Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto
Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, 6t. 60-KB-16-Z-24
Hfll*WIBMMHiaHMHBBMillHHHBnHBMBHMnMnBB^
S-tev. 22 (378) Leto VIII
NOVO MESTO, 29. MAJA 1957
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva tn uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 Pošt pred. Novo mesto 38 Telefon uredništva In uprave: st 127 Rokopisov ne vračamo Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. ~"evel
V. Zlet bratstva in enotnosti v Bihaću
MANIFESTACIJA MLADEGA RODU
Ve« kot 2000 ljudi je v četrtek dopoldne pozdravilo na novomeškem Glavnem trgu udeležence Zleta v Bihaću. Na pot smo jim dali najlepše pozdrave in čestitke za ljudstvo bratskih sosednih republik, ki jih je v imenu vseh prebivalcev našega okraja izrekel predsednik OLO Franc Pirkovič - Cort. Na sliki: kolona se razvija čez novomeški most.
0đ 3. junija daljo nov vozni red
3. junija začne veljati nov vozni red, ki prinaša tudi na dolenjske proge več sprememb.
Odhod vlakov iz Ljubljane v Karlovac: 4.40, 6.50 (samo do Novega mesta), 11.13 (motorni do Metlike), 13.35, 14.25 (vozi samo ob delavnikih do Novega mesta), 19.20 (do Metlike).
Odhod vlakov iz Metlike v Ljubljano: 5.02, 11.28, 14.55 (motorni), 16.00, 19.54 (samo do Novega mesta).
Odhod vlakov iz Črnomlja v Ljubjlano: 5.33, 11.58, 15.16 (motorni). 16.35, 20.36 (do Novega mesta).
Odhod vlakov Iz Novega mesta v Ljubljano: 2.50 (samo ob delavnikih), 3.35, 6.42, 13.08, 16.14 (motorni). 17.50.
Odhod vlakov iz Kočevja v Ljubljano: 3.43, 10.22, 15.20, 18.08.
Odhod vlakov 1* Ljubljane v   Kočevje:   4.40,   11.40, 14.45,
19.00.
Odhod vlakov Iz Trebnjega proti Sevnici: 5.20, 8.50, 15.35, 16.35.
Odhod vlakov k Sevnice v Trebnje: 5-39, 8.40. 12.00, 17.20.
Odhod vlakov iz Novega mesta v Stražo: 5.30, 6.38( vozi samo ob delavnikih), 9.33, 14.30 (samo ob delavnikih), 16.20, 18.00 (v času od 2. 6. do 29, 9. ob nedeljah in praenikih ne vozi).
Odhod vlakov 1» Straže v Ne-vo mesto: 6/>5, 7.07 (samo ob delavnikih), 11.53, 15.43( samo ob delavnikih). 17.27. 19.00 (v času od 2. 6. do 29. 9. ob nedeljah in praznikih ne vori).
Ob nedeljah in pravnikih vozi od 2. 6. do 29. 9. Iz Novega mesta v Stražo viak z odhodom ob 21.50 iz Novega mesta s povratkom iz Straže ob 22.15.
Novomeška okrajna »ekspedicija« se je v nedeljo zvečer po štiridnevni odsotnosti vrnila iz Bihača. Dež je preprečil udeležbo na slavnostih v Drvaru, pa tudi sicer je bil sovražnik št. 1 prirediteljem in udeležencem zleta. NovnmeSKa odprava je bila v celoti med najuspešnejšimi na zletu.
Naštejmo bežne vtise s Potovanja in bratskega srečanja v Bihaću.
Sprejem v Novem mestu. Sprejem šolskih otrok v Su-horju. V Metliki je kolono pričakala velika množica ljudi In domača godba. Na vsej poti v Bihač so domačini pozdravljali udeležence novomeške odprave. V majhni gorski vasici na Kordunu j« bila svečanost ob spomeniku padlim borcem, kjer Je udeležencem zleta opisal borbe na Kordunu in v Bosenski Krajini član vodstva polkovnik Širno Livada, ki Se je sam udeležil večine borb na tem področju.
Kolona se Je ustavila tudi na Plltvicah, kjer si Je mladina ogledala slikovita jezera. Nepozabni vtisi. f
Pot nas je vodila dalje preko Slunja v Bihač, kjer Je bil na trgu JLA slavnostni sprejem. Po sprejemu so udeleženci iz novomeškega okraja odšli v taborišče, kjer so taborniki pripravili nad 10© šotorov.
Prvi zletnl dan j« bil namenjen predvsem skušnjam nastopajočih oddelkov. Popoldne pa je bila svečanost ob spomeniku padlih borcev v mestnem parku, kjer je mimo ostalih tudi naša delegacija položila venec. Kmalu po svečanosti je bilo na stadionu tekmovanje v odbojki, nastopili sta tudi dve novomeški ekipi. Mladinci so tekmo z ekipo iz Vrgin mosta tesno izgubili z 1:2. medtem ko je prvo moštvo novomeškega Partizana prepričljivo premagalo okrepljeno ekipo Bihača z 2:0. Čeprav je prireditve večkrat prekinil dež, je prvi dan v celoti uspel. Zvečer je bilo na ulicah Bihača
Spodbudne! sa
• delitev
• dohodka
V decembru bo poslanci na zasedanju Zvezne ljudske skupščine po nekaj dnevni razpravi sprejeli zaključek, da moramo čim-preje preiti na bolj vzpodbuden način delitve dohodka med gospodarsko organizacijo, občino in okrajem na eni strani ter Zvezo republik na drugi strani. Predvsem naj bi drugačna delitev dohodka spodbujala k večji proizvodnji in zaradi večje proizvodnje oziroma proizvodnosti naj bi imeli kolektivi pa tudi občine, več sredstev. Ze pred časom je bila sprejeta nova uredba o delitvi celokupnega dohodka gospodarskih organizacij, ki danim prilikam primerno, upošteva zaključke skupščinske razprave in takrat sprejete resolucije. Slabost dosedanjega sistema je bila predvsem v tem, da so bile tarifne postavke administrativno določene. Teh postavk kolektivi niso mogli povečati tudi takrat ko so dosegli večjo proizvodnjo. Novi sistem prinaša v tem po-alcdu precejšnje spremembe. Predpisane tarifne postavke so sedaj le eden od elementov za izračun, plačni sklad pa se bo oblikoval na osnovi gospodarskih uspehov podjetja. Te uspehe lahko doseže podjetje na več načinov, ali z znižanjem števila zaposlenega delavstva pri isti proizvodnji ali z znižanjem materialnih stroškov proizvodnje ali pa s povečano proizvodnjo pri istem številu delavstva.
Podjetja so bila razdeljena v dve skupini. V prvi skupini so vsa trgovska, gostinska, obrtna in druga podjetja. Lahko bi rekli, da za to skupino velja načelo, da podjetje deli razliko, ki mu ostane med nakupno in prodajno ceno. Potem ko kolektiv odvede sredstva za občinski proračun — zveza pri tej delitvi ni soudeležena — in oddeli denar za sklade in druge obveznosti po veljavnih predpisih, deli ostanek po svoji uvidevnosti. Tak način delitve je pravzaprav najbližji tistemu načinu, ki bo spodbujal k večji delavnosti in večji storilnosti. Mnogi se boje, da ne bi podjetja povečevala svoj dohodek in s tem tudi sklad za plače prav s poviševanjem cen. Dvoje je treba upoštevati pri tem: predvsem, da ne bo mogpče navijati cen za tisto blago, ki ga je že dovolj na trgu, pač pa bodo lahko naraščale cene le za tisto blago, ki ga primanjkuje. Ze zdavnaj smo se odločili, da cen umetno ne bomo tiščali navzdol, kajti gospodarski zakoni se ne puste kar tako krotiti (spomnite se, kako smo pred leti z uredbo znižali cene za tekstilno blago, pa so le-te navkljub uredbi kmalu poskočile navzgor in
Se više, samo zaradi tega, ker je bilo blaga premalo. Prav sedaj pa tovarne zniiujejo cene tekstilnega blaga zato, ker je le-tega vedno več in ker ga tudi uvažamo). Če govorimo o sproščenem gospodarjenju, je gotovo boljše, da cena tu in tam poraste, ker bo to znamenje, da določenega blaga primanjkuje in da ga moramo več narediti ali pa, da ga moramo uvoziti. Letos pa je v planu pripravljenih 60 milijard dinarjev prav za nakup blaga, ki ga sami še ne naredimo dovolj in je zato bojazen, da bodo cene porasle, vsaj po našem mnenju zaenkrat odveč. In drugo, kar bi kazalo upoštevati, so organi družbenega upravljanja v teh podjetjih. Tako na, primer bi morali potrošniški sveti nadzirati poslovanje trgovine, ki potem ne bi mogla delati prav vsega, česar bi se spomnili in kar bi hotela.
V drugi skupini podjetij — v tej so vse tovarne, torej vsa industrijska podjetja, pa dohodek zaenkrat ne bomo delili bistveno drugače. Prav na kratko bi lahko rekli, da je dohodek podjetja odvisen od lanskoletnih uspehov, kajti v izračunu se upoštevajo odnosi med lanskim dohodkom in seštevkom vseh tarifnih postavk. Prav zaradi tega se mnoga podjetja pritožujejo — in to je ugovor, ki ga slišimo najbolj često — da niso v enakopravnem položaju in da bo tisti, ki je lansko leto delal slabše, lahko ustvaril letos večje dohodke in zato tudi večje plače. SIcer pa je res, da uredba ne prinaša enakih pogojev za vse, toda vedeti je treba, da predpisov, ki bi zgladili razlike med podjetji, ni mogoče odkriti. Najboljši odgovor na te pomisleke pa je dal tovariš, ki je uredbo primerjal s handi cap dirko konj, Sentjernejci in sploh prebivalci Dolenjske, najbrže vedo, kakina dirka je to. Na startni črti stoje le najboljši konji, medtem ko so mladi žrebci tudi po nekaj sto metrov pred njimi. Razlike so torej velike — na cilju pa so ponavadi še vedno stari tekači prvi, mladi, ki pa so imeli dokajšnjo prednost, pa so se jim le precej približali. Če primerjamo to z našo industrijo, je stvar dokaj podobna. Tudi v industriji so tovarne, ki so dosegle že zelo visoko proizvodnost in druge, ki so še daleč za najboljšimi. Prav te slabše imajo letos prednost in če jo bodo izkoristile, se bodo do konca leta prav gotovo približale vajboljšim. To pa bi bil velik uspeh, ker bi s tem dosegli, da bodo vse tovarne, ki so sedaj slable, boljše izkoriščale kapacitete in povečale produktivnost ter na ta način ustvarile za nekaj 10 milijard več blaga. Najboljše tovarne zato sicer ne bi imele večjih prejemkov, toda večje količine blaga na trgu bodo ustvarile možnost za večje zniževanje cen, kar je prav tako prispevek k standardu. Ze zaradi tega se nam zdi ugovor, ki smo ga omenili nepotreben.
Za danes toliko o pomembnem odloku, ki bo prav gotovo prispeval k povečanju proizvodnosti vse jugoslovanske industrije.
prirejeno tekmovanje v balkanski štafeti, kjer so nastopili tudi Nov umeščanj in osvojili drugo mesto. Po tekmovanju je bil na Ircu JLA kultumo-umetniški nastop, kjer je nastopila tudi folklorna skupina našega Študentskega kluba. Velik uspeh je požel študentski sekstet s priljubljenimi Avaenikovimi polkami.
Glavni zletnl dan Je bil določen za 25. maj — Dan mladosti. Dopoldne w bile zadnje priprave za popoldanski javni nastop, razen tega pa tekmovanja v malem rokometu, k,ier sta nastopili tudi moška in ženska ekipa črnomaljskega Partizana. Rok ometaš Ice Partizana is Črnomlja so dosegle velik uspeh z zmago nad članom zvezne rokometne lige — Banja Luko, ki So jo premagale §7:5 (3:1). Moška ekipa Je bila po sodbi strokovnjakov in gledalcev najboljša na tekmovanju, svojega nasprotnika <— Partizana iz Osijeka je premagala z rezultatom 16:5. Popoldanski nastop se Je začel z defilejeni vseh nastopajočih skozi mesto. Tu Je bilo posebno lepo pozdravljeno pestro in številno zastopstvo Is novomeškega okraja.
Telovadni nastop je začel član Centralnega odbora LMJ Al« Gallč is Bihača, ki je pozdravil goste in nastopajoče, pozdravil pa jih je tudi predsednik OLO Bihač Bogdan Pečane«. V začetku programa i« okrajne sveze Partizan prejele od prireditelja spominske zastave In pokale. Tudi posamezni okraji so obdarovali ostale soudeležene okrajne zveze. Novomeška delegacija Je poJsJntjila prirediteljem umetniško'pSUko profesorja Bogdana Borci«* in diplome. Po slavnostnem začetku se j« zvrstilo nad 20 točk sporeda, v katerem so poleg oddelkov Bo-senske Krajine, Korduna In raznih krajev Hrvatske nastopili tudi oddelki mladincev In mladink iz novomeškega okraja.
Med najlepšimi točkami sporeda so bili nastopi članov Bo-
Aprila: izvoz 8,8 milijarde, uvoz 21,5 milijardo din
V aprilu smo izvozili za pribl. 8,8 milijarde din raznega biaga vrednost uvoženega blaga v našo državo P* je znašala 21 ln pol milijarde din.
senske Krajine, nastopi mladincev Bosenske Krajine z zastavami, nastopi ženskih in moških oddelkov z vajami za gi-mnaestrsdo in nastopi pripadnikov JLA garnizona Bihač. Med točke obsežnega sporeda so uvrstili tudi ekipni tek na 1600 metrov. Novomeška ekipa je s 50 točkami osvojila najboljše mesto in lep pokal, med posamezniki pa je bil Lah na 2. in Tratar na 3. mestu.
Takoj po zaključku javnega nastopa se je vlilo kot iz škafa in ni prenehalo vse do nasled-
njega dne. Zaradi deževja je vodstvo novomeške kolone sklenilo, da se ne udeleži slavnostne otvoritve muzeja v Drvaru ln se je odpravilo proti domu.
Polni najlepših vtisov in nepozabnih doživetij iz bratskih srečanj s Partizanom sosednih republik so se naši mladinci in mladinke vrnili s slavja v Bi-haču. Vreme nam res ni bilo tokrat naklonjeno, vendar pa smo navzlic dežju vztrajali in dostojno zastopali Dolenjsko na prvem srečanju mladine treh republik.
V petek - sprememba okrajnega riružbenegr
plana in proračuna
V petek 31. maja bo ob 9.31 v Domu ljudske prosvete v Novem mestu 15. skupna seja odbornikov obeh zborov okrajnega ljudskega odbora, za katero je predložil predsednik OLO takle dnevni red:
1. Sprememba družbenega plana in proračuna okraja Novo mesto; 2. Poročilo sveta za notranje zadeve in splošno upravo; 3. Poročilo predsednika senata za prekrške; 4. Poročilo o delu okrajnih sodišč za let0 1956 v Metliki, Novem mestu in Trebnjem; 5.-8. Poročilo komisij za predpise in organizacijska vprašanja, za gospodar, stvo, za prošnje ter pritožbe in »a volitve ter imenovanja,
S slavja v Dol. Toplicah
V petek 24. maja so Dolenjske Toplice že petič praznovale svoj krajevni praznik. Na ta dan pred petnajstimi leti je namreč odšla italijanska voja-ška posadka iz Toplic, ki so jih Še isto uro zasedle partizanske enote. Od tedaj so Toplice dejansko ostale svobodne ves čas osvobodilne vojne. Le ob večjih ofenzivnih akcijah sovražne vojske se je zgodilo, da so bile Toplice za nekaj ur
ali največ nekaj dni ponovno zasede. Ob letošnjem praznovanju je bil poudarek predvsem na dveh stvareh: ker krajevni praznik sovpada s prvim praznovanjem Dneva mladosti, je pri programu proslave sodelovala predvsem mladina topliških in okoliških šol z recitacijami, pevskimi in telovadnimi točkami; drugo pa je bilo v tem, da so Toplice na ta dan odprle svojo spo-
KOČEVSKI IN LJUBLJANSKI OKRAJNI KOMITE ZKS STA SE ZDRUŽILA
V petek, 24. maja, je bila v Ljubljani skupna seja kočevskega in ljubljanskega oknaji-nega komiteja Zveze komunistov, kli jo je vodil član Izvršnega komiteja CK ZKS Ivan Maček — Matija, Med drugim je tovariš Maček omenil potrebo po združitvi obeh okrajev in dejal, da so razprave o tem že tako razjasnile položaj, da Je moč začeti z združeva-
JADRAN - nova potniška ladja
18. maja so spustili v Splitu v morje novo potniško ladjo »JADRAN«. To je druga ladja iz serije modernih potniških iadij, kot je lani splovljena »JUGOSLAVIJA«. Sprejme lahko 1200 potnikov, izpodriva 2600 ton vode, na uro pa lahko doseže 19 morskih milj. Letos bodo splo-vm, še eno tako ladjo, kar ja pomemben napredek našega pomorstva in tujskega prometa.
njem. Po krajšem razgovoru so sklenili, da bodo nov komite sestatvtljaii do naslednje okrajne konference Zveze komunistov člani obeh dosedanjih komitejev.
Na seji so izvolili tudi nov seki-etariat združenega otoraj-nega komiteja, ki si je izbral za sekretarja novega OK Janeza Vipotnika, za organizacijskega sekretarja pa Humberta Gačnilka.
minsko sobo, posvečeno osvo» bodilni vojni.
Proslave so se udeležili poleg dokajšnjega števila Topli-čanov in okoličanov ter zdraviliških gostov tudi ljudski poslanec ing. Jože Levstik-Vid, republiški poslanec Viktor Zupančič, predstavniki OLO in ObLO Novo mesto, predstavnik Muzeja nar. osvoboditve LRS Milan Brezovar in mnogi domačini, ki so službeno zaposleni v drugih krajih republike. Pred slavnost' nim zborovanjem je bila svečana seja krajevnih organizacij; sledil je obhod z novome-ško godbo na Čelu, po zborovanju, na katerem so govorili domačin tov. Staniša, za njim pa poslanca ing. Levstik in podpredsednik OLO Zupančič ter bil izvajan kulturni program, je bila odprta tudi krajevna muzejska Zbirka NOB, ki je sestavni del Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Zbirko si je že prvi dan ogledalo dokaj ljudi.
Zanimanje za kongres delavskih svetov
Kongresa delavskih svetov, ki bo prihodnji mesec v Beogradu, se bodo udeležili tudi predstavniki mnogih tujih držav., Udeležbo so že prijavili delegati Nacionalnega kongresa sindikatov Italije, Generalne federacije Francije, Kongresa dela Cej-
icna, sindikalne organizacije iz Sovjetske zveze. Poljske, CSR in Madžarske. Nabavljene so tudi delegacije iz Velike Britanije, Maroka. Sirije, Izraela in zastopstvo Mednarodnega urada za delo.
IZSELJENSKI TEDEN
BO LETOS V MAKEDONIJI
V pripravah za praznovanje letošnjega Izseljenskega tedna, ki bo od 8. do 15. julija v Skopi j u in Ohridu v Makedoniji, sodelujejo vse Izseljen sike matice Jugoslavije, Koordinacijski odbor mattta je že poslal vabido jugoslovanskim izseljencem in njihovim organizacijam, naj se v čim večjem številu udeleže proslav Izseljenskega tedna v Makedoniji. V vabilu je med drugim rečeno:
»Čeprav ste si v novih domovinah ustvarili svoje domove, niste nikdar> pozabili vo-jega rojstnega kraja. Vsj jugoslovanski narodi globoko cenijo vašo pomoč stari domovini, vaše želje za njen procvit, vašo pripravljenost, kakor tudi pripravljenost vaših mladih generacij, da kulturno in gospodarsko sodelujete g staro domovino in da jo bolje spoznate.
Glavno slavje bo v Skopju in Ohridu
Letošnji Izseljenski teden, ki Je četrti po vrsti, bo od 8. do
VREME
ZA C AS OD 29. MAJA DO 9 JUNIJA
V začetku prihodnjega tedna nekoliko nestalno s pogostimi, kratkotrajnimi aH krajevnimi padavinami oz. nevihtami. Nekako od 4. do 7. junija usodno, deloma jasno vreme. V nadaljnjem poteku poslabšanje s padavinami in ob konni tedna ponovna močna ohladitev.
(Napoved priredil V. M.)
15. julija. V tem tednu bodo v mestih jugoslovanskih republik; kulturne prireditve in predavanja, glavne svečanosti pa bodo v Skopju in Ohridu V Makedoniji. Na obalah Var-darja in Ohridskega jezera bodo Jugoslovani in izseljenci jugoslovanskega porekla skupno prisostvovali svečanostim in kulturnoumetniškim prireditvam. Na številnih izletih si bodo gostje ogledali prirodne lepote in najlepše turistične kraje, dalje kulturne in zgodovinske zanimivosti, med kate-
rimi zavzema vidno mesto starodavni, prelepi Ohrid.
Koordinacijski odbor Izseljenskih matic Jugoslavije vabi izseljence slovenskega, hrvaškega, makedonskega, srbskega in črnogorskega porekla, da se udeleže prosdav letošnjega ' Izseljenskega tedna. Koordinacijski odbor vabi kot goste na te prireditve tudi predstavnike izseljenskih organizacij.«
Za vse izseljence, ki se bodo udeležili proslav v Makedoniji, bodo Izseljenske matice Jugoslavije   priredile 12-
dnevno skupno potovanje pp Jugoslaviji z avtobusi. Rojaki bodo potovali iz Zagreba do Beograda, Niša in Skopja ter bodo ostani tri dni na prireditvah in delali izlete. iz Makedonije se bodo vračali preko zgodovinskega Kosova, Vr-njačke Banje, skozi zahodno Srbijo, preko Romanije, Sarajeva, Zenice in Banja Luke. V vseh teh krajih si bodo ogledali naravne lepote, zgodovinske in kulturne znamenitosti ter industrijske objekt*.
(Nadaljevanje na 2 strani)
Takole so odhajali v sredo dopoldne iz Kostanjevice srečni in zadovoljni pionirji — čez 2000 jih je pelo na velikem pevskem festtvalu, o katerem poročamo obširneje na 4. strani. — Na sliki: pionirji i« Šentjerneja na okrašenem vozu
IZSELJENSKI TEDEN
(Prenos s 1. strani*
Zanimive prireditve v interesantnih pokrajinah
Izseljenska matica Makedonije, kot gostitelj, je že ukrenila vse potrebno, da bo organizacija prireditev kar najboljša. Proslava se bo začela v Skopju z odkritjem spominske plcšče na novem, modernem kliničnem bloku bolnišnice .v Skopju, za izgradnjo katerega je skupnost prispevala t>reko milijairdo denarjev, makedonski izseljenci lat ZDA in Kanade pa so darovali za njegovo opremo 154 tisoč dolarjev. Istega dne popoldne bo v Ohridu odprta Izseljenska razstava, posvečena jugoslovanskim izseljencem. Zvečer bo ansambel narodnih plesov »Tanec« priredil koncert na čast izseljencem. Za naslednje dni so predvidene baletne in operne predstave Narodnega gledališča in simfoničnega orkestra iz Skopja. Cez dan si bodo go-tje ogledali Športne -prireditve na vodi, zvečer pa se bodo lahko udeležili vožnje s čolni po Ohridskem jezeru. Na večer pred zaključkom proslav, ^4. julija, bo predsednik okrajnega ljudskega odbora priiredil sprejem za goste.
Na trgu pred pristaniščem v Ohridu bodo vsako popoldne zanimive filmske predstave, kjer bodo predvajali Urdi film iz življenja naših izseljencev.
Da bi za prireditve Izseljenskega tedna zbudili zanimanje čimveč naših rojakov, ki bodo na obisku v Jugoslaviji, je Turistična zveza Makedonije stopila V stik z domačimi Turističnimi uradi ter z našimi turističnimi predstavniki v inozemstvu. Prireditelji so za to priložnost izdali poseben tiskan spored z-najvažnejšimi informacijami v makedonskem.
srbohrvaškem, slovenskem in angleškem jeziku.
Med Izeljenskim tednom bodo gostje stanovali v novem, reprezentativnem hotelu »Jugoslavija« v Ohridu, ki ga bodo prav v tem času odprli za javnost.
Tako bogato in pestro kul-turnoumetniško življenji e kot ga pripravi jaja jo v Makedoniji za letošnji Izseljenski teden, naj bi se nadaljevalo tudi v naslednjih letih in naj bi postalo nekak temelj bodočim festivalom na jugu naše domovine, kjer «o že dani pogoji za letovanje okoli 3 tisoč turistov dnevno, katerim pa Je treba nuditi boljiše in pestrejše razvedrilo.
Sredi avgusta še Izseljenski dan v Trbovljah in piknik na Polževem
Ker ima Slovenska izseljenska matica veliko število izseljencev tudi v evropskih deželah — kar ni primer pri ostalih jugoslovanskih maticah — ki prihajajo na obisk
rojstne domovine v avgustu, ko je v Sloveniji tudi največ izseljencev iz prekomorskih dežel, bo Slovenska izseljenska matica priredila zanje sredi avgusta Izseljenski dan v Trbovljah. Tudi podružnice Slovenske izseljenske matice bodo priredile za rojake na svojem območju posebne dneve s prireditvami ali pa bodo rojake vabile na proslave, prireditve, odkritja in izlete v okviru krajevnih množičnih organizacij.
Lani 4. julija je Slovenska izseljenska matica na željo rojakov iz ZDA pomagala njihovemu odboru organizirati proslavo ameriškega praznika —* Dan neodvisnosti — v Kamniški Bistrici. Ker so rojaki iz ZDA letos ponovno izrazili to željo in prosili Slovensko izseljensko matico za pomoč pri organizaciji te proslave, je le-1a izbrala za praznovanje letošnjega ameriškega praznika Dom na Polževem. Tu bodo ameriški rojaki proslavili svoj praznik »s piknikom« v prosti naravi.
Kaj pravite?
O nesrečah, ki jih povzročajo na cestah pešci in vozniki, časepisi vedno pogosteje poročajo.
Vse bolj prihajajo do prepričanja naši odgovorni organi, da je treba začeti tudi po šolah poučevati mladino v prometnih predpisih, odrasle pa s tečaji in obveznimi predavanji. Sem mnenja, da bi bilo nujno uvesti izpite iz prometnih predpisov v vseh šolah in za vse lastnike katerih koli vozil. Tu mislim na kolesarje in lastnike kmečkih voz, ki zlasti na novih cestah ovi-
še o nesreči v Kloštru v Beli krajini
V nedeljo popoldan, 19. maja Je bil na klofitrskem pokopališču pogreb pokojnega domačina Stanka škvarče. Po pogrebu je pričelo deževati, zato se Je večja skupina ljudi zatekla pred bližajočo se ne. vihto v najbližjo domačijo v Kloštru — k PLUTOVIM. Kmalu nato Je nenadoma, brez predhodnega bliskanja, udarila močna strela v električni drog, ki Je oddaljen od Plutove hise kaklb 150 m in v bruSko pred niso.
Ker je električna napeljava v vasi brez nujno potrebnih ozem-ljitvenlh naprav, Je strela po žlrl udarila v hlso, ubila partizansko vdovo Metko Cerianc ln upokojenca Lovrenca Štruklja, oba Iz Gradaca. Strela je tudi poškodovala in omamila Se 20 oseb, ki so bile v hiSi. Prav tako je prišlo zaradi  pomanjkljivega zavarova-
nja električne napeljave do nepotrebnih manjših okvar in neprijetnih doživljajev skoraj po vsej vasi.
vsi prizadeti vaSčanl v tej veliki nesreči in ostali občani se ciifllmo, da podjetje »DES« — obrat Črnomelj ni zmogel nekaj borih tisočakov za nujno potrebno ozemljitev, ki bi verjetno preprečila to hudo nesrečo. Dan po nesreči je Imenovano podjetje takoj napravilo ozemljitev na prizadetem mestut Menimo, da bi bilo pravilno, da se za io zadevo pozanimajo odgovorni činitelji 1n da Je že skrajni čas, da se po terenu pregledajo prav vse električne Instalacije in uredijo pre-potrebne ozemljitve, toda ne Sele po nesrečah, temveč načrtno ln ob  pravem času.
ŠTEFAN SIMONCiC, pre dsednik okrožnega sodišča:
PRAVICE STRANK
v splošnem upravnem postopku
Ze državljansl^i disciplina zahteva, da se povabljeni odzove vabilu. Če pa tega ne stori, se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 din, privede s silo in se mu naloži še plačilo stroškov.
Stranka ima pravico za dokazovanje svojih trditev predlagati organu, ki vodi postopek, da uporabi pri dokazovanju določene listine, priče, izvedence in ogled Listine mora predložiti na vpogled tudi tretja oseba, če so pri nji; taka oseba, ki iz neopravičenih vzrokov noče predložiti listin, sme biti kaznovana najprej z denarno kaznijo do 5.000 din; če se pa še ne spametuje, z zaporom, ki traja toliko časa, dokler si ne premisli, vendar največ do 15 dai. Taka prisilna sredstva se uporabijo tudi zoper pričo, ki noče pričati. Priča sme namreč le iz opravičenih razlogov odreči pričevanje, tako n. pr. če bi z crtgovorom na vprašanje spravila v hudo sramoto, občutno premoženjsko škodo ali pa kazenski pregon sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega 3. kolena, svojega zakonca ali če bi s tem prekršila uradno tajnost in dr. Na to pravico mora biti priča v postopku posebno opozorjena. Uradna oseba lahko tudi odloči, naj priča priseže na svojo izpovedbo. Priča, mora govoriti resnico in ne sme ničesar zamotčati, vedno pa naj tudd pove, odkod ve to, o čemer priča.
2. Z odločbo odloči organ o glavni stvari, ki je bila predmet postopka. Le izjemoma lahko odloči tudi ustno, sicer pa mora biti odločba izda.ua v pismeni obliki. Stranka naj dobro prebere odločbo t. j. izrek (dispozitiv) in obrazložitev, ker bo le tako (imela jasno predstavo, kateri zakoniti predpisi in razlogi so vodili organa frri odločanju. Ce pri tem opazi pomote v imenih in številkah, apisne ali računske pomote, naj opozori organa, ki je izdal odlločbo, da jo popravi
Vsaka odločba ima tudi pravni pouk. t. j. na koga se stranka lahko pritoži, pri kom, pritožbena rok. koliko znaša taksa za pritožbo in da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik. Temu delu pa stranke polagajo dostikrat premalo pažnje. Pritožbo, ki jo vlo'ži nezadovoljna stranka, mora izročiti ali poslati naravnost organu, ki je na prvi stopnji izdal odločbo. Ce bo tedaj odposlal pritožnik pritožbo na organ, ki je po zakonu upravičen odločati o pritožbi, se izpostavi s tem nevarnosti, da bo pritožba zavržena kot prepozna. Vsake pritožba mora namreč prispeti k organu prve stopnje v zakonitem pritožbenem roku; ta je po pravilu 15 dni in začne teči z naslednjim dnem od vročitve. Zato bo imela stranka samo škodo, če bo vložila pritožbo zoper odločbo, ki jo je n. pr. izdal občinski upravni organ pri okrajnem upravnem organu. Utegne se namreč zgoditi, da pritožbeni organ ne bo poslal pritožbe še v 15 dnevnem roku prvostopnemu organu ln jo bo ta zato kot prepozno zavrgel. Vrnitev v prejšnje stanje je tudi v takih primerih le izjema, n. pr. nevednost aLi pomota. Stranka pa lahko odda pritožbo tudi po pošti priporočeno. Ce to stori zadnji dan pritožbenega roka, se dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve organu, na katerega je vloga naslovljena. Stranka lahko da pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločal. To sedaj v upravnem postopku ni bila praksa, pač pa se stranke tega poslužujejo v polni meri pri rednih sodiščih.
rajo promet in povzročajo neštete nesreče. Marsikateri vozač motornih vozil ali kolesar mi bo potrdil, -da je naletel že večkrat na kmečkega voznika z natovorjenim vozom, ki je lepo vozil po sredi ceste, stopal za vozom in se mirno pogovarjal s sopotnikom ali pa kinkal na vozu . . .
Ce takega nediscipliniranega voznika opozoriš, te Se na-hruli, da si silen, da se umakni v jarek in podobno. Ali ne bi bilo umestno tudi te voznike poklicati na tečaj o cest-no-prometnih predpisih in zahtevati, da tudi opravijo izpit? '
Vse to nas vse resnično sili, da temu -vprašanju, ki resno ogroža našo varnost na podeželskih cestah, posvetimo vso pažnjo in čimprej začnemo z vzgojo pri najmlajših
Morda bi ne bilo napak enkrat v letu vpeljati teden prometa, v klaiterem bi se poučili o tem važnem vprašanju preko šole. predavanj, filma, radia ln tiska.
Treba pa je začeti in to čimprej 1
J. T. «_
V TEM TEDNU NABIBAM0:
Cvet mačjih tačic (450 din), bezga osutega (200 din), rdeče deteljice — travniške (100 din).
List regrata (100 din), ozko-listnega trpotca (80 din), breze (20 din), melise (150 din), hrib-ske rese brez pecljev (500 din), pelina (70 din), gozdne jagode (110 din), šmamice (120 din), sle-zenovca (200 din).
Rastlino hribske rese (260 din), jetionika (120 din), ženik-lja (HO din), materine dušice (45 din), dišeče perle—valdmajster (125 din), krvavega mlečka (100 dinarjev).
Lubje češminovih korenin (120 din), krhliike (60 din).
Korenine baldrfjana (260 din), ženiklja (250 din), šmarnice (300 din) gladeia (58 din), regrata 116 din), habaita (40 din), malt norice (45 din).
Vršički gloga (50 din).
Opozorilo. Prenehajte s nabiranjem glogovega cveta, nabirajte glogove vršičke. List breze se bo nabiral samo do 20. junija, pohitite z nabiranjem.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Ko je ameriško vojaško sodišče na Formozi oprostilo ameriškega narednika Roberta J. Kevnoldsa, ni nihče pričakoval, da bo ta razsodba sprožila takšen val ogorčenja, kot ga je doživelo glavno mesto Tajpeh. Narednik Revnolds je bil namreč ubil nekega Kitajca, ki je skozi okno na vrtu opazoval njegovo ženo v kopalnici. Kitajska množica je po razsodbi napadla ameriško veleposlaništvo in ameriško Čitalnico in obe poslopji opustošila, čeprav ni bilo smrtnih žrtev in so samo dva ameriška diplomata laže ranjena prepeljali v bolnišnico. Sele ko je vojska posredovala, so se demonstranti razšli. Značilno je, da so kitajska oblastva razrešila vojaškega poveljnika in šefa policije v Tajpehu.
Posamezni Američani so že delj časa opazovali na znamenja sovraštva do ameriških sil na Formozi, ki so začele prihajati na otok pred dvema letoma. Kmalu so okoli ameriških oporišč začela rasti majhna ameriška naselja. Nekateri Američani so se poročili s Kitajkami In prav ti so najbolje poznali razpoloženje množice. Nekateri funkcionarji ameriškega veleposlaništva na Formozi so tudi uvideli, da je treba rešiti »status ameriških vojakov«. TI vojaki so na otoku uživali ekstra-teritorialnost. kar pomeni, da jim niso sodila ameriška sodiSča samo za prestopke v službi ln v oporišču, ampak tudi za vse drutre prestopke ali zločine, ki bi jih zagrešili v »civilu« med kitajskim prebivalstvom. Prav ta pravica do ekstraiTitorialnosti pa je značilna za kolonialne dežele, ki so jo morale
v preteklosti priznavati močnejšemu kolonizatorju. Prav zato Je bila reakcija množice tako huda, ker Kitajci menijo, da bi moralo Revnoldsu soditi kitajsko sodišče, ker je zagrešil zločin nad Kitajcem.
Vsa zadeva pa dobi globlji pomen, če upoštevamo, da je vprašanje ekstra-teritorialnosti ameriških vojakov po-
EKSTRA-TERIT0RIALNOST
sebno pereče tudi na Filipinih, na Japonskem In povsod drugod, kjer Imajo Američani oporišča in kjer to načelo velja. Toda medtem ko bi narednik Revnolds za podoben zločin v Angliji prišel pred angleško sodišče, mu je na Formozi sodilo ameriško sodišče.
Videti je, da ho ta primer pospešil rešitev tega spornega vprašanja, zakaj celo tako znani prijatelj ZDA, kot je filipinski veleposlanik v VVishingtonu Carlos Romulo, je ob tajpeŠkih neredih Izjavil, da so nedavne demonstracije proti Američanom na Japonskem, Južni Koreji in Formozi predvsem posledica, da ZDA ne spoštujejo suverenosti držav na Daljnem vzhodu. Celo predsednik odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa demokrat Clement 5lablocky je Izjavil, da protl-
ameriško razpoloženje v mnogih državah izvira iz občutka, ki ga imajo prebivalci teh dežel, da Američani prezirajo njihovo kulturo in običaje.
Pri vsem tem Je zanimivo tudi to, da policija med neredi ni hotela streljati v množico in da so šele čete napravile red. To bi kazalo, da je nezadovoljstvo globlje, kot so ga hoteli nekateri naslikati. Vsekakor so ti neredi dali tudi močno propagandno orožje v roki LR Kitajski, ki že dolgo vodi diplomatsko in politično ofenzivo za sporazum s Cangkajškom. Znano je, da je Cu En Laj, predsednik kitajske vlade na kopnem, ponudil Cangkajšku pomemben položaj v kitajski vladi, če hi se ta hotel sporazumeti z vlado v Pekingu.
Pred kratkim so ameriška oblastva poslala na Formozo baterijo atomskih izstrelkov, da bi podprla Cangkajška in poudarila odločnost braniti Formozo za vsako ceno. Toda prav ta politika oporišč na tujih ozemljih prihaja vedno bolj v spor z gibanjem, ki se je po vojni tako močno razraslo v Aziji To gibanje, ki ga ne bo mogoče zaustaviti, nekateri imenujejo nacionalizem, drugi spet kako drugače. / Mnogo azijskih držav je po vojni postalo neodvisnih in zato ni nič nenavadnega, če prebivalci osvobojenih držav zelo ljubosumno motre na vse, kar diši po zapostavljanju ali kolonialni preteklosti. In prav ekstraterltorialnost je tista določba, ki jih najbolj spominja na nekdanje kolonlalistične čase ln bele gospodarje.
»ZORA«
obnova obrata — večja proizvodnja
Pod Imenom »Zora« obratujeta v Črnomlju pravzaprav dve podjetji: Lesna industrija »Zoru« iu valjčni mlin »Zora«. Ker sta bili prej last enega zasebnika in ker sta pod eno streho, ju mnogi smatrajo za eno podjetje.
Kolektiv lesne industrije šte.ie 36 ljudi z upravo vred. Obrat sam je zastarel in na neprimernem kraju, zato so delovni pogoji dokaj težki. Zasebnik je gradil pač za to, da bo podjetje donašalo dobiček, ni pa se oziral na delovne pogoje delavcev. Navzlic t« mu je kolek! iv v teh letih po vojni dosegel že vrsto uspehov* kar mu je uspelo le s požrtvovalnim delom. Samo leta 1955 je imelo podjetje nad 19 milijonov dinarjev dobička, lani pa tudi nad 4 in pol milijona dinarjev, čeprav so se pogojtz nakupom in prodajo lesa poslabšali.
Od lanskega leta dalje podjetje ne odkupuje hlodovine neposredno od gozdnih posestnikov, pač pa posredujejo za ves odkup lesa od zasebnikov kmetijske zadruge. Ker kmetje po večini tudi sami sekajo les, gre po večini zaradi neveščega razrezovanja dreves na hlode mnogo lesa v nič, oziroma izgubi na vrednosti. Dokler je podjetje odkupovalo nepo-
sredno od kmetovalcev, je s svojimi strokovnimi močmi vpuivalo na pravilno izkoriščanje lesa in dobilo take dolžine hlodovine, kakršno je zahteval trg in s kakršno je bilo mogoče doseči višje cene,' Nestrokovni posek lesa in razrez na hlode moćno znižuje pravo vrednost lesa. Iz slabo obdelane hlodovine kolektiv obrata De more dobiti takih rezanih izdelkov, kot jih trg zahteva. Trav bi bilo, da bi se odkupo-valci lesa pogovorili z lesno industrijo glede strokovne obdelave lesa od poseka dalje.
Tudi valjčni mlin »Zora« ima zastarele in izrabljene naprave. Obratuje že od leta 19H5. Stroje je mogoče držati v pogonu samo s stalnimi popravili. Mlin je uslužno>tnt in edini večji mlin v Beli krajini in obmejnih področjih Hrvatske-S starimi in izrabljenimi napravami nI mogoče dobiti takih mlevsklh izdekov, kot jih lahko z novimi in sodobnimi stroji. Veliko težav in stroškov ima mlin tudi zato, ker je brez zadostnih in primernih >kladišč.
Pri »Zori« <o le večkrat razpravljali, kako bi obnovili obrata in razširili proizvodnjo. Pri lesno industrijskem podjetju bi bilo treba dograditi oddelek  za nadaljnjo obdelnvo
lesa, odnosno za izdelavo končnih izdelkov, kar bo dalo za-poe.ttev no"lm delavcem in povečalo vrednost lesa iz belokranjskih gozdov.
Mlin bi potreboval predvsem nove sodobne mlevske stroje. Mlin je, z ozirom na pomanjkanje mlinov na Dolenjskem sploh, še prav posebno potreben. Delavci in delavke na »Zori« se skupno z upravo trudijo, da redno izpolnjujejo in celo presegajo planske obveznosti navzlic zastarelim in Istrošenim napravam ter težkim delovnim pogojem. Potrebno pa je misliti na obnovo in razširitev tudi teh obratov.
TRŽNO POROČILO
V ponedeljek, 27. maja, je VI živilski trg v Novem mestu zaradi dežja slabo saložen. V glavnem je bilo dobiti le tajca, po 12 din, solato, po 50 din kg in nekaj semen. . Cene mesu: govedina po 260 din, teletina po 320 din, svini-na po 360 din. -
S SEJMIŠČA
Na sejem je- bilo pripeljanih 520 prašičev v starosti od 6 tednov do 7 mesecev. Prodanih je bilo 319. Cena prašičem: od 6 do 10 tednov starih 3000 do 5500 din, od 4—7 mesecev 5000 d0 13000 din. Poleg domačih kupcev so prišli sejmarjl is okolice Ljubljane, iz Kočevja, Bele krajine in Splita. Povprečna cena prašičem je bila 3500 do 4500 din.
Več obrtnikov -manj šušmarjev
Pred startom: obisk novomeških modelarjev v Šentjerneju
Na nedavnem zborovanju predstavnikov delavskih svetov obrtnih podjetij v Novem mestu so razpravljali tudi o šuš-marstvu. Dejstvo je, da se navzlic vsem prizadevanjem šuš-marstvo razrašča.
V poroČiiu Miloša Jevščka o nastanku in razvoju delavskega samoupravljanja je bilo med irugim rečeno, da se obrtništvo ne razvija kot bi bilo potrebno. ta to panogo gospodarstva do-iedaj nj bilo pravega posluha, to pa se nam maščuje. Temu je kriva tudi slaba davčna P°" litika ljudskih odborov in okoreli predpisi o obrtništvu. Tudj glede odpravljanja šušmarstva nimamo pravih prijemov.
Delegati »o menili, da bj bilo treba izdajanje obrtnih dovoljenj poenostaviti, zlasti za kritične stroke in uslužnostne obrti. Menilj so, da naj bi občine šušmarju raje izdale dovoljenje za opravljanje obrti, če je za tako obrt krajevna potreba kot da mu predpišejo simbo.ični davek. Potrebe p0 obrtih So tudi zaradi konkurence. Pri tem so še menili, da bi naroč-
niki obrtnih uslug sami naj. bolje ocenili, kdo je sposoben opravljati to aH ono obrt. Slab obrtnik ne bo imel naročil, zlasti ne. če b0 takih obrtnikov dovolj! Obrtno dovoljenj« naj bi se Izdalo prosilcu še pred položitvijo mojstrskega Izpita. Vse zakonite naloge glede obrtj prehajajo na občinske ljudsk* odbore (izdajanje obrtnih dovolil, predpisovanje družbenih obveznosti in ustanavljanje novih obrtnih podjetij).
Tudi sistem nagrajevanja ▼ obrti Je slab. zato ljudje beže od obrti v industrijo Delegatka šiviljskega podjetja v Metliki je navedla, da Je 6 pomočnic odpovedalo delovno razmerje, ker se bodo raje saposlilt v tovarni, kjer več zaslužijo.
Od občinskih ljudskih odborov je torej odvisno. a<ii se bo šušmarstvo, to je nezakonito izvrševanje obrti, še naprej kre-lilo aH pa se bo spremenilo v zakonito opravljanje obrtnih storitev ln izpolnitev občutne vrzeli v tej panogi gospodarstva. Vsekakor je potrebna pri tem prožnejša ln daljnovidnej-ša politika.
Nov delavski svet N0V0LESA:
Delavsko upravljanje ni lahko delo
Zelo skrbno so delav ci ln uslužbenci podjetja NO-VOLES izbrali že kandidate za novi delavski svet, ki so ga volili letos aprila. Vsak predlog so posebej obravnavali. Se bolj preudarno so opravili volitve, zato so prepričani, da so prUli v delavski svet res najbolj sposobni delavci In delavke, ki bodo nadaljevali delo prejšnjega sveta. Značilno je, da na obratih Soteska in Straža ni bila izvoljena nobena ženska, na obratu Novo mesto pa jih je bilo izvoljenih pet Člani kolektiva pojasnjujejo to s tem, da so volili pač tiste člane, za katere vedo, da se javno udejaitvujejo in se zanimajo za probleme podjetja, ne glede ali so to ženske ali moški.
Naučili so se gospodariti
Na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta ie poročal predsednik prejšnjega sveta Karel Vitanc. V uvodu 1« poudaril, da je delavsko samoupravljanje v podjetju pognalo krepke korenine in da nI bilo vprašanja, o katerem ne bi eklepal delavski svet. Večina članov delavskega sveta se Je živo ranimala za gospodarjenje. Skratka, ljudje so se naučil- gospodariti Časi. ko so govorili na sejah in zasedanjih samo uslužbenci, so minili To Je zasluga tudi tehničnega vodstva podjetja, ki pripravi vse potrebno gradivo za seje odlo-čaule pa prepušča organom delavskega samoupravljanju.
V enajstih mesecih je Imel delavski svet 9 zasedanj. Za pomoč pri delu j« imenovaA več
komisij za posamezne naloge. Glavni problemi, s katerimi se je ukvarjal delavski svet, so bili:
Težave z nakupom surovin, k,
£o se razen tega še podražile za 11 odtfolikov. Prav tako se jc podražil prevoz izdelkov v prekomorske dr/.u e Podjetje ima do 63 odstotkov Jztrošene »trojna naprave. Vse to je narekovalo veliko skrb, kako nav*lir Umu obdržati proizvodnjo n* isti višini jn v enaki kakovosti Veliko je delavski svet razpravljal O razširitvi proizvodnje n? nove vrste izdelkov ter spre je1 itstrezne sklepe. Prisluhniti trg:i
in   prilagoditi   proizvodnjo po
vpraševanju. Je smatral delav-riti svet za osnovno nalogo. Delavski svet se je tudi prepričal, da s Bamim dvigom storilnosti ne bo mogoče   zadostiti vsem,
vedno večjim zahtevam trga. Pač pa je treba tudi priskrbeti boljše stroje in postopno modernizirati proizvodnjo.
Podjetje je imelo v preteklem letu škodo zaradi požara na obratu Novo mesto in zaradi poplave na obratu Straža. Da bt se zmanjšala okvara rezanega lesa, je delavski svet sklenil po-rtavlti lope za rezan les. Prav ♦ako je sklenil postaviti v Soteski nov predelovalni obrat, izboljšati strojne naprave v parketa mi ln druge naprave. V celoti bo letos podjetje porabilo iz lastnih sredstev za investicijsko vzdrževanje okoli 15 milijonov in za nakup novih osnovnih sredstev okoli 10 milijonov dinarjev-
Trda borba za obstoj
Raizliika v lastni tn prodajn ceni rezanega lesa se je v enem letu občutno /.manjšala. To Je zahtevalo od celotnega kolektiva skrajne napore pr' izpolnjevanju načrta. Navzlic pove čani storilnosti je zaradi višjih cen surovin in nižjih cen izdelkom vrednost bruto proizvodnje na enega delavca padla za več kot 26.000 din, temu pri merno pa tudi dobiček Kako obdržati donosnost podjetja navzlic dražjim surovinam in več-
jim prevoznim stroškom? Potrebno Je izboljšati proizvodne naprave, še v večji meri izkoristiti les za kvalitetne in iskane izdelke ter zmanjšati obratne nezgode.
Obratnih nezgod je namreč v podjetju razmeroma veliko, kar
Je prav tako prizadelo delavskemu svettu obilo flkrbi. V letu 1955 je bilo na 100 zaposlenih 14,7 nezgod pri delu, lani pa 14,2. Z&radi nezgod je.bilo lani izgubljenih 928 delovnih dni. To je zelo veliko in zato je zmanjševanje delovnih nezgod ter higiensko-tehnična zaščita dela odgovorna naloga delavskega samoupravljanja in vs^gi kolektiva.
Povsod ie trebo videti človeka
Raeeta skrbi za stroje in naprave je delavski svet posv-čal pažnjo ljudem v proizvodnji. Novi tarifni pravilnik, ki ga Je pripravil upravni odbor, pomeni delno izboljšanje nagrajevanja, zato ga jt delavski svet potrd'1 in priporočil takojšnje izvajanje. Vsako leto organizirajo v podjetju seminarje za pridob'> vanje kvalifikacije. Za seminar za člane delavskega sveta Je bilo premalo zanimanja.
Premalo ImaJn visoko kvallfl (iranega kadra.    Boljša kakovost    izdelkov, prilagojevam* proizvodnje trgft in boliša organizacija dela   zahtevajo višje
strokovno »nanje. Delavski sve* meni, da je treba omogočiti članom kolektiva specializacijo za posamezne naloge proizvodnje in prakitično izpopolnjevanje. Časi, ko si lahko prodal vse, so minili; za vsak nov proizvod pa so potrebni točni Izračuni in dobro obvladanje proizvodnje. Prizadevanje za strokovno izpopolnjevanje delavcev in uslužbencev ter za pravilno nagrajevanje Je in ostane glavna naloga organov delavskega samoupravljanja.
Za predsednika delavskega sveta, ki Šteje 41 članov, so na prvi sej i izvolili Jožeta Stoka, j
obrata Straža. Upravni odbor podjetja šteje 14 članov. Predseduje mu Marijan Okroglič, ki je pri volitvah dobil največ glasov. Za lažje Izvajanje številnih ralog in.pomoč pri delu je delavski svet izvolil iz vrst kolektiva 6 komisij: gospodarsko konusi m, komisije ta tarifna vprašanja, za tehnična vprašanja, za prošnje in pritožbe, z« analitično, oceno delovnih mest ln za proučevanje in za požarno varnostno zaščito. Prav tako obstoja pri delavskem svetu tudi disciplinsko sodišče.
O ra/širiltvi proizvodnje ood-jel ia na nove izdelke, kar 7« sklenil delavski svet ln kar bo pomenilo znaten korak v S« imliši izrabi lesa in dvigu njegove vrednosti, bomo poročali, ko bodo končane vse tehnična priprave. (r)
Štev. 22 (378)
»DOLENJSKI LIST«
Stran S
PRAZNIK POLJANSKE DOLINE Skromno.toda obetajoče
N
agel razmah partizanstva na Dolenji-kem spomladi leta 1942 in drzne akcije partizanskih enot ob sodelovanju skoraj
ne preveč posrečena — rešitev. V nadadjnjem utrjevanju in krepitvi komunalnega sistema taka občina nima bodočnosti. Občina Predgrad je najmanjša v republiki Ln šteje s pri-
boljše, je močnejši okraj ali občina, imajo več tovarn, so bolj begati, imajo vljudne uslužbence, tam nam bodo lahko veliko dali, U nam pa niso nič in od njih nimamo kaj pri-
vsega prebivalstva so nagnale  ključenimi prebivalci bližnjih  čakovati, sami so potrebni vse
(italijanskim okupatorjem na tem območju strah v kosti. Naglo so se umikali v utrjene postojanke že poiprvnh napadih partizanov. Tako je kmalu nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem so pognale kali novi državni ureditvi in ljudski oblasti. Poznejši vdori sovražnika in njegovo divjanje teh kali niso mogli uničiti.
V južnem področju Dolenjske je ostala od neštetih italijanskih postojank na podeželju le postojanka v Starem trgu ob Kolpi, ki je bila že takrat močno utrjena. To postojanko so partizanske enote Kočevske in Bele krajine napadle v jutranjih urah 1. junija 1942. To je bil prvi napad partizanskih enot v večjem obsegu pod enotnim vodstvom. Zaradi izredno težavnega terena in močnih bunkerjev ter velike premoči, ki je prišla napadeni postojanki v pomoč, postojanka ni bila v celoti likvidirana. Padilo je veliko Italijanov in zgorelo precej njihove opreme. Kar pa je bilo glavno, navzlic povečanemu števiilu vojakov v postojanki, ki so jo poslej še bolj utrdili in obdali z minskim poljem ter bodečo žico, si fašisti niso upali niti pokazati glave iz postojanke vse do roške ofenzive v avgustu istega leta. Do žice je segala oblast novo formiranih narodnoosvobodilnih odborov in operativno področje partizanskih enot. Fašisti v postojanki so vzdrževali zveze s Črnomljem samo z močnimi avto-kolonami zaščitenimi z oklop-nimi vozili. Se te kolone so si upale le preko Sinjega vrha in Vinice. Cez Tančo goro ali Mi-klarje je bila zanje pot preveč tvegana.
Prebivalo! Poljanske doline, ki so se v veliki meri pridružili Osvobodilni fronti že od pričetka, so množično podpirali partizane v njihovem prizadevanju ln priznavali oblast narodnoosvobodilnih odborov. Zato smatrajo za najpomembnejši dan v zgodovini njihove doline 1. junij 1942 in so si ga izbrali za svoj praznik. Letos ga bodo praznovali četrtič.
PRED ODLOČITVIJO
Razumljivo je, da ob letošnjih pripravah na praznovanje praznika stopa v ospredje zanimanja in razprav poleg vseh ostalih gospodarskih vprašanj Se vprašanje politično teritorialne opredelitve doline, vprašanje: kam?
Nastanek samostojne komune za Poljansko dolino je bila samo začasna — in lahko trdim
kočevskh va^i le okoli 1700 prebivalcev. Ce računamo, da mora imeti administrativni a-parat tudi majhne občine vsaj 15 ali 16 uslužbencev — toliko jim mora imeti za redno posLo-vanje — pomeni to, da pride en občinski uslužbenec na približno 106 prebivalcev, kar je precejšnja obremenitev za družbeni proračun (v občinah novomeškega okraja pride povprečno na 260 prebivalcev en občinski uslužbenec). K temu je treba prišteti   še gospodar
ga«. Take in podobne razloge in »dokazila« imajo vedno pri roki. »Svetovalcev«, ki s takimi aduti zagovarjajo bodisi priključitev okraja ali kraja tja ali drugam, je precej.
Vsako "tako »svetovanje« je treba odločno zavrniti, navajanje razlogov za tja ali drugam pa odločno obsoditi! Pomoč posameznim krajem za gospodarski in kulturni napredek gre vedno iz družbenih sredstev, do teh pa ima pravico vsakdo. Nikakor ni zasluga posameznl-
ne, je treba v celoti prepustiti samim prebivalcem. Preprosti ljudje znajo pametno misliti, zato jim je treba prepustiti prosto opredelitev.
POTREBNA JE ENOTNOST
Na žalost se tudi v Poljanski dolini ob tem vprašanju pojavlja različno mišljenje, čisto gotovo na osnovi »dokazov« in protidokazov ter razlogov in protirazlogov. Kaže, da so posredi tudi stara, z ničemer utemeljena med vaška trenja. To je škodljivo, to je treba opustiti!
Prvi junij ni samo spomin na veliko partizansko akcijo. To te še bolj praznik enotnosti vse Poljanske doline v ti-
sko pasivnost doline, kfl
brez podjetij in prometnih več teh sredstev, pač pa je prav zvez. gotovo to krivda, da dobi zato
stih   najtežjih,   toda .slavnih ie kov, da nekdo morda res dobi   ,   u     J,       j   •       v ■•• L  .^jJ—z«!*-., dl»eH naše zgodovine. Koliko
bi bilo manj žrtev in gorja, če bi Poljanci ostali tako enotni vse do danes, ko ne bi dopustili med vojno, da sta jih hu.i-skala farizeja v talarjih z izkoriščanjem verskih čustev ljudi! Gospodarski napredek, ki je tako nujno potreben, jp odvisen od enotne volje vseh prebivalcev, ne pa od ugibanja in obljubljanja, kdo ho več dal, pa tudi od enotne zahteve, da dobe to, kar so upravičeni dobili. Letošnje praznovanje naj bo v znamenju sloge in enotnosti vseh, ker je to največje jamstvo napredka.
P. Romanici
Skromno in neopazno se je v zadnjih treh mesecih razvilo v Novem mestu novo podjetje. Mnogi, zlasti obrtniki, so opazili njegove izdelke prej (v izložbah »Zeleznin'e«) kot pa podjetje .samo, ki se je skrilo v dvd skromna prostorčka v Kand'ij! Njegova električna spajkala in brzokuhalniki so prišli na trg v fkatlah, z rdečimi etiketami in marsikdo se je začudeno vprašal: •ELA v Novem mesitu? Ne poznam.«
Pa jo spoznaijmo, ELO — najmlajše novomeško podjetje za izdelovanje elektrotehničnih aparatov. Mojster Alojz Soln se pred meseci ni ustrašil, ko je bilo treba začeti zares iz nič postavljati novo delavnico. Vpeljal je pomočnika in tri delavke, ki so se lotili izdelovanja sestavnih delov za spajkala in br-zokuhalniike. Sam je izdelal večino potrebnega orodja in priprav za delo, sami so naredili talilno peč za aluminij in dve sušilni peči, vse iz stotih tisočakov, ki jih je dal ObLO Novo meSlto novi delavnici. Kmalu so "prišli na trg prvi izdelki: spaJ-kala od 75 do 500 vatov. V čem se razlikujejo od podobnih izdelkov, smo vprašali tovariša Solna. .»Izolacija je boljša, spaj-kalo je absolutno zaprto in — veliko cenejše je!« je odgovoril.
Bi radi hitro zagreli liter vode ali pogreli kavo, čaj ali kakšno drugo tekočino? »Električna riba«, ki jo daje na trg ELA, vam
ro opravi v nekaj minutah. Po-tavite jo v lonec, vključite tok in se lotite drugega dela. Brzo-kuhalnik bo svoje opravil. »Riba«, ki je pravzaprav spodnii
načrte, kot n. pr. Izdelovanje kalorifer jev (grelnih naprav), proizvodnjo miniaturnih elektromotorjev, kuhalnikov s 5-letniim jaimsvom in še kaj. Ze
del kuhalnika, je izdelana lz najboljšega električnega in izolacijskega materiala. Za pretres ali udarec je manj občutljiva kot podobni uvoženi kuhalniki, predvsem pa je popolnoma varno zaprta in seveda — cenejša od uvoženih. Podjetje ima seveda še druge
Tudi to nas zanima
Dva naša kmetijska strokovnjaka sta se 20. maja udeležila skupščine mednarodne organizacije kmetijskih pridelovalcev v Lafaveeti (državi Indiana v ZDA). Ta organizacija, ki Je imela zdaj deveto skupščino, ima kratico FIPA.
zdaj naredijo do 300 spajkal na mesec, ko pa se bodo preselili v boljše prostore, se bo razmahnila tudi proizvodnja, po kateri že zdaj vprašujejo velika trgovska podjetja.
Vse kaže, da ELI dela ne bo manjkalo. Spet je potrjen znani rek, da lz malega raste veliko, če se dela lotijo ljudje, ki hočejo naprej.
Poravnana naročnina — brezplačno nezgodno zavarovanje! Ne  odlašajte   s plačilom naročnine, list je plačljiv vnaprej
Ob mlinu v Dolu na Kolpi v pomladnih dneh
Takoj, ali Se prej, kot se je drugi manj, ali nič. Gospodar-
načelo vprašanje nadaljnjega ski napredek posameznega po-
obstoja okraja Kočevje, kate- dročja pa ni odvisen od milo-
remu je bila priključena obči- sti posameznikov, pač pa od
na Predgrad, je nastalo vpra- celotnega gospodarskega raz-
ganje   med prebivalci samimi, voja države in pripravljenosti
glede nadaljnjega obstoja sa- prebivalcev., da k temu napred-
mostojne občine Predgrad. Te- ku dajo svoj delež.
TEŽAVE IN USPEHI
Turlstično-olepševalnegadruštvavMetliki
Zato proč z obljubami ln s kaKanjem starih napaik, ki morda niitl ni&o bile napake, pač pa iz splošnih težav izvirajoče pomanjkljivosti. Odločanje o tem, kam ja in kam
V nedeljo pionirski pevski festival v Novem mestu, Mokronogu in na Mirni
Občinski pevski festivali pionirjev bodo v nedeljo zaključeni. Mladi pevci občin Mirna, Mokronog in Novo mesto bodo pokazali na Javnih nastopih, ključitvi kočevskega okraja kako goje lepo slovensko pesem, enemu od sosednih okrajev v V Novem mestu bo pevska, re-celoti ali deloma ter se je po- vija ob devetih dopoldne v stavilo vprašanje,., kam naj se dvorani Doma ljudske prosvete, v primeru ukinitve občine kamor vabiijo prireditelji vse Predgrad priključi Poljanska Novomeščane, prijatelj« petja in dolina, so se že našli tajni in našega mladega rodu. javni »svetovalci«, ki svetujejo, kam bi bilo boljše. Taki »svetovalci« imajo tudi svoje razloge in dokaze:    »tam bo
mu se razumljivo pridružuje še vprašanje, kam na-j se dolina priključi v primeru, da ne bo v Kočevju sedež okraja. Eden bistvenih razlogov, da se je dolina takrat odcepila cd ostane Bele krajine, je bila namreč manjša razdalja do Kočevja kot do Novega mesta. S tem ko preneha obstajati okraj Kočevje, ta razlog izgubi pomen.
»SVETOVALCI« NA DELU
Komaj se je pričela razprava o prenehanju, odnosno pri-
Ce je dom ali delovna soba ogledalo človeka, je zunanja podoba mesta ali vasi ogledalo vseh ljudi, ki tam prebivajo. In če je ponekod podoba v tem zrcalu lepa, drugod zopet manj lepa ali celo grda, se v tej podobi pač zrcali smisel za lepoto, prizadevnost, zrelost enih prebivalcev pa spet brezbrižnost, nemarnost in neodgovornost drugih.
Kaj naj rečemo o prebival-cih Metlike? Zal, da jih moramo lepo večino prišteti k drugim. Sicer se pozna prizadevanje posameznikov, pozna se vzgoja mladih ljudi, toda je že tako, da včasih deset ljudi komaj pospravi tisto, kar lahko en sam brez velikega tmda razmeče in razkoplje.
Se vam zdi mogoče ta trditev pretirana? Verjemite, ni! Pred leti je bil v Metliki člo-
AMERIŠKIM POVRATNIKOM!
V Združenih državah Amerike je spremenjen zakon o socialnem zavarovanju. Med drugim vsebuje predpise glede pravice do pokojnine tistih, ki so postali nesposobni za delo preden so Izpolnili pogoje za pokojnino, t. J. moških pred «5 letom, pn ženskah pred 62 letom starosti.
Za dela nesposobnega se smatra:
1. Kdor je za vsako delo nesposoben,
2. če nesposobnost traja vsaj 6 mesecev ln Je verjetno, da ho trajala Se dalje,
3. da Je bil v zadnjih 1« letih pred nastopom nesposobnost« za delo zaposlen v Ameriki vsaj 5 let, od tega vsaj l leto in pol v zadnjih treh letih pred nastopom na delo.
Vsak, ki izpolnjuje te pogoje, ima pravico do ameriške ,n*/| " nine (»kompenzacije«), če Je star 50 let. Ce vloži (pri ameriškem zavodu za socialno zavarovanje ali pri Zveznem zavodu za socialno zavarovanje v Beogradu) prošnjo za kompenzacijo do 1. decembra 1957, jo dobi od 1. Julija 1957 naprej. Ako vloži proSnjo po 1. decembru 1957, dobi Invalidnino od vložitve prošnje, naprej.
Tuđi tisti, ki Se niso stari 50 let, pa so nesposobni za delo in lzpolnjujeto druge zgoraj navedene pogoje, si lahko rešijo pravice do kompenzacije (invalidnine). Zahtevati morajo do 1. Julija 1957 zaporo svojega računa vplačanih prispevkov pri ameriškem socialnem zavodu. Na te.1 podlagi Imajo pravico do kompenzacije takrat, ko izpolnijo 50 let starosti. Ce tega ne napravijo, Jim ta pravica zapade.
TI, ki Se niso stari 50 let ln so bili zaposleni v Ameriki v zadnjih 10 letih pred nesposobnostjo za delo vsaj 5 let, naj nkoj. najkasneje do 1. julija 1957, zahtevajo naravnost pri pristojnem ameriškem zavodu, kjer so bil) zavarovani, ali pa pri Zveznem tavodu BI sorlalno zavarovanje v Beogradu »zmrznjenje« (zaporo) svojega soclalno-zavarovalnega računa, v katerega so plačevali prispevke SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA
V kostanjeviškl šolski delavnici je zelo prijetno. Dan za dnem se v njej zbirajo mladi tehniki. Izdelujejo predvsem praktične predmete; tako so za vse šole v občini Izdelali mostiščarje in ogljenico, pa tudi večje število les za sušenje sadja, kar bodo Šole uporabljale za učila.
vek z Gorenjskega, ki je povedal, kako v njihovi vasi kmetje skoraj tekmujejo, kdo si bo bolj smotrno uredil hišo, kdo si bo napravil lepšo usra jo okoli vrta, kdo bo imel lepše urejeno in počiščeno dvorišče. In prvo, kar je ta človek pri nas opazil, je bilo, da je takega prizadevanja v Metliki bore malo. Ljudje so sicer dobri, gostoljubni, še bolj kot v mestu na vaseh, toda snaga in čistoča... O tem pa rajši ni govoril.
Kdo naj vzgaja take ljudi?
Menda so bile potrebne take besede, da človek spozna koliko pionirskega dela je opravilo in bo ie moralo opraviti Turistično-olepševal-no društvo v Metliki. StiH leta, odkar obstoja, sicer niso ' veliko, vendar so prvi uspehi že tu, čeprav ne taki, kot bi bili lahko, če ne bi pri delu poprijeli samo odborniki, ampak bi prizadevno sodelovali vsi prebivalci. Na novo urejeno kopališče na Kolpi, urejeni park na grajskem vrtu, nasadi pred občinsko hišo, na Partizanskem trgu, na prostoru pred tovarno BETI, nad izvirom Obrha in še tu in tam priča o delu odbora in še o vestni roki vrtnarja Jožeta Tomca, kt hoče z novimi nasadi ljudem vsaditi ljubezen do javnih nasadov, hkrati pa tudi ljubezen do skupne imovine. 2al je to njegovo prizadevanje kakor tudi prizadevanje članov Turistično-olepŠe-valnega društva dostikrat kaj slabo poplačano: razbit in pokraden inventar na kopališču, polomljena ograja in poškodovane lipe v Obrhu, potrgano
Cigani na Dolenjskem na splošno ne uživajo ugleda. Vse preveč so na glaisu kot prijatelji tujih drobnih premičnin, kot klateži in de-lomržneži, ki radi tudi vlomijo, če nanese priložnost, kmetje pa se nenehno pritožujejo, da delajo Cigani okoli svojih taborišč precej škode, ko sekajo drevje, krmijo konjičke s tujim senom ali s pašo po poljih in travnikih in podobno. In res so Cigani vse prepogosrtokrait na zatožnih klopeh okrajnega ln okrožnega sodišča v Novem mestu, pred sodniki za prekrške zaradi pretepov in javnega nereda, da ne omenimo še kakšnega odgriznj enega nosa ali nevarnega vbodljaja s pipcem, s čemer od časa do časa zaposlujejo kirurge v novomeški bolnišnici.
Zares je težko verjeti sodniku, ko sliši vedno znova isto pesem: »Gošpud, al nisem kradul Gošpud, al ga jest nisem štih-nu!« in talko naprej, na hodniku pred raapravno dvorano pa se zbirajo Ciganke s Cigančki in mešajo solze z vikom ln krikom, da »Je naš nedolžen, spustite ga!«. V Novem mestu lehko srečaite Cigane vsek dan; "človeka zaboli srce, ko vidi njihove reizoaipane otroke, ki ne poznajo vode in mila, ne hodijo v Šolo ln ne znajo drugega kot beračiti. Življenje, v kakršnem odraščajo. Jih zaradi zgledov starejših vrstnikov naravnost peh?
tatvin pr iljubljenega brezdelja. Koliko je bilo na račun ciganskega življenja že izrečenih pripomb in kritik, dobrih in sla-bonamemih! Ali je socialistični družbi vseeno, kako je in kako bo s Ciigani, ki živijo v naš1 sredi kot naši državljani? Ne. Vprašanje, čeprav je pereče in zamotano, bo treba rešiti. Treba pa bo, da ga oblastnim organom pomagajo reševati tudi državljani, organizacije in delovni kolektivi. Prej ko odgovorimo na nestrpno vprašanje: »kako pomagati?« si oglejmo še nekaj številk ln dejstev.
VSI NISO ENAKI
V novomeškem okraju živi 55 ciganskih družin s 395 družinskimi člani. Od teh je — predvsem priložnostno — zaposlenih pribl. 60 Ciganov, ki delajo v kamnolomih, na cestah, drobi i o kamenje, so zaposleni pri gozdnih upravah in pri gradnji raznih krajevnih poti. Nekateri se preživljado z nabiranjem zelišč in z drugimi priložnostnimi zaslužki. Zaposleni Cigani prejemajo za 44 otrok na me.se.:-121.180 din otroških doklad, žal jih najpogosteje zaipijejo. saj pijančujejo v dneh, ko dobijo plače, kar cele družine, 6 Ciganov prejema pokojnino, 6 jih dobiva sqc. podpore, 8 pa invalidnine Med NOB je bilo 13 Ciganov aktivnih pripadnikov NOV, dva
KAM S CIGANI?
ZADNJA  SEJA OKRAJNEGA SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE JE BILA 15. MAJA NAMENJENA  TREM   VPRAŠANJEM:   OBRAVNAVANJU   PROBLEMATIKE V ZVEZI S CIGANI NA PODROČJU NOVOMEŠKEGA  OKRAJA, USTANOVITVI   ODBORA   PRI    OLO ZA POMOČ ODPUŠČENIM OBSOJENCEM IZ ZAPORA IN PREGLEDU   DELA IN PROBLEMOV MATIČNE SLUŽBE V OKRAJU. DANES SI OGLEJMO. KAKO JE  S CIGANI
cvetje na gredah, pomandranl nasadi, kup smeti, odpadkov in papirja vsepovsod in podobno pričajo, da so še med nami ljudje, ki jim je čut za skupno lastnino, za snago in lepoto tuj. Zato je morda zares potrebno, da metliška občina že vendar sprejme dopolnilni odlok o javnem redu, da bo mogoče proti takim ljudem postopati tudi po zakonu.
Sodelujejo naj vsi, sicer uspehov ne bo
O vseh teh nevšečnostih pa tudi o svojih prihodnjih načrtih so člani društva razpravljali na svojem zadnjem letnem občnem zboru 16. maja. Predvsemt bo društvo skušalo povečati Število članstva in sklenjeno je bilo, da se bo pri društvu osnoval tudi pionirski odsek, saj je treba s to vrsto vzgoje začeti prav pri mladini. V tesnem sodelovanju z občinskim ljudskim odborom in Svetom za turizem in gostinstvo bo odbor nadaljeval z urejanjem sanitarnih naprav v Metliki, pri čemer je mišljena tudi nabava košev za smeti ter enega ali dveh higienskih smetarskih vozičkov. Nujno bi bilo seveda potrebno tudi javno stranišče in oglasne deske. Zasejane bodo nove zelene površine in tudi nasad nad Obrhom, ki je zdaj že hudo opustošen, bo obnovljen.
Seveda bo moglo biti marsikaj urejeno samo v soglasju s prizadetimi lastniki: tako odstranitev zadnjih vojnih ruševin, povečanje števila tujskih sob, olepšanje hišnih pročelij. okrasitev oken s cvetlicami v lončkih in podobno.
O vsem tem so se na občnem zboru Živahno razgovo-rili in je tudi navzoči zastopnik Turistične zveze Slovenije pohvalil prizadevnost članov metliške podružnice. Ta bo to leto za svoje člane organizira-
la tudi dvd izleta^ in sicer je za junij predviden izlet v Tržič in na Ljubelj.
Pri volitvah je bil izvoljen skoraj ves stari odbor. In Še to naj pride v metliško kroniko: občnega zbora Turistič-no-olepševalnega društva v Metliki, v katerem delajo predvsem »prišleki«, so se v letu 1957 udeležili tudi 4 (štirje!) Metličani-domačini.
-ar
i
Zadnji pohod skozi Novo mesto — pred maturo in odločitvijo: kam potem? V ponedeljek, 20. maja dopoldne so šli letošnji osmošolcl kot vsako leto pred maturo skozi mesto, nato pa so slovesno izročili sedmošolcem »vso oblast...« Želimo jim, da bi s tako dobro voljo stopili tudi pred maturitetno komisijo!
na pot pohajanja, priložnostnih pa sta bila internirana zaradi
todielovanja; eden izmed bivših partizanov je zdaj rez. podoficir. Na splošno živijo družine zaposlenih Ciganov bolj urejeno kot nezaposleni Cigani. V okraju ima 13 Ciganov lastne hiše, ostali žive v gozdovih in barakah. Samo 38 otrok ciganskih družin obiskuje šolo; najprid-nejši so v Črnomlju in v Metliki (tu hodijo v šolo redno vsi ciganski otroci) medtem ko n. pr. v Novem mestu, kjer živi na področju občine 68 Ciganov, ne hodi nihče k pouku. Sploh se opaža, da imajo Cigani smisel za red in izpolnjevanje državljanskih dolžnosti predvsem tam, kjer so stalno naseljeni.
MNOGI SO SKREGANI Z ZAKONI, S PREDPISI IN Z NAŠIMI OBIČAJI
Dejali smo že, da večina Ciganov ni zaposlenih. Samo s priložnostnim delom družine pošteno ne moreS preživeti. Kar ne dobe s prosjačenjem. k) Je zlasti opazno pozimi In spomladi, to ukradejo. NajpredrzneJšI so tisti Cigani, ki se stalno selijo iz kraja v kraf In Jih tudi Ljudska milica najteže kazensko preganja. V njihove kotličke gre najveff krompirja, koruze, kokoši, rac, pa tudi psov in mačk. Drv seveda ne kuonjejo. Ker te hranijo tudi z mrhovino, ki Jo pobirajo lz mr-
hovtšč (Iz Muhabera so odnesli približno 500 kg težko kravo iz mrhovlšča ln jo pojedli), obstaja resna nevarnost za razširjanje kužnih bolezni. Kmetje si v takih okoliših ne upajo grabiti stelje za živino, ker bi bita lahko okužena. Odtod seveda spet nova Jeza in srd nad cigani, saj občuti prav kmet najpogosteje njiho-, vo nasilnost, predrznost in nesramnost.
Prijavno-odjavnlh dolžnosti Cigani ne upoštevajo. Medtem ko stalno naseljene družine še nekako prijavljajo ln odjavljajo stalna oz. začasna bivališča, se tej državljanski dolžnosti umikajo klateče se družine. Nekateri Cigani skrivajo strelno orožje (seveda izven taborišč).
Izmed 55 ciganskih družin jo pravilno sklenilo zakonsko zvezo le 28 parov; vsi ostali živijo v konkubinatih. čeli da velja zanje že ciganska poroka. Znano je, da ciganske družine hitro naraščajo, za otroke, za njihovo vzgojo In bodočnost pa si starši ne belijo glav.
Kazen manjših tatvin so med Cigani pogosti vlomi. Samo lant Je bilo v kazenskem postopku v okraju 51 Ciganov, od teh 14 za tatvine in 9 za velike tatvine. Od teh storilcev jih Je Imelo stalno bivališče 10, medtem l.o so hlll v ostalih 41 primerih Cigani • deli-kventl brez stalnega bivališča. Od naštetih primerov so bl)i 13-krat storilci posamezniki, medtem ko so bila v 18 primerih kazniva Je-Janja storjena v skupinah Storilcem kaznivih dejani — Ciganom uspe dostikrat pobegniti v druge okraje, kjer se skrivajo pri Ciganih, se med sabo  Ščitijo ln
prikrivajo. Mlajli Cigani pogosto lažejo pri dajanju osebnih podatkov, nimajo osebnih Izkaznic, tajijo osumljena dejanja m pod. Oškodovanci včasih tudi ne prijavijo tatvin in vlomov, ker se bojijo maščevanja Ciganov. Vse to otežkoča preganjanje kaznivih dejanj, čeprav miličniki v tej službeni  dolžnosti  ne popuščajo.
Tako M dolenjski HRA.IDlCl in HUDOROVCI (taka Je namreč večina priimkov Ciganov v našem okraju) neprestano spotikajo ob /;ikoiii> in predpise. Ko lih zakon zgrabi in kaznuje, pa seveda ne pozabijo potožiti, da »nimajo no-ličnih pravic« in podobno. Zal pozna večina Ciganov v okraju le grablje, medtem ko Jim vile smr-
KAKO TOREJ POMAGATI?
V nedogled ciganskega vpic, Sanja hi moč odlagati. Prepričljiv doka«, da se da pomagati kažejo primeri tistih Ciganov ki so si po vojni zgradili hišic* in se pošteno preživljajo z delom. Njhovl otroci hodijo v šale. prestopkov je v takih ciganskih družinah najmanj, ponekod celo nič. Z nasilnim združevanjem Ciganov v večjih taboriščih ne kaže znova poskušati; podobn< delo kmalu po vojni v našem okraju ni rodilo pričakovanih uspehov. Izoblikovala pa so sf v zadnjih letih nekakšna stalni, naselja Ciganov v občinaih Čr-
nomelj, Straža—Toplice, Semič, Novo mesto in Šentjernej. Tu naij bi občinski ljudski odbori določili Ciganom mesta, na katerih bi lahko stalno prebivali. Določiti jim bo treba seveda tudi potrebno kurjavo in omogo-gočiti tako zaposlitev, ki odgovarja njihovim sposobnostim. Z zaslužkom si seveda lahko plačujejo tudi kurjavo. Tam, kjer zaposleni Cigani žele zgraditi hišice, naj bi jim ObLO po morejo, pomagali. Vodstva gozdnih uprav, kamnolomov, grad h podjetij In Krajevni odbori motajo za zaposlitev Ciganov pokazati potrebno razumevanje, saj bo le tako moč preprečiti njihovo postopanje in klatenje po deželi, če jim bomo zagotovili stalen kos kruha.
Seveda nikjer nI s tem rečeno, da bodo že jutri vsi Cigani redno delali. Treba pa se je teb kočljivih nalog resno lotiti, šifer ne bo nikoli konec kmečkih tožtoa in še vedno bomo gledali kopice nešolanih in ne vzgojenih ciganskih otroki Trefca bo večletnih naporov vseh, ki .lih to vprašanje mora zanimati: Občinski ' ljudski odbori in njihovi -veti ea notranje zadeve, sveti Al delo, za šolstvo, za soc. ekrb-••tvo in* za zdravstvo — vsi *i •o mimo organizacij ln delovnih 'coieV.ivov dolžni posvetiti po--n *krb, rla začnemo reše-v} rsfanje zaposlUve, biva-i ItopVov m ostalih vpra-
šanj Ciganov v okrarju. Organi tajništva za notranje zadeve bodo seveda vso to dejavnost podprli s strogimi ukrepi, da bodo Cigani dosledno izpolnjevali prijavno—odjavno dolžnost, da bodo redno pošiljali otroke v šolo, da bodo imeli vsi nad IS iet stari Cigani osebne Izkaznice, da bodo pravilno sklepali zakonske zveze, prijavljali rojstva in smrti in da bodo vpisani v državljanske knjige. Le tako bo moč opravljati uspešno kontrolo nad njimi in njihovim delom. Prevzgoja v šoli bo nedvomno ugodno vplivala na ciganske otroke. Vse Cigane bi kazalo tudi zdravniško pregledati, saj je med njimi precej tuberkuloznih ljudi, medtem ko na splošno učaikajo starost le redki izmed njih. Onemogle osebe bi bilo treba dati v domove za opešane.
Z različnimi ukrepi bo torej treba poskrbeti, da bomo začeli cigansko vpra^šanje reševati v duhu, ki odgovar.ia socialističnim težnjam. Državljani, organizacije, predvsem pa občinski ljudski odbori in njihovi sveti v okraju bodo laihko z vztrajnostjo in razumevanjem, da je treba tudi te probleme ur*-*"4 na č'oveško dostojen tummr, mnogo pripomogli, za uresničitev predlogov, ki jih je okrajni svet za notranje zadeve po svoji zadnji seji poslal vsem občinskim ljudskim odborom v našem okraju.
Pojdimo s časom naprej
Z zastavim! in a cvetjem je Kostanjevica na Krki zadinjo sredo dopoldne prisrčno sprejela nad 2000 pioniru av in pionirk iz Dobrove, Drče, Podboči«, Orehovice, Šentjerneja in domače šolarje. Medobčinski pionirski pevski fesitival jih je zbral v dvorani Doma kulture, ki toliko gostov ni sprejela Se nikoli doslej. Mogočno je zario-nela Pionirska himna vseh zborov, iza njo pa Pozdrav Titu, ki so ga zapeli domači pionirji. Toplo je za tem pozdravil tovariš Lado Smrekar mlade pevce, njihove učitelje in učiteljice ter gosle, med ikaterimi so bili tov. Ada Krivičeva, predsednica Zveze društev prijatelrjeiv mladine Slovenije, skladatelj Ciril Pregelj, predsednik okr. zveze DPM Janez Grašič, pevovodda E. Jazbec ter ljudskoprosvetni in drugi javni delavci iz Šentjerneja ln Kostanjevice'—Pod-bočja.
Zbor za ziborom se je nato tvrstil na odru od cicib-ančkov kosilianjeviškega vrtoa, do zborov posameznih razredov, šol in skupnih mTešanih mladinskih zborov. Nad 50 pesmi so zapeli v dobrih 8 urah; peli so navdušeno ln pogumno, čeprav so mnogi zbori s svojimi učitelji vred prvič Javno nastopili. Kakovost je rasla od točke do točke, z njo pa* navdušenje mliadih pevcev, ki so E liizrednim zanimanjeni poslušali pionirje sosednih šol. Treba je pohvaliti njihovo vzorno disciplino, ki je pripomogla, da je bil obširen spored narodnih, partizanskih in umetnih pesmi zaključen v tako krait-kem času.
Po pevski (reviji 60 požrtvovalne tovarlšice lz domačega Društva prijateljev mladine s pomočijo ostalih prosv. delavcev pogostile pevce z malinovcem, kmalu po 12. uri pa so se pionirji na okrašenih vozovih s pesmijo in koračnicami harmonikarjev vrnili na svoje domove. Srečni so proslavili Dan mladosti; pokazali so, da ljubezen do prelepe slovenske pesmi na umira.
»Naš namen je bil ugotoviti, kakšno je stanje glede petja ln pevske kulture na šolah ln v pionirskih odredih« je na našo prošnjo po reviji odgovorila tovar i šlca Ada Krivic. »To smo dosegli. Zanimanje za petje Je zbujeno pri mladini in odraslih. Opazili pa smo tudi negativne strani: manjka literature za zbore. Mladim učiteljem bo treba
že na učiteljiščih nuditi več pevske vzgoje, da bodo lahko pozneje uspešno delali tudi na tem področju. Po okrajnih festivalih bomo organizirali posvetovanja vseh pevovodij in drugih prosvetnih delavcev, da skupno pregledamo, kaj vse smo že dosegli in kaj moramo še narediti za nadaljnji razvoj mladinskega in zborovskega petja. O prireditvi v Kostanjevici je treba reči, da je odlično organizirana, spored je bil pester, disciplina izredna. Presenetilo me Je, kako zbrano je mladina poslušala pesmi svojih tovarišev. Kot del prireditev, ki smo jih pripravili za Dan mladosti, je pevski festival zelo dobro uspel.«
Za mnenje smo prosili Se skladatelja Cirila Preglja, ki j« pevski festival takole ocenil:
»Splošen vtis revije v Kostanjevici je zelo ugoden. Glavni uspeh je v tem, da začnemo osnovnošolsko petje spet načrtno gojiti. Pionirji so dobili navdušenje in pobude za nadaljnje delo. Slišali smo vse panoge Šolskega petja — od vrtca do zbora razreda in celo glmnaaije. Izbor Je bil v glavnem dober. Otroci so se slišali ln tudi v tem je velika vzgojna vrednost. Festival petja pa je važen tudi zato, da vzbudi zanimanje za pristno ljudsko pesem«.
V sredo so peli pioninji v Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, kakor tudi v Semiču, kamor so prišli itiudi mladi metliški pevci, 25. maja pa so nastopili pionirski pevski zbori v Žužemberku in Trebnjem. V nedeljo 2. ju-
W
»Hm! — to se je prilegel sladek malinovec po končanem pevskem festivalu. Vseh 2000 pevcev in pevk se hvaležno spominja tovari-šic iz kostanjevifikega društva prijateljev mladine
nija bodo peli še pionirji v Novem mestu, Mirni in Mokronogu, s čemer bo zaključena vrsta
pevskih revij mladega rodu našega okraja.
Tg.
Živahno delo v Gradacu
Od šestih ljudskoprosvetnih društev metliške občine je Prosvetno društvo »Oton Zupančič« v Gtradacu brez dvoma med najdelavnejšimi. Neutrudna 'prizadevanja njihovih članov v prejšnjih letih, da si razširijo in na novo urede svoj stari oder, so rodila lepe sadove. Danes imajo Gradčanl lepo dvorano, oder z novo zaveso in garderobo. Njihova prizadevanja pa gredo še dalje: pioleg garniture zaves za razne scene si hočejo nabaviti še nove kulise, predvsem gozd lin sobo.
Za vse te potrebe pa skoraj ni dotacij, zato so sklenili, da si bodio čimveč denarnih sred-
Ali se vam zdi prav
da na novomeškem odru za šentjernejsko Igralsko družino ni prostora? Letos so že dvakrat vprašali, ce bi lahko prišli gostovat s Knittlovo dramo »Via mala«. 7. velikim uspehom so jo igrali trikrat doma in tudi j>o okoliških vaseh-Zaželeli so si tudi Novo mesto.
Je že tako! Na vasi je težko dobro zasesti vloge, saj so vsi, ki so zmožni ln voljni delati tako prezaposleni, da Jim Je žrtev še zvečer hoditi k vajam. A dobra volja in požrtvovalnost premagata vse težave. Igra se Jim je posrečila in povsod je bila sprejeta s pohvalno kritiko. Jo mar predrzno, da so boteli pokazati svoj uspeh tudi v središču našega kulturnega življenja — v Novem mestu?
Človek bi mislil, da Jih bodo Novomeščanl rade volje sprejeli, prišli pogledat njih igro ter jih tako moralno dvignili in jim dali novih pobud ln volje za delo. A žal nI tako! Obakrat so bili zavrnjeni. Prvič takrat, ko na novomeškem odru nI bilo nobenih domačih in tujih prireditev, torej v novomeški mrtvi sezoni, češ, da Je »Via mala« v Novem mestu že igrana. Gostovala je z njo pred leti neka igralska družina. Drugič niso bili sprejeti sedaj v maju, ker ima Novo mesto na razpolago dovolj drugih »mestnih« gostovanj.
Kaj mislimo o tem ml ŠentjernejČani?
Prvič, da ima Novo mesto prav gotovo toliko gledališču naklonjenega občinstva, da bi bila »Via mala« laiiko dvakrat uprizorjena, če je v Novem mestu trikrat napolnila dvorano. Morda bi šel kdo gledat celo dvakrat zaradi primerjave! In drugič! Res nismo »meščani«, smo pa ena naših najboljših igralskih družin, ki jc Novomeščane na svojem skromnem domačem odru vedno lepo sprejela. Ali gmo fientjernejčani kvalitetni igralci ali ne, menda pri tem ni najvažnejše vprašanje. Pred leti namreč, morda se bo še kdo spomnil, smo Igrali v Novem mestu Nušlčevo »Gospo ministrico« s* kar dobrim uspehom. Vse vstopnice so bile razprodane že v predprodajl. NovomrSčani, kt niso dobili vstopnic, so povpraševali, kdaj bodo Igro ponovili, prosili smo za dvorano, pa nam jc bila odklonjena, čeprav smo bili zaradi preurejevanja domačega odra takrat v velikih denarnih težavah.
Zakaj takrat za Sentjerncjčane ni bilo prostora In zakaj ga tudi sedaj nI? Prosimo, da nam na to vprašanje odgovorite v Dolenjskem listu.
V. T.
štev priskrbeli sami. Pobudo »o prevzeli zlasti starejši igralci, ki so s svojo igralsko družino naštudirali »Cmo ženo«. Čeprav so bila o tej igri mnenja glede njene vrednosti in igralske izvedbe nekoliko deljena, So vendar igralci dosegli lep uspeh, tudi gmotni, o čemer so pričale polne dvorane gledalcev v Gradacu, na Krasi ncu in Vinici, v Dragatušu, Metliki in Črnomlju.
Mlada igralska skupina tega društva je medtem naštudirala igro »Stari grehi«, s katero Je že nastopila doma, uspešno pa se uveljavlja tudi na sosednjih odrih.
Društvena knjižnica šteje čez 300 knjlig, katere pa ao vneti bralci že skoraj vse prebrali. Ko bo letošnjo jesen prišla v kraj potujoča občinska knjižnica, bo tudi izbira knjig nekoliko večja.
Dobro dela tudi šahovski odsek, medtem ko društvo močno pogreša pevovodja. Pred leti je hodil zbor poučevat pevovod-ja iz Metlike, lan/i je nekajkrat spravil pevce skupaj ravnatelj gradaške kmetijske šole, letos pa tudi tega ni dn je vse po sili razmeir zaspalo.
Prav tako je društvo prejšnja leta imelo svoj tamburaikri zbor, ki je prav tako razpadel, ker so nekateri godbeniki odšli k vojakom. No, zdaj se bo tudi tu obrnilo na bolje; nekateri so &e že virnilii, v društvo pa bodo pritegnili'še mlade moči, tako da bodo imeli dve garnituri tambur ašev
Društvo ima torej vse pogoje za uspešno delo, škoda pa j*» da je prišlo zadnje čase med mladimi in starimi do neljubih trenj. Vendar pa so se na zadnjem občnem zbciru, ki je bil v začetku aprila, vsa ta nasprotja izravnala, kar je tudi nujno Potrebno za res uspešno delo. Izkušnje starejših iln delovni polet mladih morejo najti harmonično sožitje, *e naj društvo tu-' di v prihodnje res dobro opravlja svoje ljudskopnosvetne naloge, kot jih je uspešno opravljalo že vsa povojna leta.
Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za novega predsednika Milan Baje, «a tajnika Alojz Kočevar in za blagajnlfita Milan Kovačič. V novem odboru pa so še Anton Klepec, Bori-s Udovio, Albin Jakša, Anica Križan, Rudi Dim in Julij Kočevar.
-ar
Zahvala za podarjene knjige
K. notici o knjižnici i\a pljučnem oddelku novomeSke bolnišnice so nam poslali i oddelka še tel« vrstice:
Ze dolgo smo gojili željo, da bi osnovali na tukajšnjem pljučnem oddelku lastno knjižnico, saj nudi v času dolgotrajnega zdravljenja knjiga bolniku najlepše in najkoristnejše razvedrilo.
Za nabavo knjig so bolniki le sami dali n.-ki denarnih prispevkov, kar pa ne pomeni veliko, ker so knjige se vedno teki drag*.
Po zaslugi tov. Jakoba Springerj* it Petrove vasi in Severina Sahja iz Novega mesta pa smo v začetku tega meseca seslavili prvi seznam naše knjižnice. Poklonila sta namreč (tov. Springer 120, tov. .šali pa 30 zvezkov) 150 knjig ln s tem položila temelje naši novi knjižnici, knjige bolniki že prav radi berejo.
Knjižnici je pomagal tudi tov. Ivan Kobše, poverjenik Prešernove družbe iz Novega mesta ki j« poklonil lepo
knjigo, po njegovem posredovanju pa še Prešernova družba pet kolekcij Prešernove knjižnice za leto 1956.
Nadvseflrprijetrio pa srno bili presenečeni, ko smo prejeli od Knjižnice sindikalne podružnice tovarne pohištva >KRN« Podmelec sledeči dopis: »V Ljudski pravici z die 16. t m. smo brali, da zbirate knjige za knjižnico vašega oddelka. Danes smo tudi ni i odposlali po pošti na va>š naslov spodaj navedene knjige in' vam želimo mnogo uspeha pri vaši akciji.< Tov, Springerju, Saliju, Kobšetu kakor tudi Prešernovi družbi in Knjižnici sindikalne podružnice Tovarne pohištva >KRN* Podmelec se zrr Telikodušnost najlepše zahvaljujemo.
V kolikor bo še kdo sledil njiho-vemu zgledu, bomo vsak dar z največjo hvaležnostjo sprejelil Pacienti pljučnega oddelka novomeške bolnišnice.
V soboto 18. maja je Kulturno prosvetno društvo Josip Jurčič iz Trebnjega uprizorilo v Domu ljudske prosvete v Trebnjem »veseloigro s petjem in plesom« Vinka Kovžeta »Micki je treba moža«. Ze naslov pove, da delr> ne more biti drugega kot lahka komedija, ki naj bi v najboljšem slučaju 5 posebnimi domislicami zabavala gledalce. 2al tudi tega ni bilo. »Micki je treba moža« je diletantske delo v najslabšem pomenu besede. Ce predpostavljamo, da gledališče vzgaja, Je to delo škodljivo iz dveh razlogov: 1.) delo je brez vsake etične tendence« ker se norčuje iz pohabljencev in duševno bolnih ljudi in 2.) nima nobene pozitivne ideje, ki bi razen etičnih prvin dala uprizoritvi smisel. Pa tudi če bi odrskemu delu dovolili, da je brez pozitivnih idej', da je zgolj čista umetnina (kar pa »Micki je treba moža« seveda ie zdaleč ni!), bi mu s tem odvZHi pravico služiti družbenim interesom. To bd pomenilo ponižati ga, ker bi mu odvzeli življensko silo, namreč idejo, napravili bi ga za predmet nekakega uživanja, za igračko puhloglavih lenuhov. Odrski zmazki, k j ao predvojnim politikom služili s svojo pohlepnostjo in brezidejnostjo kultuirnemu »zadovoljevanju« množic, so danes odveč, nazadnjaški in škodljivi.
Tehnična zgradba kapže, tako kot idejna, eltična in vsebinska plat veseloigre, avtorjevo dile-tantstvo. Predolg razplet in' nesmiselni dialogi dajejo gledalcem možnost, da dve uri krepko zehajo. Pred približno mesecem dni je isto društvo uprizo--- 1
Naše partizanske pesmi v nemščini
Kot poroča Slovenski vestnik bo založba »Aufbau« v Vzhodnem Berlinu še letos izdala izbor pesmi pod naslovom »Pesmi jugoslovanskih partizanov*. Izšle bodo v prevodu avstrijske književnice Ine Jun Brode. Zajete bodo najlepše pesmi jugoslovanskih pesnikov-pairtizanov. Prevajalka in književnica Ina Jun Brode bila rojena v Zagrebu.
rilo »Ugasle luči«, ki so pravo nasprotje zadnje veseloigre, toda s tem še ni rečeno, da Si društvo lahko diovoll tako negativen korak, ki lahko pomeni vse drugo , le napredka n«.
Režija je v določenih trenutkih še poslabšala že Kako slab odrski tekst. Nerazumljivo kričanje, neutemeljeno letanje po odru, nepristne kretnje (naturalizem in kvantanje ni isto!) kažejo, da režiser ni vzel naloge dovolj resnio. V nesmisel je zašel z naturalistično inscenacijo veseloigre, ki hoče biti ljudska^ Režiser predpostavlja, da je ^namesto odrske odprtine četrta stena in tudi tako raz-mesti pohištvo, hkrati pa se igralci neposredno pogovarjajo z gledalci. Taka mešanica dveh stilov (ali pa površnost), ki sta si izrazito nasprotna, je absurdna in v veliko škodo tudi dobrim uprizoritvam.
Zasedba vlog je bila dobra ln večini igralcev je treba priznati, da bo sposobni. Videlo pa se je, da se jim zdi smešno (vsaj nekaterim) igrati v tako bedaci igri. Verjetno tudi od tu vzrok za karikiranje oseb, kl so često izpadle groteksn«. Ce bi biLi kmeltje taki, kot smo jih videli na trebanjskem odru, bi agrarne dežele lahko Imenovali opičnjake
Nikakor ni nam«n te kritike »udrihati«, a pri nekritična izbiri teksta in nekritični uprizo-
ritvi je nujno, da se pove vse kair je slabega, ker se lahko le tako nezdrave razmere popravijo.
V današnjem času ne moremo dopustiti take repertjoarne politike na trebanjskem odru — naj bo to zadnjikrat! V Trebnjem je dovolj sposobnih igralcev in Janez Gartner je dober režiser, kar je že večkrat dokazal; škoda, 6e bi se vse obrnilo v napačno smer.
To so le slfriomne pripombe k polemiki, kj bi se nujno morala razviti o programski politiki naših podeželskih odrov. Le-ti često ngrajo zmazke- ki spadajo v predal kakega cesarsko kraljevega arhiva.
Božo Kovač
KRI
ZA ŽIVLJENJE
22. maja so oddali kri na novomeški transfuzijski postaji; France Plut in Ivan Ko-nestabo iz Novega mesta, miličniki novomeške Postaje LM: Serafin Pavlic, Vijjem Movrin, Alojz Podržaj, Ivan Pernc, Rudi Levstik in Rudi Kranje, uslužbenci novomeške bolniS- i niče: Tatjana Šetinc, France Kralj, Vilma Božeglav, Pepea Grandljič, Ana Jerman ter Franc Levičnik, komercial i.s t iz Velenja.
Nastop 14 partizanskih društev na novomeški Loki pred odhodom v Bihać (Foto: Franc Šavrič)
Javna produkcija učencev
Glasbene šole v Novem mestu
V četrtek, 16. maja je priredila glasbena Soia v Novem mestu za šolsko leto 1956-57 javno produkcijo spojih učencev.
Nastopili so učenci tn učenke klavirja, violine, klarineta, trombe in solo-petja. Tudi harmonikarji so nastopili, vendar mislimo, da spada njihov nastop preje k prireditvam Ljudske prosvete v zvezi s folkloro, kakor pa na spored izrazito glasbenih šol.
Od učencev klavirja so nastopile iz razreda tov. Finka Alenka Ložar, NuŠa Smid in Metka Hren. Vse tri so pokazale sicer lep napredek, vendar pa je po našem mišljenju za Metko Hrenovo Griegova »Pomlad« nekoliko prezahtevna. •
Iz razreda tov. Hanakove pa sta izvajali učenki Marija Ko-šele in Marjeta Klemen čič vsaka po dre skladbi tehnično in muzikalno prav dobro.
Iz razreda prof. Ervine Ropaš so pokazali učenci Jurij Vizjak, Katica Smrečnik in Polonca Ahačič zelo lepo tehniko in precizno igro. Izvajanje   Katice   Smrečnikove in
Polonce Ahačičeve je bilo že pravo muziciranje.
Žagar David, iz razreda tov. Josipa Jankoviča, in Marjan Legan, iz razreda tov. Ivana Mitaga, sta pokazala — prui na klarinetu, drugi v t romb i — precejšnje znanje s pravilnim in čistim nastavkom.
Učenci violine Matej Mihel-čtč, Boris Blažon, Maja Kle-menčič in Dušan Trampuž so pokazali od lanskega leta napredek, nimajo pa še vsak svoji stopnji primerno izgla-jen ton, ki ga stajno pogreša-mo pri violinskih učeticih. Edino pri Borisu Blažonu smo opazili intonančno čisto igro. Naravnost presenetila pa nas je prof. Zora Ropasova z tjspehi, ki jih je dosegla v tako kratkem času pri svojih učencih solo-petja. Te solistične točke so bile pravo doživetje. Pri vseh pevcih, čeprav so po večini začetniki, smo ugotovili precejšnjo pevsko kulturo, izenačenje registrov in pravilno pozicijo tonov. Ze pri 18-letnl Simoni Mežnarje-vi, ki je z lepim ln resonanč-nim glasom prav muzikalno zapela Ipavčevo »Na poljani«
Poslednji Jurčičevi sodobniki
Ob smrti Gracarjevega očeta na Muljavi
V začetku letošnjega aprila so poktoDaili na Muljavi T. Lam-pteta, po domače Gracarjevega očeta. Ta očanec, rojen 1869 v Jurčičevem rojstnem kraju, jt-bll med poslednjimi Jurčičevim, sodobniki. Ko je bil star 12 let je v svojem 37 letu umrl Josip Jurčič, tedaj že clavni muljav-ski rojak, pisatelj prvega slovenskega romana ln številnih povesti.
Ob novici, da Je umrl Gracar-Jev oče, se jo zvrstilo prod menoj ve" spominov- Jurčič mi je bil vedno pri srcu, 2ato sem večkrat zašel v prijazno dolino ob potoku Višnjki in na Muljavo,' torej v kraje, kjer je Jurčič nabical junake svojih romanov in povesti.
Z Jurčičevim dramat'ziranlrp »Desetim bratom« sem se srečal prvič na novomeškem odru v prvem desotletju tega stoletja. Zaigrala ga je novomeška Čitalnica še na preprostem gledališkem odru ob svitu petrolejk. Desetega brata je začel p'^atl 20-lctni Josip Jurčič kot ljubljanski osmo^olec, v letu 1864> •5 in ga dokončal kot visokošo-l«c na Dunaju. Kakih 35 let ka-fneje ga Je dramatiziral pisate.11 ffran   Govekar in ga leta 1901
Pripovednik  Josip  Jurčič živi med ljudstvom v svojih priljubljenih delih
izdal v Gabrščkovi založbi (Gorica). Komaj je dramatizirani Deseti brat izšel v knjigii, so ga postavili na oder tudi podjetni in napradni novomeški Igralci. Ta Deseti brat je bilo prvo gledališko delo, ki sem ga videl na odru, in se mi je tako vtisnil v spomin, da je še danes živ pred menoj. Prav zato se mi le tako priljubil Jurčič in čestotorat sem kasneje šel na Muljavo, tem laže. ker je bila Muljava v litijskem okraju, kjer sem začel službovati leta 1924.
V tistem času mojih prvih obiskov na Muljavi še niso imeli šole, pač pa v bližnji vasici Polje, kjer je bil za učitelja pedagoški svojevrstnež, zelo izobraženi France Samec, po rodu Iz Kom pol j a pri Dobrepoljah (rojen 14. II. 1884). Samec rje zbiral med Jurčičevimi domačini vse, kar je zvedel o pisatelju. Ker je prišel na Muljavo, ko je živelo še mnogo Jurčičevih sodobnikov, j,e nabral ln tudi zapisal številne spomine. Kje so ti zapiski sedaj, nisem mogel zvedeti. Samec je bil med NOl3 pristaš OF že leta 1941, ko je učil na Muljavi pri Krki. V osvobodilno giibanje se je priključil s pisateljem Vencesla-vom Winklerjem, ki ie takrat poučeval istotam. Leta' 1943 'e bil Samec okrožni šolsJpi nadzornik na osvobojenem ozemlju. 14. decembra 1944 so ga zajeli domobranci in zaprli najnrej v Grosupljem, nato pa v Ljubljani. 1- maja 1945 je umrl zt tifusom v taborišču Dachau.
Franceta Sannca so na zborovanjih predvojnega učiteljskega društva za litijski okraj prav radi poslušali, snj je bil izvrster oadagog in proivetn! delave< Malo kom-i ie znr>no. da Je \ skromni rj-'.erdflkj vas'ei Polie pr! MuM.,-'i   t-"-ial celo pos°b-
ni časopis »Kritjka«. Kadar ga Jo prinesel na zborovanje, smo list takoj razgrabili- Danes j© velika redkost (ali ga Studijska knjižnica v Novem mestu ima?). Med vojno j« bila šola v Polju porušena, po osvoboditvi je pa dobila Jurčičeva Muljava novo krasno šolsko poslopje. Sedanja šolska upraviteljica Nežka Gaber se Je tudi vsa vživela v Jurčičeve kraje in pridno zbira in zapisuje vse, kar še lahko zve o slavnem domačinu Jurčiču -- Pa jšt bar je vem Jožetu. Pomaga tudi pri Jurčičevem muzeju, ki je nameščen v pisateljevi rojstni hiši.
Na svojih obiskih pred drugo svetovno vojno sem zbral na Muljavi tudi sam obilo gradiva med muljavsklmi doma&ini, žal mi j« šlo vse v izgubo, ko me Je okupator v začetku maja leta 1941 aretiral in odvedel v Begunje in me nato z družino izselil v Srbijo, vse knjige in zapiske pa raznesel in uničil. Nekaj zapiskov sem obnovil na Muljavi in v okolioj po osvoboditvi, takrat pa je živelo v tem kraju le še nekaj očancev in mamk, ki so v mladih letih ™o-znaU svojega slavnega krajana.
Med   nastarejSimi sodobniki <e bil Jože Krlavec, po domač" "■oljančev iz n-Hce. ta vasica ! •etrt u-p nad Muljavo, nq oroti nekdanjemu gradu K^-av-ieku Jurčič je zahajal leta l&M
na ta grad poučevat slovenščino mlado grajsko gospodično Jebano Ottovo. V to dekle, svetlih las An prikupnega obraza, ter zelo izobraženo, ki je bila vešča tudi slikanja, se Je Jurčič zaljubil dn ji postavil literarni spomenik v svojem romanu Deseti brat, kjer Je Jobama-Manl-ca, Izvoljenka mladega študenta Lovra Kvasa; Lovro Kvas pa je bil Jurčič — sam.
Dve leti mlajši od Pcljanče-vega očeta je bal Gracarjev oCe — Anton Lampret. Smrt ga je stisnila v letošnji pomladi 4m z njim je legel v Btob eden po-6lednjlh, ki &o &e poznali Josipa Jurčiča. Gracarjev oče so dobro pomnili številne dogodke iz svoje mladosti in tako približali človeku sedanjega časa zgodbe iz davnih dni, ki jih Je zanimivo opisoval Jurčič v svojih delih. Med poslednjimi, ki ie obiskala starega očanca še nekaj tednov pred smrtjo Ln zapisala njegove spomine. Je bila Nežka Gabrova.
Ko je bil Gracarjev oče še mlad fante, je bil sosednji grad Kravjejt še obljuden. Grad Krav jek j« Josip Jurčič preimenoval v svojem romanu za Slemenlce.
Gracarjev oca so radi pr'po-■edovali, kako je takratna niu-'javska mladež od daleč opre-'ala za mladim pisateljem Jurčičem, pisatelj je nosil kratko
prlšpSčeno brado. Rad je sedel h kmetom, stopil je tudi v gostilno in kadar Je slišal kako zanimivost ali novo besdo ali kak pregovor ali sploh kaj takega, kar Je bilo vredno zapisati, je brž izvlekel beležnico an si vanjo zapisal nekaj besed. Cestokrat ie hodil Jurčič tudi po travnikih okrog vasi- Kdaj pa kdaj je kakemu sosedu po-tancal travo, ko je legel na zemljo in počival, kajti mladi pisatelj je bil t«daj že bolan. Nekateri so se zaradi tega, ker jim Je delal škodo, jezili, a drugi so vedeli, da imajo učeni, ljudje svoje muhe in ne mislijo, da hoja po travi 'Jemlje žitini krmo, zato so mu odpustili tane male spozabe,
Na Muljavi pa ž1!vi še Marija Bregarjeva, zntna pod imenom Koemanova r.iama, rojena leti 1876 kot Lampret'Ova. Živi pri hčerki Minki. Hiša Kocmanove mamke in Jurčičeva hiša sta si bili najbližji sosedi. Ta žena zaradi starosti. danes ni zmožna kaj v*C povedati o mladih letih in Jurčiču, ko pa sem bil zad-nii.x pri njej, je bila stara zenička Še vsa živa in zdrava. Vesel sem, vla sem si takrat zapisal precej stvari, ki so mi ustvarile živo podobo Jurčičeve Muljave iz prejšnjega stoletja, kr/ sp lastajaln tam nepozabna d«r1p tega naSega slavnega opisovaler Dolenlthe, njenih oosebnežev ir Pipanih usod.      Jože Zupančič
in Simonitijevo »Kukavico*, smo to ugotovili.
Angelca Brulčeva je zbudila pozornost s svojim prijetno barvanim glasom. Njen timber spominja vse stare Novomeščane na našo Pavlo Lovšeto-vo, ki je imela, kakor znano, enega najlepših glasov med slovenskimi pevkami v zadnjih desetletjih.
Milena Spilerjeva je muzikalno in ljubko zapela arijo Sibla iz Gounodove opere »Faust«. Pri tem pa moramo opozoriti našo glasbeno šolo na majhno pomoto, ki pravzaprav ni majhna, namreč, da je vloga Sibla v navedeni operi moška vloga, ki pa jo poje vedno sopranistka* Oseba »Si-bila« pa v operi Faust sploh ne obstoja, zato je v tiskanem programu šole navedba, da poje Milena Spilerjeva ario S zbile iz Fausta, zelo neprijetna pomota.
Cirila Jerasova ima lepo izenačen glas in je z občutkom zapela Ipavčevo »Nezakonsko mati« in Griegovo »V Čolnu«.
Dr. Miro Vodnik se je glasovno že precej razvil ter se prav dobro uveljavil v Pavči-čevj »Pred durmu.
Pri Jelki Zajčevi smo opazili v primeri z njenimi prejšnjimi nastopi velik napredek. Njen glas je pridobil na umer-jenosti in polnosti tona. Pri obeh pesmih, ki jih je zapela, je pokazala tudi smisel za muzikalnost.
Po končanem programu je nastopila kot gost Neva Mar-telanc iz Kopra, .tudi učenko prof. Zore Ropasove. Pevka razpolaga z lepim liričnim sopranom in izvrstno tehniko. Za njene pp-sime v utsokth legah ji lahko zavida vsaka operna pevka. Zapela je romanco Adrlane iz opere »Adri-ana Lecouvreur« Fr. Cilca. Njeno petje je že na umetniški višini in škoda, da nam ni zapela še kaj več.
Vse pevske in violinske točke je spremljal na klavirju tov. Stane Fink, ki se je tudi tokrat uveljavil kot izvrstni pianist in spremljevalec.
V Novem mestu smo imeli v zadnjih štirih letih med godbeniki tukajšnje vojaške godbe dva Izvrstna violinista, ki sta bila t svojo tehniko in muzikalnost j o že na meji vir-tuozrovf.i Ne razumemo, da Glasbena s"o!a ni izkoristila priložnosti ln angažirala navedena dva godbenika kot honorarna u^l*elja violine. To bi orine^b šoli brez dvoma velike koristi, M.
22
3102
0019
Številka 10
29. maja 1957
DOLENJSKO KMETIJSTVO
Letniobračbn naših zadružnikov je bil to, kar srho predvidevali: pregled dosedanjega dela ih uspehov, kritika pomanjkljivosti in pametno posvetovanje, kaj vse bo treba še ukreniti, da bomo lahko šli po začrtani poti naprej k večjim, novim uspehom.
Ce bi prav na kratko ocenili razpravljanje delegatov na skupščini, bi morali o njem reči tole: bilo je živahno in razgibano, tako kot je delo večine naših zadrug, ki so posebno lani našle svoje torišče. Nekaiteri delegati so sicer razpravljali po starem: preveč so se spuščali v podrobnosti in malenkosti, ki bi jih morale že doma urediti njihove zadruge in upravni odbori. Tako drobnjakarsvo rado zasenči bistvo stvari ln res smo od zastopnikov nekaterih KZ dobili vtis, da ne morejo (ali pa nočejo) 'razumeti naporov okrajnega zadružnega in oblasitvenega vodstva, da bi združili vse naše sile v reševanje glavnih vprašanj, ki so pred našim kmetijstvom. Brez čvrste piovezave zadrug ne moremo govoriti o uspešni Investicijski politiki v okraju. Odte-govanje finančnih sredstev (n. pr. za okrajno zadrružno mlekarno, ki koristi vsem Živinorejcem! !) oz. nerazumevanje za tako »kupno pomoč je primer, ki kale, da bo treba ponekod Še precej prepričevati ljudi, da bodo gledali in v svojo in v okrajno računico. Seveda so razumljive itežnje zadrug, da želijo vsaka na svojem področju narediti čimveč. Ce bodo zaživeli vsi odseki in vsa dejavnost, ki se zad.rugam odpira zlasti s sodelovanjem v gospodarskih fn proizvajalnih zvezah, bo take načrte moč sproti uresničevati. Skupščina je opozorila na mnoge, še vedno neizkoriščene možnosti za dvig proizvodnje in ostale zadružne dejavnosti.
Delegati so na skupščini načeli predvsem tale glavna vpra-lan.ia: cene kmetijskih sfrolev,
Naša kmetijska delegacija obiskala Bolgarijo
Desetčlanska kmetijska delegacija naše države je bila na desetdnevnem obisku v Bolgariji. Sestavljali so jo funkcionarji in voditelji kmetijskega inštituta, posestev in kmetijskih zadrug; obiskali so več zadrug in tovarn za predelavo sadja.
Uvoz rezervnih delov za traktorje
Narodna banka FLRJ je odobrila tova mi. traktorje v in strojev v Zemunu devize za uvoz posameznih delov za 1100 traktorjev in drugih kmetijskih 6tro.j*v.
Spet lahko dobite MALO LJUDSKO KUHARICO
Za nadaljnji razvoj imamo vse pogoje
hitrejša- obnova vinogradništva, amortizacija kmet. strojev, večja proizvodnja umetnih gnojil (zdaj znamo ceniti domačo industrijo! !). vprašanje pleme-n jakov, gradnja gnoj ničnih jam (manjka sredstev!), problem kotizacije, šolanje kmečke •mladine na Grmu ih v drugih kmetij sko-gospodarskih šolah, razširitev lastnih prodajaln v drugih mestih za kmečke pri-
organizacij in ostalih činiteljev. Tako pripravljenost kažejo n. pr. v Kostanjevici, kjer se pripravljajo tla za obnovo 8 ha vinogradov in 50 ha sadovnjakov. Kaj naj delamo v Suhi in v Beli krajini, kako na šentjer-nejskem področju, kako v Mi-ren&ki dolini? To so vprašanja, ki jih rnlorajo reševa'i vse zadružne organizacije; pripraviti se moramo na obnovo.
uspešno uresničujejo. Zdaj naši ljudje dobro vedo, da je zadružništvo neke vrste samopomoč, da se zboljša proizvodnja in s tem naše življenje. To je namen zadružništva in to podpira naša celotna politika. Zvezna Hndska skupščina je izdala znano resolucijo o bodočem razvoju kmetijstva in zadružništva; dvigu kmetijstva Bo namenjena vedno večja sredstva.
»Mala proizvodnja m zaostalost nas tepe«, je nadaljevala tov. PirkoviČeva ln opozorila, da ne gre za višje davke, temveč za vefijcj proizvodnjo, da bi se dvignila življenjska raven na vasi in v mestu. Ta napredek se že pozna, dosegli smo pogodbeno pridelovanje, načrtno obnovo iitd. Gre torej za to, da ustvarimo tudi na Dolenjskem blagovno proizvodnjo, da bo kmet vedel, da prideluje za trg, da bo od tega živel. Treba je. da se posvetimo predvsem panogam, ki imajo pri nas vse pogoje za razvoj.
Za to pa moramo ustvariti pogoje:
1. Imeti moramo finančna sredstva (to že delamo in zanje naj še bolj skrbi naša Zadružna hranilnica); 2. Potrebna J« kmetijska organizacija (ki se v okraju lahko razvija in krepi), in 3. Potrebno n*m Je znanje ljudi, da bomo lahko šli naprej. To troje moramo imeti in «« osnovne pogoje tudi imamo. Vse to je pri nas toliko bolj izvedljivo, ker je vsa država pripravljena dati vso pomoč za dvig kmetijstva. Vsi kmetje seveda ne bodo hkrati tako napredovali; zadružniki, ki so razgledani in ki hočejo naprej, pa bodo šli po tej poti prvi. Kdor hoče, ima vso priložnost za napredek«, je dejala med drugim tovarišica Pjirkovičeva. Govorila je tudi o zadružnlcah, ki »o prtrtrvajalke in si zato ne moremo misliti napredka, če bi zanj delali samo gospodarji. Zato moramo vključevati tudi žene hi mladino v ves naš napredek. Treba je delati z za-družnicami in jim pomagati. Tudi gospodinjstvo je sestavni del proizvodnje.
Obračun zadružnikov 1» bil hkrati tudi pregled novih načrtov. Ko bodo uresničeni, bo tudi Dolenjska kmetijsko razvita dežela v okviru naše države.
Kmetijstvo je zdaj
V * v
najvažnejše,
»... Tisto, kar j*e zdaj najvažnejše, je kmetijstvo. Mi smo se letos odločno zavzeli za to področje. Reči moram, da smo dosegli v tem pogledu izredne rezultate, saj smo razgibali našega kmeta, posebno pa zadružnika in velika kmetijska posestva. Uvajamo nov način sodelovanja med individualnimi in zadružnimi proizvajalci na vasi. Na ta način smo uspeli letos zasejati rekordne površine zemljišč, ki jih od vojne do danes nismo zasejali. Uspeli smo tudi dvigniti na višjo stopnjo agrotehnično obdelavo zemlje. To je dalo lepe rezultate. Naš kmet je empirik, najprej hoče vedeti, preveriti in šele nato pristopi k delu. Pogodbe med zadružnimi in državnimi podjetji na eni strani in posameznimi kmetovalci na drugi strani o obdelavi zemlje, zasajanju in žetvi, so po mojem mišljenju dale dobre rezultate. Zdaj imamo vse več in več individualnih kmetov, ki na ta način prihajajo v socialistični sektor proizvodnje. Nam je važno, da imamo dovolj kmetijskih proizvodov za naše potrebe, nekatere kulture pa bomo mogoče čez nekaj časa lahko tudi izvažali. Skrbi nas samo, ker na žalost nimamo dovolj umetnega gnojila. Moramo ga uvažati, in v tako kratkem času ni upanja, da bi sami lahko proizvajali zadosti gnojila. Letos bo na primer potrošenih 800.000 do 900.000 ton gnojila, čez dve ali tri leta pa ga'bomo rabili 2 milijona ton. Uvoz gnojila je za nas veliko breme, zato bomo na nek način poskušali graditi take tovarne ...«
MARŠAL TITO (v razgovoru z urednikom POLITIKE 23. maja 1957 v Beogradu)
Da bomo imeli bogato žetev in polno klasje, si izberimo predvsem najboljše sorteI
Pridelajmo več pšenice!
delke, vloga žena-zadružnlc na vasi in v neposrednem delu KZ, (sploh so se žene na zboru zelo dobro oglašale in predlagale vzpodbudne ukrepe), kritika odkupovalcev in mesarjev, ki so pri obilni ponudbi živine oholi in napihnjeni ter se norčujejo iz kmeta, prtoblem cen kmet. pridelkov, vprašanje socialnega zavarovanja za kmečko prebivalstvo, elektrifikacija podeželja, obnova sadovnjakov in nekaj podobnih vprašanj m področij zadružnega dela.
Na obnovo se le treba pripraviti!
Na mnoga vprašanja delegatov Je odigjovoril predsednik OZZ Viktor '• Zupančič, ko J« med drugim dejal, da Je vse, kar smo doslej naredili za dvig kmetijstva in posebej še za obnovo vinogradov, res kaplja v morje.' Toda vsi krediti in druga pomoč nam ne bodo pomagali, če ne bomo znali pripraviti naših ljudi, da se bodo odločili za naprednejše oblike obnove. Vinograde in sadovnjake bomo obnavljali v atarnjenih površinah, s stroji, ln ostalimi pripomočki.. Zato s« je treba z ljudmi pogovoriti, potrebno je sodelovanje občinskih ljudskih    odborov,    polili čmn
SADJARJI, POZOR!
Tovarna za predelavo sadja »BELSAD« v Črnomlju bo letos   odkupovala   vso • razpoložljive   količine zdravega Industrijskega sadja po dnevnih cenah.
SLOVENIJA VINO LJUBLJANA Obrat »BELSADa Črnomelj
O razvijanju kmetijstva na sodobnih načelih je govoril na zboru tudi predsednik OLO Franc Pirkovič in poudaril, da sredstva so na razpolago, vprašanje pa je: Ce hočemo ali pa nočemo narediti to, kar terja od nas sodoben način obnove kmetijstva. Posebej Je opozoril na sodelovanje zadrug z ObLO in z vsemi organizacijami.
Zadružništvo - organizirana samopomoč
Zadružnike je pozdravila na zboru tudi tov. ing. Vilma Pirkovič v imenu predsedstva Glavne zadružne zveze Slovenije. Na razpravljanje delegatov Je pripomnila, da pri -naštevanju težav nikakor ne bi smeli prezreti tudi pomembnih uspehov ln napredka, ki je bil dosežen. Se pred nekaj leti je btl položaj docela . drugačen. Zadruge niso imele med ljudmi tisite vloge, ki jo danes že tako
Obisk naših zadružnikov v Sovjetski zvezi
Delegacija Glavne zadružne zveze Jugoslavije je 14. maja odpotovala v Sovjetsko /vezo. Tja jo je povabila Centralna zveza sovjetskih potrošniških zadrug. Med 15-dnevnlm obiskom se bodo člani naše delegacije seznanili z zadružen i m gibanjem v Sovjetski zvezi.
Poglobljeni stiki z Italijo
Ta mesec je bila v Itadji Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo je vodil član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar. Člani delegacija so imeli z Italijanskimi predstavnik! razgovore o nadaljnjem razvoju jugosiovansko-italijanskih odnosov na področju kmetijstva.
Ne pozabite: samo poravnano naročnina vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje!
V novomeškem okraju sejemo okoli 7000 ha pšenice s povprečnim pridelkom od 800—1600 kg na hektar. V kratkem Času lahko dosežemo pridelek 2500—2800 kg na hektar. To bi pomenilo v okraju za okoli 10,000.000 kg več plenice ali v vrednosti okrog 350,000.000 din. Od tega bi imela korist skupnost in vsak kmetovalec.
Kako povečati pridelek pšenice
Na socialističnih obratih, pri naprednih zadružnikih in v demonstracijskih poizkusih dosegamo z ustreznimi ukrepi visoke pridelke pšenice, tudi nad 4000 kg na ha. Okrog 2500 kilogramov pridelka na ha lahko doseže večina naših kmetovalcev s sodelovanjem s svojo kmetijsko zadrugo. Storiti je treba vsaj tole: 1. izbrati primerno sorto, a.-fedno zamenjavati seme, 3. sejati samo razkuženo seme, 4. njivo primerno pripraviti za setev, 5. sejati o pravem času in samo s sejal-nlco, 6. pšenico pravilno gnojiti, 7. uničevati plevele.
To so samo najvažnejši ukrepi, ki vodijo k uspehu.
PRIMERNA SORTA
Z ekološkimi poizkusi ugotavljamo, katere sorte so najprimernejše za posamezna področja. Sejemo samo selekcionirane sorte in se držimo začasne rajonizacije. V dolini Krke bomo sejali salto, v višjih legah virgilio ali prolifik, v trebanjsko -mirenskem sektorju predvsem bavarko, Ul in prolifik, v Bell krajini izključno salto in virgilio.
Vedi: domače sorte so dobre, vendar z njimi ni mogoče doseči visokih pridelkov. Kupuj seme najvišjih vzgojnih stopenj, čeprav je nekoliko dražje.
Redna zamenjava semena •
Seme, ki ga seješ, mora biti dobro glede na čistost, kali-vost, težo itd., predvsem pa mora biti rodovitno. Rodovitnost je odvisna od sposobnosti sorte in njene vzgojne stopnje.
Ob nastanku sorte ima seme najvišjo rodnost, ko pa jo sejemo iz leta v leto, rodnost polagoma pada in se sčasoma ustali na določenem povprečju. Zato moramo sejati takšno
ko. S sredstvi kot so Ceretan, Ceresan, Abavit, Aglosan itd. poceni in uspešno uničujemo trdo snet. Spomnimo se pregovora: Zrno do zrna pogača, zato ne sme nobeno zrno propasti. 100 kg semena razkužiš za 40—60 din, škoda pri setvi 100 kg semena pa je vsaj 10-krat tolikšna. Razkužilne bobne mora imeti vsaka kmetijska zadruga v vseh večjih vaseh in čistilnih centrih.
Pšenico sejemo septembra in oktobra — in vendar že pišemo o setvi. Le Čemu? Radi bi z vrsto člankov sprožili temeljite priprave za letošnjo jesensko setev, ki naj nam zagotovi večji in boljši pridelek. V tem razpravljanju naj sodeluje čimveč strokovnjakov, predavateljev kmetijskih šol, praktikov in vseh drugih kmetovalcev, ki imajo s pridelovanjem pšenice dobre izkušnje. Z današnjim uvodnim člankom dajemo samo splošne smernice, medtem ko Homo v nadaljnjih člankih natančneje obdelali agrotehniko in ekonomiko vseh ukrepov. Vabimo k sodelovanju v teh razpravah, proizvajalce pšenice pa opozarjamo, da si članke in navodila shranjujejo, da se bodo lahko po njih ravnali, dopolnjevali z njimi svoje izkušnje in pod.
seme, ki je potomec najbolj rodnih rastlin; te iščemo z tako imenovano vdrževalno selekcijo (o tem bomo posebej govorili). Toda tudi takšno seme v naših krajih v 5—6 letih popusti v rodnosti, zato ga je treba zamenjati. Redna zamenjava vsaj vsakih 6 let je nujna.
Zapomnimo si: sejati je treba samo visoko kvalitetno seme iz potrjenih posevkov najvišje vzgojne stopnje, ki nam je dosegljiva! S takim semenom pa kmetovalce lahko oskrbi samo kmetijska zadruga, ki edina opravlja semensko službo. i
Razkuževanje semena
Snetljiva pšenica zmanjša pridelek in da tudi slabšo mo-
Zapomnimo si: razkuženo seme je uporabno samo za setev, ker je strupeno.
Pravilna priprava njive
Nemara že veste, da v tem največ grešimo. Zastonj je vsak drug ukrep, če ne pripravimo zemlje za setev pravilno. Tn ni težko. Glavno je, da njivo zor jemo vsaj 10 dni pred setvijo, zemlja se mora vležati, sicer se nam razrastišče zaradi sesedanja zemlje pozimi dvigne in zmrzne. Zato je pšenica spomladi često redka. Pa tudi korenine se nam pri sesedanju zemlje trgajo in posamezne rastline zaradi tega propadejo. Obenem ko njivo zorjemo, lažje zemlje z valjarjem stisnemo, na težkih zemljah, če so kepaste, pa kepe zdrobimo z
valjarjem in njivo zravnamo. Zato je najprimernejši Cam-bridge valj (izgovori: kem-bridž), ta v globini zemljo stiska, na površini pa rahlja. Tako je njiva pripravljena za setev.
Ne pozabi: nikoli ne bo dobrega pridelka pšenice, dokler boš v isti sapi sejal in oral. Da
bomo njivo lahko pripravili, izberimo tak predsevek in takšno sorto, ki njivo o pravem času zapusti.
In še to: v sušnih področjih in na zemljah, ki trpijo na suši, mora biti predsetvena brazda globoka, pa tudi sploh globlje oranje, kot je sedaj v, navadi, ne bo škodilo.
Sejmo o pravem času in samo s sejalnico
Kdaj bomo sejali, je odvisno predvsem od sorte. Pri nabavi semena moraš dobiti v zadrugi tudi navodila. Pa tukaj smo j>e kar doma, popolnoma pa odpovemo pri načinu setve. V našem okraju posejemo okrog 2*/o površin s sejalnico, morali bi pa vsaj 60—70°/o.
S sejalnikom posejana pšenica da do 20"/o večji pridelek, seveda Če je njiva primerno pripravljena. Zakaj? Tako posejana pšenica enakomerno kali, se lepše razvija, bolje prezimi in enakomernejše dozori. Pa tudi semena uporabimo okrog 40 kg manj na ha.
Pravilo je: brez strojne setve ni velikih pridelkov pšenice.
Prisluhni: najmanj 70%» njiv našega okraja je primernih za setev s sejalnikom. Niso pa vsi sejalniki primerni za vsako področje. Izberi takšnega, da boš lahko sam sejal z njim pa tudi tvoji sovaščani. Verjetno veš, da imamo 8 vrstne, 12. 16 ln več vrstne sejalnike. Z 8 vrstnim sejalnikom poseješ njivo, ki je še tako majhna in nagnjena.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Našim bralcem je najbrž tale podatek že znan: medtem, ko je industrijska proizvodnja hitro napredovala in je bila v letu 1956 v v primerjavi s predvojno 2.6-krat večja je kmetijstvo zaostalo ln ni proizvodnja prav nič večja kot pred vojno. Zato smo se odločili, da pripravimo načrt, ki bo jasno pokazal kako priti do večjega kosa kruha, če tako rečemo, in o tem bomo danes zapisali nekaj več:
V povojnih letih je površina zasejana z žitom vsako leto nekoliko manjša. Se letr\ 1935 smo zasejali z žitom 6 milijonov in 100 tisoč hektarov, lansko leto pa komaj še 5 milijonov in 400 tisoč hektarov. Podobno je s površinami, ki so posejane s pšenico. Pred dvema letoma so naši kmetje posejali okoli 300 tisoč hektarov pšenice manj kot pred 20 leti. Ker so površine manjše in ker na hektar ne pridelamo prav nič več nam je začelo primanjkovati moke. V mestih je danes neprimerno več ljudi," ki kupujejo kruh, zato smo morali pred dvema letoma uvoziti i« 831 tisoč ton pšenice in porabili za to okoli 20 milijard dinarjev. Letos pa Je predvidenih ca nakup celo 27 milijard. Vidite, v tem je stvar.
Ce bi povečali donos pšenice od sedanjih 12 metrskih stotov na hektar na 18 metrskih stotov bi imeli dovolj pšenice za prehrano in nam bi je ne bilo treba uvažati. To bi lahko dosegli v petih aH Šestih letih ter prihranili milijarde za uvoz drugega potrošnoga blaga Toda to še ni vse! Navedli bi še eden ali dva prepričljiva primera:
Leta 1949 smo posejali * Industrijskimi rastlinami pol milijona hektarov njiv. Leta 1955 pa le šc 371 tisoč hektarov. Za uvoz sladkorja, olja. tekstilnih vlaken, ki nam jih primanjkuje porabimo 10 milijard dinarjev. Nekatere   industrijske   rastline,   predvsetn pa
Sodelovanje med zadrugo in kmetom
tobak, hmelj In konopljo pa prav lahko prodamo v tujino. Lani smo dobili za te pridelke 8 milijard in 700 milijonov dinarjev. Poglejte kako preprost račun: Ce bi z industrijskimi rastlinami posejali del površin, na katerih je nekoč rastla pšenica, bi ob povprečnih evropskih donosih na 500 tisoč hektarih pridelali toliko industrijskih rastlin, da za uvoz sladkorja In maščob ne bi porabili prav nič, Izvoz pa bi povečali za okoli 5 milijard dinarjev. Tako bi prihranili skupnosti 15 milijard dinarjev. To pa prav gotovo ni majhna vsota ln si kar težko predstavljamo, kako bi te stvari koristile v boju sa povečanje življenjske ravni.
Vse te možnosti ln perspektive ocenjuje okoli 150 strani obsegajoč - PERSPEKTIVNI NACRT ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN ZADRUŽNIŠTVA. O tem načrtu so že pred časom razpravljali poslanci Zvezne ljudske skupščine ln sprejeli resolucijo o perspektivnem razvoju te pomembne gospodarske panoge. No osnovi resolucije bodo načrt ponovno izpopolnili |n Sele potem ga bodo poslanci dokončno odobrili.
PriSel je čas, ki pomeni prelomnico v naši skrbi za napredek kmetijstva, in danes bomo zapisali od vsega obsežnega gradiva le najbolj važne naloge, ki nas čakajo na tem področju gospodarske dejavnosti.
Osnovno, kar maramo dossči. se da povedati prav na kratko: preiti moramo na inten-
zivno proizvodnjo in doseči, da nam bo vsak hektar zemlje dal vsaj še enkrat večji pridelek. Zato bomo morali vlagati sredstva v zemljo in ne le v osvajanje novih površin, kajti melioracije so včasih drage. Zemlje nimamo preveč, zato moramo izboljšati njeno kakovost In dobiti iz Istih površin več pridelkov! Vendar pa tega ne bomo dosegli le s prepričevanjem, da naj kmetje uporabljajo večje količine gnojil, dobra zaščitna sredstva, sortna semena ln podobno. Agrotehnični ukrepi so le del naporov, k) naj dvignejo vas in kmetijstvo lz zaostalosti. Predvsem se moramo dogovoriti, kdo ln kako naj zagotovi vse investicije ln kakšni naj bodo odnosi, ki so potrebni, da bomo prišli do napredne kmetijske proizvodnje.
V resoluciji o perspektivnem razvoju kmetijstva ln zadružništva Je zapisano, da bistven napredek kmetijstva v drobno lastniški strukturi ni mogoč, pa četudi so na razpolago znatnejša sredstva. To pomeni, da je naša zemlja zelo razdrobljena. V zadnjih treh desetletjih se je štavilo malih posestnikov, ki imajo le okoli dva hektara zemlje, povečalo za en milijon. Ta posestva nimajo toliko sredstev, da bi jih lahko vlagala v zemljo še rolo pa ne kot pravijo gospodarstveniki v razširjeno reprodukcijo Vsi ti lastniki so si s prihranjenim denarjem zgradili kvečjemu bajtico, za zemljo, ki je bila lačna gnoja, pa ni ostalo nič. Skoraj 40 odstotkov vse zemlje
združujejo posestva, ki v zemljo ne vlagajo nič ali pa premalo, pač pa jo izkoriščajo ln je prav zato povsem razumljivo zaostajanje kmetijstva v vseh povojnih letih.
Kaj bi morali storiti, da bi rešil' to najtežje vprašanje našega kmetijstva?
Pot katero so ubrali na zahodu nI primerna. To je državno kapitalističen agrarni sistem, ki utrjuje privatno lastnino in podpira drobno kmečko gospodarstvo z določeno politiko cen, najšibkejšega med proizvajalci poganja na boben. Taka pot utegne ohraniti zaostalo agrarno strukturo in na vasi bi ostali odnosi nespremenjeni. Mi pa se socialističnim odnosom na vasi nismo odrekli.
Tudi pot, ki jo ubirajo v vzhodnih deželah nt primerna. Gre za kolektivizacljo, ki zlepa ali zgrda druži proizvajalce, kar pa tudi desetletja ne prinese osnovnega; to je večje proizvodnje. Kmečke delovne zadruge so pokazale tudi pri nas te slabe učinke — prolz-vujalci se niso več .zanimali za kmetijstvo in proizvodnja je padla.
Izbrali si bomo torej pot, ki bo za naše prilike najbolj primerna, kajti za nas sta napredek kmetijske proizvodnje in socialistična preobrazba vasi neločljiv proces. M« pravimo, da je proizvodnjo mogoče pospeševati samo v socialističnih oblikah ln narobe socialistične oblike je mogoče razviti samo s pospeševanjem proizvodnje. To pomeni, da moramo iskati najrazličnejše oblike sodelo-
vanja — kooperacije, kot ste že često slišali — med kmetom in zadrugo, ki bo razpolagala z znatnimi družbenimi sredstvi za proizvodnjo. Čeprav bomo o kooperaciji kot o vseh drugih stvareh, ki jih omenja perspektivni načrt, ie pisali, bi omenili en sam primer zadruge, ki je na področju kooperacije dosegla že prav lepe uspehe.
Morda ste že slišali o splošno kmetijski zadrugi Kozarac (kraj leil severno od Osijeka). Zadruga kreditira kmetom seme, gnojila in strojno obdelavo, toda le pod pogojem, da s semenom zasejejo večjo površino zemlje, ki jo morajo zložiti skupaj. Kmetje so na to pristali ln posejali z Izbranim semenom velike površine. Pridelovalcem, ki sklenejo take pogodbe, zagotovi zadruga hektarski donos, ki so ga dosegli v letih, ko je še vsak obdeloval svojo krpico zemlje. Količine pridelkov, ki pa presegajo ta hektarski donos, si dele zadruga In kmetje po vnaprej določeni pogodbi. Uspeh nI Izostal. Ze lansko leto Je zadruga dobila precej pridelkov In po prodaji kupila 28 hektarov njiv, ki so bile prejšnja leta neobdelane. Tudi to zemljo je vključila v »velike njive« vaškega kolobarja. Mimo tega je kupila tudi nekaj strojev. Drugič, nič manjši del denarja, ki so ga »poželi« na velikih njivah pa so pospravili zadovoljni kmetje. Zadruga si torej prizadeva, da bi strnila zemljo v enoten vaški kolobar, ki je osnova sodobne obdelave. Deloma je že uspela, saj so že dve leti nazaj pridelali na hektar še enkrat več pšenice, kot je jugoslovansko povprečje. Kooperacija je prinesla večje hektarske donose, nove stroje zadrugi in končno tudi večje dohodke kmetom. Temu pa pravimo bolj učeno, da podružaM i-mn proces kmetijske proizvodnje ln razširjene reprodukcije v kmetijstvu, kar je pot * napredek. MS
Pridelajmo več pšenice!
(Prenos s 5. strani)
V kmetijski zadrugi se pomenite, da bo sejalnikov na območju zadruge dovolj.
Pšenici je treba pravilno gnojiti
O koristi uporabe gnojil že ni treba več govoriti, mnogo pa Še o pravilni uporabi.
Nekaj o tem moramo povedati tudi sedaj, predvsem tistim, ki hečejo bogato žetev. Pšenico je treba že v jeseni pognojiti s 300—500 kg superfosfata sli tomaske in z 200—300 kg kalijeve soli. Na težjih in srednje težkih zemljah polovico teh gnojil podorji, polovico pa zabranaj. Na lažjih, peščenih zemljah pa zabranaj dve tretjini teh gnojil jeseni, spomladi pa dodaj še preostalo količino.-Dušičnih gnojil po navadi ni treba dodajati v jeseni, pač pa gnojimo z dušikom že v januarju in februarju in to okrog 100 kg nitroamonkala na 1 ha in še 100—200 kg na ha nitroamonkala v času ko pšenica sili v klasje. Uporaba prevelikih količin dušika v zgodnji spomladi ni priporočljiva, ker tako podaljšamo rastno dobo, iz izkušenj pa vemo, da pšenica, ki prepozno cvete, slabo rodi, pozno pšenico pa napada tudi rja. Izredno važno pa je gnojenje v zimskem času, "ker to omogoča dober nastavek klasov.
Nauči se: uspeh gnojenja bo le takrat, kadar boš sejal sorte, ki gnojila dobro izkoriščajo in boš dodajal vsa hranila. Eno-
kdovekaj uspešna, posebno pri osatu. Okopavanje pšenice pa je zelo koristno, seveda mora biti zato primerno sejana. Ce
	
It'. 4	
Osemvrstni sejalnik »Istranka« — z njim lahko sejemo tudi na vseh strmih legah, zato je prav primeren za naše kraje. Ce hočemo imeti večji pridelek žita, moramo uporabljati sejalnik.
gnojenje ne povrne in ne poveča pri-
stransko stroškov delka.
Uničevanje plevela
Nekaj ga uničimo spomladi z brananjem, v glavnem pa nam ostane in ga moramo uničiti s pletvijo, okopavanjem ali škropljenjem s herbicidi. Plete v je zamudna pa tudi ni
uporabljamo tudi ustrezno orodje kot so ročni rahljači in ročni okopalniki »Krt«, ki jih izdelujemo doma, gre delo zelo hitro od rok. Motika za to seveda ni primerna. Ponekod pridelajo z okopavanjem in z drugimi ukrepi, ki smo jih priporočili, tudi do 7000 kg pšenice na ha.
Po novomeški okolici
5. maja Je ponoči on grmenju zapadlo nekaj pednjev snega, ki je še 6. maja ves dan opravljal svoje uničevalno delo. Kdor se je zbudil, je z grozo ugotovil, koliko drevja, grmovja in pridelkov je polomljenih in pova-ijanih. V naslednjih dneh je pritisnil še mraz in v treh nočeh zaporedoma uničil vse cvetje in nastavek sadja.
To so najhuje občutili lastniki vrtov, njiv, gozdov in vinogradov. Zato je bilo odrejeno, da Se vsa Skoda na terenu ugotovi v odstotkih. Tako so poleg drugih na območju občine Novo mesto komisije ugotavljal« škodo na sadnem drevju, vinogradih in na polju. Povprečno se je ugotovilo, da so češnje, slive in vinogradi, kekor tudi jablane, breskve in marelice uničene 95—lOO'/o in da sadeža ne bo. Na polju je najhuje trpela rž, ki je bila v klasju; večinoma je polomljena ln jo kmetje kosijo ln spravljajo za krmno slamo. Od pšenic so domače sorte najmanj trpele in je znašala škoda 10—209/j. Pri Italijankah, ki imajo debela dn trda stebla, je škoda znatno večja 50—60%.
Ječmen ni tako močno trpel 10—200/0, Detelje so bile močno prizadete, posebno lucema do 30°/(y, rčrna detelja 20% \n inkar-natka 10—15%. Travniki si bo-
bodo še opomogli in je zakasnitev v rasti 10%. Polomljena in uničena drevesa znašajo povprečno Vi v statistiki navedenega števila in so ljudje že vse lepo obžagali in namazali, povezali in pospravili. Zal-ostno je gledati te kupe drevja in drv okoli hiš. Marsikateri kmetovalec, posebno ženske, so v obupu jokale. Čudna je ta narava, ki je v nižinskih krajih vse uničila, v ie-gah nad 300 m nadmorske višine je pa pridelek več ali manj ostal. Tak0 je na primer v Prečni vse zmrznilo, na Suhorju in Kalu pa so orehi in trte popolnoma zdravi in kažejo obilen nastavek. Približno v isti nadmorski višini na Doljnjem vrhu so vsi orehi pozebli in le pri dveh hišah z velikimi strehami je ostalo 14 orehov nepoškodovanih.
Priznanje HudovčanomI
Po obhodu podeželja od hiše do hiše dobi človek vpogled, kje in kako se je v zadnjih letih pokazal viden napredek na dvoriščih, v hišah, hlevih, kleteh in podih.
Red in snaga zdravju pomaga, pa naj bo to pri ljudeh aH živini. Presenetila me je vas Hudo, ki ima le 10 hišnih številk. Tam so večje kmetije po 10—15 ha zemi.jo   A' 'Prej sem
Bogdan Borčič:  PRIMORSKO OGNJIŠČE
«**'
Zadružniki iz Adlešičev
V Adlešičih je kmetijska zadruga ustanovila klub mladih zadružnikov in nedavno so i-meli svoj ustanovni občni zbor. Za predsednika upravnega odbora mladih zadružnikov je bil izvoljen Nikolaj Skrube mlajši. Občnega zbora se je udeležilo 35 mladincev in mladink. Veselo razpoloženje in živahno razpravljanje na občnem zboru je pokazalo, da se naša mladina zelo zanima za zadružnižko delo, le pritegniti jo je treba. Mladi zadružniki bodo uredili svoj vrt, ga obdelovali din se tako praktično pod strokovnim vodstvom učili umnega kmetovanja.
Zelo pameten in gospodarski je predlog Kmetijske zadruge o ureditvi plantažnega nasada orehov. Približno 500. metrov zahodno od Adlešičev je okrog 3 ha veliko zemljišče, last va-ike skupnosti iz Adlešičev. nazvano Gmajnica. Na tem zemljišču raste sedaj brinje ter
razno nekoristno grmičevje. To zemljišče bo zadruga sedaj očistila, jeseni pa izkopala jame in zasadila orehe. Tako bo tudi ta gmajna izkoriščena.
Mladi zadružniki in predstavniki organizacij so šli na enodnevno ekskurzijo na državno posestvo v Livold pri Kočevju. Ogledali smo si velik gospodarski uspeh posestva, in skrbno ureiene hleve. Nadvse prijazni upravnik posestva v Livoldu nam je pokazal nekaj lepih uspehov, ki so jih dosegli- Kazgovarjali smo se s ljudmi iz vseh mogočih krajev naše ožje domovine, ki so se naselili v Livoldu, in videli, da vlada v~tei prijazni kočevski vasici gostoljubnost, kakršno, bi kar težko našli še kje. Prijaznim Livoldčanom se toplo zahvaljujemo za izka-zano gostoljubnost in jih vabimo na obisk v Belo krajino.
A. C.
se ustavil pri Francu Novaku, ki je že tretjič z avtomatsko škropilnico belil vsa zidana poslopja in so vsa kar žarela od beline na zunaj in znotraj. Pravkar pa je mešal sivo škropivo za zunanje stene pni hlevih in kleteh, za hišo pa rumenkasto barvo. Tudi pri Alojziju Možetu &o poprav J ali hlev in bodo vse prebelili. Ostale hiše, Leopolda Virca, Antona Kiča, Franca Kiča in Franca Bev-ca, So tudi znotraj in zunaj lepo pobeljene. Ostali štirje manjši posestniki si tudj prizadevajo urediti svoja poslopja. To je edina vas, ki ji priznam, da jo je veselje pogledati. V sadovnjakih gojijo veliko orehov in drugega žlahtnega sadnega drevja, ki pa je letos žal po-zeblo. Na njivah Se vidi lepo ravno poide, brez vsakega kamenja — vse so odstranili, da lahko orjejo; pridelki jim lepo kažejo in se bodo po snegu še popravili. Tem vaščanom res vsa čast. Le tako naprej!
Franjo Malasek
50 hektarov velik sadovnjak
Splošna kmetijska zadruga Kostanjevica na Krki je med najmočnejšimi v okraju, po dejavnosti med najboljšimi, glede števila članov na število kmečkih gospodarstev v tem ckolišu pa prav gotovo na prvem mes'tu. Zadruga ima 402 člana od skupno 480 gospodarstev na tem področju, od katerih je dokaj nekmečkih. Zadruga tako zajema nad 90 odstotkov kmečkih gospodarstev svojega območja. Tako zaupanje si je pridobila s svojo dejavnostjo, ki posega v vse gospodarske panoge in je lz leta v leto močnejša.
To dokazuje tudi lanski promet, ki se je dvignil od 70 milijonov v letu 1955 na 105 milijonov. Cisti dobiček v znesku nad 4 milijone din poleg tega kaže, da je bilo poslovanje v redu in v skupno korist. Dobiček se skoraj v celoti spet vrača nazaj v kmetijstvo.
Zadruga ima Številne odseke. Lami je zlasti povečala odkupe Živine, pridelkov, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč ln drugih presežkov. Od zadružnikov odkupuje prav vse, večkrat tudi blago, za katero trenutno nima kupca, samo da pomaga zadružnikom, Hkrati jih oskrbuje tudi e vsem, kar potrebujejo. Lani bo prodali 20 ton umetnih gnojil, letos pa nad 100 ton. večinoma na kratkoročni kredit, ki ga je za člane priskrbela zadruga. V upravi zadruge sedaj razmišljajo, kako bi organizirali še odkup in prodajo mladih plemenskih prašičkov, ki jih vzrede zadružniki vsako leto precejšnje število. Večino Jih prodajo rejci na sejmih, kar je združeno s precejšnjimi stroški in Izgubo čas«. Zadruga bi to opravila mnogo laže in ceneje, potrebno je samo najti primeren najin,
Za sadjarstvo so v Kostanjevici ugodni pogoji. Zadruga je dala pobido za načrtno ureditev velikega sadovnjaka na tako imenovani Stanj grabi ob cesti proti Podbočju. To nekdanji opuščeni vinogradi, sedaj pa travniki, ki so zelo primerni za plantažni nasad jablan in lrrušk Načrt predvideva, da bi ta svet ki meri od'40 do 50 hektarov, v celoti spremenili v travnički plantažni sadovnjak. Letos mislijo urediti vsaj deset hektarov, ostalo pa prihodnji leto Razgovori z lastniki so v teku. prav tako že pri^rsrvV.air načrte.
Mnogo plevela lahko uničimo tudi s škropljenjem s herbicidi (Phenoxilene, Agroxone, Korovin, Deherban itd.). Najbolje je, da pšenico škropimo z zadružno motorno škropilnico, ker le tako lahko pravilno škropimo.
Pomni: nepravilna in nepravočasna uporaba sredstev za uničevanje plevela, (herbicidov) zniža pridelek.
Kaj torej zaključimo? Pridelek pšenice lahko povečamo samo s sodelovanjem kmetijske zadruge, kajti zadruga zagotovi seme, gnojila, sejalnik in valj, čistilec in razkužilni boben, škropilnico in mlatilni-co. V okviru zadruge lahko organiziraš za pridelovanje žit skupnost, ki bo opremljena z vsemi stroji in sredstvi, ki smo jih našteli.
Naš cilj naj bo — pridelati dovolj pšenice na majhnih površinah, da bo več površin ostalo za krmo.
Ing. Rado Linzner.
Ne delajte škode
Naš naročnik A. S. z Dolža nam je poslal tole pismo:
»Večkrat slišim zdaj tega, zdaj onega gospodarja, kako potoži nad hudobijo sosedov in drugih neznanih ljudi, ki delajo škodo na mladem drevju. Ta se jezi, da so mu polomili cepiče na jablanah ali češnjah, oni spet, da mu je nekdo presekal mlad oreh ravno čez polovico ali pa ga je ob-rezal in pod. Pogostokrat pa berem v Dolenjskem listu, kako naj bi vsi kmetje skrbeli tudi za napredno sadjarstvo. Mnop/i se res brigajo in veliko žrtvujejo, da vzgojijo lepo mlado drevje in ga pocepijo. Potem pa pride tak nespameten človek in to polomi. Ce bi bil pameten, tega ne bi nikdar naredil. Ce se ne morejo zaradi ježe nad kom maščevati, mu poškodujejo drevje! Mar ni to sramotno in podlo?
Zato, starši, vzgajajmo otroke tako, da bodo spoštovali trud sosedov in človekovo delo nasploh!«
Krompirjevec se je že pojavil
Krompir se lepo obrašča in kaže, da mu pozeba ne bo dosti škodila. Preti pa mu že nova nevarnost, naš najhujši sovražnik — koloradski hrošč. V letu 1956 je bil slabo zatiran in vse kaže, da se bo letos pojavil v velikih množinah.
V okolici Novega mesta sem Se prejšnji teden na neki njivi opazil, da je samica koloradskega hrošča že na vsak listič odložila številna rumena jajčeca. Mislim, da je ta pojav opaziti že povsod. Kmetovalci upoštevajte, da se bodo v nekaj dneh iz teh jajčec razvile ličinke ln neusmiljeno objedale krompirjeve liste (lz jajčec se razvijejo ličinke v 3—12 dneh, kar zavisi od pogojev). Nevarnost je toliko večja, ker je krompir še majhen in ga lahko požrešne ličinke v celoti uničijo. O kromplrjevcu je bilo že dosti zapisanega, pa so vendar marsikateri kmetovalci brezbrižno gledali, ko jim je hrošč objedel krompir in niso ukrenili ničesar. Taki ljudje niso pomislili, da bo hrošČev drugo leto mnogo, mnogo več in da bodo krompirja posadili še za hrošča premalo. O požrešnosti krompirjevca vam zgovorno priča ugotovitev, da ima lahko ena samica ob ugodnih pogojih v poldrugem letu 800 milijard potomcev, ki uporabijo za svojo prehrano 1500 ha krompirjevih nasadov. Ob taki ugotovitvi se lahko zamislimo In ugotovimo, kaj bi bilo, če se ne bi proti njemu borili. Skorajda ni kraja pri nas, kjer se krompirjevec še ni pojavil in ni človeka, ki ga še ne bi poznal. Da se je tako razširil, je mnogo pripomoglo slabo zatiranje. Mislim, da se letos ne bo našel pridelovalec krompirja, ki proti hrošča ne bo ničesar ukrenil. Z zatiranjem je treba pričeti takoj, drugače bo zatiranje še dražje in nevarnost še večja. Ličinke d oraste j o v 3 tednih, nato se zabubijo v zemljo do 30 cm globoko, odkoder
po 7 dneh prileze hrošček. Najlaže zali' liro« šče, če uničujemo njegove ličinke.
Kmetovalci! Kmetijske zadruge vam nut ijo dovolj zaščitnih sredstev v raznih oblikah. Oskr-bite se z njimi, da bo zatiranje pravočasno in uspešno. Zadružniki zahtevajte od svoje zadruge, da vas oskrbi s potrebnimi Škropilkami ln zaprašilci.
Letos so na razpolago sledeča sredstva za škropljenje: lindan olje pri uporabi 1—1.5 del na 100 i vode, tekoči pantakan pri uporabi 1 kg na 100 1 vode, svinčeni arzenat trlčetrt kg na 1001 vode. Da hkrati zatiramo še krompirjevo plesen, se priporoča uporaba modre galice, bakrenega apna, lirotana ali dithana v naslednjih koncentracijah: modra galica 1—1.5 kg na 1001 vode, ali 200—300 gr dithana ali lirotana. Zlasti je priporočljivo uporabljati dithan ali lirotan, ker sta cenejša in ju je laže pripraviti, učinkujeta pa prav tako dobro kot modra galica.
Za prašenje so v prodaji lindan, pantakan, pepein in diliden.
Naj ne bo več pridelovalca krompirja, ki bi hrošče še obiral z roko. Tako delo nima več pomena. Hrošč se pojavlja v velikih množinah, zato je borba proti njemu hitra in uspešna le s kemičnimi sredstvi.
Občinski ljudski odbori, kmetijske zadruge ln druge organizacije bodo letos posebno skrbno nadzorovale zatiranje krompirjevca, Za gojitelje koloradskega hrošča bodo postavljene visoke kazni.
Slovenija je takorekoč krompirjeva dežela, krompir je naša najvažnejša hrana. Slovenija prideluje v naSi državi najboljši ln najokusnej-šl krompir. Mraz nam ga je precej zavrl v rasti, ne dopustimo, da bi ga nam uničeval še koloradski hrošč. FRANC PREŠEREN
Posledica škode zaradi slane in mraza
Slana ln sneg sta v prvih dneh maja napravila izredno Škodo dolenjskemu kmetijstvu. Sedaj Je dokončno razvidna škoda na posevkih, vinogradih in sadnemu drevju. »Dokončni podatki na področju okraja Novo mesto Se niso zbrani, toda že prvi podatki kažejo, da je škode za več umi milijonov. Najhuje, z ozirom na površine ln vrednost ha pridelka, so prizadeti vinogradi, saj Je uničeno od 70 do 90% vinskega pridelka, z Izjemo območja Bele krajine, kjer je Skoda mnogo manjša. Isto je tudi s sadnim drevjem, kjer Je pridelek uničen od 70—90%, v Beli krajini pa je bilo sadje prizadeto predvsem v nižinskih področjih. V vinogradih je škoda zaradi slane zelo različna, manj so trpeli vinogradi v višjih legah.
Na žitih je največja Skoda na rži: do 90%. Tudi pšenice, za katero so predvidevali v začetku manjšo škodo, so močno prizadeti ln je povprečje škode od u
ovski škodi
Pod gornjim naslovom prina-še majska Številka »Lovca« ob-širen članek Franja Soka, v katerem pojasnjuje, kako je s škodo, ki jo povzroči divjad, In kakšen naj bo postopek za ugotovitev in povrnitev škode. Članek na poljuden način razlaga vse, kar je treba ukreniti glede škode po divjačini ali škode, povzročene pri izvrševanju lova.
Za škodo, ki jo povzroči divjačina ali lovci ln gonjači pri lovu, je v celoti odgovorna lovska družina. Kmet, ki je utrpel škodo po divjačini, se lahko neposredno obrne na lovsko dru-
žino in zahteva oškodninn ali Pa sproži upravni postopek prj občini, na katere območju je storjena škoda, lahko pa ubere obe poti hkrati.
Škodo mora prijaviti oškodovanec sam, ne kdo drug na mesto njega. Prijaviti jo je treba čimprej. Najpozneje 8 dni potem, ko Je bila škoda storjena ali je zanjo zvedel, mora prispeti prijava na občinski ljudski odbor. Poznejših prijav nI mogoče Upoštevati. Občina mora takoj imenovati posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavnik občine, strokovnjak za ocenitev škode na kulturah in lov-
30%, Glede pridelka žit, oziroma škode, je vse odvisno od tega, kakšen bo nadaljnji razvoj ln v koliko ne bo nastala velika škoda zaradi zakasnelega dozorevanja in s tem v zvezi močnejši ali slabši pojav rje. V krajih, kjer sejejo pretežno pšenico italijanskih sort, je odstotek škode še večji. Krompir in koruza sta bila manj prizadeta. Precejšnja je škoda tudi na krmnih rastlinah, t. J. na deteljah in travah, ker bo donos prve košnje mnogo manjši.
2e 15. maja Je Dolenjski list objavil navodUa o oskrbi po slani poškodovanih vinogradov ln sadnega drevja. Vsi lastniki, ki do sedaj še niso pravilno obrezali polomljenih vej na sadnem drevju, naj to takoj opravijo. Za pospešeno rast krompirja, koruze, vinske trte priporočamo dodatno gnojenje s hitro delujočimi umetnimi gnojili. Največ skrbi naj vinogradniki posvete oskrbi vinske trte. Kmetijski inštitut Slovenije
ski strokovnjak. Lahko je to tudi stalna komisija. V komisiji ne more biti kot lovski strokovnjak član tiste lovske družine, ki je odgovorna za škodo. Komisija določi rok za ogled povzročene ikode ln na ta ogled obvezno povabi pismeno zastopnika lovske družine in oškodovanca.
V članku je le naveden postopek pri ocenitvi, pravice obeh istraunk, možnost pravde, če ni dosežen sporazum in pod. Avtor članka posebej toplo priporoča sporazumno rešitev, odnosno đolbčitev odškodnine v Izogib stroškov in še posebej priporoča lovskim družinam, da skušajo doseči poravnavo brez cenilne komisije ter plačajo Škodo čimprej. Stroške komisije mora plačati lovska družina, Če je komisija ugotovila, da je škodo re* povzročila divjačina.
Je že pričel Izdajati navodila o škropljenju vinogradov; navodila objavlja dnevno časopisje in Radio, rravočnsno škropljenje vinogradov je letos toliko bolj nujno, ker lahko z nepravočasnim in n»-učinkovitim škropljenjem uničimo tudi rodnost vinske trte za naslednje leto. Skrb vsakega vinogradnika naj bo, da bo vinski trti s pravočasnim škropljenjem omogočil razvoj in dozoritev rodnega lesa. S Škropljenjem po napovedi protiperonosporne službe bomo tudi prihranili na modri galici oziroma ostalih kemijskih sredstvih. Ni nobene bojazni, da bi zakasnili s škropljenjem in zato naj velja za letos pravilo, da se bo vsak pri škropljenju ravnal po navodilih te. službe. Glede časa škropljenja in medsebojnega obveščanja, naj se vinogradniki dogovore z lastniki radijskih aparatov oziroma z naročniki dnevnega časopisja. Povsod po svetu sc vinogradniki ravnajo po napovedih protiperonosporne službe In zato je tudi za naše vinogradnike čas, da se po teh navodilih ravnajo.
Popusti pri nakupu kmetijskih strojev
Z odlokom Zveznega izvršnega sveta je bila spremenjena uredba o priznavanju povračila (regresa) pri nakupu opreme in nadomestnih delov za kmetijstvo iz leta 1956, Povračilo ve-iia zdaj tudi z« nekatere nove vrste traktorjev, ki jih izdelujejo domače tovarne. Odlok med ostalim določa, da se prizna gospodarskim organizacijam, ki kupujejo nadomestno dele za vse" vrste kmetij, strojev, in posameznim kmetom, ki kupujejo nadomestne dele za vprežne kmetij, stroje, za regres 50°/o od proizvajalčeve prodajne cene oz. nabavne cene uvoznika. Ukinjene so tudi nekatere določbe prejšnje uredbe. Tako bodo n. pr. uporabniki lahko uveljavili regresne zahtevke tudi za nadomestne deie, ki so cenejši od 1000 din, kar prej ni bilo mogoče.
Ali naj gojimo štajerske kokoši?
Kokoš jereja je pri nas še precej zanemarjena. Kljub temu se navadno ndti ne zavedamo, koliko nam ta vejica kmečkega gospodarstva koristi in koliko bi nam še lahko dajala, če bi bili nanjo nekoliko bolj pozorni. Navadno vidi poljedelec kokoši pri hiši le tedaj, kadar ne neso — in to se dogaja najčešče pozimi — ali pa takrat, če mu petelin zapelje celo jato v škodo. Morda še takrat, ko jih gospodinja krmi, in se gospodar jez-l za vsako zrno, ki mu ga je za kokoši Skoda. In vendar dajo kokoši na primer spomladi lep donos hiši, ko prodaja gospodinja cele jerbase jajc, ali ko poleti odprodaja dorasle piščance, ki so skoraj brez posebnega izdatka dorasli. Ce le nekoliko premislimo, spoznamo, da kmečkemu gospodars vu reja kokoši pri hiši koristi. Vendar se moramo zavedati, da na Dolenjskem o kaki posebni kokošerej: n« moremo govoriti, čeprav ima domala vsaka kmečka hiša po nekaj perjadi.
Zlasti manjka na Dolenjskem pasemsike reje kokoši. Šele z uvedbo pasemske reje kokoši in z organiziranim zanimanjem za preudarno kokošarstvo bi do-vedli kokošere^o do stopnje, ko bi donašala znatne koristi vsemu kmečkemu gospodarstvu tudi na Dolenjskem. Osnovo smiselne kokošereje bi morale dati zadruge, pa tudi vsaka kmečka hi »a je za to poklican«.:
In če začnemo s pasemsko ko-košerejo, tedaj moramo najprej odgovoriti na vprašanje, če le tudi ::a Dolenjsko primernn štajerska kokoS. Vsekakor je »8 dolenjske gričaste kraje najprimernejša štajerska jerebičarka. Morda je v dosedanjih kokošjih jatah jerebičarka še najbolj zastopana v vseh m*»sw>cih pa-
semskih mešanicah na Dolenjskem. Jerebičarka je ena od zvrsti štajerske kokoši in če bi delili .gojitev štajerskih kokoš1 tako, da bi rjavo štajerko gojili na Štajerskem in ji- tam posvetili vso pozornost, jerebičar-ko pa bi določili samo za Dolenjsko in jo tu negovali z vso voljo (delitev, kakor je podobna tudi pri govedu), bi jerebičarka mogla postati z nekaj leti dolenjska pasemska kokoš. Sedaj, ko gojitev teh dveh najvažnejših zvrsti štajerske kokoši ni razmejena, se le otežkoča odbira za pridobitev čiste pasme. Kajti pri petelinu se kaj lahko motimo in zamenjujemo petelina jerebičar-ja  s  petelinom   rjave pasme.
Posledic* je, da tako celo iz valilnic ne dobimo čistih pa-semskih piščancev, marveč me-šanoe, kar le ovira prizadevanja za povzdigo kokošarstva.
Jerebičarka je malo manjša kokoš, ki pa je prav primerna za gostinstvo, ker se iz nje da priročno oddeljevati porcije. Ta kokoš je marljiva brskačica, potrebuje manj zrnja in je pridna jajCarica, morda še bolj od vseh ostalih zvrsti štajerske pasme. Petelin je zanosit, spreten vodič kokošje jate in dober plemenjak. Ta kokoš ima varovalno barvo perja, da se laže skrije pred roparji iz zraka in lz gozda. Noge bele kože kažejo na meso kratkih m drobnih tkiv,
kar pomeni, da je meso okusno kakor pri štaJericah vseh zvrsti. Z odbiranjem bi jerebičarka postala odlična kmečka pasemska kokoš in -če bi se dolenjski kraji odločili zanjo, tedaj b> selekcionirana pasma lahko dobila ime »dolenjska kokoš«.
Vsekakor pa je prv. pogoj za izboljšanje kokošereje na Dolenjskem, da začnemo pospeševati gojitev ene same kokoije pasme. Za to j« pa najprimernejša jerebičarka. Ce bi se >anjo zavzele zadruge in kmečke hiše, bi vsaj v petih letih postalo kmečko kokošarstvo pomemhna panoga kmečkega gospodarstva na Dolenjskem.
Rožnodolski
»Cuha, kaj pa je našemu Sivcu, da je tako žalosten in potrt?« »Saj nI čudno, ko so ga na občnem zboru zadružne zveze v Novem mestu javno razglasili za lenuha...« »No, to je pa res, saj ga moramo tudi po tri ure čakati...«
Štev. 22 (378)
»DOLENJSKI LIST*
Stran t
Priložnost naredi tatu amafi obveščevalk
Družbe, v kateri hI vsi spoštovali tuje imotje, še ni. Med nami je določen odstotek ljudi, ki se skušajo brez večjega truda r.a račun sočloveka prebijati skozi življenje in po možnosti čim boljše. Tatvina ali krimiiinal ni vedno odraz pomanjkanja ti-ttega, ki je kraji vdan, pač pa je predvsem težnja za lagodnimi življenjem.
Za mnoge tatvine pa so sokri-vi tudi lastniki ukradenega imetja. Znan je pregovor, da je' v prazn' hiši vsak tat pošten, prav tako ljudski pregovor, ki pravi, da priložnost naredi tatu. V tem dajanju priložnosti za tatvino greše mnogi lastniki imetja Borba proti kriminalu, proti tatvinam mora biti hkrati tudi borba za zavarovanje imetja pred tatvino. To je naloga vsakega posameznika in vse premalo se je zavedamo. Nekaj primerov.
Nezavarovano perilo in kolesa
Maroa letos je neka gosipodi-nja v Srnihelu sušila perilo na vrtu. V mraku ga ni pobrala, pač pa je šla vsa družina v kino. Ko so se vrnili ob pol enajstih ponoči, so ugotovili, da manjka za več kot 5.000 din perila. Podobno je napravila lani decembra neka gospodinja v Bršljiinu. Zvečer perila ni pobrala, zjutraj pa gia ni bilo več. Vredno je bilo okoli 5.000 din..
Neka gospodinja na Vel. Gabru je sušila perilo v nezaprU kpi. Ponoči je opazila, da ga je izginilo za 24.000 din! Prav isito je doživela neka gospodinja v Črnomlju, ki je pustila perilo čez noč na vrtu. Tsto noč je izginilo penilo tudi v pralnici železniške postaje v Črnomlju. Storilca so izsledili. Na isti način je čez noč izginilo za 14.000 din perila v Družinski vasi, v Bojanjii vasi in drugod.
In pa tatvine kolesi Teh )s veliko. Organi Tajništva za notranje zadeve so prejeli v krat. kem času veliko prijav tatvin koles. V Žužemberku je nekdo sunil kolo iz hodmka zadružnega doma. Pred zadružnim bifejem v Novem mestu je bilo ukradeno kolo, ieti dan še dve kolesi izpred gostilne Prime na Ločenski tešiti, ne dolgo za tem pa še eno kolo iizpred gostilne Kum p v Bršljinu. Vsa ta kolesa so bila nezaklenjena, torej nezavarova-' na! Tak lastnik irtvujt za kolo SO in več tisočakov, žal pa mu je nekaj stotakov za dobro ključavnico. .
Manj lahkomiselnosti, pa bo tudi manj tatvin in škode!
Vik in krik, preklinjanje ln jokanje ter rotenje organov Ljudske milice, da za vsako ceno izslede storilca »in vrnejo t. k rad en i predmet, je prva posledica lahkomišljenostd pri za-
varovanju lastnine, druga pa seveda škoda, ki jo utrpi lastnik. Vseh tatvin ni mogoče odkriti, vsaj ne takoj, čeprav organi kriminalistične službe store vse, da izslede krivca. Mnogokrat bi jim bilo delo zelo olajšano, če bi lastnik lahko vsaj natanko op(-sal ukradeni predmet. Le malo je lastnikov ukradenih koles, kJ bi na primer lahko povedali vsaj tovarniško številko s svojega kolesa in ga tudi drugače na lun k o opisali. To je malomaren odnos do imetja in velika ovima za hitro izsleditev storilca;
Tudi lahkomiselmtfit v drugih okoliščinah lahko stori tatu. Neka novomećka gospodinja je pm kupovanju kruha pozabila de-nannlico, v kateri je imela dokumente in 500 din. Ker so organi Ljudtske milice takoj nastopili, je lastnica dobila dokumente !n denar nazaj. Ce bi bila malo bolj skrbna, ne- bi bilo strahu za denar in dokumente, organi
ljudske milice pa bi se ta čas, ko so raziskovali to zadevo, posvetili drugemu delu. Nedvomno, fctorilec bo kaznovan, morda celo 7. zaporno kaznijo. Vsaj pri količkaj večjih tatvinah izrekajo zaporne kazni. Tak človek bo med prestajanjem kazni odtrgan Od produktivnega dela. Vem, da bo vsak rekel, da j,e sami kriv, ztikaj je pa kradel. Res je sam kriv, sokriv pa je tudi tisti, ki mu je tatvino omogočil, čeprav nehote.
Tatvdma je negativen družbeni pojav, je bolezen posameznikov, ki so ji zapadli iz enega ali drugega vzroka, večkrat ne samo po svoji krivdi. Za preganjanje te bolezni pa muso odgovorni samo organi Tajništva za notranje zadeve in sodišča, pač pa mi vsi. Ravno pravilno zavarovanje lastnine j« eno izmed zelo uspešnih ukrepov za zmanjšanje tatvin.
(r)
besede, Izrečene na škodo Fran« čiške  ln  Kristine   Povšetov« is
Verduna 3.
Sreda. 29. maja — Majda.
Četrtek 30. maja — Milica.
Petek, 31. maja — Angela.
Sobota, ]. Junija — Radovan.
Nedelja, 2. junija — Velimir.
Ponedeljek, 3. junija — Pavla.
Torek. 4. junija — Franc.
sonce: i. junija vzhaja sonce ob 4.45. in zahaja ob 19.45. Dan je dole 15 ur In 30 minut.
Kmetijska sadruga Bntlael pri Novem mestu procla po ugodni ceiii vprežno sejalnico »Melicher« v dobrem stanju.
Poglajen Amalija Iz Verduna 11 preklicujem neresnične in žaljive
Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Novem mestu, ki ml je kot naročniku Dolenjskega lista Izplačal nezgodno zavarovalnino. Kokalj Anton, Vel. Bučna vas 17, p. Novo mesto
Prizadetno in uspešno ude{$tvovaiije
gasilcev v Prekopi
Naiše gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1927. Do takrat so bili naši člani povezani z gasilskim .društvom Ostrog Ker pa so bili Prekopčani pri njih nekako zapostavljeni, so na pobudo Franca Coiariča <seda-njega uslužbenca Cestne baze v Novem mestu) ustanovili na Prekopi gasilsko . društvo in «e tako povsem osamosvojili. Prvi člani so bili Franc Colarič, Franc Zupan in Franc Kuhar; vsi trije še danes niso pozabili n« nas.
Začetek je bil precej težak, vendar so si s pomočjo vašča-nov Gornje in Dolenje Prekope
Praznovanje Dneva mladosti v Žužemberku
»Srečno pot ln lepo vreme!« Tako smo iz srca zaželeli 30 mladincem ln mladinkam TVD Partizana, ko sta Jih dva kamiona odpeljala proti Novemu mestu, da bi od tam nadaljevali pot na Zlet bratstva v Bihač.
Lepo vremei To so želeli tudi vsi, ki so pripravljali praznovanje Dneva mladosti v Žužemberku in po vsej občini. Spored' je bil kar dober, vendar ga je neugodno vreme spremenilo ln postavilo na glavo. , ,,
Ze zgodaj zjutraj so začeli prihajati v Žužemberk mladinci predvojaške vzgoje in šolski otroci, predvsem z domače šole in posamezni učenci r. Dvora, Ob 9. uri je prva skupina gledala kratke zvočne športne in poučne lilme. Medtem je kamion prlpe-11 al šolarje z Ajdovca. Precej premočeni so v celoti prikorakali pionirji z osnovne šole Sela-Hi-nje, vsi s pionirskimi rutami Okoli vratu in z zastavami. Prisil so tudi Šolarji iz Smihela pri Žužemberku in iz Upja. To je bila druga skupina, ki je gledala filme. Vsi so bili v šoli dobro pogoščeni, nato pa se Je začelo tekmovanje pevskih zborov. Najprej 60 nastopile pionirke z Ajdovca pod vodstvom Zalke Uršičeve in so dvoglasno lepo zapele 3 pesmi. Na vrsti je bil zbor Iz Llpja, dečki ln deklice. Tudi ti so zapeli
3 pesmi, prav tako meftanl zbor iz osnovne šole Sela pri H in j ah. Zbor iz Smihela Je dboro zapel 2 pesmi. Nazadnje je nastopil se pevski zbor nižje gimnazije Žužemberk. Pesmi Je. uvežbala Marija Kodretova, ob nastopu pa je vodil zbor tov. Kodre. Zbor jfl bit sicer zmanjSan zaradi udeležbe v Blhaču, vendar Je ubrano zapel 3 pesmi. Komisija mu Je prisodila prvo mesto. Ker pa so v glavnem nastopale osnovne šole s slabSImi delovnimi pogoji, je prvo nagrado (4 lepe knjige) prejel zbor z Ajdovca. Ostali udeleženci so v spomin na nastop prav tako prejeli spominske knjižne nagrade. Zbrane pionirje, je pred začetkom nastopa pozdravil ObLO Franc Jarc.
Proslave •* niso udeležile Šote Dvor, Prevole ln Sela Sumberk zaradi odaljenostl ln slabega vrer mena. Popoldne bi morala bLtl na Loki Športna tekmovanja, a Je to onemogočil dež, čeprav so se tega vsi tako veselili. Pred odhodom so 9% mnogi otroci še pomudill na novem otroškem igrišču, ki Je bilo prav tako pripravljeno za Dan mladosti.
Mladinci predvojaške vzgoje so tekmovali v streljanju z zračno puško in si ogledali športne filme. Najboljši mladinci so bili pohvaljeni in so dobili diplome.
MK
ter Dobrave kupili od PGD Šentjernej ročno briizgalno. Veliko zaslug za razvoj društva je imel tudi pokojni Janez Abram iz Dobrave; kot poznejši predsednik je veliko žrtvoval za dvig in razvoj gasilskega društva. Ze v prvem letu si je društvo postavilo gasilski dom, ki še danes služi svojemu namenu. S požrtvovalnim delom so si leta 1832 kupili motorno brizgalno; na hvalo vestnemu in skrbnemu ravnanju z njo, je brizgalna ša eedaj v dobrem stanju.
V času NOB gasilsko društvo tudi ni držido križem rok. Prvo vprašanje je bilo, kako obvarovati brizgalno pred okupatorjem. Pomagala jim je pokojna Globočnikova iz Dobrave, zaslužna prijateljica in podpornica gasilskega društva, Brizgalno je skrila v svojo klet in jo čuvala vse do leta 1954.
V Metliki so odprli otroško igrolišče
Društvo prijateljev mladine v Metliki je za Dan mladosni pripravilo veliko veselja tuoi najmlajšim. Uredili in odprli s'o otroško igrišče. Ze vrsto let smo v Metliki čutili veliko potrebo po prostoru, kjer bi se jnaši najmlajši lahko prosto igrali ne da bi morale biti mamice v večnem strahu zanje, kajti doslej jim je bilo skoraj edino igrišče —' cesta. Največ zaslug za uredijtev igrišča imajo prizadevne članice prejšnjega ln sedanjega odbora DPM, zlasti pa Martma Jugova, Angelca Stdjičevičeva in predsednica Jožica Selakovičeva. Precej pa je pripomogla k ureditvi igrišča tudi lanska dejavnost tedanje predsednice Romane H anale ve. 2.
P0RT IN TtLESNA VZGOJA
Atletski rekordi Dolenjske
Ker so se Se v začetku sezone Izboljšali nekateri mladinski rekordi Dolenjske. . prinašam . pre-gled rekordov Upamo, da bodo v teku leta lzbolišani še nekateri ostali rekordi, saj pridno vadijo naši atleti v Kočevju ln Novem mestu. Skoda, da je dejavnost atletov v Črnomlju popustila, saj so imeli pred neka) leti odlične teflcmovalce. Tokrat objavHamo nekaj rekordov za člane in članl-
C LAN i:
Saša Bižal,
Kočevje 11,3 Kočevje 23,4
•10« m:
— 1964'
200 m: Saša Bižal.
— 1954',
300 m: Franc Moljk, Črnomelj 88,1 — 1955:
400 m: Franc Brine, Crnomeij S3.0 — 1863;
B00 m: Franc Vesel. Kočevje 2:03,1 — H*56;
iooo m: Janez Bregar Kočevje 2:40,n _ 1M7.
UM mi .Jane2 Bregar, Kočevje 4:16.6 — 10*6:
3.000 m: Franc Lenart, Novo mesto 9:22,1 — 1352;
=.0110 mi Franc Vesel ,Kočev]e 16:59.8 — 1966;
viSina: Marjan Potrč, Novo mesto 1.81 — 1957;
daljina; Polde Torkar. 6,65 — 195<>;
troskok: Veno Clhal. 13.09' - 1955:
palica: Anton Adamič, 3.70 — 19561
Kočevje Kočevje Kočevje
điskt Dolenc Luka. Novo mesto 40.22 — 1968;
krogla: Veno Obal Kočevje 13.26 — 1965;
kopje: Marko Plut, Črnomelj 61,HO - 1954:
110 m zapreke: Ljubo Žagar, Novo mesto 18,0 — 1942; ■
4X 100 m» Partizan Kočevje 46,2
— 1956;
4 y *flo mi Partizan Kočevje 8:41,5 - 1966.
ČLANICE!
«0 m: Milena SveUiftic, Novo mesto 8,0 — 1954;
100 m; Milena Svetliolč. Novo mesto 13,4 — 1951;
200 m: Simona Ferlič Novo mesto 29,1 — 1953;
koo ni Joža Coriin. Novo mesto 1:50 — 1957;
800 m: Joža Goršln, Novo metlo 2:40.2 — 1997;
višina- Slava Kožar. Novo mesto 1 46 — 195«:
daljina: Milena Svetličlč, Novo mesto 4.3S — 1861;
krogla Tnge Erravh, Kočevje 10,35 — 1965:
disk Vera Kozina. Kočevje 29.80
— 1955
kopje: Gabrijela Barte, Novo mesto 50.12 — 1958;
4 V •* m: Partizan Novo mesto 34,8 — 1957;
i y 1H m: Gimnazija Novo mesto 55,9 — 19*7.
J. G.
Dve zmagi v Bihaću
300o gledalcev Je bodrilo roko-metaše lz Črnomlja, ki so Igrali z ekipo OsJJeka ter Jo premagali z rezultatom J6:B. Naši Igralci so te vsi dobro izkazali, posebnega aplavza pa sta bila deležna vra-ter Vlado Pocajt ln napadalec Slobodan Sujlca.
V reprezentantivnem stilu so nato CrnomalJčank* igrale z ekipo Banje Luke in kljub temu. da so Banjsriučanke močno ogrožale naša vr%ta, zmagale a rezultatom 7:5, M-K
NOGOMET V ČRNOMLJU
V nedeljo je bila v Črnomlja odigrana nogometna tekma med domačo »Belo krajino« ln nogometaši Is Mtijp. Zmagala je »ne-la krajina« z rezultatom 3:1; bila Je tehnično boljša od gostov, predvsem pa bolj borbenu. Na domačem IgriSč« letos f rnomelj-sko moštvo se nI Izgubilo nobene igre. J. V.
RAZGIBANI ČRNOMALJSKI ŠAHISTI
Šahovsko druStvo Črnomelj je v preteklem tednu v okviru prireditev /..< D«i mladosti organiziralo več srečanj ln turnirjev. — Na- PIONIRSKEM TURNIRJU OSNOVNE SOLE Je nastopilo 10 pionirjev. 1. In 2, mesto sta si podelila Tone Svajger In Boris Zu-geij, »a 3. pa Je Tone Klepec.
Na TI KNIUJt: PIONIK.IKV NIŽJE GIMNAZIJE Je Igralo 12 šahisiov. L, mesto Je zasedel Nlko Bolkovec (li točk), 2. Rado Stonič (9 1,2 ločke), 3. Mirko Muslč (7 točk).
BORIS BOLKOVEC Je odigral siimiilanko na 14 deskah ln dobit 10 partij, 4 pa Je re-mlzlral. Ivan KOBLKK Je Odigral simultanko proti šahistom U Črnomlja in ukoiiee na 27 deskah, izgubil jo Je  s  1S,5:U,5  (58'; I.
SAIllKTl DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE BELT so odigrali moštveui dvoboj s šahisti v. p. otovac in zmagali z rezultatom «12 na 6 deskah.
T. M.
Prekopa leži ob glavni cesti, zato je bila izpostavljena vsem napadom okupatarja. Koliko naših talcev jepadilo v borbi za svobodo, med njimi tudi precej vnetih gasilcev, ki ih se danes težko pogrešamo.
Brizgal na j« stara že 26 leit ln je druStvo upravičeno ponosno nanjo, saj Je že nad 30 domačij obvarovala uničenja. Kjerkoli se je vnelo, so biilii naši gasilci na požarIšču, bodi doma ali v okoliških vaseh.
Naši us.ba<novni člani so danea Že precej v letih-, vendar ta pridno pomagajo v društvu. Mi, mlajši emo jian res hvaležni za vse, kar so naim Uali in zapustili; v veliko pobudo je nam njihovo delo, zlasti sedaj, ko imamo v načrtu zgraditev gasilskega doma.
Danes Šteje druš>t»vo 90 članov; med njim je precej žensk, ki v delu in vodstvu pn.v nič ne zaostajajo za moškimi. Društvo uspešno vodi dolgoletni član, sedanji predsednik Ivan Abram |S Dobrave, poveljuje pa mu Franc Cvelbar iz Prekope, Tudi naši mlajši gasilci — pionirji se pridno vadijo s sekiricami in pri brizgami, pripravljajoč se za dobre namestnike.• Zato se nam je zdelo prav, da vsem članom gasjiskega društva v Prekopi, od najstarejših do nAJbnlauših, damo za njihovo prizadevanje tudi javno pohvalo in priznanje.
M J.
»ZASTAVA« razširja proizvodnjo
Tovarna »Crvena zastaya« v Kragujevcu, ki izdeluje osebne avtomobile, bo letos razširila proizvodnjo tudi na izdelovanje prlkolic-kiperjev za mehanično razkladanje. Povečali bodo tudi izdelavo športnega orodja. Izdelovali bodo kovane sestavne dele za druga podjetja, ki izdeluijejo stroje. Letos si bodo posebno prizadevali, da bi v celoti osvojili proizvodnjo malega tovornjaka 615, po katerem na tržišču zelo sprašujejo.
Težak slnCIC
Jela Majstorovič lz liške vasice Zaklopec 5e rodila nedavno sina. Novorojenček je tehtal 6 kg in 68 dkg. Dr. Jelavič, ki je bil navzoč pri porodu, pravi, da je to redek primer, kajti novorojenčki so običaj*no težki okrog 3 kg.
Zadnji nastop mladincev  in mladink  Partizana  okraja Novo mesto pred odhodom v Bihač. (Foto: Franc šavrič)
Priložite znamko I
Naročnikom in ostalim bralcem Dolenjskega lisia, ki se obračajo na upravo lista zaradi malih oglasov, zavarovanja, ponudb in različnih in formacij, ponovno priporočamo, da priložijo svojim vprašanjem znamko za 15 dinarjev ali pa dopisnico, sicer jdm ne bomo odgovarjali.      Uprava lista
»KRKA« — Novo mesto: 29. In 30. maja: finski film: »Ko pride pomlad«. Od 31. maja do 3. Junija: ameriški barvni film: »To Je ljubezen«.
DOM JLA — Novo mesto: : f. maja do 3. junija; ameriški barvni film: »Kleopatra«.
Kočevje: 31. maja do 2. Junija: ameriški film: »Klic divjine«.
Crnomeij: 31. maja in 2. Junija: amerlSkl barvni film: »Vzhodno od raja«. 4 in 5. junija: nemški tlim; »Lažni Adam«.
Metlika: 29. maja: »Trije pustolovci«.
Kostanjevica: 29. maja: ameriški film: »Ni malih grehov«. 2. Junija: nemški film: »Fanfare ljubezni«.
Žužemberk: 2. junija: qmeriškl film: »Dvoboj prt Srebrnem potoku«.
Dolenjske Toplice: 29. maja ln 3. junija: angleški film: »Henrik V«, i. ln 2. junija: ameriški barvni film: »Dalje od Diabla«.
Trebnje: l. in 2. junija; angleški film: »Zeleni šal«.
Šentjernej! i. In 2. Junija: amerlSkl film: »Možje«.
Mokronog: 1. in 2. Junija: ameriški barvni film: »Rapsodija«.
Straža: 1. in 2. Junija: nemški film: »Dokler boš z menoj«.
k-OTVJOCl KINO NOVO MESTO predvaja francoski film: »Sužnji«: v četrtek 30. maja ob 20. uri v Birčni vasi, v petek, 31. maja ob 20. url v Gaberju. v soboto, 1, junija ob 20. uri v Prečni, v nedeljo, 2. iunija ob 11, uri v Smihelu pri Žužemberku, ob 15. uri v Dobr-niču, ob 18. uri v Mirni peči.
Prodam
Naslov
šivalni   stroj Singer. upravi Usta. (2S9-57). Prodam njivp za stavbno parcelo  pri  Opekarni  Zalog  (v bližini Novega mesta). Naslov v upravi ll»ta. (268-57).
ManJSo količino starega časopisnega papirja proda uprava Dolenjskega Usta v Novem me-
BtU.
1'HODAM   nagrado ,7.n  10-tlrievno bivanje  na  Rabu. Naslov
lifta.
NOVO MESTO
V času od 18. do 25. maja je bilo rojenih 19 dečkov in 19 deklic.
Poročila sta se: Srebrnjak Franc, delavec iz Dol. Suhadola. ln Kel-vlšar Frančiška, delavka iz Vel. Brusnic.
Umrli: Brodgezelj Rudi. poljski delavec, 47 let, z Verduna. G raiuar Alojz, vojni invalid, 68 let, iz Male Bučne vasi. Petrčič Angela, hči kmetovalke. 40 let, lz Drnovega. Prijatelj Rozalija, zasebnica, 67 let, lz Stana,
PREČNA Rojena Je bila l deklica.
TREBNJE
V času od 20. aprila do 20. maja so bili rojeni 3 dečki ln i.deklica.
Poročili so se: Gantar Janez, geološki tehnik iz Postojne, ln Pungartnlk Florljana, učiteljica Iz Trebnjega. Sprlnger Ciril, Železniški uslužbenec iz Petrove vasi, in Bizjak Olga, učiteljica Iz Odr-ge. Slak Jože. delavec lz Zabukov-ja, In Uhan Justina, kmetovalka iz Rodln. Prpar Jože, železniški uslužbenec z. Gornjega vrha. In Bartolj Antoniia, šivilja lz Dečje vasi. Grozde Franc, železniški uslužbenec iz Drušče, ln Abina Ljudmila, delavka Iz Cvlblja. Mlakar Alojz,.! železniški delavec iz Dol. Nemške vasi, ln Žitnik Alojzija, kmetovalka z Vina. Sercelj Leopold, železniški delavec iz Rihpovca, in Slak Ana, železniška delavka z Malejja vrh»
Umrli so: Rovšek Franc, osebni upokojenec, 50, let, iz Rihpovca. Fink Franc, kmetovalec. 74 let, iz Gor. Ponikev, SuStar Alojz, kmetovalec. 63 let, z Grmade.
STRAZA-TOPLICE v času od 20. aprila do 20. maja
ni bilo rojstev.
Poročila sta se: Kulovec Franc, progovni delavec z Vršnih sel. In Bedek Marija, delavka iz Dol. Straže.
Umrl nI nihče.
Pahe — deklico, Vidic Gabrijela s TrSke gore — dečka, Jevšek Draga iz Novega mesta — dečka, Levstek Katarina iz Slovenske vasi — dečka, Stepec Angela is Martlnje vasi — dečka. Jerač Rozalija iz Gor. Kamene — dečka. Siniončič Etna iz Cerovega loga
— deklico. Saje Marija lz Malen-ske vasi — deklico. Kren Anica iz Vavte vasi — deklico. Kralj Jožefa z Verduna — dečka, Skušele Ivanka lz Novega mesta — dečka, Zupančič Marija Iz Regrče vasi — dečka. SimoniČ Marija iz Kočevja — dečka, Krašovec Marija is Žužemberka — dečka, Pekolj Jul-ka z Vrbovca — dečka, Zalar Angela, lz Novega mesta — dečka, SkedelJ Milka z Razdrtega — dečka, Cergonja Minka Iz Novega mesta — deklico, Gornik Anica z Novega mesta — deklico, Grahelc Amalija z Dobličke gore — dečka, Sluga Ivanka iz Šentjanža — deklico, Selan Jožefa Iz Vel. Pece
— dečka. AjdiSek Tončka iz Ornu-ške vasi — dečka, Znldaršič Frančiška iz Strekljevca — deklico. Papež Anica s Hinj — dečka. Ma-lenšek Alojzija s Potokov — deklico, Zeleznik Alenka iz Novega mesta — deklico, Vračar Ljubica lz Bršljlna — dečka. Ivkovlč Marija iz Biške vasi — dečka, Brezo-var Justi iz Malega Cerovca — dečka, Vene Jožefa z Verduna —> dečka,  Kuplenik  Ana  Iz Kržišča
— dečka, Lukšič Olga iz Dol. Stra. že — dečka, Ar h Frančiška is Brežic — deklico.
upravi
Pretekli teclon so v novomeški porodnišnici rodile:
Vindišman Slavka lz Stranske vasi — dečka, Gusie Marija lz Metlike — dečka, Skander Ana s
Pretekli tedeil so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Novak Vinko, mizar is Podturna, Je padel in si poškodoval desno roko. Klobučar Marijan, ■in delavca, se je urezal s steklom v desno nogo. Dollnšek Julijana, žena posestnika s Kija. Je padla po stopnicah ln si poškodovala čelo in ustnice. Blatnik Janez, sin tesarja s Hinj, Je padel po stopnicah ln si poškodoval glavo. Su> star Julijana. posestnlca iz Gor. Vrhovega, Je v gozdu padla in si poškodovala levo nogo in desno roko. Koprtvec Stanislavi, trgovski vajenki iz Novega mesta, Ja pri telovadbi sošolka po nesreči vrgla kroglo v glavo. Simc Marija, posestnlca s Hrušlce. Je padla « hodnika ln si poškodovala glavo.
Gasilski dom ali dvorana?
Gasilski dom adi prosvetna dvorana? O tem veliko razpravljajo prebivalci adlešiške o-kMlice. PirostiovoJiino gasilsko društvo Adlešiči je sklenilo, da si ob skrbni pomoči prebivalcev zgradi orodišče ze shrambo gasilskega orodja. Pripravljenega je že precej gradbenega materiala. Kmetovalci okoliških vasi so prostovoljno vozili kamen in darovali les. Delno so izkopani le temelji in klet. toda to delo so prihajali ogledovat razni funkcionarji, ki imajo pri tem. kaj o-praviti ali ne; prihajali so pač in razpravljali kako in kaj. Toda prihajali so tako dolgo, dokler ni delo popolnoma zastalo. Eni ro se ogrevali za veliko dvorano, eni samo za gasilsko arodiŠčV; eni so trdili da prostor ni primeren, da je potreba dobiti drugega in še polno raznih takih predlogov. To je trajalo tako dolgo, da je delo popolnoma zastalo in sedaj lepo čaka boljših časov. Na prostoru, kjer naj bi stal dom, stoji kun ruševin. Adlešičani pa pravijo; Bolje samo oro-
dišče kot nič! Tudi drugi tako ne mislijo Strinjajo pa se z Adlešičani, da se zgradi tudi dvorana, saj je nujno potrebna. Toda vse kaže. da bo gasilski material še dolgo časa shranjen po privatnih kozolcih.
Igralska skupina iz Gribelj Je obiskala Adiešičane z vese-
loigro POSLEDNJI M02- Igra je nadvse dobro uspela. Igralci so bili deležni obilnega aplavza. Kljub majčkenemu odru so igralci izvrstno zaigrali in zelo zadovoljili gledalce. Prijazne Gribeljčane vabimo, naj nas še obiščejo.
Dan mladosti v Birčni vasi
Pred dnevi se je na tjjrišču pri osnovni Šoli zbralo okoli 400 piontrjeu iz osnovnih šol Birčna vas in Smihel. Smthel-ski otroci so prišli v partizanskem pohodu v Birčno vas okoli 10. ure. Tamošnji pionirji so jih pričakali v jpalirju in jih prisrčno pozdravili, nakar so pričeli s tekmovanjem v igri »Med dvema ognjema«, v preskoku čez živo kozo, v prestopu preko palic, v skoku v daljino in v metanju iogic v koš. Poznalo se je, da bir-čenski pionirji več vadijo, ker so v večini panog zmagali.
Ob zaključku tekmovanja so šmihelski pionirji zapeli pod
IZ ŠENTJERNEJA
Kmetijska zadruga v Šentjerneju opozada vse kmeliovalce, da j« treba nemudoma škropiti sadno drevje proti ^krlupu, ka-parju in drugim škodljivcem. V ta namen si nabavite v tirgovi.-ml KZ svinčeni arzenat ali ilin-v i. i: i - : t ■. ki se lahko mešata z bakrenim apnom, bordojsko brozgo «ll modro galico. Državni nasad ob cesti, ki Je zaradi prahu zelo napaden od ka-parja, Je poškropljen s Strupenim škropivom * t os temo 20«, ki kaparja najbolj zanesljivo uniči. Kdor ima sadni vrt ob cesti, naj bi dkropii drevje s ton, 'Skpopjvom, Paziti pa je •treba 2—3 tedne, da živali ne pridejo na strupeno pašo pod drevjem in da s* jim ne pokla-da strupena zelena krma. Po želji sadjatnjev bi K Z prl'skr-beil a takoj iudi škropivo Llro-tan ali Dilan.   ^ >
Tudi na krompirju se je pojavila zalega koloradskih hrošče v. Škropite takoj z hndan-ollem ali zaorašite njive s pan-itakanom. Škropivu lahko primešate modiro galico aH bakreno apno, ki hkrati uničuje krompirjevo plesen. ObUrneJia in točnejša navodila dobite v trgovini ali pisatrni KZ v Sent-
>'!IU\JU.
skrb/i za povezavo med našimi ljudmi, ki žive v tujini in njih staro domovino. Na uslugo bo vsem, ki prihajajo iz tujine na obisk v Jugoslavijo. Rada jim bo dajala vsa potrebna pojasnila, ki jih bodo želeli ali jim oskrbela kako zabavo, izlet a n kulturno prireditev.. Zcl]a Izseljenske matica je, da bi se
naH izseljenci med namj čimbolj e počutili in odnesli s seboj prijetne spomine na dni, pre-živeit« med Slovenci. Gostje iz tujine ali njih svojci naj se obračajo ob vsaki priložnosti ali potrebi na zastopnico Izseljenske matice v Šentjerneju — lov. Minko Menclnovo v tovarni »Telekomunikacije«.
vodstvom pevovodja tov. Aha-čiča še nekaj pesmi. Zbor je dobro izveiban in ima dobrega pevovodjo-pedagoga. Ta dan so bili tudi cicibani po* sebno slovesno sprejeti v pionirsko organizacijo.
V Birčni vasi so uredili novo igrišče otroci sami in jim zato iskreno čestitamo. Taksne fppe in tako uspele priredita« »še ni bilo v Birčni i?asi. Zadovoljni so bili otroci in njihovi vzgojitelji, M.
Večja proizvodnja v premogovnikih
• V letošnjem prvem tromeseč-Ju je bila proizvodnja premoga v Sloveniji za 18% večja kot ianj v I, tromesečju. v vsej državi pa znaša to povečanje 15Vo. Posebno se je povečala proizvodnja lignita, saj so ga nakopali n. pr. v Sloveniji s* pribl, več kot lani v istem času. Premogovniki in trgov, podjetji priporočajo, da *i potrošniki nabavijo premog že tdaj, ko S* je dovolj. V jesenskem času, ko vsi pritisnejo, ga bo teže dobiti,
V vsako hišo DOLENJSKI LISTI
Metliški pionirji za Dan mladosti
V SeniVe-r">'' ustanovljena r-ljenske matice
, t r,„/, * VABI
le    hi'Ni letoc
'i--"»ni ca Izse-Ta ustanov^
Po vsej naSi domovini so pionirji praznovali 25. maj. rojstni" dan maršala Tita. kot svoj praznik »Dan mladosti«. Tudi metliški pionirji so ga lepo proslavili.
Ze 17. maja zvečer sta pevski zbor pod vodstvom Viktorja Sviglja in folklorna skupina pod vodstvom' 'Ljube Vidnjevlčeve priredila skupno prireditev za odrasle. Oba zbora oz. skupini sta svoj program izvajali zelo kvalitetno.
V sredo, 22. maja, so vsi pionirji metliške gimnazije obiskali pionirje osnovne šolo v Semiču. Z njimi so se pomerili v prijateljskem dvoboju v šahu, igri »med dvema ognjema« in nogometu. Metliški pionirji pa so med sebol zaigrali še tekmo v rokometu, ki ga tu še ne igrajo, da bi za to igro navdušili tudi se miške pionirje.. Najlepše
doživetje tega dne pa Je bil
skupen nastop metliških in se-miških pevcev in plesalcev, ki so pokazali veliko veselja in smisla za slovensko narodno in umetno pesem 1« narodne plese. Za tem so metliški letalski modelarji .spustili že nekaj svojih prvih iadralnih letalskih mode-lbv. Njihov glavni nastop pa je bil v soboto popoldne v Metliki. Na njem so pokazali, da se da v zelo kralkem času veliko naučiti in napraviti, če je le volja in veselje za delo. Nemalo zaslug za te njihove prve uspehe ima Mladena Hanzljeva, >k| jih je za t,o dejavnost navdušila ln jim seveda 9 svojo spretnostjo in znanjem pomagala pri 'Vzde-la vi prvih leitali-kih modelov. Zmagovalec na tekmovanju modelov je bij od Aerokluba Novo mesto, čigar člani so vsd, tudi
nagrajen.
24. maja zvečer pa so pokazali sadov© svojih premnogih vaj tudi pionlrj i -igralci z uprizoritvijo Bevkovega »Tončka«, ki sta ga režirali Julka Raj-merjeva in Jožica Pakarjeva.
Za zaključek celotedenske prireditve je bila v soboto, 25. V. dopoldne v telovadnem domu ob navzočnosti predstavnikov organizacij in občin© svečana akademija, n* kateri so nastopali pevci, plesalci in tudi telovadci pod vodstvom Slava Rajmerja. Ob tej priliki 80 bili spretjetd v pionirske vrste najmlajši člani, učenci prvih razredov osnovne šote.
Celotno dejavnost pionirsks organizacije na gimnaziji v Metliki pa je (organiziral tovariš France Brancelj. ki je rane« tega še vodil šahovski krožeJt,
Pokojniki v kristalnih krstah
V veličastnern gorskem svetu Alp, med prepadi, špiki, skalnatimi gimotami in grebeni, se tplazLjo* čudovirte ledene reke — ledeniki. Z vrhuncev dres počasi čez strma pobočja, «e prevešajo čqrz previse, da nato v kotlinah odmirajo, se talijo in spreminjajo v prave reke, medtem ko se zgoraj, na vrhu, nepretrgoma obnavljajo z novim snegom in ledom. Največji gorski ledenik je v Pamairu, dolg 77 kim, v Evropskih Alpah j« najdaljši Aletech (24 km). Največji ledenik v Jugoslaviji Je naš triglavski, ki zavzema 15 ha površine; pred 100 leti je bil še dva in polkratt večji, od tokrat se pa stalno manjša, kot vsi ledeniki v Alpah,
Smrt in pogreb
Človeka je zamikala čudovita Višina Alp s svojimi ledenimi čari. Vzpenja se čez vrhove, čez previse in police, ledenik pod njim je obsijan in prelit s srebrnimi valovi 6ončne luči. Ko v bajki je vse; tam, kjer so razpoke v lediu pretrgale nepremagljivi tok ledenika, se odpirajo prepadi in kaos, čudovite oblika nagrmadenega ledu. Planinec gre više in više, željan svetlobe in daljav. Nenadoma pa — morda napačen korak, morda skala, ki so je odkrušila, morda led, ki se je razklal pod njim ali se je udri sneg nad skrito razpoko:' Človek je omahnil, pada, ledenik ga je sprejel v svoje mrzlo naročje. Led objame mrtvo telo ponesrečenca, kristalna krsta s« zapre nad njim. Toda pokojnik v tej veliki grobnici ne počiva nepremično. Njegova ledena krsta potuje, kajti ledenik se »talno premika, čeprav nevidno očem, ta hitreje, oni počasneje, kakršna je pač strmina ali gmota lediu, od 60 do 200 metrov na leto. Z ledenikom pa potuje tudi
pokojnik, leta in leta v svoji kristalni krsti, dokler se njegov grob ne odpre tam, kjer se ledenik konča.
68 let----
Pred nekaj meseci je v švicarskih Alpah iz svoje krste v ledeniku »pogledal« drzni planinec Georg VVinkler. Ponesrečil se je in izginil 18. avgusta 1888 v zapadni steni Weishorna v Feninskih Alpah. Na osnovi meritev ledenika &o takrat izračunali, da bo mrlič prišel na dan čee kakih 60 let. Niso se veliko zmotili: ledenik ga je dal lz sebe lani, po 68 ledih.
Ledeniki vedno znova vržejo iz sebe mrliče. Včasih so še kakor živi, kajti led jih je popolnoma konservirail. Včasih so to le ostanki kosti in obleke, ker jih je iledenik na svoji poti rdrobjj.
Rudar iz 18. stoletja
Ledenik včasih izroči iz seb& mrliče, ki so stoletja ležali v njegovih ledenih prepadih. Pred 40 leti so v lediu nekega ledenika na Koroškem našli truplo človeka, ki je po svoji noši in orodju, ki ga je -imel pri sebi, moral biti rudar iz, 18. stoletja, V tamošnjih rudnikih že 150 let ne kopljejo rude, le led je ohra-nii tako dolgo v sebi pričevalca časa, ko so v Visokih Turah še bili rudniki. V prvi svetovni vojni so mnogi avstrjski in italijanski vojaki izginili v ledenikih Dolomitov. Led sedaj še vedno prinaša na svetlo vojake; nekateri so kot bi bili pravkar umrli, od drugih je ohranjen le okostnjak. Iz majhnega ledenika Kanina v Julijskih Alpah, ki je na italijanski strani te mejne gore med Italijo in Jugoslavijo, so se nedavno pokazali trirja italijanski vojaki iz prve svetovne vodne v popolni bojni opremi in zelo dobro ohranjeni.
Še en vzoren šofer
Poštni avtobus Crnomeij—Vinica—Preloka—Adle-šlči—Črnomelj vozi poklicni šofer Ivan Stepan. Šofer je od leta 1949, na navedeni progi pa vozi ie tri leta. Dnevno prevozi 140 km. Navzlic skrajno slabi, ozki in drugače pomanjkljivi cesti je ie prevozil 160.000 km brez okvare vozila.
sil
Komisija za pregled motornih vozil je Ivana Ste-pana pohvalila kot najboljšega Šoferja v Beli krajini, ki je lahko za vzgled ostalim. Po-hvaljen je bil tudi od Direkcije pošta, saj opravlja poleg službe šoferja še službo sprevodnika.
Stanje naših cest, varnost prometa in ljudi ter Čuvanje dragih vozil potrebuje čimveč takih vozačev!
Vnuk je našel deda
.Francoski pisatelj in planine: Frlson—Roche opisuje v svoji knjigi »Tovariši na navezi« čudni sestanek deda in vnuka, o katerem mu je povedal neki francoski alpski vodnik iz Cha-monixa:
»Vasle, kdaj je moj oče doživel največje veselje v svojem življenju? Ko je 40 let po nesreči našel mojega deda, torej
čivališče, temveč tudi stoletja dolgo potovanje v kristalni krsti ledu z alpskih visočin Čez pobočja in prevale, do dolin in ravnin, kjer orjaška grobnica ledenika šele izroči truplo »materi zemlji«. Omenili smo jih nekaj, da si ustvarimo vsaj skromno podobo ledenikov, teh orjaških zmrznjenih rek in njihovih poti po veličastnem in skrivnostnem alpskem sve-
PAVLE  S A ViČ o r«'ilr*}*ih «kl«»|»3o'/Jiah
Znani jugoslovanski znanstvenik, strokovnjak za jedrsko fiziko Pavle Savlč, dolgoletni sodelavec Irene Cu-rie-Joliot, je nedavno izjavil v »Borbi« med drugim:
»Vedno bolj pogosti poskusi z raznimi vrstami jedrskega orožja, ki jih v čedalje večjem obsegu izvajajo ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija, kakor tudi uvajanje jedrske oborožitve za taktično uporabo v posameznih državah na Zapadu, so upravičeno zbudili zaskrbljenost najširših slojev po vsem svetu. Izrazi vznemirjenja »o dobili obliko pravih množičnih protestov (Kitajska, Japonska. Indija), deklaracije slavnih učenjakov ali skupin specialistov na posameznih področjih jedrskih znanosti. Radio in dnevni tisk sta posvetila mnogo oddaj in prostora temu opozorilu javnosti. Vendar to še malo ne ustreza ukrepom, ki bj jih hilo treba podvzeti, da se prepreči, dokler je še čas, neodgovorno ravnanje nekaterih vlad, preden bi s svojim delom ne sprožile nepopravljive posledice. Te posledice bi pa nedvomno bile katastrofalne ne samo za naša življenja, temveč tudi za nedogledno daljne rodove, da ne govorimo o pridobitvah vsega tistega, kar je doslej človeštvo doseglo s težkim trudom in kar sestavlja naš«, današnjo civilizacijo. Ko govorimo o katastrofalnih posledicah, ne mislimo samo na neposredna rušenja z uporabo jedrskega orožja, ampak predvsem na genetične (rodne) in podobne posledice, specifične za to vrsto orožja«.
čuda milijonkroine povečave
Najmočnejše sodobno povečalo je elektronski mikroskop. Z njim je učenjakom že uspelo fotografirali miilijonkrat povečano molekulo. Kaj če bi mogli človeka povečati miiijonkrat? Visok bi bil. 1700 kilometrov. Muna bi s to povečavo narasla na 7 kilometrov, naš las bi bil aebel 100 metrov, rdeče krvno telo bi imelo premer 7 metrov, običajna molekula bi bila velika 1 milimeter, atom pa komaj zaznaven prahek. In vendar s« prav v tem tako neskončno majhnem atomskem svetu dogajajo vse tiste presenetljive stvari, ki jih poznamo pod imenom atomska energija.
To bo neka} za kopalke
Na univerzi v Oregonu so strokovnjaki sporočili, da so iznašli odlično sredstvo za potem-nitev kože. Izdelali so ga .z korenine indijske rastline psora-len. Izvleček iz te korenine so predelali v obliko osvežujočih tablet. Trdijo, da to sredstvo ie ob slabem soncu pospešuje potemnitev polti brez škodljivih posledic.
Družina s 85 potomci
Ledenik      N e o u v i 1 1 e
svojega očeta, skoraj nespremenjenega v ledu, ki ga je v ledeni krsti pripeljal z vrha Mont Blanca do zadnjih poganjkov ledenika Bosson. Ko ee je ded ponesrečil, je bil precej mlajši kakor moj oče takrat, ko ga je našel. Imel je še vse lase, lica rdeča, bil pa je tako zledenel, da je imel oči trde ko kamen. Mene je najbolj osupnilo, ko sem videl svojega deda tako mladega (ko se je ponesrečil, je bil star 30 let). Bil sem otrok in sem mislil, da je »ded« lahko samo star, sivolas mož.«
*
Se in še je takih zgodb o ljudeh, katerih grob ni mirno po-
Poljubljanje z »nečakinjami«
73-letni Geoffrey Fairbank iz Chikaga si je izmislil poseben trik za poljubljanje z mladimi dekleti. Vsak dan Je hodil na postajo in čakal vlake. Ko je iz vlaka izstopilo m'lado, lepo dekle, je skočil k njej, jo objel in poljubil kot svojo nečakinjo. Seveda ni bita nobena njegova nečakinja. No, mož se je potem lepo izgovoril na pomoto. Na ta način se je poljuboval z mnogimi dekleti. Marsikatero je zaradi tegia tudi razjaril. Pa 0« dobil tudi kako klofuto, *a kar pa ni dositi maral, saj je ženska roka mehka. Na sodišču so menili, da .1« to neokusna zabava pa so mu prisodili tri dni strogega zapora.
ZAKAJ NOČEJO NJI FINSKO
Neki španski orkester je dobil ugodno ponudbo iz Helsin-kjov za gostovanje, vendar so člani orkestra odločno odbili vabljiivo ponudbo. Razlog: enkrat so že bili na Finskem, odnosno v Helsinkih. Od takrat jih preganja finsko sodišče: sedem članov zaradi plačevanja preživnine za nezakonske otroke, štiiri pa zaradi ureditve nekaterih formalnosti v zvezi s porokami na Finskem v tem času.
Desetletni gospodarski načrt Egipta
Egiptovska vlada pripravila načrt za desetletni gospodarski razvoj države. V tem času naj bi se narodni dohodek povečal od sedanjih 900 milijonov funtov na milijardo 540 milijonov egiptovskih funtov, kar pomeni povečanje od 29 na 52 funtov letno na prebivalca. Za financiranje desetletnega gospodarskega načrta bodo porabili prihranke zasebnikov in sredstva bank in zavarovalnih družb.
tu, ki tako neprenehoma ion nepremagljivo vabi človeka na svoje vrhove in v svoje osrčje, pa naj preži nanj še toliko nevarnosti. Kajti to je pot v ja^nine in višine, po katerih človek toliko hrepeni. Marsikdo je tam v snegu in ledu našel svoj grob, toda veličasten ledeni grob in kristalno krsto.
V neki egiptovski vasi v dolini reke Nil živi 67-letni Hali'a Muhamed Hilal, ki ima doslej že 85 potomcev. O tej družini je prinesel obširen Članek kairski list »Ahir Sat«.
H ali f a se je poročil s svojo še živečo žen« Emkio, ko j« bil star 18 let. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok, od katerih so trije umrli. Egiptovska vročina vpliva tudi na hitrejše zorenje ljudi; take so s© otroci
Halifa in Emine možlll m ženiij v starosti od 17 do 20 let. Tudi tem so s« narodili številni otroci, otrokom pa spet otrocj in tako šteje sedaj družina že 85 otrok, vnukov ln pravnukov. Ce ne bi bilo številnih smrtt, bi štela celo 108 članov.
Vsi člani družine ne žive doma, pač pa so se razkropili po domovini. Eni so kmetje — teh je največ, eden je trgovec, eden podjetnik, potem so oficir, ura-
Plrapa—ribo pošostf
V rekah Južne Amerike živi najstrašnejša riba na svebu, nevarnejša od velikega morskega psa ali vodne udavke. Velika je samo 30 cm, ima moder trup s črnimi pegami in topast gobec. Ta riba piraja napada v velikih jatah in tako grize, da sleherna žival, ki se znajde 'v vodi, pa naj bo še tako velika in močna, zgubi preveč krvi in potone. Toda prej kot trup živali potone do dna, jo piraje oglodajo do kosti. Pes naprimer je že nekaj centimetnov pod vodo povsem oglodan. Ce do obele ni daleč, večji živali, konju ali volu, včasih uspe, da pride na suho, toda na pol oglodana kmalu pogine.
Piraja Ima neverjeno krepko Čeljust in pregrtane celo jekleno ribolovno udico. V takih rekah se kopne živali ne morejo niti pošteno napiti, kaj Sele okopati. Zgodilo se je, da so piraje v hipu odgriznile gobec živali, ki j« jla pit, ali prste človeku, ki je hotel s kablico zajeti vode.
Piraje navadno tiče v jatah na
dnu vode, ko pa zavohajo lov. se bliskovito poženo proti površini. Privabi jih že nekaj kapljic krvi aH celo rdeča krpica vržena v vodo. Seveda prebivalci hodijo k reki z vso previdnostjo. Konje in pse vodijo k vodi v diru in hrupu in ko piraje, ki jih je privabil šum, pohite na ta kraj, živali na drugem lahko mimo popijejo nekaj požinkov,
narto pa beže spet na tretje mesto in tako naprej, dokler se ne n spijejo. Ce je treba čez vodo s čredo govedi aH konj. črednlki poženo v vodo starega vola aH konja, kt ga piraje napadejo, druga čreda pa potem na višjem mestu lahko prebrodi reko. Piraje pa ne živijo samo v rekah, tudi v jezerih in večjih lužah. Njih meso ni posebno okusno.
dnik, namestnik Javnega tožilca, profesor, inženir in pod. Doma se sestanerjo samo ob prazniku in ob vsaki prilika se Haldf in Emina seznanita 3 številnimi novinu, člani družine. Najtežja stvar je ob rojstvu novega člana družine; izbrati mu je treba ime, da ne bj imeli v družini več imen enakih. Mlajši člani te družine so osnovali svoj nogometni klub in imajo celo svoje drese. Klub se imenuje »Klub vnukov hadžriija Halifa«. Večkrat gre klub na tekme.
Najstarejše tir&vo
Na področju Belih planin T vzhodni Kaliforniji so odkrili bor, ki raste več kot 4000 let. Doslej je bilo kot najstarejše drevo na svetu znana orjaška, vedno zelena sekvoja, ki je pa stara »samo« 3000 let.
ZiNiMiVOSTI
Novi naročniki našega (ista
Buiala Ana — Rožič vrh Zida - i   T rška — Ljubljana Grlica    .^nez — Daljni vrh ReŠetlt} Franci — Prečna Nečtmcr Berta ~~ Zabjck Vidmar Marija — Kot Vesel Alojz — Irca vas Sever Alojz — Bitolj Ilijevič Peter — Ljubljana Žagar Ivan — Ljubljana Kranjčič Jože — Gor, Kar-tcljevo
Kodrič Anion — Brezovice Šinkovec Janez — Zagrad Boboš Anton — P.oljane Turk Ivana — Vcrdun Udovič Jože ~ Repče Bižal Ivan — Ambru« Milic Pepi — Terasa Saksida Alojz — Koper Vidmar Slavko "~ Kiseljak VrtačiČ Polde — Kragujevac Markovich Mary — USA Ukovick Anton — USA
TUDI KANADČANI KUPUJEJO NA OBROKE
Kanadčani čedalje več kupujejo na obroke. Lani septembra je znašal dolg za potrošno blago 2 milijardi 395 milijonov dolarjev. V enem letu se Je povečal 7a 342 milijonov dolarjev.
NIC VEC TRESLJAJEV NA VLAKU
V Angliji so začeli polagati pod tračnice (med prage in tračnice) gumijaste podložke. Poskusi so odlično uspeli. S temi podi ozki je povsem odstranjeno tresl janje vagonov. Sedaj bodo tako podložili vse železnice v Angliji. Za podložke lahko uporabijo vse odpadke industrije kavčuka.
LJUBEZENSKI IZLET V TANKU
Walter Brown v Zapadni Nemčiji je povabil svojo zaročenko na Izlet v 5-tonskem tanku. Ta zaljubljena vo&nrja je trajala nekaj ur, zaljubljenega tankista bo pa veljala 2 leti napora.
NAJDALJŠA NOTRANJA VODNA POT NA SVETU
Notranja vodna pota imenujemo promet po rekah, za razliko od odprtih vodnih poti — morja. Največja plovna reka na svetu je Amazonka v Južni Ameriki. Ta je dolga 5500 km, plovna pa 4300 km. Njena celotna plovna mreža s pritoki pa znaša 44,000 km. Vendar j* na Amazonki malo prometa, ker
teče skozi redko obljudene kraje. Skozj pragozdove Amazon-kinega porečja ni cest ne železnic in so parniki edina prometna zveza. V Evropi sta najdaljši plovni reki Volga in Donava.
ST1RINOŽNI DIRKAČ
Zoologl trdijo, da kamela lahko živi 100 let. Prayljo tudi, da lahko neprestano teče 15 ur.
ORJAŠKA iHRAVL.TlSCA
V Južni Ameriki živi neka vrsta mravelj, ki 91, gradi Izredno velika mravljišča. So primeri, da so mravljišča teh mravelj visoka od 8 do 10 metrov.
ZANIMIVOSTI NOVE PNEVMATIKE
Amerikanci so dali na trg nove pnevmatike, ki imajo vloženo jekleno tkanino, narejeno lz kot las tanke jeklene žice. Taki pnevmatiki ne škodujejo niti ostri predmeti (žeblji in podobno), pri vožnji pa se ogreje za 5 do 10 manj kot običajna pnevmatika.
KROGLE
MED LJUDOŽERCI
Misijonar: »Ti, kaj me pa tako natanko ogleduješ?«
Kanibal. »Zakaj pa ne, jaz sem veterinarski inšpektor!«
NEPOTREBEN NASVET
Mati sinu, ki odhaja k vojakom: »Pa glej dragi sinko, da boš zjutraj zgodaj vstajal, da te ne bodo tovariši oficirji čakali z zajtrkom!«
POKLON
»Veš, tebi manjkajo samo še rogovi, pa bi bil tak kot povodni konj!«
*Ti si budalo, saj povodni konj nima rogov!«
«No, potem ti pa sploh nič ne manjka!
V PRODAJALNI
»Ali imate dobre in pocrni čevlje?«
»Imamo dobre čevlje, imamo pa tudi take poceni!«
DON JU AN
»Oh, tako rada bi vedela, če me Mirko zares ljubi?«
»Seveda te! Zakaj bi bila ravno ti izjema.«
»Prehod za pešce«
41". »Naj se vrnejo!« je zakllcal beg Malkpč s težko kletvijo. Aga Husein je z- olajšanim srcem pohitel navzgor.
Res, čemu bi se zaganjali v trdne zidove, čakali ln umirali, ko je treba hiteti. Nekaj jih pogine tukaj, nekaj tam, naposled utegnejo priti kje še v zagato. Po kratkem prerekanju so se Turki začeli zbirati. Oplenili so še mrtve tovariše in si obvezali rane. Spuščali so se v dolino, žugajoč pri tem s pestmi proti trdnemu gradu.
Spodaj jih je sprejel s kletvijo beg Malkoč na poskakujočem konju, Pobesili so glave in trdneje prijeli za orožje. Grad je pač nepremagljivi
Potem je vojska krenila po razritih poteh naprej.
42. Glasna govorica Jc v turški vojski kmalu utihnila, nekateri so pestovali ranjene roke in se sovražno ozirali po tropi ujetnikov, ki so se vlekli za tolpo. Gregca so obhajale hude bolečine. Mraz je še povečal občutek gladu in utrujenosti. Zrušil bi se, toda ko je videl, kako se je neka mlada ženska oslabela zgrudila, ker ni več mogla teči za konji in so JI ravnodušno porinili noi v sne, ni nikomur več prišlo na misel, da bi se ustavljal. Stiskali so zobe in se podvizali.
Tudi oskrbnik Andraž ni bil vajen hoje. Medtem ko so drugi skrbeli samo zato. da bi si ohranili življenje, je on ves čas računal s tem. kako 1>1 pobegnit. Seveda sam. na druge ni pomislil, zlasti ko jc videl njihove izmučene obraze.
43. Na vrhu so krenili zopet proti Prikrajn. Ujetniki so se ozirali. Iz cerkve je bilo slišati zvonjenje. Srca so jim radostno uigrala. Prikrajci se še borijo!
Beg Malkoč je odjezdil bliže k vasi. Okoli taborov so se ves čas sprehajale manjše turške gruče. Jezdeci so se približevali obzidju, spustili po branilcih oblak puščic in se zopet umaknili. Beg Malkoč je malomarno pregledal zidovje, nato ,ic po-mlgntl spremljevalcem in se skokoma vrnil. Turki so se še enkrat zagnali proti tabuju, skušali so prebiti vrata, a vse Je bilo zastonj. Dolgega obleganja ne morejo tvegati. Prikrajci sn bili rešeni.
Ujetniki pa so se pomikali po strmi'cesti v dolino in Gregcu so silile solze v ooi...
44. Z divjimi kriki se je spustilo krdelo po klancu. Vedno bolj so se oddaljevali od Prlkraja.
»Nič ne maraj, fant!« se je tedaj oglasil oskrbnik in ga pogledal z utrujenimi očmi. »Midva se bova še vrnila, boš videl, da se bova!«
Gregec Je nehal jokati in Se nezaupno obrnil v okrvavljeni oskrbnikov obraz.
»BoŠ videl,« je gode] oskrbnik v brado, »ti me še ne poznaš!«
Gregec si je mislil, da ga pač pozna, saj mu Je spravil očeta v Ječo. Spomnil se Je, kako so pravili, da Je Andraž zvezan z vragom. Pr-straši] se 3m njegovega suhljatega obraza. Nato sta tekla dalj* drug poleg drugega in si želela samo to, da hi s« ustavili, da bi legla, in se odpočila.