Zakon o srcdujiH šolaH. »Službene Novine« v Beogradu so v svoji številki dne 17. septembra tega leta objavile novi zakon o srednjih šolah, ki je s tem dnevom stopil v veljavnost. Zakon je obširen ter obsega 132 členov. Ker je to prvi novi zakon na poIju šolske zakonodaje in ker z njegovim uveljavljenjem, kakor poudarja zadnji — 132. — člen tega zakona, prenehajo veljati vsi dosedanji zakoni, uredbe, zakonske naredbe o srednjih šolah in vsi zakonski predplsi, ki se protivijo določbam tega zakona, bo potrebno naše čitatelje o njegovih glavnih določbah vsaj nakratko obvestiti. Naloga in vrste srednjih šol. Naloga srednje šole je, da skladno razvija sposobnost učencev, da jim daije višjo splošno in narodno izobrazbo, da goji moralo in značaj, da ustvarja sposobnost in voljo do dela in zavest o nalogah življenja, o socialnih in državljanskih dolžnostih, da usposobi učence za lažje in uspešneje napredovanje v poznejših poklicih in za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje na visokih šolah in vseučiliščih. Srednje šole so popolne z 8 razredi ali nepopolne s prvimi štirimi razredi. Delijo se v naslednje vrste: realna gimnazija, realka in klasična ginrnazija (s klasičnimi jeziki, namreč z latinščino in grščino). Realka ali klasična gimnazija se lahko otvori kot poseben Žolski zavod ali kot vzporedni oddelek roalne gimnazije samo v krajih, kjer Že obstoja realfaa gimnazija. Srednje sšole so lahko moške za učence in ženske za učenke ali pa mešane za skupno šolanje učencev in učenk v krajih, kjer ni posebnih ženskih srednjih šol iste vrste. Določba o zasebnih srednjih šolah. Kakor določa člen 5., so srednje šole državne ali samoupravne. Zasebnih Brednjih šol ne sme biti. Prosvetni minister lahko prepove delovanje vseh šol in tečajev za pripravo zasebnih učencev srednjih šol, ako to zahtcvajo Solski ali državni interesi. Kar se pa tiče dosedanjih zasebnih srednjih šol, določajo prehodne narodbe v členu 127. naslednje: Izvzetno od 8 5. bodo mogle nadalje obstojati samo zasebne srednje šole, ki že obstojajo ¦a dan, ko stopa v veliavo ta zakon. ako so najdalje v času štirih mesccev potem, ko stopl v veljavo ta zakon, v vsakem ozirn podvržejo novira predpisom. V istem roku se morajo prilagoditi predpisom tega zakona tudi samoupravne srednje šole, ki bodo obstojale na dan, ko stopa ta zakon v veljavo. Nove zasebne srednje šole se ne morejo otvoriti niti obstoječe premestiti iz kraja v kraj. Dolžnosti občin in oblastl. Občina, v kateri se otvori državna srednja šola, je dolžna dati potrebno zemljišče za šolsko poslopje. Če občina nima primernega zemljišča, se to zemIjišče odkupi po zakonu o razlast.itvi nepremičnin, Stroške za zgradbo, popravo In vzdrževanje nosi oblast. Redne poprave na poslopju se morajo vršiti ob času velikih počitnic. Da se zgradi in popravi čimveč poslopij, se oblast lahko zadolži, za kar dobi državno dovoljenje. Samoupravno srednje šole. Samoupravnim korporacijam (oblastim, okrajem in občinam) se lahko dovoli, da na svoje stroške otvorijo in vzdržujejo popolne ali nepopolno srednje šole. Otvoritev se izvrši 3 kraljevim ukazom na predlog prosvetnaga ministra. Tudi za te srednje šole voljajo z ozirom na šolske zgradbe, opremo, knjižnjice, učila, notranjo ureditev, uf.ni načrt in program isti predpisi, kakor za državne srednje šole. Za u5no osobje teh šol (ravnatelja in učitelje) je predpisana ista kvalifikacija (usposobljenost), kakor na državnih šolah. Za te šole ne veljajo omejitve o najmanjšem številu učencev. O veljavnosti spričeval, izdanih od teh šol, odločuje prosvetni minister. šolsko leio. Šolsko leto pričenja 11. septembra z vpisom učencev v vse razrede ter traja do 10. septembra prihodnjega leta. Šolski pouk se začne takoj, ko so vpisi končani, najkasneje pa 16. septembra ter traja v popolnih srednjih šolah do 10. junija, v nepopolnih pa do 15. junija. Za učence VIII. razreda prenehajo predavanja 31. maja, za učence IV. razreda pa 10. junija. Šqlsko leto se dcli na tri tromesečja, prvo od začetka šolskega leta do konca novembra, drugo do konca februarja in tretje do konca ma* ja, odnosno do zaključka šolskega leta, Letni učni uspeh se sporoči učencen* na Vidov dan s primerno šolsko sveča* nostjo. Počitnice trajajo od 29. junij«! do 31. avgusta. Ob katerih praznikih' (državnih in cerkvenih.) se ne vrši po« uk, določi ministrstvo pro3vete. Vpisovanje in sprejemanje nčencev. Učenci se vpisujejo v posamezne ra«rede od 11. do 13. septembra vključno in sicer po vrsti, ki jo doloCi Solski ravnatelj. Za vpis v prvi razred mora vsafc učenec predložlti potrdilo o uspešno dovršenem četrtem razredu osnovnt šole, o dobrem ponašanju, dalje krstnl list ali v dokazanem slučaju, da ga j« nemogoče si nabaviti, potrdilo, da je nft dan vpisa imel najmanj 10 let in največ 13 let. Pri vpisu v 5. razred učene« ne sme biti starejši kot 17 let, v 7. raz* red pa ne več ko 19 let. Vsaka srednj« šola je dolžna sprejeti učence iz svoje« ga šolskega ozemlja in učence iz dru« gih šolskih okolišev, ako v njih nl šol* kakor tudi otroke staršev, ki so se preselili. Vsi učenci se morajo takoj prvl dan pregledati po šolskem zdravmku, Dijaška društva. Kakor določa člen 67., smejo dijakf srednje šole ustanavljati društva z namenom razumske, moralne, estetične in zdravstvene izpopolnitve, nikakor pa ne na plomensld ali verski podlagi. Delovanje teh društev stoji pod stalnim nadzorstvom šolske uprave. Pravila teli društov odobrava prosvetni minister na predlog profesorskega zbora. Razen teh1 društev učenci sredujih šol ne smejo biti člani nobene druge organizacij« razen naraščaja Rdečega križa. Veioučitelji. Med obsežnimi določbami o profesorjih, njih vrstah in kvalifikaciji (vsposobljenosti) se tudi nahajajo določbe o veroučiteljih. V členu 70. se doloSa^ da se profesorji ali suplenti verouka postavljajo samo tam, kjer bo za tt predmete dosti ur, sicer pa se nastavljajo honorarni učitelji veronauka (kl podučujejo proti zmerni nagradi). Za suplenta verouka se more, kakor določa člen 74. nastaviti tisti, ki je po!ožil zrelostni izpit na srednji Soli ali t. bogoslovju in diplomski izpit na bogo« slovni fakulteti katerega našega vseučilišča ter priloži dovoljenje cerkven« oblaatl, da sme poučevati verouk v srednjih šolah. Takšno dovoljenje pa morejo cerkvene oblasti tekom njegovega poznsjšega delovanja preklicati, ako se pokaže, da je dotični delal proti odredbam cerkvene oblasti. S taklm učlteljem se bo postopalo po zakonu. Prehodne naredbe določajo v členu 122., da 80 duhovnikom katerokoli priznane veroizpovedi, kadar atopijo v ilužbo veroučitelja, štejejo pri določitvi osnovne plače in penzije vsa leta, ki so jih prebili kot dušni pastirji v župnijah. Zakon končuje s temi besedami: »Priporočamo naSemu ministru prosvete, da ta zakon objavi, vsem našim ministrom, da se za njegovo izvršitev brigajo, oblastim zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakemu pa, da se mu pokorijo.«