g. številka.
V Trstu, v sredo 30. januvarja 1889.
Tečaj X\\
„E D I N O S T"
i/hajft dvukrat na tedfln, vsako srede Sfibcto ob 1. uri popnludne.
„Edinost" stane:
za vso leto pl. B. —; izvtm Avst. 9.— gl. za polu leta n 8.—; „ „ 4.50 „ za fetrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ PoRamirne številko »o dobivajo v prodaja! nicah tobaka t Trstt po & nov.,
» Gorici in v Ajdovićlni pc «* nov. Na naročje terez priložene naročnine se ■apravnistvo ne ozira.
EDINOST
V«i dopisi bo pošiljajo arndniitvu v ulici Carintia St. 28. Vsakn pismo mora biti frankovano, ker nefrankovuna se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila HO račune po 7 nov. vrstica v potita ; za naslove t debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi pa
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvalo, osmrtnica itd. ho račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in insorate prejema Upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko.
.V ••linoit J« nioS«.
Vabilo na naročbo.
Prestopili smo z novim letom v XIV. tečaj našega glasila. — Trinajst let smo se borili za narodne pravice primorskih Slovencev in kolikor je bilo v našej moči, ispolnjevali smo vestno svojo nalogo. Naš položaj je resen, kajti tujci smo na lastnej zemlji! Uvažite to, sorojaki, ter ostanite nam zveati in točni naročniki, ker brez izdatnih denarnih sredstev nam e nemogoče vršiti naš program. — Glasilo našega družtva ne deluje v sebične »vrhe, temveč v probujenje narodne zavesti. Kolikor več se širi naš list med rodoljubim, toliko sigurneji nam je vspeh našega dela.
„Edinost*1 stane:
za vso leto .... gld. 6.— '/a pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
Prihodnost Trsta.
L
Vsako, še tako neznatno bitje na svetu brani se prezgodnjega pogina. Ako opazuješ crvića, kateremu si nehote zma-stil ozadek, videl bodeš, kako se vijo in tako bori, da si ohrani živenje. Kako bi ne pehal na vso moč od sebe smrti kralj prirode, po božji podobi vstvarjeni č 1 o-V e k P Kako bi se je ne bali ter iskali odvrnoti jo skupino ljudi — narodi? Kako bi se poginu ne iBkale oteti mesta, dežele in države P
Pogina pa jo različna vrsta. Govorimo čestokrat o naravnem poginu, o gmotnem poginu; o duševnem poginu itd. — koji vai so pa posledice raznih sil ali moči.
Bolezen so spravi na Človeka in sčasoma ga spravi pod zemljo ; temu pravimo nravni, fizični pogin.
Bog je sicer Človeku podaril talent modrosti in umnosti ter mu dal prilike in moči, da te lastnosti razvije in se z njimi okoristi, ali nehvaležnež, ne da bi te talente umno uporabil, liki svetopisemski neumnež, zakoplje jih ter ostane vedno neuk in neolikan: — evo ti duševnega pogina.
Lehko bi navedli tudi različne druge pogine n. pr. narodnega; ali namenili smo govoriti samo o jednej stroki, namreč : o gmotnej prihodnosti velevažnega mesta Trsta ter o vzrokih, ki bodo morda prouzročili, ako ne naravnost njegovega gmotnega pogina, vender pa zmanjšati utegnole njegovo dosedanjo odvažnost.
Dolgotrajne vojne z Turki in raznimi nemškimi knezi izsesale so za dobo cesarja Karla VI. avstrijske dežele. Blagostanje je povsod zginolo in mesto njega pokazala so je v deželi najhujša revščina. Videč to žalostno stanje svojih dednih dežel, jel je Karol skrbeti, da blagostanje svojih podanikov povzdigne ter kolikor mogoče pospeši trgovino in obrt, prva vira blaginje narodov.
Osnoval je zategadelj povsod nove ceste, uredil reke ter osobito gledal na to, i da povzdigne kupčijo na Jadranskem morju. Trst in Reka zdela sta se mu najpriprav-nejša za varno tržišče in skladišče raznih trgovinskih predmetov. V ti dve pristanišči naj bi se stekala vsa trgovina jadranskega in sredozemskega morja ter preko njih prehajala v notranjost avstrijsko države. Zvezal je tudi Trst z središčem države po lepej širokej cesti, ki še dandanes obstoji ter je bila za slovenske dežele sploh od nekdaj sem blagotvorna in koristna.
Pri tem je pa tudi razglasil Trst in Reko svobodnim pristaniščem, ter s tem zagotovil lepo prihodnost obema tema mestoma. Koliko važnosti in koristi je bila za Trst ta predpravica podeljena
mu od umnega cesarja, kaže nam to, da se je to mesto od tedaj sem najlepše razvilo.
V	tem, ko je bilo tedaj bolj podobno kacemu mestecu na deželi z 30 tisoč prebivalci, razprostanolo se je v teku jednoga stoletja ter broji sedaj nad 150 tisoč prebivalcev, ki se pečajo še vedno skoraj iz-ključljivo z trgovstvom.
Tudi poznejši avstrijski vladarji so očetovski skrbeli za Trst in njegovo blagostanje ter ga povzdignoli z raznimi pred-pravicami v prvo avstrijsko tržišče. In isti sedaj vladajoči presv. cesar pokazal je o raznih prilikah, kako mu je na srcu blagostanje Trsta in njegovega prebivalstva.
Po pravici bi tedaj moralo mesto Trst biti res „najzvestejše mesto" v vsej državi, kajti v primeri z ostalimi mesti bilo je od vlade najbolj blagorvano. Trst brez Avstrije ostalo bi neznatno mesto brez vsake trgovinsko živahnosti, podobno laškim Benetkam, Jakinu in drugim trgovinsko neznatnim mestom.
Prosta luka sicer ni imela onega pomena kakor dandanes. Mesta, ki so bila j razglašena svobodnim pristaniščem, uživale | so nekdaj samo ono pravico, da se je vanje smela stekati svetovna trgovina ter i prosto razpečavati raznovrstno blago. Tedaj j v zadnjih državah ni še bilo uvedenih ca-■ rinarski tarif, niti se ni od blaga, ki je preko morja prihajalo, pobirala eolnina.
V	poznejših časih jeli so vladarji misliti, kako bi mogli v svojih državah razviti obrtništvo ter ne dopuščati tujim izdelkom v deželo. Sprevideli so, da so raznimi iz-
(delki druge države bogate, uvajažajoč in razpravljajoč jih drugam.
Razne obrtniško stroke razvilo so se osobito na Francoskem in Laškem ter proizvajale mnogo izdelkov, ki so so potem uvažali v Avstrijo in drugam ter tu razprodajah, ne da bi jim bilo treba za nje plačevati posebne uhodninske pristojbine, j Tudi avstrijski vladarji so mislili, kako b1
zaprli pot tujim izdelkom v deželo ter ljudstvo nekako primorali, da se jame baviti samo z onimi izdelki, ki so mu prihajali do tedaj od drugod.
Tako je obveljal takozvani prohibitivni čolni sistem, po katerem so so tuji izdelki v našo državo smeli uvažati samo tedaj, ako bo plačevali Bvoto, določeno v čolni tarifi za posamezne izdelke. Stoprav leta 1835 spojile so se vse dežele, spadajoče k Avstrijsko-Ogerskej v splošno eolno okrožje ter so osnovala splošna čolna tarifa.
Do tedaj torej, svobodna pristanišča neso bila drugo, nego velika skladišča in tržišča tujih in domačih pridelkov; po objavi eolnega občnega reda so pa ostalo proste vseh doklad in vanjo so se še vedno smeli uvažati tuji pridelki, ne da bi zanje bilo treba plačevati uhodnine.
Isto tako se jo tudi v Trst smelo uvažati tujozcmnko blago ter bo v mestu in v njega okolici prosto razpečavati, ne da bi prebivalcem bilo treba plačevati za to čestokrat visoten eolnine.
Naravno je, da je ta okoliščina ljudstvu mnogo pridobivala; dclalec jo dobil dela pridnim svojim rokam in imovit človek naložil jo svoj denar in imetje v blago ter jel barantati in prodajati. Bili so to srečni časi za Trst in njegove prebivalce. Marsikdo nanesel si je skupaj lepega imetka ter skoro obogatel, kajti kupčevulstvo in prodajanje mu je donašalo lepega dobička. Vso je za trgovino nekako norelo; Trst postal jo trgovinsko mesto v pravem pomenu besede in ni se nikakor brigal tudi za druge vire bogatstva in blagostanja razun trgovine.
Enako jo mesto šo dandanes in samo trgovinskim duhom prošinjeno je tudi njegovo prebivalstvo.
(Konec prih.)
PODLISTEK. Iz Brazilije - nazaj v Trst.
(Po dnevniku Andreja Kalca.)
(Konec.)
V	ponedeljek 17. decembra.
Zjutraj zbrali smo se na krovu par-
nika. Nezadovoljnost bila je splošna, kajti radi mrČesov nobeden ni mogel spati. Vse je godrnjalo in se tožilo o nemarnosti an-gležkej. Toda kaj pomaga tožiti se? Prepustilo so nam je, da so branimo ostudnih živalic, kakor moremo in znamo.
V	torek 18. decembra.
Od lt>. ne vidimo drugo, kakor nebo in širno morje. — Hrano smo dobivali tako, da so Bog usmiti. Evo: Zjutraj nekoliko mlačne vode, pomešano bajo z Črnilom; to Vam je bila kava. Opoludne komaj en četrt litra neko tekočine, o ka-terej se ni znalo, da-li je barva ali ka-li; bilo je vso drugo prej, nego vino; zraven košček kruha. Otroci do 10. leta niso do-dobili no ene no druge stvari; zatorej morali so sfari$i pritrgati od svojih ust, ako so hoteli otrokom kaj privoščiti. Za kosilo dobilo je 8 oseb toliko hrane, da no bi se niti 3 nasitile. Mesa je bilo en četrt
kilograma na 8 oseb. Tako tudi zvečer, samo s tem razločkom, da je bil opoludne riž, zvečer pa 0 fižolov, košček suhega peciva in 1 krompir brez soli, — To je bilo živenje! Ilrana je bila baje zaradi! tega tako slaba, ker so jo dobavljali itali-janski oderuhi, kateri so Bi polnili svoje I žepe.
V četvrtek 20. decembra.
Morje nekoliko nemirno.
Opoludno šlo nas je več od nas pritožit so zaradi slabih jedil. Zahtevali smo, da se vsaj nekoliko zabeli, kajti dva dni nismo mogli hrane povžiti.
Dobili smo odgovor, da, ako jo bilo doslej slabo, bode v naprej še slabše! — Seveda mora na takem odgovoru v Človeku jeza zakipeti. Očital sem zatorej načelniku kuhinje brezvestnoBt. — Ob 3. uri pp. prido kuhar ter me pozove pred zapovednika. Vpraša me, da-li sem so res tožil o slabih jedilih. Odgovorim mu, da je res in da so bodem tožil še nadalje. Na ta moj odgovor da me ukloniti. Srce mi vendar ni upadlo, kajti vedel sem, da imam pravico na svojej strani. Uklonjen sem bil kakšne pol ure, potem je prišlo 6 naših mož zame prositi, da me izpuste. Zapovednik jih je uslišal ter me osvobodil.
V	petek 21. decembra.
Morje dobro. Potekali so nam dnevi kakor prvi. Kar jo bilo hrano premalo, bilo je mrČesev odveč. Bili smo vsi jako slabi, ker nam ni bilo počitka.
V	ponedeljek 24. decembra.
Dan pred božičnim praznikom, dan svetega večera! Doživel sem 46 let, ali tako žalosten Božič še nikdar nisem imel. Ilrana jo bila kakor navadno, riž zabeljon z slanino. Zvečer močnata jed z fižolom, tudi zabeljena z slanino. Za Božič dobili smo vsakih 8 oseb y4 kilograma polenovke. Zgodaj smo se spravili na trda ležišča, žalostno premišljevajo o veselih božičnih večerih naših otročjih let.
V	torek 25. decembra. Božič.
Kakor nam je žalostno minol božični
večer, tako jo bil žalosten tudi Božič sredi oceana. — Tako so minoli ostali dnevi starega leta. Vožnja je bila dovolj lepa ; le 27. in 28. bilo jo morje razburjeno. Toplota pojema od dno do dne.
V	torek 1. januvarja 1889.
Novo leto I Dan veselja za staro in mlado. A mi sirote ? Plavali smo sredi neizmernega morja v največej bedi. Da bode naša otožnost še veča, prevlečo se nebo z črnimi oblaki in začne skoraj neprestano deževati.
V	sredo 2. januvarja.
Dopoludne je še vedno deževalo. Zrak so jo močno ohladil ; mraz jo bil prav občuten. Ob 9. uri ugledali amo zemljo, obrežje afrikansko. Naše veselje bilo jo neopisno. Toliko dni na morju, čekali smo vsi nestrpljivo trenotka, da stopimo na suho. —
V	petek 4. januvarja.
Deževalo jo vso noč. — Okolo
ure zjutraj zadel bi bil skoraj naš parnik na suho. K sreči pridp prvi zapovednik na krov in zapazi, da plava parnik naravnost proti afrikanskemu obrežju. Hudo jo oštel službujočega častnika in krmarja. Mislim, ako bi se bil zakasnil zapovednik le 10 minut, bili bi vsi zgubljeni.
V	soboto 5. januvarja.
Prejšnjo dni so ni bilo ničesar dogodilo, kar bi vredilo, da se zabeleži. Danes je deževalo; morje mirno. Ob tO. uri ugledali smo hribovje gibraltarsko.
V	nedeljo C. januvarja.
Dež lijo neprestano v debelih curkih Proti poludne vsuje so toča, potem pa se vlije ploha, da jo bila groza. Veter je silen; bati se je, da nam potrga vse vrvi. In o takem vremenu morali smo biti na krovu! Ti brezvistni ljudje z nami res
Politični pregled.
Notranja dežela.
V g a 1 i š k e m deželnem zboru so sprejeli poljski poslanci z neizmernim navdušenjem vest, da je cesar podelil vsakemu škofu v Krakovem naslov knez. Nekateri so proslavljali ta dogodek, kakor poroštvo, da se cesar popolnoma udaje Poljakom ter da hoće počasi izvesti najbolj vroče njih želje, t. j. osnovati propalo njih kraljestvo. V tem smislu so pisali tudi poljski listi. To je samo ob sebi smešno, če Poljaki kaj tacega mislijo, ven-der pa dunajski listi svare Poljake pred takim nepremišljenim in netaktnim postopanjem. „Neue Fr, Pr.u jim očita samo-pašnost, Češ, da o vsakej priliki mislijo le na svojo korist ter da jim ni mari, ako
vseh madjarskih velikošolcev v Pešti. Shoda so se udeležili dijaki vseh madjarskih višjih učnih zavodov. Vseh udeležencev je bilo okolo 3000. Skupščini je predsedoval poslancev Geza Polonvi. Sklenena jo bila resolucija v katerej se zahteva, naj se vojni /akon tako predrugači, da bode vsak dobrovoljec služil kakor do sedaj po eno samo leto, naj uže položi ispit z dobrim vspehom ali ne, dovoljeno naj bode tudi polagati ispit v madjarščini, ki je v ogerski državi uradni jezik. Na tem shodu je bilo izustenih mnogo ognjevitih govorov. Ma-djarska mladina je pokazala, kako živa narodna zavest jo navdaja. Govorniki so se sklicovali na madjarsko preteklost in na njih tisočletno ustavo, vdrihali so neusmiljeno po ministrih, ki so neki pripravljeni drugim na ljubo pregrešiti so proti obema.
največjim dobrotnikom s takim postopa- Dijak Ivan Orban se je v svojej ognjevi-njem škodujejo. V Avstriji so našli Po- ito8ti 0 cesarji samem izrazil jako malo Ijaki, koje bilo razdeljeno njih kraljestvo, j spoštljivo. Tega mu pa ni madjarski ni novo domovino, tu se jim je dovolila naj-!nem51i' J'19*" 110 stejo preveč v zlo — večja samouprava v vsakem obziru, a oni j dečko je Madjarski in ta marsikaj sme, še vedno niso zadovoljni. Ako je cesar! kar j0 vsakemu drugemu prepovedano. Da
povišal krakovske škofe v knežji stan ni hotel s tem reči, da kani oživotvoriti poljskih rodoljubov neizvedljivo sanje. In kako naj bi se osnovalo to kraljestvo poljsko P Ako hočejo Pol jaki izvesti ta načrt, morajo
bi slovanski dijaki storili samo stoti del tega, kar delajo Madjari, kričali bi vsi nemški listi o veleizdajstvu; sedaj molče!
V Zagrebškem mestnem zboru sta se sprla nadžupan Sieber in mestni od-
si pridobiti poljske zemlje, ki so pod prusko bornik Pogledić. Iiila jo volitev v upravni in rusko oblastjo ; kako bi hoteli Poljaki' odbor, ki je ob enem tudi disciplinarni doseči to 8vrho, da ne zapletejo Avstrijo \ odsek za Zagreb. Odbornik Pogledić je v spor z zaveznico Nemčijo in s prijatelj-! izjavil, da mu je jako žal, da se mora od-Bko državo rusko ? Ali ni pomislil deželni borniški časti odreči, ker ne mara biti več v glavar gnliški na vse to, ko je tako misli odboru samo zaradi števila. Sieber ga izražal v deželnem zboru ? Take besede zavrne, da mu odvzame besodo, ako bode bodo na Ruskem in na Nemškem pač	govoril. Pogledić mu je pa brž od-
ostro obsojali in Poljaki so se s tem ska- vrnil, da je postopanjo odseka nepravilno zali cesarju nehvaležne na podeljenem od- in da nadžupan falsifikuje zapisnik. Nad-likovanju. Čas bi bil, da se streznejo, za- župan ugovarja, da mestni zbor nema kri-dovoljni naj bodo z onimi predpravicami,; tikovati odrekovanje. „Da, Vaše delovanje katere uživajo v Avstriji ter naj opuste treba kritikovati" zavrne ga Pogledić. Nadvse misli na osnovanje nove poljsko dr- župan si ne ve druge pomoči, nego da žave, katero so sami pogubili. Tako je mu odvzame besedo, zapreti mu pa, da si zavrača prijazna jim „Neue Fr. Pr.B V hoče pridobiti postavno zadoščenje. — galiskem deželnem zboru jo bil sprejet Ako so more nad županu zagrebškemu kaj zakon o odkupu propinacije.	j tacega očitati, kakor jo storil Pogledić, je
V ogerskem dr/avnem zboru traje Pač va0 prizadevanje, oprati sesodnijskim še vedno debata o novi vojni postavi. P0*10111 zastonj ! Opozicija se z vso odločnostjo upira do-j	Vitanje dežela,
ločbam zoper enoletne dobrovoljce ter j Ruska ekspedicija v Abisinijo ne noče nikakor privoliti, da bi morali slu-' daje mira italijanskim diplomatom in no-žiti oni, ki pri častniškem izpitu padejo, za vinarjem. Po eni strani bi radi osmešili kazen se ono leto, tudi tega nočejo pri-' to podjetje, z druge stranij pa trde, da znati, da bi bili madjarski dobrovoljci pri- j fl0 jako vznemirjeni. Poslednje je tudi res. siljeni delati izpit v nemščini. Ker je pa Kajti, kakor hitro ae je raznesla vest, da opozicija v državnem zboru preslaba, hoče 8e jo napotilo 30 Kazakov pod vodstvom si drugače pomagati ter sklicuje taborje Ačinova v Abisinijo, izdalo je italijanako po deželi, kjer naj bi so narod izjavil vojno ministerstvo povelje, zabraniti izkr-proti novemu zakonu. 26. t. m. je bil shod canje Rusov v Rudečem morji ter jo ujeti.
Vso italijanske borze so bile preplašene, kakor bi Italiji pretila resna nevarnost. Kozaki so se pa kljub temu izkrcali ter so sedaj na poti proti Abisiniji. Italijanski listi trde, da ni Kazak Ačinov nihče drug nego general Čemajev. Ob enem raznašajo vest, da vodijo s seboj dva topa. Iz Ma-save so poslali za njimi vojni oddelek, da je ujame. Ta pa izvestno ne bode srečnejši, nego je bila vojna ladija, ki je imela zaprečiti izkrcanje. — Sicer pa nimajo kazaki v Abisiniji druge svrhe, nego cerkveno. Tako vsaj trde angleški listi.
Glasilo radikalne srbske stranke „ Odjek" zanikava izjavo nekih listov, ki so trdili, da so se zložili liberalci in radi-kalci v tem, da ostane Hrističeva vlada ge nadalje na krmilu. To ni res; radikalci tega nikdar ne dovole, ker bi bilo to proti ustavi ter bi škodovalo tudi v političnem, financijalnem in narodno - gospodarskem oziru. V tem so ene misli z radikalci tudi drugo stranke. Nadaljni obstanek Ilristi-čeve vlade bi bil v nasprotstvi z javnim mnenjem cele države.
V rumunski zbornici je stavil poslanec Catargiu predlog, naj so Galac in Brajla proglasita prosti luki. Ta predlog jo podpiral Blaremberg, bil jo pa zavržen. Catargiu, ki jo predsednik in Blaremberg podpredsednik zbornice, sta se odpovedala tem častem; zbornica ni hotela sprejeti te ostavke, a ker so nista dala progovoriti, bodo morala izvoliti druzega predsednika in podpredsednika. Odstopajoča moža sta pristaša Rusije.
Oči celo Evrope so bilo uprto te dni v Pariz, kjer se je vršila v nedeljo volitev v zbornico. ICandidovala sta Jacques, od vladne republikanske stranko in general Boulanger od monarhistične stranke. Agi-tovalo se je na vso moč z ene in drugo strani. Republikanci so bili zmage skoro gotovi. A prišlo je drugače. General Boulanger je izvoljen s 217 tisoč glasovi proti 142 tisoč glasom, katere je dobil Jacques. To je za vlado in republikance hud udarec ; nikakor pa še njo poraz, Akoprem jo Boulanger poslanec Parižki, no stoji še na čelu francoske vlade. Republikancem bodo to dober nauk, da se tesneje zve-žejo ter resnejšo začnejo delati proti svojim nasprotnikom. Ker pa Boulanger zastopa ob enem tudi ono stranko, ki bi se rada maščevala nad Noinci za poraze izza 1870, lotu, napravila je njegova izvolitev v Berolinu in na Dunaji neprijeten utis, ker dokazuje, da želja in volja po maščevanji ni še zamrla v Francozih; bas nasprotno, Boulangerova zmaga nam priča, da vedno raste.
8labeje postopajo, kakor z največimi hudodelci.
V	torek 8. januvarja.
Zjutraj, komaj sem prišel na krov, zagledam Bneg na hribovji ob španskej obali. Bližujoč se našej domovini, prelivali emo solze veselja in radosti. Popoludne smo prišli v lijonski zaliv. Morje je bilo zelo slabo. Hvala Bogu, prebili smo srečno vse nevarnosti.
V	sredo 9. januvarja.
Morje ves dan dobro. Imeli smo do 3. ure j»p. francosko zemljo pred seboj,' potem Nmo ugledali blaženo Italijo. Bili so zadnji dnevi brezkončne vožnje. Trpljenja smo imeli veliko, kajti italijanski ode-' ruhi so nam dajali jedila, podobna smrd-1 ljivej, neslanej vodi. Dne 11. stopili smo ; na suho. Ne moretn povedati, kako nam' je bilo pri srcu. Težave in bridkosti bile so prestane ! — — —
O našej vožnji po železnici do TrBta ni mi treba natančno poročati. Omenili 8te uže v 1. letošnjej številki prigodom naše vrnitve, da nam se ni predobro godilo. — Sedaj smo tu — v milej našej domovini, katere izvestno ne zapustimo več. Zaupajmo v Boga, naša bodočnost je v njegovih rokah 1	—*—
Begunec.
Povest. Spisal Jane/ Koron.
(Dalje.) IV.
Uteži borno se srce, Prestani vendar žalovati, Nositi moraS to gorjo — Saj si no moreš pomagati.
Josip Pagliaruzzi
Ptujec skrije se daleč v temno votlino in sedi ob steni prav mirno; še dihati so ne upa, le na uhod zre in pričakuje — morda le smrti. Kmalu sliši vzunaj človeško stopinje in nerazumljiv človeški glas, tudi grm na uhodu se pomaje, potem je zopet vae tiho.
Pretekla je tako dolga ura. Dreje dojde pred vilenico, odmakne grm in svi-tloba se razlije po njej. Ptujec ostrmi in v smrtnem strahu zre tja ven, kaj bi utegnilo biti. „Gotovo so moji sovražniki, ki so me ovohali in izteknili, ali pa jim je deček povedal in pokazal moje zavetje; zdaj me uklenejo, odpeljejo in umore."
„Rešeni ste !u zvene mu sladke besodo po ušesih, kakor bi slišal glas angelja iz neba. Po glasu spozna mladega pastirčeka, zgane se in bliža uhodu.
„Rešeni ste! Oni, ki so vam stregli po živenju, odšli so, ni jih več tu!
Deček pomaga ptujcu iz votline in bil je na prostem.
„Dragi deček! dovoli mi, da to poljubim. Oh! povej mi, kako si prekanil moje preganjalce, da me niso dobili Pu
„Da, da vse vam povem, a vi morate biti jako lačni, pri kosilu zvesto vse, — vam povem kaj in kako se je zgodilo. Spekel sem šo krompirja. Moja miza je pogrnjena, kar imam, s tem vam rad ustreženi. Idite! prosim!"
Deček in ptujec sedeta na zeleno trato, kjer ja jo čakalo jedilo,
„Le začnito — prvo, kojo hočete, tu lo je vso — vse kar imam. Krompir je jako močnat. Prav dober je, v svojem živenji nisem jedel boljšega, le poslužite so gospod!tt
»Vina nimam, imam pa prav mrzlo studenčnico !u rekši poda vre vode ptujcu, katero je donesel iz bližnjega vira. „Jaz ne pijem vina, nego enkrat v tednu, namreč v nedeljo; zadovoljen seui z to le studenčnico, katera me jako poživi in dobro de, ko ae jo nnpijem. — Dobri gospod povejte mi, zakaj vas preganjajo ti hudi ljudje P«
„Vse ti povem dragi rešitelj, ako som uže rešen; moj rešitelj mora tudi vedeti kaj iz mojega živenja in zakaj me preganjajo.«
„Jaz sem vitez Jakob Eulenburški v S.....*
V nemškem državnem zboru vrši se razprava o kolonijalni politiki v vshodni Afriki. Razprava je jako živa, Bismarkovi nasprotniki hudo napadajo vlado, ki brez potrebe in ne da bi kaj dosegla, trosi denar v Afriki, dočim bi ga bolje doma vporabila.
DOPISI.
U Pulje dne 27. januvarja 1889. [lav. dop.] Čitajočim nam protivne nemške ia italijanske liste naletimo premnogokrat na trditev, da slovensko ljudstvo neče ni čuti o „takozvanih voditeljih njegovih", da se hoče učiti nemščine, oziroma italijanščine kor vč, koliko dobrot more pričakovati od razvite kulture rečenih dveh narodov. Nadalje trdijo, da so materijalni interesi ljudstva slovenskega dijametralno nasprotni interesom takozvane slovensko- narodne ideje, i a česar sledi, da je slovensko ljudstvo z svojim zdravim razumom sovražna ideji tej.
Kakor rečeno: tako trdijo nasprotniki naši. Zdaj pa vprašamo: So-li trditve te osnovane, se-li naslanjajo na faktične odnošajo ; misli slov. ljudstvo res tako, kakor mu zlobno podtikajo mnogobrojni in lokavi antagonisti naši? Glede odgovora ni, da bi prišli v zadrego, ker je lakoničen: ne, ni res tako, bnš nasprotno je resnica. Da podpremo terditev svojo, ni treba drugo, nego da pokažemo na krepko raz-cvitajočo so literaturo našo — in to je pri nas mogoče le s pripomočjo velike mase — na razcvitajočo dnevno literaturo, katere upliv dan na dan raste, in na vspe-vnjoče družtveno življenje naše; slednjič moremo pokazati na dvo, glasno dovelj govoreči istini: da ljudstvo našo podpira vse napore, katerim je namen pospeševati narodno šolstvo, s tako požrtvovalnostjo, kakoršne ne bi bili pričakovali in pa, da voli ljudstvo te voditelje svoje konsekventno in večinoma z ogromno večino v parlamentarno in avtonomne zastope. Se-li more eklatantneje pokazati volja ljudstva?! Ne, ne, ljudje naši niso čreda ovac, katere poženeš, kamor ti drago, ampak to jo zdravo jedro, ki se je začelo zavedati narodnosti svoje, ki ve, da ima poleg dolžnosti tudi pravice. Nečemo tajiti, da no bi našli tu pa tam še žalostnih izjem ; če pa povprečno sodimo, smemo reči, da je ideja narodna prodrla v vse slojeve javnega našega življenja. In mi bi tudi trdili, da kmet naš po svojej večini nadkriljuje italijanskega kmeta gledo politične zdrelosti. Ali kaj govorimo o ita-
Deček začudeno gleda. — Takovega gospoda preganjajo!
„Bil sem bogat, živel sem zadovoljna z svojo družino v lepej graščini, dokler ni začela vojska z Francozi. Ptujih gospodarjev nismo hoteli na naši zemlji, pripo-znavati in zvali smo vedno našega dobrega Franca kot cesarja, zato se jo ljudstvo upiralo francoskim naredbam in postavam. Obešali so viteze, kmete in vsacega, če so le količkaj zvedeli o ustaji. Kakor 6em poizvedel, bil sem tudi jaz med /»toženci
v preiskavi. Ker mi je šlo za živenje, spravil sem pisma in denar, zasedol čilega konja in bežal sem proti morju, da bi so od tam rešil z ladijo v druge dežele. Tekel sem z lahkim konjičem po krajši poti, po pečevju in zlomila si je čila živalica nogo med skalovjem, padel sem raz nje in se ranil na levem ramenu. Obup so me je polotil, ko sem zgubil zvestega spremljevalca. Od tam dragi! prišel sem peš nekoliko ur do tu, kakor si me videl pred. Radi lakote in žeje nisem mogel dalje. Težko hojo ovirala mi jo tudi rana ob rami, sam Bog mi jo poslal rešitelja. Ti si postavil svoje živenje v nevarnost, da me rešiš, a preskrbim to z dobrini plačilom če Bog da, da .se popolnoma rešim. Povej mi dragi rešitelj, kako ti rekajo, da to vem imenovati!"	(Haljo prib.)
lijatiskem kmetu ? ! So-li znabiti one na-puhnjene žabe z glace-rokovicami na rokah in tako neskončno blazirano okolo sebe zroče, za las bolje? Bomo K pri teh iskali politične zdrelosti in razsodnosti? Neime-joči v to potrebnih zmožnosti, su tudi veliko preleni, da bi mislili in si vstvarjali samostalne svoje nazore: zato pa skačejo, plešejo in tulijo, kakor jim takt nabija tropa ekspenzarov lačnih advokatov.
Taka je mej Italijani tista toliko hvaljena „opinione publica".
Kako ves drugačen je naš slovenski kmet! On ti obrača stvar, ogleduje jo od vseh stranij, predno se odloči na desno ali levo. Zato je pa lapidarna laž, ako trdijo, da je slovensko gibanje umetno narejeno. To je res, da se je ljudstvo naše s prvega nekoliko obstavljalo, ker je konservativno do skrajnosti, a uvidevše potem z svojim bistrim očesom, kde da so pravi prijatelji, in kdo hinavci, poprijelo se je odločno narodne ideje in se bo, ako Bog da, še odločneje unelo zanjo.
Kako vnet je narod naš za narodno vzgojo, pokazal nam je najjasneje, ko se je raznesel glas o Gorupovih ustanovah. Vsklik radosti razlegal se je do nrjzadnejšega kotička domovine naše. Občina za občino, družtvo za družtvom imenujejo plemenitega rodoljuba častnim občanom in članom. Ta odločna izjava naroda pa imponuje tem več, ker se vrši čisto spontanno, ne da bi trebalo razpošiljati okrožnice in pozive, kakor se dogaja marsikje drugod.
Italijanski in nemški sosedje se užo morajo sprijazniti z zavestjo, da narod Blovonski stoji za svojimi voditelji; ako pa trde nasprotno, slepo le sami sebe.
Tudi čitalnica Puljaka pridružila sije pri svojem izrednem obenem zboru možatemu protestu naroda našega proti potuj-čevanju naših šol, počastivši največjega dobrotnika slovenskega narodnega šolstva, gospoda Gorupa.
Smolo rečem, da čitalnica naša ni še doživela tako svečanostnega občnega zbora. Vse jo bilo nokain praznično dne 13. t. m. Celč okrajno glavarstvo poslalo je svojega zastopnika, kar se doslej ni dogajalo.
Rodoljubni govori predsednika Co-tiča, okrajnega šolskega nadzornika Križ-niča in urednika lista „U Diritto Croato" gosp. Jakiča, ganili so vse navzoče in predlog predsednikov, da se imenuje g. Gorup častnim članom, sprejel so je jednoglasno in burnim priznavanjem. Dotično diplomo poneseta počastencu gospoda Jakič in Cotič.
Slava Puljskej Čitalnici, ki so je vender enkrat izkopala iz mrtvila in pričela novo vosolejše življenje! — a o tem prihodnjič.	C.
Omeniti mi je, da se je ves ta program vršil pod vodstvom tamošnjega učitelja g. Kausa. Občudovaje gledalo je občinstvo, kako je mogel g. Kaus v tako malem času izvežbati igralce in pevce, ker so dokaj vbrano peli; zatorej čast, komur gre čast. Pri vstopnini se je nabralo preko 55 gld. katere su namenili ubožni šolski mladini za podporo (lepa misel.)
Po končani igri bil je banket, kojega se je vdeležilo preko 60 oseb iz raznih občin, osobito pa iz Gabrije, pod vodstvom tamošnjega g. župana. Po banketu pričel je ples in še le pozno v noč podali smo se k počitku, v nadi, da nas bodo še kedaj tako razveselili. — Na svidenje torej!
Iz Vipavskega januvarja 1889. [Izv. dop.] Draga mi »Edinost*; sprejmi moj dopis v svoje področje, kajti po naklučbi dana mi je bila čast, videti našo sosede v Bmarijah kako praznujejo štiridesetletnico Nj. Veličanstva. Od kar je bila slavnost, preteklo jo sicer uže nekoliko tednov, toda pričukovaje spretnojšega peresa, čekal sem toda nihče ni poročal. Saj bilo jo vredno poročat1! Na predvečer palili so se „kresovi", umeteljni ognji, neprestano se jo streljalo iz topičov. Drugi dan bila jo slovesna sveta maša, katero sojo udeležilo si. starešinstvo pod načolništvom g. župana Gruntnarja; po slovesni sv. maši dolile so se v šolskem poslopji šolskej mladini knjižice in sliko carske obitelji. Po popoludanskej božji službi, pričola se je veselica z sledečim programom. 1. Godba. 2. Slavnostni govor, pri kojim je pokazal g. župan svojo nadarjenost in čuvstvo do prosvitlega vladarja. 3. Kautata. 4. Deklamacija, (Felicita Gvun-tar). 5. Slovenska deklica, mešan zbor, (moralo so ponavljati.) 6. Deklamacija. 7. „Pozdravljam domovina to": pele učenko dvoglasno. 8. Igra „OČe naš". 9. „Na slavo Avstrijo" Foerster, možki zbor. 10. Šaljiv prizor. U. Vesela družba, (Volarič) mešan zbor.
Domače vesti. v
Predsedničtvo političkoga družtva „Edinost" vabi uljudno volilne odbore posameznih okrajev v okolici, da mu poročajo kolikor prej, kako so se konsti-t u t o v a 1 i. Dotična poročila naj so po-Sljejo „predsedništvu političnega družtva E d i n o s t" v Trstu, tiskarna Dolenc, Via Carintia h. št. 28.
Imenovanje. Nj. Veličanstvo cesar podelil jo tajniku finančne prokurature v Ti stu, dr. Gvidu Piberju naslov finančnega Rvetnika. V
G. dr. Jakob Schegula položil je te dni z odliko odvetniški izpit pri tuka jšnjem deželnem nadsodišČu, ter odpre početkom februvarja svojo pisarno v Celovci. j_Mi Korošcem od srca Čestitamo, da dobodo tako značajnoga in vestnega odvetnika in tako odločnega zagovornika naše sveto slovenske stvari.
G. 1. Pogorelec daroval je 5 for. za družbo sv. Cirila in Metoda v spomin svojega brata župnika v Kolovratu.
Za družbo sv. Cirila In Metoda nabralo se je 27. t. m. v prijateljskem krogu pri g. Ivanu Šabecu za licitovano buteljo 12 gold.
NOV biskup. Iz Čresa poročajo, da je kanonik stolne cerkve na Krku. monsgr. Lorenc Petris pl. Dollamare imenovan škofom v Diakovi v Albaniji.
Razpisano mesto profesorja. Na gimnaziji v Trstu z nemškim učnim jezikom razpisano je mesto za nemški jezik in literaturo kot glavni predmet v zvezj s klasičnimi jeziki aii pa zgodovino in geografijo. Prošnje do 15. marca 1.1.
Umrl je v Gorici dno 25. t. m. dijak Benedikt Delkin v 19. letu svoje dobe. Pokojni jo bil v VII. razredu tamošnje gimnazije ; bil je nadarjen in marljiv dijak. Zalujočej rodbini izrekamo naše iskreno sočutje.
K volitvam. V VI. volilnem okraju zbrali so se zaupni možje, katere je priporočalo naše politično družtvo v svetem Križu, ter se posvetovali o prihodnjih volitvah. Za predsednika volilnega odbora bil je izvoljen rodoljub g. Vekoslav Gorup iz Prošeka, koji bodo storil vsakako svojo rodoljubno dolžnost. Ta ukrep popolnoma odobravamo in želimo, da se skupne naše želje uresničijo. — Ob enem naj pohvalno omenimo delovanja pevskega družtva „Ilajdrih" na Prošeku. Vrli pevci so sprevideli, da narodno pevsko družtvo nima le svrhe gojiti narodno pesen, temveč tudi staviti so na narodno bojišče, kjer to zahteva čast in lasten obstanek in u p 1 i v a t i m o r a 1 i č n o na svojo sorojake. Čast vrlemu „llajdrihu", čast njegovemu predsedniku! *
Rodoljube slovenske opazarjamo na shod, kateri bode dne 2. februvarja t. 1. na Greti v Ferlugovej gostilni. Začetek ob uri popoludne. Namen shoda je o 8 n o v i t e v podružnice sv. CirilainMotodaza barko v-Ijanski okraj, kateroga preti „Pro Patri a" ugonobiti. Nadb-jati se jo zatorej obilno udeležbe.*'
Vabilo na veliki ples. katerega priredi dne 1. februvarja t. I. „delalsko podporno
družtvo" v bogato in jako okusno odiČe-nem gledališču „Fenice". Pri plesu bode igrala popolna vojaška godba pešp. št. 87. Pred polunočjo plesalo se bodo v raznih slov. oblekah narodni ples „Kolo" in poseben ples, katerega je zložil za to veselico družtvcni pevovodja. Vstopnina 50 kr.
—	Začetek plesa ob 8. uri zvečer; traja do 5. ure zjutraj. — Vstopnice se dobe v družtvenem uradu; v prodajalnici g. A. Žitka, Via Stadion št. 1; v kavarni „Com-inercio"; pri vsih poverjenikih družtva; zadnji dan pa le pri denarnici gledališča „Fenice".
Cisti dohodek jo namenjen pokojninskemu zalogu družtva, zatorej so prosi si. občinstvo, da se mnogobrojno vdeleži.
—	Radodarnosti no stavijo se meje.
Tržaško podporno in bralno družtvo^
večera neko čeznavadno vpitje. Pozredeli smo iz gotovoga vira, da ta kričač je neki podvzetnik (impresario) domu iz Ljubljane, ki nad svojimi dolalci, — ki jih je iz Kranjskega pripeljal, — (torej sami Slovcnci) tako surovo kriči in te psuj o — ki jih potrebuje in sicer z l o potrebuje, — da svoje delo konča — — Kakor hitro se ta kmetski gospod zopet v Ijj. povrne, naj si prvo kupi olikanega Slovenca, potem pa naj pomisli, da bogatstvo in meščanska obleka ne stori še gospoda, ampak dostojno obnašanje, tudi proti r e-v o ž u - d e 1 a I c u, ki si mora trdo in z trudom svoj kruh prislužiti, da sam sebe in družino preživi; torej gospod iz Ljubljane! roko na srce!!	G r e t a r. Iz Sovinjaka v Istri poročajo „Našoj
priredi dne 9. februvarja t. 1. v gledališču Slogi", da je vkljub prav dobre zadnje „Fenice" dramatično predstavo vinske letine še-le kakih 5 gospodarjev in ples. Pri predstavi sodeluje igralno prodalo svoj pridelek. Vina je v obilo in osobje dramatičnega družtva Ljublj anskega.: izvrstno je — toda prodati so ne more. Pred in med igro svira godba c. kr. 87. Bedni vinorejci pa so užo prišli na to, pešpolkaj- „Revček Andrejčektt. Narodna kaj jo temu vzrok. Italijanaška zavidnost igra s petjem v 5 dejanjih. P» Karlu in hudobnost! Ako pridejo namreč vinski Morrfetu poslovenil J. Bedenek. Igro vodij trgovci v ta okraj, pripoveduje jim Itali-in uprizori režiser dram. družtva gosp. I. janaši uže pod Buzetom, da v Sovinjaku Borštnik. — Po igri ples. — Ustopnina ni vina, ker je toča pobila trte, da je po-k dramatični predstavi: V prizemlji 50 kr., padalo listjo pred trgatvo, da je vino slabo galeriji 30 kr.; k plesu ustopnina posebej in drugo laži. Vse to samo zato, k«r so 50 kr.; sedež v prizemlji I. vrsto 50 kr., Sovinjaci zavedni Hrvatje. — Opozarjajo II. vrste 30 kr. Skupni listek k predstavi so za to vinski trgovci, da jo v Sovinjaku in plesu 80 kr. Ustopnico se prodajajo dobrega, Črnega in belega vina v ohilu. pri gospodu Kržctu, piazza St. Giovanni Kdor hoče kaj natančnejo izvedeti, obmo v trgovini, v kavarni Commorcio via Ca- naj so na g. župnika ali obeinsk. svetnika serma in v družtvcni dvorani (Via Caserma Ivana Žiganto v Sovinjaku. št. 13. I. n.) zadnji večer samo v gleda-' Slovenski listi so naproženi, da kolikor lišči. — Čisti dohodek namenjen jo za mogočo širijo to vest. družtveno zastavo. Blagodarom se no sta- wSoče« št 4 jo bj,Q za80ŽGnfl p0 e>
vijo meje. - Blagajna se odpro ob ya7. kr. državnem pravdništvu v Gorici radi uri. Začetek ob 8. uri.	j „Političnega razgleda", ki je opisoval po-
Veliki ples tržaškega „Sokola" dne ]itižno delovanje umrlega Fr. dr. Viduliča. 26. t. m. vršil se je sijajno. Kakor jo bilo j Na6rt| za novo deže|no gledališče v nadejati se, odlikoval so je po svojoj iz- Ljubljani, ki sta jih izdelala gg. inženerja bornej eleganci. Posebno kar se tiče kra- Walter in y Hrasky, so pri deželnemu sotic, zbrano so bile najodličnejše dame odboru nft ogled Kdor fl0 potm(Ji ^^ iz tržaških krogov slovenskih. Ples je bil divil se bode krfl8ncmu de]ll( pri katerem izborno dobro obiskan ter trajal do ranega 80 8G v poštov jt,ma|o V80 najll0VejŠ0 jutra. Neumornemu odboru čestitamo na skušnjo ter so skrbno pazilo na eleganco,
lepem vspehu.
Vrli narodnjak g. A. Šorli,vlastnik ka-
na praktično uredbo, na prostor, na varnost in udobnost občinstva. Gledališče po varne „Commercio" prevzel jo začetkom t. teh načrtih vzgrajeno, bodo izredno lepo m. še eno drugo kavarno v istej ulici jri umesten nakit cesarja Josipa trgu. — namreč nemško kavarno „Caffo Tedesco". $ajsrt, ki ga jo poslal inžener g. Hladnik Kakor v kavarni „Commercio" naročil so nasproti načrtom Hraaky-Walterjevim pač
je g. A. Šorli za novo svojo kavarno vso boljšo slovensko in hrvatske časopise. Pre-
ne pride v poštev, ker zaostaje v vsacem oziru predaleč. — Zgradba novega gleda-
poročamo tedaj našim domačim in zuna- ijgga prjčela so bodo marca meseca, njim narodnjakom, da bi ga vsi podpirali pfltpe8 y nede,jo 2? t m ob %1L
ker to zasluži kot pošten obrtnik in pravi narodnjak.
Vabilo na veselico katero prirodi sežanska čitalnica dno 2. februvarja 1889.
uri zvečer Čutili so v Ljubljani potres, ponavljajoč se v jednom navpičnem sunku.
Deželni zakon, katerega je sklenil deželni zbor kranjski 1. 1888. o postopanji
v prostorih hotela „tri krone". Spored : gledo ,)rftVic, podvrženih po cesarskem pa-
1. Tombola. 2. Ples. Svira izvrsten sekstet tentu z dno 5. julija 1853. odkupu ali Peineiltov. Začetek ob 7>£ zvečer. Ustop-1 uredbi, bilje od cesarja potrjen. Ponehalo nina 50 kr. za os< bo. K obilnoj udeležbi j bodo torej zemljiško-odvezno komisijo in uljudno vabi	Veselični odsek. njib obravnave, ker bodo odslej namesto
„Austria^je našla za-se kar Čez noč političnih oblastev sodišča razsojala o spo-nov poklic, čuti se pozvano, da sodi med rib pri odkupu in uredbi zemljiških bre-„Mattinom" in „Indipendentom", ki se men. Dežela si bode vsled tega zakona zaganjata drug v druzoga liki tegotna psa. prihranila do 8000 gld. na leto. Predlog, Bodi ji to veselje, toda čuden, prečuden da se sklene ta zakon, predložil jo bil g. je vzrok. Postala je „paladin" g. B u r g- poslanec dr. Moše.
s tal le rja; njega brani, njega kuje v' v Grebinji na Koroškem so pri ob-zvezde, njega priporoča, da ji kar sape Enakih volitvah Slovenci vsaj deloma zrna-primanjkuje, — za novega župana tržaš- gali, pri volitvi v krajni šolski svet pa so kega. Pravi, da je on sposobnejši in boljši j dobili večino. — To je dokaz, da se začno kakor katera koli druga oseba. Kaj imaš tudi koroški Slovenci zavedati
tako kratek spomin, draga „Austria?" —
V celovški kupčijski zbornici so so
Žalostno bi bilo, da ne bi so našel v Trstu zopet posvetovali o ljubelski in turski že-mož, kateri bi imel vse lastnosti, ki imajo leznici. Gornji Korošci so govorili za že-dičiti župana v avstrijskem Trstu v večej leznico čez Ture, češ, da bo veliko Nom-meri, nego g. Burgstaller, o katerem smo ■ cev \7j „rajha" prišlo denar trosit na Ko-svoje mnenje užo izrekli. Nam ne zadostuje ^ roško. Spodnji Korošci pa so povdarjali mož, kateri le navidezno povdarja svojo1 ljubelsko železnico. Sklenili so konečno lojalnost in avstrijski patrijotizem, nam'pro8iti vlado, da bi šla železnica čez Bo-
treba moža, kateri sve to dejanski dokaže, pred vsem pa naj bode pravičen in odkritosrčen !
rovlje, Ljubel, Loko in Razdrto do Trsta.
Akademično družtvo „Slovenija" na Dunaji napravi dne 40. januvarja 1889.
Iz Grete nam piše prijatelj : Od nekaj j svojo šesto redno sejo. Dnevni red; 1. Či-časa sem sliši bo na postaji od zjutraj do tanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3
Slučajnoti. Lokal: Knaus llestauration „zum Lothiinger* 1. Kohlmarkt. Začetek ob 7 itj pol uri zvečer. — Gostje dobro
doni ! —
Zavare v. nje delavcev proti nezgodam.
Dunajski službeni 1 i h t prinaša objavo mi-nisterstva notranjih poslov glede osnovitve 7 'zavarovalnic proti nezgodam. Ena bode v Trstu za mesto Trst in okolico, Goriško-Gradiško, Istro, Kranjsko in Dalmacijo.
Nagla smrt. 56letni Ivan Merlak, v slu/bi pogrebnega zavoda Capellani, zgrudil se je dno 28. t. m. proti večeru na stopnicah svojega stanovanja, ulica Ohiozza h. št. 10 in obležal mrtev. Zadel ga je kap. Truplo so odveli v mrtvašnico pri av. .Tustu.
Samoubojstvo. Trgovec Ernest Bon-martini, v Trstu jako znana oseba, skočil je dne 26. t. m. zvečer iz okna svojega stanovanja v 3. nadstropju hiše št. 2. v ulici Dogana na ulico. Obležal je mrtev. Nesrečnež je bil baje zblaznel, kajti več dni popred bil je nekako prenapet.
Smrt vsled pijanosti. Dne 26. t. m. ob 7. uri zjutraj opazili so ljudje, da se vali dim iz stanovanja v I. nadstropju hiše št. 15 na ulici Molin a vento. Gasilci so vlomili vrata in našli postelj v ognju. Na postelji je ležal 741etni težak Ivan Požar iz Cepin pri Postojni — mrtev. Požar je prišel pozno v noč pijan domu in zaspal baje z tlečo smodko v ustih. Zadušil se je v gostem dimu. Imel je noge močno ožgane. — Truplo so odpeljali v mrtvašnico. —
Delalsko podporno družtvo.
pod okroviteljstvom Nj. Vis. cesarjcvifa. Rudolfa.
Podpisani odbor naznanja vsem družabnikom, družabnicam, prijateljem družtva in ostalemu si. občinstvu, da bode, kakor vsako leto, tudi letos dne I. februvarja t. I.
VELIKI PLES
v bogato in jako okusno odičenem
gledališču „Fenice"
Pri plesu bode igrala popolna vojaška godba peš p. št. 87.
Pred polunočjo plesalo se bodo v raznih slov. oblekah narodni ples
„K O L* O"
in poseben ples, katerega je zložil za to veselico dru žtveni pevovodja.
Vstopnina 50 kr. — Začetek plesa ob 8. uri zvečer: traja do 5. ure zjutraj.
Vstopnice se dobe uže zdaj v družtvenem uradu; v prodajalnici g. Antona Žitka, Via Stadion Št. 1; v kavarni „ Commercio"; pri vsili poverjenikih družtva; zadnji dan pa le pri denarnici gledališča „Fenice".
Ker je namenjen čisti dohodek plesa pokojninskemu zalogu družtva, priporoča podpisani vsem družabnikom in družabnicam, da se gotovo udeleže plesa in prosi sploh človekoljubno tržaško in drugo občinstvo bližnjih krajev, da mnogobrojno počasti družtvo z svojo navzočnostjo.
Velikodušnosti se pri tej priliki ne stavijo meje.
Trst, 15. januvarja 1889.
ODBOR
delalukega podpornega družtva.
Vabilo.
Podpisani vabi Če. gg. ude „Delal-skega podpornega družtva" k posvetovanju zaradi prihodnjega občnega zbora v nedeljo 8. svečana ob	uri zvečer v družtvene prostore. 1 —1 Nadejajo se obilne udeležbe beleži s poštovanjem Ivan Hvastja.
Zahvala.
Močno ganjeni po obilih dokazih ljubezni, sočutja in prijaznosti med boleznijo in o priliki britke izgube ljubega in ne-pozabljcnega soproga, oziroma očeta, brata in tasta gospoda
Edvarda Lampeta,
nadžupnna dolinskega, izrekamo s tem vsem dotičnim srčno /»hvalo.
Posebej pa se še prečastitej duhovščini, gg. učiteljem in drugej gospodi ter pevcem za milo petje in velecenjenem g. govorniku nadgrobnega govora za ganljive besede in vsem, ki so v tako mnogobrojnom številu spremili ranjkega k zadnjemu počitku, zahvaljuje najtoplejšo	1—1
V Boljunci, 27. januvarja 1889.
Žalujoča rodbina.
„Iskrice".
Zbirka pesnij in povestij.
Spisal in slovenskej mladini poklonil
Janko Leban,
3-3 učitelj v Avberu pri Sežani.
I. zvezek.
Naša beletristična lista „Do m in Svet" in „Ljublj. Zvon" sodita o tej knjižici nastopno :
I s k r i o so kaj lična in mična knjižica, ki je povsem primerna otroškemu umu in srcu. Mogel sem se prepričati sam, kako jo zadel pinatelj pravo stran Nad vse hvalevredno je, da jasno kaže svoj namen : „obujati v mladih srcih iskro prave ljubezni do Boga, do cesarja, do milega jezika in naroda našega" Zato srčno želimo svojemu marljivomu sotrudniku, da bi mu bilo mogoče izdati še več obširnejših zvezkov.
„Dom in Svet", št. XII. 1888.
„Lična knjižica popolnoma ustreza blagemu tvojemu namenu „Ljub. Zvon", št, XII. 1888.
Prof. Stritar piše o „Iskricah" g. pisatelju : „Iskrice" so mi prav po volji; y primornej obliki podajajo otrokom dobrih naukov, tor jim blažijo Brce. Le tako daljo ; želim Vam lepega vspeha, Vam na vesolje in narodu na korist!
„Iskrice" so dobivajo pri pisatelji Janku L o b a n u, učitelji v Avberu pri Sežani (Primorska) po 20 kr izvod, (po pošti 25 kr.) Kdor vzame 10 iztisov naenkrat, dobi jednoga po vrhu.
O
Z
Z) CD
"■S
N
2 _ C - t-
® N -j
•a v -1"!
ŠMI i i g
V ® O ® OD O £ « C * r r r
O
o« jd
t <£ ^ «
j pjg -

o
"I	t.
*	t/
*	rt
Ui
m JS r b *

o to
N £ S
** O cj
!=• E
o
e =
c. ~
N «s « 2 t. (2.
« « * o E S
Srn »il §
M
t t t r f * „
a
O O O O C u T'Vf'l'l 81
TC cc T' C l d
.'J«
c ct t t
««2 w i
a DC
5 K
_C 9,
® o
T3 L. «
® s g-3
a
m
■u
te K
— o o
:3 tr^t t, - §
W 'r a, - J B
rr «-
o. -O
r
| Ustanovlj
jeno 1747.
C. kr. dvorni zvonar
A Ibert tiS® Samassa
HB
issaB
Nič več zobobolov.
Voda za zobe lekarniČarja G. B. Ro-vis ozdravi hipoma vsak največi zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovis Corso 47 po 50 kr. steklenica.	10—1
Pozor,
Podpisani lastnik kavarne „Caffe Commercio" prevzel je te dni staro-znano in po Slovanih v obče močno obiskovano	6—1
Nemško kavarno (Caffe tedesco),
v ulici „Caserma".
Priporoča bo domačinom in tujcem za mnogobrojno obiskovanje, tor obljublja najpazljivejfio postrežbo. Skrbel bode tudi, da bodo v kavarni vsi važnejši domači tržaški in tudi zunanji časopisi, posebno pa slovenski in hrvatski.
A. ŠORLI.
Nič več kašlja!
Prsni čaj
napravljen po lekarničarjn
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kukor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tnk. zdravnikov.
Ta čaj j« sestavljen Iz samih rastlin in čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za M dni OO n.
Omenjana lekarna izdeluje tudi p>le za preste»je života in proti mada*ona iz soka nek*1 posebne rastline, katerih uspeh je vrlik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škutljn volja »O moIcI.
Plašt ur i m tnd tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurju očesu SO Noldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zalogii v Trstu v lekarni ROVIA, v Gorici v lekarni Cristofolle tt i In Pontoni. 10-1
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Strašansko pozornost!
in
opravičeno Čudenje
povzroĆujo vBied neverjetne nizko cone na vsem kontinentu moje
žepne ure
remontovirke iz srebrnega nikla,
ki veljajo sumo gld. 4-fi() komad z elegantno verižico vrod ■JtT Samo slučajno
mi je mogoče prodajati to krasne ure remotovirke, ki ho vrejone na sekundo in imnjo skoraj neraz-rufiljiv, precizen Btroj. za smešno Ceno samo gld. 4*80 z verižico vred. Ure imajo mehanično urejena kazala, plofinato steklo, navijajo se broz kljufa in jamčim zanje pism. za '.i letu. Priložnot so ne vorne; zaloga ho /.amunjSuje, naj zatorej vnak hitro kupi to uro, katere ho nikjer no dobi za dvojno cono. Po&ilja proti gotovini uli povzetju
Exportw,'iHreiihiuiH Sitfni. (iiiiisberpfer,
l-i! Wien, II., Theresiengasae I.
fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo. Vso vrste gasilnice, izvrstne sestave za občine, za gaailna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki
zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in
orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i ko-ivanega železa s priteklino, mehovi] ]iz konopnine in gumija itd. pc^ jnajnižjih cenah. Občine in gasilna Iruštva plačujejo lahko na obroke.
20 svetinj.
nehovii h i td. po^H ;asilna^B
lil
Vabilo na naročbo.
8 1. dnom januvarja začne v Ljubljani dvakrat na mesec izhajati nov lint
„BRUS".
Obravnaval bode v rosni in finljivi obliki vsa dnevna vpraSanja t„r skrbel za čitatelja pouk in zabavo. Poleg raznovrntne vsebine prinašal bodo tudi lepe ilustracije in slike odličnih narodnjakov
Ker preneha „H o g a č", bode Brus ledini Šaljivi slovenski list, ki Bi bode vefitno prizadeval ustrezati občinstvu slovenukemu, katero prosimo, da ga blagovoljno podpira duševno In gmotno.
„Brus" stoji za vse loto 4 gold., za pol leta 2 gl., za četrt leta 1 gl. Naročnina poSilja »e na „Brusovo" upravniitvo v „Narodai Tiskarni" r Ljubljani.
Čuj ! Čuj! Svet čuj! Ćuj 1
Stroj za šivaqje for. 1.95.
(Jndovato je delo t"ga stroja; šiva vse izvrstno, najdebrtlejšrt sukno in najfinejši Sifon; gre dobro; je divno izddlan, zlatno bronciran, ekrašnje vsaki salon.
Neodpustljlro je, kjer v h!Si ni 5 ^ tepa stroja. —	1 — 6
Kdo bi bil kedaj mislil, da se more napraviti za for. 1-95 šivalni stroj.
Ogromna je prodaja tega stroja; naj ga zatorej vsak takoj naroči, ker bo kmalo razprodan. Za naročbo zadostuj« dopisnica Prodaja s* na vso kraje sveta. Ker so stroški n -/natni, proti gotovini ali poštnem povzetju.
ExportgescMft Sig. Gtinsberger,
Wien, II. Theresiengasse Nr. 1.
Naravno olj o
iz jeter od polenovke (Baccala).
Najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz isto kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47.	10—1
Najboljša in najcenejša angležka
ura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da Ide ura toino.
Ta ura, ki je odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi In mćdnimi kolajnami je v okvirju iz Cuivreqol-zlata kovine po gore stoječem načrtu ter ima patenco^'ano ploščato stekleno kizalo, katero Ima čudovato lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi
»hbh sveti kakor meseinl žarki.
Hazun tega ima budilnl zvonček, ki sa more staviti na kateri koli čas, 2 broti-cirnna tezula in, ker je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na Štiri goldinarje, moro si vsak lo kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju.
Exporthaus „zur Kaiserin Maria Theresia", Wien.
III. Bezlrk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5.
Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božiči			
			
j. a s. ikessier v urnu.			
Ferdinandove ulice št. 7 sn.,	9		
razpošiljata po poštnem povzetji :			
10 metrov zimskega lodna za 2en-ke obi. ke. dvojne šlrokosti	gld.	5 50	
10 metrov Vallerle-flanele /.a žei^k • ■ k , nnjnovejši u/.urec	gbJ	4	-
lu metrov kalmuka, t-'žke baž-*, m.jiiov.-j.^i uzore«	gid	2 70.	
10 metrov barhanta za obleke, težke bal«, uajnovejsi uzorne'	gin	3	
It) mt-trov blaga za ponoone suknje, križ vsi.najnovejši uz- r-c	gld,	2	OH
vatlov Prostejevskega barhanta, moder in rujav gl. 5 b-1 in rud.Č	gld.	(>	--
3 10 mntra blaga ze moško obleko zu zim > I«. uld 5 50 lla.	gld	3	"5
2.10 metra blaga za zimske suknje, modulu. Li. gld 10 —, 11».	gld.	(»	-
2.10 metra blaga za ogrtače, modnega.	gl	(i	
(i. kap iz pliša za gospoda ili (le^ke _	gld.	1	5o
1. zimska posteljna odeja iz Roug.\ kompUtnu	gld	3	—
1. zabraka, l9o <-m dolga. 1^0 «-m. širok U žolla gld 250. lla siva	gld.	1	..0
1. Angora-ogrinjalo, za zimo 10/4. In. gid. « —. Ila.	gld	>J	80
1 ženski jopič iz ovčje volne,, (JirKey. vs 1« modne barv« Ia. gl. 3, 11*.	gld.	1	50
■H krili iz klobučine bog itn tambiirinun. ni(i. is.i. SIVI in rnj'.\i	gld.	3	—
6 parov zimskih nogovio pl- temli. v vsi-h b.rvali, pr"B:i«tili	gld.	1	
1 platnena rjuha, 2 iiM.ru Iinlva lire/ šiva	gld.	1.	
10 metrov posobne preproge, težk« i až«	Bi	:»	bO
1 moška arajoa IMa i nurvasiH, Ia. gtd 1 so, lin.	gl	i	20
.'5 delavske srajce i/, teškeua "Usf rd>i ...	gld	•>	
3 parn gač i/ barhanta platna Ia. gl'1. 2 50, Ha.	gld.	i	
9 piirov zimskih kratkih nogovio, pletenih, v vneli barvah	gld.	i	10
G ženskih srajo U nv><lnega < latnn ali Sifona. Ia gld. 5. 11»	gld.		26
3 nočni korseti i Sifonu, vezani In. gld 4.—. Ila.	gld	1 HI	
1 zaBtor iz jute, uuški naris, la 3;>0, 11».	Rd	i.	:-.o
1. garnitura pregrinjal, 1 prr. in 2 p «s\ »ireg-.. iz ripaa t?ld 4;jO, iz jur.	K d.		;>0
20 vatlov domačega platna, teške baje, * 4 gni. ;».50,	Id	1	20
29 vatlov oksforda. najnovejši naris	gl.1	4.	&0
J9 vatlov kanafasa, nainov.jši naris, najboljše baž«	gld	li	—
3 prti. v»eh barv, gld 2 —. °|4	gld	1	
Uzorci zastonj in franko.
Lastnik pol. družtvo „Edinost",
zdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Tr«tu.