Gospodarske stvari. Splošna ravnila glede gnoja. M. II. V obce ae 7 7sakdanjem ži^ljenju potern, koliko ae ima gnoja njivi podati, razločuje trojna, t. j. mocna, srednja in slaba ali pa tudi cela in polo^ična gnojitev. Za najvažnejaa guojiva so se stalne šte^ilke posta^ile, ki so n. pr. 190— 225 metr. cento7 (380—450 na^adnib colnib cento7) ži^alskega ali ble^nega gnoja daje močno, 85—110 metr. cento7 (170—220 colnih cento^) pa slabo gnojite7 na oral (057 bektare). Oblika, v kteri se gnojivo podaja, je tudi velike važnosti za njegov u5inek, ker se redivne tvarine le v doIo6enih podobah od raatlin v se vzeti morejo. Gnojiva, ki imajo redivne tvarine v labko razkrojljivi podobi v sebi, bodo mnogo hitreje in ugodneje delovale od onib, v kterih ae redivne tvarine ali v malo ali v celo nerazkroljivi podobi nabajajo. Kajti tudi o gnoju velja: rKdor hitro da, dvakrat dau. Dokazano je, da pognojitev z kostnii v debelih ko8ih prav nic ne izda, med tem, ko ima poparjena koičena moka, 6e se nje tudi manj poda, izdatne in izvrstue nasledke. Vzrok je ta, da so v koščeni moki redivne tvarine v taki podobi, v kakoršni jo rastline prej in bolj labko v se vzamejo in v svoje dele spremenijo. Kmetovavec more tedaj z istim kapitaloni in z enakim vspehom mnogo več polja pognojiti, 5e se bitro delajočega gnoja poslužuje. Na dalje je vapeh raznih gnojiv od lastnosti zemlje in pa od vremena zelo odvisen. Redivne tvarine v raznib gnojivih so za raatline toliko prej užitne, kolikor bolj se vsi pogoji prhnenja in trohnenja v zeuilji nahajajo. V kolikor manjši meri 8e ti pogoji v zemlji nabajajo, toliko poeasnejai je tudi ueinek, kterega koli gnojiva. In vSasih mora ta učinek popolnoma izoatati, 5e prevelika suaa ali moča razkrojevanje zadržuje. Vsak kmetovavec, ki zna rajtati in ki ho5e kapital v goapodaistvu naložen kolikor toliko hitrr» z pridom obrniti, bode rajši po bitrih gnojivih, kakor po počaanib aegel, ker tako ne le z časom, ampak tudi z obresti kapitalovimi varčno postopa, ktere na počaana gnojiva izlaga. Taka gnojiva v5aaib cela leta brez vsega haska v zemlji ležijo, tako da se cel kapital v nevainost etavlja, ako gnojivo brez vsega učinka ostane. Kjer se po določeuern goapodarstvenem redu (kolobaru) se le po ve6 letih enkrat gnoji tako, da se ve6 sadežev tega enkratnega gnojenja redi, tam 8e mora tudi pozuejši učinek gnoiitve v poatev jemati. Posebne imeuitooati je pravi 6a8 gnojenja. Močna gnojitev ravno pred ozimino nareja, da žito bolj poleže in bolj v slamo ko v zrnje gre. Grahorica pa v njivo na novo pognojeno posejana daje obilen pridelek in njivo za pnhodnjo ozimino dobro pripravlja. Labko razkrojljiva gnojiva bi se mnrala na setvo dajati, ki je že iz zemlje pognala. (Gnojitev na glavo.) Tudi od tega, kaka je zemlja v fizikaličnem ali kemične.rn oziru je n5inek gnojiva zelo odvisen. Nektera gnojiva se prilegajo le zemlji z določeno fizikalično laatuostjo. Slamnati gnoj kaže le za vezano težko, prepereli in tekoči pa poaebno za lahko in snho zemljo. Od kernične sostave zemlje je ncinek gnoja zarad tega odvisen, ker podana I hrana aploh le takrat učinek napraviti more, kedar i v zemlji jedne ali druge tvarine manjka. Kedar so vse redivne tvarine v obilni meri v zemlji, gnoj pridelka nič več ne poviaa, ampak brez posebnega vepeha ostane. Jabelčna plemena ali sorte. Jablan ali jabel5no drevo je pri nas kralj in prvak med sadunoanim drev.jem, ne le zavoljo lepote sadu, ampak tudi zavoljo njegovega okusa, trpežnoati in drugih dobrib, koristnib lastnosti. Jablan je prav evropsko drevo; v bolj toplih krajih že ne stori več, n. pr. v Algijeru v Afriki. Po sadu jablaninem, t. j. po jabelkih razločujemo razna plemena jablan, kojih je jako veliko. Kdor hoce razna plemena spoznavati, ta mora pri jabelkih gledati posebno na nekatera zunanja in znotranja znamenja. Zunanja znamenja ao : širokost in dolgost sadu, njegova muha, pecelj in lice; znotranja pa: mes6, okus, peš5iš5e, predali in peske. Glede prvega znamenja ae jemlje ozir na to, ali je jabelko visoko ali dolgo, široko ali ozko. Muha je vih jabelka odprta, na pol odprta ali zaprta, v petero zob5ekov razdeljena, pri nekterih sortah zelena, pri drugih 8uha. Peeelj je dolg ali kratek, auliljat ali mesnjat. Lice je gladko ali robato, sprva zeleno, potlej belorumeno, rude5e, pisano, rujavo, pikaato, inrežasto, marogasto, lisasto, in kedar sad dozori nastane belo - voš6eno ali zlato - rumeno. Znotranja znamenja so: jabel5ino meso je ali belo, ali rumeno, rumenkasto, rudečkasto, trdo ali mebko, kislega ali reznega, sladkega, sladkornega ali grenkega okusa. Peačišče ima po petero ali tudi le po čvetero predalov, katerib jamice so velike ali majhne, pro8torne ali ozke in v katerib se nahajajo peške okrogla8te, podolglaste, na dolgo apičaste, rujave ali rujavkaste, črne ali črnkaste, črmlene. Po teb znamenjih je slavni sadjerejec na Nemškem, po imenu Lukas, vsa jabelka razvrstil  v 15 velikib plemen, kojih nekatera še ve5 podplemen stejejo. Podplemena se razločujejo po barvi tako, da v 1. podpleme spadajo podsnovno baivana (grundfarbig) jabelka, t. j. ki so po vsej svojej povraini ali bela, rumena ali zelena; v 2. podpleme pobarvana jabelka, t. j. ki 80 na prisolnčni strani vaaj do '/3 povraine rudeča ali rudečkasta; in v 3 pleme progasta jabelka, pri katerih 8e rude5a barva vidi v proge razdeljena. Tri podplemena 8e pismeno kiatko zaznamvajo 8 številkami 1, 2, 3. Muha je ali odprta, na pol odprta ali zaprta, kar se kratko s pisineiikaiui a, b, c oznamlja. V novejših in sploh vseh boljših sadjerejskib knjigah pomeni na dalje zvezdica * daje sad dober za na mizo, križec f, da je priporoSevanja vreden za mošt, ** in ff pomenita pa, da je jabelko zelo izvrsten sad na vsako stran. Po teh znamenjih je tudi najboljše iz knjig izpisati si plemena in aorte, katere kdo želi do* biti v sadje- in vinorejski šoli pri Mariboru ali iz 8adia5a ataiei-ske kmetijske družbe v Gradcu. Kajti tako se dotičnim gospodom najbolj lehko in zanesljivo dopove, kakšno sorto jabelk kdo želi. Na primer, nekdo bi rad dobil za svoj vrt žlabtno zlato rajneto ali zlato-rumeni kosmač, kojemu se nemški pravi Gulderling ali pa Ananasapfel. Zelo gotovo ga bo prejel, 5e piae: Goldzeug-Apfel, Lukas VII. 1. (2) b ** ft, t. j. zlati koainač, ki spada v VII. pleuie po razvrstitvi jabelk po sadjerejcu Lukas-u katero pleme obsega vae funtne kosmače (Raiubour-Reinetten) in sicer 1. podpleme t. j. po vsej površini zlato - rumeno jabelko, ki spada raed najizvrstniai sad za mnogovrstno porabo. Petnajst plemen po Lukas-u se glasi: I. kalvili ali rivčeki, ki po jagodah in malinab diše; II. klopotci (Scblotterapfel), ker peake v njih klopoeejo ali škiebljajo; III. štrucelni ali guldaiji (Gulderliuge); IV. rožarice (Rosenapfel): V. golobčeki (Taubliuge); VI. ramborjevci (Ramboure, Pfundiipfel); VII. kosmači (Rambour-Reiuetten); VIII. voščene rajnete (Wacbs-Reinetten); IX. Boradorfske rajnete; X. rudeče rajnete; XI. zelene in sive rajuete (ledraišče); XII. zlate rajnete; XIII. pisanci (Stricbapfel); XIV. apičarji (Spitzapfel) in XV. plošcarji (Pluttapfel). Glede 6asa, kedaj jabelka dozoiijo, razlocujeino letna, jesenaka, ziinaka in s po mladna jabelka. Prva dozorijo že na dievesib, druga se le potrgana, tretja par meaecev potem, ko so se pospravila, tedaj še le meaeca novembra in decembra, Setrta pa meseca marca ia se torej obranijo med vsenii najdalje. Najimeuitnišim poletnim ali rauitn jabelkam prištevajo v 33. št. rSlov. Goap." že popisaue astrabauke, poteni rudečo magdalenanico, poletni dišeček, karloinovček, angleški škarlatni pepinek, Virginijsko rožaiico in pisani cimetnjk. Juri Žmavec. M. Poškodovane škropilnice se dajo dober kup popraviti z kosom platna ali česar drugega takega, ki je bil do dobrega v kopalov firuež poruočeu. Tako namočeoo platno se položi na poškodovano niesto in na solncu poauši. Taka poprava dolgo trpi in je kaj dober kup. Apno in sol golobom tekue. Zastrau apna je to mnogiiu zuano, ker vedo, da je goiobom za iijibova jajčica apuo potrebno iu da ravno zarad te potrebe z opekami krite strebe praskajo. Menj znano pa je, da golobi tudi sol moSno iščejo in vsako trohico poberejo. To pa opominja vse prijatelje golobov, da jiiu včasih tudi ka.j soli privoščijo, kar 8e najbolj ieliko zgodi, 5e jim brano v solno vodo namakat dajejo. Vidno bol.j zdravi iu živabui jim bodo golobi postali in miadiči bitro raatli. Strup sviiijain so slivove košice, ako se njih v pieobilni meri nažr6. Teiuu se ni čuditi. Slivove košice iruajo v sebi nekoliko pruske kialini (Blausaure.) P<> pruski kislini zastrupljene svinje postanejo bitro nirtvoudne, ne morejo prav stati in knialu pogiuejo. Ljudje pa si glave vbijajo in preaiišijujejo, kaj je neki ubogim 8vinjam tako naglo prišio? Da so zastrupljene, to le malokdo ve. Zato je treba na svinje paziti posebno sedaj in tam, kder imajo mnogo sliv! Veliki shod žitnih tržcev na Dunaju je ravnokar razglasil poročilo gledč letoanjib pridelkov na zinju v ogersko avstrijskib deželab. Poročilo pravi, da se je pšenice za 300.000 hektolitrov, rži pa za 1,900.000 hektolitrov meu j e pridelalo, kakor navadno, ječmena pa za 2,300.000 hektolitrov in ovsa za 5 milijonov hektolitrov vec. Celo cesarstvo bo tedaj letoa imelo za prodajanje zrnja v tuje dežele 4 milijone bektolitrov pšenice, 5 milijouov ječmena, 7 — 8 milijouov ovea; rži pa ne bode skoro nič za izvažanje. Pšenično in ječnienovo zrnje je razli6no, rženo boljše, ovsovo pa izvrstno. Sejmovi. 26. avg. v Pobrežju za Ptujem; 28. avg. pri av. Trojici na Goričkem, v Zibiki, v Svičini; 29. avg. na Muti, v Oreaju pri Brežicab, v Poličanab, v Zavcu, v Bei ačab; 30. avg. v Hajdiui; 1. 8ept. v Blanci, pri št. Ilu pri Šoštanju in v Žigerskeuivrhu.