M 24. O Ljubljani, o torek, dni 30. januarja 1906. Leto xxxiv. Velja po poŠti: *a celo leto naprej K 26'— /a pol leta „ „ 13-— ta cttrt leta „ „ 6-50 *» en mesec „ „ 2'20 V upravnlStvu: celo leto naprej K 20"— •m pol leta „ „ 10"— Setrl leta „ m $'— sa »en mesec „ m >~a poJlIJ. na dom 20 is »si mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inseratl: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSl nedelje lin praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo I* » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod (cz -- dvorlS(e nad tiskarno). — Rokopisi se «e vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74, Političen list za slovenski narod Upravništvo le w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — .i i Vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. UpravnlSkcga telefona Stev. 188. Parloitientoriziranle kn-binetn ponesrečeno. Dunaj, 25. jan. Pogajanja za parlamentariziranje kabineta so se torej razbila, up je Sel po vodi vsaj za sedaj. Pivi so bili Poljaki, ki so odklonili ponudbo, da bi potegnili vladni voz z volivno reformo. Splošna, enaka in direktna volivna reforma je za večino polj-skih poslancev Gesslerjev klobuk, pred katerim jih oblije zona in strah spreleti do peta. Ko so Poljaki sicer vljudno, a odločno odklonili povabilo k svatbi, je bilo skoraj gotovo, da razbijejo pogajanja vlade tudi s Cehi in Nemci. Stvar je bila že toliko dozorela, da bi bila dr. Pacak kot češki in dr. pl Derschatta kot nemški minister imenovana v soboto, zaprisežena v nedeljo in v torek slovesno vpeljana v zbornico. Toda v zadnjem trenotku so nižji generali in častniki prekrižali ves načrt. Zmagala je zopet zavist, ki z intrigami razruši in uniči vsak korak do mogočega premirja. Javna tajnost je, da so nemški poslanci po večini zadovoljni, ako dobe posebnega ministra v kabinetu. Škodovati jim ne more, k večjemu koristiti. To je splošno mnenje. Toda preveč je ministrskih kandidatov, zato zavist in nevolja med prvaki. In končno — tako ugovarjajo — je dr. Derschatta le štajerski poslanec, ki ne pozna teženj praških kazinotov I Torej staro orožje, s katerim se vedno opašejo patentovani Nemci s Češkega in Moravskega. In med Cehi ni dosti bolje. Dr. P a c a k je gotovo spreten in zmeren politik, ki bi povsem nadomestil sicer jako čislanega dr. Rando A dr. Pacak je načelnik mladoče-škega kluba, ki pa šteje danes od 87 čeških poslancev le 47 članov, torej komaj dobro polovico čeških mandatov. Torej on ne more zastopati v kabinetu češkega naroda v celoti!? Človek bi ne razumel teh argumentov v celoti, ko bi ne poznal starega greha v politiki, ki se mu pravi — zavist. Dr. Pacak je dobil spremni co, da mora takoj izposlovati drugo češko univerzo na Moravskem in češki notranji jezik v uradih. Tega mu seveda ni mogel za gotoviti niti baron Gautsch, niti dr. Derschatta, in pogajanja so se razbila. Najlepše pa je, ko zatrjujejo razna nemška in češka glasila, da sta se dr. Pacak in dr. Derschatta pogajala z baronom Gautschem le nasvojorokoin odgovornost. O čem pa so se razgovarjali možje celih osem dni na Dunaju? O vremenu gotovo ne. Nam se le zdi, da hočejo prikriti svoje veselje, ker ta in oni ni zlezel na konja. S tem pa tudi pokažejo, da nimajo resne volje za volivno reformo. In ta je danes najvažnejše vprašanje. Ko bi bila ta pod streho, uglajena bi bila pot tudi za druga važna Ln nujna vprašanja. Baron Gautsch bode torej moral brez priprege izvršiti volivno reformo. Pogajati se bode moral z načelniki klubov in parlamentarnimi komisijami. Ta naloga ni prijetna in lahka. „Ali zmagam z volivno reformo ali padem," je govoril baron Gautsch v novembru v gosposki zbornici. In baron Gautsch ni mož, ki se ustraši ovir in vrže puško v koruzo. Načrt volivne reforme je v bistvu gotov in vlada ga v svečanu predloži zbornici. Ako se združijo nasprotniki reforme volitev in parlamenta ter pokoplje jo načrt, veselili se bodo le kratek čas. Osoda volivne reforme ne more in ne sme biti odvisna od zakulisnih intrig. Sicer pa bode baron Gautsch iznova pričel pogajanja, ko se snide državni zbor. Bila je le »epizoda", kakršnih pozna mnogo avstrijski parlament. Ni bila prva, a tudi ne zadnja. Notranje-politični položaj. »Narodni Listi" pišejo, da se je notra-nje-politični položaj zadnje dni poslabšal. Cisto negotovo je, kaj prinese bodočnost. Nemška ljudska stranka je izrekla včeraj zahvalo in zaupanje dr. Derschatti, ker je v pogajanjih z ministrskim predsednikom varoval nemške koristi. Izvrševalni odbor nemških strank je izjavil, da po.Derschatto-vih pogajanjih ni trpela sloga nemških strank. Naročil je tudi nemški četvorici, da dela na zastopstvo vseh nemških strank pri volivni reformi. V seji nemške napredne stranke so naglašali, da po volivni izpre-membi ne sme biti nemštvo oškodovano. Na Dunaju so priredili soc. dem. izprevod na Landstrasse za splošno volivno pravico. Policija jim je zaplenila rdečo zastavo, nakar so opsovali policijske stražnike z »ruskimi psi". Policija je prijela več oseb, ki so jih poizkusili soc demokratje oprostiti, a se jim ni posrečilo. Pač pa so iztrgali policiji rdečo zastavo. Policija je nato razkropila izgrednike. Poljski klub je sklenil, da glasuje za predlogo o vojaških novincih. Dasi so izjavili Poljaki, da prekinejo vsako zvezo z Gautschem, je vseeno zaslišal včeraj Gautsch načelnika poljskega kluba grofa Dzieduszic-kega. Jeza Poljakov na vlado ni torej trajala dolgo. Carinski spor s Srbijo. Včeraj je zboroval v Belgradu ministrski svet, ki mu je načeloval srbski kralj sam. Sklenili so, da predlože zaenkrat skupščini le trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Glede predloge o carinski zvezi z Bolgarijo so pa sklenili, da jo predlože, ko se prepričajo, da je izključeno sporazumljenje z Avstro-Ogrsko. Sklepali so pa tudi o nabavi topov in potrebščin za železnice v Nemčiji, a se še niso končno odločili. Pač so pa sklenili, da ne najamejo posojila pri dunajski banki .Union". Včeraj je posMa srbska vlada štiri vagone sladkorja nazaj v Zemun s pripombo: »Nazaj, ker sta prepovedana uvoz in prevoz blaga." Tudi trgovina z avstrijsko zelenjavo je popolnoma preprečena, ker zahtevajo Srbi za preiskanje zelenjave petkronsko pristojbino. Berolinski »Lokalanzeiger" pereča iz Belgrada, da bi bila nastala gospodarska vojska med Srbijo in našo državo, čeprav bi ne bili sklenili Srbi carinske zveze z Belgarijo. Avstrija ni hotela ničesar vedeti o kaki pogodbi glede živinskega premeta. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v mestih so ostali večinoma vladni pristaši v manjšini. Sodijo, da propade vlada tudi pri občinskih volitvah v kmečkih občinah. Neugoden uspeh pri občinskih volitvah je povzročilo baje nastopanje vlade v trgovinskem sporu z Avstrijo. Srbski vladni viri poročajo, da Srbija ni prepovedala prevoza inozemskemu in tudi ne avstro ogrskemu blagu. Avstrijsko ministrstvo za zunanje stvari je obreščeno, da je razveljavila Srbija prepoved o uvozu in izvozu sladkorja. Poslanec V u k o v i č pripravlja v sporazumu s »Slovansko zvezo" nujni predlog na vlado in zahteva, naj pojasni vzroke o carinskem sporu s Srbijo. J u -goslovanski poslanci, Hrvati, Srbi in Slovenci, bodo imeli takoj ob otvoritvi dr-lavnega zboru, kakor poroča splitsko »Jedinstvo", sestanek, kako na- stopiti zaradi prekinjenih pogajanj z Srbijo. Ostro hočejo nastopiti proti avstrijski zunanji politiki proti Srbiji in Bolgariji. Jugoslovanom se bodo pridružili tudi Čehi in nekateri Poljaki, in baje, kar pa ni verjetno, tudi italijanski poslanci. Bolgarska vlada je odgovorila Turčiji na njen ugovor zaradi carinske zveze s Srbijo, da je Bolgarija kot samostojna država upravičena sklepati trgovinske pogodbe. Berolinska pogodba ni določila nikjer, da ima Turčija pravico se vmešavati v notranje bolgarske zadeve. Sploh pa pogodba s Srbijo Turčiji prej koristi, kakor škoduje. Na bolgarska vprašanja, če namerava res Turčija mobilizirati proti Bolgariji odrin-ski in solunski armadni zbor, izjavlja avstrijski uradni brzojav, da je bojazen Bolgarije neopravičena. Pač pa bo neugodno vplival odgovor bolgarske vlade Turčiji glede carinske zveze s Srbijo na medsebojne razmere. Izjalovili so se vsi poizkusi, izvažati srbsko živino proti Solunu ali po Donavi skozi Bolgarijo. Iz b o f i j e nam poročajo: Bolgarska vlada je zagotovila Srbiji, da bo dovolila vse mogoče koncesije za izvoz v Bolgarijo, da bi bila tako škoda, ki bi jo i^ela Srbija v carinski vojski, tem manjša. Narodno sobranje v Sofiji se je sestalo, da. se posvetuje o carinski zvezi. Hujskajoča ponarejena pisma. Sofija, 23. jan. Te dni so zbudila v Sofiji veliko senzacijo pisma polkovnika Aleksandra Mašina,ki vzpodbuja bolgarske častnike, da v interesu Bolgarije in vsega j u g o s 1 o v a n s t v a umore kneza Ferdinanda. Ta pisma so prišla v roke kneza samega, ki je napravil vse potrebne korake, da bi se o njihovi resničnosti in izvirnosti uveril. A izkazalo se ie, da Mašin nima pri teh pismih nobene krivde in da niti zanje ne vč. Pisana so bila ta pisma toraj brez dvoma v ta namen, da povzročč nezaupljivost Bolgarije nasproti Srbiji. A tudi Srbe žele neznane osebnosti nabriti proti Bolgariji in v ta namen kroži po Makedoniji velika množina pisem s podpisom bol garsko makedonske organizacije, ki ščuvajo Bolgare k ubijanju Srbov. In res se tako godi, ker ne vedo Bolgari, da so pisma ponarejena; Srbi pa so ogorčeni do skrajnosti. Tako ne ostajajo ta dasi ponarejena pisma, brez skrajno neprijetnih posledic. Danski kralj Kristijan umrl. Nenavadno hitro je umrl včeraj ob 3. uri 40 minut popoldne danski kralj Kristi jan IX, kar smo takoj sinoči razglasili po Ljubljani. Rajni kralj je včeraj dopoldne v takozvanem velikem zaslišanju sprejel mnogo oseb. A zaslišanje ga je tako utrudilo, da je šel v posteljo. Ob 3. popoldne ga je obiskala ruska carica mati, kateri je tožil, da mu je slabo. Carica mati je pozvala k vladarju člane kraljeve druž ne, ki so bili navzoči, ko je umrl Kristijan IX. Rojen je bil rajni danski kralj Kristijan IX. 8. aprila 1818. Nihče ni takrat mislil, da bo še sedel četrti sin vojvode Viljema Glucksburškega na danskem prestolu Z-ito ga pa tudi niso vzgojili, kakor vzgajajo kralje. Obiska val je kodanjsko čas-taiško akadem jo in na bonnskem vseučilišču nekoliko zgodovine in prava, 1. 1842 se je pa poročil s princezinjo Lujizo. Kristijana so splošno imenovali hol-steinskega princa Ni bil priljubljen na danskem dvoru kralja Friderika VII. Tudi dan- elr a lin^cton mi IIuKiIa «ri noo h * pa mu M«v» ajuMviti v m« »JUUIIV j'iinvu) nt mu rekli ironično »protokol-princ*. Črni oblaki so se zbirali na političnem obnebju, ko je I. 1863. zasedel novi danski kralj Kristjan IX. danski prestol. Zviti Bismarck je povzročil, da so 1. februarja L 1864. vdrle pruske in avstrijske čete v Slesvik Holštajn Pri Overseeju so Avstrijci porazili Dance. Avstrijske in pruske čete so zasledovale dansko armado, ki se je umikala proti severu Kralj Kristijan je bil prisiljen da je prosil za mir. Danci so morali odstopiti avstrijskemu cesarju in pruskemu kralju H o 1 št a jn , S 1ez v i k in Lauen-b u r g , ki je bil pod Danci 300 let. — Dansko ljudstvo ni moglo pozabiti izgube teh treh pokrajin. Leta in leta je moral kralj vladati z ministrstvi, ki jim je izrekal danski državni zbor nezaupnice in jim ni dovoljeval proračuna. Celo ob 25-letnem jubileju kralja Kristijana se opozicija ni marala udeležiti slavlja. Na Danskem so delovali z vso silo proti Nemcem. A čas zaceli vse rane in prišlo je tudi do sprave med kraljem in danskim ljudstvom. Zato je pa bilo slavlje ob 401etnici njegove vlade 1. 1903 prisrčno in večer njegovega življenja bolj vesel, kakor ko je postal danski vladar. S kraljico Luiizo je imel 6 otrok. Živel je ž njo v srečnem zakonu 56 let; umrla jednč 29. septembra 1898 v slarosti 81 let V najtesnejši prijateljski zvezi živi danska kraljeva rodbina z ruskim in angleškim dvorom. Car Nikolaj je sin druge hčerke danskega kralja rojene princesinje Dagmar. Najstarejša Kristijanova hči je pa soproga angleškega kralja Edvarda VIII. Tretja njegova hči Tira je omežena s kumberland-skim vojvodo Ernestem Avgustom. Drugi Kristijanov sin Jurij I. je postal 6. junija 1863 grški kralj, lani je pa doživel Kristijan IX. veselje da je zasedel norveški prestol njegov drugi sin danski princ Kristijan Fridrik Kari, ki si je nadal ime norveški kralj Hakon. Njegov najstarejši sin Kristijan Friderik, novi danski kralj je bil rojen 3. junija 1843. Njegova žena je princezinja Lu-jiza. edina hči švedskega kralja Karola XV. Ogrska kriza pred odločitvijo. Včeraj je razpravljal izvrševalni odbor ogrske koalicije od 5 do */< na 8 zvečer o cesarjevem naročilu grofu Andrasiju. Koalicija je izdala kratko izjavo, iz katere sklepamo, da se še niso končno odločili. Razpravo o odgovoru vladarju nadaljujejo danes popoldne. Košut je poživljal člane, naj z ozirom na resen položaj države in z ozirom na odgovor vladarju ničesar ne izdajo iz posvetovanj, dokler ne pade odločitev. Košut je tudi opozarjal ogrsko javnost, da bo vsako poročilo o včerajšnji seji koalicije le zgolj domnevanje. Pravijo, da ima Atsdrasjr za sestavo odgovora vladarju pet dni časa. V četrtek baje bo poročal vladaju, kar je sklenila koalicija. Več budimpeštanskih listov poroča, da Aodrasf y ni došel v Budimpešto s praznimi rokami. Baje je dovolil vladar več koncesij na vojaškem polju. O pogajanjih med voditelji koalicije poročajo, da so koalicijske stranke za mirno rešitev spora. Rešitev vojaških zahtev nameravajo odgoditi na poznejši čas. Žele tudi parlamentarne vlade, ki naj bi pravočasno rešila trgovinske pogodbe. Gre se zdaj zato, če bo zastopana skrajna levica v vladi. Kakor znano, je sKrajna levica najmočnejša stranka v koaliciji. A baje nersdvisna stranka ne namerava nasprotovati, ako sestavijo iz koalicije prehodno minister-stvo. Morebiti se pa le posreči, da bo tudi neodvisna stranka zastopanu v prehodnem ministerst/u. „Magyar Nemzet" poživlja koalicijo, naj prevzame vlad« in nc povzroči razmer, ki bi imele jako žalosin posledice. Pastirski list ruskih škofov. Ruski škofje v Galiciji, na čelu jim metropoli! Šjpticki, so izdali pastirski list na c« uAta r-t m Vi .-t tre t trn Iri v nu»m nrairiiA /In hj * v/J X- uuuv;io>>v| '»• • u^vui j^t m » ijv/j vtu moj duhovstvo v cerkvi zastopa samo verske zadeve, izven cerkve pa sme in celo inora odločivno nastopati v političnih vprašanjih. Med ljudstvom in rusinskim duhovstv&m ni nasprotja. Nasprotuje le pest ljudi, ki niso več kristjani. V sedanji borbi za splošno volivno pravico je treba posebne pazljivosti; skrbeti morajo duhovniki, da odstranijo iz te borbe vsako sovraštvo in krivico. „Naj vodi vaše delo, polno ljubezni do bližnjega, vas in narod k b«?žji milosti, v večno izve-ličanje. Bodočnost mareda je v vaših rokah, ker ta b..d:<čaost jc v z veai s Kristusovo cerkvijo. Makedonija. Sofija. Te dai se je pridružila stranka „vrhcristov", katere načelnik je bil O o n č e v , .centralrstcm". Tsko bi bil končan boj med obema straakama. C o n -čev bo v s t « p i i a a z a j v armado. Pomirjenje med strankami je pa gotovo le navidez««). Vrbovisti hočejo osvisjeoje Makedoniji? za Bolgarijo, a centralisti žele avtonomno Makedonijo To sta tak® velika zadržka, da j« trajrso sporazumljenje ise mogoče. Ločitev cerkve od države na Francoskem. V Grenoblu nista hotela p«ip?sati škaf in župnik raspovedi o inventuri cerkvenega premoženja, ki jo je jima predložil v podpis policijski komisar. V maisierski okolici ia r ardeauskem departeroentu so pustili župniki zvoaiti z mrtvaškim zvenom in dali peti žalobae pesmi. Angleški kralj Edvard obolel. Angleškega kralja Edvarda je dt»bil včeraj cjegov siuga zelo oslafce^ga in v opasn m stanju Kralj jc jako težko diisal. V kraljev grad Wmdsor sa nenadoma po klicali dr. Erasta Otta iz Marijinih Toplic, da se posvetuje s kraljevim hišnim zdravnikom, ki je izbsren kirurg. Kralj je že sekaj dni sem jako slab. Zdravniki so kralju strogo naročili, da ne ;,me kaditi smodk, a jih ne uboga. Junaštvo soc. demokratičnega občinskega sveta. Pariz, 29. jan. Soc. demofcraški občinski svet v Condelee je sklenil odstraniti križ, k« js ime! precaj umetniške vrednosti, z ondotnega pokopališča. Ker pa niso mogli dobiti nikogar, ki bi bil pripravljen, odstraniti križ, je rdeči občinski svet včeraj sam podrl križ. Najpr/o so križ na podstavku nekoliko nasekali, p>>tem mo rvili okoli njega vrv in vlekli toliko časa, da j s križ med glasnim krohotom in bogo kruaskim govorjenjem padel. K. dr.h®da angleških aaseljenikov v Ameriko. Na to svečanost bodo poz ane ys« država nasvetu. Po zvani sta že Srbija in Bolgarija, katerih vojski in bolgarska vojna mornarica, bodeta zastopani na tej svečanosti. Rusija. V Carskem Salu so zopet odkrili n«vo zaroto proti carju, Zaprli s« jako veliko oseb. Carsko Silo je vedao strog« zastraženo. V Vladivostoku so ustrelile up r-ne čete generala S e t i b a n o v a. Dtseta strelsk:« di izija je odpovedala p^korščiao. GentrsJ Line v i č je brzsjjsvil Wite u, da je v Vladivostoku sedaj mir. Uperne mornarje so razeražli. Iz T o k i a p* poročaj«, da naraščajo nemiri v Vladivostoku. — Vstaši s© povzročili, da je skečii neki vlak raz tir in ie pri tej priliki izgubilo 300 oseb življenje, neki vlak so pa uporaiki razstrelil;. V vlftdivostoških bojih je izgubilo življenje 300 oseb. Z vso caglico izdeluj jo podrobnosti o sklicanju gosudarstvenne dume, ki jih objavijo na vsak r,a>čin še pred februarjem. V Wittejevi pisarni so ustanovili t osebni politični oddelek, ki se peča edino z vprašanjem, katere esebe bodo odposlane v gosudar-stveane dumo. Dva bataljona sta zasedla na Kavkazu Caturi, kjer so se skrivali kavaškki vstaši. Vojaki eo zasedli vstašem pota v Adšanev in Poli. Kavkaškega generalnega guberna-torja je prosilo mnoge cdposlaeištev za po-miloščenje, Lozdška predilnica Poznanskega je odpovedala delo ravnateljem, delovodjem in delavcem, ki jih je 700. Iz brzojavk. Dunaj. Italijanski dijaki so včeraj bi shedu protestirali, da se je italijanska fakulteta v Inomostu prej odpravila, predno se je ustanovilo laško vseučilišče v Trstu. : Zahtevali s« ugodnosti za studiranje na ; univerzah v Italiji. Rim Na postaji Tuscolo se je vnel vagon, v katerem sta zgorela dva konja, i dva vojaka pa sta zelo ožgana. Milan. Prvi dobitek razstavne lote-i rije je določen na en milijon frankov Poreč. Deželni cdbor istrski j« de-i volil 80.000 K sa delavske hiše. Dunaj Naš prestolonaslednik nad : vojvoda Franc Ferdiasaiad obišče pri-j hodnj« spomiad cfloijelno rumunsko j kraljevo dvojico. Peterburg. General Kuropatkin | pride začetkom februvarja v Peterburg. da prevzame važno administrativno mesto ! Sofija. Bolgarska armada je dobila nov reglement za infanterijo, ki js posnet po japonskem. Beigrad. Skupščina se je včeraj 1 sestala. Pariz. V Miss»essy pri Touionu ja ; del 8. kolonijalnega inf polka zabarikadiral j m psoval polkovnika. Uporaiki so prema-i gasi in zaprti. Pariz. Nemški poslanik knez Rado j lin je imel psvodom rojstnega dne nemškega i cesarja govor, v katerem je povdarjal, da j bi sporazumljenje m-sd F/ancesko in Nem j čijo pomenil« stalni svetovni mir. D u a a j. Včeraj so bik na dvoru pod | predsedstvom carjevim važna v«sjaška po | svetovanja. Tekoči teden bo še eno tako vojaško posvetovanje. Ljudski Koncert »Glasbene Matice" u „Unionu". N a S v c č n i c o ob 5. uri popoldne j bo v impozantai veliki dvorani hotela j j „Uuion" „Glasfceaa Matica" ob izredno | znižanih cenah priredila velik ljudski koncert. Poročali smo že, da bo z zborom orkestrom in solisti prois-vajan slavni Bosijev oratorij „ V i s o k a pesem". „Glasbena Matica1 želi s prirejanjem ljudskih koncertov podati umetniške užitke najširšemu slovenskemu ljudstvu. Zato vabi vse sloje, da pridejo na Svečnico v velike dvorano „ U n i o n a " uživat krasoto velikega in plemenitega glasbenegadela. »Glasbena Matica" obrača se na člane vseh društev, da pohite na ta koncert, prosi t imenu plemenite slovenske glasbene umetnosti, da vsak, ki se zajeda velikega pomena lepe p^smi, a g i -tira za obisk koncerta v svojem ožjem krogu znancev, d^a b <3 koncert v resnici i m p ® -za« » en ljudski .koncert. Cene prostorom b >de kljub ve- 1 l;kim stjoškom, katere ima „GIasbena Ma ticsr s takira koncertom izredno nizke: Stojišča po 60 vin., sedeži največ p» 1 krono, nekaj po 2 ia 3 kron« se dobivajo v trgovini g. J L c z a r j a na Mestnem trgu in na večer konceria pri blsg«jni Besedilo in razlaga se brezplačso dobira istotam. Vždigtiimo se torej »a Svečnico na pet v »Uffion'! N a j prihitetadantje prijatelji slovenske umetnosti ne šara s iz Ljubljane, a m -pak tudi iz ljubljanske okolice, z dežele in tudi iz sosednih nam dežel. Koncert, pri katerem sodeluje naenkrat 200 moči bo res poplačal obiskovalcem vsak® žrtev! — Tudi kdor je ža enkrat slišal „'Visoko pesem" jo bo rad ;n z vžitkem še enkrat čul. Obnovitev dvigne razumevanje O priliki uprizoritve BVisoke pesmi" v Pragi, jc pisala prsška .Politik": „Praško pevsko društvo .Hiahol' je kenčf.l® koncerta« sezijo £ iEteresaratnim dogodkom, z izvajanjem „Visoke pesmi" laškega skladatelja Earika Bossija. Dosedaj smo tu ko maj slutili © njegovi eksistenci. 0?krbljcs z csupno kostropunktičao umetnostjo in vešč prav tako starega cerkvenega sloga kakor kroraatične p Sifoni je modem t ga simfoničnega stavka, se je Bessi lotil kompozicije „Visoke pesmi" . . ., v kateri so združuje globc-ka resnost slare cerkven« himne z zvočno bujnostj« modernega izrazs, ne da bi bilo v k far dostojnosti tradicijoselnega sloga duhovne glasbe, a tudi brez prefanae pohota»»li in posvetne zabrede. Bossi s? po stavljR v razumevanju teksta p®polnoma wa dogmatičao stališč«, s katerega sa čutna bujnost visoke Ijubavne pasmi snetega pisma poveličuje v čisto ijubavno razmerje med Kristusom in njegovo cerkvijo. Nad toni starega cerkvenega korala („glej tu angeljska je hrana!") in med črtami starohebrejske, značilno atrštonus" obigrajoče melodije se gradi verska trdnost in velika kontrapunk-tičnamoč tega svejstvenega dela, ki je tudi v bujnozvočnih svojih poetičnih slikah prevzeto od globoke etične resnobe in ki nikjer ne prekorači meje duhovnega oratorij-skega sloga Zaačilen za to skladbo je nje gloriozen, slikovit tok. Nad oduhovljenim polifonnim stavkom Bossijevim plava blagoslov lepe muzikalne iznajdljivosti, katera z velikim muzikaiaim momentom goni ia dviga stopnjevanje himnam podobnih zborev in vso glasbo s posebnim peetičnim čarem obdaje. . . V „Vis«ki pesmi" Bossijevi skoro popoln« izginja dramatični tok in tekstu primerno skoro absolutno obvladuje poetičao slikanje solopetje, zbore in orkester. Plemenita in odlična iznajdljivost, ki prevladuje celoto, tceaja v barvi in risbi: v zboru se večinoma klanja veličastnemu, * solopetju mehkemu čuvstvovanju, v čistem instrumentalnem stavku bujni barveoosti tonov. . . ." Poleg te ocene nam ja na razpolago še mnoge drugih, ki se pa v bistvu strinjajo z aavedenim, tako na primer: , W e s t -deutsche Rundschau", B a r-men-Elberfeld, »Lokal -An-zeiger", Haag, „Het Vacler-1 a n d * , ,Mainz«r Journal", „Neue Badische Lan. deszei-t u n g , „M a n n h e i m e r J * u r n a 1", »Generala Ki zeiger fiir Bonn und Umgebuag". Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. Po več letih sm® v soboto zopet culi lmpezan-ton glasbeni umotvor svetovnozraaaega mojstra Smetane; pela se js njegova velika opera „ D a li b o r Soaetaca nam je itak znan; „Pied»aa novesta", .Poljub" s» nje gova dela, na katerih smo se velikokrat na-slajevali „Dalibor" se povsem razlikuje od teh dveh del, ki sta vseskozi liričnega značaja j prepletena z narodnim koioatom. „Dalibors j pa je komponiran kot veledramatična opera f v Wagaerjevem stilu, Vkljub mogočni plastiki in težki iastrumentac>ji vpliva godba blagodejno na poslušalca, ker ima mestoma toliko glasbene miline. Opera se je na našem odru že večkrat pela ter je občinstvu znana vsebina, zato je tukaj ne bomo še enkrat navajali. L? nekatera mesta, kjer godba zlasti krepko ka rakterizira vsebino dejanja, omenjamo posebej. Ko toži Milada Dnliborja in pripoveduje o njegovem nspadu na grad Plosko vice ter umor grofas, lastnika tega gradu, nam slika skladatelj v orkestru napad z bučnimi mol akordi s spremljevanjem rogov ter toži z aizkimi basi, izrazujoč globoke žalost Mihdioo. — Nastop krepkega junaškega viteza nam naznanja mogočen orkester in zbor. ki spremlja pripovedovanje Dalibsrevo, da je izvršil ta čin, da osveti smrt svojega prijatelja Zdeaka, — s tihim opisom čutstev, ki prekipevaj® mestoma v krepkejš; disakorde. Vzbujajočo se ljubezen Mifc.dieo slika orkester z značilnim cresceado, ki » olagoma prehaja v Eieža« smer; ta se zlasti lepo izraža t duetu: „Ne vidi zarje »ikdar več." (Dalibor je obsojea v dosmrtno jeco) Krasen je samospev D^liborjev, ko toži svojemu umerjenemu prijatelju Zdeaku: „Li čul, prijatelj, si v nebeškem zboru", — ob spremljevanju ▼ nežnem piano in vmes se oglašajočo hnrfo. Krasen je intarmezzo pred prizorom v ječi in pa oni del glasbe, ki nam pripoveduje z vsem prekrasnim vznosom Dalibor-jeve sanje ob prikazni Zdeakevega duha. Vso bolest ia nežne čute izlil je skladatelj v to sliko; harfa se oglaša, vmes pa toži prva vijoliaa v primerni višini v spremstvu fi.ivte, predstavljajoč nam Zlenka z geslimi, medtem ko Dali bor sanja o njem in v sanjah čuje njegovo sviranje. To so ie posameeni momenti iz opere; opisovati pa vse begate muzikalne zaklade bilo bi nemogoče. Da je opera težka, je pe na.vedeic.rn razumljivo. Vendar pa smo bili glede izzvajaaja povsem zadovoljni, — posebno že zato, ker je opera utrudljiva in naporna zlasti za orkester, zate ni čudno, da se je ta napor posebno proti koncu močno opazoval. — Te pa ne ovira, da ne bi orkestru, a nič manj pa gosp. kapelniku Benišku izrekli vsega prizaaaja. Glavni junak je seveda Dalibor. Pel je to vlego gosp. Orželski. Videli smo v tej vlogi umetnika, prvega tenorista češkega narodnega divadla g. Ptdka, — a priznati m s rame, da g. O r ž e 1 s k i ni mnogo zaostajal za njim. Ce bi imel g. Orželski — (naj oprosti) — vsaj še en ton višine k svojemu lepemu organu! — Bil je pa prav dober; dasi v prvem dejanju ne ravno najboljše disponiran. pel je v naslednjih prizorih z vso pevske diskrecijo ter zlasti v prizoru v ječi dosegel najlepši uspeh. Da ne postanemo preobširni: tudi drugim solistom gre vse priznanje, seveda v prvi vrsti g. S k a 1 e v i, potem po vrsti: g. Ouredniku, gdč. Rindovi, g g. Raneku, Betettu in Zachu. Kar smo pa že enkrat letos posebno povdarjali: premalo je vaj zlasti za zbor! — Rekle se nam je, da ta polneštevilno ne prihaja niti k glavni orkestralni izkušnji. Opera brez dobrega zbora je slika brez okvira! — Vedne sme hvalili naš operni zbor, neradi ga grajamo letos. Pri „Dali- boru" sicer ni bil ravno slab, a naše opombe naj veljajo v obče! Pripomnimo le še, da opera zasluži natlačeno polne hišo. ItolenKe novice. š Šolstvo na Spodnjem štajerskem. V slovenjebistri-škem in mariborskem okraju so okraj, šolski sveti imenovali nove krajne šolske oglede. Pri tem so se dižuli načela, da so imenovali, kjer le mogoče, trde za vedne Nemce ali vsaj fanatične naše nasprotnike. Da se vsled tega prišli celo navadni šnopsarji do čsstmh mest krajnega šolskega ogleda, to jim je vseeno, pravi nemški strankarski duh jc zadostna kvalifikacija za to mesto. Kaj staj storijo Slovenci' proti temu ? Kjer so zavedni slovenski možje v krojnih šolskih svetih, tam naj protestirajo proti temu naravnost na naučno ministrstvo. Sicer nima nič odločevati, toda naj izve, kako se nam godi in ministrstvo bo že samo poskrbelo, da pride ug.»vor do prave Histoca. Tudi všalane občine naj odpošiljajo take proteste! Krajai šolski sveti pa naj sdaj tudi v poslovanju pokažejo svojo narodnost! Nemški ogleda naj se popolnoma ignorira pri sejah, naj se ieu pošiljajo samo slovenska vab la k sejam, naj se govori v sejah sam© in izkžjučno slovenski in naj se nemškemu ogledu zabraajuje nemški gsve. iti s tem. d* se postavi krajni štslski svet isa stališče, da je njegov postavni jezik slovenski. Ako bi šolski «g>eda ne prihajal k sejam, naj se zabeleži vsaka njegova absenca ter se vsako leto vpošlje zopet tozadevna ovadba na naučno ministrstvo. Proti nemškemu radika-iizmu slovenski rad«kalizem! Naša želja je, da spodnještajersko slovensko učitaljstvo samo organizira ta odpor proti vsiljenim krajnim šolskim ogledom ter d« skrbi, da se bodo povsod volili v krajne šolske svete zanesljivi slovenski m«žje. Kakor v mariborskem in sloveajpbistriškcm okraju se bo zbodlo gotovo tudi v ptujskem okraju. Slovenski rodoljubi se vse premalo zanimajo za šolo ia podcenjujejo njeno važnsst. š Slovensko krS£ansko iz-I obraževalno društvo 9,Domovina" v Gradcu je na IV. rednem obč. zboru dae 28. prosinca 1906 izvolilo sledeči odbor: predsedssik gosp Z v o n i m i r Kos, podpredsed »ik gosp. V e k o s 1 a v B a š , tajnik gVincenc Jošt, taja. ; namestnik gosp. Vinceac Skuhala, blsgaisiik g. France Rižnar, biagaja. ( »am. g. J ® s i p Lah, gospodar g. Ivan s K o <4 s 1 a v Puceli in g, Franc Svab. š Odškodnina za operacijo. Iz Gradca porečajo, da js bila v tamošaji bolnici svoj čas operiraKa uslužbenka Ana Fink, ki je bila bolan na želodcu. Operiral je dr. Jurinka ia ji pri tem še odrezal na stegau na dveh krajih po nekoliko kože, s katero j« pokril pri nekem drugem bolniku odprte rane. Uslužbesika je potem ozdravela, a zahteva zdaj 2 0.000 kron odškodaine za odrezane kožo. Razprava r*ri sodišču je odeodeaa. š Slovensko zdravniško društvo za vojvodiao Štajersko s sedežem v Celju se snuje. š Ljutomer. Dosedanji vodja okrajnega glavarstva, nam Slovencem .prepri-jazni" Rainer je dobil naslov okrajaega glavarja. š Proti nedeljskemu počitku. Graška trgovska zbornica j* skleaila poslati k štajerskemu ces. namestniku deputacijo proti nedeljskemu počitku, ces. namestnik pa deputacije — ni sprejel. š Za |,Bismarckwarteu v Celju pres ačijo celjski nemSkutarji po nemškem časopisju. Dnevne novice. Hudo se mu godil Strahovito razbija .Slov. Narod" in na v^;c mogoče načine preklinja duhovščino, češ, da so duhovniki krivi, ker je marsikdo ob novem letu peslal „Nared" nazaj z opazko, da se lepe zahvaljuje, če mu takega lista več ne pošljejo v hišo. Seveda mu vse rohnenje nad duhovščino nič ne pomaga iz jako preprostega vzroka, ker duhovniki sploh .Na-reda" ne pogledajo, saj imajo boljših listov dovolj. Da ne bo torej „Narod" zastonj črnila prelival, mu povemo, da niso krivi to-i liko duhovniki njegovih neuspehov, ampak i on sam. Kdo bo pa vedno isto stvar čital? Skof pa kaplan, pa kaplan pa škof — leto za letom vedao enako brez konca in kraja j - te je še za najbolj bedastega liberalca j preneumno. Odkar piše Seliškar narod ao-; gospodarske članke, je pa šele postal „Na- red" prav bedast. Ni torej treba ljudem zameriti čc puste list, ki nima prav nobenega ogleda. Na oho pa povemu „Narodu", da so mu izgube naročnikov krivi maogo zlasti neposlušni »mladi", ki pravijo : Katerikoli list naračiti je bolje, kakor pa podpirati glasilo Tavčarjeve pisarite. Vladni komisar za Trst. Tr-žtška iredentovska klika jc dobila zopet hud udarec cd vlade: Včeraj je tržaško na-mestništvo izdalo odlok, ki odvzame tržaškemu mestnemu magistratu preneSene upravne posle politične oblasti I. inštance in zadeve o okrajnem šolskem nadzorstvu. Te posle je poceril« namestaištvo vladnemu komisarju, namestniškemu svetovalcu, ki so mu poverjena poročila » teh zadevah. Dvojno moro hočejo kranjski Nemci. O tem piša tudi praška „P«litik", ki pravj; „Kak® smisel za pravic« imajo Nemci, kaže to, da zahtevaje; naj nad 100.000 koroških Slovencev ne dobi pri volivni reformi nobenega zastopnika, okolu 28.000 kranjsk h Nemcev pa naj dobi enega poslanca. Ce bi se 13 000 Kočevcem, med katerimi je pa že 4718 Slovencev, dai en mandat, bi bilo to tolike, kakor da bi en Nemec pri volitvi imel štiri, Slovenec pa le en glas. Ia stotisoči Cehov ns Dunaju nnj ne dob?, nobe nobenega poslanca. Tako razumejo Nemci splošno in enako volivno pravico. K poglavju o zvišanju plač. Piše se nam: K*t zanimiv dodatek k zadnjemu zborovanju c. kr. uradnikov v Ljubljani, kjer se je sklenila resolucija do vlade zastran zvišmja plače, naj služi sledeči fakt iz novejše domače zgodovine: Ob času potresne katastrofe pred 10. leti je bilo, ko se je vsem kategorijam uradnikov priznala za takrat pasebna draginjska daklada. Vsekakor pravično in naravnost potrebso. A kaj porečete na to? V prav isti dobi, ko je nezgoda bila tako splošna ter prizadeta brez izjemi rse sloje, je slavna c. kr. deželna vlada kranjska, alias baron Hein nesrečnega spomina, storila vse, da nijeden duhovnik ni dobil nikake doklade; še v«č, baron Hein je v svoji ^objektivnosti" in zagrizenosti do duhovstra šel tako daleč, da je ustavljal nekaterim tedaj obolelim duhovnikom izplačevanje tiste male penzije, ki jo država velikodušno priznava za slučaj onemoglosti, Visokost tiste svotice nas j« skoraj aram povedati, ker m9ra vsakdo z glavo zmajati, češ, je-lš kaj takega mogoče r kulturni državi, ki je pred toliko in toliko leti ugrabila vse cerkveno premoženje io je potrosila za druge namene? Revežu niso hoteli izplačati pen-zije — 225 gld. — tiste revne pokojnine, s katero izročuje zdaj država onemoglega duhovnika usmiljenju karitativnih ustanov. Sedaj pa hoče igrati velikodušnega dobrotnika nasproti duhovstvu s tem, da mu meče te drobtiae pred noge, ali pa mu jih svojevoljno odseka, češ, če ne moreš živeti, pa poginil In sds j pomislite še grdo gonjo, s katero je poslanec ljubljanskega mesta začel rohneti proti zvišanju duhovske kongrue, ki znaša letnih 300 gld. pri kaplanih, in pri župnikih 600, največ 700 gld.! Tako taksira poslanec ljubljanskega mesta izobražene ljudi! Kdaj pa je bila vzadnjič »regulirana" koagrua duhovnikov? Marsikaj je še iz plesnive jožt finske dobe. Ia vendar ima duhovnik tudi svojih 16 let šolanja za seboj, kot vsak c. kr. uradnik, in je tudi vsaj toliko ,steber države". Slovesne obljube bo polagal o. Frančišek Tome, duhovnik „Družbe Jezusove", na Svečnico, med sv. mašo ob 8. uri v cerkvi sv. Jožefa. (Etizabetna cesla št. 5) Umrl je včeraj pri Sv Križu pri Tr stu po kratki mučni bolezni ondotni župnik i. g Ferdinand Jonke. Pogreb bode dne 31. t. m., ob 10. uri dopoldne iz žup-nišča. Slovenske pesmi na Bolgar-ekem. Pise se nam iz Sofije : Vojaš&i orkester častniške šole večkrat prireja v Sofiji koncerte ter na njih pogosto s vira slovenske pesmi in marše, ki so tu jako priljubljeni. Pred kratkim sem prisostvoval j pri takem koncertu in razveselil sem se, ' ko sem siišsl burno ploskanje, s katerim je občinstvo sprejelo slovensko pesem „T r i -g 1 a v". — Porotne obravnave v Novem mestu se priča«, kakor smo že omeuili, 26 februarja. Izžrebani so naslednji gg. por«taiki : Šuklje Anton, posestnik in gostilničar, Gor. L©k*ica; KOnig Jožrf posestnik in gostilničar, Gornja vas; Ga*ser Kar 1. posestnik in biagajničar, Kočevje; Pire Ivan, posestnik in trgovec, Sodražica; Globevnik Ivan, posostnik, Skocjan; Krž:č-nik Fcanc, posestnik in nscsnr, Kostanjevica; Peteriin Anton, posestnik in trgovec, Dol-šaki; Vehovec Elija, posestnik, Žužemberk; Brimšelt Gregor, posestsiik, Hrnstovica; Kak Jožef, posestnik in župan, Plusks; Božič Anton, posestnik, Lsskovec; Šttfacc Franc, posestnik. Rafcež; Penca Alojzij, posestnik, Gum be?k; O.ažen Jakob, posestnik in ključavničar; Ribn ca; Šetinc Martin, posestnik iu gostilničar, Jesenice; Lušina Ant«n, posestnik in gostilničar, Belacerkev; Breg.-ar Ivan, posestnik, gostilničar in župan, Rob; Miiller Ignacij posestnik in trgovec Crnomtlj; Kle-menčič Ivan, posestnik, Stranje; Malenšek Ivan, posestnik, St. Rupert; Kur.c Avgust, uosestn k ia trgovec, Črnomelj; Susteršič Ivan, posestnik ia trgovec, Semič; H r.ig-mnnn Franc, pošestnk, Goričava ; Dim Kratic, posestnik is gostilničar, Hodeje; Dereani Jakob, poscstsik in trgovec Žužemberk; Vr-tačfiik Ivan, posestnik, Jasfciae; Kanm Mihael, posestnik, Dol. Jesenice; Erčul Franc, posestnik, Z liberalec, Karol Cešnik 39 glasov. Trstf 30. januarja. Vladni odlok je silno zbegal italijanske kroge, zlasti k«r vlada svajega koraka ne utemeljuje z nobeno besedo. .Piccolo" pravi, da je to le začetek, ker vlada hoče Trstu vzeti vse svo boščine ^neposrednega* državnega mesta. Tolaži;* se pa s tem, da vlada s tem prevzame vse odiozne posle in da je s tem občinski svet prostejši. Slednjič pozivlje ire-denta Tržačane k odparu: Trieste fa r žt da se! Trst, 30. jan. Občinski svet je protestiral proti novi vladni naredbi. Plakatirali so po mestu oklic, v katerem ostro protestirajo, da je vlada vzela ebčinskemu za-stopu ves vpliv na obrtno, šolska, vojno, zdravstveno in civilno policijo in da hoče s tem preprečiti vpliv vladajoče stranke na bodoče volitve. Občinski svet pozivlje meščanstvo, naj se bori ž njim za avtonomijo Trsta. V prvi seji državnega zbora morajo poslanci interpelirati. Dunaj, 30. januarja.,Slovanska zveza" je imela danes klubovo sejo, v kateri se je izvolilo predsedstvo. Soglasno so izvoljeni: za predsednika poslanca Susteršič in I v č e v i č , za podpredsednika dr. P 1 o j. Poslanec V u k o v i c je hotel v zbornici predložiti nujni predlog v zadevi srbsko-avstrijskega konflikta, a predlog izostane, ker so člani kluba nastopili proti predlogu, češ da z zaprto srbsko mejo postanejo za živino naših kmetovalcev ugodnejše cene živini. Pri razgovoru o volivni reformi so se govorniki posebno pritoževali nad krivicami, katere se hoče napraviti Slovencem na Koroškem in Štajerskem. Predsedstvu kluba je bilo naročeno, naj v tej zadevi stori najodločnejše korake. Dunaj, 30. jan. Danes se je zopet sešel državni zbor. Vlada je predložila razne predloge, med drugimi tudi predlogo o prodaji eraričnega stolpa „St Michaele" v Pulju. Predlogo o laškem vseučilišču v Roveretu je vlada umaknila. Pred prehodom na dnevni red je predlagal C h o c, naj pride kot prva točka na dnevni red uradniška predloga in še le potem predloga o vojaških novincih. Zbornica je Cbocov predlog odklonila, nakar se je pričela debata o vojaških novincih. Prvi je govoril P r a ž e k , potem pa grof Sternberg, ki je srdito napadal G a u t s c h a , češ, da ima Gautschev zet pri poslaništvu v Parizu izredne nagrade, pa ni drugega storil nego nerodnosti pri srb-sko-avstrijskem konfliktu. Gautsch je takoj odgovarjal in odločno zanikal Sternbergove trditve. Izjavil je, da ima njegov zet le one dohodke, ki jih ima vsak diplomat pri izrednih misijah. Napadi Sternbergovi da pričajo, kakim napadom je izpostavljen človek, ki se bavi z javnim življenjem. Dunaj, 30. jan. Mladočeški klub je imel sejo, v kateri je Pacak poročal o svojih pogajanjih z Gautschem in Derschatto. Pacak je dobil soglasno zaupnico. Povdar-jalo se je, da bi bilo sporazumljenje med Cehi in Nemci še le mcgoče, če se Cehom izpolnijo opravičene njihove narodne zahteve. Dunaj, 30 jan. Razni moravski parlamentarci so povodom češko-nemške sprave v Brnu, ki se razteza tudi na odvetniško zbornico, dobili visoka odlikovanja. En deželni odbornik je povišan v plemski stan. Budimpešta, 30. januarja. Kralj je baje določil: Uradni jezik vojaških sodišč bo mažarski, poveljniki z ogrskimi oblastmi bodo dopisovali mažarski, jezik ogrskih polkov bo mažarski. Uvedene bodo skupne zastave in emblemi Samostalno carinsko področje stopi v veljavo 1917. O ostalih notranjih poslih naj koalicija dela kakor hoče. Budimpešta, 30. jan. Oibcr koalicije je sklenil, da prične pogajanja na podlagi vladarjevih predlogov. To bo danes tudi skoro gotovo soglasno sprejeto v seji skupne koalicije. Novemu ministrstvu bo skoro go tovo predsedoval Lukacs, Andrassj bo imel notranje ministrstvo, Zicby bo minister na kraljevem dvoru, Košut pa trgovski minister. Belgrad, 30. jan. Cuje se, da so se med srbsko vlado in Avstrijo pričela nova pogajanja. Tiflis, 30. januarja. (K. ur.) Na šefa generalnega štaba G r i j a z n © v a je bil izvršen bombni atentat. Grijaznov je mrtev. Morilec je aretiran. Riga, 30. jan. Oborožena četa je napadla železniško postajo, umorila postaje-načelnika in vzela 250 rubljev. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm 29 30 Čii »p»-lavtnla 9. z več. 7. ajutr. 2. pop. Stanja barometri v ni m 7«0 5 737 7 736 5 T.mpo-r»tur» po Celziju -36 -9 9 04 Votrori brezvetr. si- jug sL jjvzh. jasno megla jasno lig ia * Oo Srednja včerajšnja temp. -4 8», norm. —19'. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka« v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borza 29. janaurja 1906. Z&loibenl papirji 4•/, majeva renta...... 4•/. srebrna renta..... 4•/, avstrijska kronska renta . 4*/, , zlata renta . . . 4*/. ogrska kronska . ... 4'/. , zlata „ . . . 4*/. posojilo dežele Kranjske . AV/. posojila mesta Spljot . . A V/. » . Zader • • A V«*/, bosn-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka del. banka k. o. . . 4'/. . , , i. o. . . Al/i*/. pisma gal. d. hip. b. . Al/i*/. pešt. kom. k. o. t 10*/, pr. A»/i*/, zast pisma Innerst hr. . Al/i*/. , . ogr. cen. dež. hr. Al/i*/. o n „ hip. banke. A1/,*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V,*/, obl. češke ind. banko . . A*/, prior. Trst-Poreč lok. . . A*/, prior. dol. žeL..... 3*/. , juž. žeL kup. V« 7» • • A V,*/, avstr. pos. za žel. p. o. . Irtik*. Srečke od 1.18601/...... 1864 ...... trnke srečke zeti. kreditne I. emisije , ogr. hip. banke . . . „ srbske i frs. 100 — . , turške Basilika Kreditne , ■ • Inomoške , • • Krakovske . • • Ljubljanske „ . . Avstr. rud. križa , . . Ogr...... Rudolfovc . • • Salcburške , • • Dunajske kom. , • • Delil... Južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnico Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ , ... Zivnostenske . ... Premogokop v Mostu (Brttx) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Murdnyi...... Trbovijake premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbo . Češke sladkorne družbe . . Valuta, C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke...... . . Severeigns....... Marke......... Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji........ Dnu BliffO 100 — 100 20 9995 10016 100 15 100-35 11805 118 26 96 25 96-45 114-35 11455 99 50 101-— 100-65 101-65 100 — 100-60 101-60 100 — 10015 100-15 100-50 10045 101-40 106 60 107-50 100 50 10150 100— 10080 100— 101-— 9950 100-50 100-50 101-50 99-90 99 50 100— 31620 31820 101-26 101-76 196— 198-- 289-75 291 75 16116 163-15 297— 307— 299 — 309— 264— 26960 100— 101— 149 26 160 25 2526 27-25 476— 486 50 79— 85— 92 — 99— 61 — 68.— 52"- 64— 8310 3510 57-— 63— 72-- 7850 629-50 539-50 124-60 125-50 666 75 667 75 1632 - 1641— 672 70 673 70 795— 796— 246-50 247-50 661"— 666— 63(5*60 637 50 - 2680— 2694— 531-— 632— 278— 280— 563— 567 — 160- 162-— 11-33 11-37 19-10 19-13 23-48 23-56 23 96 24-04 117375 117 575 95 55 95-76 250-75 251-75 4-84 5.- Ali že veste*} da M I. kranjsko reklamno — podjetje m W. K. NUCIC v Ljubljani, Šelenburgove ulice St. 6 sprejema 2683 10—8 raznašanje reklamnih listov, koledarjev in drugega pod jamstvom za resnično raz- nešenje po najnižji ceni. 5000 listov 3 K. Koledarji od komada 2 vin. Veliki lepaki od komada 2 v vin. Hiša 181 3-2 na prodaj. V Spodnji Šiški se hiša št. 197 proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo „Slovenca". Pridnega in poštenega dečka sprejme kot W vajenca Franc Krušič mizarski mojster, Vižmarje štev. 10, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 202 1—1 Razpis službe. Razpisuje se mesto Instalacijo hišnega telegrafa ia telefona v mestu in na deželi izvrši najsolidneje in po najnižji ceni firma Fran Antosleulcz 2608 12-7 Ljubljana, Stari trg št. 1. Tu se dobe tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižji ceni. I Anton Žnider&ifc, J ♦____župnik v Št. Jerneju na t ♦ Kranjskem, spričuje, da je % l pri Sv. Barbari v Hal,, sodn. okraj Ptuj na Štajerskem. 195 3—2 Stalna plača 1468 K. Prošnje je pošiljati sanit. okrožn. odboru pri Sv. Barbari v Hal. do 1. sušca 1.1. župnik v Št. Jerneju na Kranjskem, spričuje, da je slabo- in malokrvnim z ♦ najboljšim uspehom pri- ♦ 2371 poročal 11 4 X | železnato vino j ♦ G. Plccolija, dvornega založnika z ♦ Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, ♦ % Dunajska cesta. X J Polliterska steklenica velja 2 K in se rnanja + 0 naročila točno izvršujejo. ♦ presenetljivo! 500 komadov 1 gld. 80 kr. 1 prekrasno pozlačena, precizijska ura, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim 2lahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smodke iz jantarja, 1 elegantna damska broSa, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s slikami, 5 žaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko veselost, 10 kom. najlepših božičnih kart, 1 jako koristno navodilo za pisma, 30 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo ! gld, 80 kr. — RazpoSilja proti poStnemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje 198 2—2 en gros razpošiljalna tvrdka Ch. Jungvrlrth, Krakov II. NB. Za neugajajoče sc vrne denar. 03331 BCDB fagoti dlvguštin- Ske pive je danes dojel. . ' . 7o čil je bode v S ranč Hotelu ,$Cnion" JSjuSljana. Proda se večje zemljišče s poslopjem vred ali brez poslopja. Več o tem pove upravništvo ,Slovenca". 203 3-1 Deželna zveza za promet = tujcev v Ljubljani = 201 3—2 sprejme }utri v sredo velitt riccfoV VCCCP v vinski kleti s koncertom oddelka ljubljanske društvene godbe. Točilo se bo barona Wambold pl. l(m-Siadta vino lastnega pridelka 3 grajščin J(opfenbach in Staltenberg, dokler kaj naloge. 209 1-1 mmm n f r t 1 in—» imimiiiiim ■ »11 11 j 11 za pisarniška opravila. Poslovanje le popoldne, plača po dogovoru. Ponudbe na predsedstvo deželne zveze. o Otvoritev gostilne, o Usojam si slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril gostilno »pri Lovcu" -na Sv. Petra nasipu št. 67 Ljubljana r Točil bom pristna vina kakor: dolenjski cviček, štajersko belo istrijansko črno vino in naravni hrvaški pelinkovac ter sveže marčno pivo Auerjevih dedičev. Postregel bom tudi ob vsakem času z gorkimi in mrzlimi jedili po najnižji ceni. Za obilni obisk se priporoča 189 3-2 Z velespoštovanjem Maks Nessman, gostilničar. >291 66 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani si Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000--. Rezervni zaklad K 200.000'-. Zamenjava In ekakomptnje Baje predujme na vrednostne papirje, izžrebano vrednostne papirje in vnovčvjo Zavaruje srečke proti kurzni sapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcije, jfcT Eakompt tn intaHO monio. >U JUT Bonna a&rofiUa. "M*. Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami.