Tečaj III. V četertek 25. malega, serpana (julija) 1850. Iiist 30. Pripovedka od Ceha. JPred kakimi 2000 leti je bil zapustil velik in mogočen narod gore dalnih krajev proti solnčnemu vzhodu, jn se je odpravil si nove, lepšev domovine iskat. En oddelk teh ljudi se je imenoval Cehe, zato ker je bilo njihovemu vodju Ceh ime. Hodili so po obraščenih gorah, dokler niso v planjavo dospeli. Veliko veršelo jih je bilo, in le z združeno močjo so nevarnosti po potu premagali. Tudi Čehi so imeli, kakor veliko starih narodov, to navado, da so si začeli, do kakšne vode dospevsi, brodove tesati, in so se nato po vodi navdoli vozili, namesto da bi si bili pot skozi puščave in goščave delali. Ko so že več dni ino tednov potovali, in se jim lepe ravnice prikazujejo, jih stopi nekoliko na visoko goro, s ktere se je okoii in okoli vidilo. Ta gora je bila gora po imenu Hip med vodama Hebom (TEger} in Veltavo (Moldau). In ko z verha lepe reke in gojzde, gore in ravnine vgledajo, jo vderd veseli k svojcem nazaj, ter jim sporoče, da je nova, prekrasna domovina že blizo. Drugi dan obidejo goro in najdejo vodo polno rib, zelene bregove in okrog in okrog rodovitno zem- 234 Ijo. JVIahoma po solnčnem vzhodu drugega dne skliče Čeh starašine tega roda in nato ves rod. sede na porobek pod koščato drevo in tako govori: ^preljubi bratje, prijatli in tovarši, ki ste se z menoj vpotili, priča sim bil sile in težav, s kterimi ste mi do današnjega dneva zvesto sledili5 dopustite svojim (rudnim nogam spočiti se, in zažgite bogovom",— tedaj Cehi namreč še niso v edinega Boga verovali — „in zažgite bogovom, ki so nam to deželo po-* darili, daritev hvaležnosti. To je ravno tista dežela, i ki sim jo vam obetal, dežela bogata zverine in pe- :j rutnine, mleka in meda, popolnoma pripravna za srečno selišče, kjer je obilno vode in rib, — kjer se vam ni bali nobenega sovražnika. Ker je tedaj ta j lepa in rodovitna, dežela v vaših rokah, posvetujte se, j s kterim vrednim imenom naj jo imenujemo." — . Starašini pa povzdignejo, kakor bi jim bila kak- . sna nadzemeljska stvar to misel vdihnula, vsi kmalo glas: Ktero vredniše ime naj bi ta dežela pač dobila, kakor ime po imenu tvojem, po imenu našega' vodja! Ker je tedaj tebi ime Ceh, se naj dežela imenuje Češko. — Hvaležnosti svojega ljudstva ga-njeni vstane Čeh, pogleda proti nebu, poklekne, poljubi zemljo, ki se ima v prihodnje po njegovem imenu zvati, in vstajaje roke proti nebu povzdignivši, reče naglas: ,,'Da si mi pozdravljen;!, premila domovina:, ki te nam so bogovi prihranili! Popred si bila brez prebivavcev; zdaj si nam podarjena. Ohrani našo moč, našo krepkost, in pomnožuj nas od roda do roda veliko veliko let!" Zdaj so gospodovali Cehi v novej deželi. Slovanskega roda in službi svojih bogov vdani, so živeli priprosto in srečno. Stanovali so v kočah iz ila narejenih, z drevesnimi skorjami pokritih, so kme-tovali, zverino in ribe lovili, obleko si pa iz zverinskih kož narejali. Hudobije in nezvestobe ni bilo med njimi. Njih vršita so bila vedno odperta, tatvine niso poznali; mirno in spravno so živeli. Čeh je vmerl v veliki starosti. Ves narod je prelival solze po njem. Tretji dan še zbere Čeli i okrog njegovega trupla, 235 ga neso proti solnčnemu zapadu, in poravnajo nekoliko prostora pri C t in oves i, kjer ga pokopljejo. In še veliko slo let nato je obiskavalo ljudstvo njegov grob in1 postavilo očetu Cehov slaven spominek. / J. Navratil. f.H Papiga ') i«eŠi cesarjčviča 2J iz ječe. bd -i' v '¦.'¦ NekLinalovredni človek po imenu „Sant«'ibaren" nek-dajnemu cesarju Baziliju njegovega sina Leona zatoži, kakor bi pesarjevič svojemu očetu po živlenju stregel, da bi tako .sam lože > ino hitreje na cesarski prestol prišel. Uadoverni cesar veruje nesramnemu obrekovavcu, ino za-pove, nedolžnega Leona brez vsega smiljenja v ječo vreči. Vse prošnje celo naj veljavniših so bile zastonj. Cesar, po hudobnem Santabarenu podpihovati in razdražen, svojemu sinu tudi vsa. pisma, v. kterih je on s ponižnimi besedami .oteta svoje nedolžnosti prepričati hotel, k nje-govej naj vekšej žalosti zapečatena nazaj pošlje. Ker ni hotel cesar od svojega sina nič čuti, se ni tudi nikdo pre-derznul, ga vpričo cesarja V misel vzeti, ino tako je nedolžno zaperti cesarjevič v kratkem bil celo pozabljen. Pa ravno zdaj, ko so ga bili ljudje zapustili, je božja previdnost navižala, da ga papiga ali papagaj reši. IVL* ptič, ki se je bil več besed govoriti naučil, je navadno v cesarskej jelnici visel, kjer je perve tedne večkrat kdo od nedolžno zapeTtega Leona govoril, ino včasi kteri njegovih prijatlov smiljenja ganjen te besede izrekel: „0 dobri in nedolžni Leo, kako nesrečen si ti!". Te besede je ptič čul,, ino se jih počasi prav razločno izgovarjati navadi. Čez nektere>mesce da cesar veliko goščenje napraviti, in zapove vse veljake vsega cesarstva povabiti. Cesar ino vsi povabljeni so bili veseli ino prav dobre vole. Vse se smeje, vse se šali, ino si čas krati. Ali čujte! kaj se zgodi? Kar se začuje glas: „0 1) Papiga ali papagaj, zclenorudeoa plica, kakor sredenj golob velika, ki se lahko govorili nauči. — 2) Cesarjevič!, to je cesarjev sin^ 236 dobri ino nedolžni Leo, kako nesrečen si ti!" Zdaj naglo vsi potihnejo, se ogledujejo, misleč, od kod da bi bil ti glas prišel, ino kdo da se predrezne vpričo cesarja njegovega sina imenovati? Ino glejte! to je bil ptič, kije na steni visel. Papiga, kakor da bi se jej bilo dopadlo, da je vse vmolknilo, še dvakrat že pred izgovorjene besede ponovi: „0 dobri ino nedolžni Leo, kako nesrečen si ti!" Povabljenci zdaj v boječnosti pričakujejo, kaj da se bo zgodilo, cesar se pa ves zamisli. Zdaj vstane neki izmed cesarskih dvoruikov in reče: ,,Cospod! ta ptica nas vse osramoti, — ona nas kakor tebi toži, da mi namreč na tvojega sina ne zmislimo, teinuč samb veselje ino tvoje do- i brote vživamo; tvoj sin, nesrečni Leo pa, ki se je tvoje cesarske milosti znebil, v britkosti zdihava." Te besede vse pričujoče ganejo; vsi začnejo Bazilija za cesarjeviča prositi, ino razžaljeni oča v sercu pomirjen, sinu odpusti, ino ga v milosti ino ljubezni iz ječe k sebi vzame: A. Strnjniak. Grenka cvetlica. (Prilika.) Bilje lep poleten dan. Mati so šli zjutraj aa polje plet. Mini ca je šla ž njimi. Med tim, ko so mati na njivi opraviti imeli, se je mala deklica po travniku sprehajala in se s cvetlicami radovala. Poln travnik je bil naj lepših cvetlic. Vse je bilo v naj veči krasoti. Ko si mala deklica dalje cvetlice nabira, dobi eno, ki je bila lepša od vsih drugih. Bila je majhina, prav nežno zraščena in še le v pervem mladem cvetju, nekoliko bela, nekoliko ru-dečkasta. Tudi dišala je zlo prijetno. Minica se je dolgo ne more nagledati, in se ji prečuditi. — Po rožicah jo veselo obrača, in — kot bi živa bila —jo boža, in se ž njo pogovarja. Ni se je mogla nasititi; nazadnje jo celo v uslica vtakne in jo hoče jesti. Pa kako hitro jo je zdaj sita! — Nevtegoma teče k materi, naglas joka in vpije: „0j mati, kako me peče! — Cvetlica je bila tako lepa, in ko sira jo jedla, je bila tako grenka! — Nemarna roža, kako si me zapeljala"! Ne huduj se, moja hčerka, pravijo mati, in ne zaničuj lepe cvetlice, saj je res lepa in lepo diši, in kaj hočeš še več od nje? — Saj cvetlic ne jemo! — Vidiš, ljuba Minica! reko mati dalje, pervo veselje je pri vsaki reči sladko in dobro. Če si pa še več belimo, dobimo namesto veselja le stud in grenkoto! —% ot»»»wiV%i A- Praprotnik. Kratka slovnica slovenskega jezika. $. IS/Prilog. i'\\j\ (Dalje.) ___ 1) Redar se od kakšne doloceue, a na ne stvari govori , dobi prilog za moški spol v pervem iu 4. edinobrojnem sklonu i na koncu; če se pa govori od kakšne nedoločene, neznane stvari, se to ne sme zgoditi• u. p. lepi nož mi daj (kterega že poznaš); lep nož mi daj, (to je nož, da je le lep, bodi si kteri koli). — Prilogi za ženski in srednji spol se rabijo v določnem in nedoločnem pomenu vedno enako, samo v 3. in 5. skl. za ženski spol rabimo določno tudi ei namesto i. — Ako pa moški prilog za svojim imenom v 1. edinobrojnem sklonu stoji, ne vzame nikdar določivne končnice i, n. p. tisti uoz je lep, (ne: lepi). 2) Polglasnica zadnjega zloga vsklanji zgine; n. p. ser-čen, serčna, serčno, serčnega i. t. d., ne serčena, serčeno, 7 7 ; sercenega. 3) Prilogi, ki imajo v moškem spolu c, š, se ali j na koncu, spreobernejo po slovnici o srednjega spola v e; n. p. rudeč, rudeče, moj, moje, naš, naše, letošenj, letošnje. 4) Ce se prilog z moškim imenom kakšne nežive reči zlaga, ima ž njim vred 4. edinobrojni sklon pervemu enak; — 4. sklon priloga kakšne žive stvari pa se vjema z imenom vred z drugim sklonom (rodivnikom); n. p. velikega raka (ne: velik rak) sim kupil. — Ako se pa prilog na moško ime kterega sprednjega stavka nanaša, je 4. edinobrojni sklon 238 vselej drugemu enak; h. p. jaz imam bel klobuk, ti pa čelnega, (ue: ti pa čem ali černi). *) 5) Neki dvojozložnf v.-ek, ali- en na koncu spremenijo c lahko v d, n. p. laliek, lahak, bolen, bolan, fii- ,s> 6) Ce prilog ime nameštuje, se derži lastne sklanje; n. p. Krajnsko, Krajuskega, Koroško, Koroškega, Stajarskega i. t. d. 0 | t- ; CDftlJc sledi.) . s. (j Stirnajsto pismo. Prijatel svari prijatlu, ki se je igri vdal. .fsili.tof t,'i-\Ljubi moj prijatelr!'*l* nAlt.iM Slišal in zvedil sim, da si se začel z igravci bra-liti, in da si od nekaj časa sem Le zlo igri vdan. Ne zameri, dragi moj Pavle! da zavoljo lega pričujoče pi-smice pišem, in Te zavoljo velike nevarnosti, ki Te čaka, prijazno posvarim in opomnili hočem. Veš. da sim Tvoj dober prijatel, zato bi me zlo žalilo, ko bi kedaj viditi in slišali moral, da si po igri reven in nesrečen postal. Veliko izgledov bi Ti lahko povedal, kako je vselej igra liste vnesrečila, ki se ji niso koj od konca odpovedali in se je odvadili. Oboje, dobiček in zguba, ima veliko hudega v sebi. Dobiček pelje k zapravljanju, razvajanju i. t. d-, zgnba pa k grehom revšine. S fimje veden prepir, pogosten boj in gerda nevošljivosl neločljivo sklenjena. Ljubi in dragi prijatel, ne bom Ti dalje hudih nasledkov popisoval, saj sam veš, kam to peljali mora. Lepo Te prosim, vbogaj svojega Ti dobro želečega prijatla, in opusti to nevarno početje; boš vi-¦dil, da se ne boš kesal, da mi bodeš marveč kedaj za prijalelski opomin hvaležen. Upam, da boš moje besede posluhnil, in iz leaa dopisa spoznal, da sim Tvoj odkrilbsorčni prijatel Andrej. V Kamnigorici 25. mul. serpana 1850. (Petnajsto 6ledi.) r ___ J \ *) Za /cn.ski in srednji spol 10 pravilo ne velja. Le ondot rabijo po Ugledu moškega tudi prilog srednjega spola,, kodar so srednji spol zgubili, in. namesto njega moškega dobili. Prilog srednjega spola se, kakor ime, v 4. sklonu vselej s pervim vjema. «!»¦>:»Žaba i vrana. i&tiftM Žaba iu vrana. CBasna.) ¦ \ /-. (Basen,). u\ ,|j;] ,,|> -il')/'j(ij . I . i;"-7Ti_.M'«».*l i -ij-i Po ilirski., „Vidiš li, kako se s onim malim mišem mačka igra? Bože moj! žašto ga odmah neumori?" pitala je čudeči se žaba vranu. „„Jerbo posve zločesto serce imade, i mišu očitu smert, da ga lažljivim nadanjem kratko vreme teši, dvostruko zadaje,"" odgovori vrana. Komu hotoma zlo učinki. jest veče velika pregreha; ali ta pregreha težko oprosti se, ako se verh toga onomu, komu smo zlo učinili, jošter ru-gamo. — -liiij 0J3g(ob 0*1 s«|, :kškh 'j\ Po slovenski. vi/ \-.tA „Ali vidiš, kako se z u-nim malim mišem mačka igra? Moj Bog! zakaj ga mahoma ne vmori?!',je vprašala čudeč se žaba vrano. „„Ker ima povse hudobno serce, in mišu očitno smert s lini, da ga z lažnjivim nadja-njem kratek čas tolaži, dvojnato zavdaje,"" odgovori vrana. Komu hotoma zlo storiti, je že velika pregreha; ali ta pregreha se težko odpusti, ako se verh tega unemu, komur smo zlo storili, še hohotamo ¦¦, /iil'>-HMiij»fi(> K/ii-ilm*. ni '»j.xoui in IHttBjI .T Ilovice za mlade ljudi. ——i (Nove kaznovavne sodbe.) 18. dan t. in. smo vidili v Ljubljani v sodniji Ljubljanske okolice pervič po novej kaznovavnej postavi očitno, to je vpričo vsih ljudi, in ustno, to je na besede brez m ud ne pisanje v domačem jeziku obravnavati in soditi j da je lahko vsak kmet umel, kaj se govori. Vsih zatožencev (ki so bili zatoženi), ki so imeli še količkaj sramežljivosti v sebi, je bilo jako sram, ker je bilo veliko poslušavcev vpričo, kteri so jih poznali. Mladenči in deklice! varujte se skerbno vsake hudobije, ki je zoper cesarske kaznovavne postave, da se vam taka sramota ne zgodi. (Zrakobrodnik se spusti v zrak.) Z r a k o b r o d n i -ki (Luftschiffer) so umetniki, ki se umejo z obloni in drugim pripravnim orodjem visoko v zrak vzdignuti, in po njem kakor brodar po vodi broditi. — 7, dan t. m. se je spustil tak zrakobrodnik v Parizu vpričo velike množice na svojem pod oblonom privezanem konju v višave. Konj je od kraja zlo bercal, potem se pa kmalo vpokojil in visel, kakor bi bil oterpnnl. Kmalo zgine oblon nad oblake. Se 240 le zvečer prispe več ur od Pariza v vasi „Grizi" srečno do ta^ in umetnik pridirja na svojem konjičku še tisti večer v Pariz. Pravil je, da je bila začela konju v preveli-kej visočini, kamor ga je bila silna sapa zanesla konju iz gobca jako kerv teči, njemu pa ne, samo zeblo ga je, in pa v glavi se mu vertelo. Nad oblaki je vidil več mavric in drugih lepih prikazkov iz solnčnih žarov. ¦—i--------__ iol Smešnica. ¦ i---------------------------------• Prebivavci te in une strani neke vode so se prav-dali za travnik tostran vode. Prebivavci une strani so namreč terdili, da je travnik njihov, čeravno ni na njih strani, in so bili pri volji po starih možeh spričati, daje bil travnik zares vlastnina njih dedov; prebivavci te strani so tudi tako spričevanje ponudili. Pridejo na ogled pri-sežni možje in sodnika obojih prebivavcev. Po dolgem pričkanju pravi eden iz une strani: Ta zemlja je naša; jaz sim vidil pred 60 leti tukaj naše konoplje rasti. Sodnik prebivavcev te strani, kteremu se je mož malo mlad zdel, ga vpraša: Koliko ste stari? — 50 let, odgovori serdito in naglo priča. — Vi ste tedaj vidili tukaj konoplje rasti, povzame sodnik, še preden ste bili na svetu? Možje te strani v smeh, uril se pa togote, in pravde je bilo konec. Nove molilne bukvice. fV novem pravopisu.") Hebeške iskrice za. mladost, pa tudi za odraSene ljudi. Spisal po naj boljših molilnih bukvah mnogih jezikov g. Lovrenc Pintar, duhoven v Hadolici. — Ne moremo prehvaliti teh bukvic, ki na 163 straneh toliko različnih lepih molitvic in pesmic obsežejo, in jih priporočimo živo živo posebno gg. učenikom, ker se že konce šolskega leta bliža, za šolska darila. Popir in natis gospe K. K gor sta tudi prav lična. Na prodaj ima g. Matija Gerber, bukvovez v Ljubljani, po 10 kr. terdo vezane, — no 12 kr. z obutkom, — po 20 kr. z usnjatim herbtom, po 30 kr. s pozlačenim obrezkom. J- N. ¦ ——^— ^ ——^~ ¦ g^ Založnica Rozalija Eg-er. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.