glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje Titovo Velenje, 31. avgusta 1989 številka 33 (989) cena 5500 dinarjev IZ VSEBINE: 2. Skupno nad posledice neurja 3. Kako živijo upokojenci? 4. Rešitev v nad ali podvozu ? 8. Vse za varno pot v šolo 12. september - praznik občine Mozirje V spomin na zgodovinske dogodke leta 1944 slavijo prebivalci Zgornje Savinjske doline občinski praznik 12. septembra. Letos bo slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine s podelitvijo nagrad in priznanj na Ljubnem ob Savinji in sicer 9. septembra. Ob tem se bo v prihodnjih dneh po vsej dolini zvrstila kopica prireditev. Že v petek so odprli večnamensko poslovno stavbo tozda Kemija celjske Cinkarne v Ljubiji pri Mozirju, ju- tri, v petek, bo otvoritev novega vežbališča šolanih psov v Varpoljah, v soboto pa posodobljene ceste v Lepi njivi. Prihodnji četrtek bodo v Lokah pri Mozirju namenu izročili čistilno napravo, v petek bo v Gornjem gradu svečanost ob prenovljeni katedrali, na praznični dan, 12. septembra, bodo otvorili novo telefonsko centralo v Mozirju, tri dni kasneje pa še novo cesto v Dolu pri Novi Štifti. Seveda športnih in drugih prireditev ne bo manjkalo. j.p. Oddih (letni) tone v spomin Turistični teden v Šoštanju — Za večino se je dopust že i:ztekel in bodo nanj ostali le šle spomini. Lepi, manj lepi, takšni ali drugačni, odvi-snoi pač od počutja v dopust-nišVkih dneh. V Rabcu, na primer, kjer vsako leto letuje tudi veliko dopustnikov iz velenjske občine, je bilo za večino prijetno. Tudi za otroke, ki :so se lahko brezskrbno igraili na obali in v vodi kjer Ob<čina Mozirje Neki seji ob rob Zaa včeraj, sredo, je bila sklicana slkupna seja vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Poročilo j s seje bo seveda na vrsti pri-hodrnjič, vseeno pa si že danes »zastluži« nekaj besed, vsaj dnevni rred. Na njem je namreč zapi-sanihh nekaj točk o katerih bi de-legatti lahko in morali razpravljati že: zdavnaj, pa se žal nekatere stvarri ponavljajo iz leta v leto. Akktualne točke bi lahko bile razpnrava o besedilu delovnega predHloga amandmajev k ustavi SR 5Slovenije, odlok o ureditvi nekaaterih vprašanj s področja obrti.i, pa seveda potrditev predloga i komisije za podelitev občinskih nagrad in priznanj pred bližnnjim praznikom občine Mozirje.:. Za vse ostalo je konec av-gustaa najbrž odveč izgubljati čas, čepraav tem področjem nihče ne nameterava odvzemati pomena, ki jim g gre. Prav nasprotno. Gre za poroočilo sodnika za prekrške za lanskiko leto, ki bi sicer moralo biti izh:hodišče za delo v letošnjem; gre z za uresničevanje lovsko go-spodidarskih in za poročilo o ribi-ško-g-gojitvenih delih, znova vse za latansko leto ter s sklepi, pleni in usjsmeritvami za leto 1989, še bolj i »kritična« pa je naslednja točkaka. To o je poročilo o lanski turistični sesezoni v mozirski občini s po-trditvtvijo programa turističnih prireceditev v letošnjem letu. Ker kmečečkega praznika v Trnovčah, ki je :e zadnji na seznamu, ni bilo, so vstvse prireditve torej že minile. Nemanara bi bilo bolje, če bi delegati ri na pragu jeseni razpravljali o uspspehu letošnje turistične sezone in in o pripravah na naslednjo, ne papa da bodo o tem govorili čez kakšrcšno leto dni, ko bo spet prepoznano. J P so tla posuta z mivko ali drobnim kamenjem, pa še morje je ob obali primerno plitvo. Nedaleč stran je še travnik, na katerem nudijo drevesa primerno senco tistim, ki se izogibajo soncu. Da pa je na plaži v Rabcu venomer gneča, se vidi tudi s fotografije, ki smo jo naredili v avgustu. (foto: b. m.) Turistično društvo Šoštanj je letos organiziralo šesti Turistični teden in tudi tokrat v sodelovanju s Kajuhovim domom. Prireditve Turističnega tedna so v glavnem stalne, vsako leto pa jim za popestritev dodajo še kakšno. In vsakdo, ki se je odločil, da si bo katero ogledal, je lahko našel kaj primernega zase. Na račun so prišli tako ljubitelji folklore, domačih običajev, plesa, kot tudi malega nogometa. Poskrbeli pa so še za najmlajše in jim pripravili otroški živ žav na vrtu Kajuhovega doma, ki so ga malčki nato polepšali z barvnimi kredami (na sliki). Vsi, ki so Topolšica Nov pomor rib Neodgovorno ravnanje z okoljem v naši dolini se nadaljuje, saj smo bili v treh tednih dvakrat priča pomoru rib. Najprej v Paki kjer so ribiči v eni sami uri iz vode potegnili preko sto kilogramov rib. Poginile so praktično vse ribe, ki so se sčasoma ustalile v tej umazani vodi. Še huje je bilo v Topolšici prejšnjo sredo. V potok v tamkajšnjem parku ribiči vlagajo zarod ameriških postrvi, mladice pa kasneje vlagajo v odprte vode. Letos so uvozili in v potok vložili 72 kilogramov zaroda, od katerega so kot vsako leto pričakovali izplenitev do 90 odstotkov postrvi težkih okrog 30 dekagramov. Po tem poginu je v potoku ostala malenkost mladic, celo manj kot odstotek. Odlova in vlaganj v druge vode torej letos ne bo. Škoda je nenadomestljiva, ribiči pa sumijo, da je pogin povzročila gnojnica, ki je v potok stekla po pranju cisterne. Ponovno torej malomarnost in neodgovorno ravnanje posameznika. Nekoč smo že ponujali Pred nekaj deset leti je bilo Velenje poznano širom domovine in tudi v tujini po dveh stvareh: po Rudniku lignita Velenje in kasneje Tovarni gospodinjske opreme Gorenje in velenjskem jezeru, ki je s svojo ponudbo in raznovrstnostjo le te bil dejansko nosilec turistične ponudbe v občini. Da samo na kratko naštejemo programe, ki so tvorili zaključeno turistično ponudbo: restavracija Jezero s svojo gostinsko ponudbo, vrtom in glasbo, bungalovi v gozdičku nad restavracijo in prostorom za kampiranje, malo jezero s sprehajalno potjo in klopmi, letni kino, mini golf, čolnarno z garderobami, ribiško kočo, toboganom in dvema bazenoma, za neplavalce in otroke ter skakalnico za skoke v vodo z 2 in 5 metrov. Tako je lahko vsak našel za sebe nekaj zanimivega, od sposojanja čolnov ter tovr- Naša tema stne rekreacije, plavanja, ribarjenja ali samo sončenja ob ponudbi sladoledarja, ki je na obalo jezera pripeljal sladoled na svojem triciklu in ga v zadovoljstvo kopalcev in obiskovalcev prodajal na mestu samem. Da, vse to je nekoč že bilo in na tej lokaciji so se ob vikendih in praznikih gnetli poleg Velenjčanov tudi turisti, katere je pripeljalo tudi do deset in več avtobusov na dan. Na novi lokaciji že imamo novo, sodobnejšo, z novo ponudbo restavracijo, ob njej smo zgradili teniški center in malo jezero, ki ga Velenjčani že v veliki meri koristijo v vročih poletnih dneh. Toda ali bomo nekega dne dosegli takšno raznovrstno ponudbo, kot smo jo že imeli na starem jezeru? Verjetno, možnosti imamo. Če že ne verjamemo, da je mogoče, pa poglejmo na ono stran Alp, kjer s turistično ponudbo ob jezeru iztržijo Avstrijci več, kot pa Jugoslavija s svojo ponudbo ob celotni Jadranski obali. - ha - ^CSSTISO* *Hjf VVVVVVVVTVVVVVVVVVVVVVVVT9VVVVV • •••••••i •••••••••••• Vozniki — pozor r Obdobje prvih šolskih dni je preizkušnja tudi za ras. Prometni utrip in hiter tempo dela nas priganjata, v delovni vnemi pozabljamo na nevarnosti, na cesti na omejitve, prepovedi in obveznosti. V času, ko so na cesti šolarji, je nevarnost, da pride do prometne nezgode še večja. Vozniki — varnost otrok je v vaših rokah! Srečno vožnjo, otrokom pa varno pot v šolo in vrtec! se v času turističnega tedna oglasili v Kajuhovem domu, pa so lahko poizkusili slovenske narodne jedi, ki so bile res zelo okusno pripravljene. Turistični teden so v Šoštanju zaključili s Šoštanjsko nočjo, veselico, ki jo je hotelo ogrožati vreme, vendar je zdržalo brez dežja vse do pol druge ure zjutraj. In atrakcija večera je bil izbor princeske Šoštanjske noči. Menda so v Šoštanju prvič izbirali svojo lepotico. Izbor je malce pokisalo dejstvo, da je na oder prišla le ena kandidatka, čeprav se jih je prijavilo več. Tako so za princesko okronali 19-letno Andrejo Satler iz Andraža nad Polzelo. In ob domači glasbi ter zmernih cenah pijače in jedače se je kakšnih 800 ljudi dobro zabavalo. Uspele in lepo obiskane prireditve so najbrž najboljše plačilo za delo šoštanjskih turističnih delavcev. Matjaž Černovšek Gaberke Kmečki praznik V Gaberkah bo to nedeljo, 3. septembra, gotovo nadvse veselo, sploh če bo lepo vreme. Aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline in Erina temeljna organizacija kooperantov bosta namreč pripravila pravi kmečki praznik. To naj bi bil že drugi po vrsti. Vsi, ki se bodo odzvali povabilu na to prireditev, bodo med drugim videli povorko s prikazom starih kmečkih opravil, razstavo jedi, ki jo bodo pripravile dekleta in žene, v tekmovalnem delu prireditve pa se bodo pomerili kosci in grabljice nekaterih krajevnih skupnosti Šaleške doline ter tudi kosci in grabljice veterani, stari več kot 60 let. Organizatorja sta ob tej priložnosti pripravila še druge zanimive kmečke igre — petelinji boj, žaganje hloda, držanje vrča s pivom ... Na kmečkem prazniku v Gaberkah bodo sodelovali tudi kmetje iz Tolmina, s katerimi so Erini kooperanti navezali tesne stike. Kmečki praznik bodo začeli ob 13. Kemija Mozirje Usposobljeni kadri, dobra oprema V petek so slavili delavci tozda Kemija celjske Cinkarne v Ljubiji pri Mozirju. Zavedajoč se, da brez visoko usposobljenih kadrov in sodobne opreme nadaljnji razvoj ni mogoč, so se lani odločili za gradnjo večnamenskega objekta. Namenjen bo računalniškemu centru in tehnološki pripravi dela, v njem bodo torej dobili mesto mladi in sposobni kadri, ki jih vabijo v svoje vrste, pa seveda še nekateri nujni pomožni prostori. Predračunska vrednost je bila lanskega decembra dve milijardi dinarjev, do otvoritve pa se je povečala vsaj štirikrat. Naložbo so sklenili izključno z lastnimi sredstvi in združenimi sredstvi Cinkarne. Poleg delavcev so se skromne slovesnosti ob otvoritvi udeležili še predstavniki skupščine občine Mozirje, otvoritveni trak pa je prerezal predsednik kolektivnega poslovodnega organa Metalurške in kemične industrije Cinkarna Celje Marjan Prelec. j.p. Navidez skromno, za razvoj pa še kako pomembno Celjsko območje r Skupno nad posledice neurja Srečanje delavcev s področja obrti V petek, 8. septembra, bodo v Celju na sejmišču Golovec odprli že 22. sejem obrti. V okviru tega sejma bo 8. in 9. septembra potekalo tudi zvezno srečanje delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Program srečanja zajema prvi dan posvet Zveznega odbora sindikata delavcev v gospodarstvu in obrtništvu na temo Družbeno ekonomski položaj delavcev, zaposlenih v obrtništvu z vidika nove vloge sindikata. Drugi dan srečanja pa si bodo udeleženci dopoldan ogledali sejem, nato pa se napotili v Teharje, kjer bo popoldan srečanje udeležencev. Pozdravil jih bo tudi predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik, podelili bodo plaketo Republiškega odbora Sindikata delavcev v obrti Slovenije, zaključili pa s športnim in družabnim srečanjem. Drugega dne srečanja, torej sobote, se bodo udeležili tudi delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih v naši občini. Vsi, ki se ga želijo udeležiti, naj se do torka, 5. septembra prijavijo na Občinskem sindikalnem svetu, na Prešernovi 1 v Titovem Velenju. Skupaj, organizirano se bodo odpeljali na srečanje in ogled sejma. (mi Gorenje Fecro Cilj: na tuje kar 70 odstotkov Najpomembnejši je občutek, da v nesreči nisi sam: krajani v dolini Lahomnice v laški občini in Kozarice v šentjurski so to po zadnjem katastrofalnem neurju že občutili upajo pa, da jim bodo v širši skupnosti še priskočili na pomoč. Med prvimi so na najhuje prizadeta območja prišli vojaki, v soboto pa tudi rudarji velenjskega premogovnika. Ti so priskočili na pomoč z delom, ker imajo z denarjem zadnji čas resne težave tudi sami. Prav tako Pri medobčinskem svetu ZKS za celjsko območje so se odločili, da bodo bližnja jubileja ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slovenije in druge konference KPS v joštovem mlinu pri Celju proslavili na poseben način. Na dvorišču celjskega spodnjega gradu bodo namreč pripravili politični festival. Ta posebna prireditev, ki nima le celjskega občinskega pomena, bo v soboto. Na tem festivalu, ki naj bi na nek način spominjal na sorodne prireditve evropske levice v Španiji, Italiji, Avstriji in še kje, se ne bo predstavila le naša še vedno več ali manj uradna politika, ampak bodo povabili k sodelovanju tudi »druge«: razne slovenske zveze in gibanja, pa naj že imajo svoje pododbore v Celju ali na Celjskem ali ne. Pravijo, naj bi zveza komunistov tudi na ta način pokazala, kako razume politični pluralizem. Seveda pa ima ta festival tudi so pomoč obljubili serviserji Gorenja. Pa še delavci mnogih drugih organizacij s celjskega območja. Škoda, ki jo je povzročilo neurje prejšnjo soboto, je namreč ogromna: v šentjurski občini za okoli I 10 milijard, v laški pa kar za 650 milijard. To pa je seveda škoda, ki je ne bo zmogla sama nobena od teh dveh nerazvitih občin. Da ob tem primeru res nihče ne pretirava, se lahko prepričajo vsi, ki pridejo v dolino ožji pomen: razgibal naj bi celjski »neproduktiven« mir, ki vsekakor ne more privesti k potrebnim spremembam na raznih področjih. Prav tako želijo privabiti na to srečanje čimveč občanov pa morda tudi zato pripravljajo stojnice s pijačami in jedača-mi, nastopile bodo tudi razne glasbene skupine, pa gledališki umetniki in še kaj drugega bo. Ta festival pa naj bi bil le del proslave ob 50-letnici podpisa listine o ustanovitvi zveze delovnega ljudstva Slovenije (v hotelu Evropa v Celju) in 2. konference ZKP v Joštovem mlinu. Ta dva pomembna dogodka bodo namreč obeležili še dva dni kasneje, 4. septembra, ko bodo v prostorih hotela Evrope pripravili okroglo mizo, na kateri bodo spregovorili o teh dveh dogodkih prisotni naj bi bili tudi še živeči udeleženci. Celjski muzej revolucije bo tudi izdal posebno brošuro o ustanovitvi zveze, ki obeh potokov še tudi danes, pa čeprav je od vremenske.ujme minilo že precej časa in četudi so ta čas veliko posledic že odpravili. Deroča voda je namreč ob obeh dolinah spreminjala tok, poplavljala hiše, gospodarska poslopja, polja, delala nove struge, podirala mostove, asfalt s cest pa prenašala na polja. V nekatere hiše se ljudje ne bodo mogli več vrniti, druge so potrebne velikih popravil. Ob vsem tem pa bo treba misliti naprej: kako odpraviti možnost novih podobnih nesreč, kako ceste zastaviti tako, da bodo varnejše. To območje je namreč zdaj izredno gibljivo, saj se je sprožilo nad tisoč večjih in manjših plazov. To območje si je ogledalo že več delegacij (tudi Dušan Šini-goj), o težavah je razpravljalo im po svoji vsebini in načinu ustanovitve in delovanja še kako velik pomen tudi v današnjem času. V muzeju bodo pripravili tudi razstavo o ljudskofrontnem gibanju v petletnem obdobju od 1935 do 1940 na celjskem območju. Živih je še pet udeležencev — podpisnikov ustanovne listine zveze delovnega ljudstva in 12 udeležencev partijske konference; med drugimi tudi Milovan Dilas. (-no ONESNAŽENJE: BREZ ZATIŠJA Kljub poletju niso prestale akcije v zvezi z onesnaženim okoljem na Celjskem. Tako so se pred kratkim zbrali krajani Blagovne v šentjurski občini in spregovorili o gradnji odlagališča celjske Cinkarne. Tudi oni niso verjeli, da v pregrado ne vgraju- več teles republiških in medobčinskih. Jasno je, da bo potrebna pomoč širše skupnosti. Tako naj bi tudi vsi zaposleni v občinah celjskega območja pomagali z enodnevnim zaslužkom. Na skupni seji pokrajinskega odbora za zahodno Štajersko in sveta občin celjskega območja so sklenili, naj najmočnejše občine tega območja (Celje, Velenje, Slovenske Konjice, Žalec) zberejo čimhitreje vsaj milijardo dinarjev, da bi z njimi krili prve najnujnejše stroške. Delovne organizacije tega območja pa naj bi pomagale še na druge načine. Seveda je dobrodošla tudi pomoč občanov — posameznikov; nesreča ljudi tega območja je res velika! (-Jk) jejo kakšnih nevarnih snovi (sumijo tudi na odpadke iz krške nuklearke), zato so sklenili, da delegati v republiški skupščini zahtevajo ustanovitev nevtralne komisije, ki naj natančno preuči vse okoli gradnje te deponije, pa tudi dogajanja v zvezi z ekologijo širše. Obsodili so tudi Cinkarno oziroma izvajalce zaradi zapore ceste med celjsko in šentjursko občino (od republiške inšpekcije terjajo, da pokaže odgovorne) in načina prevoza piritnih ogorkov. Pri celjskem predsedniku izvršnega sveta pa so ponovno spregovorili o problemu sežiganja odpadkov v celjski bolnišnici. Zaradi tega se najbolj jezijo krajani Dolgega polja, na ta problem pa seveda opozarjajo tudi člani celjskega društva za varstvo okolja. Zdaj je največ odvisno od rezultatov meritev: če bodo neugodne bo republiška sanitarna inšpekcija kurjenje takoj prepovedala. Seveda pa bodo s tem morali tudi najti drug način za odpravljanje teh odpadkov. (-jk) denarja, ne bi delala škoda. »Upamo, da do tega ne bo prišlo, in da nam bo uspelo z ljudmi, ki so nam pripravljeni pomagati, zagotoviti dovolj denarja za dokončanje izgradnje telovadnice«, poudarja ravnatelj sedme osnovne šole Šalek Jože Kavti-čnik. Po predračunski vrednosti naj bi za objekt odšteli 15 milijard dinarjev, sredstva zanj pa naj bi poleg kredita občinske izobraževalne skupnosti prispevalo še združeno delo naše občine. Sama šola pa bo krila stroške nadzora za vse faze izgradnje. Če bo vse po sreči, pouk telesne vzgoje za učence osnovne šole Šalek od drugega polletja dalje ne bo več mora, tako kot doslej, ampak ure, ki se jih bodo nadvse veselili. Namesto stiskanja v ozkih hodnikih, v zakloniš-čnih prostorih ter v jedilnici naj bi namreč od takrat dalje telovadili v prostrani večnamenski telovadnici. — tap — proizvodnje V Gorenju Fecro, Tovarni ne-rjavne opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec, ob polletju niso imeli več izgube. Nekaj denarja so uspeli nameniti za stanovanjsko izgradnjo, nekaj pa za poslovni sklad. V tovarni je novo vodstvo odkrilo najpomembnejša žarišča težav, zmogljivosti so zasedene do konca leta (s čimer so ustvarjeni osnovni pogoji za delo), zdaj pa jih čaka tako imenovano »čiščenje« programov, proizvodov, normativov, dokumentacije in kadrov. Vzpostaviti pa želijo tudi kar najbolj ustrezen informativni sistem za odločanje. Po besedah magistra Alfreda Božiča, predsednika ZKPO, so se v Gorenju Fecro odločili, da bodo utrdili položaj tovarne v glavnem z obstoječimi programi. Izjema je le kovaški program. Sredi avgusta so ukinili proizvodnjo kos, in to po 216 letih. Zaposlene v tem obratu, skupaj jih je bilo 39, so prerazporedili na druga dela, večino pa bodo morali prekvalificirati, za kar bodo pripravili ustrezne oblike izobraževanja. Nihče pa ne bo ostal brez dela. Vprašanje je, koliko časa bodo, spričo namere, da se osredotočijo na predelavo ner- javnih materialov, še obdržali preostali kovaški program. Vodilo pri vseh tovrstnih, pa tudi drugih odločitvah, pa bo, da mora sleherni izdelek oziroma skupina proizvodov ultvariti dobiček. V tej Gorenjevi tovarni v Slovenj Gradcu so že pripravili prva izhodišča za delo in gospodarjenje v letu 1990. Že letos bodo v nekaterih obratih uvedli 2 izmensko delo, kar naj bi tudi ustvarilo pogoje za nadalnjo večjo rast proizvodnje v prihodnje. Eden od ciljev leta 1990 je namreč nadaljnje povečanje proizvodnje, ena od dolgoročnih usmeritev pa je prodaja najmanj 70 % vse proizvodnje, predvsem nerjavne opreme in izdelkov za kmetijstvo in živilsko predelovalno industrijo, na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge. Za dosego tega cilja bodo po letu 1990 začeli uvajati nekatere nove proizvode, tudi na račun uvajanja višjih oblik sodelovanja s tujimi partnerji. In še na nekaj kaže opozoriti. V Gorenju Fecro so se odločili, da bodo predvsem z ustrezno razporeditvijo že zaposlenih skušali zadovoljiti vse kadrovske potrebe. Prve tovrstne odločitve so se pokazale za primerne. M. L. "Savinjsko-šaleška naveza Imamo velike — a malo Ja, zdaj pa imamo res velike — ne sicer plače, pa čeprav bi si jih še kako želeli, ampak bankovce. Velike imamo, pa še več bi jih potrebovali: vsaj mnogi od nas. Vendar le ne posamezniki, ampak tudi organizacije. Saj ste slišali, da velenjski rudnik bolj kot pod zemljo zadnji čas »koplje« pri bankah. Črno zlato namreč nima več kaj velikega bleska, še posebno, če je strošek tudi to. da leži izkopan, pa tako tudi rekordni izkopi ne pomagajo kaj dosti. Nekateri ob tem zdaj menijo, da bi bilo najbolj gospodarno, če bi ga kakšne večje količine podarili — vsaj stroškov zalog bi se znebili. Seveda bo na tak predlog veliko kritičnih in obrazložujočih pripomb, pa tega smo tako že navajeni. Očitno so tega navajeni že tudi tisti, ki jim pošiljajo rudarji in energetiki razne pripombe, zato tudi od povabila prvega moža slovenske vlade ni kaj dosti pričakovati. Saj on in njemu podobni slišijo tudi veliko pripomb, ki pa na energetike in rudarje letijo z drugih strani. In ti vodilni ljudje imajo neke posebne vrste napravo, ki klice na pomoč z raznih strani nevtralizira — pa zato ostaja približno tako kot je. Kako je, pa tako čuti vsak sam. Velikih bankovcev so ne ne- kateri razveselili, drugi tudi ne. Predvsem ne tisti, ki mesečno tako ne dobijo kaj dosti več kot enega dvomiljonaša — pa si ga seveda v banki tudi ne upajo vzeti, saj bi ga morali že takoj ob vstopu v prvo trgovino zme-njati. Seveda pa bi lahko ob prvem nakupu že tudi vsega zapravili, a kaj ko so naši ljudje vendarle vse bolj gospodarni in preračunljivi in vedo, da ima mesec 30 ali celo 31 dni. Manj ko imajo ljudje denarja, bolj se zavedajo dolžine meseca. Zdaj še bolj, ko jim je zvezna vlada vzela še edine protiinflacijske in protipodražitvene ukrepe, ki so jih videli v nakupih na kredite. Vse namreč kaže, da se je naša vlada v boju s podražitvami in inflacijo odločila za politiko malih korakov in najprej stopila za vrat malim ljudem, ki so si lahko še s takimi nakupi na kredit privoščili kakšne večje nakupe. Sama je sicer ta ukrep zagovarjala s tem, da bo s tem preprečila, da bi imela naša inflacija tri ničle, ampak kakšnih vidnih rezultatov ne jaz, še manj pa vsi tisti, ki jih je ta protikreditni ukrep prizadel, ne vidimo. Tako zdaj pri nas še vedno namesto na že dolgo obljubljeni veliki nogi živimo na velikih bankovcih. Razlika je predvsem v tem, da nam bi velika noga zagotavljala tudi veliko stabilnost, za te velike bankovce pa česa takega še zdaleč ne moremo trditi. (frk) Osnovna šola Šalek Začetek graditve telovadnice Tako. Jutri se začne zares. Vse do prvega polletja in nato do meseca junija prihodnje leto bodo namesto igrač, prijateljev in prijateljic učenčeve družice zvezki, učbeniki in nove tovarišice. Že v eni od prejšnjih številk smo zapisali, da ob vrnitvi v šolske klopi učenci osnovnih šol naše občine ne bodo našli veliko novosti. Zaradi pomanjkanja de- narja so na šolah v počitniških dneh opravili le najnujnejša vzdrževalna dela. Takrat smo med drugim zapisali tudi to, da bi se na Vizu radi Velenje pohvalili z novo telovadnico pri sedmi osnovni šoli Šalek, vendar . . . No, v veliko veselje otrok te šole, učiteljev in drugih delavcev na njej ter seveda krajanov Šaleka pa lahko ob koncu počitnic zapi- »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 5500 dinarjev. Mesečna naročnina 21.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 60.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 102.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. šemo naslednjo razveseljivo novico: zadeve so se premaknile z mrtve točke. To dokazuje gradbišče ob šoli ter skupina delavcev, ki so se lotili izgradnje pre-potrebnega objekta. Investitorju, osnovni šoli Šalek, je namreč uspelo pridobiti kreditna sredstva za začetek izgradnje telovadnice. Izvajalec del, delovna organizacija Inženiring iz Titovega Velenja, naj bi prepotreben objekt zgradila v 150 dneh, seveda če bo denar. Ker pa imajo delavci šole s slednjim dokaj slabe izkušnje, so sklenili pogodbo z izvajalcem del za fazno izgradnjo. Tako naj bi bila do 30. oktobra telovadnica zgrajena do tretje faze v vrednosti šest milijard dinarjev. Zajema pa pokrito igrišče oziroma izgradnjo objekta do takšne točke, da se ob morebitni ustavitvi gradnje zaradi pomanjkanja Valorizacija participacije Ukrepi na področju zdravstvenega varstva za leto 1989 določajo, da se zlasti participacije in drugi zneski doplačil od I. 7. 1989 dalje valorizirajo mesečno, in sicer skladno z rastjo neto osebnih dohodkov v SR Sloveniji do meseca pred valorizacijo. V mesecu juniju je znašala rast neto osebnih dohodkov 32,2 odstotka. Valorizirani zneski od I. 9. 1989 znašajo: t. za prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti (brez zobozdravstva) 20.400 2. za ponovni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti. vendar za največ 3 preglede, ki sledijo prvemu 10.200 3. za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 50.000 4. za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev v času od 22. ure do 6. ure zjutraj 99.800 5. za vsak prvi pregled v specialistično-ambulantni dejavnosti (ki vključuje tudi specialistično zdraviliško dejavnost) z napotnico zdravnika ali brez nje, če le-ta ni predpisana 39.700 6. za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično-am-bulantne in zdraviliške dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 14.500 7. za prvi obisk pri zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro 23.500 8. storitve zdravljenja zob: — slikanje zob 8.100 — zalivka na I ploskvi 18.400 — poliranje zalivke 3.700 — provizorična zapora zoba z zdravilom pri prvi pomoči 12.300 9. storitve snemne in fiksne protetike: — začasni mostiček ali prevleka 24.900 — polna kovinska prevleka 187.200 — registracija griža v fiksni protetiki 48.100 — totalna zobna proteza 425.600 OP.: Ostali zneski participacije za storitve zdravljenja zob, snemne in fiksne protetike so na vpogled v zobnih ambulantah. 10. čiščenje zobnega kamna 2.200 11. za storitve pri pripravi, izdelavi in izdaji zdravil in sanitetnega materiala (tudi galenskih preparatov) 13.600 12. za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 58.200 13. za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 103.900 14. — za vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči (primar- ni) 34.200 — za neurgentni prevoz z reševalnimi avtomobili 80 % polne cene, vendar največ 147.700 din po prevozu 15. za ortopedske in (in specialne) čevlje 210.600 16. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za krn pri amputaciji 70 100 17. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in za prosto stoječi posteljni trapez * 70.100 18. za kilni pas 70.100 19. za bergle 18.400 20. za aparat za omogočanje glasnega govora 93.100 21. za vsak slušni aparat 93.100 22. za invalidski voziček 292.000 23. za vsak električni stimulator, zvočni signalni aparat in električni pripomoček 411.000 24. — za očala 50.000 — za očala za slepe in slabovidne (z najmanj 90 % oz. 60 "o izgube vida) 23.500 25. za kontaktna stekla 186.700 26. za očesno protezo 31.500 27. za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni 29.600 28. za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri večkratni hospitali- zaciji, vendar največ za 60 dni v koledarskem letu 43.400 29. za medicinske storitve pri bolnišničnem oz. stacionarnem zdraviliškem zdravljenju ob vsakem sprejemu 98.800 Zneski po določilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva znašajo: — ponovitev prvega pregleda pri zdravniku splošne mcdicine, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik 65.700 — ponovitev prvega pregleda pri zdravniku v dispanzerju, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik 95.100 — pregled pri zdravniku v specialistično-ambulantni dejavnosti, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik ali brez napotnice zdravnika osnovne dejavnosti oz. za preglede, ki bi jih po delitvi dela uporabniki morali izvajati v osnovni zdravstveni dejavnosti 99.100 Valorizirani znesek posmrtnine znaša 2.147.900 din. Celje: »Politika« tokrat drugače Tretji ponatis načrta mesta Titovo Velenje Geodetska uprava sporoča, da bo v začetku novembra izšel nov — izpopolnjen načrt mesta Titovo Velenje v M 1 : 5000 z ažuriranimi ulicami in hišnimi številkami. Uporabnikom te karte priporočamo, da jo nabavijo v prednaročilu po ceni 200.000 din za en izvod. Načrt je primeren predvsem za načrtovalce obrambnih priprav, servisne službe, trgovine, PTT i. t. d., zato vam svetujemo, da si ga nabavite po ceni, ki vsekakor ne bo veljala do konca leta. Geodetska uprava občin Velenje in Mozirje Anton Pečovnik Vlaganja, sodobnejša tehnologija in kadri so ključ do uspeha Ob razmišljanjih, kako iz krize, je med rešitvami pogosto omenjeno obrtništvo, podjetništvo. Vendar pot do tega ni tako lahka, pa tudi kasnejša »dogajanja« v tem svetu ne enostavna. Anton Pečovnik je eden največjih in najuspešnejših obrtnikov naše občine. Njegovo dejavnost —konstruiranje, proizvodnja strojev, orodij in naprav poznajo delovne organizacije, predvsem s področja predelovalne industrije, doma in izven meja. Pred dnevi smo ga obiskali in z njim pokramljali o razvoju obrtništva v občini, o njegovem delu ter o vse bolj ope-vanem podjetništvu. Nosilec samostojnega osebnega dela ste tri leta. Kako vam je v tako kratkem času uspelo to, za kar si mnogi prizadevajo več let? Anton Pečovnik: »S precejšnjimi vlaganji v razvoj, sodobnejšo tehnologijo in kakovostnimi kadri. To so stvari, na katere bodo morali tudi drugi — tisti, ki so že obrtniki in tisti, ki to nameravajo postati, gledati drugače kot doslej.« Kaj je za nekoga, ki se odloči za obrtništvo, pomembno? Anton Pečovnik: »Biti prepričan, da bo lahko s svojo strokovnostjo, voljo, rokami ustvaril sebi boljšo življenjsko raven. S tem pa pripomogel tudi družbi. Vsaj zase lahko trdim, da so bili to glavni razlogi za odločitev pred trermi leti. Če nimaš zaupanja vase, potem še takšna prizadevanja ne Ibodo obrodila željenih sadov. Res pa je, da odločitev za tako naporno in zahtevno pot ni lahka. Zato prihaja kasneje do tega, da inekateri na sredi vsi omagajo, ker spoznajo, da niso sposobni obvvladovati vsega hkrati: zahtevnega trga. tehnologije in organizacije dela.« Vemo, kakšna so bila razmišljanja o obrtništvu v preteklih letih. So se morda v zadnjem času precej spremenila? Anton Pečovnik: »Za vse več poslovnih partnerjev so pomembni rok, kakovost in konkurenčna cena ter nič drugega. Se pa najdejo tudi taki, ki držijo žige v žepih za zasebni sektor, ki svojega mnenja o obrtništvu še niso spremenili. Pa saj tudi nekateri politiki niso nič boljši, ker govorijo eno, delajo pa drugače.« Ste predsednik skupščine obrtnega združenja naše občine in gotovo nam boste pritrdili, da so se stvari na področju samostojnega osebnega dela premaknile nekoliko na bolje. Seveda pa nikakor ne dovolj. To zgovorno potrjuje podatek, da predstavljajo obrtniki le štiri odstotke v družbenem proizvodu občine. Anton Pečovnik: »Res je eno in drugo. Davčna politika ni več zaviralni element za večji razcvet te dejavnosti. So pa visoki prispevki za zaposlene, ki jih moramo redno odvajati. Po mojem mnenju je obrtništvo v občini preveč prepuščeno samemu sebi. O skladu za njegov razvoj v občini le govorimo, prav tako nimamo izdelanih celovitih programov. Še do prostora, kjer bi lahko obrtnik zgradil delavnico, je težko priti. Prepričan sem, da nismo v Šaleški dolini vložili vseh naporov v to, da bi dejavnost predstavljala kaj več kot danes.« Ali morda razmišljanja o podjetništvu napovedujejo boljše čase tudi za samostojno osebno delo? Anton Pečovnik: »Preveč stvari je nedorečenih in zato preveč oddaljenih od stvarnosti, da bi lahko konkretneje odgovoril na vaše vprašanje. Zakon o podjetjih zaenkrat le izravnava pogoje gospodarjenja med družbenim in zasebnim sektorjem, kar pa še zdaleč ni podjetniško. Kar nekaj časa bo gotovo moralo preteči, da bomo vedeli, kaj je to, spoznali njegove prednosti ali morda pomanjkljivosti in se nato odločili kaj in kako. Sam sem zagovornik tega, da bi v občini odprli čimveč obratovalnic s čimveč zaposlenimi. Manjše, specializirane delavnice se lažje prilagajajo zahtevam konkurenčnega trga.« Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše za razcvet obrti? Anton Pečovnik: »Več stvari moramo povezati. Zelo pomembna je izenačitev pogojev gospodarjenja z združenim delom, s tem nakup repromateriala brez davka, priznati obrtniku njegova prizadevanja pri vlaganjih v nadgradnjo, nenazadnje pa mu omogočiti, da bo lažje našel primeren prostor ali zemljišče. Kar težko bi me prepričali, da se v občini ne bi dalo narediti kaj več kot se je do sedaj.« Obrtnik ste tri leta. Ali je samostojno osebno delo uresničilo vaša pričakovanja? Anton Pečovnik: »Celo preseglo. Dejavnost, s katero se ukvarjam, je zelo zahtevna, saj mora biti tehnologija na visoki ravni. Zajema vse od projektiranja, priprave materiala, določenih delov, ki jih pri nas ni, pa vse do operacij — struženja, rezka-nja,.. . Programi so zanimivi tako za domačega kot tuje partnerje in razvoj je krenil v takšno smer, da bomo morali število zaposlenih še povečati. Začeli smo z dvema delavcema, trenutno pa nas je 10.« Načrti? Anton Pečovnik: »V najkrajšem času bomo morali skupino, v kateri je precej inženirjev in tehnikov, povečati še za pet delavcev z visoko in višjo izobrazbo oziroma s takšnimi, ki bodo sposobni delati z najsodobnejšo računalniško opremo v tej dejavnosti. To je muja in potreba, če hočemo slediti tako hitremu tehnološkemu razvoju. top Razpad mestotvorne arhitekture v dolini Šoštanj—Topolšica, Arhitektura 60-tih in 70-tih let Danes je arhitektura že spoznala in priznala svojo zmoto. Svoje napake poizkuša popraviti s ponovnim vračanjem v svoje izvore (zopet aktualni izraz neo; neomoderna, postmo-derna . . .). V strokovni literaturi pa se že pojavljajo članki, v katerih strokovnjaki proučujejo in skušajo razložiti pojavnost arhitekturne zmote in njene posledice. Podobno kot je razsvetljenstvo klonilo pred preizkušeno simbolnostjo klasicizma, je desetletja kasneje moderno (Velenje) zapeljala vera v novo simbolnost novega človeka, ki ga bo izoblikoval neomejen znanstveni in tehnološki napredek. Vera je prepričanju, da znanost in tehnologija zmoreta prav vse, logično izoblikovala temeljno pravilo arhitekturnega snovanja: odsotnost slehernega skupnega pravila. V šestdesetih, sedemdesetih se ta neomejena svoboda dokončno izkaže za anarhijo (odlomek iz revije Arhitekturni bilten 91/92). Niso tako daleč šestdeseta, sedemdeseta leta, ko smo verjeli v svet neomejenega in pospešenega tempa sprememb, v svet, v katerem je vse začasno, kjer se briše obenem, ko se piše, ruši in gradi. Verjeli smo v svet, v katerem ni nič tako svetega, da ne bi bilo zrušeno v imenu novega, (citat iz AB-o Novi Gorici) Lep primer te miselnosti spoznamo v lastnem okolju. Šoštanj. Na ravni občinskih institucij se je razpravljalo o nesmi- selnosti nadaljnega razvoja Šoštanja in o potrebnosti opuščanja mesta samega. Razmišljalo se je o regulaciji Pake skozi njegov trg. Lahko bi celo spoznali načrtovan njegov razpad. Na srečo pa je Šoštanj vzdržal in danes ob ponovnem spoznavanju njegovih vrednot celo doživlja svojo renesanso. Značilnost arhitekture tega Obdobja je tudi potreba po originalnosti. O originalnosti bi lahko sploh razpravljali kot o pasti vsakega arhitekturnega stila. Originalnost arhitekture na način popolnega zanikanja arhitekturne preteklosti, iskanje izvirnosti za vsako ceno, tudi za ceno vnašanja povsem tujih in nerazumljivih elementov v arhitekturno delo, je potemtakem mejni pojem, ki ne predstavlja ničesar. Tuji elementi v kontekstu arhitekturnega dela, ki ni več čistljiv in tako vnaša splošen nered v hirearhijo arhitekturnih pomenov. Zato ni čudno, da danes ne ločimo krematorija od postaje, poslovnega objekta od silosa, cerkve od blagovnice .. .(Aleš Vodopivec). Vsi trije citirani odlomki člankov strokovnjakov razpravljajo o dobi, ki je že za nami. Analiza naj služi v prid novim spoznanjem. Celotno obdobje pa se naj spravi le kot pojav v zgodovini arhitekture. V Velenju pa lahko opazimo njegov nadaljni razvoj. Začetno, prvotno arhitekturo smo lahko točno ovrednotili preko že opisanih arhitekturnih meril in pojmov. Naša trenutna velenjska arhitektura pa še nadalje vnaša tuje in nerazumljive elemente, še naprej zanika povezave svoje lupine z vsebino, ne upošteva hirearhijo stavbnih tipov in še naprej ruši mesto z zanikanjem potrebe po mestnemu redu. Gorenje Commerce Letos štirje novi RPC V Gorenju Commerce si prizadevajo, da bi z odpiranjem novih razstavno prodajnih centrov izdelke Gorenja, posebej pa še novosti, ki prihajajo iz tovarn tega poslovnega sistema, kar najbolj celovito predstavili in približali kupcem. Letos so odprli že dva nova razstavno prodajna centra, in si- cer v Pucarevu in nedavno tega v Šabcu. Do konca leta pa bodo odprli še dva in to v Banja Luki in v Trebinju. Poudariti je treba, da razstavno prodajna centra v Pucarevu in Trebinju urejajo skupaj z Gorenje Servis; v teh dveh centrih bodo sprejemali naročila za popravilo Gorenjevih izdelkov, saj v Pucarevu in Tre- binju Gorenje Servis nima lastnega servisnega centra oziroma enote. Število Gorenjevih razstavno prodajnih centrov se bo tako do konca leta povzpelo na 44. (vš) Kako živijo upokojenci Za mnoge postaja življenje boj za preživetje Gotovo je med vami malo takšnih, ki se ne bi ob prvi večji težavi, sploh pa v današnjih časih, vprašali, kaj je življenje? Je tmar to pehanje za dobrinami? Je to nenehen boj z ovirami, živlljenjskimi preizkušnjami, takšnimi ali drugačnimi? Je to dokazovanje samega sebe, svojih sposobnosti? Je to ...? Življenje je skupek vsega tega. Je prostran oder, kjer se igra ne odvvija tako kakršna so prizadevanja, trud, želje »glavnega igralca«. Življenje je življenje in zna utirati kaj čudna pota. Kco je človek mlad, se srečuje s takšinimi težavami, v srednjih, zreleejših letih drugačnimi. V jeseni žiivljenja, ko je za njim že toliko irn toliko naprezanj za tekočimi »rakovi in bi si rad oddahnil od vvsega zaživel tako kot si je želel ood mladostnih let dalje, pa se znaj bili do II. svetovne vojne dogodek, ki so ga z veseljem čakali vsili: stari in mladi. Sejmi so bili hkrati priložnost za »nakup leta«« in prvovrsten družabni dogodek. Tam so se srečali oddaljeni soirodniki, znanci... Po II. svetovni vojni je sejmov sicer še bilo nebkaj, vendar je njihov ekonomski pomen močno padel, dokler naazadnje v šestdesetih letih niso povsem ugasnili. Kulturni cen-terr je pred tremi leti prvič poskusil nekoliko obuditi spomin na sefjme, ki so se pred vojno odvijali na tržnem prostoru v Starem Vcelenju. Vse ni teklo tako, kot smo si želeli, vendar je prireditev »SSejem bil je živ ...« dovolj dobro uspela, da smo jo ponovili v lefctu 1988. Tudi letos bo v Starem Velenju živahno v soboto 2. sepptembra popoldne. Sejmi, kakršnih se spominjajo še : nekateri prebivalci te doline so 3 le še skromni ostanki nekda-njijih tedenskih in letnih semanj-skikih dni, do kakršnih sta imela prsravico oba trga v dolini; Šo-štatanj in Velenje. Vendar so prvi sejejmi pri nas najbrž nastali v Škikalah še preden sta Šoštanj in Ve'elenje dobila trške pravice. Zn'nano je namreč, da so se razvili pmrvi sejmi še pred nastankom tr-gov>v in mest v pomembnejših žufupnijah ob proščenjih. Prav cer-kvevena gospostva so namreč imela več tržnih viškov in so na splo-šncno prej pridobila sejemske pra-vioice kot posvetna gosposka. Ži-vatahno trgovsko udejstvovanje župnišč v Šaleški dolini dokazuje tudi dejstvo, da je leta 1492 cesar Friderik ukazal šoštanjskemu gospodu Liechtenbergerju, naj za-tre točenje vina in kupčijo z žitom, živino, sirom in mastjo, ki se je močno razširila v okolici Šoštanja zlasti v župniščih. Večina slovenskih trgov je dobila tržne pravice v 13. in 14. stoletju, ko so dotedaj na pol kmečka naselja v trge lahko povzdignili tudi deželni knezi. Pred tem je bil ta privilegij pridržan le kra-lju Šoštanj si je pridobil trške pravice leta 1348, najbrž od celjskih grofov, ki so bili v tistem času tudi lastniki šoštanjskega gradu. Podelitvena listina ni ohranjena, znana pa je vrsta kasnejših listin, s katerimi so si dali Šoštanjčani svoje trške pravice potrditi in razširiti. Priznanje upravnih trških pravic pa ni bilo vedno in takoj že povezano tudi s podelitvijo sejemskih privilegijev, ki so jih nekateri trgi pridobili šele kasneje. Šoštanj je verjetno takoj s trškimi privilegiji, poleg lastnega sodstva, dobil tudi sejemske pravice. Vsekakor pa so Šoštanjčani pred letom 1436 imeli pravico do tedenskega tržnega dneva ob četrtkih in do več letnih sejmov. Od leta 1436 dalje je Šoštanj imel še predpravice v trgovini s soljo in od leta 1492 še v trgovini z lesom in vinom. Med ohranjenimi potrditvami trških pravic je posebno zanimiva listina iz leta 1599. V njej je zapisano, da je v tem času trg kar dvakrat pogorel, v požarih pa so bile upepeljene tudi stare trške potrditvene listine. Zato so trški sodnik in tržani deželnega kneza zaprosili, da jim ponovno potrdi njihove stare pravice, zlasti pa tri letne sejme, ki so jih »imeli že od davnih časov«: na Svečnico (2. februarja), na Ahacijevo 22. junija in na nedeljo pred Martinovim (zač. novembra). Jože Šturm V poletnih in dopustniških dneh so srečanja ponavadi bolj redka. Zato ni naključje, da smo zapis za tokratno srečanje napravili na morju, natančneje v kampu Oliva v Rabcu. V tem kampu ima že nekaj let velenjski REK 44 počitniških prikolic. Vsako leto so prikolice zvečine zasedene, kajti tovrstna oblika koriščenja letnih dopustov je za večino družin najdo-stopnejša. Kot smo že omenili ima REK v Rabcu precejšnje število prikolic, te pa je potrebno sproti vzdrževati in navsezadnje tudi čuvati. Že večkrat se je namreč zgodilo, da so nepridipravi iz prikolic odnesli to ali drugo opremo, celo posteljni vložki so »odšli« neznano kam. Da bi to težavo odpravili, ali vsaj omejili, so se na REK-ovem tozdu Družbena prehrana odločili za oskrbnika svojih prikolic. Letos prvič to delo opravlja Jože Šturm iz Titovega Velenja, sicer upokojenec RLV-eja. Njegovo delo v rudniku se je pričelo v Kočevju, od tam je tudi prišel v Titovo Velenje in se leta 1961 zaposlil v tukajšnjem rudniku in delal vse do leta 1981, ko se je redno upokojil. Ob tem pove, da so bili takratni delovni pogoji v rudniku, bil je kopač nadkopa, zelo težki in nevarni, saj še ni bilo na voljo takšne tehnike pri izkopu kot je danes. Z veseljem doda, da se v času njegovega dela v velenjskem rudniku ne njemu in ne njegovim tovarišem ni pripetila nobena delovna nezgoda. Zaradi astme je Jože vsa leta letoval na morju, saj pravi, da mu ta klima zelo dobro de. Sprva je letoval v Rekovih prikolicah v glavnem v predsezo-ni, da pa ne bi bil preveč odvi- sen, si je nabavil šotor in v njem prebil dopustniške dni. Letos od 30. maja dalje pa mu je bila zaupana naloga oskrbnika Rekovih prikolic v Rabcu. Prav tu smo ga tudi zmotili, ko sta z ženo Vido posedala pred prikolico, v enem redkih trenutkov, ko ga nihče ni motil s prošnjami za pomoč, za nasvete, s takšnimi ali drugačnimi željami. Prosti trenutki so redki, saj Jože nikomur ne odreče pomoči. »Bil sem zraven, ko smo prestavljali prikolice in postavljali baldahine. Oh tem sem se podrobno seznanit s prikolico, elektriko in vsem kar sodi v prikolico. Tako sedaj vsa manjša popravila. teh pa oh menjavi izmen ni malo. sam opravim. Kadar gre za večja popravila sporočim na REK. Nemalokrat nezadovoljstvo posameznikov »rešim« s tolažbo in lepo besedo in obojestransko zadovoljstvo je tu. Sicer pa se je pokazalo, da je po tolikšnem številu prikolic in ljudi, ki tu letujejo, oskrbnik nujen. Česa vsega me ne pridejo vprašat! Največ dela je ob prihodu novih, še posebej tistih, ki pridejo prvič v Rabac. Večkrat se zgodi. da v recepciji zamešajo številke in se dve družini znajdeta pred dilemo katera v katero prikolico. Seveda sprva leti vsa jeza name. kasneje, ko slvar razrešimo. se izkaže, da je bila napaka v recepciji. Takih in podobnih pripetljajev je veliko, vendar niso nerešljivi. Težave so tudi v tem. da so prikolice precej dotrajane. Prav zadnjič je močan veter strgal baldahin po šivih in tudi to sem rešil. Sicer pa sem z delom, ki ga opravljam zadovoljen, upam. da tudi tisti, ki letujejo v REK-ovih prikolicah,« je sklenil pogovor prijazni Jože Šturm. Med pogovorom je večkrat povedal, da brez pomoči žene Vide ne bi šlo, saj mu je v veliko pomoč zlasti ob menjavi izmen. Žena Vida se je ob tem le nasmejala in v šali dodala, da je le gospodinjska pomočnica. Zaželeli smo jima lepo in toplo morje, onadva pa nam srečno vožnjo. B. Mugerle ^-'^ft »P ♦a. m Brez Jožeta, seveda tudi Vide, v kampu Oliva pač ne gre Leta 1673 je cesar Leopold I. potrdil Šoštanjčanom tedaj »že nad 300 let staro pravico tedenskega sejma«. Če starost sejma v listini ni pretirana, spada torej šoštanjski sejem prav v čas pridobitve trških pravic in dokazuje živahen promet in kupčijo v Šaleški dolini že v 14. stoletju. Sodimo lahko, da je v tej trgovini pomembno vlogo igral tudi velenjski trg, kot upravno in gospodarsko središče vzhodnega dela doline. Velenje je dobilo trške pravice leta 1374, vendar podrobnejši podatki o sejemskih pravicah za Velenje še niso znani. Iz navedenih podatkov je videti, da so poznali že od nekdaj letne kramarske (blagovne) in živinske sejme ter tedenske sejme. Tedenski sejmi so bili običajno manj obiskani, manjša pa je bila tudi izbira in količina blaga. Letni sejmi so ponavadi zajeli širše območje kupcev in prodajalcev in so bili največkrat le enkrat na leto. Šoštanj je torej s tremi letnimi sejmi spadal očitno med pomembnejša trgovska središča na Štajerskem. Sčasoma je gravitacijsko območje letnih sejmov padalo, saj je pravico do letnega sejma kasneje imel že vsak trg ali celo večji kraj. V 19. stole- tju, ko je sejme pospeševala štajerska deželna oblast, da bi tako pospešila gospodarski razvoj sejemskih krajev in njihove okolice, je tudi število letnih sejmov v vsakem kraju naraščalo. SEJMI V 19. STOLETJU Število sejmov je naraslo tudi v Šaleški dolini. V 19. stoletju sta se starim sejemskim krajem Šoštanju, Velenju in Škalam pridružila še Šentilj in Šmartno ob Paki. Najbolj znani so bili seveda šoštanjski sejmi, zlasti goveji. V sedemdesetih letih 19. stoletja je šoštanjsko sejmišče polnila pitana in plemenska živina iz Belih vod, Zavodenj, Raven, Skornega in Šentvida. Sem so prihajali tudi potujoči obrtniki, ki so obhodili vse večje sejme v bližnji in daljni okolici; lončarji iz Vojnika in Zadrečke doline, klobučar iz Braslovč, kramarji iz Mozirja, usnjarji itd. Josip Vošnjak je v svojih Spominih opisal značilno sejemsko vzdušje v Šoštanju okrog leta 1870 takole: »V šoštanjskem trgu so bile postavljene lope, pokrite s plahtami in nakopičene z raznovrstno robo, katero so prodajalci glasno hvalili ter vabili kupce. Od mosta naprej do zgornjega konca trga so se vrstili kramarji in trgovci, čevljarji in krojači, ki so prodajali storjena obuvala in obieke, klobučarji in lončarji, ključavničarji in kovači, ponujajoči železno robo. V drugi vrsti pa so usnjarji kazali svoje dobro strojene kože in ako je kmet po dolgem zbiranju in premišljevanju se odločil za par podplatov, napenjal se je usnjar na vso silo, ko je z zakrivljenim nožem odrezal podplat od celega kosa, da je s tem dokazal trdnost svojega blaga. Kmetsko ljudstvo pa se je posebno opoldne gnetlo okoli lop po cesti, da ni bilo mogoče preriti se skozi gosto tolpo. Istotako živo in glasno je bilo na živinskem sejmu, kjer je stalo po več sto repov krav, volov in konj in kjer so mešetarji kričali, da se jim je grlo posušilo in glas ohri-pel«. Ob sejmu pa so imeli velike koristi tudi domači trgovci in gostilničarji, ki so sejmarjem radi ponudili svoje travnike za sejemski prostor, hkrati pa so tudi sami stočili velike količine vina in jedil. Tudi iz Velenja imamo poročilo, ki seže podobno daleč nazaj. Elizabeta Hojan, rojena okr. leta 1850 je pripovedovala, da so bili posebnost Velenja obrtniški sejmi. Tedaj so bile stojnice postavljene od cerkve pa do Demšiča (današnja pekarna). Na ta sejem so prišli obrtniki od blizu in daleč: čevljarji, kovači, krojači, tesarji, »bognerji« (kolarji). Vsak je imel svoj »štant«, prodajal je že narejene izdelke, hkrati pa so si vsi napravili tudi improvizirane delavnice na sejmu, popravljali stare in polomljene izdelke. Nadaljevanje sledi M? TOMAŽ PENGOV PRED ZELENIM BAROM V petek. I. septembra, ob 20.00. bo na prostoru pred Zelenim barom na Kardeljevem trgu nastopil Tomaž Pengov s svojim standardnim programom. PERFEKTNO HLADNI Predstava Perfektno hladni v izvedbi Podjeta za proizvodnjo fikcije iz Ljubljane, ki bi morala biti v petek, 26. avgusta, v atriju KSC. je prestavljena zaradi tehničnih in vremenskih razmer. Gledalcem se opravičujemo. Predstavo bomo ponov ili. Skušali bomo to predstavo dobiti v petek ali soboto, 8. ali 9. septembra, ob 19.00, na prostoru pred velenjsko Namo. C ATS IN MARJANA LIPOVŠEK Se vedno so na razpolago mesta za odhod na Dunaj (15. septembra), ko je predviden ogled najslavnejšega musicala CATS. Stroški 265 ATS in vstopnina. V četrtek, 21. septembra, ob 20.00, bo v Cankarjevem domu gala večer z Marjano Lipovšek in Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral Milan Horvat. Cena aranžmana 150.000 din. 1 1 M hI M M I 1 i 1 1 1 1 J Radio Velenje SEJEM BIL JE ŽIV V soboto 2. septembra, od 15.00 dalje (če bo deževalo pa v nedel jo septembra), bo v starem Velenju prireditev Sejem bil je živ, ki jo bodo pripravili: Kulturni center Ivan Napotnik, Gostinstvo Paka in Turistično društvo Velenje. Na sejmu bodo sodelovali lončarji, kovači, šušterji, cokljarji. žganjekuharji, peki, zeliščarji, starinarji in drugi. Za dobro voljo bodo poskrbeli člani Šaleške folklorne skupine Koleda, Šaleške predice s programom Pod rožnato planino in ciganska glasba iz Lendave, Trio Kardoš s pevko. Morda bo na sejmu še kaj, kar bo vredno ogleda. Istočasno obveščamo, da bodo cestni dovozi v Staro Velenje zaprti za ves promet. /z muzeja Velenje Zgodilo seje • • • 31. AVGUSTA LETA 1924 Novic iz Šaleške doline konec avgusta ni bilo veliko in tudi najstarejša novica, ki nam jo je uspelo najti, je nekoliko mlajšega datuma, objavljena pa je bila v celjskem časopisu Nova doba z naslovom »Dopisi« »Udruženje državnih rudniških nameščencev v Velenju priredi to nedeljo ob 4. popoldne v prostorih g. Ivana Raka vrtno veselico s koncertnimi točkami in igro »Na poljani«. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.« Nekoč lepa zgradba hotela g. Ivana Raka danes ne more biti v ponos mestu Velenje! LETA 1958 Mariborski Večerje na ta dan objavil novico o urejanju dvorane za kino predstave v Velenju: »V Velenju že skoraj mesec dni urejajo kino dvorano. DPD Svoboda si je s tem delom naložila veliko odgovornost. Ker sama ne zmore vseh bremen, so člani prispevali mnogo prostovoljnih ur. Posebno so se izkazali Vozel, Dermol, Jeriha, Korun, Drovenik in drugi. Ti ljudje so s svojim delom ogromno prispevali, da bo v jeseni kulturno življenje v tem hramu še lepše.« Glede na izbor filmov, ki jih v tem kinu vrtijo danes, lahko z gotovostjo trdimo, da je kulturno življenje v tem hramu že davno zamrlo. Res pa je tudi to, da je razmah video tehnike povzročil nemalo problemov tudi večjim kino podjetjem kot je naše. Preživeti pa je treba, kaj ne?! LETA 1962 Tudi naslednjo novico z naslovom »Velik zaključni miting v Velenju«, je objavil mariborski Večer: »V nedeljo 2. septembra, bo na velenjskem stadionu zaključni miting, na katerem bodo sodelovali poleg zvezne atletske reprezentance, ki sedaj trenira v Velenju, še najboljši atletski klubi iz Slovenije. Miting, ki bo trajal ves dan, bo nudil prebivalcem Šaleške doline res izreden športni užitek. Prepričani smo, da bomo tokrat - za zaključek videli nekaj lepih vrhunskih dosežkov, saj bodo nastopili najboljši med najboljšimi.« Slovenska atletika po dolgem času zopet dosega dobre rezultate, kar velja še zlasti za mlajše kategorije. LETA 1967 \ t cljskcm tedniku pa ji- hila ta dan objavljena novica z naslovorfl »Vpis v rudarski center«: »Rudarski šolski center Velenje bo letos sprejel približno I4tl učencev v prti letnik rudarske poklicne šole. kljub velikemu pomanjkanju delovnih in učnih mest. posehej /a liste, ki so končali osemletno šolanje in ne trdo kam. se je do sedaj javilo samu Vi mladince*. Pogoji /a vpis so. da je učenec star od 15 do 17 let. končali pa mora najmanj šest razredov osemletki* ter tla je fi/iirm in duševno /drav. Stanovanja so zagotovljena, pa Ituli s slu/ho po končanem šolanju ne ho težav, letos so dohili zaposlitev vsi dijaki-rudarji." /lata šestdeseta leta! n imu i v ki.i uit REDNI KINO VELENJE Četrtek, 31.8. ob 18. uri ter petek. I. 9. ob 18. in 20. uri MAŠČEVALEC - ameriški, akcijski film. Vloga: Chris Mitchum. Petek, I. 9. ob K), uri ter sobota in nedelja, 2. in 3. 9. ob 18. in 20. uri DINAMIT JAKCSON (AKCION JASKSON) ameriški, akcijski. Vloga: Carl Weat-hers. Ponedeljek, 4. 9. ob 10., 18. uri NORA FARMA FARMARJE-VIH — ameriški, komedija. Vloga: Chevy Schase. Torek, 5. 9. ob 18. in 20. uri JOHAN STRAUS - avstr., glasbeni. Vloga: Oliver Tobias. Sreda, 6. 9. ob 10., 18. in 20. uri DIVJI PAR (WILD PAIR) ameriški, akcij, komedija. VI.: Raymond Jacques. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 31.8. ob 20. uri ter petek, 1. 9. ob 22. uri ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TELESU ameriški, trda erotika. Vloga: Veronica Mart. Sobota in nedelja, 2. in 3. 9. ob 22. uri ter ponedeljek, 4. 9. ob 20. uri SLIKA DARINA BLUA ameriški, trda erotika. Vloga: Wade Nichols. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! POČITNIŠKI PROGRAM V REDNEM KINU Četrtek, 31. 8. ob 10. uri POTOVANJE V AFRIKO mladinska komedija. KINO DOM KULTURE Četrtek, 31. 8. ob 20. uri, MAŠČEVALEC - ameriški, akcijski film. Nedelja, 3. 9. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: ŽIVALI GOVORE. Ponedeljek, 4. 9. ob 20. uri JOHAN STRAUS avstrij., glasbeni. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 2. 9. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ŽIVALI GOVORE. Ob 20. uri NOČNI KINO: ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TELESU ameriški, trda erotika. r Nedelja, 3. 8. ob 18. uri MAŠČEVALEC — ameriški, akcijski film. Ponedeljek, 4. 8. ob 19. uri DINAMIT JACKSON - ameriški, akcijski film. Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čistitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Informacije dobite po telefonu 855 450. Petek, 1. septembra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17 30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. Nedelja, 3. septembra: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke: 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 4. septembra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 16.45 do 18.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. Sreda, 6. septembra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poletno popoldne na radiu Velenje; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 1. 9. ob 20. uri ŠEFICA TOM Y — ameriški, glasbeni film. Nedelja, J. 9. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: ŽIVALI GOVO K K. Oh 20. uri NOČNI KINO: ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TELESU — ameriški, trda erotika. Torek, 5. 9. ob 20. uri DINAMIT JAC KSON — ameriški, akcijski. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PRO GRAMA! Pevci iz Esslingena pri MPZ Gorenje Pevci in pev ke mešanega pevskega zbora Gorenje so bili že pred 10 leti izbrani za nosilce izmenjave odraslih pevcev s partnerskim mestom Esslingen iz Zvezne republike Nemčije. Svojo nalogo tudi nadvse vestno uresničujejo. Ta izmenjava poteka vsaki dve leti in tokrat ho okrog 50 pevcev mešanega pevskega zbora Konkordia gosti članov mešanega pevskega zbora Gorenje iz Titovega Velenja. V našem mestu se bodo pevci partnerskega Esslingena mudili od jutri do nedelje. Oh tej priložnosti jim bodo gostitelji pripravili pred Glasbeno šolo v Titovem Velenju prisrčen sprejem po starih navadah, v soboto jih bodo popeljali v Zgornjo Savinjsko dolino, in sicer na ogled Malih gospodinjskih aparatov v Nazarje, kjer bodo imeli pevci promenadni nastop, nato pa še v Savinjski gaj. Zvečer, istega dne, pa bodo za vse ljubitelje lepega in ubranega zborovskega petja pripravili skupen koncert. Ta bo v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju, začeli pa ga hodo oh 20. uri. Po njem bodo na družabnem srečanju v hotelu Vesna v Topolšici gotovo izmenjali izkušnje ter se dogovorili o sodelovanju v prihodnje. V nedeljo zjutraj pa hodo člani mešanega pevskega zbora Konkordia iz Esslingena odpotovali iz Titovega Velenja v Crikvenico. Kot vsa podobna srečanja ludi tretje srečanje pevcev partnerskega mesta Esslingena s člani MPZ Gorenje v našem mestu dokazuje, da pesem resnično ne pozna meja. wwAido v Veroni uprizarjajo od leta 1931 Dooooonnnnwwwwwwwwu^ Doživeti Verdija v veronski areni Letos so v Veroni odigrali že 262. predstavo Verdijeve Aide in tako je ta opera, ki jo je doslej videlo že več kot 3 milijone gledalcev, na prvem mestu med vsemi operami. Sledijo ji opere Carmen (uprizorjena je bila 75-krat), Tu-randot, La Gioconda, Trubadur, Traviata, Tosca in Nabucco (28-krat). Pšrizor prihoda Radamesove vojske je še danes nadvse spekta-kularno glasbeno-scensko doživetje, pa čeprav je v letošnji predstavi Aide šlo le za obnovo predstave iz leta 1913. Dirigiral je Pinchas Steinberg, debitant v areni. Aido pa so pele Aprile Millo (ob našem prvem obisku v juliju) in Maria Noto (v avgustu). Vse operne predstave v Veroni so razprodane že leto dni vnaprej. Vsak večer je v areni od 20.000 do 22.000 gledalcev. Točnega števila ne ve nihče. Čeprav bodo letos z vstopninami nabrali kar 20 milijard lir pa je operni festival v Veroni redno v izgubi. 2 tisočletjih dodobra oropali, potres v 12. stol. pa jo je prikrajšal še za obzidje od katerega stojijo samo še 4 arkade. Te arkade, lepo osvetljene, pogleduješ med predstavo in samo misliš si lahko, kaj vse so že videle v elipsasti areni spodaj. Vendar strokovnjaki pravijo, da je arena izvirna geometrična forma, ki je samo blizu elipsi. V areni prebiješ takole 5 do 6 ur, odvisno od tega kdaj si vstopil. Opera traja dobre 4 ure. Vendar seje arena napolnila že 2 uri pred pričetkom predstave, ki je bila julija ob 21.15, avgusta pa ob 21.00. Zamudniki, se pravi tisti, ki so prišli le uro pred predstavo, so le težko našli prostor in so se morali zadovoljiti s pogledom pravokotno na oder, s strani. Seveda pa vse to velja za tiste, ki smo imeli vstopnice v zgornjem delu arene, na »seconda gradinata«, kjer sedeži niso oštevilčeni in kjer velja vstopnica ne vstopnic rastejo po kamnitih ne in tudi na najbolj oddaljenem mestu slišiš vsak detajl v glasbi ali petju. Ozvočenja seveda ni. Ker zvok od orkestra do pevcev potuje kar nekaj časa, pomagajo dirigentu korepetitorji, skriti v suflerskih kabinah in dirigirajo posameznim skupinam pevcev na odru. Seveda to dirigiranje vidiš le, če si dovolj za odrom oz. na tistem mestu, kjer gledaš pravokotno na oder. Po vsaki ariji se gledalci sprostijo in vzklikajo »Bravo« ter z dolgotrajnim ploskanjem dosežejo, da se solisti klanjajo na vse strani (kar celo minuto je trajalo, da je prišla Ai-da z enega konca odra na drugega, da bi bila čimbližje tistim gledalcem na zgornjih sedežih, 30 metrov visoko. Baje je za vsakega pevca izredno doživetje, ko se lahko klanja najštevilnejši operni publiki na svetu. V 3 odmorih, ko pred tvojimi očmi z viličarji prestavljajo egipčanske stebre, leve in obeliske se morda spomniš tistega davnega Letos je ogled opere v Veroni organiziral Kompas Celje v sodelovanju s Kulturnim centrom Ivan Napotnik. Prva skupina potnikov (predvsem iz Celja in Titovega Velenja) je odpotovala v Verono 19. julija, druga skupina pa 22. avgusta. Medtem, ko je bilo vreme za prvo skupino naravnost idealno pa je druga skupina preživljala tropsko vročino, saj je bila temperatura v areni, sredi noči, še vedno 29 stopinj C. Vendar pa je bila vožnja s klimatsko urejenim Kompasovim avtobusom naravnost pri jetna in ta avtobus je imel tudi izredno ugledno mesto med stotimi avtobusi, ki so v Verono pripeljali iz vse Evrope. Doživeti Verdija v veronski areni je seveda poseben dogodek. Arena ali rimski amfiteater, kot jo tudi imenujejo, je bila zgrajena v I. stoletju po Kristusu in je bila namenjena za gladiatorske igre. Danes je še dobro ohranjena, čeprav so jo v slabih sedežih navzdol in potem po parterju od zadaj do tistih oblazinjenih sedežev spredaj, kjer dosežejo vrtoglavo višino 300 starih milijonov, za premiero pa primaknejo še kakih 60 starih milijonov. Zato ti tisti 2 uri, ko čakaš na predstavo ni dolg čas. Najprej opazuješ turiste z vsega sveta, ki se prerivajo po areni,-hodijo ti po rokah, če jih nimaš varno spravljene, med njimi pa hitijo dekleta in fantje, ki te posiljujejo s sladoledom, pivom, coca colo in panini (sendviči). Potem, tik pred predstavo pridejo tisti gledalci v dolgih večernih oblekah, ki zasedejo mesta v parterju. Nato pride dirigent. Nepozaben je primer, ko ugasnejo reflektorji in dvajset tisoč-glava množica prižge drobne svečke v čast Verdijevi glasbi, kot da bi hotela s tem potrditi nesmrtnost Verdijeve glasbe in večno življenje Nebeške Aide. Prizor je tako ganljiv, da prej hrupna množica v trenutku utih- leta 1869, ko je egiptovski kralj ponudil Verdiju 4.000 funtov (po drugi verziji 5.000), če mu napiše opero za otvoritev nove operne hiše v Kairu in proslavo ob odprtju Sueškega prekopa. Verdi je bajno ponudbo najprej zavrnil, nato pa jo sprejel samo zaradi tega, ker si je že predstavljal, kaj bo iz predlagane snovi lahko naredil. Aida pa ni doživela premiere tako, kot je bilo planirano, temveč šele leto dni kasneje, ker zaradi francosko-pruske vojne ni bilo mogoče dobiti scenarije iz Pariza. Kljub zapoznelemu slavju obeh dogodkov, pa je Aida, ki so jo prvič uprizorili na sveti večer leta 1871, v celoti kronala Verdijevo slavo. Iz Francije in Italije so na premiero prišli kritiki, ki so v en glas razglasili Verdijevo Aido za mojstrovino vseh časov. Aida je potem začela zmagoslavno pot do ene najbolj znanih in občudovanih oper. Najslavnejša je arija Nebeška Aida iz prvega dejanja, pa velika »borih« 36 starih milijonov. Ce-koračnica ob prihodu Radamesove vojske in baletna glasba iz drugega dejanja ter sopranska arija v nilskem prizoru iz tretjega dejanja. Lirično pretresljiv je tudi zadnji prizor, ko Radamesa obsodijo, da bo živ pokopan in ko v zaprti grobnici zagleda Aido, ki hoče umreti z njim. Podobnost z nesmrtno ljubeznijo med Romeom in Julijo se ponuja sama po sebi. Po končani operi, tam nekje ob pol 2 zjutraj (arena se začuda izprazni v dobrih 10 minutah), stopiš še na slikovit trg Bra, kjer se ti ponuja niz pogrnjenih miz s prižganimi svečkami, ki čakajo, da jih gledalci iz arene zasedejo in naročijo vsaj nepogrešljivo pizzo, ki je še vedno najcenejša in najpogostejša jed na veron-skih jedilnikih. Če k temu prište-ješ še pijačo in 20 % postrežnino pa pizza za jugoslovanski žep tudi ni več poceni. No, naši skupini sta po operi takoj odpotovali proti 30 kilometrov oddaljenem Gardskem jezeru, kjer je bilo urejeno prenočiš- • če (tudi večerja in zajtrk), najbolj vroči pa so se v jezeru, ki slovi po čistosti in lepi barvi, tudi kopali. Naslednji dan je bil namenjen za ogled mesta Romea in Julije, v katerem pa je tudi veliko rimskih spomenikov: arena, rimsko obzidje, rimska vrata, rimski oboki. Petrov most čez Adižo, nekdanja rimska ulica Dekuma-nos in forum ter rimsko gledališče, kjer poteka Shakespearov festival. Verona pa ni samo rimsko mesto, to je tudi mesto romanskih cerkva ter mesto srednjeveških gospodarjev veliko palač, cerkva in mostov. Zadnji blišč Scaligerijev je izginil v njihovem gradu Castelvechio, njihovi zemeljski ostanki pa so shranjeni v sarkofagih na pokopališču, kar na domačem dvorišču. V najlepši romanski cerkvi San Zeno ter drugih so slike in plastike Pisa-nella, Mantegne, Altischierija, Mihaela Florenškega, Tiziana, Tintoretta, Veroneseja ter dela arhitektov Sanmichellija, Nico-loia, Fra Gioconde in drugih. Toda milijoni turistov ne vedo ne za rimsko areno, ne za Scali-gerije in ne za Pisanella ter romanske cerkve. Milijoni prihajajo v Verono le zaradi balkona na hiši Julije Capuleti in hiše Romea Montechi, obe krasni srednjeveški zgradbi iz 14. stoletja, da bi se na koncu trumoma valili še na Julijin grob v samostanu blizu Ponte Navi. Tam, kjer seje zaključila velika ljubezenska zgodba se konča tudi naš ogled Verone. Mnogi pa so našli čas še za ogled ene izmed številnih razstav, ali tiste o Venetih, ali tiste o Miroju, Vsekakor pa je najbolj obiskana razstava Van Gogh in evropski ekspresionisti v Palači Forti, kjer si lahko videl tudi slike Gaugina, Cezanna, Muncha, Mattisa, Puya,Picassoja, Kir-cherja, Delaunaya, Bocciolinija, Kokoschke in drugih. MARJAN MAR1NŠEK Koledar Četrtek, 31. avgusta — Rajko, lza, Ajden, Pavlin. Petek. 1. septembra Tilen, Venera. Tamara, Mladen. Sobota. 2. septembra Štefka, Igor, Nino (Antonin) Nedelja. 3. septembra Gregor (Grega), Erazma, Mija Ponedeljek, 4. septembra Zalka. Ida. \lojmir (Moše) Torek, 5. septembra - Lovrin, Rino. Just, Viktorin Sreda, 6. septembra Beata, H ari, Peter, Sara Mali oglasi BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 884-082. MLAD PAR IZ TITOVEGA VELENJA išče sobo ali manjše stanovanje v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu. OLJNI GORILNIK ZA CENTRALNO PEČ PRODAM. Telefon 858-437 zvečer. ZASTAVA 101, letnik 1980, ugodno prodam. Garaševič, Šalek 97, Titovo Velenje. PRODAM MIZO (120 x 80) raztegljivo in 4 stole. Cena 4.000.000 din. Informacije dopoldan po telefonu 881-111 interna 156. BMW 316, registriran za celo leto, ugodno prodam. Topolšica 86, Danilo Gregorc, dopoldan telefon 881-111 interna 175. ARMATURNE MREŽE 8/5 in porolit 12, ugodno prodam. Telefon 884-190. DYANO, spredaj karambolirano prodam, lahko tudi za dele. Prešernova 4, Deutschbauer, stanovanje 9, Titovo Velenje. R-4 GTL, letnik 1982/6, bele barve, prodam. Informacije 857-785. 150 KOMADOV SALONITKE 120 x 100, rjave, prodam 30% ceneje. Telefon 856-204. KOMBINIRKO ZA LES PRODAM. 26 cm, 5 operacij in menjalnik za Golfa. Telefon 858-884. MOŠKO KOLO NA 10 PRESTAV PRODAM in stroj za izdelavo betonskih zidakov. Telefon 853-185. UGODNO PRODAM 2 m1 suhega lesa. (5 cm plohi). Telefon 857-081. DVE DVOKRILNI RABLJENI OKNI z lesenimi zaboji, podboje in vrata prodam. Ocepek, Partizanska 57, Titovo Velenje. PARCELO NA PLANINSKEM KRAJU z gradbeni dovoljenjem 900 m1, za 10.000 DM, prodam. Telefon 858-800. PREKLICUJEM VOZOVNICO IZLETNIK na ime Momir Kne-ževič, relacija Gorica — Gorenje— Gorica. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK 0D ŠT. P uu DEL OBČINA VELENJE DSSS SIS Gospodarskih dejavnosti občine Velenje, Šaleška 19/A VIP Vegrad PE Lesna Velenje VIP Vegrad PE Lesna Velenje dipl. ekonomist gradbeni tehnik lesarski tehnik vodenje finančno računovodskega oddelka vodenje montaže ostrešij tehnolog-konstrukter 4 3 / NČ NČ NČ 15 14.900.000 1 08 6.500.000 2 08 6.500.000 2 DVE BREJI TELICI PRODAM. Jože Šeubl, Lokovica 32, Šoštanj. USLUGE S TRAKTORJEM in priključki nudim. Telefon 881 -384 DVOKASETNIK GORENJE ugodno prodam. Telefon 858-119. ZAMENJAM ENOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE v Slovenj Gradcu, za enako ali večje v Titovem Velenju. Telefon, 062-844-960. ELEMENTE ZA DNEVNO SOBO Katarina, ugodno prodam. (4 metre) Telefon 853-905, po 19. uri. BUTIK FISCHER nudi ženske in moške suknjiče po zelo ugodni ceni. VSELJIVO HIŠO V OKOLICI ŽALCA prodam. Vprašajte po telefonu 857-744. IMV PRIKOLICO TIP ADRIA 380 z novim baldahinom in fiat 126 P ugodno prodam. Pokličite popoldne po telefonu 854-356. CITROEN GS PRODAM. Informacije po telefonu 856-862, samo dopoldan. KUPIM DIATONIČNO HARMONIKO še dobro ohranjeno. Kličite po telefonu 831-007. GS SUPER 1,3, letnik 1979; prevoženih 100.000 km, registriran do junija 1990, prvi lastnik, ugodno prodam. Telefon 857-912, popoldan. MOTOR TORI, star I leto prodam. Telefon 855-215. SOZD, N SUB O MI=KX GOSTINSKO PODJETJE TURIST NAZARJE SOZD MERX GP ..TURIST« NAZARJE objavlja JAVNO LICITACIJO rabljenega osebnega avtomobila ZASTAVA 101, comfort, letnik 1982, nevozen. Izklicna cena 5.000.000 din. Licitacija bo v ponedeljek, 11. septembra 1989, ob 13. uri za gostilno Savinja v Nazarjah. Ogled avtomobila je možen na dan licitacije od 7. ure dalje. Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo plačajo 10 % varščine. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Kupec mora celotno kupnino plačati v roku 5 dni po licitaciji. Če odstopi, nima pravice do vračila varščine. Vse dodatne informacije na tel. štev. 831-S11. Gibanje prebivalstva Poiroke: Andrejka Grobelšek, roj. 1967, ekon. tehnik iz Titovega Velenja in Zlatko Suzič, roj. 1966, str. kljiučavničar iz Titovega Velenja, Silvo Meh. roj. 1965, rud. tehnik iz Raven in Tatjana Lenko, roj. 1970, ekon. tehnik iz Raven, Igor Javornik, roj. 1965, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Natalija Jesieničnik, roj. 1970, prodajalka iz Titovega Velenja, Bernd Rein-hard Rohloff, roj. 1946, uslužbenec iz Niirnberga in Vesna Halu-žan, roj. 1965, študentka iz Titovega Velenja, Rajko Harinski, roj. 1967, delavec iz Celja in Suzana Podvratnik, roj. 1968, ti-skarka iz Topolšice, Peter Lipni-kar, roj. 1965, strojnik iz Plešivca in Zvonka Zaje, roj. 1971, teh. strojni risar iz Plešivca. SOZD. N SUB O PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA AVTO CELJE PRODAJALNA AVTOMOBILOV IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV ZAIiAM YUGO 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 3 Tel.: (063) 855-828 CHICO OTROŠKI VOZIČEK in otroško posteljico z vložkom, prodam. Telefon 857-453. VOZNIKI POZOR! CENTRIRANJE IN MENJAVO GUM opravljamo najsodobnejše, elektronsko. Rudi Vrčkovnik, Florjan 289, (Pohrastnik), Šoštanj. Telefon 881-259. Delovni čas: vsak delovnik od 15. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Edi Cehner Prešernova 7, T. Velenje Tel. 063/856-742 pričakuje vaš obisk D C vsak dan od 9. do 16. ure, v sredo od 9. do 18. ure, vsako soboto pa od 9. do 12. ure. Ob ponedeljkih je zaprto. OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM PRODAM. Telefon 858-669. ŠPEGEL MARIJA IZ MUTE, obvešča, da prodaja kokoši nes-nice stare 5 mesecev, ki že nesejo. Dobite jih vsak dan po ugodni ceni, ki velja 3 dni po objavi. Telefon 062-873-202. LADO 1200 S, letnik 1985, prevoženih 44.000 km, ugodno prodam. Telefon 854-761, dopoldan. Dežurstva Deižurni zdravniki (Velenje): (Četrtek, 31. avgusta — dnevni dežžurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Renko Oskar. IPetek, 1. septembra dnevni dežžurni dr. Kralj, nočni dežurni dr.. Pečnik. SSoboto, 2. septembra in nedeljo,, 3. septembra — glavni dežur- ni dr. D. Vrabič, notranji dežurni dr. Žuber. Ponedeljek, 4. septembra — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. S. Popov. Dežurni zobozdravnik (Velenje): V nedeljo, 3. septembra je dežurni zobozdravnik dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni zdravniki (Šoštanj): Četrtrek, 31. avgusta — dr. Stupar. Petek, I. septembra, soboto, 2. septembra in nedeljo, 3. septembra — dr. Lazar. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 1. septembra do 3- septembra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 47, telefon: 857-875. Presenečeni boste nad pestro ponudbo: — vseh vrst zaves z volančki, dekorativnih, lamelnih in panelnih, — prtov in posteljnine — dekorativnih rolet — avtomobilskih prevlek in NOVOST - dobavljajo in montirajo tende (bafdahi-ne)! Vabi vas DEKORATIVA! Zakaj si moral nam umreti, ko s tabo je bilo tako lepo živeti. Od kar utihniI je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. in ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata /M strica Franca Ledineka rojenega 1933 iz Gaberk pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala GD Gaberke, govornikom, duhovniku za opravljen obred in dr. Petru Lazarju za zdravljenje na domu. Žalujoči: žena Marica, sinovi Jože, Silvo, Franci, hčerke Marina, Nada, Branka, sestri Marija in Ivica ter ostalo sorodstvo. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Razpisuje dela in naloge NAČELNIKA OBČINSKEGA ODDELKA ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da je družbenopolitično akti- Načelnika občinskega oddelka za občo upravo in proračun imenuje Skupščina občine Velenje za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg I, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju na Skupščini. ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah izdelujemo in montiramo. Telefon 063-24-296. OSEBNI AVTO GS PALAS, letnik 1979, prevoženih 77.000 km, registriran do julija 1990, ugodno prodam. Telefon 882-109. SOBO S SOUPORABO SANITARIJ IN KUHINJE ODDAM, samski osebi. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Predplačilo«. DIRKALNO KOLO PUCH - olimpian 12 prodam. Telefon 853-172. DVE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE, novi, prodam. Telefon 853-631. BMW (316, star 2 leti in pol, prevoženih 28.000 km, prodam. Informacije po telefonu 858-217. BREJO KRAVO, tretjega teleta, prodam. Luka Vačun, Rečica ob Paki 8. V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU NOVA VIDEOTEKA!! VIDEO SONČEK Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tel : (063) 854-627. 855-999 Video Sonček ras rabi r Grajski hram. Lepo ras bodo postregli, ri pa izkoristite res ugodno ponudbo. • Video Sonček ras pričakuje rsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. t REK Termoelektrarne Šoštanj n.sol.o. C Šoštanj tes DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DO TEŠ Delavski svet DO TEŠ razpisuje dela in naloge 1. PREDSEDNIK KPO DO TEŠ 2. ČLAN KPO ZA PROIZVODNJO IN VZDRŽEVANJE 3. ČLAN KPO ZA SPLOŠNO IN KADROVSKO PODROČJE Na razpisana dela in naloge so lahko imenovane osebe, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: Pod 1) — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih — znanje tujega jezika (nemščine, angleščine ali ruščine) — sposobnost voditi in organizirati ter usklajevati delovni proces. Pod 2) — visoka strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri — 5 let delovnih Izkušenj na odgovornih delih — znanje tujega jezika (nemščine, angleščine ali ruščine) — organizacijske sposobnosti. Pod 3) — visoka strokovna izobrazba pravne smeri — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — organizacijske sposobnosti. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v roku 15 dni od dneva objave na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ za razpisno komisijo Ivo Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 8 dneh po končanem postopku. DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DO TEŠ Delavski svet DO TEŠ razpisuje dela in naloge VODJA DSSS Na razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri — 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delih v gospodarstvu — organizacijske sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v roku 15 dni od dneva objave na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ razpisni komisiji za vodjo DSSS Ivo Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 8 dneh po končanem postopku. Velenjski rudarji so priskočili na pomoč krajanom šentjurske in laške občine Z udarniškim delom nad posledice ujme Minulo soboto se je 80 delavcev Rudnika lignita Velenje pod pokroviteljstvom svoje sindikalne organizacije odpravilo v šentjursko in laško občino; med prebivalce tistih krajev torej, ki jih je teden dni pred tem prizadelo strahotno neurje s katastrofalnimi posledicami. Pridružili smo se tistim udeležencem udarniškega dela, ki so se napotili v dolino potoka Lahomnica v laški občini, v dolino potoka, ki skupaj s svojimi pritoki še pred tednom dni za večino ljudi v teh krajih ni niti obstajal. Da prihajamo na področje, kjer vladajo izredne razmere, zaslutimo potem, ko moramo v Laškem prestopiti na drug avtobus. Z njim in dvema dostavnima voziloma, v katerih sta orodje in hrana za udeležence udarniške akcije, se zapodimo proti Vrhu nad Laškim. Do pred tednom dni lepo speljana asfaltirana cesta je še komaj vredna svojega imena, a je vsaj cesta, po kateri se je možno prebiti v zaselka Breze in Male breze, torej do cilja naše poti. V normalnih razmerah sta oba kraja le nekaj pičlih kilometrov oddaljena od Marije Gradca, kraja, ki meji na Laško. Vendar tudi cesta proti Vrhu nad Laškim zahteva zelo previdne voznike. Namesto bankin se asfaltni rob končuje v globokih jarkih, ki se na ve-čih mestih zažirajo daleč pod asfaltno prevleko: ostanki bankin se pogosto belijo na senožetih in njivah. Zares pravo razdejanje za hudim deževjem pa se očem ponudi potem, ko se avtobus z Vrha nad Laškim začne spuščati proti Malim brezam. Gričevnata pokrajina očem nenadoma pokaže podobo nedopovedljive nesreče: v teh krajih, kamor seže oko, ni hribčka, hriba, niti neznatne vzpetine, ki jih ne bi prizadel plaz. Iz takšne pokrajine torej prihaja vse pogostejša trditev, da gre na tem območju za pokrajino tisočerih plazov. V Mali brezi nas pričaka poveljnik tamkajšnje civilne zaščite Viljem Videč in skupina krajanov, katerim je, kot se pokaže, naša pomoč najbolj potrebna. Udeleženci udarniške akcije so takoj nared; razdeljeni v več manjših skupin se kmalu po prihodu otovorjeni z orodjem odpravijo na posamezne kmetije. Viljem Videč nam ob tem pripoveduje o razmerah, ki po sobotnem dežju vladajo na tem področju. F.dina spodbudna informacija govori o tem, da ob nesreči ni bilo človeških žrtev; še najslabše, vendar zgolj z lažjimi opeklinami, so jo odnesli nekateri krajani, ki jih je v neurju na vaškem pokopališču med pogrebnim obredom oplazila strela. »V teh dneh smo imeli ogromno dela že s tem, da smo se prebili do vseh posameznih zaselkov in osamljenih domačij, da smo za potrebe terenskih vozil prebili s plazovi zatrpane ceste, obnovili dobavo električne energije skratka, da smo storili tisto, kar je bilo v danih razmerah najnujnejše. Vendar zelo malo smo naredili pri odpravljanju škode na domačijah naših prebivalcev; zato opažam, da nekateri počasi že izgubljajo živce,« pripoveduje poveljnik CZ, nemočno zmigne z rameni in najbrž v opravičilo doda, da je v teh dneh komaj kaj spal. Pohitim za skupino naših delavcev, ki se nekaj sto metrov nižje ob cesti, ki pelje proti Tevčam, ob še vedno narasli Lahomnici pripravljajo, da bi začeli čistiti pred sobotno povodnjo na tem področju edini še delujoči vodni mlin. Kolikor lega objekta ni z muljem napolnil narasli potok, je k popolni onesposobitvi prispeval plaz, ki se je utrgal tik nad zgradbo; odprtini za vrata in okno sta le ozki reži, vse drugo očem zakrivata naplavljeno blato in kamenje. »Pridi ob dveh, ko ga bomo pognali,« se šali eden od udarnikov, ko gledam nemogoče razmere za delo. Lastnik mlina vzdihuje, da so šele lani dodobra obnovili opremo mlina, potem pa požene motorno žago, da bi nekaj jopatam skrajšal toporišča; v mlinu namreč ni prostora za delo z običajnim orodjem . . . Le streljaj nižje po cesti dela druga skupina udeležencev udarniške akcije. Z lastnikom leffega kosa njive, oziroma tiste površine, na kateri je pred nesrečo dobro kazala koruza, odstranjujejo kamenje in ostanke dreves. »Tudi s preostankom pridelka, ki sili k tlom, letos ne bo nič,« pripoveduje mladi lastnik nekoliko stran ležeče kmetije, »pa najbrž tudi drugo in naslednja leta ne, če je res odneslo vso zemljo, kot se kaže na prvi pogled ... Kjer voda ni odnesla pridelka, je uničevalno delo dokončala toča.« Molče zaradi tihe tožbe človeka, po drugi strani pa tudi zaradi strah zbujajočega plazu malo dlje na cesti, pridem do ostankov skromne kmetije. V hribu nad lesenim stanovanjskim poslopjem grozeče zeva udornina velikega plazu, ob vznožju pa moji sodelavci iz gomile zemlje in kamenja rešujejo raztreseno opeko in debele tra-me, ki naj bi nekoč nosili streho nove hiše. »Še sreča, da je bila za hišo drvarnica, ob njej pa naložena opeka,« pripoveduje gospodinja. »Drvarnico je plaz sicer porušil, hiša pa je ostala nedotaknjena,« je dodala. Kljub tej sreči ostanem nezadovoljen, k čemur pripomore trezna ugotovitev enega od udarnikov, namreč, da ne bi bilo velike škode, če bi plaz porušil tudi kajžo. »Bi ljudje prišli vsaj do človeka vrednega bivališča,« je dejal. Vendar če srečo tehtamo z mernikom te gospodinje, potem ji kaže le pritrditi: med sprožitvijo plazu je namreč tik mimo hišice pridrsela vsaj dva kubična metra velika skalna gmota in se ustavila kakšnih petdeset metrov nižje, vzporedno z leseno uto, v kateri je gospodar hranil cement. Takih in podobnih zgodb o usodah ljudi in njihovega imetja v tej hudi naravni nesreči slišim povsod, kjer delajo rudarji. O tem pripoveduje na bližnjem hribu tudi upokojeni rudar laškega rudnika, ki mu je v neurju plaz odnesel edino spodobno njivo, med tem pa moji sodelavci izpod njegovega ko- Ljubno ob Savinji Nova skakalnica Smučarski skoki na Ljubnem ob Savinji imajo lepo izročilo, ki sega v prva povojna leta. Že leta 1948 je inž. Stanko Bloudek izdelal načrte za skakalno središče in na podlagi tega sta bili zgrajeni 65 in 30 metrska skakalnica. Veliko tekmovanj je bilo na njih, tudi z udeležbo naših najboljših takratnih skakalcev, nastalo je tudi zatišje, ki so ga prekinili ter po nekaj letih tekmovanj in treningov leta 1974 ustanovili smu-čarsko-skakalni klub. Čas je terjal svoje, napredek tudi, zato so se najprej odločili za vzgojo mladih skakalcev. V te namene so zgradili 22 in 10 metrski skakalnici s plastično snovjo. Prvi koraki so bili uspešni, vzgojili so nekaj mladih skakalcev, ki dosegajo kar lepe uspehe. Trenutno jih je v klubu 16, devet je kategoriziranih, dva pa sta v pionirski selekciji. Dolgo je bila sezona omejena na zimo, lani pa so se odločili, da staro 30-metrsko skakalnico, ki ni bila več primerna, obnovijo. Začeli so graditi 40-metrsko, gradnjo letos dokončali, prekrili pa so jo tudi s plastično snovjo. Pri gradnji so z materialom in tudi z denarjem pomagale organizacije združenega dela, pridni pa so bili zlasti člani kluba, ki so opravili skoraj 3.000 prostovoljnih delovnih ur. V teh dneh skakalnico preizkušajo, s tekmo pa jo bodo otvorili pred praznikom občine Mozirje. Tekma bo v soboto, 9. septembra. j. p. Na Ljubnem le še veterani »Z »revolucionarnimi« spremembami v slovenskem nogometu je žal zamrl tudi nogomet na Ljubnem ob Savinji, igra, ki je v tem kraju desetletja navduševala številne krajane. Zamrl je kmalu po 50-letnici nogometa v tem kraju in po vseh pomembnih dogodkih v tem obdobju. Pogojev ni več, ostajajo le spomini. Te občasno obujajo veterani s prijateljskimi srečanji. Eno takšnih je bilo na vrsti v soboto, ko so se pomerili z vrstniki iz Smihela na avstrijskem Koroškem. Obisk bodo seveda vrnili, kar precej gledalcev se je zbralo ob igrišču, torej si nogometa še želijo, rezultat je bil 6:3 za domače, kar ob vsem skupaj sploh ni najpomembnejše. ./• P■ zolca čisto na drugem koncu kot posmeh narave kidajo tjakaj nanešeno zemljo in kamenje. In še eno podobo sobotne udarniške akcije naj opišem. Zadnja skupina delavcev nad lepo stanovanjsko hišo v bližini obnavlja podlago in namešča kinete za odvod-njavanje. Lastnik hiše si ne more kaj, da ne bi že tretjič povedal, da so bile kinete doslej večidel leta suhe kot poper. Sobotna vodna ujma je s hudourniško močjo ne le pretrgala urejeno vodno pot, ampak je razdejala tudi dvorišče in travnike v dolžini več kot dvesto metrov. Naj ne bo neskromna ugotovitev, da so velenjski rudarji minulo soboto z udarniškim delom prizadetim domačinom vrnili nekaj zaupanja v človeško solidarnost. Vendar ta enkratna pomoč je mnogo premalo ob razsežnostih te nesreče. Naj zapišem na koncu tega poročila tisto, kar so nam po naši vrnitvi v mesto ob Savinji povedali predstavniki tamkajšnje občinske skupščine. Potok Lahomnica je namreč tisto nesrečno soboto v spodnjem delu naselja Marija Gradec narasel v podivjano reko, ki je imela gladino kar sedem (7) metrov nad običajno, priliv vode v Savinjo pa je bil tolikšen, da je v najbolj kritičnih trenutkih začel nevarno ovirati normalni pretok te reke. Je treba še bolj slikovito zapisati razmere, ki te dni kličejo po večji družbeni solidarnosti? V času nastajanja tega prispevka (ponedeljek, 28. avgusta dopoldan) nas sredstva javnega informiranja znova obveščajo o večjih padavinah; na laškem območju spet poplavlja potok Lahomnica, prožijo se plazovi, za silo usposobljene ceste spet izginjajo v kruti igri narave. Zato lahko ta prispevek zaključim na edino možen način in sicer s pozivom: Pomagajmo tem krajem in njihovim ljudem! — bo — Da, da. Obleči se bo treba, ohladilo se je. lO-KILOGRAMSKI ZLATI TOLSTOLOBIK — Vlaganje velenjskih ribičev v nastajajoče turistično jezero se počasi že obrestujejo. Pred petimi leti so vložili v jezero precej mladic različnih vrst rib. In ribiči danes že kar pridno namakajo trnke v jezero. Pred dnevi pa je imel srečo pri ulovu Franc Princi, ki je iz vode potegnil meter dolgega in kar deset kilogramov težkega zlatega tolstolobika. To je do sedaj največja riba, ki so jo velenjski ribiči potegnili iz teh voda. Ribiči upajo, da bo voda v velenjskem jezeru čez čas popolnoma neoporečna in se bo življenje v njej še bolj razvilo. Lojze Ojsteršek Prvi šolski dan Vse za varno pot v šolo Prvi september je dan, ko se bodo po vsej Sloveniji odprla vrata učenosti. Skoznje ne bodo stopili le tisti, ki so si že v preteklosti nabirali znanja, pač pa tudi tisti, ki jih bodo letos prvič prestopili. To hkrati pomeni, da bo toliko prvo-šolcev več tudi na cesti. Zato je skrb vseh nas, ne le tistih, ki skrbijo za promet, da še posebej za prvošolce poskrbimo za varno pot v šolo, za njihovo varnost na cesti. Tudi zato, ker se bodo ti mladi nadobud-neži takorekoč prvič srečali s prometnim vrvežem. In kako so se na prvi šolski dan in seveda tudi na naslednje dni v velenjski občini pripravili svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, postaja milice in delovna organizacija Vekos, ki skrbi za prometno in talno signalizacijo? Najprej smo se pogovarjali s predsednikom SPV Janezom Puklom, ki nam je dejal, da so aktivnosti za akcijo »Prvi šolski dnevi — varna pot v šolo« načrtovali skupaj z AMD, ZŠAM, AMTK in pionirji miličniki. Tako kot v preteklosti bodo prej omenjeni v prvih dneh pouka na prehodih in križiščih skupaj z miličniki skrbeli za varen prehod čez cesto. Nadalje se je SPV dogovoril z VIZ, da bi prvi šolski dan, zlasti za prvošolčke, posvetili prometni varnosti. Seznanili naj bi jih kako varno prečkamo cesto, kako se vedemo v prometu in drugo. Za še eno akcijo glede varne poti v šolo so se letos odločili. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je namreč vsem uredništvom tovarniških glasil poslal v objavo posebno opozorilo. V njem je zapisano, kako moramo zagotoviti mladim varno pot v šolo. Na velenjski postaji milice so najprej pregledali vse talne označbe in prometne znake v bližini šol in vrtcev. Vse odkrite pomanjkljivosti so sporočili Veko-su, Cestnemu podjetju Celje in komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, nam je povedal pomočnik komandirja postaje milicc Velenje Matjaž Kselman. Sicer pa imajo na postaji milice glede aktivnosti »prvi šolski dnevi varno v šolo« izdelan podroben načrt. Vse aktiv- nosti bodo v glavnem potekale skupno z drugimi, ki so prav tako zadolženi za to akcijo. Z vodstvi šol so se dogovorili, da bi pri njihovem nadzoru naj sodelovali tudi pionirji-miličniki. V petek in v naslednjih dnevih bodo miličniki poostreno nadzirali vsa križišča in prehode za pešce v bližini šol in vrtcev. Zoper tiste, ki bodo storili večje prekrške bodo ustrezno ukrepali, ali jih opozorili. Upajmo, da bo zavest voznikov od znatno povečanem številu šolarjev na cesti takšna, da miličnikom ne bo treba ukrepati. Na koncu še to. Vekosovi delavci so se pred dnevi zares potrudili in obnovili prehode in oznake na cesti v bližini šol in vrtcev. Barvanje je motil dež, kljub temu pa so načrtovano opravili do pričetka pouka. Sicer ta delovna organizacija skrbi za obnovo talnih označb skozi vse leto. žal pa te prehitro zbledijo. Občina Mozirje Na prve šolske dni in varno pot v solo se pripravljajo tudi v mozirski občini, vendar načrtujejo nekaj novosti. V preteklih letih so namreč nudili pomoč pio-nirjem-miličnikom, miličniki so preventivno opozarjali voznike, kaznovali pa jih le ob hudih kršitvah. V okviru ustrezne republiške akcije so program aktivnosti konkretizirali in ga prilagodili razmeram v občini, poleg delavcev postaje milice pa bodo v akciji sodelovali še člani SPV, ZŠAM in drugi, ki tudi sicer dobro medsebojno sodelujejo. Za razliko od prejšnjih let bodo tokrat nadzor v cestnem prometu poostrili, ne le preventivno. Nadzorovali bodo hitrost, uporabo varnostnih pasov, nošenje varnostne čelade in podobno. Z vodstvi šol in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se letos dogovorili, da prvi šolski dan prvosolčkom ne bodo govorili o varnosti v cestnem prometu, saj bo ta dan za malčke ze tako doživetje zase in temu Crimerna obremenitev. Zato pa odo v ponedeljek sklicali roditeljske sestanke, na katerih bodo delavci milici otrokom in staršem predstavili varno in najkrajšo pot v šolo in jim dali druge potrebne napotke. Zlasti si želijo polnoštevilno udeležbo staršev, saj miličniki posebej poudarjajo, da glede na stanje prometne varnosti, starši otrokom ne dajejo vedno dobrega zgleda. Zal na postaji milice Mozirje ugotavljajo, da talne oznake na cestah niso v celoti obnovljene, za kar pa so odgovorni drugi. b. m., j. p. Že v drugem kolu sosedski derbi V nedeljo se je pričelo novo prvenstvo v slovenski nogometni ligi. Naša dva predstavnika Rudar in Elkroj sta oba igrala 1:1, za začetek torej dokaj uspešno. Nogometaši Rudarja so v I. kolu gostovali v Kamniku pri ekipi Stol Virtus. Bila je to lepa uvodna predstava, delitev točk pa pravična. V prvem delu so bili boljši nasprotnik domačini in so povedli že v 4. minuti, v drugem pa so bili premočni gostje. Nekoliko tudi srečni, saj so sicer zasluženo izenačenje dosegli šele v zadnji minuti srečanja z zadetkom Omiča. Elkrojevi nogometaši so sezono otvorili doma v srečanju s povratnikom iz medrepubliške lige, trboveljskim Rudarjem. Precej spremenjena domača ekipa je tekmo pričela zelo podjetno, povedla pa šele v 63. minuti, ko je gostujoči vratar strel Maglice z enajstmetrovke najprej odbil, žogo pa je Hren spretno potisnil v mrežo. Obe točki vendarle nista ostali doma, saj so gostje v 75. minuti uspeli izenačiti. Že v nedeljo, 3. septembra, bo na igrišču ob Jezeru v Titovem Velenju na vrsti šaleško-savinjski derbi med Rudarjem in CIkrojem. Ob športni igri obojih je to lahko dobra nogometna predstava. Mladi prvič za pokal Alpe-Jadran Odlični tudi Velenjčani Mladi skakalci treh dežel so se v nedeljo srečali na prvi tekmi za pokal Alpe—Jadran na lepem smučarsko-skakalnem središču ob velenjskem gradu. Gre za novo tekmovanje, ki ga zastopajo predstavniki posameznih regij. Starejši pionirji so tekmovali na 55-metrski skakalnici, ml. in st. mladinci pa na 80-metr-ski. Med pionirji je bilo iz vsake regije po šest skakalcev, med mlajšimi in starejšimi mladinci pa po štirje. Predstavniki Slovenije so bili odlični, predvsem starejši pionirji, saj so osvojili kar prvih enajst mest, med njimi pa so se dobro odrezali tudi skakalci domačega kluba, saj je bil Matjaž Triplat drugi, Boštjan Rednjak sedmi in Peter Kolenc deveti. Vsi trije so tekmovali za štajersko-koro-ško regijo. V tej skupini je zmagal Jekovec iz gorenjske regije (obakrat po 51,5 metra), med mlajšimi mladinci je bil najboljši Fras (Ij. regija), najboljši domači je bil Viki Čepelnik, med starejšimi mladinci je prvo mesto osvojil Moser (kor. regija - Avstrija), najboljši Velenjčan pa je bil Pogorelčnik na 15. mestu (64,5, 63,5). Domači prireditelj SSK Velenje je tekmo odlično izvedel, naslednja pa bo že v soboto v Avstriji. Jamski reševalci Jamski reševalci merili moči — Jamski reševalci Rudnika lignita Velenje morajo venomer skrbeti za telesno kondicijo, saj je od tega precej odvisna uspešnost reševanja. Tako je 152 reševalcev na velenjskem stadionu letos že petič merilo svoje moči. In sicer v Cooper-jevem testu; 12 minut so tekli, skakali v daljino in metali kroglo. In ko bodo dobljene rezultate primerjali še z dodatnimi analizami, bodo dobili popolno sliko o pripravljenosti jamskih reševalcev. Sicer pa so bili rezultati dobri. (L. O.) Ponudba čolnarjenja in rekreacije na jezeru Izgleda, da bo po nekaj letih priprav, dogovarjanja o vsebini ponudbe in programih, na obali velenjskega jezera fazno nastal Center vodnih športov in dopolnil športno turistično ponudbo, katera že nekaj let v velenjski občini trdno zavzema svoje mesto v celotni gostinsko turistični ponudbi. Na obali velenjskega jezera Klub vodnih športov Velenje gradi nadomestno skladišče plovil in čolnarno, s katero naj bi omogočili predvsem Velenjča-nom, da svoje čolne, jadralne deske in manjše jadrnice skladiščijo v tem objektu, saj ob današnji ceni bencina in stroškov, se vse manj lastnikov odloča, za tovrstno rekreacijo. Hkrati pa bi omogočili posameznim podjetjem, da za svoje delavce organizirajo rekreacijo v obliki čolnarjenja, hkrati pa bodo nudili možnost sposojanja čolnov tudi turistom. Seveda pa bo Klub vodnih športov nudil svojim članom še posebne ugodnosti in popust pri: skladiščenju opreme, najemanju opreme, šolanju, kot bo šola jadranja na deski po programu YU surf šole, 2\ letnem servisiranju opreme in še drugih oblikah, ki bodo tvorile celotno po-nudhn nh v»i»nisV.-m ;".<-ru 7;ilo bodo uvedli tudi novost, posebno člansko kartico, s katero bo mogoče nekatere od ponujenih programov koristiti z najmanj 10% popustom. Pomembno je, da bodo s tem centrom dopolnili program športno turistične ponudbe, saj vemo. da so vodni športi, v pripravljalnem obdobju, kot so čolnarjenje in jadranje na deski, eden od bazičnih elementov v programu priprav športnikov, tako bomo ob Smučarsko skakalnem centru. Šaleškem teniškem centru in že obstoječih športnih objektih, lahko ponudili po vsebini raznovrst-nejšo obliko tako športnim klubom in reprezentancam, kot tudi domačim športnikom in seveda občanom, ter turistom. S tem pa tudi dali možnost gostinsko turističnim organizacijam, da obogatijo in popestrijo svojo ponudbo. Ker želijo člani Kluba vodnih športov čolnarno dokončati do občinskega praznika, bodo sedaj pričeli urejati obalo, čolnarno (dokončati gradnjo) ter okolice, zato vabijo že sedaj vse prijatelje vodnih športov in rekreacije, da se odzovejo vabilu na udarniške akcije, za katere boste pravočasno obveščeni. Katja Mijoc na evropskem prvenstvu V nedeljo bo na Hvaru I. evropsko prvenstvo v daljinskem plavanju.rNa njem bo sodelovala tudi članica velenjskega plavalnega kluba Katja Mijoč in sicer na 25 kilometrov, kar je najdaljša proga. S pripravami na to prvenstvo je na velenjskem bazenu pričela takoj po absolutnem državnem prvenstvu pod strokovnim vodstvom Ervina Prislana, nadaljevala je v Pulju, od 24. avgusta pa je na skupnih pripravah jugoslovanske reprezentance na Hvaru. Ker bo to njena prva preizkušnja v plavalnem maratonu in ker bo edina udeleženka na tej progi iz Slovenije, ji zaželimo čim več sreče in uspeha.