m Uto VI . št PH1MOHSKI DKEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Obiščite II 11 NASA BORBA ZA SVOBODO RAZSTAVA JE ODPRTA VSaK DAN OD 9. DO 13. URE ]N OD 16 DO 23. URE V DVORANI NA STADIONU mPRVI MAJ* NA VRDEIiSKI CESTI PRI SV. IVANU. ev. 223 (1911) Poštnina plačana v gotovini Spedlztone in abbon, post. 1. gr. TRST, petek 21. septembra 1951 Cena 20 lir gAKO SE ITALIJA TRUDI DOSEČI PRIJATELJSKE ODNOSE S FLRJ talija ne izpolnjuje svojih obvez -w»v ......' .............. l l l ...... j jeintatu»1 beograjskega radia poudarja, da Italija ne izpolnjuje niti sporazuma fod J,ypisraGii n't> glede restitucije železniškega parka, pristaniških naprav, duh* °. !ur pl0|/ke, administrativnih in zgodovinskih arhivov itd. - Slovenski °«niki zahtevajo izročitev Paveliča in Artukoviča - Ogabna ruska razstava v Sofiji udu t. „ 20- ~ Tukajšnji vlnri °^0:> italijan- “e ki a Ue izpolnjuje ob. .... Uhajajo iz mirovne po-s priključitvijo rimerja in Istre v *Fe2i * nadnjo ktmtprc . *nst*riio. o tiskovni ® £ nJ OUnwl- k° * rfp- &še dolgo časa bi d°s«(;Ia prija-itsio r.n ,e z. J'xvc**a*>ii°y>. Idgl *•'ila je V<1- pnrj- klina !!Ctne ^ «be, let gp jih med vojno ukradli italijanski okupatorji. «Toda tudi glede tega vprašanja ne kaše italijanska vlada niti najmanjše volje, da bi prišlo do spomzunia. tako da je jugoslovanska vlada predložila — da bi dobila vsaj del nasilno odvzetega imetja — naj se sklene sporazum, s katerim se je odrekla večjega dela svojin zahtev. Sporazum je bil zaključen leta 1949, toda italijanska vlada ni izvršila obvez iz tega sporazuma, ki je bit zelo ugoden, zanjo. Po sporazumu bi momte Jugoslavija med drugim dobiti do konca leta 1949 pet ladij, med njimi dve večji. Toda ti dve ladji še do dcTnes nista izročeni Jugoslaviji. Isti primer je tudi s stotinami železniških vagonov, ki bi jih bila morala Italija že zdavnaj vrniti Jugoslaviji kakor tudi 2 restitucijo kulturnih in umetniških pred- metov, ki so še danes v Italiji ^ i'kiiheni že aranžmani ' to. in siC(r v zabojih, v katerih so *Wnoarn*fc* vlada svojih ob-; '(». 'l ne in zgodovinske rad.ia Btograd je nekaj podrohno- hi azvrna 0 restituciji v J*1 Je itolijan.ska oku- Sp odpvljaia iz ./«-t^ijnh v2 sporazuma 0 reki itJr°me,nator j' dejal, vjnted okupacijske S iyn^>°,°rop'3ti ladje obalne «Glede sporazuma o reparacijah je Jugoslavija prav tako ob priliki sklepanja mirovne pogodbe pokazala mnoeo do-brp volje in razumevanja Za povojni položaj Italije in pristala, da. Italija izplača samo 125 milijonov dolarjev, čeprav dejanaka škoda znaša okrog 3700 milijonov dolarjev. «ltalijanska vlada je na vse mogoče način« ovirala, da sc doseže sporazum o izplačevanju tudi te. tako zelo zmanjšane re-parar.ljokt siote. Čeprav je bila dolžna izvršiti reparacijski pošiljke že septembra 1947 oziroma ko je stopila v veljavo mirovna coaodou-« prvo.poMii-ko iz tekoče ffroizvodnje bi bila morala izvršiti v septembru 1949, sc je italijanska vlada izogibala izvršiti svoje obveznosti in je zato zavlačevala s sklenitvijo sporazumu. Zaradi stališča italijanske vlade 'O se začela jogaja-nja okrog reparacij šele v novembru, 1949 in so trajala vse do decembra 1950, ko je bil dosežen sporazum o pt*-vem obroku v višini 14 viHijo-nov dolarjev. Potrebno - je do- Razočaranje rimskih krogov nad izjavo atlantskega sveta «Lega tiumana» «Gruppi dannunziani» in piijateljstvo s FLRJ Vsa zadeva o reviziji mirovne pogodbe se je omejila na novo posplošeno izjavo, k> Italije niti ne omenja Trpki komentarji ilalijanskeqa tiska - Acheson odklanja vsako izjavo o razgovorih z De Gasperijem (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Zadeva o reviziji: italijanske mirovne pogodbe se ji£. pared atlantskim svetom v Ottawi torej omejila na posplošeno izjavo. Iti pravi, da bi bilo treba aodpraviti vse ovire, ki se postavljajo proti sodelovanju v atlantski skupnosti na podlagi enakopravnosti«. Izjava Ujri.j-ApVii ut cnaeft-j;. isstecn^ Italije. p«č pa j* indirektno mišljena. Sicer pa st ie v današnjih komentarjih italijanskega tiska opaža nekako razočaranje. Milanski «Corriere della Seras se sklicuj* na omenjeno formuio, ki jo je žt predlagal odbor prtih, in pravi, da Italija sicer ni neposredno omenjena, da pa ie jasno, da izjava misli «izraziti n »oralno podporo atlantskega sveta v vprašanju revizije ni i rovne pogodbe«. List piavi, da formula potrebna, ker da bi se bavil z revizijo ter je hotel enostavno poudariti p, finega kon- St13- ^iorai biu ,xt n- ktobra Churchill je ^rilanski lisk odobrava ^jclep o razpisu volitev .................. ' Ml——.—. 1.1 ŠUroStrvativcl odpovedali svoj kongres • Bevan objavil novobro-• ki zagovarja svobodo akcije v okviru laburistične stranke ^T- ^n ta — novih volitev izšla uspeš- na, gospodarska politika. «Vsekakor pa bo treba še časa, pre. d«n se bo lahko reklo, da bo nastop nove vlade prinesel spremembo položaja«. Pariški tlsik pa se omejuje te na poročil« aguicij le «Com-bat» piše v uvodniku, da Att-lee nt mogel več čakati. «Ce bi GadtskeU uspel doseči od Amtričatiov, k;w Velika Britanija potrebuje ze svoje obveznosti za obori vanje, bi morda Attlee vztrajal do prihodnjega leta, toda, Gaitskell ni dosegel nič bistvenega*. Tudi n*wyorJkl tisk objavlja velikim poudarkom predčasni razpis britanskih volitev. Radijske postaje v vse državi so obširno poročale o Attleeje-vi izjavi. «Ntw Sdrk Times« označuje Attles jev sklep za pametnega, pravilnega in politično spretnega. «New York Herald Tribune* Pa piše iz Londona, da Številni laburistični voditelji sprejemajo napoved, da ie možna tudi konservativna zma^a, ((Voditelji laburistične stranke, piše Ust, upajo, da bo z volitvami pred zuno njihov poraz lahko manj hud', kakor bi bil, če bi moralo ljudstvo prenašati prej novo zimo z vsem tit! vynfcu sestanek po- Vol n# ocibol'a, da orga-(n' "lo kampanjo stran-. J* imel več raz-"tdniTni osebnosUni ^listvot- sprejema z za-AtUeej«v sklep o ra2Pisu volitev. piže'da jj “vij wjetno vsakdo po-L^tovo.., 'fl&im olajšanjem. k, ni ^^njih tednov, pl-'|/rr|€»nirjala le pov-t^iovn^8,^'^8 državija-V' liu«1 ^ industrij. •O^ŽciJ ,tak<) n« stra-Vfeil' kakor tudi na Attlee jeva vlada H ,v«jo •• V ^ fa« .T° ve6ino ži' V> l9ou L k0r je v feb* V,,i.s&dj,; . ^ Pričakoval, to. J« morala vN'w ,nlst> <3a j® biJ« d<> razpisati C° dr>ba' PH Pokušnje, za ka- ^ »Velik • ^ bi se f0, V^lneo a moi britanske eo 'letih®8*™8 v pl" K v rednih * W a v tem v,^aža »st u Mesecev za An- ČS oir.ogočila ,^T)CU m trdnih vlad« uptinje, •vnjf. v on*. —*k iwir# v odgovornosti v s>h "Jih svojih voliln,lh pro-, Posameznih vpraša-> ^ Ura!,_ <> vladn li našp kri. da]j > P*4e list, in ^ luko«. ti- ne. . ^ tako« «Daily Man,, korJ?ei*4Vomno n konsf r n[ važno, Cl;“ h06ej°-* upa, da vzroke, ki sp privedli do ostavk« treh ministrov, in dlodaja nove kritike. Protest ZDA v Kairu KAIRO, 20. Ameriško poslaništvo v Kairu je protestiralo pri egipčanski vladi, ker so 22. avgusta v Port Saldu zaustavili ameriški trgovski parnik «Paul Revere«. Parnik so zaustavili, ker je bil na «črni listi«. V egipčanskem pristanišču Abouzeneima je natovoril 9.900 ton magnezijeve rude. Egipčansko zunanje ministrstvo proučuje to noto. Na «črni listi* imajo vpisane vse ladje, za katere mislijo, da so prevažale blago Izraelu. pomanjkanjem premoga drugih potrebščin*. Aneurin Bevan, Harold Wil-son in John Preeman, ki so svoj čas izstopil} iz britanske vlade, so danes objavili brošuro pod naslovom ((Nadaljevali bomo svojo pot*, ki Je nadaljevanje njihove prejšnje brošure «Edina pol*. Brošura ne zagovarja razkola v laburistični stranki, pač pa svobodo akcije v okviru stranke. V uvodu piše Bevan, da je imela ostavka poživljajoč učinek za laburistično stranko, «Enotnost stranke ni bila nikakor prizadeta, pač pa se zanjo vzbudilo &c večje zanima nje, in to seno hoteli*, je reče no v brošuri. Ostali del brošure ponavlja ne skega bila zadevo mnofo lažja, če bi se Italija prej .-poraBiimela glede Trsta z jugoslovansko vlado«. List zaključuje z napovedovanjem že omenjene pbspio-šei;r izjave. Rimski (iMessaagerou pa se tolaži, da je Italija «dobila veliko bitk*:, s tem da se je atlantski pakt spremenil iz izključno obrambri-?'^ pakt« v gospodarsko ir- politično skupnost«, kar da je Italija vedno predlagala. Značilen je uvodnik t milanskem «Corriemo, da obstaja v Italiji poleg mreže tako imenovanega «NACIONALNEGA ZDRUŽENJA ZA JULIJSKO KRAJINO IN DALMACIJO)) tudi mreža društev pod imenom «LEGA FlUMANAo. Iz omenjene številke se vidi, da je bila takšna «LEGA FIUMANAn v Veroni ustanovljena šele 2. t. m. s ciljem «držati združene Rečane in legionarje iz Ronk v eni sami družini in z enim samim ciljem: vrnitev Reke k Italiji*. Na ustanovni skupščini sta bila navzoča tudi dva reška legionarja in sicer polkovnika brata Argan Chiesa, ki sta •(hotela s svojo, navzočnostjo ponovno potrditi lju'bezen in bratstvo, ki vežejo stare legionarje z meščani Reke*. Poseben pozdrav je predsednik Wolcschim naslovil profesorju PetteneUi, ki je tudi reški legionar in ki je s plemenitimi besedami spomnil na podvige v Ronkah ter zagotovil, da Italijani niso pozabili Reke, l?i je svetilnik italijanstvg in patriotizma. Kot predsednik uZDKU-ZENJA PRIJATELJEV JULIJSKE KRAJINE» ki ga je ustanovil v Veroni, je osebno pristopil k «LEGA FIUMANAv. Nato je govoril neki sinjor Fanta, Za katerega pravi poročilo, da je doma iz Sicilije in ki je poveličeval podvig legionarjev in želel, da Reka ne bi bila pozabljena v zgodovini ter da bi se v kratkem Času vrnila Ita-t;», kolero tako ljub i, kot njen • l. i seai*uni del- Nato je bil Sicili- Konferenca o carinah '"7 ;*wi*ni. .p«*- v predsednika Lege v Verom. v Ženevi Potem so sklenili, da bodo v BERLIN, 20. — Policijsko po. j nedeljo 16. t. m, organizirali veljstvo zahodnega sektorja | poseben izlet, na katerem, bodo Berlina javlja, da je ljudska policija vzhodnega sektorja no. coj izstrelila 8 strelov na množico demonstrantov, ki so s francoskega sektorja metali ka. menje na policiste. Streli niso nikogar pogodili. Demonstranti so se zbrali na meji med obema sektorjema in so protestirali proti zatvoritvi skoraj vseh cest, ki vežejo oba sektorja. Svečano proslavili obletnico vMARCIA Dl RONCHI« na Reko pred 32 leti. Iz omenjene številke tega Znamenitega časopisa izvemo tudi, da so ((julijskim in dalmatinskim« beguncem ob 32. obletnici DAnnunzievega pohoda na Reko poslali tako imenovani «GRUPPI DANNUNZIANI» posebno poslanico, v kateri imenujejp begunce «camerati», Večje možnosti za mir po Trumanovem mnenju Na svoji tiskovni konferenci je Truman izjavil, da spričo sedanjih okoliščin samo močna država lahko vsili spoštovanje mednarodnih dogovorov in da ZDA ne nameravajo zlorabiti svoje moči WASHINGTON, 20. — Na I šču. da je treba mednarodne i zveza izgubila pobudo v hladni današnji tiskovni konferenci je ■ dogovore spoštovati. Istočasno predsednik Truman dejal časnikarjem, da Združene države izgrajujejo svojo obrambo, ker je Sovjetska zveza s stalnimi kršitvani mednarodnih dogovorov dokazala, da spoštuje samo silo. V zvezi s tem je dodal, da si bodo Združene države kliub temu še nadalje prizadevale za sporazum s Sovjetsko zvezo. Naslasil je, da država, ki je močna, lahko vztraja na stali- Skozi sito in rešeto Zanimivo, kaj ne' K o je pred kratkim De Gasparijev popoldnevnik «Ulti-me Notizie« objavil delni prevod našega članka o dejanski etnični meji med Jugoslovani in Furlani pri Tržiču. Krminu. Čedadu in Tarčentu, smo se mu na tem mestu javno zor hvalili. Včeraj pa je trdil neki pobožni novinar i* istega klerilialnega uredništva, da Je prevedel mi članek s podatki — ki jih, mimogrede povedano doslej še ni objavil noben list ter so zaradi tega nadvse zanimivi še bolj Pa poučni! o tem kje so rojeni t-rfaski w>-livci. Toda to pot se je zlaoal, kajti izkoristil je le zanimive podatke, ostali del članka pQ je potvoril. Zaradi tega se resnicoljubnim ur&nikom ne moremo tudi danes zahvaliti temveč jim rajši priporočamo naj nikar ne potvarjajo nam člankov ker to je isto krtkor da bi se lagali. Laganje pa je oreh, n greh se mora izpovedati. Ce pa je ta kih grehov do. sti, potem so tudi spovedniki preveč obremenjeni in se razjezijo. To pa ni prlporoilj‘vo Ampak: Kaj ne. do je nad vse presenetljivo dejstvo, da je več kot SO odst. tržaških volivcev rojenih, izven tržaške občine, a več kot 20 odst. v madrepatriji? In kljub temu So se bali poraba! Kdaj bo kaj? Predvčerajšnjim smo objavili dej besedila resolucije Centralnega komiteja Vidali. jeve kominforniovske partije, ki je bila objavljena 17. aprila 1951 v Lavoratore in ki se glasi: «Giorno per giomo il parti-to comunisto ha sottollneato durante un anno la gravita di tutti i provvedimenti, di tutte le dichiarazioni. ulficiall o no chc dimostrano la giustezza deH’allarme dato e la necessi-ta per tutti coloro, che aveva-no a cuore la sorte delle po-polazioni di ciuesto territorio, di accedere una proposta fatta: richiedere al Consiglio di Si-curezza la nomina sollecita del Governatore, per rendere cosl possibile 1’unlficazione delle due zone, l’allontanamen-to di tutte le truppe straniere. ed aprire con cid la via ad OGNI ALTRA SOLU Z ION E MIGLIORE in un’ettnosfer* di p«ce e dpmocrazla*. Prosili smo hkrati mo koni-informovka glasila, naj objavijo to resolucijo, če že no- čejo objaviti Pajettove izjave, da pomeni «SOLUZIONE MI-GHOREn priključitev k Italiji. No zdi se, da jih je sram, ker bi morali tiati prav takšno lekcijo kot so jo dali uboge’mu milanskemu uredniku «Unitd». Ugarju tudi ■«'-stavljačem omenjene resolucije, to se pravi; Vida liju in njegovim glavnim podrepnikom. Tega pa.^ za enkrat ne smejo storiti, ker v uredništvu «Dfto* in ((Lavoratorert še ne sldijo tisti, ki so obljubili neprijeten postopek z Vi-dailij&tn, ko bo začel propagi-rati priključitev Trsta k Italiji. Za Enkrat so m« prizanesli, ker je zaradi volitev za. časno prenehal govoriti o uSOLUZIONE MIGLIORE«. Vendar Pa bi bilo lepo, ie bi gornje besedilo vseeno ’ objavili, kajti s Vem bi napravili i,-eliko veselje Togliattiju, Pajetti, Longu, Ter racini ju, predvsem Pa preizkušenemu fašističnemu dobrovoljnemu borcu, UHsseju, ki je znal, tako pretresljivo pisati o španskih ženskah in puškah, s katerimi jih je pobijal, lani pa c Trstu in ° škofijskem bloku (letošnjega žalostnega spomina i.... Zato kaj?. vprašamo, lafaj bo Enzo se je oglasil! Sporočamo vsem našim čita-t el jem veselo nest, da se je znameniti novinar in posebni dopisnik največjega italijaru. skega dnevnika «11 Corriere della Sera» zopet oglasil. Rav. no ko so se tržaški iredentisti pripravljali, da bi začeli zbirati denarne prispevke, da mu. bodo postavili spomenik, mu. je nekdo pristrigel jezik in revež je umolknil. Naenkrat smo brali v tržaškem «Gior-nale di Trieste« v članku pod naslovom «Realismo», da je tristranski predlog papirnata predvolilna zadeva, a v zadnji številki «Europeo* pa da je tržaško vprašanje bolj postranska zadeva, ki Angleže samo jezi, Itor pa da *• i dobro, ker bi zaradi Trsta ostala Italija lahko izoliram... Ali je moral zato umolkniti naš vneti Enzo? Naj bo kakor koli; dolžni pa smo povedati še to, da se je oglasil iz Kanalske doline. Ka. kor vidite ni daleč. Vendar v svojem■ pi-vem članku še ni o-menil nobenega tamkajšnjega Slovenca. Morda pa inia Mati dar opazotvanja. je predsednik izjavil časnikarjem, da je po njegovem mnenju danes več možnosti za mir kot pa jih je bilo kdaj koli prej. Te Trumanove izjave so bile odgovor na vprašanja, ki so zadevala njegov ponedeljski govor, v katerem je dejal, da so sporazumi 9 Sovjetsko zvezo brez vrednosti. Časnikarji so nato vprašali predsednika, če je mnenja, da Združene države bolj zaupajo sili kot diplomaciji. Truman je odvrnil, da je spričo sedanjih okoliščin potreba po sposobnosti za uporabo sile, žal, nujnost, čeprav se mu to zelo upira. Dodal je, da Združene države ne nameravajo zlorabiti svoje moči. Truman je pojasnil, da je. z besedo sMa mislil sposobnost Združenih držav, da se sili u-prejo s silo. Dejal je nadalje, da so ustanovili Združene narode, zato da bodo sredstvo za urejevanje mednarodnih zadev. Sovjetska zveza pa je onemogočila, da bi se o mednarodnih vprašanjih sporazumeli pri Združenih narodih. Dodal je, da komunistični napad na Korejo, dokazuje, da se sporazumi s Sovjetsko zvezo ne izplačajo, če teh sporazumov ne podpira sila. Nato je izjavil, da ne more odgovoriti na vprašanje, če je Sovjetska vojni. Neki drugi časnikar je vprašal Trumana, kako se strinjajo prizadevanja za premirje na Koreji s pojmovanjem, da je mir mogoče doseči s sposobnostjo, da se proti sili uporabi sila. Truman je odvrnil, da so Združene države voljne nadaljevati vsa možna prizadevanja za miroljubno ureditev na Koreji in tako ustaviti nadaljnje prelivanje krv'- Truman ni hotel povedati, ali bo kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah, pripomnil pa je, da upa, da bo sodeloval pri sestavi političnega proglasa svoje stranke za te volitve, Napovedal leto 1952. zmago demokratične stranke ter Je pripomnil, da se je opozicija poslužila potvorb in obrekovanja, ker nima drugih argumentov. Venezuela in njena nafta CARACAS, 20. — Venezuelski zunanji minister E. Gomez Ruiz je danes na zasedanju mednarodne petrolejske kon. vencije izjavil, da njegova država, ki je druga največja petrolejska proizvajalka med vsemi državami na svetu, daje svoje petrolejske vrelce na razpolago za potrebe svetovne o-brambe vse dotlej, dokler bo trajala sedanja mednarodna na-petost. Začeli smo objavljati na četrti strani zelo zanimiv podlistek Johna Herseya HIROŠIMA dan D’Ammnzievega pohoda pa aEPICA GlORNATA». Kakor vidimo je imela, ob letošnji obletnici D’Annunzievega pohoda «LEGA FIU M AN An in «GRUPPI D'ANNUNZIANI» po vsej Italiji zelo mnogo dela. Zato posveča tej obletnici omenjeni lise še poseben članek v katerem med drugim piše: «Samo tedaj se je našel Gabriele D’Annunzio, k; je rešil položaj in z reškim podvigom zajamčil Italiji Snežnik in o-zemlje Zadra, medtem ko je ostalo odprto vprašanje Dalmacije, ki ga ni niti Mussolini leta 1941. popolnoma rešil*. «Danes se preveč razpravlja o vprašanju, ki bi moralo biti že preživeto: Irst. V kolikor imajo zavezniki pri tem obvezo, naj jo v celoti izpolnijo. Predsednik italijanske vlade se ne more spustiti do kompromisov ali do pogajanj katerekoli vrste T. navadnim morilcem tisočev in tisočev Italijanov Reke, Istre in Dalmacije*. Nato poziva De Gasperija: «Naj ne misli, da ie v dunajskem parlamentu... Soomni naj «6, da je predsednik vlade in minister za zunanje zadeve in da ima kot takšen dolžnost braniti in zahtevati vse meie Italije kakržne so bile. Danes sa ne sme več govoriti o Trstu, temveč o Reki in Dalmaciji«. V zvezi z militaristično oroa. niza cijo AN.A., organizacijo nLEGA FIUMANA», vGRUPPl D'ANNUNZIANU pa bi bilo zanimivo spomniti vse odgovorne, predvsem pa podpisnike m-'■ovne pogodbe, a v prt)* vrati Italijo, da se 17. člen te pogodbe glasi: «lUiija. ki je na oodlagi člena 30 SPORAZUMA O PRI-MIRJU podvzela ukrepe za razpustitev fašističnih org-ni. zacij v Italiji, se obvezuje, da ne bo dovolile obn --''Janja na svojem ozemlju or-avuzaeij te vrste, ki bi imele politični, vojaški ali polvojajki značaj, a katerih cilj bi bil. d« vzamejo ljudstvu njegove demokrat čne pravice*. Kakor se spominjamo vsebuje tudi ukaz Zavezniške vojaške uprave j» Trstu, ki je bil objavljen 15. septembra 194 7 neko analogno določilo gl”de takšnih vojaških in polvojaških ter političnih organizacij ka. kršno je A.N.A. pod vodstvom dr. N.obiVa, k; hod: na vojaške vaje v Italijo, kjer dobiva pohvale samega načelnika Glavnega štaba italijanske vojske in petih generalov ter neštetih oficirjev a v?e pod gelom: 1STR1A, FIUME. DALMAZIA.. Torej: «ASSOClAZIONE NA-ZIONALE PER LA VENEZIA GlULIA E DALMAZ/A* ima svojo mrežo organizacij po vsej Italiji. Prav tako mrežo ima «LEGA FlUMANAv. Ravno takšno mrežo imajo «GRUPPI D'ANNVNZIAN1». Podobno mrežo ima kMOVI-MENTO 1STRIANO REVISlO-NISTA)>. Podobno tudi društva tAMI-CI DELLA VENEZIA GlULIA». 4 * * Vojaška organizacija A.N.A. prot’ tnk6, le da )e ta pod sVio-gim vodstvom samega generala Cappe in drugih najvišjih italijanskih vojaških funkcionarjev. Nastaja torej vprašanje, kaj nameravajo nekega lepega dne vse te organizacije storiti, ko vemo, da na svojih sestankih, skupščinah, izletih itd. ne molijo rožnega venca, temveč organizirajo čim več «prijateljev Julijske Krajine». Reke in Dalmacije pod geslom, d« je treba čim prej vrniti vse te pokrajine k «materi domovini». In da mislijo s to zadevo precej konkretno. pa nam dokazujejo redne vojaške vaje dobro volj ne t>o-jaške organizacije A.N.A. po D'Annumijevem vzoru. Ce sedaj aprorvimo to delovanje v zvezo z nedavnimi pozivi po italijanskem dnevnem časopisju, da je treba napraviti uMARClA S U TRIESTE«, potem je precej jasno, kakšen cilj imajo pred sabo vsi ti tiči. Pri tem ne mislimo, da bi i-meli cilj doseči prijateljski spo. razum z Jugoslavijo kot trdijo De Gasperi in drugi prosilci a-meriškega denarja in orožja v Ottawi in VTashingtonu, s katerim bi radi oborožili «Gru(pp*» in (nA-N.A.v! In ne samo te! Torej vidite, dragi čttatelji, zakaj pravimo, da smo proti reviziji mirovne pogodbe in zakaj je maršal Tito pred kratkim dejal, da pomeni italijanska revizionistična politika oviranje na sovjetski violini in zakaj je zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj poudaril, da Jugoslavija ne bo mogla nikdar dopustiti revizije mirovne pogodbe z Italijo, dokler se Italija dejansko ne bo odrekla svojim ekspanzionističnim zahtevam. Zato bi bilo dobro vedeti, ka. ko jg današnja Italija oborožene. Pa o tem prihodnjič. PRTMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Petek 21. septembra Matevž, BJagoslav Sonce vzide ob 5.49, zatone od lS.OT. Dolžina dneva 12.18. Lun* vzide ob 20.41, zatone ob 12.«. Jutri, sobota 22. septembra Tomaž, Celimir ALI JE TO “borba za mir"? Proces degeneracije socializma v ZSSR mora nujno odsevati tudi v političnih akcijah kominjormističnih agencij p vseh delih sveta. Dogajanja kot v Rusiji, Ro-muniji, Bolgariji m v drugih ruskih satelitskih državah, najdemo tudi v kominformističnih partijah Zapoda. Izražajo se v terorju, klevetništvu in nasilju ter moralnem pritisku, če ni mogoč dejanski proti tako imenovanim vodpadnikomn. To so vsakodnevna dejstva v Italiji, Franciji, Belgiji, na Holandskem itd.. V Trstu smo imeli še večje izkušnje. Vidalijevo vodstvo kominformizma je brez dvoma med najbolj popolnimi v tem smislu. Navajamo nov nastop junaške komi n formi stične morale, ki so jo kot politične direktivo uvedli njeni pristaši. Zavedno delavko iz tržaške konopljarne, pošteno družinsko mater neutrudno borko za, delavske pravice proti izkoriščanju, katerega velike žrtve so bile ravno delavke konopljarne, že nekaj tednov sem redno napadajo vi-dalijevci ter jo žalijo in zasramujejo. Brezvestni nesramni trije ali štirje mladeniči, brez vsakih idej in človeškega čuta, delomrzneži, ki stanujejo pri Sv. Ani. kjer stanuje tudi naša delavka. so se obvezali, da bodo mučili to pošteno ženo, kadarkoli se bo s težkega dela vračala domov. Te tržaške cvetke ruske kontrarevolucionarne klike se ne sramujejo imenovati delavke iz konopljarne, zveste borke za proletariat in žene, kj je v neprestanih skrbeh za kruh svoje družine, «iz-kor<ščevalka ljudstva)). Potrebno je, da poudarimo še enkrat, da so podvrženi kom-informističnemu pritisku posebno tisti delavci. ki se upirajo izkoriščanju tovarniških lastnikov, ki so dosledni antifašisti in slučajno tudi Slovenci. Tržaški delavci in predvsem delavke iz konopljarne. h; poznajo razmere, naj presodijo, in odgovorijo kot gre tej bedni kliki in falzifikatorjem socializma. il Kje je enakopravnost? Vprašanje delavcev CRDA zopet na dnevnem redu - Uslužbenci barov, slaščičarn in kavarn dosegli sporazum * Nekaj o volitvah v ladjedelnicah Felszegy in Martinuzzi Ravnatelj italijanske navtične šole zavrnil slovensko spričevalo Stavka državnih uslužbencev, uslužbencev pošte in brzo-java železničarjev ter uslužbencev javnih ustanov se je zaključila z uspehom«, o kate-lem smo govorili že v naši včerajšnji številki Kakšen bo odgovor vladnih krogov na zahteve državna h' uslužbencev, še ni znano; verjetno pa ne’ bo povoljen za prizadeto kategorijo. Včeraj zjutraj go bila, kot napovedano na Uradu za delo, pogajanja za rešitev spornega vprašanja delavcev, začasno za. poslentfh v ladjedelnicah CRDA in ki so bili odpuščeni z dela. Kljub temu da so se pogajanja zavlekla več ur, ni prišlo do zaželenega rezultata, ki bi zagotovil rešitev upravičenih zahtev prizadetih delavcev. Na pogajanjih so bili navzoči tudi pred-v°dstva ladjedelnic t-KiJA, kj so zatrjevali, da bi bilo popolnoma nemogoče preklicati ukrep o odpustih z dela, ker so omenjeni delavci končali s svojim delom, zaradii katerega so bili na delo sprejeti. Pri tem pa so seveda popolnoma ((pozabili* omeniti da c° praK v ^djedeinici »v Marka ponovno z delom nadur, da bj lahko v doglednem času izvršili vsa važnejša naročila. Sindikalni predstavni, ki ki so na pogajanjih zastopali interese prizadetih delavcev, so sklenili, da v svojih zahtevah rie bodo popustili; zato lahko pričakujemo, da bo vpra sanje delavcev CRDA v pri hodnjih dneh še na dnevnem redu. ju ga je postavil Urad za delo I no stvar; v resnici ca bi mora-;_n ki so ga zainteresirane stran- le pomeniti je volitve važen ke po pogajanjih tudi sprejele. Sicer ne rešuje omenjeni sporazum niti zdaleč vse zahteve prizadetih uslužbencev, vendar predvideva nekatera izboljšanja, med katerimi tudi povišanje itevila plačanih praznikov. Novi poviški stopijo v veljavo že s 15. avgustom t. 1. Korninformistično glasilo «U-nita# je objavilo včeraj prav kratko vest o rezultatih volitev članov odbora v podjetju v ladjedelnicah Felszegy in Marti-nuzzi. Poročilo je tako kratko in skopo, kot bi šlo za neko povsem nevažno in nepomemb- dogodek za delavski razred, saj Oi moral predstavljati odbor v Podjetju tisto borbeno silo, ki bi ščitila na mestu interese vseh tamkaj zaposlenih delavcev. Toda kot je kratko poročilo o teh volitvah, tako majhen je bil tudi interes, ki so ga delavci omenjenih ladjedelnic pokazali za te volitve. Delavci danes vedo, da ne morejo predstavljati člani tega odbora, ki zagovarjajo keminformistično ali sindikalno politiko žoltih sindikalistov tistih voditeljev, ki bi jih vodili v borbi proti delodajalcem^ Neverjetne stvari se dtogajajo v našem Trstu. Nekateri «veliki Italijani* še vedno mislijo, da vlada tu fašizem, ki ni niče-sar drugega priznaval in videl, kakor samo italijanstvo ali pa propaganda «Tret Italiji* nanje tako deluje, da si že živo pred. stavi ja jo, kako se je Italija po svojih velikih porazih v zadnji svetovni na njej lasten način razširila zopet na Tržaško o-zemlje. Vsekako ni malo takih ljudi v našem mestu, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da nima italijanska država, ničesar več iskati na naš etn o-zemlju, še manj pa, da ne veljajo fašistični zakoni ter da bo ljudstvo že poskrbelo, da tudi 1ZPREP KAZENSKIH SOPlSČ IVHudobna i/ožilja do Pariza Se dva dni do konca razstave OF na stadionu „Prvi maj' Se dva dni. pa bo zaključena na stadionu «Prvi maj* jubilejna razstava OF '(Naša borba za svobodo«, ki je vzbudila med prebivalstvom našega o-zemlja toliko zanimanja in odobravanja. Razstave pa se niso udeležili samo prebivalci Trsta in okoliških vasi. temveč celo prebivalci Gorice in bližnjih vasi ter člani muzejskega sindikata iz Ljubljane. Vsi brez izjeme *o se o razstavi zelo pohvalno Izrazili ter jih je še prav posebno zanimal oni del. ki živo prikazuje kulturno, prosvetno in politično živlienje Slovencev od leta 1918 do 1945. Veliko zanimanje so vzbudile med tržaškim prebivalstvom, tudi filmska predstave, na katerih so bili prikazani jugoslovanski filmi «Na svoji zemlji«, «Plavi 9» in «Tudi to ljudstvo bo živelo*. Prav posebno zanimanje pa je vzbudil prvi jugoslovanski pravljični film «Ca. robni meč*, ki so ga prvič pred. vajalj pred dvema dnevoma tfr ga bodo ponovili še danes in v nedeljo. Nič manj zanimivi niso bili tudi kratki dokumentarni filmi, ki so vedno sledili glavnemu programu. S posebnim zanimaniem so tržaški starši sprejeli dokumentarni film o življenju tržaških otrok Urad za delo je pred dvema dnevoma javil, da je prišlo do' sporazuma glede povišanja plac uslužbencem barov, kavam in slaščičarn. Osnovo sporazuma je predstavljal predlog, DANES 21. t. m. ob 19.30 bo v okviru jubilejne razstave OF na stadionu (iPrvi mujn na programu prvi jugoslovanski prav ljični film »narobni meč“ Sledi dokumentarni film »KORAKI V SVOBODO« JUTRI 22. t. m. ob 19.30 bo zadnja ponovitev jugoslovanskega filma Jo ljudstvo bo živelo" V NEDELJO 23, t. m. ob 19.30 bo zaključna filmska predstava Predvajali bodo pravljični film •ČAROBNI MEC» Sledili bodo nekateri dokumentarni filmi, med katerimi tudi »Tržaški otroci v počitniških kolonijah v Sloveniji«. Pred zavezniškim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 19-letni Milan Babič, ki se je Po enoletnem bivanju v Trstu naveličal begunskega taborišča Pri Sv. Savi, in ker ni imel možnosti oditi v emigracijo, se je končno odločil, da si na lastno pest poišče srečo v svetu. V ta namen se je pismeno sporazumel s prijateljem v Parizu, ki mu je obljubil v tuji deželi preskrbeti delo in zaslužek. In tako se je Milan odpravil pred nekaj tedni na tržaško postajo ter se kakor ameriški trarnpi v ugodnem trenutku v tihotapil pod vagon direktnega vlaka, k: vozi v Par: ;. Kak r j je sam pripovedoval, se ie tia pripeljal brez posebnih sit osti, čeprav v vražje neugodnem po. ložaju, pot se je zaključila še tem bolj posrečeno, ker ga je na noriškem kolodvoru č?kal prijatelj s peronsko karto, tako nista imela sitnosti prj izhodu. Ker pa. na nesrečo, nobena država ne izhaja brez pn-Ijcije, se je Babič tudi v Pori-zu kmalu srečal z nepriljuolje-nimi uniformiranci, ki so mu svetovali, naj čimprej odpotuje tja, od koder se je priklatil. Babič ie bil primoran izbrati si brezplačni kotiček pod vagonom enega izmed vlakov, ki vo. Zijo proti Trstu. Med potjo pa si je prebral in se vrinil v vlrk. namenjen proti Rimu Izstopil je v Grossettu, kjer so ga končno (irfjeli ir ga z izgonskim listom odpravili v Trst. Ko je obtoženec objasnil sodišču svoje križe in težave, da namreč nima svojcev in ne mo. re emigrisati ter da je poskušal na ta n-'in rešiti se m-lo obetajočega taboriščnega živ. ljenja, misleč, da bo v Franciji našel delo in zaslužek, mu je predsednik major Orabb spregledal prestopek in •»a s pi -mernim priporočilom spuHil na svobodo. avstrijskemu turi- j Carducci. Tik pred križiščem s - Trgom Goldoni je hotel zaviti na desno, toda ni opazil, da je pred njim vozil nek avto, kateri Pa je verjetno zaradi zaprte poti zavrl. Gardenal je tedaj preppzno spoznal in ni utegnil zavreti, temveč se je s precejšnjo silo zabil v zadnji del avta. Z istim avtom so ga odpeljal, v bolnico, kjer so mu sam0 nudili prvo pomoč, ker njegove rane na roki in kolenu ne predstavljajo nič hudega. Kljub temu pa bo moral kakih 10 c?ni počivati. njiju segel stu v žep površnika. Sofer je še nadalje pazil na oba teka, ki sta kmalu zatem stopila v bližnj0 menjalnico in prodala lastniku 20 šilingov. Medtem ko se je eden izmazal, je šofer ustavil Soro ter poklical policijo. Na podlagi šoferjevega priče-vanja Sora ni mogel utajiti tatvine 20 šilingov, zaradi katerih bo moral odsedeti leto dni zapora in plačati 9000 lir globe Predsednik Picciola. tožilec De Franco, zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Falconer. Vlom v trgovino x urami 200.1]«!) lir škode Neznani lopovi so s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v trgovino z uram; na debelo v Ul. F. Severo, last nekega Ticozzija iz Gorice in 31-letnega France, sca Marinška sta.nujočega v Drevoredu D’Annunzio. Vlomilci s0 odnesli 100 moških ročnih in 21 žepnih ur, 110 delno pozlačenih, delno navadnih moških pasov za ure. dalje 13 ženskih pasov in končno š? 100 lir. Gospodarja trpita približno 200.000 lir škode. V nevarnimi stanju zaradi prometne nesreče i Včeraj zvečer so prepeljali v glavno bolnico v izredno težkem stanju zaradi rane na čelu. počene lobanje in zar.-.di zloma leve lopatice 77-letno Edvigo Vagner vd. Zanutei iz Ul. Piccolomini 13. Starko je podrl na tla 40-letni Federico Pettelin iz Ul. Cologna 15. ki je tedaj zavozil s svojim motorjem mimo ljudskega vrta prav v trenutku, ko je ženica hotela prekoračiti cesto in je oklevala zaradi živahnega prometa. v počitniških kolonijah v Sloveniji, katerega bodo prav tako ponovili še v nedeljo. Ker je razstava odprta le še dva dni, opozarjamo vse, ki si je še niso ogledali, da jo čim prej obiščejo ter da izrabijo tudi priložnost za ogled prekrasnega pravljičnega filma »Čarobni cvet*. Eno leto zapora ker je stikal po žepih avstrijskih turistov Okrožno sodišče je imelo vče. raj opravka s 55-letnim Giuseppejem Soro. ki je 8. t. m dopoldne na Borznem trgu okradel avstrijskega turista. Onega dne se ie namreč na Borznem trgu ustavila gruča Avstrijcev in si ogledovali* tržaške znatne, nitasti. Okrog gruče pa sta se pričela sumljivo sukati dva neznanca, kar je vzbudilo pozornost nekega vozača avtotaksija Pozorn„ je sledil počet;n obeli sumljivcev ter videl, kako je ob primerni priliki eden izmed Z GORIŠKEG zakonitosti take stavke. Njihovi mesečni prejemki so res premajhni in imajo popolno pravico, da zahtevajo več. In če ne gre drugače i novo stavko! SEJA odbora pokrajinske uprave v po* G: Po stavki državnih uslužbencev Sedaj ko imamo na razpolago več poročil o poteku stavke državnih uslužbencev v naši pokrajini, lahko šele presodimo, ali je stavka doživela uspeh ali neuspeh. Pričakovati je bilo, da bo vladni list zavzel do stavke odklonilno stališče, ker se z njeno proglasitvijo niti sama vlada ni strinjala. Svoje stališče je opravičevala z raznimi izgovori, češ da je za več desetin milijard državnega primanjkljaja itd. in da' iz teh vzrokov ne more ugoditi zahtevi državnih uslužbencev po zvišanju plač, čeprav bi to rada storila. Sindikalne organizacije so zato proglasile enodnevno stavko. V Goricj na primer — gle-dervo skozi prizmo objektivnosti — stavka ni bUa uspešna. Nameščenci sploh njso stavkali, nekateri poldržavni uradniki pa so iz solidarnosti stavkali po dve uri in so se zgražali nad stavkokazi. Približno takj so bili uspehi po drugih krajih pokrajine. Le redke občine, kot na primer občina Ronlce, se lahko pona-iaJo s tem. da so se njeni uslužbenci. in sicer občinski uslužbenci in uslužbenci tamkajšnje pošte, polnoštevilno odzvali pozivu osrednjega stavkovnega odbora. Po drugih občinah je bila stavkovna udeležba neznatna. Iz teaa razloga lahko sklepa, mo. da sindikalne organizacije to pni južnjaškim nagonom, je odšel na lov za napadalcem. Sele Uro kasneje ga ie našel v lokalu «Caffe alla Stazione» in ker se je sam bal. , je poklical policijo na po mr d. ki ie moža. 35-letnega šoferja Aifcnsa Drija iz Ul. Palestrina 3, aretirala. Mcnterosa se je maščeval, vendar se je moral oglasiti tudi v bolnici, kjer so ga pridržali. Ostal bo 30 dni ker mu je Dri razbij čeljust. Skok živčnobolnega skozi okno v smrt Zgodaj zjutraj se jt z okna stanovanja v petem nadstropju na Trgu Giuliani št. 7 spustilo truplo moža, ki je silovito priletelo na trdi tlak in obležalo vse v krvi. Sosedje so takoj prepoznali 37-letnega Iginia Boschinija. ki je bil zadnje ča. se živčno izčrpan in je tako ho. tel narediti konec svojemu trpljenju in obenem brezupnemu življenju. Se preden je izvršil samomor. je napisal tedaj odsotni ženi listek, v katerem se oprošča in jo še enkrat poljublja. vendar, tako je mož dodal. da se sam ne zaveda kaj bo storil. Takoj zatem tragedija še mladega moža. Rešilni avto Rdečega križa, ki je bil telefonsko obveščen od neke očividke v trenutku, ko je mož stopil na okno. je bil kmalu na mestu, vendar nd prisotnemu zdravniku ostalo drugega, kot dognati nastop smrti, ki je bila trenutna zaradi prebite lobanje. Po preiskavi policije so truplo samomorilca odpeljali v mrtvašnico splošne- bolnice. nikoli več ne bodo veljali, kakor ne bodo dopustili, da bi se Italija stegnila v naš Trst. Eden takih ((patriotovi) sedi na direktorskem stolu tržaške navtične šol«. Pred1 kratkim je bilo na tem zavodu vpisovanje in med drugimi je prišla vpisat svojega sina tudi mati. ki je predložila sinovo spričevalo. Ker pa je obiskoval omenjeni diiak slovensko gimnazijo, je bilo — naravno -- tudi spričevalo napisano v slovenskem jeziku. Po zakonu, ki ga je izdala ZVU. so slovenske šole popolnoma enakopravne italijanskim, iz tega pa sledi, da so tu-di spričevala popolnoma ena kopravna. Le diplome o zaivrš-nem izpitu morajo biti po uka zi Višje šolske oblasti dvojezič ne (kar sicer ni pravično!). Za navtično šolo pa j® potrebno spričevalo o dokončanem ‘ razredu gimnazije, ne pa maturitetno, ker matura za to šolo ni potrebna. Vendar pa se je gospod ravnatelj te tržaške šob razburi! ko je zagledal pred seboj na uradnem dokumentu napisano slovenščino. Odklonil je spričo, valo, češ da je pisano v neki turščini. ki je on ne razume. Spričevala ni hotel sprejeti in zahteval jt od maitere, da si na sodniji preskrbi italijanski pne vod'. Po njegovi govorici sodeč -gospod direktor je namreč govoril v tržaškem narečju mora biti ali Tržačan ali pa vsaj že dolgo dobo prebivati v našem mesiiu, pa se' še ponaša s tem, da n? razume niti besedice slovenski, medtem ko znajo naši slovenski preprosti in nešolani okoličani, o Slovencih iz mesta niti ne govorimo, tisti, o katerih italijanski šovinisti kaj radi govore in pišejo, da so le svinjski pastirji, nateg svoje materinščine tudi italijanščino. Gospod ravnatelj se- bo pač moral sprijazniti z 'dejstvom. da bo sprejemal tudi slovenska spričevala, če mu bo to prav ali ne. Morda fco letos v svoji šovinistični zahtevi uspel, mogoče bo preteklo še kakšno leto. da se bo enako-oravnost obeh jezikov na našem ozemlju resnično upoštevala. vendar pa naj ve, da bo do tega prišlo prav gotovo, ker to zahteva tukajšnie domače prebivalstvo, ki si od italijanskih šovinističnih nrenaoetežev ur to pustilo več dolgo komandirati. SLAVA PADLIM BORCEM! lov. Bruno Gerlanc Nepričakovana smrt šoferja Včeraj opoldne je podlegel poškodbam 48-letni šofer Giuseppe Zonta iz Ul. Pascoli 46, o katerem smo že poročali, da se mu je 14. t. m. spodrsnil in je padel med čiščenjem avtomobila v garaži lista «Giornale di Trieste». Zonto so po nesreči odpeljali v bolnico, kjer so aa sprejeli s prognozo 15 do 60 dni zaradi zloma kolka, vendar se je njegovo stanje poslabšalo in je izdihnil. »»SSS*- Tov. Gerlanc se je rodil v Trstu 26. junija 1912; po poklicu je bil mehanik. V partizane je vstopil kot član sabotažne grupe IX. korpusa. Ko so ga fašisti ujeli, so ga odpeljali iz tržaškega zapora v rižarno, kjer je umrl od izčrpanosti 21. septembra 1944. lov. Rado Simčič Rodil se je v Dobrovem pri Gorici 11. septembra 1921. Ze 10. avgusta 1942 je vstopil v Kraški bataljon. 18. septembra 1944 so ga nacisti za-jeii na goričkem, kolodvoru. Zaprli so ga, v gerriške zapet-re, obsodili ga na smrt, pa so pobem spremenili načrt ter ga odpeljali v Trst v Coro-n-eo. Verjetno se je tudi njegova življenjska pot končala v zloglasni rižarni. lov. Vladimir Valič Padec t zida Med delom v pivovarni Dre-her, kjer je bil 26-letni Edvard Zgur iz Lonjerske ceste 22 zaposlen na račun nekega gradbe. nega podjetja, je mož padel z enegT metra visokega zidu, pri čemer se je rani) na glavi in Se popraskal po rokah. Sprejeli so ga na opazovalnem oddelku ter bo Po mnenju zdravnikov okreval, ge seveda ne bodo nastale komplikacije, v 6 do 7 dneh. Vpisovanje v osnovne šole Otvoritev osnovnih šol na Svobodnem tržaškem ozemlju anglo-ameriški pas, bo dne 24. septembra t. i. Od 24. septembra do 5. oktobra t. 1. se bo vršilo vpisovanje in popravni izpiti. Dne ®. oktobra je svečana otvoritev s službo božjo. 8. oktobra se začne reden pouk na vseh osnovnih šolah. Vpisovanje je obvezno za vse razrede od prvega do petega. V prvi razred se vpišejo otroci, ki so rojeni leta 1945 in ki do 31. decembra t. J. dovršijo šesto leto starosti. Vsa potrebna pojasnila in navodila dobijo starši pri ravnateljstvih Sol. Slovenski starši, pokažite, da ste vredni sinovi svojega naroda in da ljubite svoj jezik, SLOVENSKI OTROCI V SLOVENSKE SOLE! Za vpis v I. razred so potrebne Medeče listine: a) rojstni list od anagrafskega urada; b) potrdilo o cepljenju koz od zdravstvenega urada; c) potrdilo o cepljenju proti da vid; č) potrdilo o zdravih očeh. Matere oskrbite si listine takoj, dokler ni 5e navala po uradih. Gledališče «Verdi> Danes 2i. sept. b°. zbora <(Sšngerverein» m “u ga simfoničnega orkestra člani. Na sporedu je va0‘liJi j Deurn« in Brahmsov ™ j Retjuiermi. SHPZ J vabi članstvo projjjjpjr štev, da si na stadioj?* ^ majo ogleda razstavo, B f geslom «Naša berba za 5V? Razstava bo odprta « den. hlfp in citaite Pii molski dmmik I Tov. Vladimir je bil rojen v Trstu leta 1915. Takoj po razpadu fašistične Italije je stopil v vrsti partizanskih borcev. Bil je dodeljen Kraškemu odredu, kjer se je boril vse dto 21. 's&ptembra 1943, ko je v hudi borbi pri Štanjelu žrtvoval svoje mlado življenje. DELAVCI ! poslušajte drevi ob 20.15 sindikalno oddajo B. Petro-nia, ki jo bo oddajal radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 254.6 m. ob mmom ladje jomio cesare. Kdaj dobi Trst tako lepo in veliko ladjo? - so se vpraševali številni obiskovalci Spreiem v Dijaški dom Prošnje za sprejem dijtk/v v JDijaški dom v Goric; je treba vložiti do 1. oktobri t. 1. To velja za stare in nove prosilce. Formalnosti so iste kot lani. Izlet SPD Zadnji dan za prijavo Slovensko planinsko druš v Gorici opozarja vse, ki se na. meravajo udeležiti izleta na Ukvansko planino, da je danes zadnji dan za prijavo. Vpisnina, ki j° sprejf-ma Darko Šuligoj urar n- Travni-ku, =tane 7.? dlsine 6P0 in za nečlane pa 70o lir. Odhod bo v nedeljo 23 t.m. ob 6. zjutraj s Travnika, Včeraj dopoldne se je že od ene naprej nabirala množica Tržačanov pred pomorsko postajo in občudovala res lepo, novo, veliko potniško ladjo «Giulio Cesare». Ob dveh, ko bi morali začeti prodajati vstopnice, je bilo tam že več kot tisoč ljudi. Tokrat se je tudi splačalo Pogledati. Ladja je velika potniška prekooceanka, ki odriva 25 tisoč ton in so jo zgrudili mojstri tržiških ladjedelnic. Na poskusni vožnji še ni sicer dosegla predvidene brzine 25 milj, vendar ni bojazni, da je ne bo. Notranjost ladje je okusno urejena in lahko konkurira kateri koli drugi. Potniki prvega razreda so nameščeni v samostojnih kabinah z vsemi pritiklinami in imajo na razpola-I go celo vrsto ra/.košno oprem-I ljenih salonov, barov, telovadnih prostorov, plesišč itd.. Drugi razred je sicer že nekaj skromnejši vendar lahko rečemo, da je še vedno luksuzen, pa tudi tretji razred je urejen nadvse udobno in opremljen s kabinami, ki imajo tri ali štiri postelje vsaka pa lastne higienske prostore. Vsak razred ima na svoji pa lubi odprto kopališče z baze- in petimi pomožnimi motorji za preskrbo z elektriko. Seveda ne manjka tudi najmodernejših naprav, kot giro kompasa, avtomatičnega pilota in radarja. Ob šestih včeraj so poslednje množice občudovalcev zapustile ladjo in danes popoldne bo «Giulio Cesare» odplul v Genovo, kjer bodo dokončali še razna poslednja dela, opremili nekatere prostore in se pripravili za prvo vožnjo proti Južni Ameriki. Genovska družba «Italia» se bo res lahko postavila z novo veliko, hitro potniško ladjo. Pri tem pa se nam zbujajo žalostni spomini ns naši dve veliki potniški ladji, ki nista v obdobju, ko sta še pluli iz Trsta, prav nič zaostajali za to. To sta «Sa-turnia» in «Vulcania». ki sta bili nedavno dokončno prestavljeni v Neapelj in to nrav zaradi tega, ker so prišle v službo nove ladje kot je. «Giu-lio Cesare« in «Maria Doria» in Jih Genova ni več potrebovala. Obenem pa se nampostavljakar samo in podzavestno, vprašanje: «Kdaj bomo videli tako ladjo v našem pristanišču ne s’mo kot gosta, pod tujo zastavo, temveč kot domačo tržaško, IZ ISTRSKEGA OKROŽJA nom. Ladja je opremljena z ki bo plula iz našega prMani-motorjema tipa FIAT I šča ln zaposlila naše ljudi? Piran _ Pred okrajnim ljudskim sodiščem je bila pretekle dni razr prava proti Oktaviju Koreniki iz Kort. bivšemu tajniku kmečko nabavno prodajne zadruge v Izoli. Korenika je bil obdolžen raznih poneverb, špekulacij in prisvojitev, ki jih je zakrivil v času od meseca junija 1949 do marca 195i, ko mu je bila kot tajniku zaupana imovina kmečko nabavno prodajne zadrug« x Izoli. Cela veriga poneverb, sleparij in špekulacij se vleče na račun Korenike. Tako je med drugim v&ak mesec pridržal 500 dinarjev za poravnavo najemnice za svoje stanovanje, ne ' tobra izlet v gornjo o“J, jri? no, in sicer na Krn, Bavs^ ^ tovec «er Trento kot i2"0..«, tl ko za izlete k izviru s Triglav, predvsem Pa “f jortf pode, kjer bo °tvorl planinskega doma. pri ZDTV Ul. Machiaw:t od 17. do 19 ure do 7. oktobra bo tudi e"j*f»5 izlet na Trstelj. VpisWanl zgoraj. IZLET MOTOCIKLI V PULJ ,IST°V us» Pripravljalni odbor *-plp no vi te v motokluba v priredi v r.edeljo 3®: »[o? bra 1951 izlet v Pu^V.jjiei5 ciklisti, ki se želijo. uy jc; izleta, naj se prija^JLj, P cogovi dvorani v u Sancinu Marijanu v D ^ pri Družini Žarku v ji' pri Kuretu Silvestru manjih, pri Slavcu v Mačkovlj'ah, pri Lazarju v šku Josipu na Sancinu Francu v M Stramarju, Pri ku v PKberagu^?11 „rj js^ Vpisovanje 22. t. m. traja do Izlet v Knežak na ^ Prosvetno društvo v' 19. do Množični izlet v Lipič« nit* Prispevajte za Kulturni dom v nedeljo 30. set^r0 ^ množični izlet v LIP* ^ eno izmed n»jprivlacneJ jev za tržaške dan pripravlja družnica bogat Sram, ki bo še vedrilo izletnikom, je ogled' svetovno®1; si0‘ , kultuff* jf POsebeJV ■Na r* Letoviška sezona v okrožju Naši lepi obmorski kraji so letos privabili poleg velikega števila obiskovalcev iz Slovenije in Jug « velesejem v 22. t. m. ob z glavnega kolo° Trstu. Iz Zagreba v ponedeljek a*- " ,c\ 15. uri. cg V? NAPROŠAJO f ppl.., UDELEŽENCI. pO® JO NA TRŽAŠKO ‘ jj*. JO V SOBOTO POL URE PRED DOM VLAKA. . v Vlak se ustavi Križu, v Nabrežini, seku in Opčinah DVODNEVNI '7y. V dne 6. in 7. ok«>^ Si/. Luriijo To! mi«! Knliarid Ktii/ec Kanal Si/. Goro Kajsko L*axtii Vpisovanje do bra. 22.5 V: - Tel. ——r^T' ENODNEVNI „ dne 7. «*«#*• Ihitni/lja Tarnaj Shapa Upatja sf!'" j Škrbina n» »otev Vpisovanje do bra. — Tel. 22- se2V' štev. PRIMORSKI dnevnir =-» H 21. septembra 1951 boriš bac e (ŽAR HO) TRI DNI MED ČRNOGORCI tržaška delegacija na proslavi Njegoševe stoletnice na Cetinju (Nadaljevanje in konec) '“eiTmna1 3110 3ih Poživeli * ’ 50 bil‘ Pečeni ^an « bila za nas. H»iovin« ^.g0riske. razmere in Površno poznali, a' da vsa.i nekaj vredno spoznamo. ^OsmV*0 Plavili sto-b« fU!. ,} svojega velikega k «?eča™ L?e,troviča Njego-Polne 'a^*roS,?Vv..So ‘rajale % ‘ inju dni, V Njegoševem - * 1« kon,laJ 8000 prebivalko gosL ‘ej Priliki zbralo kvci Mr>; o- javni de-viade pi^a Pijače, minister ^ in druof Rodol3ub Colako-8o**) kultni6.? vlada Crne Ovniki v?! delavci in pred-republii, Jfeb 3ugosl°vanskih delegacija ‘riclanska tržaška ?■ 3ePternh akademi ja dopoldne )e bn*v Domu kulture v Proslavo. Po-!* Srbske =1* ,Stankoviča. čla. I? Iva 4^ - le znanosti Zvejo i .*?adrica, predsednika 36 sle«?^i ?ikov Jugoslavije, ^egaciie ?drav vodje tržaške' dejal: « a- Je med drugim ?r^g0aJte2!*!mu P‘a^i- MSE"***1 nar°da pri-^rih narorto.1*^ ® jugoslovan-Slove^r°^v tudi mi, tržaški ‘alikim 'bSi? nam nl*> kljub Ur«snl{iu 3f?,m Prelite krvi Prešerenef_ ®*a bila Njegoš in ?vojim „-_?* bi se združili s jngoslov^v0m in z drugimi Rudaril narodi.« Ko je državica n0sti- Njeg°ša ‘dota jA„lj ;. Pesnika in pa-tmL "adaljeval: »lužilaT?,?-.?°tovanja. ki so ?«ga ntr“‘rM‘vi svobode lastnega znj* -10 k poglobitvi 89 v°d:la ~ Ja ‘d kulture, so SrZ k° Trsta- ?Ji sle® t"\da,morem omeli1 v obilm }t * zapu-ičini: 1 Njegoševi zapu- da rfcio je ugotovljan Man nJ®?Pv «Lažni car '^naiaes.u historijsko zlitje Ko n g Vljeka»-S* dam°Š °Pis“je v pesmi t Se nanr ^nestu« vtise, ki bo?aiPavJo.,nan,i to rasto-tS^Jlišče ln ž*vljenja polno i-i. mu napoveduje Ml^. ^Pčnost 2 verzi: 's?1'' sretnja obvtelji K }e naprednosti avge. jšsb J1?10 ln njegovi boji? vedn« CV°x uverjen. da bo A 4, ? Služil svojemu ljud-5 sv/%c vedno ozko pove-j.rrta zaledjem, zaradi b. ‘tPal n, n.astal in od koder gr ^die ^°3e blagostanje in p. Je Pretežno slovan- SjsTv^vanja velikih ljudi na o izpolnjevala, ker et° Je hii H0ki.h spoznanjih, ril? Trsn 3 ltalijanska okupa- feifSnSt *°vaice l*a kl, atko seznanil zbo- Jrttu s Položajem Šfovencev tfi&evej, 2^e iPPlo zahvalil za v s KSL* _______________ f,;51«, k; Za Kulturni dom v r°d po ga J e dal črnogorski v 2 z„ , °Ji Ljudski fronti. “• 55»*» *ef. ga vidika so Mj,er.ata in ?’ Poleg glavnega nA,r^je nni ecani akademiji, in t blS3a »ime Miluti- teii Miluti^ube Nenadniča. Si-ie N& Njegošev u«-Ci-^c prost ^su odpi'l °6i <l7zJX je8vla- os^urei l0n?fhra - Njego- h l6tdi a So tu« S.fadil vjflvorci ?'kovn, Blegoš lil ^diln« K Muzej narodno-ka- rtrtli borne. Med slikami Hi« Totnii® udi portret sji- 0KiV«Jsa v"12Sat.,k> Je naslikal !l-a^!a fj/jblačihh vladike. Ta Nekaj edinstvenega in nepozabnega j'e bila scena — naravna scena, brez kulis. Glavno dogajanje je potekalo na zida-nem odru novega letnega gledališča ob vznožju skoraj navpično se dvigajočih razčlenjenih skal. Skupinice vojščakov so taborile nekje na sredini strmine, straže so staie na vrhovih skal, ki so se dvigale nadi 30 metrov visoko. Skale sc osvetljevali močni svetlobni snopov} reflektorjev. To je bil zadnji, po neposrednem učinku najmočnejši vtis iz Crne gore. Prireditelji so se tega č( bro zavedali in niso kar tjavoan napovedovali presenečenje. Ko govorkno o prirediteljih, jim je treba izreči iskreno priznanje. Njegoševa proslava jo bila z vseh vidik v na visoki stopnji, tudi z organizacijskega, ki bi bil za tamkajšnje majhne razmere lahko velik problem. Predvsem je brezhibno ((delovalo* gostoljubje — to smo občutili predvsem mi Tržačani, ki uživamo pri bratih Črnogorcih še prav posebne simpatije. Ko smo se vračali in smo ob enakomernem zamolklem bobnanju parnega stroja zrli v kri- stalno čisto, zdaj temnomodro, zdaj temnozeleno dalmatinsko morje, so nam misli krožila okrog vtisov zadnjih dni. Ko-1 liko novih spoznanj, koliko novih odgovorov na vprašanja, ki se porajajo iz pičlega in medlega poznavanja črnogorskega čleveka. njegove zgodovine in njegove domovine. Na splošno poznamo Slovenci. in mi tržaški Slovenci še posebej, kulturo ir. pteteklost naših bratov na jugu zelo slabo. Daljna zgoč' .vina naše ožje domovine ni bogata, ne pozna legendarnih junakov in junaških dejanj. Mt še danes bijemo težak boj za naš nacionalni obstanek, naš boi je take dolgo- i Njegoša. trajen kot ie bil boj Črnogorcev proti Turkom Zakaj si ne bi navzeli moč: m se zgledovali na junaško borb>. črnogorskega naroda? Zgledovali ae bomo šele, če bomo zglede spoznali in ni je lepše prilike kot to leto, ki je posvečeno spominu na j večjega Črnogorca — ammm Biljarda, skromen enonadstropni dvorec, obdan z obzidjem in štirimi stolpi je zgradil Njegoš. Dvorcu je ljudstvo izreklo Biljarda, ker je v tej zgradbi prvič videlo biljard, ki ga je Njegoš pripeljal iz ((civiliziranega sveta« in je bila to za ljudstvo taika novost,da je z imenom te nove igre imenovalo novo zgradbo MEDNARODNO MNENJE o italijanski gospodarski politiki Evropska komisija Združenih narodov (katere ne smemo zamenjavati z Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje, ki je evropska organizacija tako imenovanega Marshallovega načrta: v slednji so vključene samo države, ki uživajo ameriško pomoč, medtem ko so v evropski komisiji včlanjene vse evropske države — članice Združenih narodov, med njimi torej tudi države vzhodnega bloka, torej Češkoslovaška in Poljiska, pa tudi Jugoslavija, ki zavzema posebno stališče) je izdala nedavno svoj običajni gospodarski pregled stanja Evrope v letu 1950. V posebnem poglavju je obravnavano vprašanje inflacije, ki preti vsem evropskim državam, pri čemer je zlasti važno vprašanje cen. Izrečno važna je ugotovitev Evropske komisije, da je bil v državah kot n. pr. Francija in Italija vsak napredek v proizvodnji vedno v spremstvu inflacije, da torej napredka ni bi. lo, kadar ni 'bilo inflacije, ali pa da je samo inflacija bila tista, ki je povzročila napredek proizvodnje, medtem ko v času padajočih cen ni bilo industrijskega napredka. Drugačen je oljskih ukrepov ali posledic. Posebej za Italijo pravi poročilo: «Itali ja je omenjena med, državami, katerim ni uspelo zadržati inflacije po vojni, ne da bi, istočasno pustila v stagniranju proizvodnjo. Verjetno je, da bo v letu 1951 italijanska strojna industrija dobila naraščajoča naročila za izvoz, ker je ena izmed, redkih v Evropi, kjer proizvodna kapaciteta ni v celoti izkoriščana. Poleg tega napoveduje italijanska vlada lahno naraščanje izdatkov za ponovno oborožitev. Kolikor ne bo presežek dodatnih dohodkov, ki bodo doseženi na ta način, verjetno omiljen z redukcijo drugih kategorij dohodkov, je pričakovati. če se zgodovina ponavlja, da bodo cene naraščale samo zaradi tega razloga, neodvisno od vzgona, ki ga bodo v tej smeri dali višji stroški za uvoz. Povišanje življenjskih stroškov, ki je znašalo 10 odst. v dobi dvanajstih mesecev (do konca marca 1951), moremo šteti za majhno glede na okoliščine, toda to je mogoče le predokus tega, kar se bo v kratkem zgodilo. Cene, ki jih mora plačevati bil položaj v drugih 'evropskih država za blago in storitve, ki državah ,kjer je bil napredek I jih kupuje, se morajo dvigati proizvodnje dosežen brez infla-1 kot vse druge cene. Zaradi te- NOVA RODOVITNA POLJA V DOLINI REKE MIRNE Ko vstane dan in se ribiči vrnejo z morja, obala zaživi. Iz Novega grada odrineta dva kamiona: eden odpelje ribe, drugi pa, ki je napolnjen z ljudmi, odpelje v nasprotno smer. Nekaj časa vozi ob morju, nato pa zavije v mračr.o dolino. Cesta je ravna in se vleče ob leni reki, ki reže dolino po sredi. Na obeh straneh je dolina zaprta s kamenitima pobočjema, tlo doline pa je ravno kot steklena plošča. Izza hri. ba se prikaže žareča krogla in razsvetli dolino. V lesenih barakah, ki so približno sredi doline, je tedaj že živo. Nekaj desetin delavcev, k: tu stanujejo, se odpravlja na delo. V gručah gredo in se potem združijo s tistimi, ki so prišli s kamionom. Potem se razkropijo po svojih delovnih mestih. Tako se začne jutro v dolini reke Mirne. Dolino, ki je dolga 12 kilometrov in široka od 800 do 2000 metrov, meliorirajo. Se pred kratkim so bila tu tla kakor namočena goba; če si stopil nanje, se je zemlja tresla kakor na peresih in nekaj metrov naokrog je močvirje zaživelo. Zdaj pa se ne trese več. Ljudje so močvirje prerezali s kanali, ki odvajajo vodo: Na levi strani reke. kjer r.-ikoli prej ni rasla poštena trava, se zdaj mirno pasejo krave. Na desni strani reke, kjer so v teku namakalna dela, pa se bohoti koruza in povrtnine. Pisarna uprave podjetja, ki vodi melioracijska dela, je v esr.ii izmed barak delavskega taborišča. Tja smo se napotili po informacije o poteku dela. Pomočnik upravnika nas je pozval k velikemu zemljevidu doline, ki visi na steni. «Tu, kjer vidite rdeče črte, zdaj delamo,« nam razloži. «Med temi rdečimi črtami je 250 hektarov odlične zemlje. Ta del bomo za zdaj namakali, namakalno vodo pa bomo napeljali iz izvira Gradole, ki je na drugi strani reke Mirne. Vo. da Mirne je namreč slana, posebno še v času plime, k£tin'i-haja v strugo morska vbaa; in zato ni primerna za namaka-n>je.» Z' -črni sem sledil rdečim črtam na zemljevidu. Velika dvojna črta se začne na vznožju levega pobočja, nato gre po reki Mirni in se nadaljuje ob drugi "strani reke do konca zem. Ijisča, ki je predvideno za namakanje. To je glavni kanal. Iz tega kanala so izpeljani stranski namakalni kanali: razdalja med njimi je 150 m, vseh skupaj pa je 21. Končajo se v obodnem kanalu, ki zbira v času deževja vodo, ki priteče iz pobočja. N «Z načrtom ste se seznanili, zdaj si oglejmo še, kako je Zadružni hlev na terenu!» predlaga pomočnik upravnika. 100 metrov od taborišča srečamo velik, neznan stroj. Sprem ljevalec nam razlaga: «To je «Rossacomexta» — stroj za izdelovanje montažnih betonskih blokov, ki jih rabimo za obleganje stranskih, namakalnih kanalov. V osmih urah napravi ta stroj 350 komadov, za meter kanala pa je treba 8 montažnih blokov. Obložiti moramo 14 kilometrov kanalov, sicer pa bo kakor vidite delo kmalu kor.čano.» Nadaljujemo pot po cesti proti Porta Portonu. Glavni kanal, ki gre oo cesti, je že gotov. Napravljen je iz zemlje in posejan s travo, da bo trdnejši. Cez kanal so napravljeni betonski mostovi, tudi križišča, kjer se stikajo stranškf karMli z glavnim, so betonirana. Tu bodo zatvornice regulirale dotok napajalne vode. Do «sifona» smo hodili še nekaj kilometrov. «Sifon» — to je namreč tisti dej dovodnega kanala, kjer bo tekla napajalna voda pod reko Mirno. Zdaj je že gotov, toda dal je dosti dela. saj so morali začasno spremeniti strugo reke Mirne, da so ga lahko napravili. Od »sifona« do izvira Gra-dola je dobrih 500 metrov. To je res čuden izvir, na sekundo priteče iz njega dva kubična metra vode, to je štirikrat več, kot jo ima reka Mirna. Pa to ni edini izvir, ki prihaja tu na dan. Vse naokrog je namreč kras, le v dolini je debela plast zemlje. Zanimali smo se, kako je bilo v tej dolini za časa Italije. Rekli so, da bo znal to najbolje povedati Brko, ki je vsesko. zi delal pri melioraciji doline. Starega Karbončiča — ali kakor mu pravijo Brko — smo srečali nazaj grede. Blizu šestdesetih let je že in siv, sicer pa dokaj uren. Na hitro nam je povedal tole: «Dolgo se nihče ni zmenil za dolino, ki je sama klicala po melioraciji. Italijani so se r.anjo spomnili šele v času tako imenovane žitne bitke, ko so v Abesiniji bili boj za tuje ozemlje, doma pa boj za prepotrebno žito. Osušili so manjši del ozemlja | da sklepati, da je bilo mesto ln postavili črpalko. To je bilo vse, kar so napravili. «Ta naša dolina je bila nekdaj morje,« razlaga, »Poglejte kamerjite robove v pobočjih nad dolino, do tja je segalo. Ob morju so bila tri mesta, še zdaj se vidijo razvaline. Sv. Jurij, Kaštelir in Grumace. Porušil jih je hunski kralj Atila s svojo vojsko.« «Kako pa vi vse to veste!« neverno vprašam. «i>ai se vidijo še sledovi.« odgovori. «Pri Sv. Juriju so bili še do nedavnega veliki železni obroči, kamor so v tistih časih porušeno. Zakaj pa mislite, da se Novi grad zdaj tako imenuje? I, zato, ker sQ staro mesto porušili Huni in so potem sezidali novo mesto. Atila je takrat porušil vsa mesta in vasi, razen Grožr.jana in Sv. Lovrenca, ki sta se predala,« nas je prepričeval. Vprašamo ga še po drugih stvareh, a mudi se mu, ker je delovodja in mora pogledati, kako gre delo. Se eno vprašanje mu zastavimo: «Zakaj so ob robu doline topoli?« «To je pa italijanska avtarkija!« odgovori. Alba P0' bi J dom, po 8 centesimov kvadratni meter. Tudi kmetom, ki so bili lastniki nekaterih koščkov v dolini, so jo vzeli. Napravili •••-:, •• ■ •••••. • • rt-)*.'.':': :o!> Pogled na lepo obdelane njive v dolini reke Mirne privezovali ladje, ko je mesto še živelo in ko je bilo morje še visoko.« «Kie pa so zdaj ti obroči?« vprašam. «Morda je še kateri, zdaj že dolgo nisem bil tam. Pastirji iz naše vasi. ki so tam okrog pasli ovce, so jih precej izkopali. Tudi jaz sem bij med njimi.« «Kako P? veste, da je mesto porušil Atila?« «V naSi vasi smo imeli pred leti arhiv, kjer je vse to pisalo, pa je menda zginil z župnikom vred. Sicer pa se tudi drugače «Kakšna avtarkija?« «No, Italijani so odločili, da morajo obvezno saditi topole, da bo les za papir, čeprav ta drevesa odvzemajo vodo drugim rastlinam. Ampak, zdaj mo. ram res iti.« reče in se poslovi. Mi pa smo zavili na polje. Nekaj sto metrov od delavskega taborišča zadružniki iz Nove vasi obirajo paradižnike. Na hitro se seznanimo in zvemo tole: Zemlja v dolini Mirne ie bila do leta 1930. občinska. Lepega dne pa jo je podesta iz Barto-nigle prodal neznanim So zakon: kdor nima najmanj en hektar zemlje, jo mora obvezno prodati gospodom po 8 centesimov za kvadratni meter. Redki od nas so imeli toliko zemlje. Pa še tistim, ki so jo imeli, so jo vzeli in jim dali zemljo drugje, kjer je bila slabša. Delali so pač, kar so hoteli, ker je bila država z njimi. Domačini pa so morali hoditi k njim na delo, če so hoteli živeti. Vre?a n£'6}? obrazu >iefgnsa P°s«hr-v,!.n * globok izraz. 24 let posebno lepo- ^naLr^ v Cetinj' i ii Ptedmln : k3er 30 ohra-'h ■ stol^i oblačila celo tfv Seih d, Državni muzej in V”r?,u ,kraUa Nikole. I, f krsl: zadnjega črnogor-Hiil9l8) J,a adal je od 1860 J^kole p“fej bja-ljevske KtDvins!ce- ,??leS družinske *ve d, ,?bllna zapuščine ^3 « zatiitniv- ?lne• Pohištvo in sij-^rtret in eife podrobnosti, bo-ha stena^ ov d: užine vi -jv in i-. Priložnostne fo-, fskih l .j članov drugih hlS' 2viKarsikdo (ki ni Cr-% kavlje31 "°.s ob Pogledu ‘dobroth fotografije raz-V1 » lvih* vladarjev. ŠNj razstavljene bo f>n'skn k”\ « ve‘ ka' 3e nrjiAaslvo in k temu h n” kar j«'?11. kral3a Ni' \ aeoku-,. nJ'ni v zvezi, ^ <bi s?Ces‘isko pohi- mlai?e kralje- sSsla® boga?1 (Pipama je a-1 £ki tflharm^'-!0Vali .50 Hi lW>r|eš: ^•»ani »u ~wui: n? iz B«n!Lc,en‘ralneg onični orke- »eoom'',—• Prizna-sUkari: ?J‘ke opere ln sl«Vd D>"iri edifi knwh repub' Kolektivno raz drl »palci abopaj s večer 8 ‘a- ?> !N a* ‘o Pri Jf* . lin kvalj*--. luVe - po *valiteti k ~ P° dv””' nestrp VSe šilili«, ki s. Ceroma kratek, Objavljamo v nadaljevanjih članek, ki je nekak pregled in ocena celotne vsebine vseh dosedanjih številk letošnjih Razgledov, ki ga je napisal profesor in književnik iz Ljubljane, naš primorski rojak Lipo Legiša. Od slovenskih literarnih ali kulturnopolitičnih listov so bi. H Razgledi v Trstu prvi, ki so po vojski začeli izhajati. Jasno pa je bilo, da bodo morali računati na še posebne težave prt svojem izhajanju. Huda leta italijanske oblasti so pregnala večino primorskih kulturnih delavcev čez mejo tn tako še bolj centralizirala slovensko kulturno življenje. Pod tujo vlado, ki se je zavratno in zagrizeno trudila, da bi uničila slovensko ime, se je bilo mladim težko priboriti do slovenskega pouka in do naše knjige. Koliko težav je bilo treba prebresti našemu literarnemu in znanstvenemu naraščaju, da, sč je iztrgal iz vab tuje omike in se pridružil slovenskemu kulturnemu ustvarjanju! Druga težava je prišla z novimi meja-mi: majhno ozemlje! Ce italijanski del Trsta, ni zmogel podobne revije, koliko bolj tvegan je bil slovenski poskus. Naravno je, da je revija pritegovala za sodelavce v prvi vrsti Tržačane in sploh Primorce, včasih pa je, kar je prav, tudi druge Zakaj ne le da. je Trst neločljivo zvezan s slovenskim življenjem, tudi kulturnopolitično glasilo, ki ima tako ime, ne more biti navezano samo na tržaške razme. ne. S pisanjem o tržaških vpra- šanjih zastopa mesto in okoliš, to mesto pa je obenem hočeš nočeš veliko središče Primorska in še več. To mesto smo zmerom šteli kot okno, razgled v svet. In zato pričakujemo, da bodo Razgledi res vredni svojega imena in da bodo prispevali v svet slovenske kulture večje. poznanje širokega sveta, dovika Kalan, Miha Kajetan Kovič, Dušan Mevlja, P .4. Ogarev, Marija Rus, C-rto-mir Šinkovec, Marička Žnidaršič — torej precej imen. Ne bi se ustavljal ob posameznih. Nekatere pesmi zmorejo nekaj več misli in čustva, da jih utegne doživetti tudi bralec. Največ se bpm pač pomu- Klinar, do bogastva., je še nepredelana, ” nekam preblizu gradivu. Jože Pahor je dal odlomek iz svojega romam o Jurčiču, bolj suho pripovedovanje o visokošolski zabavi na Dunaju. Vladimir Bartol se je v Janičarjevi izpo. vedi lotil sicer zanimivega vprašanja, kako so prehajali slovenski otroci v italijanskih D prepotrebno širokost v pogledih, ne glede na spodbudo, ki bi morala biti že v samem tekmovanju z drugimi slovenskimi revijami. Prvo, kar lahko rečemo o listu, je, da se dobro razvija. Bo pi treba še prizadevanja, da bodo razgledi prispevali, kar si od tržaške revi je želimo. List je zanimivejši in, samostojnešji, kakor je bil prejšnja l-eta. Pesmi so bile sicer njegova šibka stran in so pravzaprav tudi danes. Res so zdaj boljše od nekdanjih, več je v njih povedanega, nekajkrat tudi prisrčno, še največ pa ,so pesniki skrbeli za obliko. Sicer pa danes tudi v drugih im tudi tujejezičnih revijah ni dosti bolje. Objavljali so Tone Batagelj, Marija Bonča, Matej Bor ■Fran Eller, Gema Hafner, Lu (Ki pri Boru. Tu je dosti več doživetja, metaforične spretnosti in tudi drznosti in prizadevanje po oblikovni in zlasti glasovni uglajenosti, ki bi ga mogli imenovati že artistično — da ne govorimo o Borovi znani vedrosti, ki s širokim in prešernim zamahom požene napade sentimentalnosti ali žalostnih spominov in srečanj. Vse drugače se revija lahko izkaže s pripovedno prozo. Spričo dveh treh posrečenih spisov je bila to njena najmočnejša in najvabljivejša vsebina. Rado Pregare je napisal zgodbo Nma bo velika gospa, pa to pot ni dosegel svojega prejšnjega pisanja. Zgodba, kako revna družina iz tržaškega predmestja ženi hčer proti njeni oolji s človekom, ki se je s svojo brezobzirnostjo hitro povzpel zavodih na fašistovsko stran ln kako nam Kh Je včasih vrnil boj za osvoboditev. Ali njegovo razumsko razčlenjanje ni prav prepričljivo, presuho je. Tudi njegova Lipa pred staro cerkvico rse more zatajiti Bartolovega nagnjenja do odkrivanja psiholoških zamotanost i, pa to pripovedovanje je privlačnejše, ker sloni na doživetju, na, obnovi spominov na mladost Pri Sv. Ivanu. Danilo Lokar ima dva spisa. Leto osemnajsto je daljši opis življenja pri vojakih pod konec prve svetovne vojske, zmede ob razpadu stare Avstrije, nastopa naših narodnih odborov na Primorskem m prihoda italijanske vojaške o- blasti. Pisan je kakor dnevnik. Megla Pa je sila natančno pripovedovanje o nenadni megli, ki je odrezala moža od družine prav tedaj, ko bi moral biti pri nji. Lokarjevo pisanje je zanimivo: na splošno zelo nazorno, včasih prav imprresioni-stično barvito, prepleteno z marsikaterimi nepričakovanimi obrati, ki bi jih mogli krstiti za ekspresionistične, če ne za svojevoljne ali čudne, kakor so nekateri nepovezani ali odsekani simrki in zlasti konci. Ob priliki bi si želel videti v Razgledih njegove Tatove in še nekatere zgodbe, ki bi bile potrebne sicer nekaj predelave, vendar ne take, kakršno so doživele v Ljudskem tedniku, kjer je bila prvotna zasnova zabrisana in zato zgodba bralcem še manj razumljiva. Lokar zna marsikje dobro prikazati svet na meji med Vipavo in Krasom in zraven del tistega življenja pod Italijani, ki ga je naša literatura še dosti premalo obdeldla. Tukaj so pisatelja premalo upo. šlevali in videli preveč nenavadnost njegovega pisanja. Sporazumno bi se dalo precej urediti. Meni se zdi, da ne smemo mimo stvari, ki se tičejo naše primorske zemlje, zakaj še zmerom velja, da mpra ta švet v literaturo dosti bolj, kakor se je zgodilo, da bodo naši ljudje videli v lepi besedi svojo zemljo in sami sčbe in bo to tudi osnova in spodbuda nadaljnim pisateljem, ki se morajo zbuditi in lotiti življenja, ki zelo po s tx) j e dopolnjuje galerijo slovenske domovine. (Nadaljevanje sledi) Leta 1943 so kmetje kar sami vzeli gospodom zemljo. No, pri-šli so Švabi in vsi so odšli v gospo-1 partizane. Leta 1945 pa so bili fašisti in gospodje za vedno pregnani. «Kako rodi zemlja?« se zanimam. ((Pšenice d.a 30 stotov na hek. tar; melancana, ki zraste, ima skoraj vsaka kilogram: trije krompirji, ki vrast.ejo tu, imajo erj kilogram, prav tako čebula. Naš zadružnik Mate Cer-neka je na 1000 metrih ohišnice pridelaj za 100.000 din čebule.« «Delo Pa je težko,« pravi zadružnik Kljun; zelenjava potrebuje dosti vode in jo moramo prenašati iz obodnega kanala. Ta zelenjava nas je stala dosti truda. Toda drugo leto bo bolje, kajti kmalu bo voda sama namakala polje in vrtove. Tedaj bo veliko manj truda in pridelek obilnejši!« Poslovili smo se. Sonce je visoko in neusmiljeno pripeka. Se dober mesec bo lahko sušilo zemljo v dolini reke Mirne, potem pa mu bo to preprečila melioracija. TOME’ BOGDAN ga se bo zmanjšala vrednost izdanih sredstev Judi če se ne zmanjšajo sredstva dodeljena državnim organizmom kot n. pr. Cassa del Mezzogiorno (za melioracijska dela in za ponovno naselitev ljudi v južni Italiji, ki je bila doslej zanemarjena) z namenom, da bt se dala sredstva za nakup dragega orožja. Nikakor ni mogoče eskomptira-ti dejanskega povišanja odobrenih kreditov za kompenzacijo teh izdatkov, kolikor ne bi dosegli — to pa se zdi dvomljivo, ker ni popolne reforme davčnega sistema — ekvivalentnega zvišanja neposrednih davkov, ker bi čisti rezultat tega razvoja vodil k ponovnemu poslabšanju zaradi inflacijskega pritiska. Tako torej — in kakor koli se to zdi protislovno, kolikor ne bodo podvzeti uspešni ukrepi za zajezitev inflacije — obstoji nevarnost, da bodo stroški naraslih izdatkov za ponovno oborožitev — merjeni v izgubljenih investicijah — ter neugodni razvoj trgovinskega prometa — tako visoki, kakor da bi Italija že dosegla polno zaposlitev, ne pa da ima največjo neizrabljeno rezervo delovne sile, ki sploh obstaja v Evropi. Ce se to zgodi, bo treba ugotoviti še enkrat, da Italija ni v stanju doseči razmaha proizvodnje brez inflacije. Ta nezmožnost je v primeru Italije še težja kot v primeru Francije. ker potrebuje Italija, katere aktivno prebivalstvo se redno in prav hitro povečuje, stalne ekspanzije svoje proizvodnje, če se hoče izbgniii dejanskemu naraščanju brezposelnosti. Lahko si predstavljamo težo problema, če pogledamo, kaj se je zgodilo lani. V letu 1950 je pišlo do nekega razvoja industrijske proizvodnje, do občutnega povečanja gradbene dejanmosti in do napredka v tretjevrsbni dejavnosti (ali storitvah), kar je imelo za posledico presežek 50 milijard lir, ki so jih potrošili inozemski turisti v svetem letu. Toda na drugi strani po uradni cenitvi delovni trg ni mogel absorbirati več kot prirastek aktivnega moškega prebivalstva, to je 150.000 ljudi, če računamo tudi čisto število izseljencev. Približno ena petina aktivnega prebivalstva, to je 4 milijone ljudi, je ostala nezaposlena (gre za javno i n prikrito brezposelnost). V nekaterih pogledih se je položaj celo poslabšal, Tako je bilo januarja 1950 20 odst. uradno ugotovljenih nezaposlenih — mladine, ki je iskala svojo prvo zaposlitev, leto dni kasneje se je ta odstotek dvignil na 23 odst, istočasno se je delež mladih delavcev (pod 18 let) v primerjavi s skupnim številom zaposlenih delavcev zmanj. šal od 1948 do 1949 od' 6.7 na 5.9, leta 1950 pa celo na 5.4 6dst. Razumljivo je lahkb predlagali načine, da bi neizkoriščena delovna sila in neizkoriščene kapacitete bile izkoriščane za okrepitev temeljev italijanskega gospodarstva. (Objavljene cenitve trdijo, da znaša stopnja neizkoriščene kapacitete celo na koncu leta 1950 do 60 odit. v tvornicah dušičnih gnojil in 65 odst. v cementni industriji. Te številke so navedene zato. da se poudari važnost teh proizvodenj za vsak investicijski program, ki bi bil primeren za Italijo. Prav podobne cenitve so bile izdelane tudi za druge industrijske panoge. Podoba je, da so Dri teh cenitvah izkoriščanja kapacitet, mislili na drage instalacije. toda zastarele. Toda z nacionalnega stališča bi bilo gospodarsko izkoriščati te naprave, čeprav z velikimi stroški). Ne bi bilo težavno navajati tudi, kriterije, ki bi omogočali sestaviti vrstni red med raznimi projekti za investicije, ki bi si druga drugi konkurirale. Ce govorimo po pravici, sta dva kriterija jasna: v državi, kjer je potrošnja prehranjevalnih predmetov majhna ali kjer mora biti velik delež mejnega dohodka porabljen za prehranjevalne predmete, je razumljivo, da je ena najpotrebnejših stvari, ki jo je treba napraviti, povečanje italijanske kapacitete za proizvodnjo prehranjevalnih predmetov. V državi, kjer je socialni strošek zaposlitve delovne sile praktično enak ničli, bi bilo pametno prvenstveno izbirati take investicijske načrte, ki bi obsegali veliko zaposlitev delovne sile. Če bi hoteli istočasno uporabiti obe načeli, bi naravno prišli v usoden spopad z zasebnimi interesi, ki obstajajo. Dejansko podjetniški strošek in socialni strošek nista vedno v isti količini: s stališča zasebnega podjetnika bi se temu zdelo nedvomno bolj gOspodaisko graditi električne termo-centrale, bol) kot povečevati število hi-dro-central, kar bi zahtevalo uporabo večjih sredstev, čeprav b> bili eksplcatacijski stroški manjši. S socialnega stališča pa ni dvoma, da jč med obema rešitvama graditev termičnih central manj zaželena, zlasti kei mora Italija uvažati večino potrebnega premoga. Po drugi strani pa ni samo na področju notranjih investicij potrebno, da se uporablja načelo, naj bi se dala prednost tistim projektom, ki zahtevajo veliko uporabo delovne sile. Po tem kriteriju bi bilo treba šteti neke projekte za in- vesticije v inozemstvu, ki so pa sebno popularni (zlasti pomoč za naselitev izseljencev) za luksuz t) današnjih okoliščinah. Toda vsekakor bi sprejem teh načel ne pomenil drugega kot prvo etapo resnih naporov, ki so potrebni za odpOmoč pomanjkljivostim italijanske gospodarske strukture. Ce hočejo izvajati v velikem obsegu investicijske projekte brez inflacije-.f je treba podvzeti ukrepe, ki bt preprečevali, da bi se tako nastali dodatni dohodki razsipali n obliki višjih cen prehranjevalnih predmetov; to ne pomeni nii drugega kot racioniranje, mogoče samo nekaterih prehranjevalnih predmetov. Ce predpostavljamo, da v kratkem roku ni mogoče doseči mejnega zvišanja italijanske preskrbe prehranjevalnih predmetov drugače kot z zvišanjem uvoza in z zmanjšanjem izvoza (na primer za riž), se ni mogoče izogniti poslabšanju plačilne bilance drugače kot z zelo močno omejitvijo povpraševanja za uvozne predmete. C e bi se 'sprejela Izvedba podobnih kontrolnih ukrepov in če bi se izvedla korenita reforma sistema neposrednih davkov, bi bilo to revolucionarno dejanje za Italijo. Toda, če se to ne bo zgodil-o, obstaja strah, da bo Italija zopet prišla v svoj tra- Z italijanske razstave na zagrebškem velesejmu dicionnlnt položaj: inflacija in vekovna stagnacija.)) In *ak!juč'ki iz tega? Italija bi morala več investirati, ker drugače ne more zaposliti ogromnega naravnega prirastka prebivalstva, ki znaša nad 400 tisoč ljudi letno, ko pridejo v moško dobo, ko morajo sami služiti. Za Italijo so potrebne take investicije, ki bi zaposlile največ delovne sile. Dviganja življenjske ravni pa si ni mogoče misliti brez večje potrošnje življenjskih potrebščin. Zato mora Italija investirati v tiste stroke, v katerih bo producirala največ življenjskih potrebščin za sveje naraščajoče prebivalstvo. V ta namen pa dosedanja struktura italijanskega gospodarstva ne zadošča. Potrebne bodo korenite socialne in gospodarske reforme. Zlasti na jugu Italije. In še posebej politični zaključki iz tega. Dvig življenjska ravni in povečanje investicij sta v neposredni zvezi z italijansko zunanjo tTgovino. Koliko bolj bi uspevala pospeševalna gospodarska politika Italije, če na bi bila obremenjena s političnim atavizmom, katerega je Jugoslavija prosta; politični atavizem povzroča stroške, ki jih ni mogoče niti natančno kalkulira-ti. so pa tukaj in jih ni mo-goče spraviti s sveta, čeprav ss ne dajo izraziti v konkretnih številkah, bodisi toliko milijard lir ali dinarjev. Italijanska go spoaarska politika ima mnoge tesne probleme na svojem do mačem področju, ki jih mora rešiti sama, ima pa mnogo pro blemov, ki jih more rešiti samo s sodelovanjem na področju zunanje trgovine itd., pri čemer ■je Jugoslavija tista, ki ni med zadnjimi udeleženci v italijanski zunanji . trgovini. Kakšne perspektive se odpirajo za Italijo v tej zvezi, je vsakomur jasno, ni pa mogoče jasno tistim. ki si zapirajo oči pred življenjem, ki je hujše kot vsako kričanje in pisanje. Toda življenjska stvarnost dveh narodov gre tudi preko tega in zahteva nujno sodelovanje dveh sosedov, ki imata mnogo skupnih interesov, katerih se mogoče kdo niti ne zaveda. je tem golobom res še Uko vroče ime kopljejo zato, da bodo čisti?, \ / n r a i r Val hiadne§a zraka «« ««*e V S1 r A/l r podrt>čje se nadaljuje v manj- T I \ LlYl L šem obsegu. Danes bomo imeli lepo vreme. Možne so manjše pooblačUve. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 14.50, najvišja pa 23.5. STRAN 4 ZADNJA POROČILA m SEPTEMBR A 1951 m msssmi k, 1’iil l! fiiill I: i : • I::: liiii:::; Mm H Ul §§ mmm®wsmm. ftTffiffffiffflffifitffflTrrrmrmfHnimtmnmmmTifTrr-T-TnnitgmniiiBmitKiHHiiiiuitfii iirnuintii jijuiiiiiuihthijiitiiHihi* RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trste: 13.43: Na harmoniko igra Oskar Kju-der; 19.00: Solistična glasba. — , Sloveaii.ja: 12.00: Koncert francoske orkestralne glasbe: 22.30: Priljubljen; domači zaibavni ansatno . —• Trst II.: 12.34: Tirciskl odmevi; 22.26: ®peF'‘ na glasba. — Trst I.: 20.23: Poletna parada beni variete; 23.20: Plesna glasba. Ob prihodu sveta OZN za Libijo v Bengazi, so priredili manifestacije pristaši cirenajškega emirja SenuMja Foto OZN ANGLIJA JE KUPILA NAFTO V ROMUNIJI MoHsadegh za sedaj še ni poslal ultimata v London Velika diplomatska dejavnost iadčikova v Teheranu TEHERAN, 20. — V perzijski prestolnici so politični opazovalci mnenja, da »e ministrski predsednik Mossadegh ne more dokončno odločiti, ali bi poslal Angliji ultimat, za katerega je znano, da ga Trumanov osebni svetovalec Harriman ni hotel predati londonski vladi. Njegovi svetovalci ga prepričujejo, naj »e enkrat prouči svoje predloge zlasti sedaj, ko ve za Harrimanovo stališče. O-pazovalci pravijo, da Mossadegh noče dokončno izgubiti a-meraškega zaupanja, zlasti, ker so bile besede riarrimana v zadnjem pismu Mcssadeghu precej ostre, obenem pa, k« se je tudi izvedelo, da ima Grady, ki je na poti v Washington, nekaj slabo mnenje o najvišjih perzijskih predstavnikih. Medtem pa Sovjetska zveza ne izgublja časa in poskuša tu. di zase nekaj izvleči iz tega nerodnega spora. Poslanik Sadči-kov se je danes razgovarjal z Mossadeghom pred svojim odhodom v Moskvo. Včeraj pa je obiska] zunanjega ministra Ka-zemia. Jtezgovarjala naj bi se o povečanju trgovskih stikov med obema državama. Glede te ruske želje, da bi Povečala svoj vpliv v Perziji, se zdi. da bodo že v soboto Sovjeti predložili zadevni načrt. Obširnejši sporazum med obema državama pa še vedno ovira dejstvo, da Rusija še vedno ni plačala v zlatu odškodnine za okupacijo Perzije med vojno. Sadčikov, katerega diplomatsko dejavnost opažajo v zadnjih dneh na vseh perzijskih ministrstvih, je včeraj obiskal tudi finančnega ministra in izjavil, da je Rusija pripravljena urediti to zadevo. Sedaj ko je Anglolranian brez enega izmed svojih naj-večilh virov nafte, se je obrnila na Romunijo, s katero je, kot poročajo tudi sklenila sporazum za nakup 200 tisoč ton nafte v vrednosti preko mi. lijon šterlingov. Anglija, kot znano v nasprotju z ZDA, zagovarja staliSče, da bi obdržali Široke trgovske stike z državami vzhodnega bloka. ZDA so s tem v zvezi na Anglijo iv izvajale pritisk, vendar Anglija ni popustila. Angleški predstavniki so pozdravili ta sporazum in poudarili njegovo važnost, obenem pa ga nosti do katerih je mogoče pri-1 njem, dokler ne bodo rešili vseh ti, če ohranimo trgovske stike z Vzhodom — pravijo. Nafto bodo prepeljali z angleškimi petrolejskimi ladjami iz romunskega pristanišča Co-stanze, Predstavniki «Anglo-Iranian Oil Company» so tudi izjavili, da so se pričela pogajanja z romunsko petrolejsko družbo že pred enim mesecem. To se je dogodilo tedaj, ko so zaprli velikansko rafinerijo v Abadanu. inaviotE so stavkali v Parizu Parlament ne bo šel na počitnice, dokler ne reSi vseh visečih vprašanj — Vladne stranke razdeljene glede premične lestvice za plače — Grozi stavka železničarjev PARIZ, 20. —■ Danes je bilo v Parizu odprtih samo 250 mesarij od 2000. pariške oblasti so že izdelale načrt, s katerim b[ poskrbele za razprodajo mesa. Zdi se, da bodo najprej pio-sile mesarje, naj prostovoljno odpro svoje mesarije, drugače pa bodo klicali vojsko, naj pripelje meso v Pariz. Mesarji stavkajo, ker hoče vlada znižati ceno mesa za 10 odst. Od 11.000 avtotaksijev jih danes ni vozilo po pariških ulicah 10.500. Stavkali so, ker je namen vlade izdati odlok, po katerem jih bodo morali pregledati zdravniki in ugotoviti,' če so dovolj zmožn; šoferji. Ti pa smatrajo to kot veliko ž-litev in pravijo, zakaj vlada ne prisili privatnih šoferjev, da bi jih pregledali zdravniki. Vladni predstavniki pa s svoje strani zopet trdijo, da sQ avtotaksi. Ji povzročili lani 4089 nesreč. Vlada je železniškim sindikatom. v katerih ie organiziranih 800 tisoč francoskih železničarjev, predložila povišek plače za 12 odst Ti pa so se odločili, da bodo svoje stališče predočlli ministru za javna dela Železničarji zahtevajo najnižjo plačo I 23.G0Q frankov in uvedbo pre-1 mične lestvice za plače. vprašanj. Po zadnjih, poročilih je francoski parlament, kljub' Pleve* novim ugovorom »prejel s 410 glasovi proti 203 zakonski predlog o premični lestvici zai plače. Predlog so predložni sod a-listi. Po njem bo povečanje življenskih stroškov za najmanj 5 odst. vplivalo tudi na, povečanje plač. Počitnice bi se morale priče, ti v soboto in ministrski predsednik Pleven se je zaman trudil, da bi dosegel vsaj nekaj miru v času, ko poslancev ne bi bilo v prestolnici. Politične ;tranke razpravljajo o zakonskem osnutku o premični lestvici za plače. Vladne stranke iiiuijo v tem vprašanju različno stališče. Za sedaj že niso mogle najti izhoda. KONEC ZASEDANJA atlantskih držav Objavili so ilzjavo iz 0ttau/e» - Sprejem Turčije in Grčije bo dokončen šele ob potrdilu posamezni! parlamentov - Izjave državnikov ob koncu zasedanju BAGDAD, 20. — Na posledicah velike vročine letos poleti, je umrlo zaradi sončarice, preko 300 romarjev, namenjenih v Mecco. Vlak se je zaletel v Braziliji RIO DE JANEIRO, 20. — Enajst oseb je bilo mrtvih in približno 90 ranjenih ob železniški nesreči, do katere je prišlo v Braziliji. Približno 25 km od Barcacena se je potniški vlak, namenjen v San Paolo, zaletel v tovorni vlak. ki je vozil v isti smeri. Na vlaku je bilo veliko potnikov, ki So prihajali iz Severne Brazilije, kjer je trenutno velika suša. Brat Al Ccponeja mirovni sodnik HOMER, 20. Glavni tožilec Chicagu, Raiph je ob proučevanju listin brata znanega gangsterja Al Caponeja ugotovil, da je neki drugi brat tega gangsterja že veliko let mi-ovni sodnik v Homerju, majh. nem mestu v Nebraski. Sosedi mirovnega sodnika niso hoteli verjeti svojim ušesom, ko so zvedeli za to vest. Ta je živel v Homerju pod na-pačaim imenom Richard Hart Francoska narodna zbornica in je bil že prej šerif. Lažni bo jutri začela z razpravo o no- Richard Hart pa ni izgubil za-spodarskih vprašanjih, potem upanja v Homerju. Prebivalci ko je včeraj sprejela socialistič. so prppričani. da ne bo naletel ni predlog, da ne bodo zaradi | n^__nobene težave na sodišču •- --r v*a »VSV41/ , no ■navijajo za vzgled. To so pred- j počitnic prenehali z zaseda-1 v ^Chicagu. .................................................... miitim..............................................mm.................. OTTAWA, 20. — Atlantsko zasedanje v kanadski- prestolnici se je danes končalo. Na njem so določili, da v Rimu ne bo 25. oktobra zasedanja atlantskega sveta, pač pa po angleških volitvah: vključili so soglasno Grčijo in Turčijo v atlantski pakt, obenem pa so objavili »Izjavo sveta ob koncu zasedanja atlantske skupnosti v Ottawi». To izjavo so novinarji še pred njenim rojstvom označili za »Izjavo iz Ottawe». Ta omenja, razširitev atlantske skupnosti na gospodarsko in socialno področje v smislu drugega člena pakta. Potem, ko poudarja obrambni značaj atlantskega zavezništva, nadaljuje, da so se ljudstva atlantske skupnosti združila na osnovi atlantskega sporazuma za obrambo svobode. V dveh letih po pričetku zavezništva atlantskih držav so se te zdru-žiie v njih skupnih naporih za obrambo. Nadaljevale bodo tesnim sodelovanjem z utrditev atlantske skupnosti. Vse zapre ke, ki ovirajo to zvezo za dosego enakopravnosti, bi morale biti odstranjene. (Glede teh zaprek, ki «bi morale biti odstranjene«, pravi agencija ANSA, da je bila tem mišljena revizija vojaških določil italijanske mirovne pogodbe. Ce pa natančno pogledamo ta del Izjave, moremo ugo. toviti, da De Gasperi s svojimi zahtevami dokončno ni popolnoma prodrl. Vse kaže, da se bo vrnil domov —- vsaj zaenkrat — z eno platonsko izjavo več v svojem žepu). Glede mirovnih ponudb, do katerih pride od časa do časa pravi izjava, da jih bodo člani atlantske skupnosti sodili po dejanjih, ki jim bodo sledila Oni ne odbijajo odkritih ponudb za mir, vendar se ne puste motiti pri ustvaritvi svoje obrambne sile z mirovnimi parolami Izjava omenja, da je na podlagi člena 2. atlantski svet odločil postaviti ministrski odbor predstavnikov Belgije, Kanade, Italije, Norveške in Holandske z nalogo, da prouči ojačanje atlantske skupnosti in predvsem izvedbe člena št. 2. Naloge odbora so: 1. Koordinacija in stalna posvetovanja v zunanje političnih vprašanjih; 2. Go. spodarsko, finančno in socialno sodelovanje za zagotovitev sta. bilnih gospodarskih pogojev in dobrobit; 3. Sodelovanje na kulturnem polju in pri obve-ščevanju. Izjava zaključuje, da dela atlantski svet z razvojem atlantske skupnosti y polnem sporazumu s cilji in načeli listine Združenih narodov. Atlantska skupnost se bo trudila tudi ta načela tudi ojačiti Na koncu zasedanja je belgijski zunanji minister Paul Van Zeeland predal svoje pred. sedniško mesto Kanadcu Lester Pearsonu. Razumljivo je bilo danes tudi veliko izjav. Na tiskovni konferenci je kancler angleškega državnega zaklada. Hugh Gaitskeli izjavil, da angleški oboroževalni načrt dobro uresničujejo, vendar je dal razumeti, da bo potrebna podpora drugih držav, če se bodo morali oboroževalni napori povečati. Indirektno je odgovoril na Jessupove zahteve, ko je zahteval takojšnje povečanje naporov in podčrtal, da vojaški načrti včasih pozabljajo gospodarsko »realnost«. Vendar so se države sporazumele, da preprečijo nov inflacionistični val, podoben tistemu, ki je sledil po pričetku korejske vojne. Francoski zunanji minister Robert Schutnan je obsodil sovjetsko propagando, ki hoče prikazati Francijo, da hujska na vojno. Obenem pa je povedal, da bodo predstavniki 12 držav svojim parlamentom priporočili sprejem Turčije in Grčije v atlantski pakt. Sele tedaj bo ta odločitev dokončna. Dejal je tudi, da o Španiji niso govorili na tej konferenci. sko vojsko ob popolni odobritvi Nemcev in nemškim silam bo dana popolna enakopravnost«. Na tiskovni konferenci pa je Acheson sprejem Grčije in Turčije označil kot velik uspeh. Isto velja tudi za odločitev, ko so imenovali posebni odbor z nalogo, da prouči razširjenje organizacije na gospodarsko, socialno in kulturno polje. na VVidvvark, W. PalarKt. ^ „ stra Rojan. 16.45: »Vlju® par«. Iti "U? 5 17’ H iŽiiK MOTORNE DIRKE NA MONTEBELLU Vinko Mrak zopet med nami Po premoru bodo prihodnjo nedeljo na mantebeiskem hipodromu zopit brneli inolorji Tržaško občinstvo bo lahko prišlo na svoj račun, saj vemo, da ramo motorne dirke privabijo vedno rekordno število g le. dale'-v, ki napolnijo hipodrom in še i)®e sosednje bregove povrhu. Letošnja prireditev bo še posebno zanimiva, ker bo ponoči. kar mnogo pripomore k vetji sugestivnosti. Spočetka, je kazalo, da bo Moto Club iz Trsta, moral odpovedati prireditev, ker je «Družba za konjske dir. k'«», ki ima hipodrom v zakupu za isti dan napovedala važno tekmovanje pozneje je posredovala občima, ki ima pra trico do štirikratne letne uporabe igrišča in uredila, da bodo konjske dirke popoldne, zvečer pa bo proga na razpolago motoristom. Nastopili bodo sami stari znanci, predvsem. Avstrijec Dirtl, zmagovalec nzkvts čelade» s svojimi vrednimi namestniki MRAK vozi v ovinek. Med mnogimi slavnimi imeni svetovnega motociklizma bo! prihodnjo nedeljo nastopil v Clialupo, Kamperjem, Rossma. nom in drugimi. Z odličnimi spričevali dopotujejo jutri Holandca Aarrsten in Hartmanu ter Gunzenhausen-. Za- trgaške Slovence imajo vsakcf?tne dirke še posebno zanimivost. Jugoslovanski dirka-či. posebno Vinko Mrak, prine. sejo s seboj kos domovine. Njihovih uspehov se veseli -vsako Veto ves slovenski Trst. Spcm-nimo se samo, kakšno žalost je poifzročila Mrakova poškodba na prejšnji dirki in koliko še je o njem tedaj govorilo. Lahko rečemo, da ima Vinko v Trstu svoje najzvestejše občinstvo, ki trepeta zanj ko vozi in se veseli do skrajnosti njegovih zmag. Zato ga pozdravljamo v Trstu z željo, da bi na. novih strojih, Japu 250 in 350 kubikov. pokazal vse ■'tvoje zmožnosti kair hi že zadostovalo za veliko afirmacijo. Kot znano je bilo najprej odločeno, da bodo dirke že to nedeljo. Zal pa so morali prireditelji dirke v zadnjem trenutku prestaviti na prihodnjo nedeljo. Upajmo, da bo do te«a zanimivega športnega dogodka dokončno priSlo 30. septembra in nam ne bo treba čakati še nekaj tednov. * * * Plavalni dvoboj med .lutfo-v lavi Jo in Avstrijo bo 22. in 23. septembra na Dunaju. * * * ANDORE, 20. —- Španski ko je trobil -pri trčenju z avtomobilom v deseti etapi kolesarske dirke po Kataloniji. Italijanski vnzač Dino Rossi si je pri isti nesreči zlomil nogo. * * * MODENA, 20. — Na avtomobilski dirki za VtUke naigrado Mc.de ne bosta sodelovala tudi argentinska vozača Gonzales in Matrimcn na s-troju Ferrari. Po. leg doma^icv bodo nastopili vozači Francije, Švice. Britanije in Argentine. Velike LAHKA ATUiTIKA : Dobri rezultati na romunskem prvenstvu FRANKFURT, 20. — Glasilo nemške lahkoatletske federacije prinaša rezultate romunskega lahkoatletskega prvenstva, ki je bilo pred dnevi v Cluju 100 metrov: Priziceanu 10”9; 200 metrov: Stoenescu 22”4: 400 metrov: Savel 50”2; 800 metrov: Pop 1’54”8; 1.500 m.: Talmaciu 4’00”; 5.000 m,: Vasile 15’34”8; lli) m. zapreke: Vitman lti”0: 400 m. zapreke: Iruica 55”1; 3.000 m. ovire:Firea 9’33’'2; višina: Soeter 1.93; dalj: Wiesen-msyer 7,22: palica: Dragomir S.85; troskok: Wiesenmayer 14,08 krogla: Negrutiu 14,57: disk: Negrutiu 42,55: kladivo: Dumi-tru 50,80; kopije: Zamfir 62,80. 2ensk-e. 100 metrov: Ruse 12”5; 200 m.: Taifas 26”1; 800 m: Treyi>al 2’26”5; 80 zapreke: Lassel 12”8; višina: Balas 1,48; dalj: Tacorian- 5.14; krogla: Campoami 11,98; disk: George-scu. 38,94; kopje: Niolas 37.83. » * * CARIGRAD, 20. — V petera dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja je Iran premagal Egipt s 65-51. Turčija pa Italijo s 35-33. LESTVICA NATIONAL B0X1NG ASSOTIATION Turpin šele na 4. mestu John Hersey DIROSIHi | PREVEDfiLt VLADIMIR HREZOVNIK | kester Woody Hermann* kie Garle. 20.33 Po^ain^V glasbeni variete. 0(Kj? koncert. 22.45 Ferrari).^ moderne glnsbe. 3.20 ba do 24.00. ....................................................................................................................... mmimi.i.im................inniinnnnin...nnuninninn....nnin....■iiiiiiiiniiMniiiiiiiimtNMI"""<,H* Z druge strani pa je «naš na-1 Trstu tudi Ljubljančan Vinto lesar Marti je danes- popoldne men sprejeti Nemčijo v evrop-1 Mrak. I umrl za posledicami i-arn, ki jih NEW YORK, 20 — Trimesečna lestvica najboljših boksarjev sveta, ki jo izdaja National Boeing Association o£ Amerika in ki razločuje v vsaki kategoriji šampiona, mogoče naslednike in boksarje prvega razreda, prinaia v svoji zadnji izdaji nekaj presenečenj; medi drugimi so n. pr. postavili Randol-pha Turpina šele na četrto mesto v svoji kategoriji. V s-rednji kategoriji prvak Rav «Sugar» Robinson nima logičnih aspirantov, med boksarji prvega razreda so imenovanj po vrsti: Avstralec Sandls, Francoz Dauthuille, Anglež Turpin, Francoz Villemain, Rocky Giaziano in, Carteir. Ezzard' Charles je aspirant za I naslov svetovnega prvaka težke kategorije, kj ga brani Joe Wal_ cott. Na lestvici mu sledi Joe Louis, takoj zatem pa evropski in britanski prvak Jack Gard-ner. Archie Moors, Harry Mat-thews (oba Amerika), Anglež Don Cockell (evropski prvak) ir, Atnerikanec Bob Satterlield sci aspiranti za naslov; v sred-njetežki kategoriji. ' Sedanji prvak je Joe Maxim. Graham je kandidat št. I za prvaka v welter kategoriji. Sledijo mu Francoz Charles Humez; Amerikanec Gil Turner, angleški prvak EcWie Thomas in AmeriKanec John Brat-ton. t Ameriloanec Willie Pi p, Francoz Ray Famechon in Roy Ankarah so na čelu kategorije. Astra Rojan, para. , g,!# Aiabarda. 15.30: «Knstol Fred. Marcn. .. # Armonia. 15.15: «PWj>tea Stva St. 1» C. Gable, ( Azzurro. 16.00: 0’Hara, P. Christian. , * Belvedere. 16.00: «Ju tri "U pozno#, V. De Sica, A. geli. jjj- Garibaldi. 15.00: «Dunnsw H ki» Ph, Dorn, A. Hale- # Ideale. 16.00: »Lahko s' f # niti, toda...» V. Johnson, 1‘ams. „ _ . s?oj® Irapero. 16.00: «Sama * grehoma J. Schultze, H Italia. 16.00: ((Adamovo Hepburn, S. Tracy. Kino ob morja. 16.00: »P®,* h San Francisca«, H. 008 Derek. , j • Marconi. 15.15: »Porr/la® ' Donaldi, N. Ef neval. 18.15 Radijski veO»j# n.ofonska plošča. 18.30 Vezilj ki 18.45 Poročila ? J l^.OO solistična glasba. 23.* ba za lahko noč do 23.1u- 13.00 Jugoslovanska S umetna glasba. 14fl5 Prof. ^^1^ rel Slokan: Sodobne > ,riK naprave. 14.30 Peter Kr odlomke iz znanih i” iK operec. 15.10-15.30 Zabaj" ba. 18.00 Prireditelji narodnih pesmi: Ciril . jM 18.15 Iz življenja enot J- lS-Skladbe Zdeneka Z 2eleli ste nAcinSaite' 20.15 Kaj nas in . ------poslušajte! ^ S jo za ples. 23.00 pf*®0 jugoslovanskih del: .SV«*/ Oi tari vi In plesi. ''22.30 Ptttprap V mači zabavni ansan>b^_’ kotPr. radi peli. 21.00 * humorju«. 21.20 spighi: Italijanski 5ek, Blaž Arnič, Josip TBBT 11 .ocf peresne 11.30 Za vsakega nek*J-dobna Anglija. 12-10 - „al£lj dello Yoio: Na pozorni«1 suita. 12.23 Roy Harris-koncert. 12.34 Tir015" 7 30 JU 13.00 Glasba po željah- na glasba. 18.15 Mac CJl*frt0. cert za klavir St. 2. t v,* iz revij. 19.00 Po*oV°orlie. ,Kid 19.15 Glasbeno po^S Komorna glasba. 2°-°” koncert. 20.20 Glasbena jg^j 20.30 Tržaški kulturni ------------------- asba. -f1’Kor*alrf» besede. 21.30 RimsKi . Španski capriccio. 2i- jC15»"((, glasba. 22.00 Feliks orK^r Koncert za violine1 ma m. 22.26 Operetna glasb?: (jj foč ljubljene melodije. ' 23.39 ski in moderni P!e5L' nočna glasba do 24.W- rus’1' •• 3.00$ 11.30 Operna glasba. ^0 j? riški Jazz orkestri. po or pesmi. 13.25 Sem ter u ,9.1» }: Dne 31. avgusta je bila v «The New Yorkerju» kot uvod it zgodbi Johna Heraeya objavljena sledeča opomba: «The New Yorker* posvečuje ta teden svojo celotno številko članku, ki opisuje — obenem z usodo prebivalcev — skoraj popolno uničenje nekega mesta po atomski bombi. Nas list je prepričan, da je le malo Jjudi zapopadlo neverjetno, vseuni-čujočo rušilno moč tega orožja; naj se vsakdo zamisli, kaj pomeni uporabljati ga- I. BLISK BREZ GROMA V tistem trenutku, ko se Je dne 6. avgusta 1945, po japonskem času natamtno ob četrt na devet zjutraj, nad HIro&imo zabliskala atomska bomba, se je ToSiko Sasaki, uradnica personalnega odseka vzhodnoazijske cinkarne usedla v uradu za svojo mizo. Obrnila je glavo proti sosednji mizi, da malo poklepeta s tovarišico. V Istem trenutku se je doktor Masakassu Pulil usedel na verandi svoje zasebne bolnice v naslanjač. Prekrižal je noge in udprl časopis «Osaka AsahU. Veranda Je visela nad enim Izmed sedmih rokavov, ki tvorijo delto, na kateri leži mesto Hirosima. Krojačeva vdova, gospa Hatsujo Nakamura je stala pri kuhinjskem oknu in opazovala, kako podira sosed svojo hiSo. HISa je bila na poti obrambi proti napadom iz zraka. Nemški jezuit oče Wilhelm Kleinsorge je napol slečen ‘ežal na postelji v tretjem nadstropju redovniške hiše; čital je jezuitsko glasilo «Stlmmen der Zelt». Doktor Terefumi Sasaki, mlad zdravnik velike in sodobne bolnišnice Rdečega križa, je sel z vzorcem krvi za Waasermanovo reakcijo v roki po bolnisniskem hodniku. Pastor hirosimske metodistične cerkve reverend Ki.ioši Tani. moto je s polnim ročnim vozičkom stal v zapadnem predmestju Kol pred vrati nekega tovarnarja. V mestu ga je naložil z najpotrebnejšimi stvarmi, ker so vsi s strahom dnevno pričakovali veliki zračni napad ameriških B 29 na Hirosimo. Okoli sto tisoč ljudi je atomska bomba ubila. Teh sest ljudi pa je ostalo med živimi. Se vedno se čudijo, da živijo, ko je vendar toliko drugih umrlo. Vsak od teh Šestih pripisuje svojo rešitev mnogim drobnim naključjem. Ta, da je ob pravem trenutku prestopil, oni, da je stopil skozi vrata v hiSo, zopet tretji, da je ujel ta in ta tramvaj in ne prihodnjega. Vsak od njih ve, da je v tistem trenutku živel mnogo življenj in videl smrti brez števila. V tistem trenutku pa sl nobeden od teh šestili ni bil tegia svest Reverend Tanimoto je ta dan vstal ob petih zjutraj. Bil je sam; žena z enoletnim otročičkom je že dalj časa prenočevala pri svoji prijateljici v severnem predmestju USidi. B-san ali gospod B, kakor so Japonci napol iz spoštovanja, napol iz strahu imenovali ameriške leteče veletrdnjave B29, je razen Kiota in Hirosime, obiskal že vsa važnejša japonska mesta. Tanimoto, njegovi sosedi in prijatelji.so bili zaradi tega zelo potrti. SliSal je neprijetna, podrobna poročila o velikih napadih na Kure, Ivakumi, Tokujamo in druga bližnja mesta. Prepričan je bil. da pride HiroSima kmalu na vrsto. Zaradi večkratnih zračnih alarmov je prejšnjo noč slabo spal. Alarmi so se že več tednov skoraj vsako noč ogiaSali. B 29 so se v tem času zbirali nad jezerom Biva severovzhodno od Hirosime- Zaradi tega so leteče trdnjave, ne glede na to, katero mesto so se Američani namenili bombardirati preletavale obalo v bližini Hirošime. Neprestani alarmi in stalno čakanje na gospoda B so uničili živce meščanov. Govorili so, da Američani nameravajo z mestom nekaj posebnega. Pastor Tanimoto je majhen, zelo zgovoren mož, Rad se smeje, ■se rajši Joče. Svoje črne, precej dolge lase si razčesava v sredini glave. Nad obrvmi Ima čelno kost zelo razvito. Brke ima kratke; usta so mala, brada drobna. Zato Je podoben čudnemu staremu mladeniču, ki je zdaj otročji, zdaj moder, zdaj medel, zdaj zopet ognjevit. Gibčen je in včasih nervozen. Zna pa se obvladati, ker je preudaren in previden. Tak&en je bil tiste dni, preden je padla bomba. Pastor je peljal vse cerkvene pre-mjčnme na dom nekega tovarnarja umetne svile v Koi — okraj Nagaragava — dve milji daleč od središča mesta. Ta mož, neki Matsui, je svojim Številnim prijateljem In znancem na široko odprl vrata svoje hiše. Ta so na varnem kraju, daleč od verjetnega cilja letal, shranjevali, kar so hoteli. Tanimoto je z ročnim voelčkom prevažal stole, pesmarice, biblije, cerkvene listin« in oltarsko opremo. Orgel in pianina pa sam brez pomočnika ni mogel seliti. Prej ta dan sta s prijateljem Matsuo spravila pianino v Koi. Zato mu je obljubil, da mu bo danes pomagal njegove hčerke. Zaradi tega je prepeljati premičnine zgodaj vstal. JT Zajtrk si je skuhal sam. Bil je strašno utrujen. pianina, noč brez spanja, muke polni tedni, neredna skrbi za faro: vse to ga je oslabilo; bal se je, da ne b0,Li)C naporov novega dne. Pa še nekaj ga je težilo: te0Lotr?jj študiral na Emorski akademiji v Atlanti, v državi L Diplomiral je leta 1940. Odlično je govoril po angle'K°rtJ><*wI' se Je po ameriško: vse do vojne si je dopisoval « ameriškimi prijatelji. Ker so se ljudje strašno vh,j mu je bilo vse to čedalje bolj neprijetno. Večkrat Je D na policijo. Pred nekaj dnevi je slišal, da je vpliv^j0 neki Tanaka. upokojeni častnik paroplovne družbe ^ Kaisa, velik nasprotnik kristjanov, v Hirošimi pa 211 tri1' te> svoje bahave radodarnosti ter svojega trinoštva. sV’fl spr?L pred njim. Zato je, da bi se pokazal poštenega Jap01^ 'cpS^A predsedniško mesto krajevnega tanariguml, združenj -jjlf Poleg poklicnih skrbi in dolžnosti je moral zdaj še °rB protiletalsko zaščito za kakih dvajset rodbin. To jutro se je pred sesto uro odpravil proti dom^ . 5^ Matsuoja. Natovorila sta obleke ln gospodinjsko oPr‘p bilo ^ sta položila v tansu, veliko japonsko omaro. Jutro J oblakov in precej toplo. Obetal se je vroč dan. tem, ko sta se podala na pot, se je oglasila sirena. " jv3ici 'Ls* minuto, kar je pomenilo, da se bližajo letala- Pfe sime pa so lz Izkušnje vedeli, da ne preti veli^ji£t napada. Ob tem času se Je namreč dnevno spr ^0 J®, naznanjajoč, da je priletelo v zemljo ameriško vrem ^ (Nadeli UREDNIŠTVO: ULICA MONTKCCHI »t. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 In 94-638. — PoStril predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA tt. 20. — Telefonska Jt. 73-38. OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 -18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Slrinl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Ode. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1*11., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 301a-I Tel. 70 130 1 NAROČNINA: Cona A: mlečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, meseino 150 din. FLRJ: Izvod 6, meseCn° ‘ 0? Poštni tekoči raCun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ # ^^ Ljubljana TyrSeVa 34 . tel. 2(V09. tekoč! račun pri Konvunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 1