k dejanskemu uresničevanju najprimernejših ukrepov, ki naj Slovencem zagotovijo čimprejšnje uživanje človeških in državljanskih pravic, določenih v ustavi in v deželnem statutu, da se njihovi skupnosti povrne možnost razvoja in napredka, ki ji pripada".
VEiTER O MANJŠtNSKiH SOSVEHH:
„Jaz ne bi še! vanje"
Že v nastovu svojega predavanja je znani strokovnjak za manjšinska vprašanja dr. Theodor Veiter v ponedeijek v ceiovški gaieriji Hit-debrand nakaza) nasprotje med ..manjšinskim pravom " in ..manjšin-sko resničnostjo " (Voiksgruppenrecht und Vo!ksgruppenwirkiichkeit) v Avstriji. Pa ni ostato ie pri naslovu. V svojem predavanju, ki je sicer vsebovaio tudi nekaj spornih izjav, je nanizat ceio vrsto stvari, ki za avstrijske obiasti niso nič kaj iaskave.
V	začetku je dr. Veiter pojasni), da zakon o narodnih skupinah s svojimi odredbami nikakor ni zakon, ki bi ga bila študijska komisija v tej obliki predlagala, čeprav je po njegovih besedah delo v tej komisiji prineslo tudi določene rezultate, tako npr. ugotovitev, da ni ne vindišarskega jezika ne vindišarjev kot lastnega naroda. V bistvu je bilo njegovo predavanje povzetek najpomembnejših misli knjige, ki bo izšla še letos in se bo z dokumenti opremljena ukvarjala z „novim avstrijskim manjšinskim pravom". Med temi dokumenti bodo tudi razne interne odredbe zveznih oblasti na Dunaju, ki si po Veiterjevi izjavi prizadevajo, „da bi v okviru tega poslopja (zakona o narodnih skupinah — op. ured.) koncedirale nekaj udobnih kosov pohištva". V tej zvezi je vsekakor značilno, da je Veiter navedel ravno tinančno ministrstvo, ki menda prevaja ureditev o zveznih dajatvah. Prvo so torej davki, kjer smejo biti manjšine ^enakopravne"!
Veiter je zavrnil trditve nemško-nacionalističnih krogov, češ da na Koroškem ni strnjenega naselitvenega področja, kjer bi živeli Slovenci. Priključil se je mnenju graškega profesorja Hafnerja (ki je doma na Koroškem — op. ured.), da je treba izhajati iz ozemlja, kjer je slovenski jezik doma; to ozemlje pa je točno znano in s šolsko odredbo leta 1945 v glavnem tudi zajeto. Na tem ozemlju je treba zaščititi narodno skupino (Volksgrup-pe) in ne posameznike.
V	nasprotju z njegovim nekdanjim stališčem je danes tudi Veiter mnenja, da za zaščito in zagotovitev razvoja manjšine ni potrebna ugotovitev njene številčne moči. To mnenje se bolj in bolj uveljavlja tudi v mednarodnem manjšinskem pravu. Tako npr. jugoslovanski predlog za deklaracijo o manjšinskih pravicah pri podkomisiji OZN za odpravo rasne diskrimnacije ne pogojuje manjšinskih pravic z njenim številom; pa tudi italijanska vladna komisija za vprašanja Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini izhaja iz tega stališča. Njen predsednik Cassandra je mnenja, da številč-
na moč ne more biti pogoj za zaščito narodne manjšine, kar je za italijansko manjšinsko politiko vsekakor velik napredek.
Zato je za Veiterja „nepojmlji-vo", da so na Koroškem postavili dvojezične napise na osnovi štetja, ki ga je prizadeta manjšina vrhu tega še bojkotirala. V tej zvezi je zanj „čudno", da okraj Šmohor s spodnjo Ziljsko dolino ni zajet v zakonu oz. njegovih odredbah; na občinski ravni pa manjka ,res veliko občin" dvojezičnega ozemlja,
Umrt je
dr. Demetar Linzer
PrejšnjZ Mesec ;e v BortZ na južnem Gr%JZšč%ns^em %mr/ Jr. Demetar LZnzer, s^oz/ Jo/-/et% znan preJstavm^ gr%-JZščans^Z/? Hrvatov.
Po ^70^/ZcK je M Jr. PJtzer notar, venJar je po/eg svojt/t po^/Zcm/? Jo/žnostZ veJno naše/ časa za Je/o v ^ortst Ztr-vaš^e naroJnostne s^apnost; na GraJZščam^fm. V /et;P oJ .7962 Jo 7967 je /J/ preJseJn/^ Hrvaškega ^a/tarnega Jraštva, potem pa so ga graJ/ščans^r' Hrvat/ v pr/znanje za njegovo požtrvova/no Je/o tzvo/t/Z za častnega preJseJnt^a svoje osreJnje organ/zac/je.
Kor voJt/n/ preJstavnZ^ gra-JZščans&Z/? Hrvatov je Jr. PZn-zer vzJrževa/ stZ^e taJZ z or-gamzacZjam/ ^oroš^Z/? 5/oven-cev. Za časa njegovega preJse-seJn/^ovanja je pr/š/o Jo po-g/o/Jtve oJnosov meJ graJZ-ščans&ZmZ Hrvat/ Zn nj/čmvZm mat/čmm naroJom v SP Hr-vats^Z. Hot preJan /wec za naroJne prav/ce pa s/ je Jr. PZnzer — &Z je po/eg marer/n-šč/ne Zn nemšč/ne o/?v/aJa/ ta JZ maJžars^Z jez/^ — pr/zaJeva/ taJZ za enakopravnost maJžar-ske naroJnost/ na GraJZščan-skent.
Pa JZ korošk/ S/ovencZ ga komo okranZ/Z v častnem spo-m/na/
od katerih sta zajeti samo dve celi občini, v ostalem pa samo odročni deli občin.
Julijsko zakonodajo je imenoval Veiter sicer „samo po sebi nek napredek", ker v nasprotju s členom 7 upošteva tudi Čehe in Madžare in ker v prvih dveh paragrafih vsebuje določbe, ki po njegovem mnenju presegajo člen 7. Paragraf 1 je imenoval celo „zelo lep paragraf", vendar je takoj nato ugotovil, da zakon o narodnih skupinah ne predstavlja izvedbe državne pogodbe, saj upošteva samo 3. odstavek člena 7, medtem ko vsi ostali odstavki sploh niso zajeti. Za štajerske Slovence ni izvedena sploh nobena točka člena 7. Predvsem pa je ugotavljanje manjšine odločilna omejitev te zakonodaje, ker v conah etnopolitičnega pritiska, med katere sodi tudi Koroška, subjektivno priznanje ni pomembno.
Tudi v diskusiji — kjer je zastopnik koroške deželne vlade dr. Un-kart spet zastopal svoje znano stališče, da pri .določenih oblasteh" (mislil je okrajna glavarstva) 98 odstotkov vseh avtohtonih Slovencev lahko uporablja svojo materinščino, kar je predavatelj takoj ovrgel na primeru Šmohorja — je dr. Veiter izrazil še vrsto zanimivih stališč. Med temi je gotovo najbolj pomembno njegovo stališče glede manjšinskih sosvetov: zanj so ti sosveti nesprejemljiva ureditev, ker so v njih kot .pazniki" zastopani tudi predstavniki političnih strank. .Zato jaz ne bi šel vanje," je dejal Veiter, s tem pa tudi potrdil pravilnost odklonilnega stališča slovenskih osrednjih organizacij.
AULA SLOVENtCA
PAUHTSCHGASSE 5 — 7
CELOVEC
Vtjudno vas vabimo na razstavo kiparja, siikarja in gratika
Toneta Kraija
(1 900 — 1 975)

Razstava je odprta do 21. aprila 1978, in sicer od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure.
Bojijo se resnice
Zastopniki Koroške so teden dni bivali na Dunaju, kjer so tamkajšnje prebivalce vabili na odkrivanje .druge Koroške". Opozarjali so na prirodne lepote in druge zanimivosti Koroške, ki so jo predstavljali tudi v pesmi in glasbi. Skratka: Koroška je pravi raj za turiste.
Vendar pa je že njihovo geslo o .drugi Koroški" samo dovolj zgovorno kazalo, da delajo reklamo za neko le v željah obstajajočo idilo, ne pa za Koroško, kakršna je v resnici. Ni-
Kdaj tudi pri nas?
Predvidoma že od letošnjega poletja dalje bo madžarska televizija v svojem regionalnem programu za južne predele Madžarske oddajala spored tudi v nemškem in hrvaškem jeziku. V ta namen se zdaj usposabljajo posebni sodeiavci televizije, ki bodo potem deiali oddaje za tam.sajšnjo nemško in hrvaško narodno manjšino. Radijske oddaje v jezikih manjšin pa imajo na Madžarskem že več kot 30 let.
Ob tej vesti, ki jo je bilo zaslediti tudi v avstrijskem tisku, se nehote postavlja vprašanje, kdaj bomo to doživeli tudi v Avstriji, ki je baje manjšinam najbolj naklonjena država! V tej Avstriji je namreč hrvaška manjšina, ki doslej niti svojih radijskih oddaj nima, podobno je z madžarsko in češko manjšino; predvsem pa v tej .vzorni "državi nobena manjšina nima niti minute televizijskih oddaj v svojem jeziku. Nasprotno: Avstrija, ki je za svojo manjšino v Italiji dosegla širokogrudno rešitev vprašanja radia in televizije, se naravnost besno zaletava v TV oddajnik na Peči. Ne samo, da v lastnih mejah diskriminira manjšino, marveč ji skuša preprečiti tudi sprejemanje programov matičnega naroda.
Taka je žal resnica o tisti Avstriji, ki se ima za vzorno pravno in demokratično državo in ki zeio rada deli drugim nauke, v resnici pa sama brezobzirno tepta načela pravne države in krši človekove pravice!
česar o gospodarski zaostalosti velikih predelov dežele, ki je posledica dolgoletnega načrtnega zapostavljanja; še zlasti pa nič o dejstvu, da v tej deželi avtohtono živita dva naroda.
O vsem tem so rjavo uniformirani koroški misijonarji na Dunaju dosledno molčali — gotovo ne iz nevednosti, marveč zavestno in to je mogoče razumeti le ko) slabo vest. Zato pa so bili tudi povsem iz ravnotežja, ko so na drugo plat koroške stvarnosti opozorili pripadniki Kluba slovenskih študentov na Dunaju ter Iniciativne skupine za pravice manjšin. Kakor da bi nekdo podrezal v sršenovo gnezdo, tako je završalo med .pristnimi Korošci", oblečenimi v rjave koroške gvan-te in dirndlne, ko so slovensko in nemško govoreči mladinci delili Dunajčanom letake, s katerimi so jih seznaniti s resnico o Koroški. Branilci .druge Koroške" so v svojem strahu pred to resnico klicali na pomoč celo policijo, pa so morali ugotoviti, da na Dunaju oblasti le niso tako enostransko in pristransko opredeljene, kakor to vedno spet doživljamo na Koroškem; v svoji onemogli jezi si niso znali drugače pomagati, kot da so delilce letakov psovali z jugoslovanskimi agenti, ti-toisti in drugimi na Koroškem v podobnih situacijah preizkušenimi gesli.
Na takšno predstavitev Koroške so njeni rjavogvantovci res lahko ponosni: Dunajčanom so demonstrirali, da Koroška ni samo dežela sonca in gostoljubnosti, marveč tudi dežela narodne nestrpnosti in zakrknjenega šovinizma.
aMMHH*M'"H*M"M******M"***''**"
'M'*"'************"**"*'"***"
TONE ZORN
Manjšinsko vprašanje
in jugostovansko-avstrijski odnosi v letih 1945 - 1975
Za prihodnje jugoslovansko-avstrijske odnose pa je še posebej omeniti konferenco zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu maja in junija istega leta. Znan je komunike konference z dne 20. junija 1949, s katerim so štiri velesile dokončno zavrnile odstopitev južne Koroške Jugoslaviji ter opozorile, da bo državna pogodba z Avstrijo .zagotovila varstvo pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji". Ozadje, ki je pripeljalo do te izjave, pojasnjujejo spomini takratnega avstrijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja. V njih takole označuje takratni politični položaj: Londonska konferenca namestnikov zunanjih ministrov je Avstrijcem pokazala, da morajo urediti vprašanje meje, če se hočejo izogniti težavam z zahodnimi silami. O odnosu z Jugoslavijo beremo v spominih, da poskusi, da bi Jugoslavijo s pomočjo zahodnega pritiska pripravili k temu, da bi se z izjavo odrekla svojim zahtevam, po vsem videzu niso obetali uspeha; zaradi tega se je bilo treba potegovati za izjavo štirih sil, da bi meja dobila juridično varstvo in bi tako stopili v prihodnjo fazo zgodovine v ugodnejšem položaju. Ugodno odločitev štirih sil o meji je bilo mogoče doseči z gospodarskimi koncesijami Sovjetski zvezi. Takih koncesij pa ni bilo mogoče dati brez pristanka Združenih držav, katerih podpora je bila pri izvajanju pogodbe neizogibno potrebna. Na dogovor so Američani tudi pri-
stali ter obljubili izdelati ponudbo Sovjetski zvezi. Na razgovoru s Sovjeti je dr. Gruber dejal, da je mejno vprašanje . . . pogoj za državno pogodbo. Bolje je — je nadaljeval — da se ta konferenca ponesreči, kakor da bi morali sprejeti negotovost glede mejnega vprašanja. Kakšno je torej stališče Sovjetske zveze glede južne meje? Na to, je menil sovjetski zunanji minister, lahko odgovori SZ samo pri konferenčni mizi, potem ko bo pojasnila stališče pogodbenih partnerjev. Za Sovjetsko zvezo je vprašanje nemške imovine najvažnejše, druga vprašanja so drugotnega pomena. Pozno zvečer drugega dne so Avstrijcem sporočili, da je Sovjetska zveza izjavila, da je pripravljena priznati avstrijske meje.?
Rezultat teh zakulisnih pogovorov smo že omenili. O končnem tekstu osnutka avstrijska državne pogodbe so zatem julija in avgusta 1949 razpravljali namestniki zunanjih ministrov. Med nerešenimi vprašanji je bila tudi formulacija kasnejšega člena 7 državne pogodbe. Jugoslavija pri formulaciji teh zaščitnih manjšinskih določil, kolikor je znano, ni sodelovala, pač pa so na pobudo zahodnih sil znana njena prizadevanja za nadrobnejšo opredelitev manjšinskih pravic slovenske in hrvaške skupnosti.
To dejstvo še posebej opredeljuje jugoslovanska spomenica, izročena predstavnikom štirih velesil dne 28. julija 1949, ki je med dru-
3 gim opozarjala na nezadostnost manjšinskih določil senžermenske mirovne pogodbe ter predlagala posebna določila, ki bi zagotavljala enakopravnost Slovencev in Hrvatov. Po teh predlogih bi bila Avstrija obvezana sprejeti ukrepe, potrebne za zaščito Slovencev in Hrvatov na celotnem državnem prostoru. Za dosego tega bi bila Avstrija obvezana sprejeti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi državne pogodbe ustavne zakone, ki bi urejali položaj manjšin. Prvi tak zakon bi moral očrtati administrativne meje v okrajih z manjšinskim narodnostnim značajem na območju Koroške, Gradiščanske in Štajerske. Meja na Koroškem bi se skladala z območjem obveznega dvojezičnega šolstva. Poseben zakon bi moral dalje zajemati določila o uporabi slovenskega in hrvaškega jezika ter zagotavljati enakopravnost obeh jezikov, medtem ko bi bili vsi javni napisi, vključno topografska imena in napisi na javnih zgradbah dvojezični. Posebno določilo bi moralo uzakoniti pravico pripadnikov obeh manjšin do pisanja osebnih imen in priimkov v slovenskem (oz. hrvaškem) pravopisu. V nasprotju z izkušnjami iz časa prve avstrijske republike bi se morale voditi matrike v krstnih, poročnih in mrliških knjigah dvojezično. Pri ljudskih štetjih bi se moralo ugotavljati materinščino posameznika in ne občevalni jezik, posebna določila pa bi morala dalje opredeliti izbor števnih komisarjev, pri tem bi se morale upoštevati tudi želje manjšinskih organizacij. Z zakonom bi se moralo omogočiti šolarjem slovenskega oziroma hrvaškega jezika šolanje v materinščini, prav tako pa tudi vzgojo učiteljev, ki bi znali slovenski (oz. hrvaški) jezik. Dalje je bila omenjena potreba ustanovitve slovenske gim-
nazije v Celovcu. Spomenica se je zavzemala še za zakon, ki bi omogočal delovanje manjšinskih organizacij. Z zakonom bi moralo biti določeno še sorazmerno upoštevanje števila uradnikov, pripadnikov prizadete manjšine v javnih službah.1°
Avstrijska vlada in javnost sta z veseljem in velikimi pričakovanji sprejeli junijsko odločitev o ohranitvi nekdanje avstrijsko-jugo-slovanske meje, vendar pa je zgodovina naslednjih petih let pokazala, da ni bil boj za samoodločbo obeh manjšin v Avstriji tisto vprašanje, ki bi oviralo ali celo preprečevalo Avstrijcem dosego državne samostojnosti, saj so morali še naslednjih pet let prenašati tujo zasedbo ter biti objekt politike velikih sil. V tem času so se tudi normalizirali avstrijsko-ju-goslovanski odnosi.
H.
Znano je, da je Jugoslavija leta 1955 kot ena prvih pristopila k avstrijski državni pogodbi. Ob tej priložnosti so v ljudski skupščini FLRJ poudarili, da je z državno pogodbo manjšinsko vprašanje na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem dobilo svojo pravno rešitev.
(Da/je v prZ/?oJnjZ štefi/^Z)
8	Stovenski poročevatec, Ljubtjana, 26. feb. 1949.
9	Kar) Gruber, Zwischen Betreiung und Freiheit, Wien (2. izd ), 207—210; Janko Pteierski, iz pričevanj avstrijskega zunanjega ministra. Naša sodobnost, Ljubtjana, 1956, št. 1, 87—92.
10	Ione Zorn, Mednarodni vidiki koroškega vprašanja od druge svetovne vojne do avstrijske državne pogodbe Vestnik koroških partizanov, Ljubtjana, 1973, št. 1, 31—32.

MLADINSKI FESTIVAL V GLOBASNtCf:
izredno dobro uspela prireditev ZSM
Preteklo soboto je bi! za slovenske mladince praznik. Naša Zveza slovenske miadine, pred letom dni na povsem nove temelje postavijena mladinska organizacija, je pri Šoštarju v Globasnici prirejala svoj prvi mladinski festival, festival, ki naj bi v svoji koncepciji pritegnil in zajel mladino vseh struj: kmečko, deiavsko kot tudi študirajočo mladino. Če analiziramo ta festival, moremo reči, da je bila to ena najmogočnejših prireditev, ki smo jih imeli koroški Siovenci v zadnjih letih.
Šoštarjeva dvorana, ki sicer sprejme ogromno ljudi, je bila tokrat veliko premajhna; bila je nabito potna do zadnjega kotička. Sedeži so bili že uro pred prireditvijo zasedeni, mnogi so moraii celo noč stati, ker ni bilo prostora za sejo. Kljub temu so radi vzeli to breme nase, ker so ob tem bogatem programu pozabili na vse.
Predsednik krajevnega odbora ZSM v Giobasnici, Walter Gutovnik je najprej pozdravil publiko, poseben pozdrav pa je veljal generalnemu konzulu SFRJ Milanu Samcu, zastopniku ambasade SFRJ na Dunaju Željku Bje-sediču, konzulu Petru Zupančiču s soprogo, delegaciji ZSMS, mladinskim organizacijam iz sosednjih občin Slovenije, zastopnikom drugih družbenopolitičnih ustanov v Sloveniji, delegacijam Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev ter občinskim odbornikom.
Besedo je potem prevzel Marjan Srienc, ki je profilirano izvajal pove-
izredno važno vlogo, kot to kažejo predvsem procesi proti slovenskim mladincem, ki so s svojo iniciativo nakazali avstrijskim politikom, da manjšinsko vprašanje v Avstriji in na Koroškem še zdaleč ni rešeno in da koroški Slovenci še nikakor nimamo tistih pravic, ki nam gredo po členu 7 avstrijske državne pogodbe. Nadalje je dejal, da je Zveza slovenske mladine v osmih občinah dvojezičnega ozemlja uspela ustanoviti krajevne odbore, ki predstavljajo danes močno organizacijo Zveze slovenske mladine. Nadalje je dejal, da se pripravlja mladina na občni zbor ZSM, na katerem
dve pesmi:	,Hrepenenje" ter pesem
,U Novom Sadu". Pokazala je svoj talent in brez dvoma je na pravi poti do večjih uspehov. Nato je slovenske mladince pozdravil zastopnik ZSMS France Kržan in spodbujal mladince, naj sledijo cilju, ki si ga je zastavila Zveza slovenske mladine.
Sledil je nastop Magde Pak in Edit Čertov, ki sta s pesmimi Silver Bird in Radostno mlado srce pokazali, kaj znata. Ansambel ,Drava" iz Borovelj je znal navdušiti s skladbama Ljubeljska dolina ter Venček narodnih. Vskla-jenost tega mladega ansambla je zares edinstvena. Nato pa je nastopila že precej znana Magda Koren, s pesmima Pismo za Mary Brown in Odgovor le veter pozna. Takoj se je videlo, da je verzirana pevka, saj njene pesmi mnogo povedo. Bučen aplavz je bila zahvala za njeno uspelo interpretacijo.
Končno je bilo tako daleč. Povezovalec je ustrezno dejal: Meni je postalo vroče pri napovedovanju, vam pa bo postalo vroče sedaj. Prišel je trenutek, na katerega je vsa dvorana čakala — nastop ansambla PEPEL IN KRI s solisti Ditko Haberl, Edvinom Fliserjem ter Otom Pestnerjem. Vodja ansambla, Tadej Hrušovar je predstavil posamezne člane ansambla, nato pa je sledil koncert ansambla, ki je bil tako čudovit, da bi ga poslušal in gledal noč in dan. Pesem Dan ljubezni ter druge znane popevke, so spravile mladino skorajda v ekstazo.
zavo. Izvrstno je poskrbel za atmosfero ter predstavil sodelujoče prvega dela programa tega večera. Kot prvi je nastopil ansambel „Hanzij Artač", ki je podal dve pesmi: .Ta polka je stara" ter .Mi pevci godci smo". Marjan Srienc je nakazal posebnosti tega ansambla — igra namreč samo na kulturnih prireditvah, torej ne za ples. Hanzi Artač piše melodije k pesmim, ki jih je po večini zložila Milka Hartmanova. Ansambel je zelo zavzeto podal obe pesmi in žel v priznanje edinstven aplavz.
Nato je v imenu prireditelja, Zveze slovenske mladine, spregovoril predsednik krajevnega odbora ZSM v Pliberku Mirko Perč. Orisal je namen ZSM ki je v tem, da zajame predvsem mladino na podeželju, delavsko, kmečko kot tudi študirajočo in da naj bi ta mladina predstavljala mladinsko frontovsko organizacijo. Dejstvo je, je dejal zastopnik ZSM, da igra mladina v današnji politiki koroških Slovencev
bodo izvoljeni delegati po krajevnih odborih zastopali mladino na podeželju. Poudaril je, da mora biti mladinska organizacija odprta na vse strani, se povezovati z enakomišlečimi nemškimi demokrati ter organizacijami tostran in onstran meje, kot to dokazujejo močne vezi ZSM z mladinskimi organizacijami v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Zapiranje vase brez dvoma vodi v geto, katerega posledica je predvsem pasivnost. Predstavnik mladine je obsodil tudi vse tiste, ki nestvarno kritizirajo iz indvidualnih vzrokov, obenem pa je dejal, da naj se pusti mladinske organizacije po svojem delovati, saj so starejši funkcionarji že toliko zakrivili, kar morajo popravljati naslednje generacije. Apeliral je na mladino, naj se zaveda svoje moči in možnosti, ki jih ima v današnji situaciji.
Nato se je nadaljeval koncert. Mlada Danica Čertov iz Slovenjega Plaj-berka je ob spremljavi kitare podala
Šoštarjeva dvorana je drhtela in se tresla, kajti takega oplavza še ni bila deležna nobena druga skupina na kaki prireditvi. Bila je sama sreča, da je sledila pavza, da so se ljudje spet znašli in se malo umirili.
Nato je sledil ples, igral je ansambel ,Pepel in kri". Plesišče nabito, kakor pač moremo o tej prireditvi govoriti le v maksimih. Pozno v jutro se je slišala iz Soštarjeve dvorane glasba in petje, ljudem se nikakor ni mudilo domov, hoteli so pošteno izrabiti to edinstveno noč.
Naj še omenimo, da je predsednik ZSM Teodor Domej pred publiko pozdravil prvega delegata ZSM, Marka Sommereggerja ter mu podaril knjigo o Koroških Slovencih, ki naj bi ga spremljala in ga bodrila k delu za slovensko mladino na Koroškem. Obenem se je Domej zahvalil KO ZSM Pliberk, Globasnica, Škocijan in Železna Kapla, ki so organizirali to prireditev. Predstavnik KO ZSM Škocijan, Milan Wutte je predal ansamblu Pepel in kri spominski krožnik, ki naj bi spominjal ansambel na to prvo gostovanje na Koroškem in izrazil željo, da bi se še kdaj videli in srečali.
Naj se na tem mestu še enkrat zahvalimo vsem, ki so pripomogli k uspelemu večeru, organizacijam, ki so pomagale organizirati prireditev, Šoštarjevi družini, ki je dala na razpolago dvorano, članom globaške folklore, ki so v nošah nastopajočim predajali šopke. Omenjeno naj bo, da je izkupiček te prireditve šel na konto za politične procese, saj je le-teh v prihodnosti na dnevnem redu približno trideset.
Transparent „ KMEČKA, DELAVSKA IN ŠTUDIRAJOČA MLADINA SKUPNO PROTI VSEM ZATIRALCEM NARODOV" je povedal in nakazal strnjenost slovenske mladine, ki je ravno v današnji situaciji potrebna bolj, kot kdaj koli poprej. Da to za Zvezo slovenske mladine ni le fraza, je pokazal ta večer v Globasnici, to tezo so potrdile pretekle akcije, kot so demonstracije itd. in jih bodo tudi prihodnje, ki so planirane v programu Zveze slovenske mladine.
Kfub siovenskih občinskih odbornikov Sociaina gospodarska skupnost Šentjakob v Rožu Sociaina votiina skupnost Rožek Voiiina skupnost Bekžtan)
vabijo na
zbcf cvetnic o&ccznev
Reža
ki bo v petek 14. apriia 1978 ob 19.30 uri pri A n t o n ) č u na Reki
Predsednik Narodnega sveta korožkih Siovencev dr. Matevž Griic in tajnik Zveie siovenskih organizacij na Koroškem dipi. inž. Feiiks Wieser bosta ocenita narodno-poiitično situacijo koroških Siovencev.
Potem bo diskusija. Pomeniti se bomo tudi o ponovni samostojni kandidaturi naših iist v občinah Šentjakob, Rožek in Bekštanj pri občinskih voiitvah prihodnjega teta.
ZVEZA SLOVENSKE MLADtNE vabi 30. apriia in 1. maja na
iz!et med Stovence v !ta!ij!
Odpetjaii se bomo 30. aprita zjutraj preko Vrat v Ukve v Kanaiski doiini, kjer se bomo srečati s tamkajšnjimi Siovenci.
Popoidne bo odhod v Čedad v Benečiji, kjer se bomo pogovoriti s predstavniki društva „tvan Trinko". Prenočiti bomo v Gorici, 1. maja zjutraj pa se bomo odpeijati v Križ pri Trstu. Tam bomo gostje prosvetnega društva ..Vesna". Skupaj s Križani bomo praznovati 1. maj, dokier se ne bomo popoidne preko Ljubtjane in Ljubetja vrniti v Ceiovec.
Cena izteta znaša šit 280.—, s čimer bomo pokriii avtobusne stroške, prehrano in prenočišče.
Prijave do 25. aprita na tetefonsko števitko jO 42 22) 32 5 50 ati 85 2 43 aii pismeno na nastov: Zveza stovenske miadine, Ga-sometergasse 10, 9020 Ceiovec/Kiagenfurt.
Prijavite se hitro, ker je števito prostorov omejeno.
Mešani pevski zbor ,,Rož" prejet srebrno priznanje
Mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Rož" se je ob koncu minulega tedna uspešno udeležil tekmovanja pevskih zborov Slovenije .Naša pesem 1978" v Mariboru. Letos je na tej množični kulturni prireditvi sodelovalo 31 zborov z okoli 1500 pevci iz Slovenije in zamejstva.
Dva dni, v nedeljo in soboto je v mariborski koncertni dvorani odmevala slovenska ljudska in umetna pesem. Koroško so zastopali edinole pevci iz Št. Jakoba v Rožu. Poleg obvezne skladbe .Poljska pesem" Janka Ravnika so zapeli še zahtevno Vremšakovo Jesen svatuje" ter .Ljuba vigred" po priredbi Lojzeta Lebiča.
Uspešnemu nastopu primerno srebrno priznanje mesta Maribor je oddolžilo pevce in dirigenta za ves trud, ki so ga imeli z naštudiranjem omenjenih skrajno zahtevnih sklad. Mešani pevski zbor .Rož" je tako že na prvem svojem tekmovanju zasluženo zasedel vzpodbudljivo in zadovoljivo mesto. Vredno je zastopal južno Koroško in dokazal, da ga je treba v vsem slovenskem prostoru uvrščati med boljše zbore. Gotovo bo ta uspeh navdušenje in pevsko vnemo vsakega posameznega člana zbora še stop-
njeval. Morda tudi tega ali onega opogumil, da se odloči in pridruži šentjakobskemu zboru. Osnovni pogoj za zavidljiv razvoj tega zbora sta dve železni načeli, ki določata smer in vsebino repertoarne in kulturne politike. Repertoarna politika se zrcali v načelu študijskega pristopa k oblikovanju koncertnih sporedov. Vključevanje in sodelovanje ljudi z različnimi svetovnimi nazori pa je bilo in je tudi v Št. Jakobu merilo in zagotovilo uspešnega dela. Kar se tiče pevskega zbora — je ta to načelo kot trdno in neizpodbitno podlago svojega obstoja in delovanja že uveljavil.
Mešani pevski zbor .Podjuna" Piiberk vabi na
ViGREDNi KONCERT
ki bo v soboto 22. apriia 1978 ob 20. uri v dvorani Schwarz! v Ptiberku.
Nastopajo: Graški študentje, MPZ ..Podjuna" - Piiberk, ansambei ..Drava" iz Bo-roveij in foikiorna skupina SPD .Edinost" iz Piiberka
Pr/srčno
Ostat nam bo v nepozabnem spominu
Prejšnjo sredo 5. aprila smo na selskem pokopališču ob veliki udeležbi pogrebcev položili v grob Pavla Malleja iz Zgorjega Kota, starega 67 let. Ko smo slišali oziroma zvedeli za njegovo tragično smrt — na poti iz Borovelj proti domu je pri Bajdišah zavozil z avtomobilom s ceste in se prevrnil v jarek — nas je ta nepričakovana in nenadna smrt vse, ki smo ga poznati globoko prizadela, to tem bolj, ker je on bil eden tistih naših ljudi, ki so se v najtežjem času zgodovine koroških Slovencev, v času Hitlerjeve tiranije, uprli nemškemu vojaškemu stroju. Pokojni Pavle s svojimi tremi brati je bil namreč med prvimi uporniki ne samo med koroškimi Slovenci, temveč v Avstriji sploh, ki so ignorirali vpoklic v nemško vojsko in raje šli v tako imenovani .zeleni kader". Pozneje so se vsi štirje vključili v partizanske vrste. Brat Feliks je padel v borbi v Jelendolu pri Tržiču, Pavel pa je bil zaradi posledic vojne težek partizanski invalid.
Tudi po vojni je do njegove smrti ostal zvest tradiciji narodnoosvobodilnega boja in se z veliko predanostjo udeleževal naših prireditev. Dan pred tragično smrtjo je bil še na proslavi 35-letnice ustanovitve 1. koroškega bataljona in napada na Mežico, v Črni. S smrtjo Pavleja je nastala v izživljanju koroških Slovencev globoka vrzel, ki jo bo le težko mogoče premostiti. Izguba takšnega predanega in zvestega tovariša je velik udarec za vso našo narodno skupnost, ki v boju za svoj obstoj potrebuje tako srčnih ljudi.
Poleg številnih domačinov se je pogreba udeležilo mnogo bivših partizanov, med njimi tajnik Zveze koroških partizanov Lipe Kolenik. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil član glavnega odbora Zveze koroških partizanov in boroveljski občinski odbornik Feliks Wieser pd. Šašel iz Slovenjega Plajberka. V kratkih potezah je orisal življenjsko pot rajnega, pot trpljenja in ponosa, saj se je uprl največjemu krvoloku zadnjih stoletij — nemškemu fašizmu in sploh krivici, ki se je delala nad ubogim ljudstvom. Tem idealom, je naglasil tovariš Wieser, je Pavle Malle ostal zvest do smrti. V imenu Zveze koroških partizanov in Zveze združenja borcev Slovenije je Wieser potožil venec na grob, selski pevci pa so v slovo zapeli v srce segajočo pesem žalostinko.
Rajnega Pavla Malleja bomo ohranili v častnem spominu. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Druži jih iskreno pianinsko tovarištvo Strokovni sejem „Camping 78"
V soboto in nedeijo so biii pianinci pianinske sekcije Avto Ceije gosti siovenskih pianincev na Koroškem. Pred nedavnim so ceijski pianinci navezati stike s Siovenskim pianinskim društvom v Ceiovcu. Takrat so se tudi domeniii, da bo prvo skupno pianinsko srečanje na Bie-ščeči pianini, kjer imajo naši pianinci postojanko.
V času od 20. do 23. aprila tega meseca bo na celovškem sejemskem razstavišču 3. strokovni sejem Taborjenje in dopust za naprave in predmete, ki jih rabimo na dopustih, potovanjih ali ob prostem času, imenovan „Camping 78", Na tej razstavi nam bodo predočili oziroma bodo razstavljeni šotori, stanovanjska vozila, oprema za camping, čolni in še nešteto drugih stvari. Poleg tega nam bodo nudili informacije o vseh mogočih potovanjih tako na vodi, na zemlji kot v zraku.
Za pristaše moto- in avto športa bo razstava „Camping 78" prvič priredila posebno razstavo za avtomobile in dvokolesna vozila. Tako nam bodo predstavili ..avtomobil leta" in pisano paleto najpomebnej-ših svetovnih tirm za motorna dvokolesa in potrebne pritikline. Med posebnostmi, ki bodo razstavljene, je vsekakor napihnjeni Surfboat, ki predstavlja svetovno novost.
Na sejmu „Camping 78" bo razstavljalo okrog 150 podjetij iz desetih držav na 15.000 kvadratnih metrih razstavne površine.
Vsem, ki radi kampirajo na prostem, potujejo in se kakorkoli izživljajo v svojem prostem času, imajo lepo priložnost na tej razstavi spoznati vse tisto, kar bo olajšalo in olepšalo bivanje na prihodnjem dopustu.
SPD „Zarja" — Veseli večer
Celjske planince je predvsem presenetilo, da so prišli v prave zimske razmere, saj je na Bleščeči bilo okorog 70 cm snega, v višjih legah pa ga je bilo daleč nad meter. Celjski planinci so oba dneva izkoristili za izlete. Tako so se skupno z našimi planinci povzpeli na Gračenico, obiskali Arihovo peč, pod katero so nemški fašisti februarja leta 1945 pobili in postrelili 8 partizank in partizanov. V spomin na te žrtve so slovenski planinci in Zveaa koroških partizanov skupno odkrili v dnevni sobi planinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" spominsko ploščo, ki obiskovalce spominja in opominja, da se kaj takšnega ne sme več ponoviti. Nekaj celjskih alpinistov se je povzpelo po „diretisimi" (direkt-
ni pristop skozi strmo zasneženo grapo preko severnega ostenja) na vrh Komnice. To je bil prvi pristop v zimskih razmerah. Toliko o planinskem uveljavljanju.
No zasneženi planini in v koči je bilo čudovito tovariško razpoloženje ob petju in veselih zvokih harmonike. Med našimi planinci in Celjani se je razvilo prisrčno tovariško in prijateljsko razpoloženje. Tokratno srečanje je bil prvi uspešen začetek, uspešen zaradi tega, ker je z obeh strani velika želja po nadaljnjem prijateljskem sodelovanju. V okviru tega sodelovanja so se planinci iz Celja in Celovca že na kontaktnem sestanku dogovorili, da bo 10. in 11. junija drugo skupno srečanje in sicer na Raduhi v Savinjskih Alpah. Na takšnih med-
sebojnih srečanjih nimamo samo lepe priložnosti spoznati novih krajev in njihovih lepot, marveč tudi prebivalce in njihove probleme. Tudi na tem srečanju so imeli naši planinci priložnost goste seznaniti z našo koroško oziroma manjšinsko problematiko, ki pa je, kakor vsi vemo vse prej kot rožnata. Izjemo tvorijo dvojezični kažipoti v pogorju Kepe, ki so lep primer strpnosti planinske publike, ki se tudi v času „Tafelsturma" ni dala sprovocirati, da bi sledila pozivu večno včerajšnjih. V interesu pravih planincev je, da medsebojno spoštovanje in razumevanje ne samo planincev istega jezika, marveč vseh narodov.
S celjskimi planinci so naši planinci preživeli nekaj lepih in prisrčnih ur, za katere smo prepričani, da jim bodo ostale v nepozabnem spominu in prav to je garant da bodo tudi nadaljnja srečanja plodna in prepojena s tovarištvom, ki ga najbolje razumejo planinci.
V soboto 8. aprila (ravno en teden po 1. aprilu) je Slovensko prosvetno društvo „Zarja" po daljšem času spet vabilo na prireditev. ,Veseli večer" se je odvijal v dvorani hotela Obir, kjer je bilo vzdušje bolj prosto in so obiskovalci ob koncu menda res bili še kar veseli. Glavni namen prireditve je bil, da se ljudstvo malo pozabava — bila pa je tudi lepo kulturno obogatena. Nastopali so gostje ..Ženski pevski zbor" iz Črne, ansambel Zvonka Ortana in Obirski ženski oktet. Obisk je bil zelo razveseljivo množičen in to kljub temu, da je bila naša mladina na festivalu v Globasnici in da je v naši občini bila še ena zabavna prireditev.
Uvodoma je občinstvo pozdravil predsednik „Zarje" Peter Kuhar. Zaželel je obilo zabave in v ta namen postavil tri zapovedi, po katerih so se morali gostje ta večer ravnati. Nato so zapela dekleta iz Črne pod vodstvom Simona Potočnika. Čeprav je Črna res blizu Železne Kaple, so pa pevke v našem kraju nastopale prvič — gotovo pa bodo še kdaj. Za veselo razpoloženje nam je zaigral ansambel Zvonko Ortan, stari znanec in prijatelj društva (predvsem folklorne skupine). Nastopile so pevke Obirskega ženskega okteta, ki jih vsi poznamo, a se moramo vedno spet čuditi kako znajo prepevati. Celo tokrat, ko jih je bilo samo šest, je šlo kot po „žnur-ci", kar je spet zasluga V. Polanška njihovega zborovodje in našega skupnega predsednika. Zaigral je tudi naš harmonikaš Egidi in zapel naš cajzelc Andi. Seveda so nato prišli vsi še enkrat na vrsto in poslušalci so bili res navdušeni in veseli. Smehov meh so še posebej napenjali Peter z Jozijem, Ivo in oba Mihija, ki so vmes povedali kakšno veselo, daljšo ali krajšo. Tale pa je ostala za vas, dragi bralci:
Učitelj vpraša v šoli: ,Od kod pride električni tok?"
Tonček: Jz pragozda!"
Učitelj: ,Kako to misliš?"
Tonček: .Zjutraj, ko se je oče bril,
je zmanjkalo elektrike, pa je dejat ,že spet so te opice izključile tok!'"
Po prireditvi smo še skupno zapeli, se pomenili o tem in onem in veselo zaplesali. „Povštertanc" pa nas je tako utrudil, da .ovsa prodajat" nismo več mogli. Menimo, da ga bomo pač drugič, ko bo spet tako Metno in bomo tako veseli prišli skupaj.
Vsem, ki ste bili že tokrat zraven pa lepa hvala.
Pri!jub!jenost koroške pesmi
Da koroške pesmi uživajo velik sloves ne samo v matični deželi Sloveniji, temveč tudi po ostalem svetu — za kar ima veliko zaslugo Slovenski oktet, ki jo je ponesel na vse kontinente naše zemeljske oble — je razveseljivo dejstvo, na katero smo koroški Slovenci zelo ponosni.
Kako so cenjene koroške pesmi v Sloveniji pa dokazuje, da je kamniški moški pevski zbor „Lira" pod vodstvom Sama Vremšaka na svojem letnem koncertu zapel celo vrsto starih in novih priredb koroške pesmi.
Naše koroško glasbeno blago je vedno privlačevalo številne slovenske skladatelje k priredbam. In tako se je na koncertu razvrstila vrsta slovenskih skladateljev od Oskarja Deva, preko Luke Kramolca, Pavla Kernjaka, vse do nekdanjega dirigenta kamniške „Lirc" Cirila in sedanjega Sama Vremšaka. K posebni pestrosti koroške pesmi so prispevale zborovsko razgibane Kernjakove pesmi, ki jih štejemo med najbolj privlačne in melodične v slovenskem prostoru. Naj ob tej priložnosti omenimo, da vitalni Kernjak kljub letom še vedno ustvarja ter množi in plemeniti našo lepo koroško slovensko pesem.
Slovensko prosvetno društvo v Globasnici vabi ob 75-!et-nici svojega obstoja na
6. KULTURNI FESTIVAL
od 30. aprila do 7. maja 1978 pri Šoštarju v Globasnici. Točen program bomo sporočili prihodnjič!
tzš!a je knjiga o zaščiti narave
Pred nedavnim je izšla izredno zanimiva in poučna knjiga (pravzaprav sta to dve knjigi) Karntner Na-turschutzhandbuch, ki obravnava danes vedno bolj pereče vprašanje — ohranitev narave oziroma našega okolja. Ta znanstveno fundirani priročnik za varovalce narave in okolja je izdala koroška deželna vlada z
Predstavniki RTV Sarajevo
Prejšnji teden so zastopniki Radia in televizije iz Sarajeva obiskali Koroško. Ob tej priložnosti so se zgiasiii tudi na sedežu Zveze slovenskih organizacij v Ceiovcu, kjer jih je sprejet tajnik ZSO dipi. ing. Feliks Wieser. Seznani) jih je s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki se bori za svoje pravice. Zastopniki RTV Sarajeva so obljubiti, da bodo tudi v njihovih medijih podprli upravičeni boj koroških Slovencev.
namenom, da tudi širše množice dobijo vpogled v to materijo, ki je tesno povezana s favno in floro, v tem primeru zlasti koroškega področja.
Karntner Naturschutzbuch je vsebinsko razdeljen na tri dele: prvi opisuje ogrožene in zaščitene rastline, drugi pa življenjski prostor teh rastlin. Tretji del pa je posvečen živalim (od žuželk preko dvoživk, plazilcev do sesalcev ter ptičev).
Avtor te knjige resnični dvorni svetnik dr. Hans Bach je delal devet let na tej knjigi. Pri tem se je posluževal tudi vzhodnonemške in sovjetske literature, ki sta na tem področju vodilni na svetu.
Čeprav vsebujeta obe knjigi Karntner Naturschutzbuch-a 1260 strani, je cena v primerjavi z drugimi knjigami izredno poceni, saj znaša komaj 495 šilingov. To predvsem zato, da bi knjiga našla čim večji odmev med prebivalstvom. Brez dotacije koroške deželne vlade, bi cena knjige znašala okrog 1300 šilingov.
Omenjeno knjigo oziroma priročnik za ohranitev zdravega okolja naše dežele priporočamo predvsem prijateljem narave — planincem, lovcem itd. Nadalje staršem, vzgojiteljem in učiteljem da jo spravijo med mladino, ki ima veliko zanimanje za tovrstno čtivo. Opis rastlin in živali je popestren s črno belimi in barvnimi slikami, kar daje knjigi oz. knjigama še privlačnejše obeležje.
JANEZ ŠVAJNCER	15
Pridi k potoku
Tilda je sklenila roke na prsih in obupano pogledovala po fantih in Manki. „Ti mi pomagaj, sama ga ne bom spravila domov."
„Ne vmešavam se, le poravnajta sama med seboj, kar imata," je odgovorila natakarica Manka in pozdrvila skupino fantov in deklet, ki so se vsuli skozi vrata. Postali so in se razgledovali, ko da se morajo šele privaditi na spremenjeno svetlobo, ki je bila močnejša kakor zunaj, kjer so se dolgo pogovarjali in se niso mogli odločiti, ali bi vstopili ali odšli mimo.
„Seditc in tiho," se je oglasil Ferenc) Palir. „Gre mi na živce, če je kdo preglasen. Tebi tudi, a ne, Gregor?"
Gregor Šipek je molče gledal došle goste. Skušal je oceniti, ali jih pozna, že si je pritrdil, da ne, pogledoval je še kljub temu po njih.
Fantje so sedli, da so imeli dekleta na sredi. Natakarica Manka jim je prinesla sokove in žganje.
Ferenc Palir je zavihal nos. „Nič ne voham, vidim pa bolj medlo. Kaj so naročili?"
„Sokove in žganje," je rekel Gregor Šipek.
„Nič vina? Zato ga dajva midva. Tilda, ne drži se ko lesnika. Odpij malo, da se ti bo polegla jeza. Tak večer je, da bi zavriskal. O, včasih je bilo lepo! Takrat mi še niso pognali brki. Srbele so me pete, da me je odneslo od doma. Rezal sem jo počez po travniku in si zmočil čevlje, ko sem prišel do potoka. Ustavil sem se pred tolmunom in se zagledal v vodo. Zvrnjenega sem se videl notri. Zabavalo me je in metal sem kamenčke v tolmun, da se je voda zmigala in čisto zverižila. Primerjal sem se s starim Karunom. Tilda, a še živi ali ga je že pobralo? No, odpri usta in snemi cement! Taka ne moreš sedeti med nama. Poglej te mlečnike. Mladost
žari iz njih. Oči in tisto pod bluzami. Oh, saj ni, da bi govoril! Jaz imam tebe in sem zadovoljen."
„Presrečen," je pritrdil Gregor Šipek.
„Jasno," je rekel Ferenc Palir. „Koliko je kaj ura?" Pogledal je na izproženo levico. „Nič ne vidim. Tilda, ti poglej."	.	„	.	.	.	.	. :
„Rekla sem ti	že,	da je pozno	in nimaš	več kaj tu	iskati,"
je rekla Tilda in vstala. Sedela je le na pol na stolu, zato ta njena kretnja nikogar od fantov ni presenetila.
„Jaz te ne zadržujem," je rekel Gregor Šipek.
„Nisem te privezal na verigo," je rekel Ferenc Palir. Nekoliko je oživel in skimaval. „Le pojdi lepo domov in počakaj name. Zagotovo bom prišel. Če boš zaspala, te bom prebudil. Tiho bom potrkal	na	okno in te	poklical:	Tilda, že	spiš ali
bediš? NihČe naju	ne	sme slišati.	Jezili bi	se in me	nagnali.
Nimam rad, da me kdo odtira od hiše. Lepo je bilo včasih, ko so fantje hodili k dekletom pod okna. Takrat sem bil presmrkav, danes pa ne morem. Sam sem v Nemčiji. Tilda, verjemi mi, nisem se ti zlagal. Zakaj le. Če sem si izbral tebe za dekle, te bom vzel tudi za ženo. Imela bova domek in veliko otrok. Ne, samo enega. Še ta nama bo delal sive lase." Pogladil se je po glavi.
„Otroci. Otroci v lastni hiši." Gregor Šipek je vzdihnil in srpnil iz kozarca.
„Mi ne verjameta?" Ferenc Palir je tudi popil iz kozarca. „Rad imama otroke. Imel jih bom, Če me bo Tilda marala. No, le prisedi k meni in ostani še malo. Enkrat si menda smem privoščiti, koliko gre v mene. Nisem požeruh, ne, ne, spoštujem pošteno mero."
Fantje in dekleta pri sosednji mizi so se muzali. Pazljivo so poslušali in pozabili na pogovor. Ferenca Palirja so vsi poznali kot plašnega in ob strani stoječega fanta, ki se je izmikal družbe. Sedanji se jim je zde! Spremenjen. Kako ne neha govoriti in roka mu sega v prsni žep, pa pokaže listnico in jo zopet potisne noter. Mikalo jih je, da bi se oglasili, nanje pa so vplivala dekleta, da tega niso storili in so ostali samo poslušalci.
Ko je Tilda že skoroda nagovorila Ferenca in ga pri-
pravila, da odide z njo, sta to preprečili učiteljici Zinka Meglič in Dragica Flis.
„Pridita sem, da nas bo več," se je razvnel Ferenc Palir in vlekel stola k mizi.
Gregor Šipek je odtujeno pogleda! na dekleti. Že ju je spoznal in v trenutku ga je minila zaspanost. „Odlično! Bolj natančno se ne bi mogli dogovoriti. Izvolita, sedeža sta pripravljena." Ker sta dekleti oklevali, je pristopil k njima, ju objel čez ramena in popeljal k mizi.
„Kar z dvema boš onegavil?" je zategnil Ferenc Palir.
„Dostojno, prosim," je odgovoril Gregor Šipek. „Dovo!i, da ti ju predstavim. Tale je Zinka, tale Dragica. Moji šolski kolegici."
„Poznam, poznam. Videl sem ju v zbornici. A ne, dekleti? Kaj bosta pili? Jasno, malo vinčka, kaj sploh vprašujem. Manka, prinesi, da ne bomo umrli od žeje. Kar cel liter daj. Če bo kaj ostalo, boš pa ti popila. Naš far ni pustil v kelihu niti kaplje. Hahaha!"
„Ne smej se tako noro," je pripomnila Tilda. Postalo ji je nerodno pred učiteljicama, a že se je umirila in si nabrala smeh na usta.
Zinka Meglič je previdno prijela poln kozarec.
„Le pazite, da ne bo steklo čez," je rekel Ferenc Palir. „Če bo, boste . . . Nočem povedati."
„Stran s sramežljivostjo, mož na mestu ne ovinkari," je menil Gregor Šipek in puhal oblake cigaretnega dima.
Dragica Flis je zategnila: „Bo pač zibala," in pošteno potegnila iz kozarca.
„Pozabili smo piti na zdravje." Ferenc Palir je napolnil kozarce. „Zinka ste, kajne? A se bojite, da bi vam obtičalo v grlu? Nima kosti, ne bojte se, zapeljalo se bo dol v trebuh in prijetno zaklokotalo. Gregor, nadaljuj, zmanjkalo mi je štrene."
..Dekleti, midva nisva pijana," je rekel Gregor Šipek. „Nikar ne pripovedujta kolegicam na šoli, da sem izgubil glavo. Dobro se zavedam, kaj počnem. Ferenc, koliko sva že popila? Poldrugi liter? Več gotovo ne."
„Kar sem tu, sta izpraznila že dve steklenici," je zamer-
Po desetih letih-
dolgčas
Vetiko zakoncev začuti po desetih ietih skupnega iivtjenja hud spotni dotgčas. Ljubezenski akt postaja vedno botj mehanična zadeva, nekaj, kar je osiromašeno za radost in užitek. Zakonca ne čutita več potrebe eden po drugem.
O tem se !e matokdo upa spregovoriti. Zavotjo taine sramežijivosti. Toda to je zabtoda, kajti pro-biem je izredno pomemben.
Večina žena meni, da je pomanjkanje žetje po spoinosti po dotočenih ietih zakona nekaj povsem naravnega. Prično tetesno spati in pozabijajo na tisto, česar ne bi nikoti smete pozabiti. Seveda z ieti siabi ietja po spoinosti, a to še ne pomeni, da je povsem izginita: vedno je možnost prebuditi jo k zivijenju.
manjkanje žeije. Prepričane so, da je moški tisti, ki moravednostoritiprvikorak, dajeontisti, kimora nenehno osvajati; pozabijajo pa, da bi prav one morate v njem prebuditi žetjo, da stori svoj prvi korak. Zato se po doiočenih ietih zakona mož in žena pogovarjata često )e o hrani in otrocih. Tako postajata eden za drugega vedno boii udobno pohištvo, na katerega sta se navadita, kf ga ne varujeta in ne negujeta, ki se ga ne dotikata in sta gotova, da je tu m da se ne bo spremenito.
Da, zares je utrudljivo po moževem povratku domov prebiti pot ure v kopainici. Doigočasno je odvezati predpasnik in preobieči obieko. Udobneje je dočakati moža z obtožbami, s probiemi, z vzdihi. Neizbežno pa je, da predpasnik, copati, pomečkana domača obieka po maiem ubijajo žeije.
„Ljubezen je vojna," je dejaia Francoise Sagan. „To je predvsem vojna zoper nas same, zoper ieno-bo, togost in pozabijivost. Treba je imeti domiš-ijijo." V okvir te domištjije sodi večerja v dvoje zunaj hiše, obisk fiimske predstave, sprehod . . .
Sicer pa je tu še nekaj nasvetov:
1. v govoru ne uporabijajte „veiikih" besed, kot na primer — moja ijubezen in podobno. Sčasoma bodo izgubite pomembnost.
2.	Bodite vedri. Nikoii ni dobrodošei tisti, ki venomer tarna. Bodite vedri z možem, otroki, vedri zjutraj in zvečer. Smeh in vedrina ohranjata zakon.
3.	imejte svoje prepričanje, pa četudi bo drugačno, kot je njegovo, žene papige gredo na živce! Dovoij ste odrasti in zreii, da si morete to privoščiti, samo — izražajte ga tiho, brez nepotrebnega hrupa. Strašne so žene, ki kričijo.
4.	Včasih pomisiite na možnost, da ostanete brez moža. Ati bi vam bito hudo brez njega?
5.	Ljubiti bi bito treba tako, kot da tjubimopo-siednjikrat, živeti od časa do časa tako, kot da bomo kmaiu izgubiti tjubtjenega čioveka, ki smo ga izbrati za skupno živtjenje...
Ne izzivajte tjubosumnosti svojega moža. To je dvorezen meč in sredstvo nizke kakovosti. Tudi av-
nega sožitja Žene, ki nenehno vpijejo, da so one tiste, ki nosijo vse hišno breme, se bodo nekega dne znašte ob možu, ki bo hotei oditi iz tega okotja, ki bo bežat v siužbo in tam preživijo) vedno več časa.
Bodite previdni, ko gre za prezir. Preziranje samega sebe in preziranje partnerja ubija žetjo po spoinosti. Ne moremo si žeteti tistega, kar preziramo, in ne moremo nekomu dati užitka, če ga ne vrednotimo. Moški so radi spoštovani, če so zadovotjni s svojim detom, svojimi prijatetji, svojim živtjenjem, svojo osebnostjo, če se teta razvijajo in napredujejo,
čo žena kaže za moževo deto premato zanimanja, če ga četo prezira, preprečuje njegov razvoj, uspeh pri deiu in napredek.
Tisto, kar daje ženi posebno vrednost in mikavnost, je treba negovati, izpopoinjevati. Prodiranje v detno znano osebnost je mnogo botj zanimivo in razburtjivo. če odvržemo vse tančice, smo vse enake, vedno enake. Potem so sanje nemogoče in žetje ni več.
Fraza „midva sva eno" je iaž. Zakonca nista „eno", temveč sta dva in tako tudi mora ostati do konca. V zakonu, kjer je samo eden, drugi trpi.
Žena potrebuje nežnost, ker bi se sicer ijubezen-ski akt sprevrget zgoij v nekaj mehaničnega; posta! bi borba, v kateri hoče vsak partner izvteči zase čimveč koristnega.
Tisto, kar ubtja žetjo po spoinosti, je ugotovitev, da žene pri spotni združitvi manj uživajo kot moški. Pogosto se dotgočasijo v moških rokah. Uspavajo se in pogosto povtečejo za seboj tudi moškega.
Neki moški je z vetiko humorja pripovedovat zgodbicoizsvojegazakona. Kojeobjetženo, je rekta:„Pozabitasempobratiperiio, kajmistiš, ati bo dež?" Pričetek nežnosti med njima se je končat v košari za perito . . .
Žena mora dojeti nekaj: ijubezen je igra v dvoje. Žena mora bit' „vsebina", ne pa predmet v trenutkih nežnosti. Mnoge žene pa z izgovorom, da z teti preneha ijubezen in da jo nadomesti prijatetj-stvo, zavestno ati podzavestno izogibajo nežnostim.
Kaj vse iz krompirjevega testa
Če hočemo pripraviti rahle in okusne jedi iz krompirjevega testa, moramo paziti na sledeče: kuhan in olupljen krompir, še vročega pretlačimo, ker je ohlajen gumast in lepljiv. Najboljši je močnat krompir, voden krompir porabi dosti moke, zato je testo bolj trdo. Testa ne smemo pripravljati prezgodaj, ker postane testo, ki dolgo stoji, lepljivo in vlažno. Posebno rahle bodo jedi iz krompirjevega testa, če mu pridamo malo pecilnega praška, ki smo ga zmešali z moko.
Za krompirjevo testo: lkg krompirja, 30 dkg ostre bele moke, 1 do 2 jajci, 5 dkg surovega masla ali margarine, sol, pest pšeničnega zdroba in po okusu noževo žlico nastrganega muškatnega oreščka. V rahlo slani vodi kuhan krompir še vroč olupimo in pretlačimo. Pridamo pest pšeničnega zdroba in pustimo, da se ohladi. Ohlajenemu pridamo moko, maslo, jajce, sol, nastrganega muškatnega oreščka in pol žličke pecilnega praška. Iz naštetih primesi zgnetemo hitro čvrsto testo, iz katerega oblikujemo cmoke, svaljke, krokete, rogljičke, korenčke, žepke, štruklje .. ., ki jih kuhamo v slanem kropu kakor testenine, ali pa ocvremo v vroči maščobi.
SVALJKI. Iz krompirjevega testa naredimo na pomokani deski klobaso, ki jo narežemo na koščke in oblikujemo prst dolge in prst debele svaljke. Kuhamo počasi v slanem kropu 8 do 10 minut. Kuhane odcedimo, stresemo
Drobni nasveti
Kjerkoli obstaja v gospodinjstvu možnost, da nadomestimo sladkor z medom, je treba to storiti, kajti le malo je živil, ki bi vsebovala toliko sončne energije kot med. Velik odstotek grozdnega sladkorja (70—80 odst.) povzroča, če uživamo med, lahko prebavo, in prav zaradi tega je primeren ne le za odrasle, temveč tudi za 'dojenčke.
Če ste utrujeni in izčrpani, vam bo čudežno pomagala ena sama žlička medu.
Če vzamete namesto tablete za spanje žličko medu v kozarcu prekuhane vode, boste pomirili živce in priklicali spanec. To je obenem tudi odlično sredstvo za umirjanje razigranih otrok.
v ponev k zarumenelim drobtinam in jih serviramo z mesno omako, h golažu, k praženemu mesu, prikuhi, solati...
SIROVI SVALJKI — KROKETI. Masi kakor za krompirjeve svaljke pridamo 4 žlice nastrganega parmezana ali trdega sira in naredimo svaljke ali zrezke ki jih povaljamo v jajcu in drobtinah in ocvremo v vroči maščobi.
ROGLJIČKI ALI KORENČKI. Iz pripravljenega testa oblikujemo male rogljičke ali korenčke, jih povaljamo v jajcu in drobtinah in ocvremo v vroči maščobi. V ocvrte korenčke vtaknemo vejico peteršilja in z njim obložimo parjeno ali praženo meso, lahko pa jemo same s solato.
KROMPIRJEVI SKUTNI SVALJKI.
Krompirjevemu testu pridamo nekaj pretlačene skute, oblikujemo svaljke ali hlebčke in ocvremo v vroči maščobi. Ponudimo jih k mesu, sladkane pa k jabolčni čežani, ali kompotu.
KROMPIRJEVI MESNI CMOČKI. Krompirjevo testo razvaljamo, narežemo na majhne kvadrate, na svaljke pa damo žličko nadeva iz sesekljanih mesnih ostankov ali pa ocvirkov. Testo zavijemo in oblikujemo lepe in enakomerne okrogle zmočke, ki jih v vreli in slani vodi kuhamo 12 do 15 minut. Kuhamo v večji in nepokriti posodi, vro naj počasi, sicer se radi razkuhajo. Mesne ostaneke drobno sesekljamo ali pa zmeljemo na stroju, pridamo sol, poper, sesekljan peteršilj, pol jajca, žličko pražene čebule in strt strok česna. Če pa nadevamo cmoke z ocvirki, potem jajce izpustimo. Kuhane cmoke previdno poberemo iz vode in ponudimo s solato, kislemu zelju . ..
KROMPIRJEVI ŽEPKI ALI BLAZINICE. Testo razvaljamo na pomokani deski za
pol prsta debelo in narežemo 8 do 10 cm velike kvadrate. V sredo testa damo žličko nadeva, robove pa namažemo z jajcem, ki smo ga razmešali z malo vode. Krpico prepognemo, tako da ima obliko trikotnika, ali pravokotno obliko. Kuhamo počasi v slanem kropu 8 do 10 minut. Kuhane odcedimo, polijemo z mrzlo vodo in povaljamo v prepraženih drobtinah in če je nadev sladek, potresemo še s sladkorjem. Lahko pa te blazinice povaljamo v jajcu, premešanim z jajčno kupo mleka, potem povaljamo še v drobtinah in ocvremo v vroči maščobi zlatorjavo.
SKUTIN NADEV: 10 dkg skute, sladkor, pol jajca, limonina lupinica in v vsako blazinico še po par rozin.
MARMELADNI NADEV: marmelado zmešamo s cimetom, rumom in če je potrebno, še sladkamo.
MESNI NADEV: za oreh presnega masla ali masti, žličko čebule, 5 dkg jetrc, sol, poper, majeron, 10 dkg seseskljanih mesnih ostankov in pol jajca.
KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI S PREKAJENIM MESOM. Krompirjevo testo razvaljamo, pomažemo s kislo smetano in potrosimo s sesekljanim in kuhanim prekajenim mesom in sesekljanim peteršiljem. Zvijemo in zavijemo štrukelj v servijeto, ki jo na koncu zavežemo z nitjo in kuhamo počasi pol ure v vreli in slani vodi. Kuhan štrukelj narežemo na rezine, zabelimo in ponudimo s solato ali kislim zeljem.
hote!
oaka
HOTEL "PAKA" iz VELENJA
(Slovenija)
vas vabi v notni bar,
tel.063-851-220.
Obiičite restavracijo "Jezero", tel.063-850-170.
O koristnosti jogurta
trne jogurt je turškega izvora. Sprva so ga delati tako, da so dodali mleku poseben ferment, ki so ga pridobivali iz ovčjega želodca. Ta (erment proizvajajo neke kvasovke, in določene toplotne bakterije. Danes bakterije direktno dodajajo kuhanemu mleku. Dokončni produkt je mehka, pudingu podobna masa. Okus je prijetno kiselkast.
Jogurt vsebuje 3,3 % beljakovin, 2,8 % maščob, 4 "/o ogljikovih hidratov, vitamine: A, BI, C in malenkostno količino vitamina D.
Vsakdo ve, da postaja ijubezen v zakonu vedno botj prefinjena. Pojmi srameitjivosti in greha, ki tako žeto škodujejo tjubezni in zakonu, izginejo. Od prvega dne zakona mora žena dojeti, da je nežnost pomemben dejavnik in da so vse poti, da jo izrazimo — dobre.
Tisoč načinov obstaja, da dokažemo svojo tjube-zen, vetiko žena pa je v tem oziru brez sieherne domištjije. Nekatere se sramujejo svojega tetesa. Morda njihovo teto zares ni dovršeno. Toda tisto, kar skušamo skriti, postane dvakrat botj grdo: tisto, kar sprejmemo, je sprejemtjivo tudi za druge. Ne moremo ijubiti tjubezni in v njej čutiti užitkov, če ne tjubimo svojega tastnega tetesa.
Piahost sramežljivost, bojazen pred objemom —
vse to izgine v trenutku medsebojnih nežnosti in obojestranske žetje. čas je spremenit tako imenovane krepostne žene, ki so o drugih ženah govorite z odporom: „Vemo, s čim ga drži!" Tokati in obtoževati, da ne povzročamo več žetje po objemu pri moškem, je samo pot najmanjšega odpora.
Naši dedje so imeti često soprogo, ki so jo spoštovati in še eno ženo, ki sojo tjubiti in ki jih je osrečevata. Me imamo pritožnost, da smo hkrati eno in drugo.
Soočena z moškim, ki si ga žeti, se bo steherna žena znašia nekega dne pred izbiro: na eni strani je togost, uspavanost, druga pa je težja, toda potna navdušenja, iivtjenja. Živtjenje pa je — izbrati ijubezen . . .
Svež jogurt je mil in vsebuje le 0,5 do 0,7 °/a mlečne kisline. Odstotek mlečne kisline se sčasoma zviša na 3 %. Če jogurt pravilno shranimo, ostane užiten 4 do 5 dni. Jogurt je polnovredno, lahko prebavljivo in prijetno hranilo, obenem pa zaščitno, zdravilno in krepilno sredstvo pri mnogih boleznih.
Znano je, da so Bolgari izredno zdravi in da je njihova povprečna življenjska doba nenavadno dolga. To je posledica rednega uživanja jogurta. Jogurt preprečuje gnitje v črevesju in preprečuje oziroma zdravi samo-zastrupljenje. Zdravilno učinkuje pri črevesnem in želodčnem katarju, pri raznih vnetjih ter celo pri titusu, griži in koleri. Priporočljiv je tudi pri boleznih presnove, poapnenju žil, pomanjkanju apetita in vročinskih boleznih. Bolniki ga vedno radi uživajo. Lahko ga zmešamo s sladkorjem, medom, sadjem, sadnimi sokovi ali pa ga uporabljamo namesto kisa, ko pripravljamo solato, zelenjavo ali mesne jedi. Jogurt nam pomaga, do laž& prebavimo mesne jedi.
ljivo rekla Tilda Čok. „Kollko je bilo prej, nam bo povedala Manka." Poklicala je: „Manka, koliko sta že popila ta dva nedolžna petelina?"
„Ne štejem in ne gledam gostom v usta," je odgovorila Manka.
Fantje pri sosednji mizi so bušnili v smeh.
„Se smejite meni?" je vprašal Ferenc Palir in stisnil zobe, da sta mu oživeli ličnici. „Ne izzivajte. Še imam moč v rokah." Stisnil je pesti. „V Nemčiji sem že marsikoga položil na tla, pa bom se katerega od vas. Prijavite se lepo po vrsti ali vsi naenkrat. Meni je to čisto vseeno. Prava figa. Dajmo poskusimo in bomo videli, če bo frčalo perje ali bodo letele treske."
Fantje pri sosednji mizi so stišali glasove, dekleta pa so staknile glave v posvet.
„Tu se ne boste tepli," je vzkliknila natakarica Manka.
„Kdo prepir tukaj išče, sprašuje puto mlado pišče," je zategnil Gregor Šipek in se ponosno zravnal, da mu je vrat pretirano pogledal iz suknjinega ovratnika.
Tilda Čok je pritrdila: „Lepo se ti je zapeljalo z jezika. Ti si naš učitelj in znaš več kot mi drugi."
„Ni bilo ravno najbolj primerno," je pripomnila Zinka Meglič. Spet jo je obšel občutek, da jo Gregor Šipek prezira. Več mu je za prijatelja in vino kakor zanjo.
..Tvojemu mnenju se pridružujem tudi jaz," je pritrdila Dragica Flis. Ozirala se je po točilnici in iskala z očmi vrata. Postalo ji je žal, da je vstopila. Ker je že sedela za mizo, je kazala prijazen obraz.
„Popijta malo, dekleti", je rekel Gregor Šipek, vstal in jima ponudil kozarca.
..Odlična ideja," je pritrdil Ferenc Palir. ..Pobral si mi z jezika. Tu smo se zbrali zato, da pijemo. Ne morem videti alkohola."
..Revež," je rekla Tilda Čok. ..Zliješ ga hitro v sebe, da ti ne kvari oči. Poznam te kot svoje nogavice." Sklonila se je, da bi podkrepila izrečeno in vzdihnila: „Spet mi je Šla zanka. Drži se me smola, da res več ne vem, ali sem rojena pod nesrečno zvezdo."
„Zdaj se ti nikamor več ne mudi." Gregor Šipek se je zahihital.
„Kaj si hočem," je potarnala Tilda Čok. „Tako imam Ferenca vsaj pred seboj in vem, da ne gleda za drugo."
„Ste že dolgo tukaj?" je vprašala Zinka Meglič. Že je obžalovala, da se je oglasila, ker ji je Ferenc Palir zabrusil:
„Tako sprašujejo pijanci! Midva z Gregorjem sva trezna in čista ko perla."
„In nadevana ko rolada," je porogljivo rekla Dragica Flis.
„To se že lepše sliši." Ferenc Palir je pritrdil zadovoljno in ponudil škatlico s cigaretami. „Kaj ne kadita? Kakšni dekleti pa sta? V Nemčiji ženske in dekleta vlečejo, da se kadi kot iz fabrike."
„Ne vem, nisem bila tam."
„On je prepotoval že mnogo sveta."
Ferenc Palir je hvaležno pogledal Gregorja. „Ti si moj pravi prijatelj. Obljubim ti, da ne bom pozabil na najino srečanje. Rekel bom Guštinu, naj si zapiše tvoje ime, da ne boš ostal brez avta."
„Ga boš kupil?" Zinka se je zvedavo zazrla v Šipka.
„Zakaj te pa to zanima?"
„Je prepovedano vprašati?" se je oglasila Dragica Flis. ..Zmeraj sem si želela, da bi imela avto. Ga tudi bom!"
„S čim ga boš pa kupila?" je navrgel Gregor Šipek. ..Živiš skromno, priznam, toliko pa vendarle ne zaslužiš, da bi že lahko prihranila tako čeden kup denarja."
Ferenc Palir se je pasel po Gregorju in nabiral čelo. Že je izvrgel: ..Gregor, če se ne motim, tudi ti bolehaš na tem mestu. Nekaj si mi govoril o avtu, da bi ga rad imel. Delal si se, ko da imaš denar že pripravljen. Zdaj pa sprašuješ učiteljico, kje bo vzela toliko, da bo za vsa štiri kolesa."
..Torej že sklepata kupčijo?" Zinka Meglič je požugala s prstom. ..Gregor, le kdo te spozna. Meni si še zmeraj nerodovitna zemlja."
..Terra incognita," je navrgel Gregor Šipek in pogledal proti naglo vrtečemeu se prezračevalniku na steni.
..Nalašč ne kadim," je zadovoljivo rekla Tilda Čok.
..Zakaj bi si nakadila pljuča."
Ferenc Palir se je zakrohotal. ..Prekajenega mesa se ne braniš?"
„Oba sekata mimo," je rekel Gregor Šipek. „Terra incognita sem rekel, kar pomeni neznana dežela. Ved ve, kolegici, znata gotovo prevesti, vidva," pogledal je Ferenca, in Tildo, „se pa navdušujeta za meso. Tudi vajina razlaga je zame sprejemljiva. Sicer pa nikjer ni zapisano, da bi nam morala streči s tujimi izreki. A ne, kolegici? Kje sta pustili našega starega? Čaka zunaj pod oknom? Saj se dostojno vedem. Pričali bosta zame, da nisem zapadel v norčavosti in bebavost."
..Gregor, imeniten fant si," je rekel Ferenc Palir. ..Čeprav si učitelj, me to ne moti. Toda, se ti ne zdi, da skoroda nič ne pijemo? Zmeraj prepustiš meni, da se prsim. No, dajmo, dajmo, da nas ne bo prehitela noč."
Tilda Čok je iztegnila prst proti oknu. „Le poglej, če si pozabil in ne ločiš več svetlobe od teme. Zunaj je hujše ko v rogu."
„Se bomo pač stisnili, da nam bo topleje," je norčavo, odgovoril Ferenc Palir.
„Ti bom že dala! Kar poskusi. Zamerila ti bom in ti rekla: adijo. Če me boš varal, drugič ne bom šla več s teboj, noter."
..Gregor, pojdimo spat," sta se oglasili učiteljici.
Gregor Šipek se je raznežil. „Obe me pozivata? Kaj to pomeni? Glej, glej, nekdo se zanima zame in za moj počitek. Mogoče se hudo motim. Mogoče sta rekli zaradi lepšega. Da bi pač nekaj povedali .. . Spominjata me na očeta. Iz oči so mu leteli bliski in grom mu je visel okoli pasu. Odpel si ga je in začelo je treskati. Seveda po meni. Po tem delu." Dvignil je rob suknje na zadnji. „Po riti me je nažgal, da so mi šklepetale kosti."
„Ti si res naše gore list," je občudujoče pritrdil Ferenc Palir. „Ne bojiš se ne riti ne smrdljivih gat. Gospodični pa se kar presedata. Fini damici. Zabolijo ju ušesa, če slišita kaj tako grdega. Nista pa tudi sami brez riti."
(Dalje v prihodnji številki)
14. aprii 1978
Zgodovina šoistva na južnem Koroškem
:z z<zrfž!jč
Začetka januarja 1922 je Slovensko solsko društvo dejansko Internacionaliziralo problematiko šolstva na Koroškem s pritožbo pri Društvu narodov. V pritožbi je orisalo svoja prizadevanja za ustanovitev^ privatnih ljudskih šol na osnovi člena 67 in poudarilo, da je osnovna jezikovna baza utrakvistične šole nemščina in ne materni jezik, ki se ga otroci sploh ne naučijo, ker se v njem ne poučuje niti na prvih šolskih stopnjah. Prosilo je Društvo narodov, da zastavi svoj vpliv pri vladi republike Avstrije, da bi le-ta dovolila ustanovitev privatnih šol.
Deželni šolski svet se je 27. januarja 1922 ponovno ukvarjal s šentjakobsko šolo in njeno ustanovitev potrdil s ponovnim sklepom. Prvotni sklep o ustanovitvi javne slovenske ljudske šole je modificiral na način, da se je rodila le nova utrakvistična šola. To potrjuje tudi sklep v deželnem zboru zastopanih strank, ki govori o tem, da je na slovenski javni šoli v Št. Jakobu slovenščina učni jezik le v prvem in drugem razredu.
Za ravnatelja šole je bil ponovno določen ravnatelj tamkajšnje utra-ikvistične šole. Krajevni šolski svet je dobil nalogo, da preskrbi primerite prostore za novi tip šole. Nalogo je rešil tako, da je še bolj potrdil njen utrakvistični ustroj. Prvi razred javne slovenske ljudske šole je od ^Velike noči 1922 naprej delil isto učilnico z razredom utrakvistične ljudske šole.
Do ustanovitve ljudske šole v Šentrupertu pa sploh ni prišlo. Šolo v Selah je deželni šolski svet uredil po tipu šmihelske šole. Pritožba Slovenskega šol. društva ni imela nobenih posledic.^ Državni interesi so imeli prednost pred interesi manjšine. Posameznim članom manjšine so očitali veleizdajo, v slovenski inteligenci in slovenskih osnovnih šolah so videli poganjke in osnovo iredentizma.^
Ne da bi ponovno hoteli obravnavati potek pogajanj za kulturno avtonomijo, ozadja te ponudbe ter orisati stališče koroških Slovencev, — o vsem tem je bilo na Koroških kulturnih dneh že spregovorjeno — je treba le opozoriti na statistično dokaj točne podatke o utrakvistični šoli, ki jih je na prvi seji šolske komisije 4. decembra 1925 podal deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Johann Benda.Seveda številke same nič ne povedo o dejanksem upoštevanju odlokov iz leta 1891. Sicer se pa nekateri podatki niti ne ujemajo, tako podatek o številu utrakvistič-nih šol. Iz trte zvit je tudi prikaz o stanju slovenske javne osnovne šole v Šentjakobu, ki se nikakor ne ujema z viri istega urada, pisanih z vednostjo istega uradnika. Prav tako ne odgovarja prikaz razmer na učiteljišču dejanskim razmeram na tej ustanovi, ki so nam danes znani iz virov deželnega šolskega sveta. Če je v poročilu deželnega šolskega nadzornika rečeno, da je poskrbljeno za učiteljski naraščaj na utrakvističnih šolah, potem se moramo seveda vprašati, kaj je deželna šolska oblast od tega naraščaja na učiteljišču glede znanja slovenščine zahtevala, kaj od njega v poklicu pričakovala. Le do leta 1915 so vodili na učiteljišču dva tečaja iz slovenščine. Prvi tečaj so obiskovali Slovenci, drugega Nemci. Obiskovalci drugega tečaja skoraj nikoli niso obvladali slovenščine v toliki meri, da bi jo mogli poučevati.
101	n. n. m., str. 56, 57
102	AVA, 18 A Ktn. in genere
105 Valentin Einspieler, Verhandlungen, str. 58—65
104	Arhiv ZSO/SZI
105	Valentin Einspietor, Verhandlungen, str. 44—50
106	Hanns Haas, Kar) Stuhlpfarrer, Oster reich und seine S!owenen, Wien 1977, str. 57
107	Theodor Voiter, Die Slovvenen in Karn-ten, Wien— Leipzig 1956, str. 71
108	Hanns Haas, Kar) Stehtptarrer, Oster reich und seine Siowenen, Wien 1977, str. 67—75
Minderheitsschulvvesen in Karnten,
V: Slovenski vestnik, 7. 5. 1971, št. 18, str. 5
109 Hudo)) Vouk, Einige Bemerkungen zum
Po plebiscitu so vodili le en sam tečaj slovenščine. V stališču deželnega šolskega sveta na pritožbo Slovenske prosvetne zveze glede neizpolnjevanja odredbe z dne 3. oktobra 1945 je za čas po plebiscitu rečeno, da so le redki obiskovalci učiteljišča dosegli iz slovenščine znanje, ki bi odgovarjalo učiteljskemu izpitu/^ Deželni šolski nadzornik 1925 ni korektno informiral člane šolske komisije deželnega zbora o dejanskem stanju utrakvistične šole. Viri pač kažejo drugo sliko.
Tudi poročilo dr. Franca Ratzer-ja, referenta za ekonomske in administrativne šolske zadeve, je popolnoma formalnega značaja, ko našteva vse pravne predpise, ničesar pa ne pove o njihovi realizaciji oz. o dejanskem izvajanju zakonskih določil.105 Utrakvistična šola je delno obstajala le na papirju/^
Tudi drugi podatek navaja k sklepu, da se je slovenščina po plebiscitu
polagoma izrinjala iz šol na južnem Koroškem vsaj od tretjega šolskega leta naprej. V prvih dveh razredih so učitelji morali uporabiti slovensko narečje, če so hoteli najti sploh kakšen stik s slovenskimi šolarji. Na to okoliščino je pri pogajanjih za kulturno avtonomijo vedno spet opominjal Franc Petek, zastopnik koroških Slovencev. Theodor Veiter^? povzema iz poročila deželnega šolskega sveta z dne 27. oktobra 1934, da se je slovenščina od tretjega razreda naprej poučevala le še na 7 šolah od skupno 85. Pouka v slovenščini je bilo deležno zelo majhno število slo-vensih otrok na teh šolah, kajti slovenščina je bila slej ko prej le fakultativni predmet.
V času avstrijskega klerofašizma se položaj koroških Slovencev ni izboljšali Z anšlusom pa se konča tudi obdobje utrakvističnega šolstva
na Koroškem.
Avguštin Malte
Vtoge slovenskih osrednjih organizacij o manjšinskem šolstvu
Prizadevanja koroških Slovencev po 1945 do 1958 so zasledovala na šolskem področju cilj, da se v čim širši meri in kar najbolj popolno izvede odredba Provizorične koroške deželne vlade z dne 3. oktobra 1945 o novem oblikovanju dvojezičnih ljudskih šol na južnem ozemlju Koroške/ V tem kratkem prikazu seveda ne bo mogoče nakazati vseh korakov, ki jih je zastopstvo manjšine podvzelo na tem področju. Ob vsem tem moramo imeti pred očmi seveda tudi tedanji politični položaj na Koroškem in v Avstriji, kakor tudi ne
moremo mimo enotne manjšinske organizacije v prvih povojnih letih in sledeče diferenciacije znotraj manjšine.
Iniciativa za novo oblikovanje dvojezičnih ljudskih šol na južnem ozemlju Koroške je izhajala iz manjšine same, kot zastopnik koroških Slovencev v provizorični deželni vladi pa jo je sprožil dr. Joško Tischler. Kmalu po povratku iz izgnanstva je začetek avgusta 1945 v razgovoru z direktorjem deželnih uradov Newo-lejem predlagal preureditev šol na južnem Koroškem. Newole je o svo-
jem pogovoru s Tischlerjem obvestil vodje frakcij ter posebno opozoril na to, da Slovenci ne zahtevajo, da bi se v čisto nemških delih dežele otroci morali učiti slovensko in da se o razmejitvi da govoriti. Opozoril je na važnost slovanskih jezikov in menil, da je predlog predstavnika koroških Slovencev sprejemljiv.? Prav namig, da se o razmejitvi da govoriti, dokazuje, da so predstavniki političnih sil točno poznali tisti del dežele, za katerega bi nova ureditev morala veljati. Dokončni tekst odredbe taksativno določa občine obveznega dvojezičnega šolstva.
Znano je, da je odredba o obvezni dvojezični šoli naletela na odpor tako pri delu učiteljstva kot pri delu prebivalstva.s Koroško učiteljstvo se je izkazalo že pred anšlusom kot najbolj nemško-nacionalistično v Avstriji, v letih vojne, leta 1941 in 1942, pa se je stoodstotno udeležilo počitniške akcije (Ferieneinsatz) na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem, kjer je ponemčevalo slovenske otroke/ Do 4. marca 1946 je bilo odpuščenih zaradi nacistične nastrojenosti iz službe kar 1.148 koroških učiteljev/ Vendar je bila ta odslovitev za 800 izmed njih le simbolična, ker so v istem času že spet poučevali. Sicer pa je priznal takratni deželni glavar Piesch, da bi morali na Koroškem zapreti šole, ako bi hoteli denacificirati učiteljstvo. Na nacistične učitelje, ki naj bi poučevali na južnem Koroškem slovenske otroke, je 20. avgusta 1945 opozorilo angleško zasedbeno oblast in Provizorično koroško deželno vlado zastopstvo koroških Slovencev in zahtevalo, da se omogoči kakim 100 mladim koroškim Slovencem šolanje v Sloveniji/
(*D%fje v prihodnji številki)
1	Verordnung der Provisorischen Karnt-ner Landesregierung vom 5. Oktober 1945 zur Neugestaltung der zvveispra-chigen Voiksschuien im sudlichen Ge-biete Kamtens
2	arhiv ZSO/SZI
5 Stellungnahme (des Landesschulrates tur Karnten op. avtorja) zum Einspruch des Slovenischen Kulturverbandes; arhiv ZSO/SZI
4	šolstvo Slovenske Koroške. Material za tiskovno konferenco na Dunaju 24. 9. 1947; arhiv ZSO/SZI
5	šolski poiožaj v Slovenski Koroški začetkom 1947, arhiv ZSO/SZi
6	Spomenica koroških Siovencev zavezniški komisiji za Avstrijo na Dunaju z dne 50. avgusta 1945, priloga 16; arhiv ZSO/SZI
Praznik občine Ribnica
v spomin na legendarno partizansko zmago
„Vre, vre, vre, mi smo Rib'nčanje..." je himna, ki jo je Slovenski okle! v minulih 20 letih zapel na vseh koncih sveta. Kadar je zadonel Kozlevčarjev solo „S'm Rib'nčan Urban, po cejl'm svejt' znaaan .. je tako vžgalo, da ploskanja ni bilo ne konca ne kraja, pa naj so ribniško himno zapeli v Ameriki, v Aziji ali v Avstraliji, na Islandu ali v dvorani pred domačim občinstvom. Prikličimo si pred oči še podobo krošnjarja s palico v roki in z bogato krošnjo suhe robe na hrb-tu — pa je slika Ribničana živo pred nami. Nekaj ima na sebi, da je vsem ljudem všeč.
Ta zunanja podoba Ribničana, ki jo vidimo na krošnjarskih razglednicah ali poslušamo na Okte-tovih polščah, je danes praznična, (olklorna in turistična zanimivost. Dolga stoletja pred nami pa je bila trdi in neizprosni delavnik neštetih družin, ki so v borbi za vsakdanji kruh vztrajale na revnih, kamnitih tleh Ribniške doline.
Ribniška dolina je bita že zgodaj poseljena, sam kraj Ribnica, ki leži dobrih 40 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, pa se v zapiskih prvič imenuje leta 1082 — se pravi, da bomo čez štiri leta praznovali njegovo 900-letnico. Sredi bogatih smrekovih gozdov se je po okoliških vaseh že zgodaj razvila lesna domača obrt.
Turki so kar 27-krat opustošili Ribnico. Da bi si prebivalstvo po vaseh vsaj malo opomoglo, je cesar Friderik leta 1492 izdal poseb-
no dovoljenje za neobdavčeno trgovino z domačimi lesnimi izdelki. Ribniški zdomar je poslej krošnja-ril s suho robo po vsem Slovenskem, Dalmaciji, po alpskih deželah, na Nemškem in s polhovimi
kožicami celo na Nizozemskem.
Danes se suhorobarstvo in lončarstvo naglo preoblikuje v spo-minkarstvo. Večino lesa porabi domača industrija INLES za stavbeno pohištvo.
Ribnica med zadnjo vojno
Sedmega julija 1941 je bila na Travni gori ustanovljena prva ribniška partizanska četa. Julija in avgusta 1942 se je v veliki ofenzivi proti partizanom nad 30.000 italijanskih vojakov valilo preko
Ribniške doline. Italijani so požgali več vasi, pobili precej ljudi in jih veliko odgnali v internacijo.
Sredi prostranih gozdov visoko v Veliki gori je kraj Jelenov žleb, kjer stoji danes ob cesti bronast spomenik. Pod cesto zija globoko in široko kraško brezno, ki je bilo pred 35 leti priča pomembni zmagi narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Tu so štiri slovenske brigade — Cankarjeva, Gubčeva, Šercerjeva in Tomšičeva — zadale okupatorju hud udarec. Uničile so elitni italijanski bataljon Macerata, ki je imel 113 mrtvih, partizani pa le minimalne izgube, zaplenili pa so veliko orožja, municije in vojaške opreme. To je bila do tedaj največja zmaga NOV v Sloveniji. V spomin na to zmago, ki je bila 26. marca 1943, praznuje Ribnica svoj občinski praznik.
Kaj bi še rekii o Ribnici!
Da ima okrog 12.000 prebivalcev, ki so večinoma zaposleni v domači lesni in kovinski industriji. Da je še zmeraj nekaj sto delavcev zaposlenih na začasnem delu v Nemčiji itd.
Ribničanje smo tudi ponosni. Na kaj? Tu se je pred dobrimi 400 leti rodil svetovno znani glasbenik Jakob Gallus-Petelin. V Ribnici se je prvi dve leti šolal največji slovenski pesnik France Prešeren.
tn še nekaj, na kar pa nismo preveč ponosni. V Ribnici je biki leta 1701 na grmadi sežgana zadnja čarovnica na Slovenskem.
Janez DeMj/tF
A V S T R ! J A 1
PETEK. 14. 4.: 9.00 Za predat/.-	šoiske otroke — 9.50 Ruščina
— 10.00 Emil Nolde in ekspresionizem — 10.50 Kiub seniorjev — 11.00 Julij Cezar — 17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 človek, trgi, glasbeniki — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije, kultura in šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Miti spet na obzorju?
—	22.15 Vohljač — 0.05 Oddaja XY — 0.15 Poročila.
SOBOTA, IS. 4.: 15.15 Kraljevsko veličanstvo — 17.00 Kdo rokodelči z nami? — 17.50 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Panoptikum — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Nastop s svetovno znanimi lutkami — 20.45 To je moj svet — 21.50 Šport — 22.10 Missouri — 0.20 Poročila.
NEDELJA, 16. 4.: 10.00 O kantonu Ubrig —
15.00	Boots Alone — 16.40 Dnevnik mestnega župnika — 17.00 Fred in Tom in zlata gora — 17.20 Sadovnjak — 17.50 čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Klub seniorjev — 18.50 Igraj z nami
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Plinska razsvetljava — 22.00 šport — 22.10 Nočni izbor — 22.45 Poročila.
PONEDELJEK, 17. 4.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.50 Dežela in ljudje — 10.00 Kmet in milijonar — 10.50 Tommy bo zmagal — 17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Upornik Jacauou — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedelj-ski šport — 21.05 Roots — 21.50 Poročila in šport.
TOREK, 18. 4.: 9.00 Za predšolske otroke
—	9.50 Angleščina — 10.00 Iz molekularne biologije — 10 50 Flying down to rio — 17.50 Za predšolske otroke — 18.00 Živalski raji — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Iščemo znamenitega pisatelja — 20.20 Igra se lahko prične — 21.15 Zlata vrtnica Montreux-a
—	22.00 Dediščina kraljev — 25.00 Poročila in šport.
SREDA, 19. 4.: 9.00 Tudi veselje mora biti — 9.50 Organizacija gospodarstva in uprave — 10.00 To je Pariz — 10.50 Zaušnica — 17.00 čarovnik Vincenc — 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Strahotne zgodbe — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kottan v akciji — 21.55 Pogovor o anarhih in anarhistih — 22.20 Poročila in šport.
ČETRTEK, 20. 4.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.50 Francoščina — 10.00 Urad zveznega prezidenta — 10.50 Mož, o katerem se govori — 17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ljudomrznei —
22.20	Poročila in šport.
A V S T R ! J A 2
PETEK, 14. 4.: 17.50 Kmet aNHESMH milijonar — 18.00 Orientaci-ja — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Portret Larsa Gu-stafssona — 19.50 Trailer — 20.15 Zdravje za vse? — 21.20 Bankirji — 22.05 Čas v sliki in kultura — 22.40 Mednarodna predstava v petek: Song contest 1978.
SOBOTA, 15.	4.:	16.15 Teleobjektiv —
17.00	Klub — regional — 18.10 O tenisu —
18.20	Pregled sporeda — 18.25 Brez nagobčnika - 19.50 Ljudje, ki nevarno ži-vijo — 19.55 Galerija — 20.15 Ljubezen je !epa, tjubezen je žalostna — 21.45 Bour-bon Street.
NEDELJA, 16. 4.: 14.45 Evropsko prvens vo v namiznem tenisu — 15.30 O 9 (Ttrolska)
—	16 00 Koncertna ura — 17.00 Dežela tn ljudje — 17.30 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — 18.30 F!ytng down to rto
—	20.00 Bazar piošč — 20.15 V lastni zadevi — 22.00 Song contest 1978 — 22.45 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 17. 4.: 17.50 O molekularni biologiji — 18.00 Angleščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Slike Caspar David Friedrichd — 19.50 Igramo na piščali —
20.00	Mož hoče navzgor — 21.05 Vstop prost
—	21.50 čas v sliki — 22.20 Krvava poroka, TOREK, 18. 4.: 17.50 To je Pariz — 18.00
Organizacija gospodarstva in uprave —* 18 50 Živalski vrti v Evropi — 19.50 Veselje ob glasbi — 20.00 Zaušnica — 21.45 Čas v sitki in kultura — 22.20 Klub 2.
SREDA. 19. 4.: 17.50 Iz urada zveznega prezidenta — 18.00 Francoščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 O 9 (Koroška)
—	19.00 Mejniki svetovne zgodovine — 20.00 O filmu — 20.50 Vse življenje je kemija — 21.55 čas v sliki in kultura — 22.10 Oprostite prosim motnjo — 22.20 čas v
^ ČETRTEK, 28. 4.: 17.50 Gost Fritza Wotrube
—	18 00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda
—	18.50 Vstop prost — 19.50 Spolight — 20 00 Nekdaj — 21.05 čas v sliki in kultura — 21.40 Klub 2.
_________JUGOSLAVIJA
NEDELJA, 16. 4.: 8.55 PorQ-čila — 8 40 Za nedeljsko dobro jutro — 9.10 625 — /-30 Gruntovčani — 10.50 Kaj je narobe — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.50 Poročila — 15.55 Rokomet Kolinska-Slovan : AERO Celje — 17.15 Rimini za primerjavo — 17.50 Dan delfinov — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Obletnica mature — 21.00 Kotor — barvna dokumentarna oddaja —
21.50	Dnevnik — 21.50 športni pregled — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 17. 4.: 9.05 TV v šoli — 16.05 Ljudje in zemlja — 17.05 Poročila — 17.10 Vrtec na obisku — 17.25 Britanska enciklopedija — 17.50 Obzornik — 18.00 Da bomo laže odločali — 18.15 čas in računanje — 18.45 Mladi za mlade — 19.20 Cikcak —
19.50	Dnevnik — 20.00 Večer ženinov — 21.55 Kuiturne diagonale — 22.15 TV dnevnik.
TOREK, 18. 4.: 8.50 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Glasba pred kamero — 17.50 Obzornik — 18.00 Pisani svet — 18.40 Jugoslovanska trimska televizija — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja -— 20.55 Noči in dnevi — 21.45 Dnevnik — 22.00 Veliki mojster — 22.45 Poročila.	__ „
SREDA, 19. 4.: 8.55 TV v šoli — 17.20 Ko-sovirja na leteči žlici — 17.40 Popotovanje v deželo lutk — 18.00 Obzornik — 18.10 Ne prezrite — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Tolmin — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna:	Harlanski
revir — 21.50 Miniature — 22.00 Dnevnik.
ČETRTEK, 28. 4.: 9.00 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Velike reke: Nil — 18.15 Obzornik — 18.50 Profesor Baltazar — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 20.00 Obleka to sem jaz — 20.55 čile — red, delo, poslušnost — 21.45 Dnevnik — 22.00 Miniature.
TABORJENJE + DOPUST c	TABORJENJE + DOPUST 78 3. strokovna razstava potrebščin za oddih, dopust in potovanja, čolnov, pohištva za camping, stanovanjskih vozil, šotorov in pritiklin	RAZSTAVA DVOKOLES IN
CELOVEC	Sejemski haii 3 in 5 - vhod St. Ruprechter Str. - od 20. do 23. aprita, dnevno od 9. do 18. ure	avtomobitov
Ponosni smo na našo miadino...
vo sito krčijo naše naseiitveno otemije, brutaino podirajo zakonito postavijene dvojezične napise, pretepajo siovenske demonstrante in razstreijujejo partizanske spomenike. Vendar pa jim mi ne odgovarjamo z enako govorico dinamita, kakor tudi med vojno nismo
pravnimi. Zgodovinska resnica pa tudi je, da smo s tem našim bojem in z našimi žrtvami pripomogli Avstriji, da so ji priznali status napadene države in je bila obnovljena kot demokratična, neodvisna in suverena republika. Priznanje tega dejstva je častni znak za zasluge za osvoboditev Avstrije, ki ga je
rišč preko obglavljenja 13 protifa-šistov iz Sel, Železne Kaple in okolice do krvavih grozodejstev pri Hojniku v Lepeni in pri Peršmanu v Podpeci — je predsednik Prušnik dejal, da je vendar ostalo še mnogo živih prič, ki obtožujejo takratne zločince in njihova dejanja. V neslavno zgodovino so šli fašistični oblastniki; tudi britanske zasedbene oblasti, ki so deset let dajale potuho nemškim nacistom in fašistom drugih narodnosti na Koroškem, so odšle; odšli pa bodo tudi tisti, ki nam danes kratijo naše pravice, nas ustrahujejo in nam grozijo, ki širijo laži o partizanskih borcih in zanikajo resnico o naši veličastni zgodovini narodnoosvobodilne borbe, ki zasledujejo in postavljajo pred sodišče naše mladince.
„Tudi t! bodo odšii v nesiavno zgodovino, koroški Siovenci in naši deiovni ijudje pa bodo ostati, ker hočejo živeti in deiati na svoji podedovani in s srčno krvjo miadih partizanov prepojeni domači zem-iji. To nam jamči oporoka narodnega heroja Lenarta in vseh $00 partizanov, ki počivajo na 40 pokopa-iiščih od Ziije preko Roža in Gur do Podjune. Jamstvo za naše narodno živijenje smo živi partizani. Najmočnejše jamstvo pa je naša miadina, ki je spoznata, da je živijenje boj, zato krepko stopa po stopinjah svojih dedov in očetov — partizanov."
ZAHTEVA PRED SODiŠČEM V LiNZU;
Siovencem vse pravice
ne pa sodnijsko preganjanje!
Pred dežeinim sodiščem v Linzu se je v torek zočeia prizivna obravnava proti Stefanu Petjaku iz Stebna pri Ciobasnici, ki ga je sodišče v Saizburgu obsodiio na visoko denarno kazen 16.500 šiiingov, ker je s pisanjem gesei baje povzroči) „visoko materiaino škodo". Petjakova obramba je že takoj v začetku zahtevata za obtoženca pravico, da se pred sodiščem posiuži svoje materine govorice. Ker je sodišče zahtevo zavrnito {značiino, da s skiiceva-njem na čien 7 državne pogodbe!), je obramba prediagaia deiegiranje procesa na dežeino sodišče v Gradcu. Predsednik tinškega sodišča je sicer meni), da tudi pri graškem sodišču stovenščina ne bo dopuščena, vendar je obravnavo prekini), da bo vrhovno sodišče odiočiio o deiegaciji.
Tako tudi Petjakov proces zeio jasno kaže, da ne gre za kakšno kri-minaino dejanje, marveč za izrazito potitično zadevo: za vprašanje, aii avstrijske obiasti spoštujejo iastne zakone in mednarodne pogodbene obveznosti.
Pravica do uporabe materinega jezika pred sodiščem je koroškim Siovencem zagotovtjena tako z avstrijsko ustavo kot z državno pogodbo — dosedanji potek vseh poiitičnih procesov proti siovenskim aktivistom pa dokazuje, da avstrijska sodišča tozadevne predpise enostavno negirajo aii jih ceio interpretirajo v škodo Siovencev. Res značiino spričevaio, ki si ga izstavijo Avstrija za svoj pravni red in svojo pogodbeno zvestobo.
Na potitični značaj procesa v Linzu pa so opozarjate tudi zunanje okoi-nosti. V noči pred obravnavo je biia na posiopje sodišča napisana z veiikimi črkami zahteva, da je Petjaka treba oprostiti, Siovencem pa zagotoviti vse pravice. Ker je biia enaka zahteva v pisani in govorjeni besedi postavijena tudi med obravnavo, je sodišče sicer pokiicaio na pomoč poiicijo, vendar s tem ni mogio prikriti dejstva, da v Avstriji vedno več ijudi spoznava in obsoja metode, poiicijskega in sodnijskega pritiska, s katerimi hočejo ustrahovati pripadnike manjšine in ohromiti boj za njihove pravice.
Krožno potovanje po Jugoslaviji
razstreijevaii spomenikov. Rušiii smo sicer vse, kor je siužiio nemškemu vojaškemu stroju, toda dotakniti se spomenikov — čeprav nam marsikateri ni biii pri srcu — nam odnos do kuiture ni dopustit. Nacisti na Koroškem pa se z dinamitom igrajo še danes sredi mirne Evrope."
Koroški Slovenci smo upravičeno ponosni na prispevek, ki smo ga dali med drugo svetovno vojno v oboroženem boju proti Hitlerjevi Nemčiji — za našo lastno svobodo in tudi za osvoboditev Avstrije, je poudaril predsednik ZKP. S temi žrtvami smo si priborili člen 7, ki je podlaga in vsebina našega boja za življenjski prostor, da bi živeli v Avstriji enakopravni med enako-
Zveza siovenskih žena organizira za 19. 4. 1978
iZLET V NOVO MESTO
Zaradi omejenega šfeviia udeiežencev izieta, se naproša, da se interesenti nemudoma prijavijo na sedežu ZSŽ Ceiovec, Spitaigasse, teiefon (0 42 M) 85 2 3$.
Odhod iz Ceiovca ob 6. uri zjutraj izpred Gasometerg. 10
zvezni predsednik Kirchschlager podelit številnim koroškim partizanom in žrtvam fašizma.
„Vendar pa na to priznanje še vedno čaka na stotine koroških partizanov," je naglasil tovariš Gašper, „kakor od predsednika Avstrije tudi pričakujemo, da bo zostavii svojo državniško avtoriteto za čimprejšnjo in popotno izvedbo čiena 7. Prav tako pa od njega pričakujemo, da bo ukini! krivične sodnijske postopke proti našim miadincem, ki jih postavijajo pred sodišče samo zato, ker jemije-jo državno pogodbo resno in se za izvedbo njenega čiena 7 borijo z miadostno vnemo in z vestjo borbene siovenske miadine, posiužu-joč se demokratičnih sredstev boja za narodno enakopravnost."
Ko je spomnil na dolgo vrsto zločinov, ki so jih zagrešili nacisti nad koroškimi Slovenci — od izseljevanja in koncentracijskih fabo-
KPD ..Pianina", krajevni odbor NSKS, pevsko društvo Se-ie, SPD ..Herman Veiik" in Voiiina skupnost Sete vabijo na
SPOM!NSKO SVEČANOST ob 3$. obietnici usmrtitve seiskih žrtev
v nedeijo 30. apriia 1978 v Seiah.
Spored:
9.30 spominska maša v tarni cerkvi v Seiah
10.30	spominska svečanost na seiskem pokopaii-šču, nato poiaganje vencev
V soboto 29. apriia bo ob
19.30	uri otvoritev razstave v farni dvorani v Seiah.
V	času od sobote 29. aprila do srede 10. maja bo Zveza koroških partizanov v Celovcu priredila izredno zanimivo krožno potovanje po Jugoslaviji. Potovanje se bo odvijalo z omnibusom po ruti, ki bo vodila iz Celovca preko Maribora, Osijeka, Novega Sada, Beograda, Kragujevca, Kraljeva, Niša, Skopja, Tetova, Veleša, Bitola, Prepanskega jezera, Ohrida, Kosovega polja, Peči do Jadranskega morja in ob obali navzgor mimo Boke Kotorske, Dubrovnika do Metkoviča in od tam po dolini Neretve v notranjost države skozi Mostar, od tam v Sarajevo, Travnik, Jajce, Bihač, Plitvice, Novo mesto, Ljubljano spet nazaj v Celovec.
Zanimivost Beograda in okolice bo predvsem v tem, da si bomo ogledati beograjsko rečno pristanišče na Donavi in naredili celodnevni izlet š hi-drogliserjem do Djerdapa, kjer je ena največjih elektrarn v Evropi. Ob nadaljevanju vožnje si bomo ogledali mavzolej na Oplencu, spominski park talcem ustreljenim leta 1941 v Kragujevcu.
V	Nišu se bomo seznanili z znamenitostmi mesta in Čele-kule, to je stoi-pa v katerega so Turki vzidali loba-
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, 14.	4.:	15.45 Ceiovški radijski
dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, IS. 4.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, IS. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 17. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — „Zbori pojo" (posnetki s prireditve SPZ 14. aprila v celovškem gledališču).
TOREK, 1S. 4.: 9.50 Za našo vas — 13.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 19. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet
ČETRTEK, !0. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Ktagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovlje.
PRVENSTVO V 1. D RAZREDU SE JE ZAČELO — SAK DOMA REMiZiRAL SAK i — Tinje i 2:2 (2:1)
V prvi prvenstveni tekmi spomiadanskega kota 1. D razreda je SAK imei v gosteh moštvo iz Tinj. Značiino za dosedanje tekme med tema dvema ktuboma je bi!o, da SAK proti Tinjam še nikoii ni zmaga). V prvem )etu obstoja, v drugem razredu je SAK izgubi) obe tekmi. Ko so se ponovno srečati v prvem razredu, je SAK doma doživet poraz, v Tinjah pa dosege) eno točko. )n jeseni so stovenski nogometaši v skandat-ni tekmi na tinjskih tteh (bita sta izktjučena dva SAK-ova igratca) podtegti 1:2. Torej tako imenovani „Tmje kompteks . To negativno bitanco so domači na vsak način skušati otep-šati s prvo zmago, in z Hobetnovim gotom v peti minuti so se šanse za zmago nad Tinjami znatno povečate. Po tem hitrem gotu, so SAK-ovi igratci skušati doseči tudi terensko premoč, toda ostra in večkrat pretrda in nešportna tgra Trnj-čanov tega ni dopustita. Zato se ni razvita kvatitetna igra, teh-
Tudi Setani se že borijo za točke v 2. razredu
Prvenstvo v 2. razredu E, kjer igrajo Setani se je začelo že pred 14. dnevi. Setani so na domačem igrišču remizirati proti moštvu novincu iz Himmetberga s 3:3. Zeto tahkomisetno so zaigrati vodstvo s 3:1, vrhu tega pa še niso izkoristiti možnosti enajstmetrovke.	„ , .	. ,	.	...
Pretekto nedetjo so Setani gostovati v Trdni vasi (na tgrtšču, kjer igra tudi SAK). Njihov nasprotnik Trdna vas se že bori za vstop v višji razred, toda borbeni Setani jim niso odvzeti te ene točke ampak najbrž tudi šanso za vstop v ). razred, tgra Setanov ni začeta dobro; domači so povedti, toda Otip N. je še pred potčasom izenačit. V drugem detu igre so Setani s krasnim streiom O. Travnika iz 35 metrov šti v vodstvo. Toda Trdna vas ni popustita in je te še dosegta en got in s tem eno točko. Na novo sestavtjena obramba (Dou-jak N. igra mesto iibera, miadi Andi Doujak je prvič igra! desneqa beka) se je pokazata vetiko botjše kot v prvi igri. Setani so igrati v stedeči postavi: Marič, Dovjak A., Dov-jak N., Travnik E., Travnik O., Oraže Z., Otip N., Otip S., Dovjak F., Otip P., Otip T.
Mtado moštvo Setanov je v Trdni vasi zgubito igro s 0:4
ničnim finesam so prevtadovati dvoboji, v katerih so se Tinj-čani pokazati botj odtočni. Botj odtočni pa v tem smistu, da jim je bito vseeno, ati so zadeti žogo ati nasprotnikovo nogo — da so te preprečiti začete akcije SAK-a. S streti iz datjših distanc so nekajkrat ogrožati Betonov got in iz prostega streta iz kakih 20 metrov so izenačiti. Nekaj minut nato pa je SAK ponovno prišet v vodstvo. Vratar je dobit prosti stre) in G. Za-btatnik je s stretom iz kakih 16 metrov zatrese) nasprotnikovo mrežo. Z rezuttatom 2:1 za SAK so se zamenjate strani. V drugem potčasu se je igra nekotiko umirita, toda kar v prvih minutah se je po prekršku tinjskega igratca težje poškodovat G. Zabtatnik in izguba tega igratca je ostabita SAK-ovo moč v napadu. Namesto Zabtatnika je prišet v igro Oraže. Nato so imeti Tinjčani še dve šansi. Prvo je ubranit Beton, potem ko se je tevo krito Tinjčanov nenadoma znašto samo prea SAK-ovim gotom. Drugo šanso so Tinjčani izrabiti, izenačiit so in končni rezuttat se je giasii 2:2.
SAK* je igra! v postavi: Beton; Hribar, Lampichter, Woschitz, Pandei; Kupper M., Vetik, Zabtatnik G. (Oraze); Jakovac, Ho-bet, Potanšek.
SK i! — Tinje i! 2:3 (1:1)
Drugo moštvo Stovenskega attetskega ktuba je predtekmo izgubito nepotrebno, zakaj šete dve minuti pred koncem je gostom iz Tinj uspeto dati zmagoviti got. Vrhu tega je nasprotnikov vratar ubranit eno enajstmetrovko.
Nekateri SAK-ovi igratci v drugem moštvu imajo precejšen kondicijski zaostanek, nekateri tetos še spioh niso trenirati. Gota za SAK sta data Zabtatnik P. oz. en avtogot (po stretu mtadinca A. Smrečnika).
Postava SAK tt: Matte; Ogris, Zabtatnik P., Smrečnik !., Griic; Perč M., Perč 3., Krištof; Kropiunik, Watdhauser, Smrečnik A.
HSV miadinci — SAK miadinci 3:2 (1:0)
Mladinci SAK so začeti zelo konfuzno; videlo se je, da pred začetkom prvenstva niso imeli prijateljske tekme. V prvem polčasu se je glasil rezultat 1:0 za HSV, v drugem pa je najprej Albert Smrečnik z dvema goioma obrnil rezultat na 2:1 za ŠAK. Domačinom je uspelo izenačiti in deset minut pred koncem tekme so dali 3. in zmagoviti gol.
Postava mladincev: Jenšac; Kupper S., Dlopst, Gregorič M., Zdovc; Kreutz, Dlopst, Sadjak; Gregorič j., Smrečnik A., Gregorič S.
nje srbskih junakov, ki so se jim uprli. V glavnem mestu Makedonije Skopju, ki je bil pred leti porušen, se bomo lahko na lastne oči prepričali, kaj zmore bratska pomoč vseh republik pri obnovi mesta. Skopje je svetel primer bratske vzajemne pomoči jugoslovanskih narodov. Na poti proti Ohridu bo ogled Bitole in ostankov antičnega mesta Harekleja; v Ohridu samem pa obisk raznih zgodovinsko zanimivih cerkva, Klimentove univerze ter izlet z ladjo po jezeru do samostana sv. Nauma. Na poti do morja si bomo v Peči ogledali patriarhijo in glavno mesto SR Črne gore Titograd. Ob jadranski obali nas bo pot vodila mimo Boke Kotorske, Dubrovnika do Metkoviča in nato v notranjost države v Mostar, katerega posebnost je stari turški most na Neretvi. V Sarajevu si bomo ogledali številne kutturno-zgo-dovinske spomenike, prav tako tudi v Jajcu, katerega posebnost je muzej II. zasedanja AVNOJ-a. V Drvarju so znane Titove pečine in muzej Desanta na Drvar. Med slavnimi zgodovinskimi kraji zadnje vojne je tudi Bihač z muzejem I. zasedanja AVNOJ-a. V Plit-vicah je še ogled narodnega parka in potem preko Novega mesta in Ljubljane povratek nazaj na Koroško v Čelovec.
Cena potovanja po Jugosiaviji znaša 4900 šilingov na osebo. Vse interesente krožnega potovanja po Jugoslaviji, še posebno lanskoletne udeležence izleta na Poljsko in Češkoslovaško naprošamo, naj o tem potovanju obvestijo tudi svoje prijateije in znance.
Prijave pošljite kar najhitreje pismeno na naslov: Zveza koroških partizanov, Spitaigasse 12/llt. 9020 Celo-vec-Klagenfurt ali pa po telefonu (0 42 22) 85 2 35. Prijave sprejemamo do 17. aprila vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 16. ure.
NOGOMET
SAK igra v soboto 1$. oprita v Št. Paviu v Labotski doiini
ob 14.30 uri	i! moštvo
ob 16.50 uri	i moštvo
TiNJSKi LiTERARNi POGOVOR!
v petek 14. apriia ob 19.30 uri
Preda vateij: prof. dr. Jože Lukan
Kat. dom prosvete SODAUTAS v Tin)ah