primorski dnevnik
j« zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen n« ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
59
-s!
r.
RoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL. št. 213 (11.936)
Trst, petek, 7. septembra 1
Pinochetova policija ubila osem oseb
Val aretacij v Čilu po nasilno zatrtem protestu proti režimu
SANTIAGO DE CHILE — Raste steyilo žrtev brutalne policijske in vojaške represije vsedržavnega pio-^sta proti vojaškemu diktatorskemu režimu Pinocheta, ki so ga v torek jo sredo priredile v vsej državi pobočne in sindikalne organizacije. Po uradnih virih naj bi zgubilo življenje “.oseb, ni pa še znano število ranje-jj*h in aretiranih. Posledice v krvi za-rl'h demonstracij za povratek k demokraciji, bo čutiti tudi prihodnje ko bo diktatorski režim sprožil postopek proti prirediteljem! Oja-nifestacije, kot je včeraj izjavil master za notranje zadeve Sergio nofre Jarpa. Kljub uvedbi policijske j®6 in mogočni policijski zasedbi, so ,P tudi predvčerajšnjim ponoči nada-Jcvali v glavnem mestu Čila neredi n oboroženi spopadi.
Val demonstracij in protestov je Vpveda zajel tudi druga čilska sredi-Ca- V mestu Copiaco so policijske in ojaške sile nasilno vdrle v zasedeno niverzo, ubile enega študenta, 400 z1!} je bilo pa aretiranih. Do množič-. aretacij je prišlo tudi r.u univer-v* .v, mestu Conception. Medtem ko ,.^uški režim pripravlja za tuje le-atske družbe seznam političnih be Kuncev (po uradnih izjavah naj bi 10 za 5 tisoč oseb, po oceni odbora
za človečanske pravice pa 163 tisoč), ki nimajo vstopa v državo, je francoska vlada uradno protestirala preko svojega ambasadorja v Čilu zaradi umora francoskega duhovnika Andreja Jarlana.
Med številnimi obsodbami brutalne represije, gre zabeležiti protest sin-
dikalnih organizacij CGIL - CISL -UTL, ki so pozvale vse delavske in demokratične italijanske sile, naj izrazijo svojo solidarnost čilskemu narodu. Za 11. september, ob 11. obletnici vojaškega udara, pa pripravljajo vrsto javnih nastopov in manifestacije pred čilsko ambasado.
Kogojevi dnevi
MARIJ CUK
KANAL — Kogojevi dnevi so namenjeni prvenstveno razvoju kul ture in umetnosti. Tako je bilo rečeno sinoči na slovesnosti v Kanalu, ki je zaznamovala začetek niza manifestacij v imenu velikega slovenskega skladatelja Marija Kogoja, po rodu iz Trsta.
Letošnje Kogojeve dnevi?, ki bodo potekali tudi v Trstu in Gorici, je odprl akademik Josip Vidmar. Vidmar je obudil spomin na skladatelja, ki je glasbeno umet
nost vedno povezoval z življenjem, tako da se v njegovem opusu stalno oglaša srce, vedno je prisotno pravo čustvo.
Kratek spomin na Marija Kogoja je obudil tudi slikar Avgust Černigoj, čigar razstavo so odprli v sugestivni Debenjakove galeriji. Černigoj je dal na ogled dovolj reprezentativen izsek iz svoje stvariteljske dejavnosti zadnjih štiridesetih let. O delu tržaškega mojstra je številnemu občinstvu, med katerim so bili ugledni predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja, spregovorila Tatjana Pregl.
Cr-
C
O
C
o
o
Pereče vprašanje ob začetku šolskcg
En didaktični r I za 34 šol in 30 vrtcev
TRST — Slovenske osnovne šc/e in otroški vrtci na Tržaškem so se znašli pred začetkom novega šolskega leta pred novo, hudo težavo. Od u-radnega začetka šolskega leta 1984/85 v ponedeljek, 10. septembra, bo vodstvo vseh osnovnih šol in otroških vrtcev poverjeno eni sami osebi, o-penski didaktični ravnateljici, pa čeprav so slovenske osnovne šole na Tržaškem porazdeljene v pet didaktičnih ravnateljstev. Lani sta si skrb za vodstvo in nadzorstvo nad temi šolami in vrtci delila openska didaktična ravnateljica in dolinski didaktični ravnatelj, in sicer tako, da je ravnateljica Lučka Križmanova u-pravljala poleg »svojega« še obe mesim didaktični ravnateljstvi, sveto-ivansko in šentjakobsko, ravnatelj Stnako Škrinjar pa je načeloval še nabrežinskemu ravnateljstvu.
Ravnatelj Škrinjar odhaja z jutrišnjim dnem v pokoj, tako bo vse breme padlo na ramena ravnateljice Križmanove; morala bo skrbeti za 34 osnovnih šol s 1250 učenci in 160 učitelji in za 30 otroških vrtcev s 500 otroki in 60 vzgojiteljicami.
Vprašanje pomanjkanja didaktičnih ravnateljev na Tržaškem je bilo že v preteklih letih zelo pereče. Z imenovanjem namestnikov (vikarjev) za posamezna ravnateljstva, ki niso i-mela ravnatelja, se je delo didaktič-
nih ravnateljev sicer razbremenilo, odgovornost za šole in vrtce pa je le ostala v njihovih rokah.
Z odhodom ravnatelja Škrinjarja v pokoj se je položaj zaostril do skrajne meje, saj je tudi z vidika materialnega časa nemogoče, da bi lahko ena sama oseba upravljala tolikšno število šol in vrtcev.
Kaj storiti v takem ekstremnem položaju?
Prava rešitev bi bil takojšen razpis natečaja za mesta didaktičnega ravnatelja. O tem je ob koncu šolskega leta razpravljala deželna komisija za slovensko šolo. Takrat je bilo domenjeno, da bo tajnik pripravil besedilo za natečaj. O besedilu ni bilo do-s’ej ne duha ne sluha (najbrž so i-mele pri tem svoje tudi poletne počitnice) . Po pripravi besedila bo moralo šolsko skrbništvo poslati tekst v Rim na ministrstvo, da ga odobri. Nato bo treba počakati še na odobritev računskega dvora (ponavadi traja to čakanje kake tri mesece), šele zatem bo lahko prišlo do razpisa natečaja. Po vsej verjetnosti letos z natečajem ne bo nič.
Druga, hitrejša rešitev je imenovanje namestnikov ravnatelja tudi v dolinskem in nabrežinskem didaktičnem ravnateljstvu. Ustrezna okrožni-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsedstvo vlade
o gibanju inflacije
RIM _ Po najnovejših podatkih Z7v°da ISTAT beleži inflacijsko giba-i"e. X Italiji vztrajen padec: julija |Xni je inflacija znašala 15,4 odstot-■ medtem ko je avgusta letos doseli9 komaj 10,4 odstotka. Ta ugodni snr.U - t povzema včerajšnje tiskovno P°ročilo predsedstva vlade in ga iv.rwZUje z njenimi prizadevanji za Polnitev obvez, ki jih je lani spre 9 Pred parlamentom 'Poročilo posebej opozarja na dva Kazatelja ugodnejšega gospodarske-c Kihanja, ki sta postopna ustalitev <1 blaga za široko porabo in ohrani-stn H^dzorovanih cen pod načrtovano j^Rnjo, za katero se je vlada febru si|J.a !et°s sporazumela z družbenimi naj)”1,1- Obstajajo pa vsi pogoji — da ?'Juje sporočilo rimske vlade — ...'nHacijska stopnja nadaljuje svoj lJtrt|6C -V naslednjih mesecih in tako srJi1 8c vedno krhko in tvegano go-pharsko sliko.
Pre°pa^ene analize, ki povzročajo n^Plah med gospodarstveniki, ne poni^9'0 Pri odpravljanju tega tvega-ia ampak ga le še krepijo, doda-n°ta in zaključuje z ugotovitvijo,
da je nujno nadaljevati po začrtani poti ob odgovornosti vseh družbenih in političnih dejavnikov.
Zakladni minister Goria pa je medtem prejel vabilo obračunske komisije poslanske zbornice, naj prihodnjo sredo poroča o vzrokih, ki so ga pripeljali do odločitve o povišanju stopnje obrestne mere. Predsednik komisije, demokristjan Cirino Pomicino je namreč opozoril, da monetarna politika postaja vse bolj edino sredstvo za dosego gospodarske oživitve, kar pa utegne imeti negativne učinke na družbeno ravnovesje oziroma na enakomerno porazdelitev bremen gospodarskega razvoja.
Dolar po 1.819
RIM — Ameriški dolar je že četrtič v tem tednu zabeležil rekordno kotacijo do italijanske lire. Včeraj je bilo za en dolar treba odšteti 1819,5 lire, sc pravi štiri lire več kot v sredo.
Zatišje v Južni Afriki
JOHANNESBURG! — Po enoteden skih neredih v črnskih predmestjih, je v Južni Afriki zavladalo relativno zatišje. Za sedaj je obračun neredov 32 mrtvih, cela vrsta požarov, požigov in razdejanj. Do neredov je tiratine prišlo zaradi podražitve stanarin v črnskih mestnih četrtih, vendar tega nihče ne verjame. Dejstvo je, da je južnoafriška politika aparthei-
da povzročila tako napetost, da se ta od časa do časa sprošča pod obliko protestov proti režimu z zahtevo pravic za čmopolto afriško večino. Včeraj so razdejana področja obiskali štirje ministri, ki so si ogledali stanje, sicer pa pod močno policijsko zaščito. Do neredov ni prišlo.
Na sliki (Telefoto AP): v črnskih predelih je napetost še vedno velika.
Kmalu srečanje Gromiko-Shultz
WASHINGTON — Ameriški State departement je včeraj o-bjavil vest, da se bosta 26. septembra na sedežu OZN sestala državni sekretar ZDA George Shultz in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko.
Gre za prvo ameriško - sovjetsko srečanje na visoki ravni po več kot enoletnem premoru in v ozračju zaostrenih odnosov med velesilama. Shultz in Gromiko sta se zadnjič sešla v prvih dneh lanskega septembra, ob zaključku madridske konference, tudi tedaj v znamenju ohlajenih odnosov med Vzhodom in Zahodom zaradi sestrelitve južnokorejske-ga letala. Naslednje srečanje o beh državnikov, ki bi moralo biti ob lanskem zasedanju generalne skupščine OZN, pa je prav zaradi tega incidenta odpadlo.
Shultz je medtem že večkrat oznanil svojo pripravljenost na srečanje s šefom sovjetske diplomacije in kaže, da so diplomatska prizadevanja tokrat o-brodila sadove. Glasnik ameriškega državnega sekretarja pa za sedaj ni izdal ničesar.
^ Gorici predstavili Prvi severno jadranski Seiem, ki bo na Reki
Sltg^lCA — Predstavniki gospodar-re.šk'Zb°rn'ce z Reke R* ustanove za Na ^jem so včeraj obiskali Gorico. se Sedcžu Trgovinske zbornice so usla>rej srečali s predsednikom te ci ove Lupierijem in vodilnimi funk-vp,,,/i* ter razpravljali o različnih t^njih. ziasy pa še o možnostih hja Jsega gospodarskega sodelova-
la
deigg srX^anju z novinarji so člani jadr C1je predstavili prvi sevemo-°kt0unski sejem, ki bo od 12. do 18. dQS( ,ra na Reki. Prireditev naj bi po to k, aozamisli prirejali vsako le-r'stn 3 SPečani.u 80 tudi poudarili ko-rediteSt osklajevanja sejemskih pri-v v Prostoru Alpe - Jadran.
NA 8. STRANI
Zima že trka na vrata?
Val slabega vremena, ki je včeraj zajel vso Evropo pa tudi naše kraje, kjer je skoraj ves dan deževalo, je v nekaterih predelih Švice v nadmorski višini kakih 600 metrov, pobelil pokrajino z debelo plastjo snega (Telefoto AP)
Pred splošno stavko na Goriškem
GORICA — Položaj v gospodarstvu na Goriškem ne kaže znakov skorajšnjega izboljšanja. Obdobje kolektivnih dopustov je že mimo in v skoraj vseh tovarnah so že obnovili proizvodnjo, deloma ali v celoti. Sindikalna zveza CGIL-CISL - UIL se spričo nespremenjenega položaja pripravlja na zaostritev sindikalnega boja, usmerjenega predvsem v ohranitev delovnih mest. Že kakšen teden je slišati napovedi o splošni stavki v pokrajinskem merilu.
O tem so razpravljali na včerajšnji seji pokrajinskega vodstva sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. V prihodnjih dneh naj bi se v pogovoru s predstavniki posameznih kategorij dogovorili o podrobnostih glede poteka protestne akcije. Položaj je najbolj zaskrbljujoč v tržiški ladjedelnici, kjer bodo že v prihodnjih tednih morali vpisati v dopolnilno blagajno veliko večino od približno 3.500 zaposlenih.
Soja odbora za gospodarstvo SKGZ
»Kras treba zaščititi na osnovi družbenogospodarskega načrta«
NA 4. STRANI
• En ravnatelj
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ca ministrstva za šolstvo namreč v podobnih primerih dovo'juje imenovanje namestnikov, ki prevzemajo vse funkcije ravnatelja in postanejo dejansko didaktični ravnatelji. Po določilih okrožnice volijo namestnike u čiteljski zbori posameznih didaktičnih ravnateljev; v ravnateljstvih, kjer poučuje več kot 30 učiteljev (tak primer sta dolinsko in nabrežinsko ravnateljstvo), izvolijo po dva namestnika: eden postane vikar, drugi tajnik učiteljskega zbora.
Vsa zadeva bi bila vsaj do tu še kar preprosta, če ne bi prišlo do zapletov, za katere nosi glavno krivdo šolsko skrbništvo.
Openska didaktična ravnateljica ni dobila doslej nobenega uradnega sporočila o bodočem imenovanju za ravnatelja v Dolini in v Nabrežini ; šol ski skrbnik je doslej še ni poklical, da bi o tem razpravljala. Prav tako šolsko skrbništvo še ni pripravilo u strežnega dekreta o imenovanju. Brez tega akta ravnateljica ne more prevzeti še dodatnih nalog v novih ravnateljstvih.
Brez imenovanja tudi ne more sklicati volitev za namestnike didaktičnega ravnatelja. Dolinsko in nabrežinsko ravnateljstvo zato resno tvegata, da bosta ostali zaradi zamud šolskega skrbništva brez ravnatelja.
Se bo problem didaktičnih ravnateljev na Tržaškem do začetka pouka, 13. septembra, premaknil z mrtve točke? — na to vprašanje bo moral v prvi vrsti, in to čimprej, odgovoriti tržaški šolski skrbnik.
D SARAJEVO — Naprave seizmološkega zavoda v Sarajevu so včeraj ob 11.33 in 12 sekund zaznale močan potres 95 kiometrov zahodno od Sarajeva s središčem na planini Radu-ša pri Kupresu. Intenzivnost potresa v epicentru je bila sedme stopnje po Mercallijevi lestvici, moč potresa v žarišču pa 4,6 stopnje po Richterjevi lestvici.
Potres so najmočneje čutili prebivalci Kupresa in Glamoča, kjer je nastala tudi škoda, čutili pa so ga tu di v Livnu, Bugojnu, Banja Luki
Države v razvoju proti nadvladi Severa
V Cartageni skupina 77 ustanavlja »banko Juga«
CARTAGENA (Kolumbija) — Iz dneva v dan se zmanjšuje pripravljenost mednarodnih bančnikov, da bi z novimi posojili pomagali državam v razvoju iz krize, prav tako se iz dneva v dan večajo carinske pregrade razvitega sveta za proizvode držav v razvoju. To sta glavna razloga za ustanovitev tako imenovane »banke Juga«, o kateri razpravlja v teh dneh v kolumbijskem mestu Cariogena »skupina 77«, saj bi lahko prav samostojen denarni zavod držav v razvoju bistveno prispeval k premostitvi sedanje krize.
Zanussi: v Sieni nobene odločitve
SIENA — Na včerajšnjem sestanku bančnega zavoda Monte dei Paschi v Sieni, ki bi moral zavzeti jasno stališče do načrta reševanja pordenonske družbe Zanussi, so odložili vsako odločitev do prihodnjega tedna. Če bodo pristali ali ne na ponudbe švedske družbe Electrolux za izplačevanje dolgov Zanussija (590 milijard lir pri italijanskih bankah in 213 milijonov dolarjev pri tujih), je odvisno od izbir 24 tujih bank.
Šele ko sc bodo le-tc dogovorile, bo lahko banka Monte dei Paschi vplivala na stališča angleškega finančnega zavoda IIB, ki mu Zanussi dolguje 10 milijonov dolarjev. To pa predstavlja predpogoj, da tudi banka Monte dei Paschi sprejme, kot ostale italijanske banke, ponudbe družbe Electrolux,
Sodeč, po bornih agencijskih vesteh so v Cartageni v guvnem premostili vse dosedanje zadržke, da bi lahko v kratkem formalno ustanovili »banko Juga«. Resnici na ljubo ta zamisel ni nova. Pobudo zanjo je prvič daia na vrhunski konferenci neuvrščenih držav leta 1976 v Colombu gostiteljica Sirimavo Bandaranaike. V teh dvanajstih letih pa se je zamisel postopno oblikovala do sedanje dokončne odločitve.
»Banka Juga« bi morala torej postati operativna najkasneje v drugem semestru prihodnjega leta. »Zeleno luč« pa ji bodo dali že ta mesec v New Yorku, ko bo na sedežu OZN ministrski sestanek držav članic »skupine 77«. V Cartageni pa so se do sedaj načelno že zmenili, da bo začetna glavnica milijarda dolarjev. Znesek je seveda prenizek in ga bodo poskušali v prihodnjih mesecih še zvišati. Po mnenju izvedencev bi moral znašati kapital vsaj 38 milijard dolarjev, dejansko pa bi vplačali le 4,8 milijarde dolarjev, ostali znesek pa bi pritegovali po potrebi.
Ob vsem tem pa se sedaj zastavlja vprašanje ali bodo mednarodni bančni in finančni krogi dopustili ustanovitev takega novega mehanizma, ki bi jih obšel. Med drugim bi morala »banka Juga« omogočiti trgovinsko poslovanje med članicami kar v nacionalnih valutah in ne v dolarjih, kot se_ to dogaja. Pritiski bodo torej precejšnji, saj bi bil to prvi konkretnejši napad na nadvlado dolarja in zahodnih bančnikov. Kljub takim bojaznim pa so izgledi dobri. Države v razvoju so zabredle v take težave, da bodo morale po sili razmer premostiti ozke partikularizme in zahodno politiko dvostranskih sporazumov, ki daje le nekaj kisika dolžnikom, v zameno pa jih do skrajnosti pogojuje.
Zelo tesno prijateljstvo
Enajstletna Seth Robuck ima 3 metre dolgega udava Kaja zelo rada. Pred časom ji je zbežal in so ga našli komaj po nekaj mesecih. Od tedaj se Seth in Ka ne ločita, niti ko deklica gre v šolo	(Telefoto AP)
Predvolilni besedni spopadi v ZDA
Mondale proti Reaganovi politiki oboroževanja
WASHINGTON — Ameriška predvolilna kampanja se zadnje dni odvija v izključno zunanjepolitičnih tonih ali točneje, okoli odnosov s Sovjetsko zvezo in vprašanja oboroževalne tekme.
V Salt Lake Cityju sta o temi v razmahu nekaj ur govorila tako predsednik Reagan kot demokratski predsedniški kandidat Mondale. Slednji je v enem najostrejših na stopov svoje volilne kampanje obtožil Reagana, da je prvi ameriški predsednik v zadnjili tridesetih letih, ki ni dosegel nobenega razo-rožitvenega sporazuma z Moskvo in hkrati prvi šef Bele hiše zadnjega pol stoletja, ki se ni srečal s sovjetskimi voditelji. Pripravljenost na pogajanja med velesilama namreč po Mondalovem mnenju ni znak šibkosti, temveč nujni pogoj za obstanek človeštva; »Vsak izgubljeni dan na tem področju pomeni korak bliže k svetovni katastrofi,« je pribil Mondale. Zase pa je
zagotovil, da bo v primeru izvolitve za šefa države nemudoma stopil v stik z Moskvo in jo povabil k pogajanjem o razorožitvi, ki bi se morala pričeti v Ženevi najkasneje šest mesecev po prevzemu predsedniške dolžnosti.
Kljub Mondalovemu očitku, da Reagan vodi državo v vojno, je a-meriški predsednik v Salt Lake Cityju kategorično vztrajal pri znanem stališču o nujnosti krepitve a-meriške moči in priprav na tako imenovano »zvezdno vojno«. Poudaril je, da je njegova vlada mo l'alno obvezana za izgradnjo vesoljskega obrambnega sistema proti medcelinskim raketam.
Šef Bele hiše je spregovoril tudi o uspehu konservativcev na nedavnih kanadskih volitvah in izrazil veliko zadovoljstvo spričo izidov za katere meni, da utegnejo ugodno vplivati tudi na izide novembrskih predsedniških volitev za njegovo stranko.
71udi letošnji. beneški filmski festival pred koncem
BENETKE — Smo že pri kraju. Še par ur in tudi 4L Mostre Internazionale del Cinema bo konec. Zaključili se bodo programi video in televizije, zaključila se bo »Venezia De Sica« in »Venezia genti«. Zaključil se bo program filmov v konkurenci. Letos nas slabi filmi spremljajo čisto do zadnjega dne. Upajmo, da bo res »Ybris« Gavina Ledde zadnja polomija, ka tere bomo na Lidu deležni.
»Ybris« so grafično uprizorili s kačo, ki je v filmu neke vrste simbol, rdeča nit, ki veže celotno delo. Gard no Ledda je nekaj let od tega razburil italijansko lite ramo sceno s knjigo »Padre padrone«, v kateri je opisoval nečloveško stanje sardinskih pastirjev. Knjigi je sledil tudi film bratov Taviani in tudi nepismena Italija je odkrila sardinske nuraghe in nasilje, ki neposredno izhaja iz nevednosti. Za Gavina Leddo sta morala biti uspeh knjige in filma usodna. Čez noč se je prelevil iz pisatelja naiv (in prav zato je bila njegova prva knjiga prijetna in sprejemljiva) v filozofa, ki spaja nuraghe in tanche z aksiomi Leonarda Da Vinci ja.
Na ix>rašanje, ali je Ledda slučajno narcisist, odgovorimo s tem, da nastopa v filmu kot avtor avtobiografske zgodbe, scenarist, igralec v dveh vlogah: Gavina in Gavine. Igralci so njegovi prijatelji in prav gotovo tudi ovce v filmu izhajajo iz kake njegove črede. Prepričan, da lahko iz dneva v dan postaneš igralec aetor-studia, nam ne prizanese in ne utihne niti v spanju. Neprestano filozofira z dimniki, kačami, pastirjem z umazanimi podplati, čudnimi prikaznimi, ki spominjajo na ščurke in vse to zaradi čira na želodcu. V filmu
Gavino skuša združiti klasično kulturo z etnografskim komponentami rodnega otoka. Edino, kar mu uspe, P° je posredovati tudi gledalcem čir na želodcu.
»Bereg« (Breg) Aleksandra Alova in Vladimiro Nauma je prvi izmed dveh ruskih filmov v konkurenci■ Dv glavna igralca, nežna ljubezenska zgodba in velik tagonist — druga svetovna vojna. Film se deli na d1'' plasti. V prvi Hamburg danes in v drugi mestece 0 Hamburgu med vojno. Prva je v barvah, druga v belem. Prva igrani film, druga pa zmes med vojnim posnetki in filmom, tako nekako kot v »Zeligu«. ,>n £ ruski pisatelj, ki je med vojno ljubil nemško dekle. ‘ tridesetih letih ga ona, lastnica male knjigarne, P°r‘2,lt v Hamburg. On je ne prepozna in film sledi počosn^pT obujanju spominov obeh. Posnet v tradiciji romantica ruskih filmov je Alavo in Naumovo delo zelo prijet Ni pa kompetitiven.	a
Zato pa je dejansko dober film o Tarzanu, ki smo S. videli včeraj. Delo avtorja »Ognjenih oči« je prijrinfl od prvega kolikor je izgubil odvečno retoriko in ti rahlo apologijo angleškega imperializma, ki je ^el?n^aii motila v prvem filmu. Zgodba otroka, ki so ga v dztfW vzgojile opice, znanega Tarzana, je v tem filmu PotjLjc0 Ijena v tipično vzdušje angleške visoke buržoazije. I bomo videli Tarzana brez Jane, ali male opice. lepo damo v čipkastih oblekah in veliko opico podo gorili, ki je tako visoka kot on. Fotografija filino(L odlična in tako igralci z opico med. (Opica je t°K igralec v kostimu).	‘
EVA FORNAZARIČ
Tajfun »Ike« na Filipinih terjal poldrugi tisoč mrtvih
MANILA — Po uradnih podatkih naj bi število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil tajfun »Ike« na Filipinih, kmalu doseglo 1500 mrtvih. Na Filipinih od konca zadnje vojne ne pomnijo tako uničujočega tajfuna. Od vladnih krogov se je izvedelo, da so reševalci potegnili več kot 1300 trupel izpod ruševin vasi na jugu države, kjer je tajfun divjal v nedeljo in ponedeljek s hitrostjo nad 220 km/h. Najbolj prizadeta je bila pokrajina Surigao del Norie, 700 km jugovzhodno od Manile, kjer je več kot 1000 mrtvih. Reševalci vsekakor menijo, da se bo število žrtev še povečalo, ko bodo dosegli sedaj še izolirane vasi. Filipinska vlada je odklonila ponudbe pomoči OZN in francoskih prostovoljcev, češ da lahko računajo na svoje sile in da je položaj že pod nadzorom.
Na sliki ((deferto AP): razdejanje, ki ga je tajfun povzročil v pokrajini Surigao, 700 kilometrov južno od Manile.


Dražja potovanja na Madžarsko
SUBOTICA — Obveznost zamenjave dinarjev za forinte, ki vaja goslovanske državljane pri potovanju na Madžarsko, se je te dni P°v . e z 2.400 na 2.700 din. To je do zdaj največje zvišanje. Iz obvezne zameni^ so izvzeti potniki, ki samo preko Madžarske potujejo, toda le z v*ak,.’.anjc jami in letali ter otroci v kolikor potujejo na potni list staršev. To zyis^a-obvezne zamenjave za Jugoslovane je precejšen problem, kajti, kot Jc ■ ^ no, je mogoče iz Jugoslavije odnesti le 1.500 dinarjev. Razliko je treb^ ^ plačati v trdni valuti. Za potnike z maloobmejnimi prepustnicami, k .. je največ, bi to pomenilo, da morajo ob dovoljenih 1.000 dinarjih d trdno valuto v vrednosti 350 dinarjev, (dd)
V Skopju odkrili tihotapsko tolpo
SKOPJE — Organi za notranje zadeve iz Skopja so odkrili sedemej^ sko tihotapsko skupino, v kateri je bilo 6 Jugoslovanov in en turški d 0 ljan in jim odvzeli kilogram in 162 gramov heroina. Vse člane te skuI so priprli.	^jij
Tihotap'jenje mamil se je začelo letos junija, ko so iz New Yorka ^ qqq nalog, naj priskrbijo mamilo in ga prepeljejo v ZDA po odkupni ceru .j dolarjev. Posebej zaradi tega posla je iz New Yorka dopotovali zdaj z‘^]0 Nea Skir, ki je enemu od okrivljenih izročil 14.000 dolarjev, član te ^ tapske skupine Ibraim Haskaj jc odpotoval v Istanbul in kupil mam1 0| tem pa ga je z redno avtobusno progo Skopje - Istanbul pripeljal v kedonsko glavno mesto. Pri dogovarjanju in prevzemanju heroina s° upi-sredovali organi za notranje zadeve in zaprli vse člane tihotapske ne. (dd)
Na Peči, kjer je tromeja
Praznik prijateljstva sosednjih narodov
TRBIŽ — V nedeljo, 9. septembra bodo na tromeji med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo, na Peči, priredili sedaj že peti praznik prijateljstva med sosednjimi narodi. Za to priložnost tudi letos pričakujejo prihod številnih pre bivalcev italijanskega Trbiža, avstrijskega Podkloštra in slovenskih Rateč.
Organizator prireditve »Ski tour 3«, ki je poznan po organizaciji vsako-letnega smučarskega teka ob tromeji, je za to priložnost povabil k sodelo-vanju turistične ustanove s Trbiža in Nevejskega sedla, gozdno upravo, v°jsko, policijo, karabinjerje in financirje ter razna društva.
Kot prejšnja leta je tudi letos mogoče pričakovati, da bo vsaka stran Pripeljala svoje značilne zabavne orkestre in godbe, pa tipična jedila bodo Pa voljo vsem udeležencem, ki bodo tisti dan imeli to prednost, da se bodo sprehodili po vrhu Peči in stopili (če jih bo volja) enkrat v eno, drugič v drugo in tretjič v tretjo državo. Za nekaj časa bo tromeja tako odprta, kot bi si jo (v mislih) samo želeli.
Hrib Peč je dosegljiv z vseh treh strani. Z italijanske strani krene v začetku vasi Bela peč cesta v levo in se vije do pod vrha. Na avstrijski strani je dohod najbolj prikladen s sedežnico v Podkloštru, katere zgornja Postaja je nekaj metrov od tromeje.
V primeru slabega vremena bodo praznik preložili na prihodnjo nedeljo.
Mednarodni posvet o varnosti medu
BENETKE — Dežele, regije in republike delovne skupnosti Alpe Jadran, ustanovljene novembra 1978. leta so doslej priredile (poleg občasnih sestankov predsednikov) tudi več posvetovanj strokovnjakov na različnih področjih, da so si izmenjali iskušnje. Tako se bodo od 28. do 30. septembra v kraju Gruaro pri Benetkah sestali strokovnjaki za preučevanje hranilnih vrednosti medu, čebelarji in vsi tisti, ki se uveljavljajo na tem vedno bolj razširjenem tržišču.
Svoje poglede bodo na manifestaciji, ki so ji dali ime »Med 3«, zagovarjali univerzitetni profesorji Alpe Jadrana, pridelovalci medu, proizvajalci čebelarskih potrebščin itd.
Najbolj pomemben del manifestacije bo prav ta posvet, ob njem pa bo razstava italijanskih medov (pridelek bo mogoče pokušati in kupiti), razstava strojev za čebelarstvo, natečaj in tečaj za pokuševalce medu.
Rdeče alge pregnale turiste
CESENA — Ko so najmanj pričakovali katastrofo, je prišla. Rdeče alge v morju, ki obliva obalo Romagne, so pomorile na stotine stotov rib, ki jih je morje vrglo na kopno, kjer razpadajo. Zaradi tega pojava so turisti množično začeli zapuščati hotele med Porto Garibaldi in Bellario. Pojav je zavzel tako dramatičen obseg, da so gostinci v Cesenaticu sklicali shod v sili in zahtevali hitre ukrepe.
Rdečih a'g nekaj let ni bilo, ali vsaj v zelo omejenih količinah. Vsi so menili, da so izginile zaradi izgradnje številnih čistilnih naprav. Sedaj pa se je izkazalo, da je bil to le Blažev žegen. Glavni vzrok zanje je reka Po in druge reke, v katere se stekajo vsemogoče industrijske odplake. Tako nenadno razmnožitev rdečih (nestrupenih) alg je povzročilo deževje, ki je z njiv spralo škropiva.
Naj dodamo, da je bilo do pojava a'g morje izredno čisto, kar je napovedovalo ugoden zaključek kopalne sezone. Mimogrede naj povemo še to, da so zaradi kislega dežja švedska (mrtva) jezera naravnost bistra.
V teh dneh bo v Cesenatico priplula ladja italijanskega oceanografskega zavoda DAFNE, s katere bodo pojav znanstveno preučevali in tako tudi ugotovili, da so ribe pomrle, ker so jim alge odvzele kisik.
PORDENON — Ob prisotnosti zakladnega ministra Glovannija Goric bodo danes odprli 38. pordenonski vzorčni sejem, ki je po volji ministrstva letos tudi v naslovu dobil mednarodne razsežnosti.
Sejem si postavlja za cilj povezovanje gospodarskih dejavnikov v severovzhodni Italiji in v Podonavju. Poleg same razstave bodo 13. septembra priredili posvet o tehnoloških novostih in njihovem vplivu na družbo. Na njem bodo sodelovali minister De Michelis, direktor časnika »24 are« Gianni Loca-telli, raziskovalci in predstavniki Confindustrie.
V občini l ipana še brez župana
Tl PANA — V sredo je bila v Ti-Pani seja občinskega sveta, ki je razpravljal o položaju, ki je nastal P° odstopu župana Ballocha. Sejo 1° vodil podžupan Elio Berrà. Med tempravo o izvolitvi novega župana prišlo ponovno do polemik. Največja novost seje pa je bila, "V je načelnik svetovalske skupine občinske liste Giovanni Cormon na-lavii odstop odbornikov liste. Odstop Je utemeljil s tem, da je bila prav Prisotnost odbornikov za nekatere svetovalce prepreka za izvolitev no-župana. Z odstopom pa želi li-ta napraviti korak naprej, da se riža reši in da se tako prepreči oinisarska uprava. Novega župana aj bi volili na prihodnji seji.
1 0 tem, kar je bilo videti na seji, e zdi, da bo lista le ohranila dojeno večino.
Obnova Delamarisa je le stekla
IZOLA — Ob obali tovarne Delamaris so te dni začeli poglabljati morje na prostoru, kjer bodo zgradili obalni zid. Na polovici so gradbena dela za čistilno napravo, vse pa je tudi že pripravljeno za začetek gradnje nove proizvodne hale, v kateri bodo predelovali drobno piavo ribo. Vse to naj bi bil tudi znak, da se je po večletnem odlašanju vendarle začela prenova Delamarisa.
Ob 60 metrskem obalnem zidu, ki bi ga gradbinci Stavbenika postavili čez mesec dni, bodo pristajale ribiške ladje, ki se bodo vračale z ribolova. To bi za Ribo in Delamaris pomenilo precejšen prihranek, saj so morali sedaj nalovljeno ribo raztovarjati na carin skem pomolu in jo s tovornjaki prepeljati do Delamari-sove hladilnice. Istočasno z raztovarjanjem ribe, bodo ladje oskrbeli s potrebnim številom zabojev in koločino ledu. Zaradi direktnega pretovora iz bark n hladilnico bi morali ohraniti tudi večjo kakovost nalovljene ribe. Z obalnega zidu bodo lahko hkrati pretovarjali dve ribiški ladji, dolgoročno pa nameravajo obalni zid in hladilnico povezati s tekočimi transportnimi trakovi. Sku-
paj z gradnjo in montažo čistilne naprave bo ta del na ložbe stal okrog 70 milijonov dinarjev.
Delamaris pa še vedno čaka na soglasje zveze za uvoz opreme za predelam drobne plove ribe. Odgovor naj bi bil znan sredi tega meseca. Za uvoz linije, ki predvideva nabavo dveh avtomatskih strojev za rezanje, čiščenje in vlaganje rib v pločevinke, šest zapiral nih strojev, dve kartonirki in dva separatorja, bi moral Delamaris odšteti okrog 110 milijonov deviznih dinarjev, s tem da dobavitelj iz Španije nudi ugodna posojila in sicer v pezetah. V primeru, da Delamaris ne bi dobil soglasja za uvoz celotne opreme, bi le to moral uvažati postopoma, s čimer pa bi izgubili možnost najetja posojil, ki jih ponuja dobavitelj.
Za novo halo, ki bi jo lahko postavili že čez pol leta, bo moral Delamaris uvoziti še za približno 100 milijonov domače opreme. Skupna vrednost naložbe je po sedanjih računih ocenjena na 570 milijonov dinarjev, s tem pa bi Delamaris povečal letno proizvodnjo s sedanjih 7.500 ton na 11.000 ton. Z leti pa bi morala pro izmdnja narasti na 13.000 ton.
IZTOK UMER
Pomorski krst v Piranu
PIRAN — V soboto, 8. septembra bodo v piranski občini delavci Avditorija skupaj z učenci in učitelji srednje pomorske ole pripravili tradicionalni pomorski krst za 37. generacijo prvošolčkov s te šole. Sprevod s sužnji in gusarji bo krenil ob 16. uri izpred portoroškega dijaškega doma Baldomir Saje, se najprej napotil na Bernardin in nato še v Piran. Kot je moč soditi po programu, letos sprevoda ne bo v Portorož (tja naj bi prišla le kočija z Neptunom). Zaradi zahtevnih varnostnih pogojev, ki jih organizatorji ne morejo izpolniti, pa se bodoči pomorci tudi letos ne bodo vozili z ladjami (kot so se prej dolga leta). Krst naj bi izvedli na Tartinijevem trgu, zato bo v soboto prepovedano parkirati na njem,
B. Š.
Jubilej (35 let) podjetja »Primorje-export« in obmejnih blagovnih izmenjav z Italijo
Rožna dolina pri Novi Gorici — Tik .b teeji z Italijo ima v znani zgradbi dež delovna organizacija »Primor-^Port«, ki jo spričo svojega posJan-: Va že del povojne zgodovine teh kra-y- Sedaj v septembru, ki sicer spo-i !nia na mnoge dogodke iz medvojnih Prvih povojnih časov, proslavlja p tlritrideseto obletnico ustanovitve.
r°d seboj imamo dokumente o usta-zJri in prvih sredstvih podjetja, ki je in i 0 Psovati skoraj brez denarja n s sedmimi delavci. Zaradi toč-, ,l navajamo, da je delovno organigli0 ustanovil tedanji Oblastni ljudmi ?dbor za Goriško oblast — se-; 2 je imel v Postojni —, dogodek pa zabeležil tudi Uradni list Ljudske l-i in like Slovenije dne 7. marca le-" /Pu 950- Dodajamo, da je bil prvi di-čnn Podjetja Alojzij Martinuč, ra-jp . v°dja pa Julij Gorjan, ki je v rimorju - export« potem delal do pK°jitve.
Drt>a'nen delovne organizacije izhaja hovi'VSem *z dejstva, da je bila ustanov Cna za^°' da bi pospeševala bla-izmenjave med obmejnimi ob-Jugoslavije in Italije, na gori-lj a območju, upoštevajoč novo zem-jP'sno in politično stanje ter odnose ^ koncu druge svetovne vojne oziro-tgi-.Po sklenitvi mirovne pogodbe z I-pj0’ 15. septembra leta 1947. tej 0tIlefnbna politična razsežnost topi ’ .Saj je bilo »Primorje - export« izrw ■v svojem poslu in delovanju.
j^Pjave kot oblika gospodarskih od-Se ?v.te sodelovanja ob novi meji, so So a°ele skladno s sporazumom med nj^tetea državama, ki je bil skle-»pj? V V'dmu 3. februarja leta 1949. Pis rriors*d dnevnik« je, denimo, pod-z n sP°razuma zabeležil 5. februarja f(j :sl°vom »Obmejni promet med FL spora*	Dodatni ali nadaljnji
hosy zurri, ki je urejal razne podrob-Pa i °, .omenjeni blagovni izmenjavi eta lor Podpisan v Rimu 17. maja b]a„, Ji- Poudariti gre torej, da so kraj; v7le izmenjave med obmejnimi v*jati .Sosia vije in Italijo začeli raz-Večje ze v daljnem letu 1949, kar je in 0 IZ111 delu javnosti sploh neznano Čaj0 Catner tudi javna občila ne poroka s ^aj veljavna oziroma aktualna oh^!?razuma o takšnih izmenjavah Ro,,... oèju Nove Gorice in Gorice ter iti a'n Trsta, sta bila sklenjena v JI. marca leta 1955 in sta vklju-
čena tudi v Osimske dogovore med Jugoslavijo in Italijo. Morda zaradi tega zmotno mnenje, da datum 31. marca leta 1955 predstavlja izhodišče za začetek obmejnih blagovnih izmenjav.
Delovna orgamzacija »Primorje - export« v Rožni dolini pri Novi Gorici je z razvijanjem izvoza in uvoza ob meji, blagovnih izmenjav, dela pomemben delež k postopnemu izboljševanju ozračja in odnosov med sosednjima državama, ki so po naporih tako Jugoslavije kot Italije postopno tudi privedli do podpisa znanih Osimskih sporazumov, ki sedaj predstavljajo dolgoročno osnovo za vsestran sko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Pri izvajanju takšnega poslanstva se je krepila in širila tudi delovna orgamzacija. Promet »Primorje-exporta« je v letu 1950 znašal nad 32 milijonov takratnih dinarjev, od česar je bilo deviznega iztržka 16 milijonov 500 tisoč dinarjev. Izvažalo je blago, ki je odsevalo tedanje go-spodarske možnosti in potrebe Jugoslavije. Pri izvozu leta 1950 je 50 odst. zavzemala goveja živina, 15 odst. je predstavljalo meso, 17 odst. je bilo lesa in 18 odstotkov izvoznega blaga so tvorili razni kmetijski pridelki.
Za ponazoritev razvoja »Primorje • exporta« navajamo razne podatke, ki so jih zbrali in predstavili v posebni publikaciji. Izšla je ob sedanjem jubileju in jo je uredil magister Lucijan Vuga, znani strokovnjak za gospodarstvo in obmejno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Iz gradiva ,ie tudi razvidno, da je delovna organizacija hitro napredovala zlasti v zadnjih letih, ko je zasnovala in sprejela svojo nadaljnjo poslovno usmeritev in strategijo. Konec leta 1950 je bilo na primer v podjetju zaposlenih 11 delavcev in uradnikov, sedaj jih je 140 ■n ob zaključku letošnjega leta bo že 150 vseh zaposlenih. Med njimi jih ima 40 odstotkov višjo ali visoko izobrazbo; vsi pa se sproti, ob delu, dodatno usposabljajo za delo, ki je vsak dan bolj zamotano in zahtevno.
Promet, to je obseg poslov, bo letos dosegel rekordno raven. Znašal bo o-krog 189 milijard lir, pri čemer bo izvoz blaga dosegel nad 100 milijard, uvoz iz tujine, predvsem iz Italije, pa bo v letu 1984 dosegel nad 22 milijard tir. Takšen uspešen zaključek leta napovedujejo dobri dosedanji rezultati.
taj je vrednost izvozno - uvoznih po-Sìov, ki jih je opravilo podjetje, že v prvih sedmih mesecih tega leta znašala okoli 100 milijard lir.
»Primorje - export« je sicer nasta !o zaradi obmejnih blagovnih izme njav, toda takšna trgovina ne more biti edini in končni cilj modernega poslovanja. »Zavedamo se, da se povsod zmanjšuje vloga klasične trgovine, po načelu kupujem in prodajam blago ali storitve«, poudarja direktor delovne organizacije v Rožni dolini A leksander Lovec. Sodobna trgovina je del gospodarstva in temu spoznanju se mora prilagajati moderno poslovanje. Stanje je sedaj tako, da okoli dve tretjini prometa tvorijo posli po obeh avtonomnih računih, torej po Goriškem m Tržaškem sporazumu o blagovnih izmenjavah med obmejnimi področji Jugoslavije in Italije.
Blagovne izmenjave čez mejo so sicer zelo dragocene, saj imajo svojo tradicijo in zanesljive partnerje, toda poslovanje je treba širiti na nova področja, tako, da se klasična trgovina povezuje s proizvodnjo, prometom, kooperacijami in z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. V »Primo-rju-exportu« so pred tremi leti usta novili poseben sektor, specializirano službo za preučevanje in pospeševanje novih oblik poslovanja. Imenuje se Sektor za razvoj trženja. Sad te dejavnosti so novi uspehi, ki se uvrščajo v bogato bilanco delovne organizacije v Rožni dolini.
Po sprejeti poslovni usmeritvi se bo podjetje v prihodnje sicer še ukvarjalo s prometom po omenjenih avtonomnih računih, toda hkrati bo širilo trgovanje po splošnih sporazumih med Jugoslavijo in drugimi državami. Italija bo zmeraj ostala važen zunanjetrgovinski partner, toda »Primorje-export« bo širio izvoz tudi drugam v Evropo, v ZDA in tudi v ostali svet. Pri tem že dosegajo prve uspehe. Da bi bila vrata v svet čimbolj odprta, »Primorje-export« sodeluje recimo pri dograjevanju oziroma usposabljanju mednarodnega mejnega prehoda Vrtoj-ba-štandrež, ki predstavlja najkrajšo in naravno zvezo med severno Italijo tor Jugoslavijo in čez njo tudi z drugimi državami v srednji oziroma vzhodni Evropi. Sedaj na prehodu grade prvi kompleks objektov, pri čemer finančno sodelujejo tudi neka
Upravno poslopje izvozno - uvozno delovne organizacije »Primorje - export« v Rožni dolini. Podjetje je tudi član širše gospodarske skupnosti VIPA
tera druga podjetja iz Slovenije ter ostale Jugoslavije. Cilj je bagovno-manipulativni terminal, ki se bo razprostiral na površini 50 tisoč kvadratnih metrov. To bodo prostori, ki bodo služili za manipulacijo z blagom, predelavo slednjega in za druga gospodarska opravila, ki so mogoča in nujna ob meji.
Drugi sklop načrtov predstavlja poslovno sodelovanje s sosednjim obmejnim prostorom v Italiji, na sodobni in kakovostni ravni. »Primorje-export« je vložilo svoj kapital v mešana po djetja Hobles v Beneški Sloveniji, Meblo Italiana v Gorici in tudi v nedavno ustanovljeno mešano podjetje Eu-ropaper v goriški industrijski coni. Prek teh oblik poskušajo zlasti povečati izvoz ustreznih izda kov v Italijo in v druge države članice Evropske gospodarske skupnosti. Nadaljnji vidik takih naporov predstavlja vlaganje kapitala v podjetja na jugoslovanski strani meje, ki bodo povečala proizvodnjo za tuja tržišča. V tem okviru »Primorje-export« pospešuje proizvodnjo pršutov v Kromberku, prirejo živine in še druge dejavnosti v raznih krajih.
Gospodarski tokovi bi seveda morali potekati v obe smeri, se pravi tudi n= italijansko območje. Delovna organizacija v Rožni dolini se trudi, da bi zainteresirala tudi tuji kapital, naj-bižji je tisti čez mejo, denimo v Gorici, Trstu in v Furlaniji, za naložbe v gospodarstvo. Mišljeno je gospodarstvo na območju Nove Gorice, ali pa drugod v Sloveniji in Jugoslaviji. U-resničevanje gospoda, »kc- atabiiizaci je v Jugoslaviji b> r.amreč mogoče
spodbujati tudi z investicijami inozemskih sredstev. Kot znano zvezni parlament v Beogradu pripravlja nov zakon, ki bi olajšal pogoje za vlaganja tujega kapitaa. Zakon bo gotovo koristen, toda hkrati bi morali poenostaviti postopke in skrajšati čas za razne administrativne ukrepe povezane s sodelovanjem tujih operaterjev v jugo-slovenskem gospodarstvu. »Tujci se ne morejo sprijazniti s tem, da na primer mine eno leto ali več, preden v Jugoslaviji registrirajo sklenjene pogodbe,« poudarja direktor »Primorja-export« Lovec. Kapital je predrag, da bi si lahko privoščili tako dolge časovne roke ali do skrajnosti zapletene postopke.
Delovna organizacija »Primorje-export« ob svojem jubileju skratka poudarja razvojno usmeritev, ki je v funkciji gospodarskega sodelovanja ob meji, in seveda tudi v interesu jugoslovanske socialistične in samoupravne družbe. Njena vloga je posebna zaradi lege podjetja ob meji; zaradi tega tudi aktualna in koristna. Gre v bistvu za nenehno prilagajanje času in potrebam, ki so sedaj drugačne in večje, kot pa so bile denimo pred leti. V duhu takšne opredelitve bo podjetje »Primorje-export« kmalu sklenilo tudi dogovor o trajnem poslovnem in tehničnem sodelovanju s Terminalom ob jugoslovansko-italijanski meji pri Sežani. Neposredni cilj obeh partnerjev bo oblikovanje prostih carinskih con na območjih pri Sežani in ob prehodu Vrtojba Štandrež, tudi kot nadaljnja spodbuda gospodarstvu ob meji.
MARJAN DROBEŽ
S seje tržaškega dela gospodarske komisije SKGZ
Zaščito kraškega teritorija izvajati na osnovi družbenogospodarskega plana
Kritične ocene o načrtu za gradnjo novega stadiona na Krasu
Pereči in v sedanjem trenutku iz različnih razlogov zelo aktualni vprašanji varstvenih področij in parka v luči prilagoditve regulacijskih načrtov kraških občin deželnemu urbanističnemu načrtu (PUR) ter projektov prodajnih centrov in načrta za gradnjo stadiona na zahodnokraškem območju, sta bili osrednji točki razprave na zadnji seji tržaškega dela gospodarskega dela SKGZ, ki jo je vodil predsednik Darij Cupin.
Obširno razpravo okrog prve točke, ki se je razvila na osnovi poročila — kronološkega prikaza predsednika urbanistične komisije arh. Raceta o dosedanjih ukrepih države in dežele, ki gredo od leta 1971, ko so bili uzakonjeni kraški rezervati, mimo odobritve deželnega urbanističnega načrta in do deželnega zakona 11/83 o varstvu narave in poznejših interpretativnih odlokov deželnega odbora ter stališč, ki so jih do vseh teh ukrepov zavzele naše strokovne organizacije, je označevala globoka zaskrbljenost glede upravljanja teritorija, oziroma zaskrbljenost glede vinkulativna koncepta, ki ga skušajo uveljavljati pristojni organi ko sprejemajo razne ukrepe varstvenega značaja za kra-ško področje. Ugotovljeno je bilo, da taki koncepti silijo k propadanju teritorija, kar ni v korist prebivalstva. ki na tem teritoriju živi.
Poudarjeno je bilo, da se mora zaščita okolja za ta teritorij izvajati na osnovi družbenogospodarskega plana, ki naj za področja, kjer obstajajo kmetijske dejavnosti, predvideva conske načrte za kmetijstvo z vsemi potrebnimi infrastrukturami; podeželja ne gre pojmovati kot objekt pasivne ekološke zaščite ter človeka in njegove dejavnosti potisniti v ozadje; ovreči je torej treba pasivni koncept zaščite okolja ter težnjo, da bi Kras postal nekakšen velik mestni park.
Glede specifičnega vprašanja prilagoditve regulacijskih načrtov kraških občin (repentabrske, zgoniške in devinsko - nabrežinske, saj so ostale to obveznost že izpolnile) deželnemu urbanističnemu načrtu (PUR), je gospodarski odbor podprl iniciativo KGS, ki bo jeseni priredila širši posvet z občinskimi upravami, da bi se našla enotna pot, kako rešiti to vprašanje in nato skupno nastopiti pri deželni upravi. Gospodarski odbor je bil mnenja, da bi bila tudi spričo vseh teh problemov nujno potrebna pokrajinska konferenca o teritoriju, za prireditev katere se je deželna uprava sicer že obvezala v okvirnem sporazumu o razlastitvah za gradnjo nove avtoceste.
V nadaljevanju seje se je gospodarski odbor razpravljal, o projektih prodajnih centrov in načrtu za gradnjo stadiona na zahodnokraškem o-zemlju. Vprašanje prodajnih centrov bo potrebno še temeljiteje proučiti, je bilo ugotovljeno; rečeno je bilo tudi, da je treba preštudirati in najti najboljše instrumente, s katerimi priskočiti na pomoč kmetu in mu omogočiti neposredno prodajo svojih pridelkov.
Glede načrta o gradnji stadiona na tem območju pa so bile ocene gospodarskega odbora zelo kritične. Pred-
vsem je bilo rečeno, da je treba stimulirati razpravo o tej pobudi, ki je v začetku julija padla kot strela z jasnega. Uresničitev tega načrta, ki bi terjala okrog 70.000 kv. metrov zemlje, je bila označena kot absurdna, iluzorna in megalomanska. Ne gre pozabiti, da je tudi razvoj nogometa tesno povezan z rastjo gospodarstva, ki v naši pokrajini že dalj časa ubira rakovo pot; težko je tudi misliti, da bi se tržaški nogomet lahko dolgo ob-
držal na taki ravni, ki bi pritegovala veliko število gledalcev in opravičila gradnjo novega stadiona primerneje bi zato bilo adaptirati in povečati sedanjega pri Valmauri, kar bi poleg vsega tudi mnogo manj stalo. Ti so le nekateri kritični pomisleki o načrtu za gradnjo novega stadiona, da sploh ne govorimo o neprecenljivi škodi, ki bi jo gradnja take strukture povzročila slovenski narodnostni skupnosti, ki živi na tistem območju.
Tržaška kreditna banka
Hranilnica in posojilnica na Opčinah
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica
v Nabrežini
GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK 1984-85
BREZPLAČNO za vse dijake osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem (na šolah ob začetku pouka)
V ponedeljek se začne novo šolsko leto v devinskem zavodu Združenega sveta
V	ponedeljek, 10. septembra, se bodo začela predavanje tretjega akademskega leta na Zavodu združenega sveta »Jadransko morje«, ki ima svoj sedež v Devinu. Slavnostno otvoritev bodo priredili 29. oktobra v gledališču Verdi. Otvoritvi bo prisostvoval, kot predsednik Mednarodnega odbora Zavodov združenega syeta, sam angleški prestolonaslednik princ Charles.
Letos bo pouku pri Zavodu združenega sveta v Devinu sledilo 190 dijakov (100 v prvi tečaj, 90 v drugi). Dijaki prihajajo iz 50 različnih držav z vseh pet celin. Državam, ki so že prej poslale svoje študente v Devin, so se pridružile letos še Bolivija, Kolumbija, Indonezija, Iran, Irak, Kenija, Pakistan, Portugalska, Uganda, Venezuela ter Zambia. Razširil se je tudi profesorski kader. Prispela sta profesor matematike, ki je Egipčan ter profesor angleščine, ki je iz Indije.
V	ponedeljek, 10. septembra, bodo dijaki, ki so v lanskem šolskem letu dobili mednarodno diplomo in ki sedaj nameravajo nadaljevati študij na italijanski univerzi, podali izpit iz italijanščine. Izpit je izrecno predviden v letošnjem ministrskem dekretu, ki je priznal vso pravno veljavnost mednarodni diplomi. Italijanska država pripisuje mednarodni znanstveni, jezikovni in sperimentalni diplomi (odvisno od tečaja, ki ga je dijak obiskoval) isto vrednost kot ustrezni višješolski diplomi. S to diplomo se di-
jak lahko vpiše na preko 500 univerz po vsem svetu.
Maja letos je na končnem izpitu iz-delalo 77 dijakov od 86 prijavljenih-Komisija, ki je ocenjevala znanje dijakov, je bi’a sestavljena iz profesorjev, ki poučujejo na Ženevskem Zavodu združenega sveta. Zavržnjeni kandidati lahko ponovijo izpit maja 1985.
Odstotek dijakov, ki so izdelali v Devinskem zavodu je bil enak odstotku uspešnih dijakov pri drugih petih Zavodih združenega sveta. Izmed tridesetih italijanskih študentov je devetindvajset uspešno opravilo izpit-Izkazalo se je, da sta bila Ljubljančana Matjaž Mencelj in Dava Lipovšek, najboljša izmed »tujcev«. Na izpitu se je lepo izkazala naša rojakinja s Ratinare Tamara Petaros.
• Zahodnokraški rajonski svet se bo sestal v ponedeljek, 10. septembra, ob 18.30 na Proseku štev. 220. Na dnevnem redu bo med drugim nasled; nje: imenovanje člana v občinski davčni svet; mnenje o sklepu občinskega odbora glede spremembe prt' vilnika o določitvi pristojbine za od; našanje smeti; mnenje o spremembi pravilnika rajonskih svetov, pa še_ o določitvi prispevka za refekcijo v šolah s celodnevnim poukom in o povečanju ekonomalnega sklada rajonskih svetov. Pol ure pred zasedanjem sveta bo seja načelnikov skupin.
Deželni svet F-JK obnavlja dejavnost
S sejama komisije za industrijo in posebne komisije za reševanje vprašanj na potresnem območju, ki bosta v torek, bo deželni svet F-JK obnovil svojo dejavnost po poletnem premoru. Predsednik Turello pa je skupščino sklical za četrtek 20.; poleg odgovorov na vprašanja in interpelacije, bo deželni svet izvolil novega odbornika za kmetijstvo, ki bo zamenjal Mizzaua, ki je bil na junijskih volitvah izvoljen v evropski parlament. V tem obdobju je odbomištvo za kmetijstvo vodil sam predsednik odbora Comelli.
Sicer pa bo dejavnost deželnega sveta v jesenskem obdobju zelo pestra in zahtevna; med raznimi obvezami gre omeniti razpravo in odobritev finančnih norm v luči novega finančnega zakona, ukrep o postopku za deželno načrtovanje, ukrep o dodelitvi funkcij dežele krajevnim u-stanovam, ustanovni zakon o referendumu, »pregled« statuta o avtonomiji dežele, deželni zdravstveni načrt, dokončanje obnovitvenih del na potresnem območju Furlanije, posegi za razvoj kmetijstva in v korist mladine, ukrepi v podporo zaposlitvam in industrijskemu sektorju ter še reševanje mnogih drugih odprtih vprašanj, ki so tesno povezana z deželno stvarnostjo.
• Občinski odbornik Calandracelo je
včeraj podpisal s predstavniki denarnega zavoda Banco di Sicilia štiri posojila za skupnih 842 milijonov lir, ki jih bodo namenili povravilom nekaterih javnih stavb in šol, med njimi srednje šole Slomšek.
Didaktika, glasbena in telesna vzgoja na letošnjem seminarju za naše učitelje
Na seminarju za slovenske šolnike imajo od včeraj g’avno besedo učitelji. Razdeljeni v tri skupine so sledili predavanjem iz didaktike, glasbene vzgoje in telesne vzgoje. Predavanje iz didaktike, ki ga je razplel ravnatelj pedagoške šole v Ljubljani prof. Jure Gartner, je bilo osredotočeno na individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka v osnovni šoli. O uvajanju otroka v svet g’asbe in metodiki dela z otroško pevsko skupino sta predavala prof. Breda Oblak s pedagoške akademije v Ljubljani in
pevovodkinja prof. Majda Hauptmann, o sodobnih prijemih pri telesni vzgoji otrok v osnovni šoli pa prof. Janko Strel s Fakultete za telesno kulturo ljubljanske univerze.
Kot pred njimi vzgojiteljice, so se tudi učitelji na letošnjem seminarju po-bliže seznanili z delom na področju glasbene in telesne vzgoje. Ta dva predmeta sta v naših osnovnih šolah prevečkrat zanemarjena, pri čemer pa gre poudariti, da imajo posamezni učitelji na tem področju vse premalo izkušenj, da bi lahko glasbeni pouk
in pouk telesne vzgoje izpeljali enakovredno z drugimi predmeti. Prav za; radi tega sta bili letošnji predavanj» še toliko bolj dobrodošli.
V predavanju iz didaktike je Pr°f-Gartner opozoril na težave dela v razredu. Učitelji imajo opravka sicer starostno homogeno skupino otrok, K*
pa je notranje zelo heterogena. Me® posameznimi učenci je opaziti nešteto razlik; od telesnih do razlik v sp0' sobnostih in socialnih razlik, ki s»ce ne delujejo direktno na diferenciac jo v razredu, pač pa posredno in to zC' lo močno (otroci manj premožnih s-®-jev na primer zahajajo redko v 6* dališče, berejo manj knjig, ne m rejo razpolagati s kompjuter ji)-
Tudi dojemanje je med učenci zel® različno. Nekateri imajo specifične u
ne težave, (na primer pri poslušanj branju in pisanju in ort.
Učiteljice med včerajšnjim predavanjem iz didaktike
računanju,------------,— „
ge), ki jih morajo učitelji ugotov in poskušati z individualiziranim P° kom popraviti te motnje.
Prof. Gartner je svoje izvajanje P®" pestril s številnimi podatki iz anali : ki so jih bili opravili tako v Sloveno in drugod po svetu, po mnenju ne terih udeleženk seminarja pa nflJ se preveč omejil na teoretsko pm* povsem opustil praktično (»Kako k kretno individualizirati pouk za samezne primere?«, je bilo eno vprašanj udeleženk).
Danes se bo seminar za učitelj? n* daljeval z delom po drugih skupina* •
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Skoraj petina Gabrovčanov je morala po letu 1924 v emigracijo
Gabrovec
GABROVEC, v Gabrovcu, gabrovški Gabrovčšni, it. Gabrovizza S. Primo, 1971: 274 preb., 1981: 302 preb. Nadmorska višina 235 m. Gručasto naselje v bazovsko - nabrež inskem podolju ob pokrajinski cesti Božje polje -Šempolaj, s katere se tu odcepi cesta proti Zgoniku. Okrog starega vaškega jedra se širijo nove hiše v delno sklenjeni zazidavi. Do pred nekaj leti je h kraju upravno pripadal zaselek Božje polje, ki je zdaj samostojno naselje.
Bližnja vzpetina je Šmajski vrh (287 m), večji vrtači pa Šeginov dol in Dol. Okolica vasi je močno zakrasela, zaradi česar je tu veliko jam (Zavali-ca. Pri javah. Pečina na grupi, Ba-novica. Ograda, Jarešče, Parade, Za-gradice, Ograde, Riolina, Pečina in Gabrovska pečina). Nekdanje njive na ledinah so Čelevne, Ledine, Bobe-šce, Jernejev hrib, Griže, v Banovce, Gline in Furlanišče so zvečine opuščene in marsikje zazidane. Danes pridelujejo lo povrtnino, nekaj tudi za prodajo v Trstu. Ker so za vinograde tu neugodni talni pogoji, kupujejo
grozdje od prodajalcev iz Apulije in ga doma predelajo. Pašniki so bili svojčas v Grižah, Čelevni in Babošču. Danes je le še ok. 20 glav goveje živine. Gozd zajema le majhne parcele, dasi ga je po zadnji vojni Zavezniška uprava ponekod zasadila.
Vodovod je Gabrovec dobil leta 1948. Leta 1890 zgrajena občinska vodnjaka sredi vasi za pitje in napajanje imata vodo le občasno. Ob suši pa so morali domačini po vodo celo v Sesljan. Kala Polinovišče in Dolenji kal sta zasuta. Elektrika od leta 1938. Stare hiše so kamnite in nadstropne, nove večinoma oritlične in vilskega tipa. Dve zapuščeni hiši sta pokriti s skrlami. Gospodarska poslopja so pri revnejših vaščanih v stanovanjskih stavbah, pri premožnejših pa stoje ločeno, vendar so največkrat predelana v stanovanja. Ohranjajo se le vinske kleti. V kraju delujejo mizar, prodajalna jestvin in električnih pripomočkov, društvena gostilna, rejec fazanov in divje perutnine. Leta I960 zgrajena slovenska osnovna šola nosi od 1977 ime narodnega heroja Jožeta Srebrniča. Otroški vrtec pa je iz leta 1950. Tu se je v prvih
letih vršil tudi pouk.
Pravih kmetov v bistvu ni več. Skoraj vsa delovna sila je zaposlena v tržaškem pristanišču in tamkajšnjih javnih ustanovah. Svojčas so nekateri delali v manjših vaških kamnolomih, od koder so še do konca 19. stol. vozili kamnite bloke v Trst za gradnjo pomolov. Tedaj so bile v kraju tri gostilne. Po letu 1924 se je začelo dokajšnje izseljevanje v Argentino, kamor je odšla skoraj petina domačinov. V zadnjem desetletju se v Gabrovec priseljujejo večinama Italijani.
Prvič se kraj omenja leta 1308, čeprav je nedvomno starejšega nastanka. V 14. stol. je tukajšnje ozemlje pripadalo oglejskemu patriarhatu, ki ga je dajal v fevd bogatim tržaškim družinam. Kasneje je ta okraj postal podložen devinskemu zemljiškemu gospostvu in bil pod njegovo oblastjo do leta 1849. Gabrovec je bil leta 1754 priključen proseški župniji in s tem tržaškemu dekanatu.
Kraj je dal devet padlih med NOB. V njihov spomin je bil leta 1973 postavljen spomenik. Tu ni samostojnega kulturnega delovanja. Domačini
pa so vključeni v društvo Rdeča zvezda, ki deluje za celotno zgoniško občino. Nekoč je delovalo kulturno društvo Drago Bojan, ki je prenehalo delovati konec 50. let. V vasi je še obstajalo Kmetijsko in konsumno društvo (1906-27) in Prosvetno društvo Venček (1923-24). Nogometni klub O limpija je prenehal delovati leta 1975, ko se je združil s Krasom. Nekdaj so prirejali domačini tradicionalni praznik Ples prve majne, ki je ob koncu 50. let zamrl. Priredili so ga zopet leta 1984, da bi obnovili staro tradicijo. Ta ples je prirejala večinoma neporočena mladina vsako prvo nedeljo v maju in je potekal na prostem. Tedaj je bila to ena največjih prireditev na Krasu in je privabljala veliko ljudi.
V nekaterih kraških jamah so našli arheološke ostaline. V pečini pod Mu-zarji v zajetnih kulturnih plasteh neolitske, eneolitske in branaštodobne predmete, v sprednjem delu jame pa ostanke zidanih pregrad iz treh gradbenih faz od mlajše železne dobe do 4. stol. naše ere. V jami v škrkovi ogradi (imenujejo jo tudi Jama pri glini ali Losova jama), kjer se žeta dve brezni v obsežen sistem podze-
meljskih galerij, so odkrili ledeno ^ bno favno, med njo tudi l°sa n» Q. bustno človekovo mečnico, ob ko» zu proti Briščem pa na dnu stop»® stega brezna Abisso G. Cesca v ^ poki k naslednjemu breznu nad pripadajočih šestim arniko iz bronaste dobe. X- ior» železnici. Veliki pečini. Pečin» ^ ■" (it. Grotta di Gabrovizza^
nkak»k m
kosti. . . keramiko
ob bloki Grotta pol
dell’Èrcole), ki leži poi kilometra od Gabrovca in 10 metrov od železniške proge P našli kosti fosilnega konja. -<
Vse, ki bi se hoteli oglasi«! * zvezi z opisi krajev, ki si bodo i sledili, toplo vabimo, da »J L dopolnila, kritične pripombe
Koristna in dobrodošla bo vs kršna pripomba, tudi takšna, jo boste mimogrede telefon5 sporočili.
asa kosti fosilnega konja.
Pogostnejši priimki so Furlan,.^ žina, Kralj, Briščik, Rustja, in černjava.
Včeraj objavljeno redno mesečno poročilo
Zdravstveno stanje tržaškega gospodarstva po statističnih podatkih Trgovinske zbornice
Statistični urad tržaške Trgovinske zbornice je ob javi] redno mesečno poročilo o gibanju gospodarskega, družbenega in splošno živ.jenjskega standarda tržaške Pokrajine v mesecu juliju. Iz poročila povzemamo nekatere podatke, ki pobliže zadevajo našo družbeno stvarnost.
Pregled se pričenja z anagrafsko bilanco: konec julija letos je v šestih občinah tržaške pokrajine živelo 275.783 prebivalcev (julija lani 278.501). V tržaški občini so našteli 244.685 prebivalcev ("ani 247.377). Julija se je rodilo 152 otrok, umrlo pa 297 oseb.
Pretežni del poročila je kajpada namenjen tržaškemu gospodarstvu. Najprej beseda o kmetijstvu : podpovprečna sezonska temperatura ter nenavadno obilne Padavine so za vrle rast poljščin, a tudi zorenje grozdja krepko zaostaja za koledarskim poletjem. Podobno velja tudi za sadno drevje, le o jke se niso dale premutati ter obetajo bogat pridelek. Zdravstveno stanje živine je bilo v juliju povsod zadovoljivo, le število glav v hlevih počasi upada.
Industrija ima v poročilu trgovinske zbornice levji uelež, zaradi obsežnega gradiva pa se je bomo loti i telegrafsko: v škedenjski železarni Temi so v juliju proizvedi 27.866 ton litega železa (julija lani 26.200 ton). Zaveljska naftna čistilnica Aquila (družba Total) je destilirala 267.493 ton surove nafte (julija lani 196.179 ton), obrat Italcementi pa je v letošnjem juliju proizvedel t7.500 ton cementa (17.900). Konec julija je bilo v industrijskih obratih na Tržaškem zaposlenih 30.335 delav-°ev (lani 31.477).
Poglavje o trgovini se pričenja s podatkom o porastu prodaje tobačnih proizvodov : v juliju je šlo v dim 59.599 kg tobaka (julija lani 53.384 kg), gospodinje pa so nakupile 768 kg kuhinjske soli (930 kg).
Besedo sedaj jedcem sladokuscem : le ti so julija letos pospravili 2.592 stotov rib, lupinarjev in mehkužcev (lani 2.446 stotov). Da bi čim bolje ustregli ješčim Tržačanom, so ribiči v juliju nalovili in na glavni ribji trg znosili 1.986 stotov rib, 198 stotov školjk, lignjev in hobotnic ter 17 stotov rakov.
Vidno, čeprav žal nepomembno mesto zavzema v tržaškem gospodarstvu turizem : v letošnjem juliju so v hotelih tržaške pokrajine našteli 31.467 nočitev domačih ter 23.659 nočitev tujih gostov (lani 31.649 oz. 23.067).
Tržaško pristanišče je po svoji zgodovinski tradiciji zgovoren pokazatelj, ko gre za življenjskost tržaškega gospodarstva. Pristaniški promet je julija letos dosegel skupno 2,595.531 ton, kar je dobra petina več kot lani (2,134.210). Živahnejšo pristaniško dejavnost gre pripisati predvsem večjemu uvozu surove nafte (+15 odst. v primerjavi z lanskim julijem).
Pa spet o zaposlitveni ravni v tržaški pokrajini: konec julija so našteli 86.814 oseb z redno zaposlitvijo ('ani 88.026). Petina le-teh je zaposlena v trgovinskem sektorju, 35 odst. v industriji, 31,8 odst. v javnih službah. Porast draginjske doklade izraža statistična služba v izplačanih urah: julija letos je blagajna draginjske doklade izplačala 33.194,5 ure v gradbeniškem sektorju, 121.139 ur v manufakturo! industriji, 40.152 ur pa v drugih sektorjih (lani 37.379 — 20.865,5 — 15.280).
Obolenja na jetrih tema letošnjih 38. tržaških zdravniških dnevov
Trst in Ženeva si delita nič kaj zavidljivo prvo mesto glede števila bolnikov, ki jih jetrna ciroza spravi v grob. Obdukcije povedo, da domala vsak osmi Tržačan boleha za to jetrno okvaro, vsak dvajseti pa ji podleže. Dognano je bilo tudi, da razkroj jeter nemalokrat nosi v sebi klice rakastega obolenja, ne glede r?a to pa je umrljivost zaradi ciroze v Trstu štirikrat večja kot drugod po Italiji. Kako je to mogoče? Odgovor na to vznemirljivo vprašanje bodo skušali najti na bližnjih 30. Tržaških zdravniških dnevih 14. in 15. septembra v Grljanu. »Najnovejše o hepatologiji«, tak je naslov dvodnevnega srečanja, ki ga prireja Tržaško združenje zdravnikov v sodelovanju s tržaško univerzo. Simpozij bo vodil predsednik Združenja prof. Basilio D’Agnolo, svojo udeležbo pa so napovedali ugledni domači in tuji predavatelji. Zvrstile se bodo štiri okrogle mize, na katerih bodo znanstveno obravnavali štiri zastavljene teme: kirurško zdravljenje rakastih tvorb na jetrih, zadnje dosežke v diagnozi jetrnih obolenj, klinično fiziopatologijo jeter in zdravljenje jetrnih obolenj s kemičnimi preparati.
Zakon 30 izvedljiv čez nekaj mesecev
Deželni zakon štev. 30 iz lanskega julija, ki predvideva izredne finančne posege za gospodarski preporod Furlanije - Julijske krajine, bo postal izvedljiv šele čez nekaj mesecev. Kot je bilo rečeno na sestanku med predsednikom deželnega odbora Comellijem, odbornikom za načrtovanje in proračun Zanfagninijem in odbornikom za finance Rinaldi jem, bo treba najprej spoštovati nekatere birokratske obveznosti, ki jih ta zakon nalaga. Poleg tega bo deželni odbor lahko odobril sklep o porazdelitvi sredstev šele po posvetovanju med predstavniki enotne sindikalne zveze in zainteresiranega podjetništva.
Zakon štev. 30 predvideva med drugim pobude v korist zadolženih podjetij z najemanjem posojil pri bankah, sicer pa 20-odstotni prispevek una tantum za naložbe v gospodarsko najšibkejših predelih dežele in raznovrstne prispevke v prid raziskovalnih dejavnosti, zadružnih oblik dela in ureditve hidroelektričnega sistema. Postopek za izvedljivost zakona bo najbrž stekel že v kratkem, ko bo pač normalno steklo tudi delovanje deželne uprave po letnem premoru.
Turistični vodič Trsta brez besedice o Slovencih
V spomin bazoviškim junakom
Večkrat se ljudje radi pošalijo — n®kaj napravijo, kar naj bi izgledalo zelo resno, mislijo pa pri tem na
No, tu pri nas v Trstu gre pri J^aki stvari vedno zares. Nikoli ne more človek pomisliti na to, da se J0, nekdo želel le nekoliko pošaliti oziroma vzeti zadevo bolj »na lahko«, °na ne s slabimi nameni.
Oprostite temu našemu uvodu, s Katerim smo želeli začeti naše poro-p. 5- ° predstavitvi tisku, televiziji, adiu ter javnosti novega turističnega kažipota »Tutto Trieste«, ki je bila moči v krožku za turizem in trgo-I o v Ul. S. Nicolò 7, ki ga je izda-i» Publicistična založba »LTppogrifo« * krsta, v njej pa so s svojimi pri-Pevki sodelovali v Trstu dobro polito nov‘nar-P’ Publicisti, kultumi-
0	knjigi sami je spregovoril odgo-°rni direktor Rinaldo Paduani, svoje
Pozdrave sta prinesla predsednik ^ druženja tržaških trgovcev Dei Ros-
1	m tržaški podžupan Sergio Trauner. .Lahko bi tukaj kroniko te pred-„,av‘tve končali, ker ni bilo niti di-
kusiije, niti se niso predstavitve kURe udeležili vsi avtorji svojih prispevkov.
. Tako ostaja nam, da povemo svoje. k6, ue bi imeli kot Slovenci že trde l^e, če ne bi bili navajeni, da nas, hot r?lanj®*no vedno obravnavajo kot lj oj drugorazrednega, ali pa, če bili tisti tuji turisti (seveda ne ju-k.slovanski) katerim je knjiga namena. potem bi bila naša ocena zelo atka; gre za kratko predstavitev njegove okolice, nekaterih ob-.n m nekaterih kulturnih, športnih in rUgih značilnosti, ki naj jih turist tri"1 svojem kratkem obisku Trsta in Pfda še okolice, spozna, v. Ner pa Trst ni Indija, ni neka, bolj malo znana afriška drža-aa, avtorji člankov v tej turistični blikaciji pa so Tržačanom dobro Una imena pristnih Tržačanov, ali stal	Id že leta in leta tu
^too bivajo in razmere in življenje
Trst bo mednarodno središče za preučevanje meduz
Trst bo zelo verjetno postal mednarodno središče za proučevanje meduz, ki tako na Jadranu in Sredozemlju sploh kakor ob severnoevropskih plažah in naokrog Avstralije povzročajo hude nevšečnosti kopalcem. Raziskovalci še sedaj ne vedo, kakšne vrste je strup, ki ga meduza oddaja, zato tudi ne morejo iznajti ustreznega protistrupa, razen tega še niso ugotovili vzrokov za občasno »cvetenje« meduz, ki spravlja v krizo obiskovalce kopališč in nemalokrat sproži pravo paniko.
Medtem ko so se na tujem lotili študija o meduzah šele nedavno, se z njim že več let bavijo Laura Rollini z oddelka za biologijo pri tržaški univerzi, ki vodi tudi krajevni mednarodni center za proučevanje meduz na
Sredozemlju CIMAM, ter številni drugi tukajšnji docenti. Da bi njihovo delo še pospešili in k njemu privabil raziskovalce iz tujine, je ravnatelj tako imenovanega centra za splošno koordinacijo akcijskega načrta za Sredozemlje v sklopu programa za ambienta Ino prouče vanje pod okriljem OZN, Aldo Manos, podpisal sporazum, po katerem bodo Združeni narodi podelili us.rano-vi CIMAM poseben sklad za razvoj študija. S tem bo nastal nekakšen mednarodni raziskovalni klub.
Pobuda sodi tudi v okvir širšega sporazuma med 17 sredozemskimi državami za skupno delo na področju boja proti onesnaževanju in pametnega izkoriščanja Sredozemskega morja. Prof. Manos je navezal tudi stike s svetovno zdravstveno ustanovo OMS.
tukaj (vsaj tako mislimo) dobro poznajo, potem zadobiva vsa zadeva drugačno lice, mimo katerega ne moremo brez kritike in tudi protesta.
Kritike zato, ker naj bi bila knjiga tako geografsko, zgodovinsko, pa tudi sicer poučna in verodostojna, pa ni — kritike, ker so se avtorji spom nili vseh, tudi najmanjših verskih skupnosti, »pozabili« pa, da tukaj živi, skupno z italijanskim, tudi slovensko prebivalstvo — kritika zato, ker so v njej omenjene tudi vse slovenske občine tržaškega področja samo z italijanskimi imeni, kritike, ker se je tako v prispevkih o kulturi, arhitekturi, zgodovini, športu in sploh v vsem dosledno izpustila besedica »Slovenec« ali »slovensko«.
Organizatorji so že povedali, da nameravajo izdati tudi drugo knjigo, ki naj bi bila posvečena kulturi, se veda italijanski. Ta knjiga naj bi izšla v angleščini ali nemščini. Verjetno v nemščini, so dejali, ker je nemški jezik bliže srcu Tržačanov.
Res je, da Trst ni turistično mesto, da ni znal do sedaj, tudi s svojo okolico izkoristiti vseh tistih lepot in vrednot, s katerimi razpolaga. Prav bi bilo, da bi ga primerne tu ristične publikacije v pravilni luči prikazale, tako italijanskemu, kot tu jemu turistu, (ni)
Pred obeležjem Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimira Milošu in Alojzu Valenčiču na mestnem pokopališču pri Sv. Ani je bila včeraj komemoracija ob 54. obletnici njihove ustrelitve. Poleg svojcev štirih bazoviških junakov so se spominske svečanosti udeležili predstavniki Odbora za proslavitev bazoviških žrtev, predstavniki VZPI-ANPI, AN ED ter Zveze bivših deportirancev.
Po polaganju vencev je imela krajši priložnostni govor Bazovka Neva Grgič, ki je razvila misel Črtomira Šinkovca: »Ne, nismo mrtvi : sebe smo vsejali! V globokih brazdah naše setve zelenijo. O bratje, bratje mi zato smo pali, da se obzorja temna nam zjasnijo!« Krvava zora 6. septembra 1930 je zato postala za vse Slovence simbol aktivnega protifašizma. Bazoviški junaki so šli prvi v smrt za pravično stvar in niso se je bali. Sledili so jim mnogi dragi tovariši. Vsi pa so v sebi nosili eno samo željo: osvoboditi domačo zem’jo izpod fašističnega jarma.
V sklepnih besedah je Neva Grgič še poudarila, da ni bila in ne sme biti njihova žrtev zaman. »Vaš spomin nas bo spremljal za vedno, saj je postalo življenje, ki ste ga darovali za pravičnejši svet, del nas samih.«
^Rties v Trstu delegacija SZDL Slovenije
le ^.il Povabilo Socialistične stranke bo danes na obisku v naši deželi de-Sucija SZDL Slovenije pod vodstvom predsednika Franca Šetinca. Pogovo-c s socialističnim predstavništvom, ki ga bo vodil deželni tajnik Gianfran-U Trombetta in v katerem bodo še posl. Castiglione, Carbone, Pittoni in (KHko Pahor, bodo na sedežu PSI v Ul. Gaiatti ob 10. uri, posvečeni pa . vprašanjem skupnega interesa, kot so gospodarsko sodelovanje Alpe rto in nacionalne manjšine.
Go .*+>poldne bodo slovenski gostje obiskali nekatere industrijske obrate na riškem, zvečer pa bo zaključek razgovorov med delegacijama.
^riza ladjedelstva: FLM napoveduje boj
P 'feelui koordinacijski odbor za ladjedelstvo v sklopu sindikalne zveze Te« . bo prihodnji teden zahteval vrsto sestankov z javnimi upravitelji na pa'a^kem, sicer z župani in predsednikom Pokrajine. Na vsedržavni ravni sta l Posredoval za to, da bi v zadnji tretjini tega meseca oklicali dan kr(ivKe v ladjedelnicah in z njimi povezanih obratih. FLM hoče s tem pod I . Phi zahtevo, naj tako krajevne uprave kot vlada in IRI enkrat za vse-O,rešijo problem krize, ki tare ladjedclsko industrijo in je npr. na Tr kem potisnila nad 3.000 delavcev v dopolnilno blagajno. v R °bude ELM so v neposredni zvezi z okoliščino, da bo 17. septembra tiort mu sestanek glede organizacijske ureditve novega holdinga Fincan-’ (X* česar je v vo iki meri odvisna nadaljnja usoda ladjedelnic. S t)e Problemom pa je povezano tudi vprašanje odobritve državnega finanč-ga za-kona, ki naj bi namenil izdatna sredstva razvoju .ladjedelske industrije.
OSEMNAJSTLETEN FANT Z MOTORJEM V SMRT
V Ul. Marchesetti se je včeraj smrtno ponesrečil z motorjem komaj osemnajstleten fant. To je Fabio Bri gadini, ki je stanoval nà Reški cesti štev. 372. Hudo se je ponesrečil tudi njegov prijatelj Roberto V assai lo, leto starejši, doma iz Ul. Pasteur 16, ki se je vozil z Brigadinijem. Ko je le ta upravljal svojo laverdo 125 po omenjeni ulici navzgor proti naselju Mei a ra, je iz stranskega drevoreda pri Lovcu naenkrat zapeljal na Ulico Marchesetti Daniele Grison, 19 let, stanujoč v Ul. Scomparini 37: Brigatimi se mu ni utegnil izogniti in je silovito trčil v Grisonov A 112.
Brigadini se je pri priči ubil zaradi številnih zlomov in dragih hudih poškodb, Vassalla, ki je brezposeln, pa so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer
so ga sprejeli v ortopedski oddelek zaradi domnevnega zloma leve pod laketi, globljih ran na levem kolenu in poškodb na levi peti. Škoda na vozilih je velika.
Pridržana prognoza po nesreči na delu
V oddelku za oživljanju gjLavne mestne bolnišnice leži od včeraj s pridržano prognozo 62-letrti upokojeni mehanik Giordano Mauro z Lo-njerske ceste 6. Ko je za podjetje Ronefer opravljal zidarska dela v nekem stanovanju v Ul. sv. Frančiška 2, je padel z višine treh metrov in se hudo poškodoval.
Popravni izpiti: na klasičnem liceju polovičen uspeh
Na klasičnem liceju Prešeren so se že zaključili popravni izpiti. U-speh je bil polovičen, saj je od dveh dijakov eden izdelal, dragi pa ne. V I. razredu klasičnega liceja je izdelal Andrej Doušak, dijak, ki je popravljal v 4. višji gimnaziji pa ni izdelal.
Danes bodo objavili izide popravnih izpitov na učiteljišču in šoli za vzgojiteljice (ob 12.30) ter na trgovskem tehničnem zavodu in oddelku za geometre (po 13. uri), jutri pa bodo znani še izidi popravnih izpitov na poklicnem zavodu za industrijo in obrt (ob 10.30) in na znanstvenem liceju.
Danes v Dolini seja občinskega sveta
V Dolini bo danes ob 18.30 redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bodo številna vprašanja upravnega značaja, pa tudi poročilo župana o nekaterih občinskih zadevah.
Šola za socialne asistente: vpis se je že pričel
Na višji šoli aa socialno službo že sprejemajo prijave kandidatov in kandidatk, ki bi radi obiskovali šolo za socialne asistente. Učna doba traja tri leta. Zainteresirani morajo i-meti diplomo višje srednje šole. Nadaljnja pojasnila in vpisne obrazce prejmejo v tajništvu šole, Ul. Battisti 17, prvo nadstropje, tel. 726830 in 755774, vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
Priplul je »Intrepido«
Včeraj zjutraj je ob 7. uri priplul v naše mesto rušilec italijanske vojne mornarice »Intrepido«. Ladja, kateri poveljuje kapitan Mario Bosio, bo odplula danes opolnoči. Na ladji je tudi kontraadmiral Domenico Pa-squalini, poveljnik druge pomorske divizije.
»Intrepido« šteje 335 mož posadke. Dolg je 131 metrov, širok 17 metrov, njegova nosilnost pa je 3851 ton. Splavili so ga leta 1962 v ladjedelnici Ansaldo v Genovi.
Občinstvo bo lahko stopilo na krov ladje danes od 14.30 do 18.30.
Ob 1. obletnici smrti
Dušana Ravbarja
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena, otroka, vnuki, zet in snaha.
Maša zadušnica bo danes, 7. t.m., ob 20. uri v openski cerkvi.
Opčine, 7. septembra 1984
Računalniki za vse okuse (in žepe)
Trgovine z računalniki so se v našem mestu pomnožile kot gobe po dežju
Uvedba mikrotehnike je omogočila, da so se vse elektronske aparature zelo zmanjšale. To se posebno pozna na področju računalnikov. Od prvega elektronskega računalnika, ki je bil dolg nad trideset metrov, smo po štiridesetih letih prišli do račun tilnika, ki je velik kot srednja knjiga in ima isto, če ne še večjo zmogljivost kot njegov »praded«.
Nova tehnika izdelovanja komponen-tov je mnogo cenejša in zato so tudi končni izdelki mnogo cenejši ter tako laže dostopni širšemu krogu potrošnikov. Prav zaradi tega se je zelo razširilo zanimanje za računalništvo in kot posledica tega se je zelo pomnožilo število trgovin z računalniki. Pred dvema letoma bi lahko v Trstu na prste prešteli trgovine, ki so prodajale te »inteligentne škatlice«, danes pa že skoraj vsaka trgovina z radio aparati ali drugimi gospodinjskimi stroji prodaja tudi računalnike, da ne govbrimo o novih trgovinah, ki se bavijo izključno z računalniki.
Če se omejimo na manjše ali tako imenovane »hišne« računalnike, ki so doživeli največji razmah, lahko rečemo, da so kupci v glavnem mladi, ki nameravajo prvič stopiti v svet računalništva.
Kar se tiče programov, se lahko
dobijo že registrirani na kasetah ali pa na tako imenovanih »floppy disk«, to so majhni magnetni diski, ki omogočajo zelo hitro iskanje podatkov ter so zato primerni za vodenje arhivov, manjšega podjetja ali trgovine in podobno. Vsekakor pa velika večina programov (85%) obsega raznovrstne igre (od že slavnega Pac-mana pa do raznih simulacij in podobno), drugih 15 odstotkov programov pa so bolj resnega značaja. Programi z igrami so prvotno imeli namen, da bi se uporabnik s pomočjo igre naučil uporabljati računalnik, vendar tega cilja niso dosegli, ker se lahko vsakdo nauči na pamet, kaj mora pritisniti, da bo lahko igral. Edina korist teh programov je ta, da vnet obiskovalec igralnic z video igrami s temi programi na svojem hišnem računalniku v malem času lahko prihrani precej denarja.
Za začetnike, ki so kupili računalnik, pa je najbolje, da se vpišejo v kak tečaj za programiranje, katerih v našem mestu ne manjka, med drugim priredi tak tečaj tudi naš Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Kdor pa se želi učiti sam, lahko sledi knjigi, ki je skoraj vedno priložena k računalniku. Na ta način, če bo vestno in požrtvovalno' delal, se bo kaj kmalu privadil na
najosnovnejši računalniški jezik BA SIC in bo lahko prav kmalu sestavljal zahtevnejše programe. Glede knji ge z navodili, ki je ponavadi priložena, moramo novedati, da je navadno v angleščini. Zato si je treba italijansko izdajo nabaviti posebej, posebno razveseljivo pa je dejstvo, da se je tudi slovenska založba Mladinska knjiga odločila za slovensko izdajo priročnika o najbolj razširjenemu računalniku pri nas, to je Smelairovemu Spectrumu.
Kar se tiče izbire računalnika, je to zelo odvisno od tega, za kaj ga misli vsak posameznik rabiti. Za ti ste, ki so se odločili za nakup računalnika za razvedrilo ali, da se naučijo računalniškega jezika BASIC lahko svetujem, da si nabavijo najbolj ekonomičnega od vseh »hišnih« ra čunalnikov, ki je Commodore Vic 20, ah pa nekoliko dražjega, vendar dosti bolj popolnega, t.j. Spec trum. Za tiste, ki mislijo uporabljati računalnik za resnejše zadeve, kot so vodenje manjšega podjetja ali arhiva in podobno, pa je bolje, da si nabavijo računalnik, ki razpolaga z večjim spominom, kot je Commodore CBM 64, ki lahko sprejme veliko več podatkov ali spremenljivk kot prejšnja dva.
STOJAN PAROVEL
Mladi raziskovalci tabora »Dolina 84« bodo nocoj predstavili opravljeno delo
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu večer, na katerem bodo mladi udeleženci letošnjega mladinskega raziskovalnega tabora »Dolina 84« v besedi in sliki predstavili vse opravljene naloge v sklopu letošnjega raziskovalnega tabora, ki je potekal, kot so povedali sami udeleženci tabora, njihovi mentorji, pa tudi domačini Boljunca in drugih vasi dolinske občine, ki so rade volje sodelovali z mladimi raziskovalci, zelo dobro in uspešno. Vse to si bodo lahko nocoj domačini in drugi og edali tako na panojih, grafikonih, pa tudi v poročilih, ki so jih mladi raziskovalci pripravili.
Zanimivo bo morda med drugimi poročilo mladih arheologov, saj je tokrat prvič, da je bila v raziskovalno delo mladih vključena tudi omenjena skupina, ki je opravila pomembno raziskavo nekdanjega rimskega vodovoda, ki se je začenja! tam nekje nad gornjim koncem Glinščice, bil speljan skozi Bol junec in potem pod Logom zavil proti Trstu. Mladi skupini je uspelo odkriti še druga, za arheologe pomembna najdbišča — vse to svoje delo pa bodo seveda predstavili na nocojšnjem večeru, kjer bodo imeli marsikaj povedati in pokazati mladi, ki so sodelovali še v drugih skupinah, kot na primer v skupini etnologov, biologov, sociologov, geografov in zgodovinarjev.
Jutri dopatine se bodo udeleženci letošnjega mladinskega raziskovalnega tabora srečali še v Dijaškem domu, si izrekli še zadnje pozdrave in obljubo, da se srečajo vsi skupaj tudi prihodnje leto.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 7. septembra MARKO
Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.32 — Dolžina dneva 12,5 — Luna vzide ob 18.50 in zatone ob 3.08.
Jutri, SOBOTA, 8. septembra MARIJA
Vreme včeraj : temperatura zraka 19,6 stopinje, zračni tlak 1007,9 mb raste, veter 4 kilometre na uro zahodnik, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Martina Snidarsich in Alessandra Lezzi.
UMRLI SO: 64-letni Ermenegildo Bu-sana, 81-letni Francesco Antinoro, 72-letni Bruno Tomasella, 73-letni Oliviero Sinigaglia, 46-letna Erminia Ticich por. Ličen, 61-letni Giorgio D’Andrea, 56-letni Augustino Pizziga.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Opozorilo Kmečke zveze dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, da pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone, 8/b v uradnih urah. Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastniško knjižico ter številke parcel na katerih nameravajo sekati, njihovo površino in v kateri katastrski občini se nahajajo ter še količino drvi, ki jih nameravajo sekati. Prošnje bo KZ sprejemala do 10. t.m.
razna obvestila
Petdesetletniki občine Dolina in izletniki se dobimo v nedeljo. 9. t.m., pred občinsko telovadnico ob 7.30.
V Barkovljah, Ul. Bonafata 6, se vrši danes, jutri, v nedeljo in v ponedeljek Festival komunističnega tiska. Danes, 7. t.m., ob 18. uri otvoritev, ob 20.30 večer s slovenskima pevcema Sergijem Štoko in Ivom Tulom, jutri, 8. t.m., ob 17. uri otvoritev, ob 20. uri predstava z »La scalcinata compagnia Solfini«; v nedeljo, 9. t.m., ob 17. uri otvoritev, ob 19. uri govor tovarišev Edvina Švaba in Glauca Riga, ob 20. uri čarodej Viki; v ponedeljek, ob 18. uri otvoritev. Vsak večer glasba z radiom Trst Ljudski val. Delovali bodo dobro založeni kioski. Stand s knjigami in ploščami.
Glasbena matica — Trst — Kogojevi dnevi: v Trstu v Kulturnem domu v četrtek, 13. t.m., ob 20.30 Simfoniki RTV - Ljubljana, dirigent A. Nanut, pianist Riccardo Carramela. Na sporedu: Kogoj - Srebotnjak, Tedeschi, Bartok. Prodaja vstopnic na GM, Ul. R. Manna 29 in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje novih gojencev do 11. septembra od 8.30 do 12. ure na sedežu šole, Ul. R. Manna 29. tel. 040/418605.
Telefonske številke Primorskega dnevnika in ZTT
Objavljamo nove telefonske številke PRIMORSKEGA DNEVNIKA in drugih oddelkov Založništva tržaškega tiska:
PRIMORSKI DNEVNIK ALPE ADRIA 794672/3, 4, 5 795873
DIREKCIJA
in UPRAVA ZTT 772755 rUBLIEST
(Oglasni oddelek) 775275 TUJI LISTI	727396
IMPORT-EXPORT 764310 KNJIŽNE IZDAJE 728060 GRAFICENTER 763856 VIDEOEST	796218
SKLADIŠČE	910236
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Ženski pevski zbor I. Grbec iz Skednja obvešča vse svoje pevke, da je prva vaja v ponedeljek, 10. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria priredita jutri, 8. in 9. t.m. vaško Sagro. Oba večera ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 9. t.m., ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20. skupinska grafična razstava.
V	občinski galeriji v Palači Costanzi razstavlja slikar Mauro Reggiani.
V	galeriji Loža v Kopru bodo danes, 7. t.m., odprli razstavo risb slikarja Zmaga Jeraja. Predstavili bodo tudi grafično mapo, ki so jo izdale obalne galerije v ediciji »Artes«.
V	občinski galeriji v Trstu - Trg Unità — bo do 12. t.m. razstavljal slikar Guido Menardi.
čestitke
Danes praznuje svoj 10. rojstni dan naš ljubljeni ANDREA. Iskreno mu čestitajo nono, nona, Leandro, Nadja in pranona Marija.
Danes praznuje 4. rojstni dan naša mala NASTJA MILIČ. Vse najboljše ji iz srca želijo nonoti Bruna, Gigi, Milka, Sergij ter Katja in Igor.
Danes praznuje 59. rojstni dan dragi mož, oče in nono PEPI VRABEC iz Prečnika. Obilo sreče, zdravja in veselja mu voščijo žena Albina, mama Ljudmila, hčere in sinova. Vnukinja A-lcnka pa mu pošilja zvrhan koš poljubčkov.
Silviji in Rudiju se je pridružila mala
INGRID
Staršema iskreno čestimamo, mali Ingrid pa želimo vse najboljše
Podjetje Agrar
Našemu Rudiju Žagarju je Silvija povila smrkljico INGRID
ki že ubira sopranske višine. S srečnima staršema se veseli tudi Tržaški oktet
Silvija je Rudiju povila hčerko INGRID
Iskrene čestitke izreka
kolektiv Agroforesta Trst - Gorica
J----------------------------------
Ob rojstvu hčerke INGRID
čestitajo Silviji in Rudiju
Majna, Edvin in Veronika
Vabimo na predstavitev opravljenih nalog v sklopu 4. MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA DOLINA 84, danes, 7. septembra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Udeleženci tabora
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
vabi na komemoracijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki bo v nedeljo, 9. septembra, ob 16. uri, pred spomenikom v Bazovici.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča
da se prične danes, 7. septembra, ob 15.30 v Dijaškem domu v Trstu seminar za vodenje otroških pevskih skupin vseh zborov. Seminar se bo nadaljeval 8., 10. 11. septembra.
gledališča
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Sejna dvorana I.
VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom 11., 18. in 25. septembra ob 19. uri.
Srednja dvorana
Danes, 7. septembra ob 11. uri: Ningyo-Nihon-Fudoki, gostovanje lutkovnega gledališča PUK iz Tokia.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 8. t.m.. ob 20.30: Bulgakov »Don Kihot«. Predstava za red premiera in izven v Kanalu na Soči.
Prcdvežje velike dvorane
Od 10. do 14. t.m. od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure: vpisovanje zelenega abonmaja Simfonikov RTV Ljubljana 1984/85 in zborovskega abonmaja ter za modri abonma II.
kino
Ariston 21.00 »Streamers«. Režija Robert Altman.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Fenice 17.00—22.15 »All'inseguimento le-la pietra verde«. M. Douglas, K. Turner.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.15 »Le super bocche da . . .« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 15.30—22.10 »Incontri pomo non stop«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.15 »La corsa più pazza d’America n. 2«.
Mignon 16.30—22.15 »Dimensione violenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom
Aurora 16.45—22.00 »Voglie insaziabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00—22.15 »Bambi« Walt Disney
Vittorio Veneto 17.00—22.00 »Terror train«. Prepovedan mladini pod 14. letomr
Lumiere	17.00—22.00 »Zelig«. Woody
Alien, Mia Farrow.
Radio 15.30-21.30 »AAA .. . Offresi -Veronique quella pomo diva«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00—22.00 »Missing (Scomparso).« Jack Lemmon.
izleti
SK Devin in ŠZ Sloga organizirata v nedeljo, 16. t.m., enodnevni avtobusni izlet v Celje na obrtniški sejem in v Logarsko dolino. Cena izleta s kosilom je 18.000 lir. Za vpis in informacije obrnite se na telefonsko številko 040/ 226283 - Viktor Stopar in na 040/200494 -Mirko Škabar. Ura odhoda bo javljena pravočasno.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 16. septembra avtobusni izlet na Belopeška jezera in Dolino Zaizere. Kosilo in družabnost bo v Domu Mangart. Odhod ob 7. uri izpred barkovljanskega por-tiča. Vpisovanje v društvenih prostorih ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure. Za informacije tel. 040/43819.
KD Rovte - Kolonkovec prireja izlet v taborišče Mauthausen, Salzburg in Pliberk 27., 28. in 29. oktobra. Vpisovanje vsako soboto od 20. ure do 22. ure v društvenih prostorih v Ul. M. Semio 27 (bivše Campanelle) ali pa po tel. 040/ 870353.
V kratkem se bo začel 32. tečaj za bodoče sodelavce Telefono A-mico. Zainteresirani, od 18. do 35. leta starosti, lahko telefonirajo ob vsaki uri na telefonski številki 766666 ali 766667 za nadaljnje informacije.
OBRTNIŠKA SEKCIJA SDGZ vabi
člane in sorodnike na 2-dnevni izlet v Celje, ob priliki obrtniškega sejma. Odhod v soboto, 15. t.m., ob 7. uri. Povratek v nedeljo, 16. t.m., zvečer. Prosimo, da člani čimprej potrdijo rezervacije. Mesta so omejena. Telefon (040) 62953.
šolske vesti
Osnovna šola V. šček iz Nabrežine
sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 13. septembra, ob 9. uri.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A-M. Slomšek v Trstu obvešča, da je vpisovanje za 5. letnik vsak dan od 10.30 do 12. ure. Rok zapade jutri, 8. septembra.
Iz varnostnih razlogov je uprava slovenskih šolskih knjig zaprta. Zato prosimo starše in učence, naj ne prihajajo posamezno kupovat knjig na upravo. Po dogovoru z vsemi šolami bodo učenci naročili in plačali potrebne učbenike v tajništvu svoje šole. Naknadno pa bodo poverjeniki raznih šol dvignili knjige na upravi in jih razdelili učencem.
Glasbena matica obvešča, da so popravni izpiti iz teorije in solfeggia v torek, 11. septembra, ob 9. uri na Glasbeni matici. Ul. R. Manna 29.
mali oglasi
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točito belo in črno vino.
KUPIM zložljiv otroški voziček. Tel. 040/ 213410 ob večernih urah.
OSMICO je odprl Alojz Škrk, Salež 33. Toči belo in črno vino.
DELAVEC tvrdke Fiat proda Regato, staro 4 mesece po stari ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224
PRODAM veliko kosilnico Vaipadana. Tel. 040/228547.
IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 040/ 753938 po 20. uri.
OSMICO je odprl v Sabljičih Virgil Ra-detič.
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Toči belo vino in teran.
PRODAM prikolico Rolle Europ 36, letnik 1981 v izredno dobrem stanju. Tel. 040/280885 v večernih urah.
PRODAM Volkswagen, letnik 1984 v dobrem stanju. Tel. 040/228390.
PRODAM hišo z dvoriščem in 400 kv. m zazidljivim vrtom v Dolini. Tel. 040/ 228390.
IVANA PERTOT obvešča, da je prevzela trgovino g. Stanka Kosmine v Nabrežini.
OSMICO je odprl v Križu št. 44. Rud' Košuta. Toči belo in črno vino.
MIZAR opravlja razna popravila in obnavlja pohištvo. Tel. 040/228183.
PRODAM zazidljivo zemljišče 1.600 kV. m v Zgoniku. Tel. 040/229250 v večernih urah.
OSMICO je odprl Josip Gruden iz Sa-matorce 6/A. Toči belo vino in teran-
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Soeič - Narodna
ulica 44, Opčine - Trst
darovi in prispevki^
Namesto cvetja, na grob Bruna Toma-sella daruje firma Velox 30.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Stanka Perica daruje Pjerina Hrvatič 10.000 lir za ricmanjsko cerkev. V isti namen daruje Marčela Vatovec 10.000 lir za ricmanjsko cerkev.
V	blag spomin Nardota Bana in Zofij Križmančič vd. Kalc daruje družina Grgič (Bazovica 13) 20.000 lir za KD Lipa-
Ob drugi obletnici smrti Andreja Kri mančiča daruje žena Sabina 15.000 n za KD Lipa in 15.000 lir za ŠD Zarja-
Ob 1. obletnici smrti Ide Grilan d‘ rujeta sin Ljubo in Marjetica 20.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Jožico Škerk darujeJ
družine Marjeta Cosmina, Ida Ballerin . Jelka Gruden in Grgič 40.000 lir z KD Vigred - Šempolaj.	ie
V	spomin na Ido De Ixirenzi darw.
Gabi Sedmak 15.000 lir za glasilo K* Delo.	j.
Namestoi cvetja na grob Ide Peb pi vd. Gruden daruje Albina Kosmina tisoč lir za KD Vigred.	ie
V	spomin na Maksa Guština daruj
Primož Možina (Col) 20.000 lir za ^ Kras.	. jj
Namesto cvetja na grob Jožice Sl\. darujejo Genija, Silva in Pepi z dru nami 30.000 lir za KD Vigred sem polaj.	g.
Ob 10. obletnici smrti Rudolfa Ja vela daruje žena Marija	10.000	br	g
vzdrževanje spomenika padlim vri iz Boršta in Zabrežca ter 10.000 br PD Slovenec.	. tine
Namesto cvetja na grob	pok.	Kri»	'
Olenik darujeta N.N. 30.000 lir tcr^p dele Slavec z družino 20.000 lir za Primorsko - Mačkolje.
V Kosovelovi knjižnici srečanje z L Torkarjem
Po poletnih mesecih Kosovelova knjižnica nadaljuje svoj zanimiv program srečanj s kulturnimi ustvarjalci. V navadi je, da je knjižnica še po-sebej pozorna do domačih ustvarjal-Cev- Tako je bfo že v lanskem letu v programu knjižnice srečanje s pisateljem Igorjem Torkarjem ob njegovi •0-letnici. A v dogovoru s pisateljem smo srečanje premaknili na letošnje teto, ker je bil napovedan izid nove knjige.
Torkar je v svojem življenju doživel veliko ponižanj in krivic, a izgleda, [te je s svojo kraševsko naravo kljuboval vsemu in s trdno voljo vedno o° al in ustvarjal. Morda so mu ravno velike krivice dajale moč za literarno ustvarjanje. V svet literature je swpil že pred vojno kot pesnik in prozaist. Svoje prispevke je objavljal v Podobnosti (1938), Ljubljanskem zvonu, Jutru in drugem tisku. Precejšnjo Pozornost je vzbudila njegova prva Pesniška zbirka BLAZNI KRONOS (1940), v bogati opremi Nikolaja Pirnata. žal je zbirka doživela zaplembo Natilačanove policije.
Pretežni del Torkarjevega literarnega ustvarjanja sodi v povojno obdobje ln obsega poezijo, dramatiko, epigrame in dva romana. Prva povojna pestema zbirka je izšla leta 1946 z naslo-v°m KURENT in jo je prav tako o-Premil Nikolaj Pirnat, leta 1974 so !?sli JETNIŠKI SONETI - zbirko je “Ustriral France Mihelič, sledi epska Pesnitev BALADA O SMEHU in končno ZLATOUSTOV A PRATIKA (1891),
kateri je izbor satiričnih in humo-ističnih pesmi in aforizmov, ki jih je orkar petindvajset let pisal v Pavliho n Stop pod psevdonimom Zlatoust. Le-te 1979 pa je izšla knjiga DESETI KATJE s podnaslovom Potepanje kozi sebe in čas.
2e leta 1946 so v ljubljanski Drami nazori1 njegovo VELIKO PREIZ kusNJO, ki jo je pisal že med narod-oosvobodilno vojno. Leta 1953 je bila a istem odru uprizorjena Pravljica s7lehu’ l°ta 1955 pa so v Mestnem gledališču krstili njegovo PISANO ŽO-te. ki je bila kasneje igrana skoro po seh jugoslovanskih odrih. Prijatelje-adje s Stanetom Severjem je rodilo onamo SVETLOBA SRAMOTE (1961), ledile so še drame POZABLJENI
LJUDJE (1957), DELIRIJ (1959), ZLATA MLADINA (1970), REVIZOR (1974), BALADA O ČRNEM NOJU, SATIRIČNA KOMEDIJA (1981), POŽAR, VSTAJENJE JOŽETA ŠVEJKA, ki jo je krstilo zagrebško gledališče Komedija.
Torkar je bil tudi med prvimi slovenskimi pisatelji, ki je začel pisati izvirne televizijske igre: JUGOSLAVIJA EKSPRES, ŠTUDENTSKA SOBA, BALADA O TAŠČICI, POZABLJENI KLOVN, MARTIN KRPAN, KURENT, 4000 (po Tavčarju) in DOLINA ŠENTFLORJANSKA (po Cankarju). Poleg tega je napisal še mnogo dra matizacij po Tavčarjevih delih. Mnoge od navedenih Torkarjevih iger so izšle v knjižni obliki. PISANA ŽOGA je bila prevedena tudi v romunščino in albanščino, uprizarjala pa jo je tudi češka televizija.
Dasiravno so o Igorju Torkarju pisali mnogi slovenski literarni zgodovinarji, njegovo obsežno ustvarjam delo še vedno čaka na poglobljeno in temeljito analizo ter pravilno ovredno tenje.
Kakor koli že, s svojim delom se je Torkar zapisal v slovensko literarno zgodovino kot svojevrsten ustvarjalec, ki se je vedno bojeval za svobodno u-metniško resnico in proti manipulacijam z njo. In na tej poti je ostal pokončen do danes in se ni pustil streti krivicam, ki jih je doživljal, kar potrjuje tudi z zadnjim romanom, ki je bil sprva napovedan z naslovom JUNAK NAŠEGA ČASA, a smo ga dobili naslovljenega UMIRANJE NA O BROKE in je doživel med bralci izjemno zanimanje.
Drevi ob 18. uri bo imel uvodno besedo Tone Pavček, urednik knjižnih izdaj Cankarjeve založbe, ki je poleg Pomurske založbe in založbe Globus omogočila izid knjige. Tekste iz Torkarje vih literarnih del pa bo interpretiral gledališki igralec Anton Petje.
Literarni večer bo v knjižnici obogaten z razstavo akademske slikarke Vide Fakin, ki se bo v Sežani predstavila z izborom aik s tematiko kozolcev. Literarna razstava o Igorju Torkarju in likovna razstava bosta v knjižnici na ogled do 24. 9.
a. n.
Stevie Wonder navdušil na koncertu v Vidmu
di VIDEM — Peti september 1984, ura 6.30 popoldne. Pred vhodi sta-j,0??.Friuli v Vidmu velika gruča ljudi že čaka na odprtje vrat. Gužva je altzini vrat največja. Nihče noče popustiti niti centimetra terena, ki si dih36 S PrCT‘vaniem pridobil. Bežen pogled naokrog žalostno priča o nere-^ ■ v katerih živimo. Fanatizem, ki se pogosto poraja med nogometnimi tek-an», je spremenil podobo stadiona iz najsodobnejše športne strukture v aro koncentracijsko taborišče. Povsod se dviga visoka železna ograja s . 'ostrenimi vrhovi, vrhu te pa je, kot da ne bi bilo še zadosti v velikih b9*h razpletena bodeča žica.
da'	del ljudi stika svoj nos in denarnice okoli improviziranih pro
bji-n s sendviči in pijačo. Prišli so eno ali tudi dve uri prej, da ne bi 4 1 P°zni, da bi tako lahko zasedli čim boljša mesta, saj se vsi zavedajo, da °° ? 3em večeru eden najboljših koncertov letošnje sezone. Koncert bo imel eden največjih genijev svetovne glasbe: Stevie Wonder; star c rnntrideset let in že dvainjdvajset let poklicni glasbenik. Druga senza-v j ve?era bo predvajanje najboljših »video« tega leta na ogromnem ekranu ne*. lonu' Slaba organizacija in muhasto vreme pa botrujejo, da program km S/e<"e P° predvidevanjih. Vhodi se odprejo komaj ob osmih in pol in de« * -na3° se “Hjé hud naliv. Mladine pa dež ne moti, saj se je vseh le- prisotnih (morda več) lahko zbralo pod ogromno pokrito tribuno.
v Prvih vrstah nimajo druge rešitve, kot da jih dež kar naprej ttioCI’ Saì so vsa druga mesta do zadnjega polna. Vsak si pomaga kot terTe. *n nestrpno buli v petinsedemedeset kvadratnih metrov velik ekran še 'te*'0 no pričetek predvajanja glasbenih video, med katerimi je tudi Popolnoma nov video znanega angleškega zvezdnika Davida Boivieja.
«e h ^ devetih in pol pa ekran prvič spremeni svoj videz. Vsakdo upa, da o° program končno le začel, saj je bil za to uro napovedan začetek
, -m program Končno le začel, sa) je bil za to uro napovedan zaceterc •certa. Ob predvajanju »filmov« pa je skoro že plahnelo tudi zadnje u-nnue' Prikaže se samo obraz organizatorja, ki razloži, da zaradi hudega kn!Va. se streha na premičnem odru ne bo mogla dvigniti. Končno pa uro Po.neie zgleda, da se bo vreme le popravilo. Streha nad odrom se začne ka>as* dvigati in navdušenje priraste v evforijo, ko se kar med publiko pri-dvT ^ant’ k* spremlja temnopolto osebnost s črnimi velikimi očali. »Slepec« „j ®a roke proti publiki v pozdrav in ta mu odgovarja s kriki in neskonč-te 1 aplavzi. Vsakogar pa mine veselje ko spozna, da fant ni Stevie Wonder Za Ve<3 navaden vojak iz Aviana, ki je desettisoč ljudi potegnil za nos.
Prvega Stevieja bo treba počakati še dobro uro.
Ha koncert se končno začne ob enajstih in pol. Komaj se pevec prikaže bik-°. ’ vse mine nejevolja za tako dolgo čakanje. Spremljajo ga glasbe fa 1 ,lz cele Amerike. Baterija, druga sekcija tolkal, kitara, sintetizatorji. mjPlr ln sekcija pihal se počasi dvigajo pod izrednimi efekti luči na pre-V nth pedanah, da pride tako vsak glasbenik posebej do največjega efekta. na °ÌfTedÌu P“ ie vedno on, Stevie Wonder, ki se pri petju včasih spremlja z Klayirju, včasih na orglah ali s svojim prvim najljubšim inštrumentom, Pie TpKcami. Stevie ni namreč samo odličen pevec, ampak tudi polinštru Bat3’ ki svoje plošče navadno skoro sam v celoti posname. Spremljajo t'>mtl krnske vokalistke, ki bodo s svojim izrednim glasom med koncer-Icinj U(Ii same izvedle nekatere njegove najlepše pesmi. Po eni uri neprc-s?(J®ne0a izvajanja vzdušje še vedno raste. Stevie altemira počasnim pe arnbr hitrejše ritme ritmen bluesa, nato zapoje reggae, potem se preseli v teva‘ent- disko glasbe s plesnimi ritmi, pri katerih mladina kar stoje sledi p*»* Kar naenkrat se reflektorji ugasnejo in iz teme zadonijo note cej0.resIjine pesmi »Music of my mind«. Zopet se prižgejo luči in glasba zQvlv lupine ponovno brezhibno zaživi. Koncert se bo tako neprekinjeno Priči3 druge ure zjutraj. Skoro tri ure neprekinjenega koncerta so tako rjoi,, o genijalnosti in ustvarjalnosti enega največjih glasbenikov zadnjih KtOsetih let.	IVO TUL
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Bari: odprtje 48. mednarodnega sejma
11.00	Televideo
13.00	Poletni maraton - balet
13.30	Dnevnik 1
13.45	Vortice - film
Nastopajo : Silvana Pampanini, Massimo Girotti, Irene Papas
15.30	Mister Fantasy - glasbena oddaja
16.30	Tutti in pista nel sesto continente - dokumentare c
17.00	II ritorno del Santo - TV film
17.50	Risanka
18.10 Trije nečaki in majordom -TV film
18.35 Bambole, non c’è una lira -variete
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Živeči planet dokumentarec
21.30	Dnevnik 1
21.40	Filmski bienale v Benetkah : zaključni večer
22.50	Srečanje z umetnostjo
23.15	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
11.45	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia - nadaljevanka dneva
Poldark - 5. nadaljevanje
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
14.00 in 16.30 Odprta meja
V današnji odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
TRST — Obisk Šetinca TRST — Samo italijanske krajevne table v Tržaški občini TRST — Več prehodov čez mejo TRST — Predstavitev turističnega vodiča
GRADEŽ — Obračun turistične sezone TRST — Bogat program gledališke skupine »La Contrada«
17.00	TV poročila
17.05 TV šola: lutkovna igrica iz serije Mala Hexi
18.00	Risanke
18.25	Atene: balkansko prvenstvo -citl^tikci
Med odmorom TVD Stičišče 21.40 TVD Vse danes 21.50 Tujec - film 23.10 Zeit im Bild - čas v sliki
Ljubljana
17.20 Poročila
17.25	Jazz na ekranu: Villem Breuker Kollektief
CANALE 5
10.30	I miei sei amo-ri - filmska komedija
Igrata Debbie Reynolds in Cliff Robertson
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.25	Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film '9.30 Baretta - TV film
20.25	Help - nagradna igra
22.25	I Jefferson - TV film
23.00	Šport - ameriški nogomet
24.00	R tesoro della Sierra Madre -film
Igrata Humphrey Bogart in Tim Holt
RETEQUATTRO
10.10	Giorno dopo giorno - TV film
10.50	Fantasilandia - TV film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	Scooby Doo - risanke
12.40	Star Blazers - risanke
13.10	Prontovideo
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Giorno dopo giorno - TV film
14.45	La casa sulla scogliera - film
17.00	Scooby Doo - risanke
17.30	Giatrus - risanke
18.00	Truck Driver - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.25	Chips TV film
20.25	I predatori dell’idolo d’oro -TV film
21.30	Specchio per le allodole - vojni film
Igra Richard Burton
23.40	Quincy TV film 00.40 Chato - film
Igrata Charles Bronson in J. Palance
ITALIA 1
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn
14.00	Agenzia Rockford - TV film
TELEVIZIJA
14.10 Monza: avtomobilizem
15.30	Questestate - kvizi, filmi, glasba Profesor Balthazar - risanka Prijatelj konj - dokumentarec Atlas Ufo Robot - risanka
16.55	Ciccio, Franco e il pirata Barbanera - film
Nastopata Franco Franchi in Ciccio Ingrassia
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Lady madama - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Spie a Stoccolma - 2. in zadnji del
21.45	L’asso nella manica - TV film 22.35 Dnevnik 2 - Nocoj
22.45	Quanta gente per la via -TV nadaljevanka
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
17.00	Catania: atletika Italija - Čaškoslovaška
19.00	Dnevnik 3
19.25	Esercizi di memoria : »Raffaele Mattioli« - dokumentarec
20.00	Šolska vzgoja
20.30	Filmski bienale v Benetkah
21.30	Koncert 22.15 Dnevnik 3
22.40	La cinepresa e la memoria dokumentarec
22.55	II teatro del fuoco - 2. del
23.25	Glasbena oddaja s pevcem Garbom
17.55 Trnov grad - otroška nadalje vanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Trdnjavi Jajce in Bobovac -izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 1
20.00 Kondorjev let: Ocean, puščava in redek zrak - dok. oddaja
21.05 Ne prezrite
21.20 B. Binns: Proti vetru -nadaljevanka
22.10	Dnevnik II
22.25	Konstanta - poljski film
Zagreb
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Avtogrami - otroška serija
18.15 TV koledar
18.25	Kronika občine Reka
18.45	Obramba in samozaščita
19.30	TV dnevnik
20.00	Moja sorodnica Rahela -nadaljevanka
21.00	Preživeti stoletnico - zabavna oddaja
21.50 Dnevnik
21.05 V petek ob dvaindvajsetih -kulturni mozaik
15.00	Cannon - TV film 16.06 Bim Bum Barn
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung-Fu - TV film
19.50	II mio amico Arnold - TV film 20.25 Marcia o muori - film drama
Igrata Terence Hill in Gene Hackman
22.15	II silenzio si paga con la vita -film drama
Igra Lee J. Cobb
24.00	Sparatoria a Dog Town - film Igra Richard Cretina TELEPADOVA
16.00	Cara a cara TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Sam il ragazzo del West -risanke
18.30	Machander Robot - risanke
19.00	Yattaman - risanke
19.30	Mama Linda - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono -TV film
21.20	Qualcuno da odiare - film La nipote Sabella - film TRIVENETA
14.30	Batanga - vojni film
16.00	Filmski program
16.30	Sloane - TV film
17.30	Q. P. Coupon Estate
18.00	L’incredibile dottor Hogg TV film
18.30	Sloane - TV film
17.30	Q. P. Coupon estate
18.00	L’incredibile dottor Hogg TV film
18.30	Sloane - TV film
19.30	Vse o motorjih
20.30	I fuorilegge - film
22.00	Investigatori associati -TV film
22.30	Broadway - film
TELEFRIULI
15.45 L’amante di Gramigna - film -drama
17.15	Starzinger - risanke
17.50	Angie Girl - risanke
18.15	Cara a cara - TV film
20.00	L’ora di Hitchcock TV film
21.00	Vesti v nemškem jeziku
21.30	Ciao Eva, dallTtaha con amore show
23.00	Sport - nogomet
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše; 8.10 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.10 Po poteh Ludwiga IL, strani iz dnevnika Tatjane Rojc; 9.40 Slovenska poezija skozi stoletja; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu : »Cembalo ensemble«: klavičembalistka Gabriella D’A gostino Cavo, violinist Angelo Vattimo, violončelist Nereo Gašperini; 11.00 Glasbeni pot puri; 11.30 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih :	Andrej Capuder :
»Rapsodija 20«, Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah: Slovenski madrigalisti, ki jih vodi Janez Bole, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja ; 16.00 Plesna ura sede -vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album, nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki, nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30. 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.00 Mladinska oddaja, Objave, EP, Pesem tedna Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o... Primorske zdrahe; 17.33 Pevski zbori na tekmovanju Cesare Augusto Seghizzi ; 18.00 Zaključek programa.
RADIO KOPER
• italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnev nik; 6.15, 7.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.15 Glasbena oddaja; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Vprašajte stilista; 10.35 Vrtiljak; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah ; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Oddaja o kulturi in umetnosti; 18.00 Beseda in glasba ; 18.45 Mednarodni festival Seghizzi v Gorici; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Filmski festival v Benetkah ; La russa inglese —- vzgoja; 11.23 Glasbena oddaja; 11.30 Piccola Italia - varieté; 13.15 Zeleni val -weekend; 13.25 Master - glasbena oddaja ; 14.30 Šola in vzgoja - gore in alpinizem; 15.00 Radio 1 za vsakogar;
16.00	11 Paginone; 18.00 Europa spettacolo - varieté; 18.30 Modo e maniera; 19 25 Verska oddaja; 19.30 Na naših trgih; 20.00 11 maestro di scopone - radijska drama; 21.00 Koncert; 22.40 Autoradio flash
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 -
8.00	Jutranja oddaja; 8.00 Šola in vzgoja ; 8.00 Šola in vzgoja ; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 12.10 Deželni program;
15.00	Nemogoči intervjuji; 15.42 Estate attenti ; 19.00 Arcobaleno - glasbena oddaja; 21.00 Le stelle del matti no - lahka glasba; 22.50 Radio 2 jazz - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.20 Sprehod po tržnici;
7.35	Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica: 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem ; 9.05 Z glasbo v dober dan;
9.35	Napotki za naše goste iz tujine;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje;
14.05	»Po Rameaujevih skladbah« Wernwrc Egk: Francoska suita za orkester; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob
17.00	- glasba ; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela, Borbene in revolucionarne pesmi drugih dežel; 18.15 Gremo v kino; 19.25 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Pojemo In godemo; 20.00 Na krilih petja; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje.
ZASEBNE POSTAJE
Usklajevanje sejemskih prireditev v prostoru Alpe-Jadran
V Gorici predstavili prvi sc verri oja d ra n s ki sejem
Nocoj se prične v Selcah 9. partizanski miting
Seznam sejemskih prireditev v prostoru Alpe-Adria bo od letos dalje bogatejši. Na Reki bodo namreč prihodnji mesec, od 12. do 18. oktobra, priredili prvi sevemojadranski sejem. Gre za prireditev, ki je sicer v prvi vrsti namenjena jugoslovanskemu tržišču, ki pa je usmerjena tudi na mednarodni trg, zlasti pa še na območja sosednjih držav. S posebno pozornostjo gledajo prireditelji zlasti na Italijo in Avstrijo, oziroma na najbližja območja teh dežel.
Tako so povedali ob včerajšnjem obisku v Gorici predstavniki gospodarske zbornice z Reke in sevemoja-dcanskega sejma. V dopoldanskem času so se najprej pogovarjali z vodilnimi funkcionarji goriške trgovinske zbornice in predsednikom te u-stanove, zatem pa je bilo v prostorih razstavišča Espomego še srečanje z novinarji, na katerem so predstavili značilnosti in usmeritev sejemske prireditve, ki naj bi bi’a odslej stalna.
Gre za novo in dokaj široko pobudo, ki je nastala ob upoštevanju dosedanjih pozitivnih izkušenj različnih specializiranih razstav, ki so jih v zadnjih letih priredili na Reki in nenazadnje ob upoštevanju uspehov letošnjega sejma Transadria, je dejal predsednik sejma Željko Oreškovič. Jugoslovanski in tuji razstavljala i-majo na razpolago okrog 15 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. Od tega je kakih 5 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Po dosedanji zamisli naj bi na sejmu
predstavili predvsem kmetijske stroje, opremo, živila in pijače, to je blago tako imenovanega agroindu-strijskega sektorja, dalje orodje in opremo za šport in rekreacijo ter turistične dejavnosti, opremo za gostinstvo itd. Posebno pozornost nameravajo nameniti predstavitvi dejavnosti tako imenovanega drobnega gospodarstva. Svoje mesto bodo imele kajpak tudi delovne organizacije, ki delajo v trgovskem sektorju.
Želimo, da bi na sejmu ne prišlo samo do sklepanja tradicionalnih trgovinskih poslov, ampak da bi se polagoma pričei ustvarjati pogoji za višje oblike gospodarskega sodelovanja med jugoslovanskimi podjetji in tujimi partnerji, zlasti na področju drobnega gospodarstva in obrtništva, je v pogovoru z novinarji dejal podpredsednik Gospodarske zbornice Reka Mario Dagostin. Sicer pa je za dosego tega cilja pomembno tudi kar se da popolno sodelovanje in usklajevanje med različnimi sejemskimi prireditvami v tem prostoru. Prav temu vprašanju so 'na srečanju v Gorici namenili precej pozornosti.
Predstavniki goriške Trgovinske zbornice bodo uradno obiskali oktobrski sejem na Reki ter ob tej priložnosti nada’jevali včeraj začeto dogovarjanje.
• Pred spomenikom ob vhodu v ladjedelnico v Tržiču bo danes spominska slovesnost ob obletnici zloma fašistične Italije. Slovesnost bo ob 12.20.
Popravili bodo zdravilišče v Lužnicah
Komisija za javna dela pri pokrajinskem svetu se je te dni sestala po poletnem premoru, da bi razpravljala o načrtu za popravilo in obnovo termalnega poslopja v Lužnicah, ki je last goriške pokrajine. Na seji sta bila prisotna tudi predsednik Cumpeta in odbornik za javna de’a Bressan, ki je obrazložil glavne značilnosti načrta.
Gre za reševanje dolga leta odprtega vprašanja, potem ko je poslopje hudo prizadel potres, ki je razdejal Furlanijo leta 1976. Prva skupina del bo zajela posege za nujna popravila poslopja v statičnem pogledu, poleg tega pa bodo uredili del prostorov, ki bodo tako že po tem prvem posegu primerni za bivanje. Nanovo pridobljeni prostori naj bi bili namenjeni raznovrstnim uporabnikom, od ostarelih, do mladinskih skupin, do prizadetih, ki bi v njih lahko preživeli krajša obdobja letovanja.
Izvedbo del bo jamčilo deželno finansiranje. Komisija je ugodno sprejela načrt kot tudi voljo pokrajinskega odbora, da celotno zadevo čim-prej reši. Po zadnjih birokratsko-u-pravnih obveznostih bd tako moralo kmalu priti do politične razprave v pokrajinskem svetu in že pred koncem leta naj bi dali v zakup dela. Pričetek del je potemtakem predviden za prihodnjo pomlad. Kasneje je predviden še drugi poseg, s katerim bi uredili preostale prostore v poslopju in dogradili zraven obstoječega še eno poslopje poleg naprav za izkoriščanje zdravilnega izvirka.
Prireditveni prostor v Selcah bo od nocoj do ponedeljka prizorišče 9. partizanskega mitinga, ki ga vsako leto prireja pokrajinski odbor VZP1 -ANPI za Goriško. Spored praznika je tudi tokrat zelo bogat, med vsemi prireditvami pa izstopata bakla-da do spomenika Proletarski brigadi, ki jo prirejajo jutri zvečer in 3. mednarodno srečanje na temo miru, v nedeljo dopoldne. Sicer pa bo tudi program ostalih dni bogat s kulturnimi in družabnimi prireditvami.
Nocoj bodo miting odprli ob 18. uri. Večerni spored predvideva tekmovanje v briškoli in nastop plesnega ansambla CIABS iz Tržiča. V soboto bo kot rečeno spominski pohod z baklami do spomenika Proletarski brigadi na cesti med Selcami in Doberdobom. Zbirališče bo ob 19.30 na prostoru pred gostilno »Al Gambe ro« v Selcah, nato pa bo sprevod, z godbo in zborom »G. Verdi« iz Ronk krenil do spomenika, kjer bosta spregovorila doberdobski in ronški župan. Sobotni program se bo po tej svečanosti nadaljeval s plesom na prireditvenem prostoru.
V nedeljo bo ob 9. uri start kolesarske dirke za amaterje. Ob 10. uri se bo pričel mednarodni shod na temo »Odporništvo v Furlaniji - Julijski krajini in mir«. Uvodno poročilo bo imel nekdanji komisar divizije Garibaldi - Natisene in član vsedržavnega odbora ANPI G. Padoan, nakar bo sledila razprava. Ob 12. uri bodo nagradili udeležence kolesarskega tekmovanja, popoldne in zvečer pa se bo nadaljeval družabni program.
V	ponedeljek bodo ob 19. uri priredili kotalkarsko revijo, ob 21. uri bo nagrajevanje s podelitvijo 5. trofeje krvodajalcev, nato pa ples. Spored štiridnevnega praznika bodo sklenili s tombolo, ki se bo pričela ob 23. uri.
Predstavitev
glasila
Goriški obrtnik
V	Novi Gorici bodo drevi, ob 18. uri, predstavili novo glasbilo Obrtnega združenja Nova Gorica »Goriški o-brtnik«. Združenje je v zadnjem času utrdilo sodelovanje z goriškim delom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Predstavitev bo v prostorih Obrtnega združenja v Ul. Gradnikove brigade 33 v Novi Gorici.
Okrogla miza o ribah in ribištvu v Jadranu
V	okviru kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, ki jih ta mesec prireja občina v Tržiču pod naslovom »Settembre monfalconese«, bo drevi na prireditvenem prostoru v Ul. Valentinis okrogla miza o ribah in ribištvu v Jadranu, s posebnim poudarkom na pogoje v Tržaškem zalivu. Okrogla miza bo ob 20. uri, uro prej pa bodo odprli kioske na prireditvenem prostoru.
Obnova politično-upravne dejavnosti v svetih goriških krajevnih uprav
Po avgustovskem premoru zaradi dopustov se bo v prihodnjih dneh v Gorici ponovno razživela upravno - politična dejavnost. Tako bo prihodnji teden zasedal občinski svet in kar pet rajonskih svetov, le nekaj dni kasneje pa se bo sestal tudi pokrajinski svet.
Seja občinskega sveta bo v ponede Ijek, 10. t.m., s pričetkom ob 19.30. Na dnevnem redu so skoraj izključno upravne točke, saj bo moral svet odobriti vrsto sklepov, ki jih je v zadnjem času sprejel občinski odbor. Med predvidenimi točkami je tudi dodelitev zemljišč stanovanjskim zadrugam, med temi tudi zadrugi »Ivan Cankar«, za gradnjo 24 stanovanj v Pevmi. Teden kasneje, v ponedeljek, 17. t.m., se bo sestal pokrajinski svet. Na dnevnem redu bi morala med drugimi biti tudi točka o porazdelitvi deželnih podpor kulturnim društvom in ustanovam. V ta namen ima pokrajina na razpolago devetdeset milijonov lir.
Iz delovanja rajonskih svetov gre zabeležiti seje v Štandrežu, Pevmi, Podturnu, na Rojcah in v Lečniku. Rajonski svet za Štandrež bo v torek, ob
20.30, na sedežu v Ul. sv. Mihaela razpravljal o obvoznici med Ločniškim mostom in mejnim prehodom Štandrež. Rajonski svet za Pevmo, Oslav-je in Štmaver se bo sestal prav tako v torek ob 20.30 v osnovni šoli v Pevmi. Na dnevnem redu je nadomestitev svetovalca Brumata, poročilo o denarnem skladu, ki ga upravlja svet, in razprava o otroškem igrišču.
Rajonski svet za Podturn in Sv. Ano se bo sestal v sredo, ob 20.30, v zavodu Lenassi, svet za Rojce v četrtek, ob 18. uri na sedežu v Ul. Pasubio, svet za Ločnik pa v petek, ob 20.30, na sedežu v Ul. Camposanto.
Odprto pismo pokrajinskih svetovalcev KPI
Pokrajinski svetovalci KPI Silvano Poletto, Rosaria Di Dato in Aleksandra Devetak so pokrajinskemu odboru poslali daljše odprto pismo v zvezi z nedeljsko slovesnostjo ob ponovnem odprtju obnovljene sinago-
ge v Gorici. V dokumentu o katerem bo po vsej verjetnosti precej razprave na prihodnji seji pokrajinskega sveta, komunistični svetovalci ugotavljajo, da je bila pokrajinska uprava na omenjeni pomembni slovesnosti odsotna. Prav tako niso bili uradno prisotni predstavniki nekaterih večjih krajev na Goriškem, Tržiča, Gradišča in Krmina, kjer je" bila v preteklosti prisotna judovska skupnost. Primerna bi bila navzočnost predstavnikov Nove Gorice zaradi načrtovanja skupnih pobud in zlasti priprav na počastitev spomina Carla Michelstaedterja.
V odprtem pismu komunistični svetovalci ugotavljajo tudi, da bi v uradnem govoru na slovesnosti morala bi ti primemo poudarjena vloga aktivnega odporniškega gibanja, ki je za-dobilo novo razsežnost prav proti koncu leta 1943, to je v času ko so nacisti z deportacijo goriških Judov v bistvu uničili to skupnost.
Komunisti v dokumentu predlagajo tudi, naj pokrajinska uprava, ob reorganizaciji služb, ki so zadolžene za kulturno dejavnost in muzeje, poskrbi da bo judovska skupnost primerno predstavljena.
Na Erjavčevi bodo postavili spomenik E. Besednjaku
Klub starih goriških študentov, ki je doslej poskrbel za postavitev vrste spomenikov in drugih spominskih o-beležij zaslužnim pesnikom in pisateljem, političnim delavcem in drugim možem, ki so bili doma na Primorskem oziroma so delovali na Primorskem, pripravlja 23. septembra slovesnost ob odkritju doprsnega kipa dr. Engelbertu Besednjaku.
Kip bodo postavili na Erjavčevi cesti v Novi Gorici, kjer je Klub v zadnjih letih postavil že vrsto kipov primorskih pesnikov in pisateljev, znanstvenikov in političnih delavcev. Kip bodo postavili med spominskima obeležjema A. Budala in L. Bratuža.
Engelbert Besednjak — letos mineva 90 let od njegovega rojstva — je bil eden od voditeljev in uglednih predstavnikov Slovencev v Italiji, po prvi svetovni vojni. Leta 1924 je bil izvoljen za poslanca v rimskem parlamentu. Štiri leta zatem je emigri-ral v Jugoslavijo. Umrl je leta 1968 in je pokopan na mirenskem pokopališču.
Stara pesem
Izgleda, da so se te dni vrnili z dopusta tudi ljudje, ki se zbirajo o-krog odbora za zaščito italijanske i-
dentitete Gorice in Lege Nazionale-Po plakatih, ki so se prejšnje dni pojavili v Gorici z zahtevo po Preštevanju Slovencev, se te dni v Gorici menda odvija dokaj kapilarna akcija »od vrat do vrat« prepričevanja o privilegijih, ki naj bi jih državljani slovenskega jezika pridobili z izglasovanjem zaščitnega zakona-Številni občani so te dni v nabiralnikih našli dopisnico, ki jo je izdala Lega Nazionale in ki je enaka tisti, ki so jo trosili pred in po mogočni manifestaciji Slovencev na Travniku-Menda je pobudnikom ostala še precejšnja zaloga in se je zdaj skušajo rešiti...
_________razstave _j
V novogoriški knjižnici Franceta Bevka, Kidričeva 20, bodo danes oB 12.30 odprli razstavo literature o računalništvu. Razstava bo na oglpd vsak dan razen sobot v Ijudsko-p1?" nirskem oddelku knjižnice, od 7. do 19. ure.
Gorica-
Ponovno ptičji sejem
Izidi izpitov na učiteljišču danes objava na drugih šolah
Nenadejan uspeh Jernejevega ptičjega sejma, letos prisiljenem »izgnanstvu« na zasebnem prostoru v Doberdobu, je nedvomno opogumil in spodbudil goriške ptičarje. Tako bodo jutri priredili 1. ptičji sejem ptičarjev goriškega Krasa na dvo-riču bodoče Gergoietove gostilne v Doberdobu, torej na istem prostoru, kjer se je pred niti dvema tednoma odvijala podobna prireditev.
Kraški ptičarji (sicer tega naziva raje izogibajo, ker da ima nekako negativen prizvok in so se v italijanščini preimenovali v »migratori-sti«, kar je po njihovem mnenju nevtralnejše, vendar v slovenščino težko prevedljivo) so se za svoj ptičji sejem odločili že ob začetku leta, torej dosti prej, preden so se ponudili, da bodo gostili tudi goriškega, ki pa jim je vseeno služil kot koristna izkušnja.
Tako bodo jutri že navsezgodaj (ob 5. uri) odprli prireditveni prostor tekmovalcem. Vpisovanje se zaključi ob 7. uri. Kot so nam povedali pa so si že sedaj zagotovili sodelovanje večjega števila razstavljalcev, kot jih je bilo pred dvema tednoma. Med 7.30 in 10. uro bo žirija opravila tri oglede, ob 11.30 bo tekmovanje v posnemanju ptičjega petja, tako s piščalko kot brez, opoldan pa bo nagrajevanje zmagovalcev.
Ptičarski praznik se bo nadaljeval tudi popoldne in zvečer. Ob 16.30 bo nastop izurjenih psov, ob 21.00 bodo nastopili plesalci kluba Olimpia,
za njimi pa bo gledalce zabaval čarodej Luis.
Pianist Šaver drevi v Avditoriju
V okviru kulturnega sodelovanja med goriško občino in občino Nova Gorica ter ob Kogojevih dnevih, ki so v teku v Kanalu, bo nocoj nastopal v deželnem Avditoriju v Ul. Roma mladi slovenski pianist Benjamin Šaver. Knocert se bo pričel ob 20. uri. Obeta se nam gotovo kvaliteten glasbeni večer z mladim pianistom, gojencem prof. Dubravke Tomšič -Srebotnjak.
Spored obsega skladbe J. S. Bacha, Clauda Debussyja, Aleksandra Skrja-bina, Vilka Ukmarja, Alojza Srebotnjaka in Sergeja Prokofjeva. Vstop je brezplačen.
obvestila
Šola Glasbene matice v Gorici obvešča, da bo vpisovanje v šolsko leto 1984-85 v Sovodnjah danes, 7. t.m., od 16. do 18. ure v prostorih Kulturnega doma.
SPD Gorica vabi člane in prijatelje na Dan planincev, v nedeljo, 9. t.m., ob 11. uri pri Miklavžu na Gorjancih. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila nudijo odborniki društva.
Na goriških višjih srednjih šolah so se včeraj zaključili popravni izpiti. Na učiteljišču »Simon Gregorčič« so se izpiti zaključili že dan prej, tako da so že včeraj bili na oglasni deski objavljeni izidi. Na ostalih treh slo-vimskih zavodih so se včeraj popoldne sestale ocenjevalne komisije, izide pa bodo objavili danes dopoldne.
O tej septembrski preizkušnji, s katero naj bi dijaki dokazali, da so nadoknadili to, kar so zamudili med šolskim letom, je bil v zadnjih letih izrečen marsikateri pomislek, tako glede umestnosti kot glede koristnosti tega dodatnega roka. Kakorkoli že, letos je na slovenskih šolah moralo polagati popravne zipite kar 85 dijakov, kar predstavlja dokaj visok odstotek glede na število vpisanih dijakov. So bili profesorji strožji ali dijaki bolj malomarni? Vprašanje ostaja odprto, morda pa je res eno in drugo. Poglejmo sedaj izide na učiteljišču. Izpite je polagalo 18 dijakov, od teh ena dijakinja ni izdelala. Izdelali so: Mirjam Černič, Emanuel Ferfoglia, Kristina Gergolet, Anita Kerpan, Mateja Klanjšček, Tanja Kocjančič. Diego Marcosig, Serena Zorna, Mariza Alt, Roberta Burgnich, Samantha De-genhardt, Alenka Devetta, Mirko Pelicon, Damjan Visentin, Erika Ko junec, Marko Temon in Sonja Volk. Na šoli za otroške vzgojiteljice bi bile morale izpite delati štiri dijakinje.
vendar se ena od teh ni predstavila. Ostale tri so izdelale in sicer Monika Ferletic, Katrin Luvisutti in Patrizia čaudek.
Žepar napadel upokojenko
Medtem ko je bila zaposlena z odpiranjem vrat, ji je mlajši moški iztrgal iz rok torbico ter se urnih nog oddaljil. V torbici je 75-letna upokojenka hranila dobršen del pokojnine in tudi hranilni knjižici, na srečo poimenski. Zgodilo se je v torek predpoldne Elis Montone, ki stanuje v Tržiču, Ul. Pascal 27.
prireditve
V župnijski dvorani v Rimljanu bo
dramska skupina PD »Štandrež« v nedeljo, 9. t.m., ob 17. uri uprizorila veseloigro v treh dejanjih MOČ U-NIFORME. Na prireditev vabi slovenski ženski pevski zbor iz Ronk.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38. Telefon : 842-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti. Telefon: 72-701.
VERDI 18.00—22.00 »Carmen story«-Režija Carlos Saura.
VITTORIA 18.00—22.00 »Io Caligola«-Režija Tinto Brass. Prepoveda mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Blastfighter " Combattenti di fuoco«. Prepoveda mladini pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Rebek. EXCELSIOR 18.00—22.00 »Ventk.
Nova Gorica in okolico KULTURNI DOM (Pula po Puli &)}
20.30 »V žrelu življenja«. Režlja Rajko Grlič.
SOČA 18.30 »Črni pesek«.	h
SVOBODA 20.30 »Vem, da veš« in 00 22.00 »Patricka.«.	,
DESKLE 19.30 »Oficir in gentleman«-
ZAHVALA
Ob
none
izgubi naše drage mame
in
Karoline Peric vd. Lakovič
se toplo zahvaljujemo vsem, ki na katerikoli način počastili. nJ^ spomin in jo spremili na zadnji PJJjJ Posebna zahvala pevskemu zb _ Jezero iz Doberdoba, Zvezi l>or9e- i. ANPI Doberdob in sekciji krvodaj cev Doberdob.
SVOJCI ka
Doberdob, Ronke, Opčine, R° Schaffhausen, 7. septembra 1984
Doživljaji s poletnega centra na Opčinah
Mala reportaža s poletnega centra
Počitnice so za otroke čas i-gcr in izletov, poletni center na Opčinah, ki se je zaključil minuli teden, pa je za šolarje predstavljal tudi priložnost za nova spoznanja in prijateljstva. Kljub številnim dejavnostim, risanju, oblikovanju, klepetanju, lepljenju, žoganju, prepiranju, raziskovanju okolice in kričanju, pa so mladi udeleženci centra, med katerimi, naj omenimo, je bila tudi skupina psihično in fizično prizadetih otrok, le našli čas, da so nekaj pripravili za naš dnevnik. Pisanje je zanimalo predvsem najmlajše, tudi tiste, ki še obiskujejo prve razrede o-
snovne šole ali hodijo celo v vrtec. Nič hudega, so pomislili starejši izkušeni »novinarji« in nekateri so mlajšim kolegom celo pomagali pri beleženju zgodb in vtisov. Naj omenimo, da je v openskem poletnem centru pisal le, kdor je imel veselje do tega, risali, barvali in lepili, pa so čisto vsi in to ob vsakem prostem trenutku. Med številnimi izdelki smo izbrali nekatere, saj za objavo vseh na žalost nimamo prostora, upamo pa, da bodo mladi avtorji z veseljem prebrali svoje odlomke in še ustvarjali.
Prispevki, ki smo jih izbrali pri-
povedujejo o življenju v centru ter pač o dogodkih in stvareh, ki so otrokom najbolj pri srcu. Malčki so si namreč sami izbirali teme, intervjuvali so se med seboj ter sprostili domišljijo. Pri prvih prispevkih je bilo seveda nekaj strahu in negotovosti, kmalu pa so mali reporterji spoznali, da je pisanje, v nekoliko drugačni obliki kot v šoli, lahko tudi zabavno. To je ugotovil tudi mali Iztok, ki sicer še obiskuje vrtec, uporabil pa je celo popoldne, da je lahko vsem udeležencem centra pokazal, kaj je »sam in brez napak napisal«.
s. p.
-V	V
Poletni center »Zin-Zan«
Avgusta v center smo prišli in en, dva, tri, igrati smo se začeli prav vsi, po igrišču smo se lovili, vse razmetali in polomili.
Prvi dan smo na sprehod in žogo upočili,
Kristina se je lovila in roko si je polomila:
Danes v bazen nismo šli in zato smo jezni prav vsi, tukaj pišem in trpim, igrati si želim.
Emanuela Crevatin
Briška jama
. V torek, 28. avgusta smo šli na ogled Briške lame. čakali smo dosti časa, ker ogled jame le trajal pol ure.
Končno smo prišli mi na vrsto. Stopali smo P° mokrih stopnicah in si ogledovali jamo. Nekateri so se bali it v jamo, ker je bilo vse mokro.
p V jami je bilo vse razsvetljeno. Značilnosti “riške jame so stalaktiti. V Briški jami so take Cevk ki merijo za koliko se je premaknila
*emlja.
Po ogledu Briške jame smo šli na travnik, "ler smo pojeli kosilo. Čez čas pa smo se vrnili v center.
Irina
Golobček
Danes smo šli na sprehod in dobili ranjene-9a golobčka. Jaz sem ga prijela v naročje n Qa nesla s seboj. Golobček je bil zelo presušen. Nesla sem ga na travnik in ga dala J1,0 travo. Ugotovila sem da ima golobček zlom-teno nogo in odletel na zid. Padel je z zida, Orì?a-- P° ìe stekla in ga prinesla k meni.
aločiu smo, da ga prinesemo v poletni cen-Jr- poletnem centru smo ga položili v ška-0 m mu dali jesti in pili. Odločila sem, da 0a bom nesla domov.
Martina Gojča
Skeč
Pa popotnik Tone je šel v Ameriko prodat kravo. Na meji so ga vprašali prepustnico. Tone jo je dal. Ko mu je miličnik dal nazaj je rekel »Javol«. Tone pa je rekel ni »vol« ampak je krava.
Emanuela Crevatin
O mami
Moja mama se imenuje Alenka. Moja mama rada spi. Moja mama rada je juho. Zvečer geda televizijo. Ko jaz kupim sladoled ona mi ga vsega poje.
Moj pes
Moj pes se imenuje Lara. Moja psica je velika in lepa. Lara skaka na stolico in na mizo in jo pobožam.
Marko
O mami
Moja mama se imenuje Vanda. Moja mama rada spi. Ona je velika. Moja mama kuha mineštro, ki ni dobra. Moja mama je pridna. Ona je profesorica. Ko si kupim sladoled mama mi ga vsega poje.
Ko smo hodili smo dobili eno muco. Muca je bila bela in siva. Oči so bile rumene. Rep je bil dodg okrogel. Nada jo je vzela v roke in jo pobožafa. Nada je odločila, da jo bomo nesli v poletni center. Muco smo spustili, Nada se je jokala.
Iztok
Ena dva tri mi smo lačni, v kuhinji lepo diši, k mizi se hiti. Najprej prinesejo zelenjavno juho potem pa prikuho. Nato smo pojedli ribe in kruh in se nasitili do uh, da je bil poln trebuh.
Ivana
Sprehod
V sredo smo se peljali v Dolino. V Dolini smo obiskali mlako. Okrog mlake so bila drevesa, gobe in v mlaki so bile dve želvi in polno ribic. Bil je tudi velik polž. Tako velikega še nisem videl, bili smo premalo časa. Jaz v Dolini sem našel leš-njego drevo in nabral pet lešnikov. Večkrat me je peljal oče v Dolino. Ko smo prišfi gore smo se ustavili v neki mlekarni kjer je dišalo po siru in tudi po vinu. Mislim, da cesta, ki smo jo prehodili je bila dolga dva ali tri ki'ometre. V mlekarni smo bili tudi v neki sobi kjer je zeblo. Sprehod kot tisti dan mi je do-padel.
Andrej Danieli
Balonček
Danes je Tomaž napihnil balonček. Bil je oranžne barve. Z balončkom smo se igrali. Balonček je zletel v zrak na eno kostanjevo drevo in je šel na bodico in počil. Padel je na tla. Mi smo se smejali.
TONE SVETINA
Med nebom In pefrfom
----------------239. __________________
j . Prane je bil vesten obveščevalec. Čeprav je ver-y1 svojim ljudem, je govorice vedno preverjal sam. riiraku jih je Volodja, izogibajoč se zased, pripeljal vodi. kjer je bil potopljen čoln za prevoz. Poiskali ; Ogrebeno in z listjem pokrito žico, s katero se rialo čoln izvleči iz vode.
ih , *taliiam so bili tudi ponoči na položajih. Vpili so burili ognje, se greli in si sušili premočeno obleko. ^ , Zaradi obilnih padavin je v zadnjih dneh reka in°Cn° narasla- Prestopila je bregove, šumela v temo i2 nevarn° valovila, odplavljala kamenje in nosila gin Vana drevesa. Volodja je gledal temno deročo in zmajeval z glavo.
oli še nisem vozil po tako globoki in deroči i pridemo čez, dokler voda ne upade in se ne umaknejo.«
Molči, Volodja, ne dajaj nobenih izjav. Če pojde-ùez ali ne, bo odločalo vodstvo in ne mi!« hi “Sam vem, da skoraj polovica fantov ne zna
Plavati.«
br Hi^e seri* Sa- Volodja, saj ne bomo plavali in tudi eoli ne, ker je reka povsod pregloboka. Peljali 6 bomo!«
“Če ne bomo potonili, bomo prišli naravnost pred
v “Nil
n°di- Ni tal*jani
cevi italijanskih mitraljezov. Ali ne vidiš ognjev ob cesti na drugem bregu? Ne vem, zakaj nas pošiljajo tja v tako neprimernem času
»Čas je neprimeren za nas prav toliko, kolikor je neprimeren za Italijane. Tudi oni bi bili najbrže v tem dežju raje doma ali vsaj v kasarnah na toplem. Vojna je, bomo že kako ...«
Medtem se je komandirju zdravje poslabšalo. Partizanko Mimico so že oddali terencem, da bi jo v gorskem zaselku pozdravili. Našli so skrivališče za Trudna: opuščeno kaverno v komaj dostopni strmini. Vanjo so nanosili listja in mu iz desk razpadajočega senika napravili ležišče. Pustili so mu kurirja, da bi ga čuval in oskrboval s hrano.
Četo je prevzel komandirjev namestnik Učakar, mlad, drzen in discipliniran borec.
Frane je obema povedal, da so ob reki zasede, posebno na drugem bregu da je zapora na tesno stisnjena.
Bolni komandir je menil, da se četa ne sme prej vrniti, dokler ne bo vsaj poskusila opraviti nalogo odrednega štaba. Odredni komandant Bračič je bil neusmiljeno oster do vsakogar, ki ni izpolnil povelja; bali so se ga bolj kot deroče reke in Italijanov, ki so jih čakali na drugem bregu.
V temni deževni noči so se zaman skušali neopazno približati reki. Nekajkrat se je pretrgala kolona. Ko so se ogibali zasedam, so zašli. Preden pa so prispeli do mesta, kjer je bil skrit čoln, so jih sovražnikove patrulje že odkrile.
Obrežje reke je oživelo. Temo so razsvetljevale rakete, v noč so se razlegali kriki in hrum motorjev. Sovražnik je iz bližnjega garnizona dovažal okrepitve.
Novi komandir Učakar je bil dovolj razsoden, da v takem položaju ni hotel tvegati. S četo se je nameraval začasno umakniti nazaj v gorovje, od koder so prišli.
V mrzlem, vetrovnem jutru so se znašli na ozemlju med reko in gozdovi, kjer se je prav to jutro začela sovražna ofenziva. Naznanile so jo salve topovskih granat, ki so eksplodirale nekje v bližini včerajšnjih položajev.
Kmalu zatem je sovražnik napadel četo z bočnim mitralješkim ognjem in minometi. Proti njej je krenil bataljon alpskih lovcev, manjše kolonice pa so ji skušale priti za hrbet, da bi ji odrezale umik.
Učakar je doumel sovražnikovo zamisel. Rešitev je videl v naglem umiku izpod ognja.
četa se je v treh skupinah prebijala v rešilni gozd in v strmine. Mitraljezi so ščitili umik, da al-pinci ne bi prodirali prenaglo za njimi.
Mitraljezca Edvina, ki je bil bojevite narave in neustrašen, je italijanski napad zanesel. Bil je na vzpetini, rahlo porasli z grmičevjem in posejanim s skalami, ki so se kdo ve kdaj okrušile s pobočja. Počutil se je kot branilec neosvojljive trdnjave visoko na obzidju.
Italijanski oficir je pognal bataljon v napad. Edvin je zagledal množico vojakov, ki so v dveh strelskih vrstah krenili čez travnate planjave. Sovražnika je imel kot na dlani. Takšnih priložnosti je v vojni malo. Uprl je zbrojevko v ramo in začel kositi prodirajoče. Zadeti so tulili, nekaj jih je obležalo, vsi drugi pa so polegli in nihče jih ni sprt vil naprej, kajti nevid ìa strojnica se je oglasila s kratkim rafalom vsakokrat, ko se je kdo dvignil.
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
Prva presenečenja
V prvi jugoslovanski nogometni ligi
Veliki razočarajo
Avtomobilizem: danes v Monzi
Poskusne vožnje za VN Italije v formuli 1
MONZA — V Monzi sc bodo danes začele uradne preizkušnje za VN I-t ali je, ki bo, kot znano, v nedeljo. Oirka v Monzi ohranja še vedno poseben čar in vsak pilot si želi tu vsaj enkrat zmagati. Italijanski navijači seveda upajo v čudež, to je v zmago Fe ir ari je vih vozil. Zaenkrat ni avtomobilska hiša iz Maranella še sprejela dokončne odločitve, ali naj uporabi stare in že preizkušene bolide C4 ali pa nekoliko spremenjene novejše modele. Zaenkrat so v Monzo prepeljali stare avte, Amoux in Albereto pa sta v Fioranu preizkušala nove.
Ferrari je vi vozniki pa se bodo morali spoprijeti s trenutno boljšimi Infusi, brabHami in melami. Favoriti so torej vedno isti: Prost, Lauda, Piquet in tudi De Angelis, ki ima še teoretične možnosti za osvojitev svetovnega prvenstva.
Kras — Primorje 1:0 (1:0)
STRELEC: v 24. min. M. Terčon.
KRAS: Benvenuti, Blažina (od 46. min. Gnezda), Šuc, Puntar, Sugan, P. Terčon, M. Terčon (od 74. min. Punč), Klun, Volo, Vidali, Košuta.
PRIMORJE: Micor (od 46. min. Zcttin), Antoni (od 80. min. V. Per-tot), Štoka, S. Husu (od 46. min. Daneu), Roiaz, V. Husu, Prestifilip-po, Olivo, Canderlich (od 71. min. Campodonico), Livan, Bortolotti.
SODNIK: Messina iz Trsta.
Kras je sinoči z zadetkom, ki ga je v 24. min. dosegel Mario Terčon, v malem finalu premagal moštvo Primorja in tako osvojil tretje mesto na nogometnem turnirju za »memorial Race«.
Veliti finale pa bo drevi ob 20. uri (seveda na proseškem igrišču) med San Giovanni jem in Zarjo. Po tem srečanju pa bo tudi nagrajevanje.
FLUSHING MEADOW - Včeraj so bila na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA prva presenečenja. Devetnajstletni Avstralec Cash je premagal v petih setih Šveda Matsa Wi-landerja. V polfinalu se bo Cash pomeril z Lendlom, ki je v četrtfinalu premagal Andresa Gomeza.
Presenečenje dneva pa je bilo v igri dvojic. V polfinalu sta Šveda Stefan Edberg in Anders Jarryd namreč premagala ameriško dvojico Peter Fleming - John McEnroe.
Pri ženskah pa ni bilo večjih presenečenj. V četrtfinalu sta bili izločeni Američanka Pam Shriver in češka igralka Hana Mandlikova. Car-ling Bassett se bo v polfinalu pomerila z Evert Lloydovo, ki je premagala Sylvio Haniko. Wendy Tumbull pa bo igrala z Navratilovo, ki je v četrtfinalu odpravila Heleno Sukovo (ČSSR).
V kategoriji mladincev je Italijan Claudio Panatta premagal Felixa Barrientosa (Fil.).
Sinočnje srečanje je bilo v glavnem izenačeno in verjetno remi bi bil pravičnejše plačilo za igro, ki sta jo prikazali obe enajsterici. Gre pa priznati, da so bili krasovci spretnejši in so tudi srečno našli pot do zmagovitega zadetka z M. Terčonom, ki je presenetil proseškega vratarja Micor ja s strelom od 40 m daleč. V tem delu so nedvomno bolj napadali nogometaši Primorja, teda gola niso in niso mogli doseči. Tudi v tej tekmi je bilo jasno, da primanjkuje pro-seškemu moštvu nekaj prodornih napadalcev, ki bi znali zaključiti akcije, ki jih ustvarjajo vezni igralci.
V drugem polčasu so Proseč ani v preveliki želji, da bi stanje izenačili preveč nervozno igrali in kra-sovcem ni bilo težko »kontrolirati« igro, obdržati vodstvo do konca tek me in s tem tudi osvojiti tretje mesto na tem turnirju. (V.H.)
ČETRTFINALNI IZIDI:
MOŠKI: Cash (Avstral.) - Wilan-der (Šve.) 7:6, 6:4, 2:6, 3:6, 6:3; Lendl - Gomez (Ekv.) 6:4, 6:4, 6:1.
ŽENSKE:	Turnbull (Avstral.) -
Shriver (ZDA) 2:6, 6:3, 6:3; Bassett (Kan.) - Mandlikova (ČSSR) 6:4, 6:3; Lloyd (ZDA) - Hanika (NDR) 6:2, 6:3; Navratilova (ZDA) - Suko-va (ČSSR) 6:3, 6:3.
totip
1. —	prvi	1	X	
	drugi	2	1	
2. —	prvi	1	X	2
	drugi	X	2	
3. -	pivi	2	1	X
	drugi	X	1	
4. -	prvi	X	2	1
	drugi	1	2	
5. -	prvi	2	X	1
	drugi	2	X	
6. —	prvi	1	X	
	drugi	1	2	
Deželni nogometni pokal
Zarja in Vesna v nedeljo doma
V	drugo kolo deželnega nogometnega pokala sta se od naših ekip uvrstila Vesna in Zarja, Kras in Gaja pa sta bila izločena.
Pri nogometni zvezi so izžrebli pare drugega kola in tudi izžrebali moštva, ki so, kljub porazu v prvem kolu, napredovala v nadaljnji del.
V	nedeljo (16.30) bo kriška Vesna doma igrala proti moštvu S. Anna, bazoviška Zarja pa prav tako doma ob 16.30 proti Opicini Supercaffè.
Ostali pari (tržaške ekipe) : v nedeljo : San Sergio - Olimpia; Li ber -tas S. Andrea, CGS - San Marco, Aurisina - San Nazario; jutri: Opici-na Ponziana.
Komentar: FRANCI BOŽIČ
V Jugoslaviji je bila na sporedu prva nogometna sreda, igrali pa so samo v prvi zvezni ligi. Začenja se ritem sreda - nedelja, kajti bližajo se prvi reprezentančni in mednarodni klubski nastopi. Že prihodnjo sredo bodo startali »modri«, ki bodo prvič pod taktirko novega selektorja Miloša Milutinoviča igrali v Glasgoum s Škotsko, konec meseca pa jih v Beogradu že čaka prvi nastop v kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki z reprezentanco Bolgarije.
Novi selektor Miloš Milutinovič bo imel pri izbiri reprezentantovi težko delo, saj v uvodnih kolih dosedanji reprezentanti niso pokazali prav veliko. To velja predvsem za igralce Cr-vene zvezde in Dinama, ki sta doslej dajala polovico reprezentantov.
Tudi v četrtem kolu zagrebški Dinamo ni zabeležil prve zmage, čeprav je bil njegov nasprotnik le poprečni prvoligaš Osijek. Osječani so v Maksimiru pred 15 tisoč gledalci presenetljivo vodili vse do 15 minut pred koncem. Tedaj pa je Zagrebčanom — kot se je pogosto dogajalo v prejšnjem prvenstvu —- priskočil na pomoč sarajevski sodnik Fazlagič in po prekršku nad »Ljubljančanom« Petrovičem dosodil 11-metrovko, ki jo je videl le on. Strelec je bil Bogdan, remi Dinama pa je bil spet priložnost za žvižgalni koncert zagrebških navijačev. Zagrebški golgeter Boro Cvetkovič je bil spet med najslabšimi, Dinamo je še naprej zadnji, trenerja Zebca pa čakajo hudi časi.
Crvena zvezda pa je tokrat v Novem Sadu z Vojvodino zaigrala bolje kot na prejšnjih tekmah. Z golom Haliloviča je dolgo vodila, izenačil pa je Ilič. Po igri so si Beograjča ni zaslužili zmago, Ljubljančan Elsner je tokrat igral v obrambi, a ni bil preveč uspešen. Crvena zvezda je še vedno nizko na lestvrci, toda pričakovati jé, da se bo kaj kmalu povzpela. Hajduk je s Prištino dvakrat vodil, strelca sta bila Prekazi in Gudelj, izenačila pa sta sijajni Vokrin in Batrovič. Spličani tudi tokrat niso blesteli, v obrambi je močno škripalo, Vokri je nekajkrat prav osmešil split ske branilce. Prva violina Hajduka je bil nedvomno Blaž Miškovič, ki
bo očitno dobil Milutinovičevo povabilo za bližnje reprezentančne nastope. Spličanom se precej pozna odsotnost poškodovanih Jerolimova, Cu-krova in Vuliča.
Naposled se je razigrala tudi Rije-ka. Z novincem Iskro je na Kantridi z goli Desnice, Fegica in Matrljana vodila že s 3:0 in zamudila še nekaj priložnosti, na koncu pa so gostje dosegli častni gol. Junak tekme je bil olimpijski reprezentant Gračan.
Partizan je s titograjsko Budučno-stjo doma igral v velikem slogu. Mance, Varga in Stevanovič so bili strelci lepih golov, le 15 tisoč gledalcev pa je na stadionu JLA videlo spektakularno igro in izredne gole. žal Partizan igra zelo spremenljivo, Milutinoviča pa lahko veseli, da nekdanji reprezentant Mance igra vse bolje. Partizan je po odhodu Milutinoviča na krmilo reprezentance dobil novega trenerja. To je nekdanji reprezentant Nenad Bjekovič, ki pa se na klopi očitno ne znajde nič slabše kot zdajšnji selektor.
Po rezultatih v prvih štirih kolih je pričakovati, da bo liga tudi letos, izredno izenačena, izstopajočih moštev za sedaj preprosto ni. Najboljša jugoslovanska moštva, kot so Hajduk, Crvena zmzda in Partizan izgubljajo točke tudi doma, kar se je nekoč dogajalo zelo redko. Godilo pa bi se jim še slabše, toda velike ščitijo tudi sodniki, s katerimi na startu res ne moremo biti zadovoljni.
IZIDI 4. KOLA
Ri jeka - Iskra 3:1 (2:0); Dinamo (V) - Velež 1:1 (0:0); Sutjeska - Vardar 2:1 (1:0); Dinamo (Z) - Osijek 1:1 (0:0); Partizan - Budučnost 3:0 (1:0); Hajduk - Priština 2:2 (2:1); Vojvodina - Crvena zvezda 1:1 (0:1); Sloboda - Sarajevo 0:0; Željezničar -Radnički 2:0 (2:0).
LESTVICA
Hajduk, Partizan, Velež in Željezničar 6: Radnički, Sarajevo in Sloboda 5; Vardar, Priština, Ri jeka, 0-sijek, Sutjeska in Iskra 4; Crvena zvezda, Vojvodina, Budučnost in Dinamo (V) 2; Dinamo (Z) 1.
PRIHODNJE KOLO (9. t.m.)
Budučnost - Vojvodina, Osijek - Hajduk, Radnički - Dinamo (Z), Sarajevo - Željezničar, Velež - Sloboda, Iskra - Dinamo (V), Vardar - Rije-ka, Crvena zvezda - Sarajevo, Priština - Partizan.
Turnir za »memorial Race«: z zmago proti Primorju
Kras osvojil tretje mesto
Za nedeljsko tekmo Triestina-Milan
Lov na vstopnice
V nedeljo bo v Trstu tekma za italijanski nogometni pokal med Triestino in Milanom. Veliko zanimanje za ta dogodek se kaže v prodaji vstop nic. Prodali so že vse listke za centralno tribuno in za mesta za golom. Kot kaže, bodo tudi vstopnice za ostale sedeže kmalu prodali.
Nedeljska tekma bo prinesla tržaškemu društvu velik zaslužek, kakršnega do letos niso še zabeležili. Najvišji zaslužek je bil doslej lani, ko sta se v našem mestu pomerila videmska in tržaška ekipa. Na tem derbiju je bilo prisotnih kar 23 tisoč gledalcev. V nedeljo pa pričakujejo na tržaškem stadionu še več ljudi.
Košarkar Ben Coleman na poskušnji v Trstu
TRST — V Trst je dospel Ben Coleman, temnopolti center, visok 205 cm, ki naj bi v tej sezoni igral v A-l ligi s tržaškim Stefanelom.
Coleman je eden boljših centrov, ki so letos končali univerzo, saj je bil pri »izbirah« profesionalcev NBA poklican kot 34. (v drugem krogu) od ekipe Chicago Bulls. Stefanel je v glavnih obrisih že definiral pogod bene pogoje s Colemanovim od vetri kom, ker pa se je že večkrat zgodi lo, da so boljši univerzitetni in profesionalni igralci prišli v Italijo na poizkušnjo le zato, da bi v ZDA izsili li višje honorarje, ni tržaško društvo še prekinilo zveze z Wilfredom Kingom, ki naj bi bil kandidat za mesto centra, ko bi se Coleman vrnil v Ameriko.
Basket Napoli zmagal
v Beneventu
BENEVENTO — Na turnirju, ki so ga odigrali v tem kampanijskem mestu, je prvo mesto osvojil Basket Napoli, ki je v finalu premagal Marr Rimini z 88:79. V finalu za 3. mesto pa je Mister Day Siena premagal Benetton Treviso s 86:84.
Gitzlova v Trstu
BRIXEN — Ženska rokometna e-kipa iz Trsta, ki nastopa v A ligi,
si je za to sezono zagotovila igralko Dagmar Gitzl, ki je doslej igrala za italijanskega prvaka Forst Brixen.
Atletski miting v Rhcdcju
Myricks 8,59 m
RHEDE — Na atletskem mitingu v tem zahod none mškem mestecu je Američan Larry Myricks dosegel v skoku v daljino osebni rekord z zelo dobro znamko 8,59 metrov. Dobra rezultata sta dosegla tudi Nemec Mo-genburg v skoku v višino (234 cm) in Kubanec Deliš v metu diska (68,48 metra).
Cassani prvi
v Formiginah
MODENA — Italijan Davide Cassani je zmagal na kolesarskem kriteriju v kraju Formigine blizu Modene. V sprintu je premagal Masciarelli-ja, Torellija in Carolija.
Francesco Moser je bil peti z zaostankom osemnajstih sekund.
Jadranovi košarkarji v Kranjski gori
Odpadla tekma z Olimpijo
Priprave Jadranovih košarkarjev v Kranjski Gori se počasi bližajo koncu. V programu za danes so imeli prijateljsko tekmo z ljubljansko Olimpijo, ki pa je že včeraj odpotovala na priprave drugam, tako da do tekme ni prišlo. Namesto z Olimpijo pa se bodo jadranovci danes ob 19. uri pomerili s slovenskim republiškim li-gašem Jesenicami v Kranjski gori.
Drugače potekajo priprave slovenskih košarkarjev po predvidenem programu in do četrtka so imeli tudi srečo z vremenom. Včeraj jim je ponagajalo vreme, vendar so se »plavi« kljub dežju podali na običajni trening telesne priprave na prostem.
V telovadnici so bili doslej le enkrat, od včeraj dalje pa so popoldanski treningi namenjeni izključno piljenju tehnike in taktike. Trener Žagar računa, da bodo fantje po teh pripravah telesno dobro pripravljeni za vse napore, ki jih v bodoče še čakajo.
Jadranovci bodo priprave konča-S
li v nedeljo popoldne z zadnjim treningom telesne priprave, nato pa se bodo vrnili domov.
Zmaga Američanov v Vidmu
VIDEM — V sinočnjem ekshibicijskem košarkarskem srečanju je ameriško profesionalno moštvo Phoenix Suns premagalo videmski Australian s 118:83 (34:30, 58:46, 87:66). Najboljši strelec srečanja je bil Dalipa-gič (Australian), ki je dosegel 27 točk.
Tečaj za deželne vaditelje v Trbižu
TRBIŽ — V Trbižu se bo v nedeljo končal tečaj, ti ga CONI prireja za svoje vaditelje iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Tečaj je namenjen vaditeljem in atletom, ki se ba-vijo s košarko, sabljanjem, gimnastiko, kotalkanjem in hokejem na travi. Pozornost bodo posvetili tako teoriji kot praksi, izvedli pa bodo tudi zanimive analize o koordinacijskih možnostih prisotnih mladih atletov.
Vsedržavni turnir v mini odbojki
Zadovoljiva igra naših zastopnikov
SIENA — Po prvem dnevu vsedržavnega turnirja v miniodbojki v Sieni, sta naši dve ekipi (Val in Sloga) zadovoljivo igrali. Goričani so v pr; vem kolu igrali v skupini z ekipami iz Palerma in Brescie. Odigrali so skupno štiri tekme in so zabeležil1 dve zmagi (z Brescio) in dva poraza (s Palermom). Sloga pa je naletela na eno izmed najtežjih skupin. Mantova in Catania sta bili premočna nasprotnika za naše fante. V nadaljevanju prvenstva se bodo tako Goričani borili za osvojitev od 17. do 32. mesta, Tržačani pa od 33. do 48-IZIDI PRVEGA DNE Palermo - Gorica 2:0 (15:13, 16:14); Gorica - Brescia 2:0 (15:1, 15:3); Palermo - Gorica 2:0 (15:10, 15:10); Gorica - Brescia 2:0 (15:6, 15:3)-LESTVICA: 1. Palermo, 2. Gorica. 3. Brescia.
DRUGA SKUPINA Trst - Catania 0:2 (1:15, 0:15); Catania - Trst 2:0 (15:3, 15:0); Mantova Trst 2:0 (15:13, 15:12). LESTVICA: 1. Mantova, 2. Catania, 3. Trst-(Ivan Plesničar)
Nogometni turnir v Zagraju
Uspeh Mladosti z Beglianom
Begliano — Mladost 2:3 (1:1)
MLADOST: Zanier, D. Gergolet, L. Gergolet, Šuligoj, Gerin, De Lutti, Kobal, D. Frandolič, Lavrenčič, Vižintin, Bruni, Kosič.
STRELCI za Mladost: Vižintin, Ko-ba' in avtogol branilca Begliana.
V drugi tekmi turnirja v Zagraju so Kraševci s precejšnjo težavo premagali izkušeno ekipo Begliana.
Mladost kondicijsko še ni dobro pripravljena, poleg tega v treh odigranih tekmah ni nikoli startela z isto postavo, kar brez dvoma vpliva na igro.
Tekma je bila od začetka do k on ca zelo živahna. V začetku so bili boljši igralci iz Begliana, ki so tudi povedli in imeli priložnost, da iz e-
najstmetrovke celo podvojijo, vendar je kapetan Begliana streljal mimo gola. Po zastre jani enajstmetrovki, so pobudo prevzeli Kraševci in proti koncu prvega dela je po predložku v sredino Vižintin z lepim strelom premagal vratarja Begliana.
V drugem delu je imela Mladost veliko premoč in s Kobalom, ki je spretno izkoristil podajo Vižintina, tudi poved a, nekaj minut kasneje pa je Begliano izenačil z lepo izvedenim protinapadom. Mladost je nato zaigrala na vse ali nič in dosegla zmagoviti gol, ko je Lavrenčič podal v sredino, žoga je zadela branilca Begliana, ki je s kolenom premagal svojega vratarja.
Drevi ob 20. uri bo Madost igrala proti domačinom iz Zagraja. (zf)
danes igra za vas
Franko Kralj
totocalcio
Brescia - Como	X
Campobasso - Benevento 1 Cesena - Cremonese	2
Empoli - Torino	2X1
Francavilla - Bologna	X
Genoa - Pistoiese	1
Intcr - Avellino	X	1 Z
Napoli - Fiorentina	X
Palermo - Alai anta	1	X
Roma - Lazio	2
Triestina - Milan	2	X
Udinese - Sampdoria	1
Verona - Ascoli	X	1
Franko Kralj je začel nogometno kariero pri Primorcu, ko	je	bil sta*
14 let. Tri leta je igral pri naraščajnikih Zarje. Kot mladinec se je uvrstil tudi v reprezentanco ZSŠDI. Za prvo nogometno ekipo Primorca je igral pred dvema letoma. Pri trebenskem moštvu igra še danes v vl«P branilca.
Prejšnji teden je Fabjan Kraljič pravilno napovedal devet rezultatov-
Vsakoletni odbojkarski tečaj pri Banih za najmlajše je že v polnem teku
Treningi potekajo po predvidenem programu
Prisotnih preko 150 tečajnikov, ki jih vodi 11 trenerjev pod vodstvom Franka Drasiča
Ttisti, ki že nekoliko obvladajo osnovne odbojkarske elemente, več časa posvetijo delu z žogo
»Starost tečajnikov se iz leta v leto niža, njihovo tehnično predznanje pa je kljub temu večje. Danes osemletniki že obvladajo najmanj podajo.« Franko Drašič, vodja odbojkarskega tečaja aa začetnike pri Banih, ne skriva svojega zadovoljstva nad letošnjim potekom vadbe, ki je v p onoranti tržaške zamejske odbojke že tradicionalen mejnik prvih septembcr-skih dni.
V organizaciji dnevnega reda pri Banih letos ni nobenih novosti, saj se je dosedanja praksa vselej obnesla in je zato ne kaže spremeniti. Okrog 150 tečajnikov med osmim in štirinajstim letom starosti vadi dvakrat dnevno po že utečenih prog ra rtih, ki so jih trenerji pripravili pred Pričetkom tečaja in jih doslej brez
zastojev tudi izpeljali. Precej težav so letos imeli s trenerskim kadrom, saj so nekateri tik pred pričetkom tečaja odpovedali svojo udeležbo, tako da so inorali drugi celo v zadnjem hipu priskočiti na pomoč, sicer bi bile "ospmeme skupine preveč številne, kar bi bilo seveda za vaditelje pre-ve..ita obremenitev. Kljub tej nevšečnosti, kot rečeno, vadba poteka brez zastojev; za kar gre zasluga prav mladim trenerjem. Profesor Drasič pravi, da so sicer še neizkušeni (med njimi je letos kar šest novincev), vendar so se doslej prav vsi izkazali z resnim in požrtvovalnim delom. Mladi trenerji niso prepuščeni sami sebi, saj so pod stalnim nadzorstvom, in že uspešno premagujejo začetne teža ve, ki so se porodile predvsem pri
vodenju najmlajših miniodbojkarjev, saj je delo z njimi neprimerno težavnejše kot s starejšimi »under 15«.
Kot rečeno se tečaja letos udeležuje 150 fantov in deklet štirih društev in sicer Brega, Kontovela, Mladine in Sloge. Sokol in Bor nista poslala nikogar, bodisi zaradi razdalje in težav v zvezi s prevozi, kot tudi, ker so za svoje najmlajše pripravili lastne tečaje. Jasno pa je, da bi se v prihodnjih letih ob morebitni udeležbi vseh društev preseglo zmogljivosti objekta pri Banih. Ker števila tečajnikov ne bi bilo mogoče na noben način povečati, bi se lahko zadovoljilo potrebe vseh društev, le z omejitvijo starostne stopnje, ki bi se tako še znižala, kar pa navsezadnje ne bi bilo težko, saj je že sedaj dobra polovica tečajnikov pod dvanajstim letom starosti. Ko smo že pri številkah naj navedemo, da je deklet 116 (80 Sloga, 21 Breg, 8 Mladina in 7 Kontovel), fantov pa 36 (34 Sloga, 2 Mladina). Udeležba je zelo redna, čeprav se morajo tečajniki vsak dan že zgodaj zjutraj odpravljati na trening. l'iste, ki ne pridejo z avtobusom, pripeljejo starši, nekatere druge pa tudi trenerji. Vsekakor je opaziti, da se je zanimanje za tečaj povečalo tudi med starši, pomoč katerih je glede prevozov neprecenljive vrednosti.
Tečajnike vodijo naslednji trenerji: Franka Žerjal, Ksenija Slavec in Vilma Kocjančič od Brega, Tanja Gruden in Beti Prašelj od Kontovela, Mira Grgič, Valentina Vidali, Ivo Simonič, Marko Krpan, Marko Kralj in prof. Joži Peterlin od Sloge. Trenerje, ki so prvič na tečaju pri Banih, smo vprašali za mnenje:
Vilma Kocjančič je s svojo skupino miniodbojkaric zadovoljna. Stare so le devet let, zato se v glavnem le igrajo razne igrice. Odbojkarske pr-
vine šele uvaja. Pritožuje se le nad dejstvom, da je skupina preveč številčna, kar otežuje vadbo.
Tanji Gruden je bila poverjena skupina fantov. Zaupala nam je, da jo je na začetku skrbelo, ali jih bo znala ukrotiti. »Mislila sem, da bo bolj tragično...« je povedala. S svojimi prvimi treningi ni bila zadovoljna, sedaj pa jd gre bolje. Gotovost, s katero je naštela vaje, ki jih je pripravila za svoje varovance, pa je razkrila, da vendar ni tako nepripravljena.
Marko Krp im z disciplino skupine fantov »under 15«, ki jo vodi, ni ravno najbolj zadovoljen. »Hočejo samo igrati, delati pa manj, tako da <e #r»hq včasih kar zakričati, potem je boljše«. Marko Kralj je priznal, da še
pred kratkim ni nameraval v Bani. »Ulovili so me, ker je primanjkovalo trenerjev« se je pošalil, nato pa resno nadaljeval : »Zame je to priložnost, da se z druge strani barikade seznanim s treniranjem. Spoznal sem, da ni lahko biti trener, vseeno pa se bom mgrda vendarle lotil tega posla, saj vem, da je trenerjev v zamejstvu premalo.«
Najbolj odločen nadaljevati kariero trenerja je vsekakor Ivo Simonič, ki je s svojim društvom bil že na pripravah v Savudriji. Pravi, da mu je odbojka zelo všeč, leži pa mu tudi trenerstvo, zato bo čimprej opravil trenerski tečaj. Pri Banih se ukvarja z drugo žensko Slogino ekipo »under 15« in je zadovoljen, saj že opaža prve rezultate svojega dela. (ak)
Najmlajši tečajniki posvečajo več pozornosti raznim igricam, za katere pa se je tudi potrebno dobro ogreti
obvestila
Začela so se atletska pokrajinska tekmovanja
Vrsta dobrih rezultatov naših tekmovalcev
Fred dnevi so se po enomesečnem premoru zopet pričela atletska tekmo-Yar>ja. Bila so le pokrajinskega znača-^ koč uvod v zahtevnejši drugi del Rezane, ko bodo na sporedu razna de-I na prvenstva, finale mladinskih "er in državna prvenstva. Obračun *ezultatov naših atletov na tem pr-tekmovanju je vsekakor zelo po-titiven, saj so naši poleg vrste prvih ■hest dosegli tudi tehnično zelo soli-rezultate. Tako gre tu omeniti '*ber dosežek borovca Oberdana v jhetu kopja med naraščajniki, zmagi er osebna rekorda adrievke Sumbe-Y2 v metu kopja in diska, prvo melj ? Komarjeve v metu krogle in pa od-pC®n čas borovke Kalčeve na 300 m.
alcg tega velja omeniti še zmago bo 'ovke Gerdol v metu diska, kjer je z Robnim rekordom za las zgrešila tudi za državno prvenstvo, v isti di-.. ,’b‘ini pa se je precej izboljšala tudi adrievka Gregari.
IZIDI
KADETINJE
«0 m; L Weiss (S. Giacomo) 11"0;
■ Gherlani (Bor) 11”7; 7. Pilat (Bor) R 3- Daljina: 1. Kalc (Bor) 4,66 m; 4. iprrncc (Bor) 4,36 m; 5. C. Naturai or) 3,98 m. Kopje: 1. Sumberaz (A-jV}) 32,00 ; 2. Gherlani (Bor) 28,08 m; V Natura! 'Bor) 22,12 m; 4. Komar (A 7na) 22,04 m; 5. Pilat (Bor) 21,04 m; 1 Kermec (Bor) 17,7 m; 9. Kalc (Bor) .90 m. Višina: 1. Weiss (S. Giaco-1.40 m; 2. Kermec (Bor) 1,30 m.
^avnostno odprtje koče °bratenih planincev
nedeljo so člani planinskega dru šjj® Integral iz Ljubljane, ki so že kin Jet° Pobrateni s Slovenskim pla-tvo--m društvom Trst, slavnostno o-Nh novo kočo na Planini pri Je let U’ sai je stara zgorela pred tremi tij *• loko da so ostali le nosilni zida-Vr ,. obrateni planinci so se takrat v delo ter držali obljubo, »da kmV- Feb letih zrasla še lepša koča (ir ^ bba prej«. Planinci PD Inte-kar S° °blj“bo držali, saj je prav sk orlPrta koča pravi biser planin-iišt P°st°janke. Ima namreč 80 le $„ • če pa je potreba se jih stisne mnogo več.
r/jb priliki te otvoritve je SPDT prihod r oyt°busni izlet. Izletniki so se tak1 na Pol že v soboto popoldne, rr,,° do so bili zvečer že v koči. V 'emih urah je bil ob jezeru kres, to °	se vsi odpravili spat v za
priložnost pretesno kočo. Slednjega dne so se ob krasnem
Veronika Gerdol
Krogla: 1. Komar (Adria) 8,31 m; 3. Sumberaz (Adria) 7,75 m; 4. Kalc (Bor) 7,67 m; 5. Naturai (Bor) 7,56 m; 7. Migliore (Bor) 6,63 m. Disk: 1. Sumberaz (Adria) 21,34 m; 2. Gherlani (Bor) 21,28 m; 3. Migliore (Bor)
vremenu najbolj strastni planinci podali na Tičarico, vendar pa so morali ob tem zelo hiteti, saj je bila slavnost ob otvoritvi doma na Planini pri Jezeru že ob 11. uri. Slavno stni govorniki so na proslavi bili predsednik PD Integral Blažič, predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak in pa predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Vinko Hafner, ki je nato priznal, da je prriič na Planini pri Jezeru, tako da je doživel še planinski krst. V imenu pobratenega SP DT je spregovoril predsednik Pino Rudež, ki je članom PD Integral podaril umetniško bakreno ploščo, delo odbornika SPDT in alpinista Angela Kermenca. Plošča prikazuje dve ro ki, starejšo, pač roko osemdesetletnika (SPDT) in pa čisto mlado, saj so na tej slavnosti pobrateni planinci med drugim praznovali 10-letnico svo-
17,32 m; 4. Kermec (Bor) 15,40 m; 5. Pilat (Bor) 15,00; 6. Komar (A dria) 14,48 m. 300 m: 1. Kalc (Bor) 46”5; 2. Gherlani (Bor) 49"0; 6. Pilat (Bor) 50”7; C. Naturai (Bor) 51”1. NARAŠČAJN1CE
Daljina: 1. Makovec (Edera) 4,88 m; 2 Gerdol (Bor) 4,67 m; 3. Glavina (Bor) 4,52 m. Kopje: 1. Baolini (SGT) 36,54 m; 2. Gregori (Adria) 35 28 m;
3.	Gerdol (Bor) 30,70 m; 5. Glavina (Bor) 19,90 m. Krogla: 1. Paulin (E dera) 8,95 m; 3. Gregori (Adria) 8,15 m. Višina: 1. Glavina (Bor) 1,45 m; 2. Gerdol (Bor) 1,40 m. Disk: 1. Gerdol (Bor) 29,98 ; 2. Gregori (Adria) 26,38 m; 4. Glavina Bor) 21,16 m
KADETI
80 m: 1. Apuzzo (Prevenire) 9”6; 2. Guštinčič (Bor) 9’’8; 3. Možina (Bor) 9”9. 1.200 m: 1. Bubula (CSI) 3’27"1;
4.	Kozlovič (Bor) 3’45”9. 300 m. 1. A-puzzo (Prevenire) 38”2; 2. Možina (Bor) 39”8; 5. Guštinčič (Bor) 40’‘6.
DEČKI
Kroglica: 1. Pečar (Bor) 37,70 m; 2. Marc (Bor) 37,14 m; 4. Komar (A-dria) 30,26 m; 6. Stopar (Bor) 29,08 m. Krogla: 1. Marini (Fiamma) 8,19; 2. Komar (Adria) 8,02 m. Daljina: 1. Corsi (Marathon) 4,90 m; 2. Pečar (Bor) 4,37 m; 5. Stopar (Bor) 3,67 m. NARAŠČAJNIKI
Daljina: 1. B. Race (Bor) 5,53 m. Kopje: L Oberdan (Bor) 45,50 m; 3. B. Race (Bor) 27,00 m.
R. F.
Vodstvo zamejske tekmovalne smučarske ekipe
sporoča, da se bodo smučarji, ki so na pripravah na Ledinah, vrnili domov jutri, 8. t.m.: ob 14. uri bodo pri spodnji postaji tovorne žičnice za Ledine, približno ob 17. uri pa pred železniško postajo v Sežani.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 10. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja razširjene nogometne komisije.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 8. t.m., urad ZSŠDI v Trstu zaprt.
Planinski odsek ŠZ Sloga
vabi v nedeljo, 9. t.m., v Bazovico športna in kulturna društva, planince, posebno pa mladino na tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 84. Zbirališče, vpisovanje in odhod udeležencev bo ob 11. uri izpred spomenika padlim v Bazovici.
Jadralni klub Čupa
organizira v nedeljo, 9. septembra, pred Sesljanskim zalivom regato za optimiste. Vpisovanje na sedežu JK Čupa do 10. ure. Start ob 11. url. Vabljeni!
Košarkarski klub Bor
obvešča, da bodo treningi za ekipe mladinskih kategorij potekali po naslednjem razporedu: propaganda (letnik 1972) vsak dan ob 9. uri, trener Furlan. Dečki (letnik 1971) in naraščajniki (letnik 1970) vsak dan ob 15. uri trener Vascotto.
Gimnastična sekcija ŠD Dom Gorica
vabi vse deklice (v poštev pridejo 7 in 8 let stare deklice), ki jih veseli ritmika, da se udeležijo redne vadbe, ki se je pričela 3. septembra. Do pričetka šolskega leta bo vadba na sporedu vsak dan, od 16. do 18. ure, v telovadnici Kulturnega doma.
ZSŠDI
obvešča, da bo do nadaljnjega urad ZSŠDI v Trstu odprt v popoldanskih urah le ob torkih in četrtkih od 16.30 do 20.00.
Jadralni klub Čupa
obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskem zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure.
TRK Sirena
obvešča, da je novi sedež ob morju v Barkovljah ves dan na razpolago članom.
Nogometna sekcija ŠD Breg
obvešča, da so se v Dolini začeli treningi cicibanov in mlajših cicibanov. V abimo fante, rojene v letih 1973, 1974, 1975 in 1976.
ŠD Sokol
sporoča, da bodo odbojkarski treningi za dekleta, rojena do leta 1972 in kasneje v ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 18. uri na odkritem igrišču Sokola v Nabrežini.
ŠD Primorje
obvešča, da so se pričeli treningi za mlade nogometaše, rojene v letih od 1970 do 1976. Treningi so vsak dan na proseškem igrišču ob 17. uri.
jega obstoja. Po uradnem delu z govori je še sledil kulturni spored z nastopom pevskega zbora osnovne šole »Hinko Smrekar« iz Ljubljane ter še drugim. Slavja se je udeležilo skupno kakih 1500 planincev.
Bližje delovanje SPDT
V nedeljo se bo delegacija planincev SPDT udeležila osrednjega slovenskega Dneva planincev, ki bo tokrat Pri Miklavcu na Gorjancih. Dan planincev SPDT pa bo v nedeljo, 23. septembra, vendar pa bo letos to »domače« slavje nekoliko drugačno kot druga leta. SPDT prireja namreč že vrsto let svoj Dan na kraški gmajni z dopoldanskim pohodom ali izletom ter s popoldanskimi zabavnimi igrami »za mlado in staro«. Letos se bo Dan planincev selil v Kanalsko dolino, saj bo tržaško planinsko društvo ob tej priliki priredilo avtobusni izlet. Dopoldan bo izlet na kak vrh v okolišu, popoldan pa bo slavje v domu »Mangart« ti Žabnicah.
iz planinskega sveta
Planina pri Jezeru je pravi gorski biser nad Bohinjskim jezerom, ki ga zamejski planinci še premalo poznamo
Naročnina Mesečna 10.000 Ur - celoletna 120.000 lir. • V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za orga nizacije in pod|6t|a mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18'$ Osmrtnice, zahvale m sožalja po formalo Oglasi iz dežele Furlanije JulrjSke krajine se noro čaio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L JzTT	Iferfjl Član Italijanske
m tiska P 'l Trst	l|||lQ Mz*
I	I	zalotnikov FIEG
7. septembra T984
Nevarne noči večnega mesta
V RIMU NASILNEŽI UBILI NIZOZEMSKEGA TURISTA
RIM — Ulica Teatro Marcello, v središču Rima, je bila predvčerajšnjim ponoči prizorišče več primerov nasilja, ki je terjalo življenje ene osebe, tri pa so bile ranjene.
Skupina štirih mladeničev, med katerimi je bil tudi temnopolti — je najprej napadla z noži in koli 31-letne-ga španskega meniha Jesusa Ruiza, ki je zdravnik v bolnišnici Fatebenefratelli. V poskusu ropa so ga hudo ranili po prsih in levi nogi z noži, mu odnesli dokumente in vsega skupaj 20 tisoč lir in ga nato pustili nezavestnega na pločniku. Nekaj minut kasneje je bil žrtev nasilnežev mimoidoči Paolo Sabatini, pri katerem so roparji našli le zlato verižico.
Boren plen je verjetno še bolj razbesnel skupino zločincev, ki se je nato lotila dveh nizozemskih turistov, toda tudi tokrat brez uspeha. Preden so ju okradli jih je namreč avto policije, ki je vozil mimo, prisilil k begu. Nasilen napad je pa terjal življenje 39 letnega Nizozemca Gerardiusa Romersa. Zaradi globokih zabodija-jev po hrbtu in močnega udarca karateja po tilniku je nesrečnež umrl, takoj ko so ga pripeljali v bolnišnico.
Romers je z 38-letnim prijateljem Franciscusom Wolterson hodil po ulici Teatro Marcello, ko je na kri-
žišču z Ul. Monte Caprino, torej na območju, ki je znano središče homoseksualne prostitucije, prišlo do napada. Nizozemca sta se odločno postavila nasilnežem, kot trdijo preiskovalni organi, in jima je uspelo pobegniti. Toda med hudim pretepom, v katerem je bil lažje ranjen tudi Wolters, je Romers zgubil čevelj in zato se je med begom ustavil, da bi ga s tal pobral. Zaradi tega je plačal res visoko ceno. Zločinci so ga spet ujeli in do smrti ranili.
Po mnenju preiskovalnih organov gre v vseh primerih za skupino narkomanov, ki že več časa deluje na tem območju in uživa določeno kritje in molk. Podobna zločinska dejanja so namreč zabeležili že večkrat, vendar le redkokdaj žrtve sprožijo sodni postopek. Zaradi tega bo tudi težko priti na sled zločincev, čeprav so preiskovalci, na osnovi pričevanj nekaterih očividcev, začeli sestavljati identikit zločincev in že priprli 4 osumljence.
Na podoben način je leta 1982 zgubil življenje tudi 36-letni Salvatore Pappalardo, ki se je po naključju sprehajal po tej ulici le nekaj ur po njegovem prihodu v Rim s Sicilije.
Nov sovjetski rekord bivanja v vesolju
MOSKVA — Medtem ko se je pred včerajšnjim vrnil na Zemljo vesoljski trajekt Discovery, so sovjetski kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov, so včeraj postavili nov rekord bivanja n vesolju. S tem podvigom so tudi dokazali, da lahko človek za več časa živi in dela v breztežnostnem položaju, brez večjih zdravstvenih zapletov.
Tudi prejšnji rekord je pripadal sovjetskim vesoljcem. Postavila sta ga leta 1982 Valentin Lebedev in Ana-tolij Berezovoj, ki sta preživela 211 dni, 9 ur in 5 minut na vesoljski postaji Saljut 7, na kateri se sedaj nahajajo novi rekorderji. Kizim, Solovov in Atkov so na krovu Saljuta opravili vrsto poskusori in raziskovanj na različnih področjih znanosti in tehnike. Kizim (julija je postal oče) in Solovjov sta postavila tudi nov rekord v »vesoljskih sprehodih«, saj sla kar šestkrat izstopila iz Saljuta za skupnih 22 ur in 50 minut. Na »odprtem« sta namestila sončne kolek-
torje in skrbela za vzdrževanje
Z razliko od Američanov, ki usmerjajo svoje poskuse predmem v vesoljske trajekte tipa »Shuttle« ki jih lahko ponovno uporabijo, merijo Sovjeti na izgradnjo večjih vesoljskih postaj, ki bi bile izhodišče za nadaljnje raziskovanje in osvajanje sončnega sistema. Saljut 7 je prototip take bodoče »vesoljske baze«, na kateri bi morali za daljša časovna obdobja stanovati ljudje. Od tod potreba, da se prouči vpliv daljšega bivanja v vesolju na človeški organizem-Nič čudnega torej, če so za tretjego člana posadke izbrali Olega Atkova, ki je zdravnik.
Nikakor pa ne smemo misliti, da se je posadka Saljuta v teh sedmih mesecih dolgočasila, nasprotno intenzivno so delali, da bi do konca izvršilt svoj program. Aprila so jih obiskal» Juri Mališev, Genadi Strekalov in in dijec Rakesh Sharma, julija pa Vladimir Ganibekov, Svetlana Savickaja in Igor Volk.
Negotova bodočnost pokojnin
Težka kriza skrbstva
Obletnica »pozabljene vojne«
"t
ZllRICH — Sistemi socialnega skrbstva so zabredli v krizo v skoraj vseh Industrijskih državah v glavnem zaradi enakih razlogov: višanje starostne dobe prebivalstva, vse širši razpon med številom aktivno zaposlenih in u-pokojenih, razširitev skrbstva na večji del prebivalstva in stalno naraščanje skrbstvenih stroškov. To so sklepne ugotovitve izvedencev najbolj industrializiranih držav, ki so se sestali v Zurichu na pobudo evropskega odbora zavarovalnic. Pri vseh teh razlogih pa seveda niso omenili mamutskih birokratskih aparatov, ki so predvsem v Italiji eden glavnih razlogov, da so skrbstvene blagajne in skladi skoraj suhi.
Iz vsega tega sledi, da izsledki anket dokazujejo, kako je prav med ita-
lijanskimi uslužbenci najbolj razširjeno prepričanje, da se bo z upokojitvijo njihovo življenje bistveno spremenilo. Kar 44 odstotkov anketirancev predvideva padec standarda, 18 odstotkov bo moralo dobesedno stiskati pas.
Ti odstotki so nekoliko drugačni v ostalih državah Zahodne Evrope, a vseeno dokazujejo, da so minili časi, ko je delavec brez večjih finančnih fikrbi čakal na upokojitev. Izhod iz takega položaja nekateri napovedujejo V dodatnih zasebnih in drugačnih zavarovanjih. A tudi tu so razlike precejšnje. Medtem ko sc je v Zahodni Evropi v povprečju dodatno zavarovalo 18 odstotkov zaposlenih, v Italiji pa le 6 odstotkov, je Danska med prvimi, saj se je dodatno zavarovalo kar 48 odstotkov Dancev.
TEHERAN, BAGDAD — V teh dneh pred štirimi leti so se začele vzdolž vse iransko-iraške meje prve prakse, ki so se iz dneva v dan
stopnjevale. Prvi dnevi septembra 1980 pomenijo torej začetek iraško-iranskega spopada, kljub temu da je do prvih splošnih vojaških operacij
z bombardiranjem Teherana in iranskih vojaških oporišč prilo šele 22. septembra. V teh štirih letih je dobila ta srednjeazijska vojna naziv »pozabljene«, saj zaide na časopisne stolpiče, šele ko je vanjo vpletena kaka ladja zahodnih držav, ko pride do večjih ali manjših ofenziv. Obe državi pa kljub temu dan za dnem plačujeta ogromen krvni in finančni davek, a tako Zahodu kot Vzhodu je to malo mar, če niso ogroženi njuni interesi. Za politologe je postala prezapletena, da bi ji posvetili glob je analize, za »trgovce smrti« Pa prava mana, saj vojskujočima vedno primanjkuje orožja.
Na sliki (telefoto AP) :	iransko
pristanišče Koramšar je še vedno grobišče potopljenih ladij.
I
I
I
Klic divjine
Človeška uničujoča sla ne pozna meja
Naravo hočejo vpreči v službo vojaških sil
STOCKHOLM — Prizori, v katerih se ogromni morski valovi z vso težo vodne stihije usmerjajo proti sovraž niku, v katerih se prebujajo uspavani vulkani ali pa se poljubno usmerja rušilna moč orkanov, za sedaj povzročajo skrbi le ljubiteljem znanstvene fantastike. Vojna tehnologija — k sreči — še ni sposobna vpreči v srnjo uničevalno službo neizmerne moči naravnih sil.
Toda, že danes se poraja vprašanje, če bo fantastično izkoriščanje naravnih sil v vojne namene ostale le v okvirih utopistične domišljije. Vprašanje, ki samo po sebi ni nič znam stveno fantastično z ozirom na dejstvo, da vojna industrija že danes lahko uresniči to, kar je bilo pred borimi petdesetimi leti prava utopi jo. Nekateri narodi so, žal, na srnji koži občutili res bogato »domišljijo« tehnologov ubijanja, številni znanstveniki pa vztrajno opozarjajo, da je treba pravočasno preprečiti ali pa vsaj omejiti neštete potencialne možnosti, ki jih za ubijanje ponuja naš planet.
Nekaj takih opozoril najdemo na straneh knjige, iti jo je izdal znani Mednarodni inštitut za raziskovanje miru v Stockholmu (SIPKI) in pri kateri so sodelovale nekatere agenti je Organizacije združenih narodov, specializirane za raziskovanje okolja in razoroževanja.
V knjigi najdemo opise nekaterih srhljivih prizorov, ki pa so za sedaj k sreči še neuresničljivi: poleg vo jaških »iger« z valovi in orkani tudi primer spusta jedrske bombe n delujo či vulkan, aktiviranje potresa in ze meljskih plazov, razcepitev polarne ga ledu. spreminjanje rapni morske gladine in klimatskih pogojev. Lulkuni se bodo prizori mo: ia zdeli celo za nimivi, saj se vse i ogaja v neobslo ječem, imaginarnem svetu.
Znanstveniki pa so, verjetno uPra vičeno, globoko zaskrbljeni. OpozaJ' jajo na že nekoliko odmaknjene do godke v lndokini, kjer je bilo «P° rabljeno meteorološko orožje (inncti^ izzvan dež ali megla), in zlasti 1 Vietnamu, kjer so ameriške letals* sile zalile del džungle s herbicidi * tako uničile vso vegetacijo.
Stockholmski inštitut je nedavno P° svaril še pred drugo nevarnostjo: v jaške znanstvene ustanove nekatti sil se namreč pospešeno ukvarjajo genetskim inženirstvom. Njihov cl^. je izolirati viruse in bakterije, ki bili smrtnosti le za nekatere ros skupine.
Nezaupljivost do politikov
PARIZ — Kot kaže, Francozi niso ravno zaljubljeni v svoje P4*" litične može. Večina jim spio*1 ne zaupa, kar 82 odstotkov navadnih državljanov pa je celo prepričanih, da jim ne govorijo resnice, verjame jim pa samo j odstotkov volivcev. Po izsledki** ankete, ki jo je vplivni dnevni» »Le Monde« naročil neki specializirani agenciji, Francozi očitajo svojemu političnemu razrj-du, da ne obravnava najpomem • nejših vprašanj za življenje F ran cozov (62 odstotkov proti 26), 0 komo, arhaično in zato nerazui** ljivo izrazje (44 proti 33), m«0 tonost argumentov, ki sc jih V1' služujejo ne glede na strankars pripadnost (55 proti 41), nazadnJ pa jim ni niti prav, da zasluži)" preveč (55 odslotkov anketira cev proti 29).