5hod zupancv in zaupnikov SLS. za ptujski okraj.Na praznik sv. Petra in Pavla so se zbrali v Ptujuresnični predstavitelji našili ikmetijskih in delavskih slojev iz ptujskega okraja. Prišlo je 60 županov in krog 200 najodličnejših zaupnikov; ti so izrazili v svojih sklepih in spomenicah mišljenje in zahteve ljudstva, ki niso važne le za ptujski okraj, temveč za kmetsko ljud-stvo vobče. Znani lunetski narodni bojevnik I. Vršič, župan pri Sv. Marku. je vodil zborovanje in poslanec Ivan Vesen- jak je v dveurnem govoru obiavnaval državno gospodarstvo, posebej še je govoril o novi carinski tarifi, • prevoznih tarifah, o davkih in monopolih, o gospodarskih potrebah. ptujskega okraja, o ptujski gimnaziji in končno o politični situaciji. Po njegovem izvajanju so bili predlagani in soglasno sprejeti sledeči sklepi: I. Spomenica na ministrski svet v zadevi carin. Ta se glasi: Na svojem sestanku dne 29. junija 1925 so po ref€rratu poslanca I. Vesenjaka zastopniki občin in zaupniki organizacij ugotovili sledeče: 1. Nova carinska tarifa obdrži izvozno carino na. glavne poljske pridelke in na živino: konje, govedo, svinje, perutnino itd. in to v takšni meri, da je konkurenca na svetovnih inozemskih tržiščih deloma znatno otež kočena, deloma sploh onemogočena že radi naše izvozne carine same, ne oziraje se na uvozno carino držav, kamor so naši kmetijski proiz\-odi namenjeni. 2. Uvozna carina na železo, posebej pa na vsakovrstne stroje in kmetijsko orodje, je takšna, da je nabava taistih naravnost onemogočena. S tem se direktno ubija intenzivno, smotreno in relativno ceno obdelovanja zemlja, kar se v naši pretežno poljedelski držaiv* brezpogojno ne bi smelo goditi. 3. Na življenjske vsakdanje potrebščine. kakor posebej na bombaževo in volneno ter platneno blago so predvidene tako visoke carinske postavke, da si jih sir» /našnejši državljani in posebej delavci in mali posestniki sploh ne bodo mogli nabavljati. 4. Nova carinska tarifa je v prvi vrsti brezmejno kruto fiskalna, v drugi vrsti hoče neumestno zaščititi na neprimeren način našo življenja zmožno, in celo našo življenja nezmožno industrijo, ubija pa gospodarske eksistenco in onemogočuje napredek kmetijstva ter neizprosno vodi v obuboževanje. Zaradi tega od Ijudstva izvoljeni žiipani in zaupniki proti takšni tarifi najodločnejše protestiramo hi zahtevamo: ,vr~ -> a) Izvozna carina v svrho pospeševanja našega gospodarstva se ukine. b) Uvozna carina na železo. na vsakovrstne poljedelske stroje in lunetijsko orodje in na industrijike,stroje se naj tudi ukine, da se omogoči intenzivno kmet. gospodarstTO. c) Carina na boinbaževo, volneno in platneno blago se naj zniža na minimum. V tem smislu je sistematično predelati celo carin« sko tarifo in jo tako spraviti v sklad z življenskimi p#^ Irebami ogromne večine državljanov. 1L Minislru za javne zgradbe je bila odposiana slecteča spoojenica: Gospod minister! ¦Ptujski okraj ima razmeroma veliko omrežje okrajnih •aest, ki so na neugodnem terenu ter služijo tudi kot tratnzitne ceste drugim okrajem. Vzdrževanje teh cest zahteva ogromne svole in naš •kraj je moral prenapeti svoje finančne zmožnosti. V lekočem letu mora pobirati 500% doklade k državnim jfirektnim davkom. To pa je na eni strani vsled gospoiiarske krize prebivalstvu trajno naložiti nemogoče, posrrh pa so na drugl strani prispevki kljub temu nezaiostni. Da je prišel okraj v takšno stanje, leži vzrok tudi t dejstvu, da od strani državne uprave za utemeljene sroje vloge in zakonite svoje zahteve ni ilašel dovolj ntaziunevanja. Omenjamo k temu še dejstvo, da morajo naše politične občine v prvi vrsti za ceste in šole pobirati od 50 iio 1000% občinskih doklad, kakor kaže priloženi izkaz. Na ta način je ljudstvo z dajatvami preobremenjeno in okraju preti ne samo splošen zastoj, temveč naravnost obubožanje. Da se ohranijo ceste in mostovi vsaj v dosedanjem stanju, je nujno potrebno, da ministrstvo za javne agradbe- a) izplača olcraju zaostale dolžne prispevke iz naskrra državnih in deželnih prispevkov; b) stavi v svoj proračun za ptujski okraj večje de¦arne svote; i c) da za nujno potrebna dela pri mostovih dovoli ©nkratno izredno podporo v znesku 100.000 din. Iz vsakovrstnih vlog in osebnih posredovanj, pa tudi iz uradnih poročil gradbene direkcije je nujnost in in utemeljenost naših zahtev več kot jasna. Zato računamo, da visoko ministrstvo našim prošnjam in zakoMtijn zahtevam ugodi. III. Glede prevoznin na želcznicah za blago se zahteva od ministrstva za promet: 1. Da se s 15. septembrom 1923 povišana prevoznina aa prevoz konj, govedi in svinj v znesku 30% ne le zopet odpravi, temveč v novi vozni tarifi zniža pod postav ke, kakor so bile pred 15. septembrom 1923. Ravno tako se mora odpraviti 100%no povišanje prevoznine za brzovozno blago, ker je to v interesu pronseta s pridelki, kateri se naglo kvarijo, pa tudi ne pre»esejo tako visoke prevoznine. Znižati se mora nadalje tudi prevoznina na prazno posodo, na zaboje in košare ter sličnim predmetom, ki shržijo prevozu kmetijskih pridelkov na mestne trge. Za pospeševanje našega izvoza je treba v novib. železniških tarifih predvideti posebne ugodnosti za izvoz»o blago, da se s tem pospešuje izvoz in olajša konkumeDoa na svetovnih trgih. IV. Ptujska gimnazija. Ker se je raznesla vest, da je posebna komisija pri ¦ainistrstvu prosvete med drugimi predložila ukiniteT 7. in 8. ratzreda ptujske gimnazije, so zborovalci' na na9\av ministrstva prosvete podpisali in poslali posebno spomenrico, kjer z vso odločnostjo ugovarjajo proti pred logu one komisije ter zahtevajo, da osiane ptujski zavod v «eloti. V. V zadevi davkov zahtevajo v smislu predlogov Jugoslovanskega kluba zvišanje eksistenčnega minimuma na 20.000 dinarjev in prvotno lestvico, kakor se je začela svoj čas pri 1200 K. Glede prenosnine odobravajo zahtevo Jugoslovanskega kluba, da se taiste izpremenijo tako, da bodo mala posestva, ki ne morejo sama preživljati rodbine, sploh prenosnega davka in desetka prosta, večja pa naj plačajood VA do 3% po vrednosti in vrsti sorodstva. Posebej pa zahtevajo zborovalci znižanje monopol-ske cene na sol. VI. Zborovalci so na stališču, da se mora Pribičevičev predlog o ljudskdh šolah z vso odločnostjo pobijati in zahtevajo kot starši in davkoplačevalci slovensko in krščansko vzgojo v šoli. VII. Politjcno poročilo svojega poslanca g. Vesenjaka vzamejo z odofcravanjem na znanje ter izrekajo njemu, kakor celemu Jugoslov. ldubu svoje zaupanje. Tako so naši župani in zaupniki zopet dokazali, da se ne plašijo ne potov ne stroškov, kadar je treba povzdigniti glas za interese ljudstva.