Leto LXVII„ št* Ul
Ljubljana« sreda 30. maja 1934
Cena Din 1.-
SSMT d5n P°P°1<ln«» ***** nedelj« ln praznike. - IneeraU do 30 petit
TT*t a Din a.-, do 100 rrst a Din 2.50, od 100 do 300 Trst a Din 3.-, rećli tnaeraU petit 25? -Z ' Popust po dogovoru, inseratni lavek poeebej. — >Slovenski Narod«
ralja mesečno ▼ JugoalaTiji Din 11... za inosemstro Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm oiica, Št. 5
Telefon »t. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. LJubljana*« telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: StrosemajerjeTS ulica 1, telefon tt. 55, podru±nica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon §t- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
RaCuu pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani tt. 10.551.
RUSKA INICIJATIVA V ŽENEVI
Rusija predlaga namesto razorožitvene stalno konferenco miru in varnosti ter sklenitev medsebojnih nenapadalni pogodb
Seja kranjskega občinskega odbora
Ženeva, 30. maja. r. Sestanek predsedstva razorožitvene konference in včerajšnja seja glavne komisije sta vlila nove nade na vsaj delni uspeh razorožitvene konference. Dočim je vsa svetovna javnost vse do včeraj smatrala in je to prepričanje prišlo do izraza tudi že v krogih Društva narodov, da ni drugega izhoda kakor da razorožitvena konferenca likvidira in vrne svoj mandat Društvu narodov, se je včeraj pokazalo, da predstavniki velesil, ki so v glavnem odgovorni za usodo razorožitvene konference, vendarle oklevajo, da bi krenili na to pot in iščejo novih potov. Izjave, ki so jih podali na včerajšnji seji glavnega odbora konference, kažejo, da streme vsi po izhodu iz sedanje dušljive atmosfere. Kot novi činitelji so se pojavile Zedinjene države in Sovjetska Rusija. Toda Norman Daviš s svojim govorom ni doprinesel baš mnogo k razčiščenju položaja, ker vztrajajo Zedinjene države slej ko prej pri svoji doktrini nevmešavanja v evropske zadeve.
Henderson je kot predsednik konference na včerajšnjem sestanku glavnega odbora podal obširno poročilo o dosedanjem delu konference in apeliral na vse delegate, naj pripomorejo, da konferenca doseže svoj cilj.
Ameriški delegat Norman Daviš je v svojem govoru označil dve možnosti za zagotovitev varnosti. Ena možnost je stalna nadmoč v oborožitvi in sklepanje novih vojaških zvez. Druga možnost pa je okrepitev onega, ki se brani, in zmanjšanje moči napadalca. Zedinjene države so za drugo možnost. Žal pa so se v Evropi pojavile tendence, ki streme po novem oboroževanju. Zedinjene države bodo podpirale vsako akcijo za dosego sporazuma o razorožitvi in o okrepitvi miru na svetu. Nočejo pa se udeleževati političnih pogajanj v Evropi in tudi nočejo prevzeti nikake obveznosti, po kateri bi morale z vojaško intervencijo sodelovati pri urejevanju sporov med posameznimi državami. Norman Daviš je naposled predlagal, naj se konferenca vrne na ono osnovo, ki je bila svoječasno soglasno sprejeta, a to je angleški razorožitveni načrt, ki naj tvori osnovo bodoče razorožitvene konvencije.
Veliko pozornost je vzbudil nato sledeči govor ruskega zunanjega ministra Litvinova. Lit vinov je v svojem govoru poudaril, da se je Rusija od vsega začetka zavzemala ne samo ra znižanje oboroževanja, nego za popolno in splošno razorožitev. Ker pa na to ostale države niso pristale, je zašla razorožitvena konferenca na sedanjo mrtvo točko. Do sporazuma ni prišlo niti v ožjem krogu. Temu so krivi predvsem notranji dogodki v mnogih državah. Sovjetska Rusija je slej ko prej pripravljena sprejeti vsak razorožitveni načrt, ki bi ga odobrile tudi ostale države, zlasti pa sosedi Sovjetske Rusije. Vse dosedanje delo pa kaže. da je treba končati razorožitveno konferenco in namesto brezplodnega pogajanja o razorožitvi skleniti regionalne sporazume o jamstvu varnosti po zgledu sovjetskega pakta o definiciji napadalca. Naposled je Litvinov predlagal, naj se razorožitvena konferenca pretvori v stalno konferenco miru in varnosti vseh držav. Razorožitvena konferenca naj bi postala nora mirovna konferenca, ki bi stalno zasedala. Do sedaj so mirovne konference zasedale po vsaki vojni, odslej pa naj bi zasedala stalno mirovna konferenca, ,da prepreči novo vojno.
Z govorom Litvinova je bila včerajšnja seja zaključena in se bo nadaljevala danes ob 15.30. Na današnji seji bo govoril med drugimi francoski zunanji minister Barthou, čiger govor pričakujejo v ženevskih krogih z največjo napetostjo.
no smrtno razsodbo. Ruski predlog po mnenju angleškega tiska ne pomeni nič več in nič manj, kakor razširjenje locarn-skih obveznosti Anglije na ves evropski kontinent. »Daily Express i piše, da bi vodile sankcije, kakor jih predlaga Litvinov, pa tudi če so mišljene samo na gospodarskem polju, v vsakem primeru do vojne.
V Londonu so presenečeni
London, 30. maja, r. Dočim gredo listi molče preko izjav ameriškega delegata, se obširno bavijo s predlogi, ki jih je na včerajšnji seji glavnega odbora razorožitvene konference stavil sovjetski zunanji minister Litvinov. Vsi listi na-glašajo, da je predlog Litvinova, naj bi s, razorožitvena konferenca pretvorila v stalno konferenco miru in varnosti, angleško delegacijo popolnoma presenetil.
Z izjemo »Morning Posta« in socialističnega »Daily Heralda« vsi listi odklanjajo sovjetsko inicijativo. »Daily Ex-prr<»s« piše, da bi vsaka angleška vlada, ki hI pristala na Litvinove predloge in ►J>*la take obveznosti, podpisala last-
„Ultimat Društvu narodov"
Pariz, 30. maja. r. Tudi v pariških političnih krogih različno presojajo predloge Litvinova.    Matin« jih smatra za utopijo in piše. da bi pomenilo to okrni-tev Društva narodov,   kateremu bi ne ostalo nič drugega kakor posvetovanje o trgovini z dekleti in o opijskih zadevah. »Journal« vidi v ruskem predložni mnogo nasprotij, ki jih ni mogoče spraviti v sklad. Nasprotno pa pripisuje Pertinax v »Echo de Pasis« sovjetskemu predlogu veliko važnost in ga smatra za ultimat Društvu  narodov,  ki  naj nastopi bolj energično proti vsem kršiteljem mednarodnega prava, ker se bodo sicer narod? organizirali izven Društva narodov. »Oe-ver« misli, da je sovjetski predlog ^elo zapeljiv in da predstavlja uspešno rešitev razorožitvene konference. V ostalem pa mislijo v pariških krogih, da bo morala razorožitvena konferenca po končani debati že v par dneh sama postaviti kot prvo točko dnevnega reda vprašanje varnosti, ker je danes popolnoma jasno, da brez varnosti ni razorožitve.
ženevski komentarji
Ženeva, 30. maja. r. Kot najvažnejši dogodek včerajšnje seje glavnega odbora se smatrata izjava Normana Da visa in predlog Litvinova za preureditev razorožitvene konference v varnostno konferenco. Zadnji predlog je za posamezne delegacije   v nasprotju z iniciativo Zedinjenih držav glede vprašanja trgovine z orožjem prišel precej nepričakovano. Delegacije so zelo rezervirane ter splošno izjavljajo, da morajo te predloge najprej natančno proučiti. Celo francoska delegacija o tem predlogu ni ničesar vedela pred sejo glavnega odbora. Čeprav se od ruske strani poudarja v govoru Litvinova varnostni element, se zdi, da obstoji na drugi strani bojazen, da bi ustvaritev takega organa, kakor bi bila    stalna   mirovna konferenca v smislu predloga Litvinova, ne bi baš pospešila vstop Rusije v Društvo narodov ter bi pomenila le nekako nadomestilo za vstop Rusije v ženevsko institucijo. Zaradi tega   tudi odobravanje   na tej strani   ni stoprocentno.   V nevtralnih krogih kritizirajo v predlogu Litvinova predvsem to,   da je razorožitveni problem stavil popolnoma v ozadje in da hoče na svoji novi konferenci govoriti samo o varnosti. Angleži vidijo v tem nevarnost popolnoma vojaške zveze, čeprav je to Litvinov sam izrecno zanikal.
Posvet Male anfante
Ženeva, 30. maja r. Snoči sta se vršila v Ženevi sestanka zastopnikov Male antante pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša in delegatov držav, članic balkanskega pakta pod predsedstvom grškega zunanjega ministra Maksimosa. Predmet pogajanj so bili razgovori Titulesca z Li-tvinovim o stanju razorožitvene konference in o madžarsko-jugoslovenskem konfliktu. Poleg tega se je na sestanku držav podpisnic balkanskega paleta razpravljalo o izgledih turškega predloga glede ukinitve demilitarizacije Darda-nel. Kakor se doznava, na francoski in angleški strani niso zadovoljni s tem turškim načrtom, a Francozi se bojijo, da bi se v primeru izvedbe turškega načrta ojačila revizijska ideja tudi v drugih državah in zlasti prizadevanje Nemčije, da se ukine njena demilitarizirana cona ob Renu.
Zunanja ministra Jevtič in Tituiescu sta sporočila, da bosta Jugoslavija in Rumunija ratificirali balkanski pakt v teku meseca junija. V Ženevi pričakujejo tudi zastopnika bolgarske vlade, ki se bo pogajal o pristopu Bolgarije k balkanskemu paktu. Tituiescu je dalje sporočil, da se je na svoji konferenci z Litvinovom sporazumel glede priznanja Sovjetske Rusije s strani Male antante in balkanskih držav. Poleg tega se je z litvinovom razgovarjal glede sprejema
Rusije v Društvo narodov. Mala antanta
bo podpirala rusko kandidaturo.
Stališče Francije
Pariz, 30. maja. d. O stališču Francije izjavljajo v poučenih krogih, da >matra francoska vlada možnost zmanjšanja razorožitve do nadaljnjega kot Izključeno. Fran-c ia stoji pred izvršenim dejstvom ponovne nemške oborožitve in pozna obseg onstran Rena ustvarjenih vojaških organizacij. Francoska vlada skuša ustvariti podlago za pogajanja. Nota od 17. aprila je imela namen, da b. zaključila razpravo o zadevi, ki je propadla zaradi nemškega oboroževanj. Odpr'3 pa je pot za razgovor o varnosti - vs:ke posamezne evropske države. Francija je rripravljena jamč't: za varnost vsake države, zahteva pa popolno protivrednost. Če 'ie Anglija pripravljena braniti v potrebi z orožjem bodočo konven-cijo o omejitvi in kontroli oboroževanja, bi mogla Francija pristati na razpravo o smernicah za zmanjšanje oborožtve v nadaljnjem štadiiu razvoja evrorsk:h dogodkov.
Katastrofalni orkan v Čilu
Santiago, 30. maja r. Silni nalivi so upropastili osem čilskih pokrajin. Na stotine vasi in mestec je preplavljenih. Okrog 100 hiš porušenih. Mesto Copiapo so morali ljudje zapustiti. Železniška proga proti Valparaisu je hudo poškodovana. Okrog 40 mostov je porušenih. Ljudi brez strehe je že okrog 10.000. Strašen ciklon je skoraj docela razdejal tudi mesto Concepcion. S tamkajšnjih javnih zgradb, z magistrata, s škofijske palače h z rajnih hotelov in drugih hiš je vihar odnesel strehe. Cele ulice so pod vodo. Samo v Concepcionu je človeških žrtev 20. Mnogo žrtev je zahteval orkan tudi v drugih krajih.
Zob za zob
Berlin, 30. maja. AA. Iz Monakovega
poročajo: Na zadnji seji občinske uprave je dal monakovski župan Filler izjavo, da v nasprotju s prejšnjimi običaji letos ob procesiji sv. rešnjega telesa na občinskih poslopjih ne bodo razobesili zastav. Občina je to sklenila zato, ker tudi cerkvene oblasti pri dosedanjih cerkvenih svečanostih niso razobesile nacionalnih zastav in nacionalnih emblemov.
Obisk gospodarstvenikov na Poljskem odgođen
Beograd, 30. maja AA. Na seji poljsko-jugoslovenskega gospodarskega odbora so sklenili, da se izlet jugoslovenskih gospodarstvenikov na Poljsko, ki je bil prvotno nameravan za mesec junij, odgodi na drugo polovico avgusta.
Otvoritev metliškega kopališča
Metlika, 30. maja. Jutri bo metliško Tujsko prometno društvo otvorilo svoje kopališče na Kolpi. Odveč je poudarjati njegovo važnost za po-vzdigo letoviščarstva. ki postaja tudi pri nas važna postavka Y narodnem gospodarstvu.
Potrebo po TPD smo v Metliki čutili že pred dvema letoma in si ustanovili društvo, ki naj zainteresira javnost za naše lepe kraje in usmeri dotok gostov v naše mesto, ki ie bogato na zanimivostih, a žal pasivno. V noldrugem letu j« pokazalo TPD v Metliki toliko lepih uspehov, da meščanstvo in Ijub-:ianski rojaki, od katerih so bili v začetku nekateri proti ustanovitvi istega, češ da ni potrebno, uvidevajo sedaj v polni meri njegovo nujno potrebo. 2-e lani je metliško TPD s sodelovanjem društva »Bela Krajina« v Ljubljani priredilo več več>ih propagandnih izletov v Belo Krajino, a obenem »i je pa prizadevalo, da bi imeli gostje vse oot'-ebne udobnosti.
Ob prijazni in topli Kolpi si je že lani uredilo prepotrebno kopališče, ki ga je letos še razširilo. Okoli kopališkega prostora so zasadili živo meio in mlado drevje. Tudi za telovadbo in odbojko je dovolj prostora, a letos je bil dograjen še večji podaljšek. Ko bo drugo leto po dograditvi mostu urejena še obala, bo pogled na kopališče raz njega res lep.
Ob te i priliki na i naglasimo ponovno po" trebo vodovoda. Kakor nas zagotavljajo, bodo že letos pričeli z gradbo tako, da bo drugo leto ta naša skoraj stoletna želja končno vendarle izpolnjena, a mestu bo s tem ustvarjen res glavni notfoi. da se razvije v klimatično letovišče, za kar ima vse naravne n^mie. Slikoviti iznrebodi. topla, zdravilna Kolpa, lepi cvetoči ali zoreči vinogradi, zdrava kanljica in nizke cene so najboljše priporočilo.
Društvu z m«rlm*;ma voditeljema g T v Maleš;čem in LodviVom Fuxom žellTOO še mnogo u<peh<~>v a v četrtek ob IS. vsi na Ganglov trg in z godbo k otvoritvi!
Prvi nastop novega občinskega od lezniško upravo —
Kranj, 30. maja. Sinoči se je vršila v mestni posvetovalnici seja občinskega odbora. Točno ob 18. je predsednik g. Pire otvoril sejo in sporočil, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo štirih bivših in razrešenih odbornikov kot neutemeljeno, da je z odlokom banske uprave razrešen funkcij obč. odbornika dr. Fran Semrov in da zavzame njegovo mesto g. Rudolf Jeglič. Novi odbornik se je zahvalil in takoj pokazal veliko aktivnost ter interpeliral g. predsednika, zakaj mestna občina ob priliki nedeljskega zbora bojevnikov ni izobesila zastave. Na Jegličevo interpelacijo je g. predsednik odgovoril, da je tako sklenila občinska uprava Sicer pa zelo obžaluje in se zgraža nad dejstvom, da prireć'tveni odbor ni poznal toliko takta, da bi oficielno obvesti občino o zboru, zlasti še, ko se je ta zbor vršil na občinskem prostoru. — Po nerodni dupliki g. Jegliča je g Fock. ki se je po večkratnem izostanku zopet enkrat udeležil seje, pojas nil, da ie prireditveni odbor stal na stališču, da nikogar ne vabi posebej.
Nato je občinski odbor obravnava! spor. ki se že preko deset let vleče med mestno občino in železniško upravo, m sprejel sklep, ki bo menda spravil s sveta ta dolgoletni spor. Zadeva namreč svoječasno občinsko pot v izmeri 309 kv metrov, ki je vodila od savskega mostu k podnožju Kalvarije nfl Šmarjetno goro in io danes prepreza 7 žele/, niških tirov, pot pa je izpeljana šele od državne ceste onkrai /e1e7n'škeg<i prelaza. G-predsednik Pire je očrtal historiat tega spo ra, preči tal je vse tozadevne akte in predlagal, da se ekspropriira ta občinski svet v korist železniške uprave, ker je slednja itak že izgradila Jcnt ekvivalent fcos <^d/irtie pešpoti na Smarietno goro. edino pod pogojem, da on$ izvrši kanal na Gorenji Savi. Pred log g. predsednika je bil soglasno sprejet. Nato je bil sprejet predlog inž Grosa da se proglasi za občinsko cesto 1 reda: Savski breg-Tavčarjeva ulica-mestm trg-Prešernova ulica-Mencingcrjev trg do državne ceste Po
Bolgarski književniki v Ljubljani
S 13 minutno zamudo je prispel dav; ob 10. beograjski brzovlak, ki je prip*' ljal v Ljubljano 26 bolgarskih književnikov, pa tudi večje število hrvatskih in srbskih kolegov. Na glavnem kolodvoru so jih sprejeli zastopniki našega Pen-klu ba s podpredsednikom g Albrechtom na čelu. nase narodne dame, lepo število deklet v narodnih nošah in še mnogo dni gega občinstva. Gostom sta se peljala naproti predsednik ljubljanske sekcije univ. prof. dr. Izidor Cankar Ln blagajnik Jože Vidmar. Komaj se je vlak ustavil so mile goste obsula dekleta v narodnih nošah s šopki nageljnov in vrtnic. Gostom se je na obrazu videlo, da so spričo bratskega sprejema globoko ginjeni. Povedi; so jih takoj v hotel »Union«, ostale naše književnike iz Beograda in Zagreba pa so namestili v hotelu »Metropol«. Od bolgarskih gostov, ki jih je skupno z njihovimi damami 26, so prispeli: predsednik bolgarskega Pen-centra prof. Aleksander Ba labanov, po vsej Evropi znani pisatelj Elin Pelin, znani kritiki Konstantinov, Karaličev ln Canev, pisatelji in pesniki Sira-ks Kitnik, Malšo Nikolov. Vladimir Vasiljev, Konstantin Petkanov, Georgij Rajčev, Jordan Stubel, Štefan Kostov. Asen Rasvetjinov, Slavčo Krasinjskv, Malčo Nikolov, od dam pa Elizabeta Ba-grjana, Jana Jazova in druge. Večina bolgarskih književnikov je prispel s svojimi gospemi. Iz Zagreba so se pripeljali predsednik tamošnjega Pen-kluba dr. Branimir Livadić, dr. Ivan Esih, Milan Bego-vid, Miroslav Feldman in Bedalič, iz Beograda pa Predič in DjuričiČ z gospema. Desanka Maksimovičeva in pesnik šop.
Bolgarsiki književniki so nam zatrjevali, da niso v nobenem kraju doživeli tako le*pega sprejema. Posebno jih veseli, da je bila vožnja iz Zagreba do Ljubljane tako kratka in niti malo utrudljiva. Vedrih in veselih lic so zatrjevali, da je Slovenija najlepša izmed vseh slovanskih zemlja in da se jim zdi kot, da to ne bi bil od ljudi Izumetničen svet, temveč delo božjih rofle. Zlasti so bili prijetno presenečeni, ko so zagledali narodne nože, o katerih trdijo, da lahko tekmujejo z vsemi ostalimi slovanskimi.
Dopol-dme so si bolgarski književniki v spremstvu našega Pen-kluba ogledali mesto, popoldne pa bodo posetili Narodno galerijo, velesejem, muzej in mednarodno fotografsko razstavo. Jutri dopoldne se ob 10. odtpeljejo na Bled, nato pa Še dalje v Bohinj, od koder se bodo zopet vrnili v Ljubljano in od tod v domovino.
Vojni dolgovi <ooe! na dnevnem re<ta
London. 29. maja g. Anglelka vlada bo te dni odgovorila na ameriško zahtevo po popolnem plačilu dne 15 iunija zapadlega obroka vojnih dolgov in noleg tega po 1z-nlačilu zaostanko\ List' se zavzemajo za to. n": *e onust' vsako nadaljnje plačilo l-er i '-''nn nlaći'o g*ede na pretnjo John-sona  z   zatvoritvijo  kredita brezsmiselno.
boroika — Spor med občino In že-Tekoče zadeve.
poročilu g. dir. Košnika je bila odobrena za menjava zakupnikov ribolova v revirju Ko kra. Namesto g. Maverja je postal zakupnik g. Sire.
G. inšp. Tajnik je poročal, da je Jadran sko-Dodunavska banka odpovedala poslovne prostore v mestni hiši zaradi svoje likvida cije s predlogom, da je pripravljena pla
čati do 1. julija najemnino, prostore pa takoj odstopiti  lastnici.  Obč.  odbor pa je osvojil predlog poročevalca, da vztraja na pogodbeni enoletni odpovedi, pripravljen« pa je ^prevzeti na 20.000 Din ocenjeni inven tar. Ker je h*mska uprava predlagala, naj si mestna občina v svrho kritja priman j kljaja v letošnjem proračunu poišče novih virov dohodkov, je bil na predlog g. Tajnika soglasno pooblaščen finančni odsek, da v 14 dneh predloži izpopolnjen načrt rro šarinskega tarifa. Dodatno sta bila se sprejet«! predloga, da m v tntinčni odsek koop tira kot izvedenec za tekstilije g. Prah in na se zaslišijo še drugi strokovnjaki m priza deti. Po kratki tajni seji je g. inšp. Tajnik poročal o oddaji mesta in nastavitvi šofer ja in elektromonteria. Na razpis v Služb. N so bile odposlane štiri prošnie od gjg. Sfliags Stirna. Miklavčiča in Z-ebreta  G. Tajnik i-prečita! vse prošnje in dejal, da je občinska uprava prišla do zaključka, da je najbol ugodna  prošnja  g.  Josipa  Šilinga. Poroče valcev  predlog, da  se odda g. Šilingu sa 3000 Din mesečno to mesto  je bil soglasno sprejet. Čudimo se. da se ni naSel v odbor, nihče, ki bi podvomil o umestnosti takeg«1 sklepa in se samo vprašujemo, ali bi ne bil" socialno bolj pravično in to je danes v prv vrsti merodajno, da sc da razpisana sluzbr* namesto še sedaj  drugje  zaposlenemu go spodu   menda   tudi   zadosti   strokovno izo
hra/enemu brezposelnemu domačinu event za nekoliko nižjo vsoto in da se s tem re«-vsaj enemu pripomore k eksistenci. Kot zadnja točka dnevnega reda ie bila po poročilu in pojasnilu g Završnika odklonje na prošnja vasi Rupc. i" «e pritegne v kranjski Šolsk okoliš
Arzenik ]e prodajal
Trebnje   29. maja.
Te dni je žandarmerijska patrulja v Dobmičah prijela radi suma vloma nekega Paviča Jakoba, baje iz Livnega. Pred dnevi je bilo vlomljeno pri posestnikih Janež Jožefi in Ferdinandu iz Reve pri Dobrni čah in je bilo pokradene mnogo obleke Storilec je na mestu vloma pustil leskovo palico, ki ga je kasneje tudi izdala Ljudje v okolici so pričeli po vlomu pripovedo vati, da se je potikal po dobrnški dolim že več dni neznan moški ki je prodajal od hiše do hiše arzenik in razna druga zdravi la in ki je nosil v rokah leskovo palico, da se je branil psov. Orožništvo je začelo ta koj zasledovati neznanca in ga kmalu tud' izsledilo. Pri preiskavi je odločno zanikal, da bi bil vlomil, priče so pa izpovedale, da je mož identičen s prodajalcem zdravil, ki je hodil po vaseh z leskovko.
Pri zaslišanju pa se je ugotovilo, da je padel v roko že dolgo iskani prodajalec zdravil in strupov, katerega ime pa je bilo do danes neznano. Paviča. kakor zatrjuje da se piše, so iskala varnostna oblastva vseh sosednjih srezov. Tako je izdalo za njim tiralico novomeško sresko načelstvo dalje so ga iskali po Kočevju, Litiji itd. na prijavo ljudi, katerim je prodajal perilno sodo za arzenik ali kako drugo zdravilo odnosno strup. Pri zaslišanju je priznal, da je prodajal perilno sodo že nad leto dni kot brezposelni in da je dobival za njo le toliko, kolikor je bila faktično vredna, da se je torej pošteno preživljal. Edino, kar je zakrivil, je to, da je pomotoma prodajal sodo za arzenik in druga zdravila in so ljudje kupovali sodo za zdravljenje konj za uničevanje mrčesi, podgan. — enkrat za zdravila, drugič kot strup, četudi ni imel niti prvega niti drugega, temveč'vedno le perilno sodo. Čudnega prodajalca zdravil in strupov so orožniki izročili tukajšnjemu sodišču, ki bo predvsem ugotovilo njegovo identičnost po podatkih, ki jih navaja. Vsi pa, ki so kupovali od njega »zdravila odnosno strupe«, naj prijavijo svoje naslove trebanjskemu sreskemu sodišču
Trinajst ljudi zgorelo
Pariz, 30. maja. d. Avtobus, ki je včeraj vozli 17 izletnikov iz Madrida v Pariz, je zaradi defekta na pnevmatiki za-vozil v smrekovem gozdu pri Mons de Mars&nu z vso brzino v brzojavni drog. pri čemer se je vnel. V plamenih je ago-delo IS ljudi ln le trije so se mogli reJiti v veliki paniki, šofsr avtobusa je bil hudo ranjen. Ogenj se je razširil tudi na grozd v katerem se je pripetila nesreča ln so ga le s veliko težavo omejili.
LJUBLJANSKA BORZA.
Deriie: Amsterdam 2310.96 - 2822.32 Berlin 1381.25 — 1342.05, Bruselj 796.91 — 800.85. Curih 1106.35 — 1113.86. London 172.86 _ 174.46. Newvork 3383.28 — 3411.54 Pariz 224.93 - 226.05. Praca 141.84-142.70. Trs* 289.46 - 291.86 fpremija 28.5 odat.) INOZEMSKE BORZE.
Curih, 30. maja. Pariz 20.296, London 15.63. Newyork 307.75. Brufteli 71.90, Milan 26.16. Madrid 42.05. Amsrtprdam 20A50. Berlin 120.30. TVunai 57.20. Prs«- 12.805, Varšava 58.10. Bikareerta 3.05.
Elektrifikacija
zapadne Jugoslavije
Predavanje dr. techn. Milana Vidmarja v Ljubljanskem
klubu
Ljubljana, 30. maja. Kakor znano, prireja Ljubljanski klub, odkar je predBednik g. dr. Fran Windi-acher, redno predavanja, ki stoje na izredni viAiTvi in vzfbujajo upravičeno pozornost široke javnosti. Posebno važno predavanje je pa imel snoči imiv. prof. dr. Milan Vidmar. Govoril je o velikem projektu elektrifikacije zapadnega dela nase države in je globoko posegel v problem izboljšanja našega narodnega gospodarstva. Napoved predavanja o tem važnem problemu je poleg stalnih gostov privabila k preda van ju tudi bana g. dr. Draga M a r u š i č a, senatorja gosp. dr. Ravniharja in dr. Gregor i na, konzularni zbor, zastopnika tangirane TPD generalnega direktorja g. S k u b c a in njegovega namestnika g. Juillarda, predsednika Mestne hranilnice g. Rada Hribarja, finančnega direktorja g. dr.
V a 1 j a v c a, mnogo zastopnikov univerze in inženjerjev ter naše industrije in de-narstva, posebno pozornost je pa še vzbudil prihod g. dr. Gregoriča, generalnega tajnika Zveze industrijskih korpo-racij v BeogTadu. V odsotnosti predsednika dr. VVindischerja je goste, zlasti pa predavatelja toplo pozdravil g. ing. šuklje, nato je pa predavatelj izvajal:
Zapadni del Jugoslavije od Kranjske gore do Siska ima dobro razvito industrijo, živo obrt, zapadnoevropsko razvita mesta in lepe pokrajine, ki privlačujejo tujce. Električna energija je za ta del naše dTžave posebno potrebna. Ne samo tam, kjer je lahko neposredno koristna. Tudi v tako imenovanih pasivnih krajih bo lahko prinašala posredne dobičke. Problem elektrifikacije, temeljite elektrifikacije, je tedaj za zapadni del naše države izredno važen javni problem.
Kaj je prav za prav elektrifikacija? Nedvomno preskrba vse dežele 8 potrebno električno energijo. Vse dežele, vseh krajev, tistih, ki obetajo dobičke proizvajalcem električne energije, pa tudi tistih, ki ne morejo, ali pa še ne morejo nositi bremen za razdel je valna omrežja.
Ne gre samo za preskrbo z električno energijo. Gre tudi za zmerne cene električne energije. Ce bi ne bilo maksimirane cene za električni tok. bi prav za prav pasivnih krajev sploh ne bilo. Elektrifikacija je tedaj preskrba vse dežele z dovolj ceneno električno energijo.
V zapadni Jugoslaviji imamo dovolj izdatnih virov naravne energije, imamo pa tudi dovolj elektrarn, ki morejo črpati iz teh naravnih virov. Elektrarn imamo oelo preveč. Zato opažamo, da se velike elektrarne bore za velike konzumente, da poskušajo druga drugi odjedati konzum. Skrbi za zmerne cene električnega toka tedaj nimamo in še dolgo je ne bomo imeli. En del elektrifikacijskega problema je potem takem rešen.
Težji je drugi del problema. Razdelje-valnih omrežij nimamo dovolj. Pasivni kraji ne zmorejo visokih svot za dovode. Cele pokrajine N> še brez daljnovodov za visoko in brez omrežij za nizko napetost.
Saj je razumljivo, da poskušajo obstoječe elektrarne druga drugi iztrgati dober konzum. ki že visi na zgrajenih daljnovodih, oziroma ki bi se lahko obesil nanje. Gradnja novih razdeljevalnih omrežij, novih daljnovodov zahteva težke milijone. Nihče ne investira rad. Težke gospodarske prilike so prav gotovo še izdatno poostrile težave.
Hvalevredno je delo naših banovinskih elektrarn, ki je namenjeno pasivnim krajem po deželi. Banovinsko podjetje ne išče dobička. Javna sredstva prav gotovo lahko pomagajo pasivnim krajem in upanje na posredne splošne koristi je opravičeno. Toda banovinsko podjetje ne more zajeti vse dežele. V območju privatnih velikih elektrarn leže obširne pasivne pokrajine, katerim banovinsko podjetje samo ne more pomagati.
Nikakor nisem nasprotnik javnim investicijam, ki ne prinašajo neposrednih koristi. Zdi se mi pa, da tudi oblast nima pravice neplodno zakopavati visokih svot, če je na razpolago boljša pot. Javne žrtve so dopustne le, če so neizbežne. Ce pa je mogoče brez žrtev doseči isto, če je mogoče celo z dobički doseči več, so javne žrtve vse graje vredne.
Večleten študij elektrifikacijskega problema me je do vedel do zaključka, da hodi naša banovina z najboljšimi nameni po zgrešeni poti. ^ skrbjo opažam, kako rastejo banovinskim elektrarnam notranje poslovne težave. Z veliko skrbjo opazujem težka bremena, ki jih mora prevzemati podeželsko prebivalstvo za razdeljevalna omrežja. Vidim pa tudi ogromne množine naravne energije, ki se razblinja neizkoriščena v nič. Investicije vidim, ki so preuranjene, ki so še nepotrebne. Lahko mi bo dokazati, da nosimo zaradi pogredene elektrifikacije nepotrebna težka bremena, ki a« jih še lahko znebimo. Toda zadnji čas je, da krenemo na dru^o pot. V nekaj letih bo že prekasno.
V zapadni Jugoslaviji imamo dve veliki konzumni središči, na kateri gleda vsak elektrifikator s poželjivimi očmi: Zagreb in Ljubljano. Obe mesti imata lastne kalorične centrale. Obe mesti razširjata polagoma svoji centrali. Banovinske elektrarne bi rade ustavile v Ljubljani obrat in ga nadomestile z obratom v Velenju. Fala in Trbovlje poskušata ie več let obrat zagrebške elektrarne nadomestiti z obratom v Fali in Trbovljah.
Okoli teh dveh konzumnih središč se zares suče velik del elektrifikacijskega problema v zapadni Jugoslaviji. Nepristranski elektrifikator pa seveda ne sme gledati na te dve konzirmni točki z očmi podjetnika, ki proizvaja električno energijo, pa tudi ne z očmi e ta tista, ki sd je vtepe! v glavo, da bo odrinil vsakega privatnega podjetnika. Zagrebški in ljubljanski problem sta potrebna rešitve, ki koristi celokupnosti, vsemu narodu in celi državi. Zagrebški ln ljubljanski problem sta rešljiva »amo v okvirju re&itve celokupnega elektrifikacijskega problema.
Zagreb s svojo okolico računa na letni konzum okroglih 50 milijonov kilovatnih ur. V kratkem času ga bo dosegel. Ljubljana s svojo okolico računa s 10 milijoni kilovatnih ur. Dosegla jih bo tudi kmalu. V središču elektrifikacijskega problema stoji teti 60 mflljonov li Bofurfiilli ur in po-
nuja se kot temelj za smotreno elektrifikacijo. Zares se da na tem temelju zgraditi
novo električno gc*p0OJ*ratvo,
ki bo na mah odstranilo nepotrebne javne žrtve in ki bo razen tega donašalo potrebne vsote za elektrifikacijo pasivnih krajev. Prav lahko bom to dokazal.
Zagrebška in ljubljanska elektrarna, kurita trboveljski zdrob. Za vsako kilovatno uro potrebujeta okroglo dva kilograma trboveljskega zdroba. Za 60 milijonov kilovatnih ur je tr&ba 120 milijonov kilogramov zdroba. z železnico jih je treba do-važati v Zagreb in Ljubljano iz Trbovelj.
Tona trboveljskega zdroba stane v za-grebškJ in ljubljanski elektrarni okroglo 180 Din. Tretjina te vsote gre na račun mehaničnega transporta iz Trbovelj v elektrarno. Za 60 milijonov kilovatnih ur morata tedaj Zagreb in Ljubljana vsako leto plačati 7,200.000 dinarjev transportnih stroškov. Na dlani leži vprašanje, ali ne bi bilo priporoči ji ve jše. nadomestiti mehanični transport z električnim. Ce bi v Trbovljah pokurili premog in električno energijo z daljnovodi oddajali v Zagreb in Ljubljano, bi mehanični transport izginil in električni bi stopil na njegovo mesto. Kakšni bi bili potem stroški?
Daljnovod iz Ljubljane v Zagreb bi požrl okroglo
90 milijonov dinarjev. Odpisi te vsote bi lahko znašali vsako leto 3 odstotke, torej 2,700.000 Din. Ce bi obresti investiranega kapitala znašale samo 5 odstotkov, bi vsako leto odnesle 4,500.000 Din. Obratno vodstvo, ki bi urejevalo električni prenos, ki tudi nekaj potrebovalo. Celotni obrat bi torej letno zahteval okroglo 8 milijonov dinarjev. Stroški električnega prenosa bi bili tedaj približno v višini stroškov za mehanični transport trboveljskega zdroba.
Marsikdo se bo ustavil pri tem računu in 5-odstotno obrestovanje investirane glavnice mu ne bo šlo v glavo. Vsi smo navajeni na izdatno višje obresti. Vsi vemo, da je dandanes zelo težko mobilizirati tako visoke vsote.
Pa vendar je problem po mojem mnenju rešljiv. Ustanoviti bi morali mešano gospodarsko podjetje v obliki delniške družic, v katerem bi morali sodelovati javni in privatni faktorji. Seveda bi morali javni faktorji prevladovati, ker tako važnega podjetja, kot bi bila nesporno naša elek-trifikacijska organizacija, ne smemo dati iz rok. Prvi delničar bi morala biti naša banovinska električna podjetja. Drugi javni delničar bi bile Združene elektrarne Zagreb-Karlovac. V tretjo skupino bi postavil privatna podjetja Trbovelje in Falo, ki imajo važne naše energijske vire v rokah.
Ce prevzame vsak teh treh delničarjev deset milijonov delniške glavnice, bo delniški kapitni znašal 30 inilijonov dinarjev. Banovinskim elektrarnam bo prav lahko pristopiti k tej delniški družbi. Prinesle bodo velenjski daljnovod kot donos. Prodale ga bodo elektrifikacijski organizaciji. Deset milijonov dinarjev bodo zanj prejele v obliki delnic, ostanek v gotovini. Znebile se bodo hkratu skrbi za odpisovanje tega daljnovoda, znebile se bodo pa tudi pomembnega dela obresti za vsoto, ki je zakopana v velenjskem daljnovodu.
Elektrifikacijska organizacija bi mobilizirala okroglo 70 milijonov dinarjev z obligacijami, tako da bi imela v celoti 100 milijonov dinarjev na razpolago. Za daljnovod iz Ljubljane v Zagreb preko Laškega bi izdala 90 milijonov, 10 bi ji jih ostalo v blagajni za začetne težave.
Toda kdo bo prevzel obligacije? Kdo jih bo vzel. Če se bodo obrestovale samo s 5%? Odgovor je le na videz težak. Po mojem mnenju ne bo težko pripraviti privatne skupine Fala-Trbovlje, ki ima v inozemstvu močno finančno zaledje, do tega, da jih bo prevzela. Saj bo imela posredne koristi od nove ureditve našega električnega gospodarstva. Saj bo preko novega daljnovoda lahko uveljavljala naravno energijo, ki se ji sedaj neizkoriščena razblinja v nič.
Zgoraj opisani račun je tedaj pravilen, še bolj pravilen je kakor se zdi. Računati bo treba vendar samo s 5-odstotnimi obrestmi 70 milijonov dinarjev. Obresti delniške glavnice so že dobiček. Med poslovne stroške jih ne moremo šteti. Dokončni obračun električnega prenosa v Zagreb in Ljubljano bi bdi tedaj naslednji: 3-odst. odpisi od 90 millj. 2,700.000 Din 5-odst. obresti od 70 mili j. 3,500.000 M Obratni stroški 1,000.000 „
Skupaj   7,200.000 Din
Prvi izsledek je prav gotovo zelo presenetljiv. Mogočen daljnovod iz Ljubljane v Zagreb, ki bo prav gotovo tvoril začetek velike državne električne žile. bi nastal
brez novih bremen za naše narodno gospodarstvo,
takorekoč zastonj. Prihranjeni železniški transporti bi ga iftumjrti Ta veliki daljnovod bi povezal vse velike elektrarne ▼ zapadni Jugoslaviji med seboj: zagrebško, trboveljsko, falsko, velenjsko, ljubljansko in Bavrsnisko.
V daljni bodočnosti vidim veliko električno žilo iz Ljubljane preko Zagreba, Broda ob Savi do Beograda. V Beogradu vidim drugo državno električno žilo, ki bi prihajala od severa in se nadaljevala proti jugu, vse do grške meje. TJ ver j en sem, da bo ta vodilna električna žila v Zagrebu dobila stransko vejo, ki bo šla preko Karlovca na Sušak. Prav gotovo bo tudi v Brodu na Savi odcepila stransko progo, ki bo Sla preko Bosne v Dalmacijo do dalmatinske velike vodne centrale. Bosanska žila bo nanizala važne naravne energijske vire. Elektrifikacijski načrt za zapadno Jugoslavijo bo prinesel državnemu ogrodju ve-levažen začetek.
Ne samo, da lahko zgradimo daljnovod iz Ljubljane v Zagreb s prihranjenimi stroški za železniški transport premoga, nadaljnje ogromne koristi se poleg tega ie obetajo našemu narodnemu gospodarstvu, če pogledamo v velike nase elektrarne, bomo zapazili, da delujejo po veČini brez radostnih obratnih rezerv. Ljubljanska elektrarna ima en sam turbogenerator, od
premiera vesele vojaške burke
Smeh, zabava ln dovtipi
Ordonanc ljubezni EUtoi T^*AT,CA
Paul Horbiger
Lucv Engltech
Predstave: danes ob 4. in 9*4, jutri ob 8., 5., 7*4 in 9% uri zvečer
katerega je odvisno vse. Velenjska elektrarna bo imela turbogenerator za 5000 kw, ki ne bo imel zadostne rezerve. V Trbovljah, v Zagrebu ni bolje.
Prej ali slej bi nase elektrarne, izolirane druga od druge, morale nabaviti rezervne stroje. Izdati bi morale zanje ogromne vsote. Vse to bo prihranila elektrifikacijska organizacija s svojim velikim daljnovodom. Med seboj zvezane elektrarne bodo druga drugi rezerva.
Kdor misli na vse te ogromne koristi, ne bo obžaloval, da bo železnica izgubila vsako leto sedem milijonov dinarjev na transportu. Saj ne bo izgubila vse te vsote. Tudi ona ima svoje stroške. Naše železnice niso aktivne, če niso, potem ne izgube nič ali skoraj nič, če se jim skrči posel.
Toda koristi daljnovoda iz Zagreba v Ljubljano v dosedanjem mojem opisu nikakor niso izčrpane. Namen sem imel najprej pokazati, kako lahko zgradimo daljnovod in kako lahko pokrijemo stroške, ki jih bo prinašal. Dobičke, ki nam jih obeta, moram opisati posebej. Drugi del opisa bo po možnosti še bolj presenečal Kakor je prav gotovo presenečal prvi del.
(Konec sledi.)
Ali je avba slovenska?
Ljubljana, 30. maja. Včeraj je predaval naš popularni kritik in  umetnostni  zgodovinar g-  Ante Gaber
0 zgod. razstavi ženskih ročnih de!, ki je nameščena kakor znano v Nar. muzeju. K predavanju se je zbralo lepo število našega ženstva, med njimi mnogo zastopnic naših ženskih društev.   Predavatelj  je v
1 rijetn: obliki razpravlja' o zgodovini naše avbe in peče ter je navajal vrsto dokazov za pristnost in avtohtonost tega tako značilnega dela slovenske, bolje kajkavske, a tudi sploh jugoslovenske narodne noše. Ovrgel je s tehtnimi razlog: mnenje, ki so ga širili nekateri naši um. zgodovinarji da smo avbo kopirali po nemškem vzorcu ter je postavil tezo. da se da z .sto če ne večjo pravico trditi, da so jo alpski Nemci posneli po nas. ki smo vendar bili pred njimi naseljeni na ozemlju tedanje Koroške in daleč tja proti zapadu. Da je pa meščanska moda vplivala na izoblikovanje avibe, kakor je vplivala po vseh kraj'ih na kmečko nošo, je naravno. G. Gaber se je dotaknil seveda tudi ornamentike na pe-1 čah, a ji ne pripisuje toliko pristnosti, kakor splošno trdimo o njej. Vendar čaka to vprašanje še razčiščen ia od strani dobrih poznavalcev te ornamentike, ki bodo moralu ločiti kopije od pristnih kmečkih, morda naivnejsLh, a toliko ljubkejših oblik, v katerih se zrcali naš narodni značaj vsaj toliko kakor v narodni melodiji in pesmi.
Govornik je omenjal pri primerjanju peče in avbe z drugimi jugoslovenskimi ženskimi pokrlvaS razne noše tja do Bi-tolja ter je morda prvi Slovenc, ki ie zajel to vprašanje s stališča našega naroda in ne kot eksponent nemškega g!edan<ja na naša etnografska vrrašanja. Po ogledu ostalih delov razstave je predavatelj za-kl.nčil svojo temeljito konferenco ob splošnem odobravanju navzočih. —t
Danes vesela burka
Ljubavna oporoka
Smeh!
Grohot!
Zabava!
ZVOČNI KINO DVOR Predstave: danes ob 4.., 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Cene Din 4.50—6.50
K poglabljanju Ljubljanice
Ljubljana, 30. maja.
Dolgoletni naročnik nam piše: O malo-kateri reči se je več govorilo in pisalo pri nas. ko o delih v Ljubljančini strugi, in marsikaj drugega ni ljudi bolj zanimalo, a tudi Često razburjalo tako, kakor prav ta dela. Vsa leta, kar poglabljajo to našo reko, se porajajo razne bolj ali manj upravičene pritožbe, med katerimi zavzema seveda neznosen smrad, ki ga povzroča zastajajoča voda iz mestnih kanalov v strugi, prvenstvo. Marsikdo se je že ukvarjal in se še ukvarja z mislimi, kako odpomoči temu zlu. To in ono se poskuša, največkrat brez vidnega in zadovoljivega učinka in uspeha. Pred dnevi 90 napeljali vodo iz GradaŠčice v levi zbiralnik, kar je za njegovo Čiščenje gotovo dobro, dvomi se pa, če je za odpravo smradu odločilnega pomena, zakaj umazane stoječe vode — gnojnice — ni sedaj v strugi nič manj. kakor je je bilo prej, če je ni še več. In kaj je temu vzrok, je že znano. Po Gruberjevem prekopu se vali vedno s precejšnjo hitrostjo dovolj vode, ki ne dopušča ob izlivu v Ljubljanico v Mostah vodi, ki se zbira v mestu v stari strugi, pravilno odtekati.
Kaj naj se torej ukrene zoper to? Ker si ljudje že dolgo belijo glave, kako odpraviti nujno nevšečnost, mislim, da bi bilo pač vredno tvegati tale poskus: Za-tvornica za gradom naj se popolnoma zapre za štiri, pet ur. odnosno za toliko časa, da odteče iz struge prekopa večina vode. Ko se to zgodi, se začne morda vendarle premikati tudi gnojnica iz mesta proti Mostam, ker je ne bo več ovirala voda, pritekajoča iz prekopa. Če bi se izkazal ta postopek kot umesten koristen in namenu ustrezen, bi se lahko ponavljal vsaj enkrat na teden, recimo ob nedeljah, ko dela v strugi počivajo. Seveda bi bilo treba, da bi presodili nasvet prej strokovnjaki, predvsem glede tega. ali ne bi bil tak način odpomoči morebif krajem na močvirju preskodljiv spričo zvišanega vodovja med časom, ko bi bila zatvornica docela zaprta, in ali ne bi prizadejal morebiti elektrarnisTcim napravam na Fužinah trenutnih neprilik S tem. če bi 60 posrečilo odpraviti, četudi vsak teden samo za dan. dva. zastajajočo vodo v določeno
ji smer, bi se po vsj priliki odpomoglo največjim nedostatkom, ki se tičejo higijene, ter bi se tudi pokazalo, kje v strugi bi bilo treba odstraniti nanošeno blato in nakopičeni gramoz, odnosno kje poglobiti znova strugo, da bi mogla nesnažna voda odtekati bolj neovirano kot sedaj.
trg
Ljubljana, 30. maja.
N'a živilskem trgu so bile danes gospodinje zadovoljne, čeprav je konec meseca. To je vsekakor dobro znamenje, zlasti še, ker je bilo na trgu precej živahno. Trg je res dobro založen z vsemi dobrotami in tudi cenam ni baš kaj reči. čeprav to in ono ni nikdar dovolj poceni.
Najbolj se gospodinje mude na sadnem trgu, kot da kupujejo le sadje in gobe. Sadje je pač poceni, namreč črešnje, ki so zdaj že po 4 Din kg domače pri kmečkih prodajalcih Tudi jagode so se pocenile, gozdne rdeče, vrtne in borovnice. Začel se je pravi pravcati dumping z jagodami. Rdeče prodajajo že po 4. 5 Din liter, dočim so vrtne že tu in tam po 8 Din kg, še nedavno so jih pa prodajali po 12 Din. Gob bo letos najbrž več kot lani. Zdaj jih je že toliko, da jih prodajajo po 4 Din merico. Lisce so pa že celo po 2 Din liter, torej po ceni kot sredi sezone. Borovnice so se pocenile na 3.50 liter. Lani so jih prodajali v sezoni najceneje po 1.50 Din. Nedvomno se bodo tudi letos kmalu tako pocenile.
Tudi sočivje ni več le luksus po cenah. Najcenejši je še vedno grah, uvoženi po 5 Din kg, posebno lep po 6 Din, domačega pa že lahko dobiš po 4 Din. Zelo se je pocenila uvožena pesa. ki je zdaj že po 4 Din. toda tu in tam dobiš še celo lepšo domačo, trnovski pridelek. Trnovčanke vedno konkurirajo z novostmi svojih vrtov uvoženim dobrotam. Danes so že celo prodajale domače kumare, ki so res taksna posebnost, da se ne more pri nas nihče drugi postaviti z njo. Zelo tudi konkurira novi krompir staremu, saj ga prodajajo že zelo lepega po 4.50 Din kg, dočim je stari, seveda ne več lep. po 1-50 Din. Salate so na zelenjadnem trgu prave grmade, vendar samo glavnate. ki je tako lepa, kot da so jo izbrali za razstavo. Tudi s salato se Trnovčanke res lahko postavljajo, zato je pa treba priznati, da so celo nekoliko ponosne, če lahko prodajajo tako lep pridelek poceni. Zdaj lahko kupiš krasno glavo salate za dinar, najdražja je pa po 1.25 Din. Na izbiro je vseh vrst salate, ki imajo domača imena »štrucarca«, »ajzerca« in mehka.
Danes so gospodinje zopet zelo posegale po piščancih, zato ni čuda, da so tako dragi. Po 32 do 35 Din par so res predragi, ker so na deželi znatno cenejši. Toda treba je upoštevati mitnino, ki tudi ni baš nizka, in da mnoge se kmetice vozijo v Ljubljano od zelo daleč.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sreda, 30. maja: Zaprto. Četrtek, 31. maja: Ob 20. >Mojster Anton
Hit«. Izredno znižane cene od 20.- Din
navzdol.
Petek, 1. junija: Ob 15. uri »Bratje Kara-mazovi«.   Dijaška predstava od 5.- do
14. - Din,
Sobota, 2. junija: Ob 20. »Slehernik« na Kongresnem trgu. (V slučaju slabega vremena »Gospoda Glembajevi« v drami. Izven. Globoko znižane cene od 4.- do
15. - Din.)
Nedelja, 3. maja: Ob 16. uri »Kulturna prireditev v Crni mlaki«. Otvoritev letnega gledališča v Tivoliju. V slučaju neugodnega vremena ob 20. v drami. Globoko znižane cene.
Novo letno gledališče v Tivoliju se otvori v nedeljo dne 3. junija ob 16. uri z uprizoritvijo Golieve veseloigre »Kulturna prireditev v Crni mlaki«. Predstavo pripravlja prof. Osip Sest. Cene znižane od 20.-dinarjev navzdol.
OPERA
Začetek ob 20. uri Sreda, 30. maja: »Katja Kabanova«. Red Sreda.
ćetrtek, 31. maja: Ob 15. uri »Pri belem konjičku« na terasi hotela Tivoli. Globoko znižane cene.
Petek, 1. junija: Ob 20. »Rigoletto«. Gostuje Zvonimira ŽupevČeva. Red B.
Sobota, 2. junija: Le v slučaju slabega vremena »Poljska kri«. Izven. Globoko znižane cene od Din 6.- do 20.-.
Nedelja, 3. junija: Ob 20. »Ples v Savojuc. Izven. Globoko znižane cene od 6—20 Din. *
Gospodična Zvonimira 2upevceva, ki
je 1 odličnim uspehom gostovala v vlogi Gilde v operi »Rigoletto«, gostuje ponovno v istem delu v petek dne 1. junija. Predstava »Rigoletta« je za red B.
Iz Trebnjega
_ »Sloga«, Zelezničarsko glasbeno in
pevsko društvo, priredi jutri na praznik izlet na Čatež. Izleta se udeleže vsi Člani društva z družinami in bo to prvi oficijelni po-set novomeških Slogasev na Čatežu na najlepši dolenjski izletniški točki. Vabimo občinstvo, posebno pa izletnike, da se posluži j o izletniškega vlaka, ki vozi iz Ljubljane ob 5.44 in se vrača iz Trebnjega ob 20.12, odnosno z Velike Loke ob 20.20 uri. Za lep dan med našimi vrlimi železničarji in v kraju, ki je najlepši na Dolenjskem, kjer se poceni in udobno živi, prav gotovo ne bo nikomur žal. Zato izletniki na svidenje jutri na Čatežu!
— Snaho je udaril M. A. iz Dolenjske Nemške vasi tako močno, da jo je precej poškodoval. Ker ga je ovadila orožnikom, se bo radi udarca moral zagovarjati pred sodiščem. Sprla sta se v gostilni radi dote in pravi, da jo je zato, ker mu je rekla »stari sivec«.
_Velesejmske legitimacije naj si nabavijo posetniki letošnjega velesejma pri občini, železniške legitimacije za znižano voz-nino izdaja železniška postaja. Prve se prodajajo pri občini po ceni Din 2.- z doplačilom na velesajmu v Ljubljani Din 18.-, a druge pri postajni blagajni po ceni Din 5.-.
— Razširitev ceste. V prihodnjih dneh prične občina z deli na razširitvi subvencionirane banovinske ceste Trebnje-Račje selo Ker se je udirala na nekaterih krajih meja, se zadnji Čas na tej cesti nista mogla več srečati dva voza. Cesta bo sedaj temeljito razširjena in so razširitev prizadeti lastniki obcestnih parcel že dovolili.
— Simultan k o bo odigral prihodnjo nedeljo v Trebnjem znani dolenjski prvak g. Vili šval iz Stične. Igral bo proti 8 trebanjskim šahistom.
— 10. junija ostanemo vsi doma, ker bomo v Trebnjem proslavili 50 letnico obstoja tukajšnje prostovoljne gasilske čet>\ Pokroviteljstvo je prevzel starosta jug. gasilske zveze g. Josip Turk. Istega dne bo v Trebnjem tudi župni zlet novomeške gasilske župe. Junijski zbor dolenjskega gasilstva v Trebnjem bo ena letošnjih največjih prireditev na Dolenjskem.
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 30. maja katoličani: Por-dinand. Milica, pravoslavni 17. maj.1.
Jutri:   Četrtek   31.   maja katoličani: Sv. Re<s. Telo. Bojala v, pravoslavni l£. maia. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Ordonanc ljubezni.
Kino Dvor: Ljubavna oporoka.
Kino si*ka: i>vorec na jaigu.
Recitaeijski večer bolgarskih književnikov ob 18.15 f Filharmoniji dvorani.
Sokol I. javni nastop ob 20.30 na letnem telovadišču na Taboru.
PRIREDITVE N'A PRAZNIK.
Kino Matira: Ordonanc ljubezni.
Kino Dvor: Ljubavna oporoka.
ZKD: »Štorklja štrajka v ob 11. dopoldne v kinu .Matici.
Kino Šiška; Dtvorec na jugu.
Vele»ejeni»ku razstava,
Jugoslavija : Primorje prijateljska lak ma ob 17.15 na igriščj Primorja.
Ptuj : Ilirija prva finalna bazenska, tekma ob 11.  na igrišču Ilirijo.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20 in Sušnik. Marijin trg 5,
Jutri:. Mr. Bohinec, Riniaka ce**ta 24, dr. Kmet, Tyrševa cesta 41 m Leuertek, Reslje-va cesta 1.
Zda;', k o se bližu sezona špargljev koncu, bi lahko prišle na vrsto metamorfoze, pa jih nima nobena gostilna na jedilnem listu. Škoda spričo velike množine in zdravilne moči tega zajamčeno domačega zelišča. Človeka trga po značaju ali zvija po doslednosti, pa si ne ve pomagati, ker tozadevni specijalist začasno ne ordinira. Skuhajte mu dve žlički metamorfoze na hvaležnosti, primešajte nekaj kapljic nese bičnosti in dajte mu to zdravilo na koščku požrtvovalnosti, pa mu bo takoj odleglo. Ali pa recimo, da imaš dobrega prijatelja, ki ga nenadoma napade hud aitruizem, da se mu sanja na mehkih blazinah o samih dobrih delih. Kako mu boš pomagal, če nobeni obkladki dvoživkarstva nič ne za-ležejo? Smili se ti pa, ker ga mrzlica jezične ljubezni do bližnjega tako trese, da se mu kar kolena šibe. Zopet ti pride prav metamorfoza, samo da je moraš dati bolniku nekaj kapljic manj na žlici človeške ne umnosti in ji primešati malo vazelina ter dati to zdravilo bolnemu prijatelju na ekstraktu hlapčevstva, pa bo kmalu zdrav.
Takih receptov z metamorfozo kot osnovnim zdravilom zoper najrazličnejše, zlasti kronične bolezni, bi lahko našteli še mnogo. Univerzalno in že neštetokrat preizkušeno zdravilo je pa metamorfoza zoper značajnost in — revščino, samo ne zoper duševno. Zoper to bolezen ni zdravila, kakor ga ni zoper ljubezen.
Projektiranje in pisovanje načrtov
• mi
Ljubljana, 30. maja.
Mestno načelstvo v Ljubljani je razposlalo vsem pooblaščenim inženjerjem, arhitektom, graditeljem itd. okrožnico z dne 3. marca t. 1. Št 22246, v kateri odreja poleg drugih določil tudi:
1. da mora statične račune in armaturne načrte za konstrukcije iz armiranega betona, ki so več kakor enkrat statično nedoločene podpisovati kot projektant pooblaščeni inženjer gradbene stroke;
2. da ne smejo mojstri, graditelji, stavbna podjetja itd. samostojno projektirati in podpisovati vložnih načrtov za zgradbe in dela. ki jih sami ne izvršujejo in da morajo kot vodilno in odgovorno osebo za gradbeno delo, za katero po zakonu niso kvalificirani nastaviti pooblaščenega m/enierja ali arhitekta, ki poleg graditelja sopodpise tudi vložne načrte.
Stališče pod točko 1. mestnega načelsrv* odnosno Ljubljanske inženjerske komore, je zavrnila že kralj, banska upiava dravske banovine v Ljubljani z odločbo z dne 2. septembra 1933. VIII No 5068-1 z motivacijo, da ni točno stališče, da sme po § 88 gradbenega zakona z ozirom na § 46 zakona o obrtih podpisovati samo poobl. inženjer. Nasprotno sme tudi graditelj izvršiti načrte zgradbe, ki jo ima postaviti, niti se ne more zanikati pravice graditelja, da izdela tudi vložne načrte. — Te pravice veljajo predvsem za graditelje, ki so si pridobili pooblastilo (koncesijo) po uvel javi jen ju novega zakona o obrtih t. j. po °. marcu 1932. Om graditelji pa. ki so si pridobili pooblastilo pred uveljavljenjem novega zakona o obrtih, t j. pred marcem 1932. so pa upravičeni po § 2 zakona o koncesijoniranih stavbnih obrtih z dne 26. decembra 1893. drž. zak. št 193 izvrševati visoke m druge sorodne gradbe brez izjeme, torej tud; monumentalne gradbe. kakor tudi seveda projektiranje itd. za vse te gradbe. Le-ti graditelji imajo ne le pravico po § 41 novega zakona o obrtih glede izvaiania gradb in glede projektiranja gradb ki jih sami izvajajo, ampak tudi pravice, ki jih novi obrtni zakon prizna le pooblaščenim gradbenim inženjerjem in arhitektom. Te pravice so graditeljem za* jamčene v § 446 zakona o obrt;h. Mestno načelstvo je naprošeno. da uvodoma navedeno okrožnico v tem smislu popravi.
Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani.
V medenih tednih.
— Čuj, ženica, ki si moja največ i* sreča, ti si luč mojega življenja.
Žena: Ugasni brž luč, da nama ni bo po nepotrebnem svetila.
XIV. MEDNARODNI VZORČNI
VELESEJEM V LJUBLJANI
Otvorjen je bil svečano danes dopoldne ob navzočnosti nalodli?
nejših predstavnikov naše javnosti
Ljubljena, 30. maja.
Tudi letoanti veleeejem, ki je že XIV, je bil davi ob 10. otvorjen z največjo svečanostjo, ki se je |e udeležil odposlanec Nj. VeL kralja, divizijski general c Vladimir Cukavac in je velesejem otvoril zastopnik kraljevske vlade, minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Fran Norotk v prisotnosti bana c dr. Dra#a Manršica, zastopnika grSke republike poslanika in ministra r- Melaaa, zastopnika ministra notranjih zadev g. dr. Pirkmajerja. zastopnika mkustra vojske ln mornarice g. generala Ivana JovanoviJa, zastopnika ministra financ direktorja r. dr. Valjavca. zastopnika ministra prometa g. direktorja Oufrmusa, zastopnika ministra presvete prosvetnega šefa g. prof. Josipa Breznika, zastopnika ministra
511Tnp ?n  rnde benovinekeea inšpektorja
Je
Predsednik veJeaeJma F. Bonač
r. ini. 6Woa, nadalje so bili pa pri otvorit-fi rud t  dtpfcomfit^ki ki konz dami aastopni M  Avstrije, Bekrije, če§kosk>vaake, Francije. Grčije, Italije. Portugaln, Rumunije ln Španije, a lpibllanskega škofa   je zastopal generalni vikar g. Nadrah. a mariborskega Škofa p« rektor naše univerze g. dr. Slavie. navzoč ie bil pa rudi prorektor g. dr. feerfco. ?eveda se je otvoritve udeležil tudi ltufcljafi-ski župan g. dr. Dinko Pic z veSmo obJki-skih evetnikofr  m mariborski župan g. dr. Lipold, nadalje senatorji  pg. dr. Gregortn. dr. Ravnihar in dr. Božič ter poslanee g. ini. K rejci,   ki je kot predsednik zastopal t*idi Zvezo industrijVev i generamim tajnikom g. inž. Sukljertom, predsednik apelacij-<=kp<jfl fjodišfia g. Vrančič s podpredsednHrom dr.  Gradnikom,    direktor poŠte    g. dr. Tflvzeč.   predsednik OUZD g. Ivan Tavfer, ki je zastopal tudi zadržanega ministra j?-dr. Alberta Krnnierja. predsednik advokatske zbornice £. dr. Žirovnik, generami tajnik Zveze industrijskih korporacij   g. dr. ^reeorič iz Beograda, predeednfk PZ dr. ^altič. veleindustrijalec g. Westen iz Celja, generalni diTektor TFP e. Skibee, pred-p^*Hnik OkrozVioffa  odbora g. Prisfcni, direktor trgovske akademije g. dr. Pirjevec in direktor trgovske šole g. Gt>gala. združenje trgovcev je zastopal podpredsednik g. Albin Smerkolj. predsednik Kmetijske družbe g. Deteta,  predsednik novinarskega udruženje e. Virant, zasrtopnik Avtokluba g. dr. Bred Crobath.   predsednik   Zveze    gostiln i žarek i h
združenj g. Matcen. Sef glavnega kolodvora 9kof. sreski načelnik g. Znidarčič. nadalje zastopniki zagrebškega zbora ter za-g-rob-5ke Trgovske in industrijske zbornice in ZTOT iz Podeorice, zastopnik francoskega ministrstva trgovine g. Barbier, predsednik inženjerske komore g. inž. Pirkma.ver, komandanti vsHi ljubljanskih vojnih edinic in zastopniki najrazličnejših državnih in ea-moupravnih oblasti ter gospodarskih in h j manrtarnih organizacij. Večina dostoj^nstv«*-ntkojv je prišlo s svojimi soprogami.
Goste so pričakovali funkcijonarji velesajma s predsednikom g. Bonačem in Avgni-stom Praprotnikom ter podpredsednikom 2. Dragotinom Hribarjem in direktorjem dr. Dularjem na čelu, a ko je prispel zastopnik krnlja divizijski general g. Gukovac v epremstva Šefa šrtabn g. podpolkovnika Orlovima. |p v pozdrav zaigrala vofažlta ood-ba
Govor predsednika F. Bonača
Takoj po nozdraivu je stopil pred mikrofon  pred«v*dnik velesajma
a. Fran Bona*,
ki je pred vsem pozdravil zastopnika kralja in zastopnika vlade ter ostale dignitarie po imenu, zlasti prisrčno ie pa pozdravil zastopnika grške republike poslanika in ministra j. Melasa in gospode, ki so kot zastopniki grškega gospodarstva posetili našo letošnjo prireditev. Grčija se letos prvič '»lici ielno jdeleži nagega velesejma. Nadejam se in iskreno želim, da bi letošnja grška razstava čim bolj pripomogla k temu, da se prijateljskim vezem, ki nas družijo s simpatičnim grškim narodom, pridruži še čim tesnejše zbližan je in sodelovanje na gospodarskem nolju. Ko je govornik enako nri-srfno pozdravil vse ostale goste. Je nada-1 jeval:
Nova pomJaid je priSla v dežele« ln zopet ste se zforaH na tem slavnostnem prostoru odlični predstavniki oblasti, gospodarskih in kulturnih ustanov ter javnega življenja sploh, da počastite s bvojo prisotnostjo današnjo otvoritveno slovesnost. Med navzočimi dragimi gosti vidim po večini znane obraze, močan kader ?tarih prijateljev Ljubljanskega velesej-ma. ki kažejo vedno živahno zanimanje, ta tudi globoko razumevanje za naše delo 'n za naša stremljenja. Ti naši preizkušeni prijatelji tvorijo živo vez med na-5im veleaejmom in med širšim občinstvom. Srečmi smo. da je njihov krog od 'eta do leta veftji. Nadejam se, da nam udi letošnja .prireditev pridobi novih *krerin prijateljev in pobornikov naših -t remijema*. Bodite vsi lei ste se odizvali aaSeron vatvfki k danasnj' slavnoetnI otvo-
ritvi velesejnia, od vsega srca pozdravljeni.
Po pozdravu oficijelnih gostov je gosp. predsednik nadaljeval:
Častita gospoda! Ljubljanski velesejeni je prominentno gospodarska ustanova. Zato mislimi, da je prav, da se ob njegovi otvoritvi vsaj s par besedami dotaksne-mo današnjega gospodarskega položaja.
Vzrokov  današnje  gospodarske depresije ni iskati v naših domačih razmerah, temveč predvsem v motnjah, ki so se pojavile  v svetovnem gospodarstvu. Toda navzlic medsebojni (povezanosti svetovnega gospodarstva  vsi pojavi depresije ne nastopajo v vseh državah z enako intenzivnostjo. S  smotrenimi   ukrepi preudarne gospodarske politike se dajo razni bolezenski pojavi gospodarske krize, ako že ne popolnoma izlečitl,    pa    vsaj znatno nblaSIti. V mislih  imam vprašanje, ki je za nas najbolj pereče, to Je vprašanje našega denarstva. Naši prej cvetoči denarni aavodi so po pretežni večini brez lastne krivde prišli v težak  in nevzdržen po-loiaj ter danes ne morejo vršiti onih prevažnih nalog, ki ao denarnim zavodom odkazasne v normalnem kreditnem gospodarstvu.   Dobroimetja  pri  denarnih zavodih so večinoma zamrznjena, o novih kreditih pa ni niti govora. Baš damoča podjetja,   ki   ne   uživajo  zunanjih kreditov, najtežje občutijo to stanje, iker jim je odrezan  dotok krvi, ki  je prej  oživljal našo obrtno in industrijsko delavnost. Ura-rjivo je, da denarni zavodi pritiskajo na svoje  nezaščitene  dolžnike,  predvsem Ln-dustrijce, trgovce in obrtnike radi vračila svoj čas danih  kreditov in 6o s tem ogrožena     tudi     najsolidnejša podjetja. Skrajmi ča.s je, da se v tem pogledu nekaj ukrene, ker sicer mora priti do popolnega zastoja. Ce so to vprašanje uredile druge države, ne da bi s tem ogTO-zile svojo valuto, sem prepričan, da bomo mvali to pravočasno urediti tudi m:
Ravnatelj velesejma dr. M. Dular
V svetovni gospodarski politiki je danes vodilno načelo:  avtarkija Svobodme
meje Ln neovirana izmenjava agrarnega in industrijskega blaga so s-koraj že zapadle pozabljenju. Danes, ko skušajo budi gospodarsko močnejše države omiliti svoj položaj s tem. da se zapirajo uvozu tujega blaga v korist lastne proizvodnje, tudi mi ne bomo mogli vztrajati pri sedanji liberalni politiki, temveč bomo morali uveljaviti načelo, da odipTemo vrata prvenstveno onim državam, ki tudi s svoje strajni kupujejo proizvode našt zemlje Xe gre, da bi mi uvažali stroje in razne industrijske izdelke, pri čemur bi pa naš les gjnll v gozdovih in nase žito v žibni-cah.
Vso pozornost moramo posvetiti vprašanju zaposlitve domačih delovnih sil. Ln-terazivno moramo delovati v smeri gospodarske osamosvojitve, tako da bomo mogli vsaj v onih strokah, kjer so podani naravni predrpogoji, kriti domačo potrošnjo. Pasti morajo predsodki napram domačim izdelkom. Ce bodo naši potrošniki v večji meri segali po domačih izdelkih, se bo povečalo število zaposlencev v domači obrti in industriji ter a tem avto-ma/tiono povečal konzum kmetijskih proizvodov. Alko ee roko v roki s tem prične izvajati javna dela po široko zasnovanem in ddbro organiziranem načrtu, sem prepričan, da bodo skoraj vremena se zjasnila in nastopili iprijaznejši časi.
A" vseh vprašanjih vrši naš velesejem vaino posredovalno in propagandno vk> go
Letošnji pomladanski razstavi, ki je za današnje razmere dobro zasedena, smo priključili nekaj kulturnih in gospodarskih razstav, ki naj zainteresirajo široke sloje našega prebivalstva, pa tudi naše gospodarske kroge.
Zanimala vas bo predvsem kolektivna razstava Gršike, katero je organizirala gr-3ka vlada. Razstava vas bo seznanila s produktivno močjo Grčije ln odprla marsikateremu naših trgovcev nove kupčijske zveze. V Beogradu je v zvezi g to razstavo osnovan poseben grško-jugosl. komitet, ki bo deloval v korist medsebojne iamenjave blaga.
Prikazujemo vam letos prvič poučno razstavo o reklami, propagandi in lepakih, (katero je organiziral agilni odbor reklamnih strokovnjakov z g. ravnateljem Novakom na čelu. Upam, da bo ta razstava dokazala potrebo reklame in propa ganide, ki se ne more dovolj visoko oceniti. Pri tem lahko najdejo zaposlitev tudi naši domači umetniki.
G. profesor dr. Valfter Bohinc nam je s svojim  odborom znanstvenikov in učenjakov pripravil  prav lepo presenečenje: Ra-astavo kartografije«.    Na  tej izredno
zanimivi prireditvi sodelujejo poleg n« šega Vojno-geografskega zavoda v Beo gradu tudi razne tuje države. Obilica d< macega kartografskega materijala dok* zuje marljivost in zanimanje naših zna» stvenikov.
Nase vrle žene so nam priredil« za okroženo razstavo »žena v poklicu«. Ta razstava je aktualna bas sedaj, ko jf začela pravcata gonja proti leni v pr. klicu. Spoštovanim odbornicam s gospem? Kraigher in Lapajne na čelu gre oajve* je priznanje.
Ruski emigranti, ki s« si poiskali sv« jo novo domovino po vsem svetu, bo pri redili pod krovom gospodinjske razstav* zanimivo razstav0 ruske emigracije. Ra? stavni materijal je .pester, saj prispe v; s avojimi deli na tej razstavi med dru gimi tudi sestra zadnjega ruskega carjn velika kneglnja Olga. Videli bomo razm kulturne dobrine, zlasti pa slike velikem umetnika Repina.
G. ravnatelj Lap je pri vedel s »vojin odborom zanimivo in Že priljubljeno »ži valico«.
Predaleč bi me zavedlo in preveč bi vas zadrževal, če vam navedem vee zanimivosti letošnje prireditve. Ogledali si jo boste, dragi gostje in — sodili.
Ob tej priliki izrekam svojo iskreni« zahvalo za podporo in pomoč vsem oblastem Ln korporacijam, posebno marljivim   sodelujočim strokovnjakom.
Tudi predstoječi velesejmski prireditvi je pokrovitelj naš vladar Nj. Vel. (kralj Aleksander. Pozivam vas, dragi gostje da zakličemo v patriotskem zanosu našemu ljubljenemu kralju trikratni: Živio!
Klici »Zivio« Nj. Vel. kralju so zagr-meli po vsem velesejmu. med tem pa je vojaška godba zaigrala državno himno. Po himni je naprosil predsednik g. Bonač
ministra g. dr. Frana Novaka
naj otvori velesejem, kar je g. minister ato-z naslednjimi besedam-:
Govor
ministra dr. Frana Novaka
Gospod izaslanik Nj. Vel. kralja! Spolu vana gospoda!
Prijetna mi je dolžnost, da prisostvu-,cm imenom kraljevske vlade, posebej tudi v imenu g. ministra trgovine pomembni >večanosti. slovesni otvoritvi XIV. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljub-jani.
Važnost  velesejmskih   organizacij, tako »sobito ljubljanskega vzorčnega velesejma ie bila že vsestransko podčrtana ob najraz ličnejših prilikah. Naš velesejem kaže nam Krepko afirmacijo čvrste volje in neupogljivega stremljenja   po   gospodarskem napredku,  ki naj jača blagostanje   toli naše dravske banovine, koli celokupne naše domovine  kraljevine  Jugoslavije. Industrija, obrt tako važni in pomembni panogi naše privrede dokazujejo stalno odličen napredek svojih izdelkov, ki naj pridejo potom naše   trgovine,   čije   solidnost je splošno priznana,    v široke    plasti konzumentov Trenutno je sicer deloma nekoliko oslabela kupna moč potrošnikov, a na vidiku so sigurna znamenja zboljšanja splošnega gospodarskega  položaja   Navzlic vsem težavam pa naša industrija in obrt nista klonili  glave;   budnim   očesom, nezmanjšano svojo  energijo,    redko  iznajdljivostjo in bistrim pregledom situacije sta znala klu-bovati in klubujeta vsem trenutnim nepri-likam  in  to  je  jasen   dokaz kontinuitete konstruktivnega značaja našega gospodarstva. Po veliki večini je sicer gospodarstvo v naši kraljevini predvsem agrarnega zna čaja v širokem pomenu besede. Vsi imamo tedaj  velik interes   na   tem.    da se kupna moč agrarnega  prebivalstva   dvigne, ker pride to v korist naši  industriji in obrti. To dejstvo pa nas seveda ne odveze dolžnosti, da v neprekidnem negovanju ostalih gospodarskih panog zasledujemo cilje har moničnega sodelovanja vseh vrst gospodarstva v splošno korist  za splošen napredek naše domovine.    Ko imamo pred očmi te harmonično   delovanje   gospodarskih panog, se moramo iskreno radovati   da ljubljanski velesejem   ponovno  otvarja svoja vrata in da širokemu svetu na novo proži dokaze za   vitaliteto,    krepko življenjsko sposobnost naše industrije  male in velike obrti,   trgovine,   sposobnost koja vzbuja najlepše nade in poglede v bodočnost. Zagotavljam Vas da posveča kraljevska vlada v polni meri svoj interes razvoju domače industrije in obrti.
Gospoda! Lastno državo imamo, prečiščeno v potokih heroične krvi zgrajeno na mučeniških kosteh s podlago, ki je jačja od granita. Narekuje se nam samo po sebi dolžnost, da to državo krepimo in spopol-njujemo v svoji notranjosti. Treba je, da ljubimo in cenimo kar je našega: kar vidimo drugod boljšega naj nam bo v spod budo za spopolnitev lastnega.
Ko izražam čestitke k dosedanjim uspehom velesejmske organizacije za procvit in uspeh naše industrije, obrti in trgovine, dostavim še iskreno željo tudi za stalni daljni napredek ter s tem otvarjam ime nom  kraljevske vlade današnji velesejem
Po govorih, ki jih je prenašal radio, so si dostojanstveniki pod vodstvom funkcionarjev velesejmske uprave ogledali vse paviljone in razstave ter se o vsem velesejmu ;zrazili nad vse laskavo in -v"hvalno, obenem pa čestitali prirediteljem, ki so navzlic težki 2os~- kr »    *     -      -V vel'1
napredek naše najvažnejše gospodarske prireditve.
Zlasti so se dolgo zadržal: odličniki v razstavi reklame in propagande,   kjer jim je predaval predsednik prireditvenega odbora g. Lojze Novak, šef inseratnega oddelka »Jutra«, obširno o tem važnem Gospodarskem vprašanju. Dostojanstveniki so si z največj-im zanimanjem ogledali ves razstavljeni material ter občudovali visoko sposob nost raših reklamnih strokovnjakov in gra fičnih zavodov, da sta predvsem zestopn;k kralia. g. general Cukavac in minster g. dr Fran Novak prirediteljem navdušeno čestitala.
Radio kotiček
Ljubljana, 30. maja. Drevi ob 30. nastopi v radiu orkestra! io društvo Glasbene Matice, ustanovljeno 'ia pobudo sedanjega predsednika banskegs -vetnika dr. Ivana Karlina in prvega dru -tvenega dirigenta prof. Karla Jeraja v za jetku koncertne sezone 1919 30. Prvi kon -ert   je   priredilo   že  9. decembra 1919 pozneje je pa skozi 15 let prirejalo simfo nične koncerte v Ljubljani   pa  tudi kon -ertne turneje po drugih krajih. Priredilo e 30 velikih samostojnih simfoničnih kon-ertov,   nad   20krat pa je sodelovalo na .oncertih in I5krat je nastopilo na deželi Va teh koncertih je orkestralno društvo zvajalo poleg najpomembnejših simfonič nih del svetovne literature zlasti skladbe slovenskih in jugoslovanskih skladateljev, ^nnoge so bile v njegovem okrilju izvajane prvič. Oirigentje orkestralnega društva so bili prof. Karel Jeraj,    Emil Adamič, losip Michel in L. M. Skerjanc. ki vodi orkester že od leta 1924. Predsednik društva ie že od ustanovitve dr. Ivan Karlin.
Orkestralno društvo si šteje v posebno Jast in nalogo gojiti in buditi veselje do orkestralne glasbe, širiti njeno razumevanje tudi med najširšo publiko ter vzgojiti naraščaj dobrih orkestralnih izvajalcev. Njegovi člani niso poklicni godbeniki temveč prihajajo iz najrazličnejših vrst in slo-iev ter jih druži ljubezen do orkestralnega udejstvovanja. Kot tako je Orkestralno društvo sestavni del Glasbene Matice in Filharmonične družbe ljubljanske.
Ženske  in  živčne bolezni
zdravi termalno kopali&ce
Dolenjske toplice
Jnevno čez 3.000.000 litrov dotoka Temperatura 38 stopinj Celzija. Kopeli direktno nad izvirom brez cevne napeljave, zaradi iesar brezprimerni zdravilni uspehi. Pošta Toplice pri Novem mestu.
Fred veliko tekmo
Jjtri na praznik 31 maja ob 17.16 nastopi v Ljubljani beoLrrajf»ka Jugoslavija. Ljubljana bo zopel pnkrat imela priliko, da pomeri svoje čile z velikim, renomiranim klubom. Gre za moštvo, ki epada med prva v državi. Kaj je zato boli naravnega, kakor da se pri taki priliki vprašamo, kakšen pa bo izid tega velikega dvoboja? Ali smo Ljubljančani zmožni reelno tekmovati r prvimi nogometnimi klubi v državi, ali je slovenski notromel na višini Zagreba in Beo grada?
Na to vprašanje dobimo uitri odgovor. Že po goptovanjj Primorja v Zagrebu pro ti Hašku eo tamošnji listi pisali v eila laskavih izrazih o predstavniku Ljubljane in dravske banovin«- «>ploh Po tekmah in zrna gah nad graškini oziroma avstrijskim amaterskim prvakom GAK ie Primorje dokazalo svojo odlično formo in svoje izdatno znnnje. Upaimo. da bo to jutri v polni meri ponovilo.
Rezultat te tekme bo odjeknil    po vsej državi. Od  njegovega  pozitivnega ali negativnega izida bo odvisno,    kako nas bndn drugi cenili. Mislimo, da je doba onialova zevanj« Ljubljane za nami.
Tekma obeta najlepši sport. Obe moštvi goiita nagle kombinacije. Tgrali bodo z vnemo, z elanom, z voljo do zmage Enim kakor drugim gre za presrtiž in renome. Zato bo občinstvo iutri sigurno prišlo na <?voi račun! Lj ibljana je letos revna nn nogonie-tih in športnih prireditvah sploh. Jutri bo r^dka prilika, da vidimo dober sport in da ob veliki igri odložimo nekai svojega nemira in skrbi.
V predtekmah nnstopiin zanimivi p '
T ahkoatletski dvoboi Ljubljana : Gradee
Postava graške reprezentance
. -.oboto in nedeljo bo gostovala lahko-atletska reprezentanca Ljubljane v Gradcu, da vrne Gradčanotn '^»n-k; obisk v Ljubljani Zanimanje za srečanje je obojestransko veliko, posebno v ljubljanskih krogih je razpoloženje z ozirom na dobro formo njenih atletov, optimistično Lani je Ljubljana sla vila na domačih tleh pičio zmago s 73:71 točkami in bo skušala svoj uspeh ponoviti. Srečanje v Gradcu bo dobilo poseben čar v tem, ker se bo prvi dan tekmovanja vršil pri umetni razsvetljavi, ki se je pri poizkus nji prav dobro obnesla
Gradčani so se za tekmovanje dobro pripravljali. Ime!; so več izbirnih tekmovanj, čijih rezultati nam niso znani, ker so jih skrbno prikrivali. Njihovo reprezentančno moštvo je že določeno. Imena c oklepaju pomenijo lanske zastopnike.
Tek na 100 m: Gutmavr. Platrner lOber-bauer, Glaser) 200 m: Guttmavr, Drexler (Tammer. Drexler) 4*M) m: Drexler. Ortner), (Drexler. Sienkiewicz). S00 m: Pugl, Hans. Friebe (Sienkiewicz. Hans Friebe). 1300 m: Pugl. Mosmer (Friebe, Margreiter). 5 km. Mosmer. Haferl (Poltzl. Roveda). 10 km: Haderer, Roveda (Potzl. Roveda) skok v daljavo: Oberbauer. Helfrich (Alpassv. Landzettel), skok v višino: Alpassv, Schu" ster (Oberbauer. Landzettel). skok ob palici: Schober, Holder (Schober. Fontane), disk: Tunner, Kamputsch (Schwarz, Kam-putsch) kopje: Alpassv, Schwarz. (Alpassv Mavr), kladivo: Alpassv. Schwarz (ista), krogla- Schwarz. Kamputsch (ista), 4X100 metrov: Drexler, Oberbauer. Gutmavr. Plat-tner (Glaser, Sienkiewicz, Oberbauer. Drex ler), 4 krat 800 m: Kornberger, Fritsch Friebe, Pugl (Friebe. Margreiter. VVella. Sienkie-viez). Kakor vidimo se Gradčani nas!anjajo na po večini znane atlete, ki so že lani nastopili v Ljubljani.
Ljubljanska reprezentanca še ni končno-veljavno določena. Drevi bo na igrišču Primorja se izbirni miting za nekatere panoge Ljubljana bo zlasti pogrešala Nelija Zupančiča, ki mora s sokolsko vrsto v Beograd in nam bo manjkal posebno pri skoku v višino pri skoku ob palici in pri sprinterski štafeti Naše zastopstvo bo predvidoma sestavljeno takole: 100 m: Kovačič, Cerar. 200 m: Ko vačič. Skok, 400 m: Gaberšček, 2orga Aleks S00 m: ista, 1500 m: Krevs Goršek. 5 km: Bručan. Krevs, 10 km: Bručan. Starman, skok v višino: Martini, ?. skok v daljino: Martini. ?, Skok ob palici: še ni določeno, kopje: ??, krog'a- Stepišnik. ?. Disk: Sla-mič. Step;šnik, kladivo: Zupan Stepišnik. 4*100 m: Kovač'č. SVok. Cerar. :. 4 VS00 m: Gaberšček. 2orga Aleks. Krevs ?. Kjer so navedeni vnrašai«. tekmovalci     n^so dolo-
"eni in hiHo imenovani po dana^ni'h *7bir-
— Izjava. Gospod urednik! Vljudno prt. sim za objavo: Trditev beograjskega >Vre mc1naC,vki fla  io P°na*i«niia  i   >Jutro* i l' zarode, da sem dc misijoniral v J\> iaradi sklepa te-a odbora v zadevi črtani prvenstvenih tekem Rapidu, ni povU „ W na. Svoje odborniško    mftrto „0m (ja, razpolago  ker ne morem soglašat: z neka tenrn. sklepi JNS. ker po mojem prepriča nju niso v skladu z določbami pravil Tak, ie n. pr. odbor na zadnji eeji uvidel d svoječasni oklep JNS (lede verifikacije tre' znanih  Igralcev ni bil povsem osnovan n pravilih, vendar je šel preku tega  in tiče zato, ker je predsedujoči III. podpredsednii iz-avil, da ne more dovoliti, da se pod nj« tzovim   predeednikovanjem   menjajo storje sklepi, čeprav sam svojčas   ni soglašal sklepom JNS. Jaz pa sem mišljenja, da i mora vsak nepravilen sklep razveljavit. -onernj Fiat iustitia! — Mario Kurtt.
20 let za umor mačeh-
Maribor, 30. mg \ cera j dopoldne so pripel iali pred velik senat uklonjenog! komaj 22 letnega morile svoje mačehe pos. sina Franca Merička • Dobrenja pri St Ilju. Z nasmeškom okra usten je stopil hladnokrvni morilec pro sodnike in ves čas razprave ni kazal n • najmanjšega kesa.
Obširna obtožnica, ki jo je prečrtal d-/avm tožilec g. Sever, mu očita, da je < noči  na  16. aprila s kolom do smrti pob; svojo 60 letno mačeho Terezijo Heettfctt Usodnega dne st« se morilec in njegov, mačeha napotila v Selnico iskat drugo vn carijo. kamor bi se Heričkovi preselili. Sp-toma sta dvakrat vstopila v gostilno, kje sta pila vino in žganje.   Ko sta >e zveČc vračala proti domu   je pokojna Meričko\ odšla k svoji hiši. morilec pa k Sadarje\ viničarij.i,  kjer je  plačal  pet  litrov vin;i Nato je tudi sam odšel za svojo mačeh*, ki jo je naše! sedečo ob cesti. Ko ie Herič kova zagledal« svojega pastorka, jc planil; proti njemu  in   ga  začela  zmerjati zarad zapravljivosti   Obtoženec pravi, da ga i mačeha, prijela za vrat in ravnala tako, k;». kor bi ga hotela zadaviti. Da se je otresi njenih rok, jo je sunil s pestjo v podbradek To se je dvakrat ponovilo. Tretjič pa je oh toženec izruval kol in z njim pakrat udar) Ueričkovo po glavi tako. da se je nesreč niča zgrudila ra kmalu izdihnila. Takojšni, obdukcija je pokazala, da je imela umorje na popolnoma razbito lobanjo, nadlehtnu leve roke pa je bila prelomljena.
Po storjenem zločinu je morilec Sel sp;i v gospodarsko poslopje k ^armanovim, k U so bili Heričkovi za viničarje. Gospodin •« se je drugega jutra čudila, da ni bilo Fran ca kakor običajno k zajtrku, ^la jc na polje in našla morilca pri delu. Kmalu zatem p.i je  prišel  oče  Sebastijan  Heričko  in deia Sarmanovi: »Moja baba je hin«. sina pa it vprašal: »Ti, kje pa si včeraj mojo bab pustil?« Na vprašanje mu morilec ni od^' voril. Vest o grdem zločinu se je kmalu ra/ nesla po mirna vasi in vsi so osumili groz nega dejanja pastorka Franceta. Sum je h upravičen, ko so orožniki našli na morilčr vem domu okrvavljeno obleko. Pri zasliševanju je France malomarno dejal: »No, na pravil sem pač neumnost«. Da je zločinet ravnal popolnoma hladnokrvno,   dokazu n tudi to, da je po umoru brezskrbno dela, na polju, medtem ko je ležala njegova ma Čeha ob cesti mrtva z razbito glavo.
Morilec Heričko je ves čas razprave redko in prav na kratko odgovarjal na sodn va vprašanja ter kaza! znake zelo zakrknje ga zločinca. Ko je bilo dokazovanje konča no, je povzel besedo državni tožilec g. St ver in med drugim dejal: »Za kvalifikacij«" po obtožbi-govori način storjenega dejanja.
Morilec je imel namen storiti dejanje, ki ga je dovedlo na zatožno klop. To-potrjuje tu di mnenje sodnega izvedenca, ki je dognal, da je umorjenka zadobila najmanj 10 udarcev. Zato predlagam obsodbo po obtožbi«. Nato je skušal ovreči trditve v obtožnici morilčev zagovornik g. dr. Stor, ker pa se
mu ni posrečilo, ker je senat obsodil morilca na 20 let robije in na trajno zgubo dr poljanskih pravic.
Iz Kranja
jlski koncert priredi tukaj.vi.,.. realna gimnazija drevi o»b 20. uri v gimnazijski telovadnici. Koncert bo ob k«n-cu šolskega leta nekak vnanji Izraz ia prikaz vatrajnega dela na£e eimmazijoke mladine me.l letom tudi na glasbenem polju. Nastopijo šolski orkester, ki bo izvajal uvodmo ćerinovo koraAnico in Mozartovih Pet kontreplesov za god, dalj« mladinski zbor in mešani zbor, ki nam bosta zar»ela nekaj lepih pesmi domačih skladateljev. Ker je primemo da mlade izvajalce nagradimo z obilnim posetom ln jih vzpodbudimo k nadaljnemu takemu i zven šolskemu plemenitemu dehi, prav gotovo drevi ne bo nibče zamudil te dijaške   koncertne prireditve.
— Prijave za 2. pokrajinski zlet v Sarajevo in 3. pokrajinski zlet v Zafirr^Vi sprejema domače sokolsko društvo le Še danes in jutri od 19. ure do 21. v društveni pisarni v Narodnem domu.
— Na ponedeljkov živinski icjem J« bil0 vsega prignanih 387 glav Živin«, ln to 53 volov. 24 krav. 3 teleta, 1 b!<k, 106 svinj in 140 prašičev, prodanih pa je bilo 142 glav živine. Cene so bile običajne
— Sport, v nedeljo je odigral vojaški SK Planinac iz Škofje L/oke nogometno tekmio z rezervo domačinov in na hudo razmočenem terenu ter ob silnem nalivu zasluženo zmagal s 6:0. Jutri, na praaznfk odigra I. moštvo Korotana z Bratstvom na Jesenicah prijateljsko tekmo, ki bo nekaka predpriprava in merjenje moči za jesensko prvenstveno tekmovanje.
Prepoved komunistične stranke v Gdansku
Gdansk, 30 maja. d Policijski predsednik je prepovedal organizacijo koim/u-nlstičoe stranke na področju svobodnega mesta Gdanska Prepoved je bila i®daoa na podlagi društvenega zakona, ko Je bilo z raznimi sodnijskimi obsodbami v zadnjem času brezdvom/no dokazano, da je komunistična stranka kršila kazenske zaikone.
0'a i šave za nemške turiste
Berlin, 30 maja. AA. Na podlagi sp< razuma o tujs-kem prometu, sklenjene? s kraljevino .Tueroslavijo, je nemška vb da zvišala z 20f» na 700 mark vaoto. V jo smejo vzeti s seboj v neimdkem den;-ju nntnlki   kadar potujejo v .Tueosi*
stran 4.
RJTRI NA PRAZNIK 31. MAJA OB 17.15
DNEVNE VESTI
— Stavka r tovarni Remec končana. Včeraj popoldne ee ie vrini v eejni dvorni Delavske zbornice sestanek   zastopnikov inspekcije dela, Zrveze industrijcev. Delavske zbornice, Narodno strokovne zveae, Jugoslo-venske strokovne zveze m zastopnikov ter zaupnikov podjetja Remec & Co. iz Duplice, da ee uredi spor. ki je nastal med podjetjem in delavci ter doseže sporazum glede znižanja mezd, kar je zahtevalo podjetje. Sestanek je bil sklican na pobudo   bana Jr. Marali ča, predsedoval pa mu je banski načelnik dr. Karlin. Razprava, ki je bila precej burna, je trajala do 19.. naposled je bil pa sprejet posredovalni predlog poslanca Cera rja iz Kamnika in dosežen sporazum, ki obsega naslednje točke: Sklene se provizo-rii za dva meseca, akordne plače samcev in oženjenih se znižajo za 10 odstotkov, oženj enih z otroki pa. za 7 odstotkov; urne mezde ee znižajo vsem delavcem enako, rn sicer za 7 odstotkov; podjetje sprejme na. delo vse delavce, ki so bili zaposleni na dan spora;  nadure plača, podjetje po zakonitih predpisih. V času provizorija se bodo pogajanja še nadaljevala in uredil tudi mezdni sistem. Delo, ki je počivalo mesec dni, ae prične s 1. junijem.
— Komisija za banovinski strokovni Izpit konceptnih pripravnikov v agrarno tehnični 8trokl. Predsednik komisije je načelnik kmeti jsfkega odidelka banske uprave iffiž. Josip Ziidansek, njegov na-mestnrk ravnatelj Kmetijske druftbe v Ljubljani Intf. Bogdan Ferlinc, člani banovinski strokovni referenrt; Inž. Vlniko Sa-dar, njegov namestnik sreeki kmetijski referent v Radovljici inž. Jan Rataj, vifi. tehnični svetnik pri tehničniem oddelku banske uprave inž. Karel šturm, njegov namestnik tehnični svetnik pri Istem oddelku inž. Josip Porenta ter predsednik Kmetijske družbe vladml svetnik v pok. Otom Detela, njegov namestnik referent kom-isije za agrarne operacije dr. Mlro-alav Lukam zapisnikar banovinski strokovni referenrt md. Vinico Sax3ar, njegov naimestmik banovinski stro&ovni referent lo4. Mitatkn Jelacln.
— I »prememba odredbe glede obrestno mere zastavljalnic. Banska uprava je iz-premenila odredbo glede obrestne mere oa-s^avljalnic tako, da ee določi obrestna mera v poslovanju zastavljalnic na maksimalno 16 */o, odškodnina za režijo pa na mekšima Ino 2 Vi posojenega zneska,
— Nagrajeni orožniki. Poveljstvo žandarmerije je proslavilo v nedeljo v Beogradu svojo slavo, obenem so bile pa razdeljene nagrajenim orožnikom nagrade. Med drugtani so bili nagrajeni orožniki naredniki Prane Skota s 1000 Din, Anton Erjavec b 500 Din m Ferdinand Rot s 300 Din ter oroftnlflki kaplar Josip semen « 500 Dtn.
— Taksa za sotsk© koncert«. Prosvetno ministrstvo je naroČilo ravnateljem vseh srednjih sol ln ncdteljtač.. da morajo oJb koncu Šolskega leta prirediti s svojimi dijaki koncerte. Da bi doibin profesorji in dijaki čim več vrapodfbude, bodo ti koncerti javni aa dijake, BtarBe in prijatelje Sole. će je prirejen koncert rrven šolskega poslopja je podvržen taksi \z tar. 99 a taksne tarife, če je pa prirejen ▼ Soli, je takse orproftčen.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Joseiova« grencica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Udruženje   vseučHliskih asistentov.
Na pobudo eaveia asistentsklh (trnštev v Pragi je bUo sproženo vprašanje ustanovitve aeisten-tskega udruženja v Jugoslaviji, ki bi sodelovalo z aaiatesitskl-mi društvi ua Češkoslovaškem in drugih državah. V Zagrebu je aeistentsko društvo že ustanovljeno in aa predsednika je izvoljen dr. Dragan Ztoožmek. Tudi v Beogradu in v LJubljani se pripravlja ustanovitev  društva vseučUieklb aslsteotov.
— Naš zračni promet se lepo razvija. S skromnim začetkom % eno progo iz Beograda v Zagreb se je raovil nas civilni zraOni rpomet na vse strani ka tudi v inozemstvo. Vsako leto nam prinese nove proge. Preko Zagreba potuje vsak dan z letalom najmanj 30 potnikov. S 1. junijem se otvori v Zagrebu tudi zračni promet Bratislava-Praga, poleg tega pa dobi Zagreb Še emo zvezo s Soifeakom, kamor bosta letala vBak dan dva avtjona.
— Iz »Službenega lista«. »-Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št. 43 z dne 80. meja objavlja naredbo o jugoslovanski farmakopeji, lajpremerntoo t uredbi o lekarn a rek i Tabornici, pojasnilo k ukinitvi oprostitev od taks, naredbo o mrliško-preglednem redu, navodila za mrlišfcega preglednika, pravilnik o opravljanju banovlnskega strokovnega topita v agramotehnloni stroki sa bon o vi neke uradmiške pripravnike s kulturno tehnično fakultetno izobrazbo, postavitev komisije za banovinski strokovni iapfrt kon-ceptoth pripravnikov v agrarno tehnični stroki, iznrememjbo odredbe glede obrestne mere zastavljalnic, objave banske uprave o pob i ratuju občinskih trošarin ia leto 1934 in razne objave iz »Službenih ?fo-vin«.
— Zborovanje ieleaniških strojevodij. V
Sarajevu so zborovali te dni železniški strojevodje. Nekateri govorniki eo nagla&ali, da se strojevodjem zvišajo plače. Za predsednika udruženja ie bil izvoljen Aleksander Božič, za podpredsednika pa Niko Kovačevi in Nikola Celik.
— Vozne olajšave železniškim uradnikom na pamikih Jadranske plovitbe. Jadranska nlovitba ie dovolila aktivnim želez-
niškim uradnikom, ki ae izkažejo s crno legitimacijo, 75odstotni popust na vseh rednih progah, njihovim ženam in nepreskrbljenim otrokom pa 50odstotni popust.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. t. m. je Mlo t dravski banovini 6 primerov tlfuzolh bolezni, 34 Škrlatinke, 65 osplc, 74 davlce (smrtma 2), 10 dusljivega kaftija, 14 sena, 102 vnetja prlugesne sllnovke, 6 otročnične vročice (smrten 1), 8 'krčevite odrevenelosti, 1 nalezljivega vnetja možganov. 1 griže in 1 otrpnjenja tilnika.
— Bafa zgradi w Zagrebu nebotičnik. Bat'a se zanima za etavbišče v Zagrebu, kjer je stala stara Zakladne bolnica. Tu namerava zgraditi 14 nadet ropi j visoko palačo, kakršno ima sredi Pratjre. V nji bi Mk) poleg pisarniških lokalov centramo skladišče »a ve« zapadni del države.
— Avtobusna proga Dunaj—Split. V nonedeliek popokkie je prispel z Dunaja v 9»plit avtobus tujsko-promernega urada Čuki in, ki je pripeljal 18 potnikov. Iz Splita so se odpeljali izletniki v Šibenik, od koder se vrnejo preko Plitvičkih iezer in Zagreba v A/vstrijo.
— Roblekor dom na Begunj£cici je od 1. junija dalje trajno oskrbovan. Za Begunj-ščico ni treba obmejnih legitimacij. — Flora je v polnem razvoju.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, stanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, v Zatrrebu 23, v Sarajevu. Liubljani in Skop-iju 21, v Beogradu 20. v Mariboru 19.3. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 765.8, tempe ralmra fe znašala 9.8
— Pomilostitev na smrt obsojenega. Vrhovno sodišče v Sarajevu je pomilostilo Ve-lemirja Mikšiča. ki ie bil obsojen na smrt. ker je s svojima bratoma Bajramom in Sj-lejmanom umoril Dragana šariča in njegovega sina. PomilošČen }e bil na 20 let ježe.
— Senzacija v vlaku na progi Beograd-Zagreto. Včeraj so Imeli v brzovlaku na progi Beograd-Zagreb posebno senzacijo. Italijanski državni upokojenec Glusepipe Mlnelli je bil tako nepreviden, da mu je padel v Školjko na stranišču z briljanti okrašen prstan vreden 20.000 Din. Sprevodnik mu je pojasnil, da mora na prvi postaji, kjer se vlak ustavi, železniške oblasti pismeno obvestiti o izgubi prstana, kar je Italijan tudi storil V Novi Gradiški je že prišla brzojavka iz Slavonskega Broda naslovljena na Minellija, da so prstan našli. V Zagrebu so Italijanu prstan vrnili.
— Za. 130 Din pa je ubil. V gozdu blizu Bosanskega Petrovca je ubil 631etni kmet Basta Jakob iz Medenega polja svojega tovariša eOletnega kmeta Luio Stankoviča ter nvj vzel 130 Din. Basta ie vedel, da ima Stankovih pri sebi ta denar in zato   ga je
zvabil v gozd, kjer ga ]e s težkim kamnom
SK JUGOSLAVIJA, BEOGRAD : ASK PRIMORJE
—U Ne pozabite in no zamudite oglodati si novosti za poletno obleke v specialni trgovini Novak na Kongresnem trgu prt nunski cerkvi.
—lj Društvo >Dom slepih« v Ljubljani, ki priredi javno zbirko pod1 naslovom >Dne-va slepcev« dne 2. in 3. junija, opozarja vse vabljene organizacije, učiteljstvo in sodeli*-ioče trudolju-bive gospe in gospode, da se zanesljivo udeleže zadnje seje, ki bo ta petek 1. junija ob 18. v magistralni posvetovalnici. Razdelili se j,hn bodo društveni znaki, legitimacije, bloki za nabiranje denarnih prispevkov rn denarni  nabiralniki. Odbor.
—lj SoČani, udeležite se komemoracije mučenika Marjana Ootarja. ki jo priredi danes zvečer v predavalnici na realki društvo Tabor«. Govoril bo nas odlični predavatelj g. prof. dr. č-ermelj. Začetek ob 8. zvečer.
—lj Športne in modne srajce, pižame, majice, kravate in naramnice kupite najugodneje pri tvrdki Milo? Ramifnik Stari tr* 8.
—lj Grafolog Karmah v Ljubljani. Obiske sprejema hotel »Soča«. Odgovarja tudi na došlo korespondenco.
—lj Pevsko društvo >Sava> priredi v nedeljo dne 3. junija 1964 izlet na Vrhniko z motornim čolnom. Odhod točno ob pol 7. zjutraj. Zbirališče pri mostu na Prulah. — Vožnja na obe strani 15 Din. Ker je še ne-kai prostorov prostih, vabimo sokolstvo ljubljanskih društev, ki se udeleži okrožnega zleta na Vrhniki, da se posluži prijetne vožnje po Lijublianici. Na Vrhniko bomo prispeli pravočasno k otvoritvi sokolskega doma. Glede povratka se bomo dogovorili med vožnjo. Prijave je oddati na telefonsko štev. 3070 najkasneje do 20. uire v sr>boto. V slučaju slabega vremena izlet odpade.
—li V Elitnem kinu Matici je danes: premiera vesele vojaške burke, v kateri imato glavno vlogo navihana LucJ Enili^cb Paul HSrbiger. Film je zajet iz vojaškega in iz življenja deklet v penzionatu. Toliko veselih dogodbic in toliko sijajnih dovtipov ni nakopičenih v nobenem drigem filmi kakor v burki >Ordonanc Ihibezni«. Vlogo or-donanca igra Paul Hfrrbicrer, >AnemaH}o, nevesto kompanijft* pa navihanka LucV T!n-rdiprh   Oba stn v tem dfdu neorekosliivn
■n
irbi1
lj  Ljubljanske naročnike opozarjamo,
da poravnajo zaostalo naročnino za >Slov. Narod« do 5. junija, sicer f1m borno poš'U'3-nje lista ustavili.
_lj Gradbena dela na Gradu. Precej časa so obzida vali drevo ob zahodni strani Šanc. Zgradili eo velik kamnit krožni zid. ki zadržuje ob drevesu nasip. Zdaj je delo v glavnem končano. Kmalu bo tudi zaokrožena druga krožna cesta na šancah. 5 spodnje ceste so zgradili k zgornji klancino ob drevoredu. Prvotno so nameravali zgraditi stopnice, a so si premislili, ker bi po stopnicah ne mogli voziti, če bi bilo potrebno. Ob šancah odkopavajo rov, ki so ga odkrili že pred tedni in ki drži od šanc proti zahodu. Zidarji popravljaio ter adaptirajo zidovje šanc. in sicer tako. da bo zgorai zaključeno kot s kamnom tlakovan hodnik. Ker je zid debel 2.60 m in ker ga bodo na vrhu §e razširili na 3 m, bi bilo lahko na njem apre-haiališče, ee bi bilo dovolj zavarovano z ograjami. To bi bila vsekakor posebnost Vendar pa zid zsporaj razšrrjujejo ix arhitektonskih razlogov in zato, da bo zidni venec tvoril kap, streho. V gozdu na po-boČtu eo začeli graditi sprehajalno pot. kjer so že v ta namen zasekali zasilno stezo. Ker bo pot zgrajena ob hudi strmini, bodo morali zabiti na nekaterih krajih pilote. Nekaj so Jih ie. Delo bi napredovalo hitreje, ce bi bili delavci plačani bolje odnosno ce bi se olaca ne smatrala samo za podporo nezaposlenim. Kakor se koscu streže, tako mu kosa reže.
—li Raistava Ženska ročna dela v »fo-dovinskem raivojn. Posetniki velesejma, na svojem potu po razstavah se ustavite tudi v muzeju, da vidite lepo umetno obrt na-9ih prababic. Razstava ostane odorta še de všHete nedelje dne 3. junija t. 1.
—lj Zahvala. Ker še nisem popolnoma okreval in bi mi bilo težko zahvaliti se vsem, ki eo ee me ob mojem imenovanju spomnili z ltjbeznpVimi čestftkami, pros'm. da izvolik> sprejeti tem potom mojo naje nej$o zahvate. Dt. Janko Vranci6, direktor Pokojninskega zavoda.
_lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajca, »prašanem optiku. Ljubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 3-T
—lj, DruStvo »Sofa« Matica Ljubljana vabi vse člane in priiatelje društva >Soce«, da se udeleže izleta >Obmeinega okrožja Sokola« na Vrhniki v nedelio 3. junija. Odhod iz Ljubljane na Vrhniko ob 7.30 uri. 1. Ogled spomenika nesnika Cankarja m bližnje okolice ter obenem ogled izvira Ljubljanice. 2. Popoldne poset prireditve Sokola na Vrhniki. Ker je vožnja polovična in prilika ugodna in lepa, Vas prosimo, da se v čim večjem Številu udeležite tega izleta. -Izletniški odsek.
—lj V Logarsko dolino jutri, v soboto in nedeljo z avtobusom. Trafika Praprotnik.
I
KAVARNA »LEON« danes vso noč odprta. — Vsak večer igra prvovrsten damski jazz-orkester
S
—lj Kdor se hoče nasmejati m za par 'ir pozabit; na gorje sveta in ne n.:z'. naj ne pozabi da ;ma ZKD jutri na prognanu velezabavn burko »Štorklja štrajka«, v kateri igra ilavi.o vlogo slavn komik Sia?-fried Arno. Predstava bo jutri ob 11. v Elitnem kinu Matica. To ie zadnii firm ZKH v letošnji sezoni.
—lj Otroci plešejo. Vstopnice za priredite/v v dvorani Delavske zbornice v soboto ob 17. uri dobite samo v šoli Katje Dela-kove. Gajeva ulica 8.
—li Strojepisni pouk. Večerni tečaj, na ura 2 Din. Vpi«oTanje dnevno. Tečaj se prične 4. junija. Christofov urni zavod. Domobranska 15.
—lj Tujskoproinetni »vet aa Ljubljano priredi jutri 31. t. m. ob 11. dopoldne v Zvezdi promenadni koncert, na katerem bo igralo železnica reko glasbeno društvo vSloga« pod vodstvom g. Herij^ Svetela.
^2 .i <n
.S 5B..-3 §
§3^
*5
rji ~
V PETEK: ŠTAJERSKE CRESNJE!
Iz Trbovelj
— Sestanek narodnih društev. Ob 20. uri
so se na pobudo Kola jugoslovenskih sester zbrali v sokolskem domu zastopniki številnih tukajšnjih narodno-kulturno-pro-svetnih društev. Xa sestanku je bilo soglasno sklenjeno, da pripno vsa udeležena društva ob 25 letnici Sokola na sokolsko zastavo skupen trak s primernim posvetilom. Vsako društvo prispeva k traku primeren znesek Trakove pripne CMD, Rdeči križ. Jadranska straža. Kolo joigoslov. sester. Gasilska župa. Klub koroških Slovencev. Org. jugoslov emigrantov. pevsko društvo »Zvon«, mlad. zbor »Trboveljski Slavček«. DRN, Organizacija jugoslov. nacionalnih železničarjev in NSZ. — Vsa društva vabijo svoje članstvo, da se povorke polnošte-viilno udeleže, zlasti pa, da nastopijo v povorka tudi narodne noše.
— Rekrutovanje v Trbovljah^ Letošnji nabor^ bodo v Trbovljah dne 6., r.. 8. in 9. junija. Rekrutovani bodo letniki 1907. do 1914. in letnik 1903. Nabori bodo tudi letos v Sokolskem domu. Vojaški oddelek županstva opozarja vse nabornike, da prinesejo pred komisijo poleg pozivnice tudi vse ostale dokumente, ki so navedeni na poziv-nicah, ako bi imeli naborniki pravico na hraniteljski ali skrajšani rok. Razen tega p« naj bodo naborniki snažni, trezni in mirni, da ne bodo napravili v javnosti slabega vtisn
— Tatvina električnega kabla. Nocoj je b>i£ ukraden iz.sipine na Limberku odnosno Gvidi ca 50 m dola električni kabel v vrednosti pribl.žno 4300 Din. Ker je bil kabel zelo težak, je bilo takoj jasno, da ga ni mogel odnesti en posameznik, marveč.^ da sta tatvino izvršila dva ali več uzmovičev. Orožništvo, ki je takoj pričelo s poizvedbami, je prišlo kmalu na sled storilcem, ki so hoteli spraviti kabel na Gorenjsko, saj se je en tat celo od tam potrudil v naše kraje, da bi dobil kaj pod prste, pa mu je spodletelo. Sedaj bosta morala v zaporu premišljevati, da ni dobro krasti, z'asti pa nc v rudnikih, kjer je tuja lastnina z zakonom še posebej zaščitena.
Desetletnica varstva ptic v Ljubljani
10. občni zbor Društva za varstvo in rejo ptic pevk — Bogati sado%
društvenega dela.
Ljubljana, 30. maja.
Za varstvo ptic se je sicer ie pred vojno nekoliko brigal stari >Tierschutzverein«, a po prevratu samo se dobri ljudje, dokler pred 10. leti niso ustanovili prijatelji ptic pevk in kanarčkov novega DruStva za varstvo in rejo ptic pevk, ki mu že od ustanovitve predseduje nad vse iniciativni strokovnjak dr. Anton Sapi a. V soboto je imelo to tiho društvo svoj 10. občni zbor pri Mraku, ko je novi restavrater Rot okrasil mizo prav bogato s cvetjem in jubileju primerno. Občni zbor je bil tudi nenavadno dobro obiskan, vendar pa Se daleč ne tako, kakor ustanovni občni zbor pred 10. leti, ko je bil Mrakov salon premajhen in so morali udeleženci stati tudi se pred vrati. Sedanji občni zbori tega vsemu mestu, zlasti pa vsem lastnikom vrtov prekoristnega društva so pač slabo znamenje za ljubezen Ljubljančanov do ptičkov in za hvaležnost, Id smo jo ptičkom dolžni, saj so najmarljivejši in najučinkovitejši zaščitniki naših vrtov.
Predsednik dr. Š a p I a je ob 10-1 etnici a ponosom pokazal na uspehe društvenega dela, ki ga pri stremljenju za zaščito ptic podpirajo vsi, ki ljubijo naravo, predvsem pa šolniki, ki vcepljajo v srca mladine ljubezen do ptičkov Posebno pohvalno je predsednik omenil časopisje z našim listom na čelu, saj bi brez člankov v listih društvo ne imelo tako velikih uspehov. Tudi mestna občina ljubljanska da vsako leto podporo, zlasti pa ravnatelj mestnih nasadov g. Lap z vso vnemo pomaga pri postavljanju krmilnic in valilnic in nasi-panju krme. prav tako pa pri božičnih razstavah kanarčkov, ki za nje gre zahvala tudi licejskemu direktorju g. Jugu. Tudi banovina podpira organizacijo po svojih močeh, ker se zaveda neprecenljivih koristi ptic za sadjarstvo in vrtnarstvo. Smrt je vzela društvu najzaslužnejše člane in odbornike, kakor ornitologa Egra, mestnega gozdarja Metlikoviča in dr. Valentina Krisperja ter druge, ki so zborovale! njih spomin počastili stoje. Nad 150 krmilnic in nebroj valilnic priča o skrbi društva za ptice po naših nasaditi, ko je društvo potreslo ptičkom nad 6000 kg krme in priredilo 9 razstav žlahtnih vrviv-cev, kjer so naši rejci kanarčkov tudi pred tujimi sodniki s svojimi malimi umetniki dosegli celo evropske rekorde, obenem so se pa tudi naši strokovnjaki izobrazili za sodnike petja žlahtnih kanarčkov, da sodijo tudi na drugih razstavah.
Duša društva, tajnik g. Josip Kelna-rič, je poročal, da je bilo društvo vedno v stikih z domačimi in tujimi organizacijami, predvsem je pa vzgojilo tudi domače sodnike, ki so poleg njega postali še gg. Sever in Gojznikar. Venec zmage je letos odšel v Celje, kar dokazuje nepristranost domačih sodnikov. Tudi zagrebško društvo dobro dela in so njegove razstave sricer bogateišp   vendar pa zagreh-
PRIMARIJ
DR. VLADIMIR GUZELJ
1. junija ZOPET REDNO ORDINIRA
Iz Kamnika
— Obcestni hodniki Ze pred leti je bil v javnosti sprožen predlog, naj ee pri regulaciji in razširitvi cest v kamniški okolici gleda tudi na to, da se čim prei zgradilo obcestni hodniki. Z razširjenjem mesta proti jugu, zlasti pa s orikljucMtvijo Duplice h kamniški občin? je postalo to vprašanje 5e bolj aktualno in potreba obrestnih hodnikov proti Podgorju in Duplici neodložljiva. Kakor čujemo, bo to vprašanje kmalu rešeno. Po izdelanem predlogu bodo zgradili hodnik na podgorski cesti najprej do krvavega znamenja, pozneje pa še naprej do Filipinov. Na dunliški cesti bo zgrajen hodnik do odcepitve vozne ceste proti »Titanu«, vzporedno s ceeto pa bodo razširili in uredili 7n pešce in kolesarje pesoot ki vodi pod cesto med polii in travniki do Duplice. Ker sega zdaj kamniška občino ob tej cesti skoro 4 km proti jugu. bo pešpot zelo dobrodošla kolesarjem in pešcem, ki 6e bodo lahko izognili prahu in blatu. Z z^radnjo teh hodnikov bo mesto pridobilo dva lepa izprehoda oroti locnu
Iz Novega mesta
— Nalivi, toča in slana. V noč: od sobote na nedeljo smo imeli silno nevihto. Bliskalo se je in treskalo, kot bi se bližal sodni dan. Sledili so hudi nalivi, nekateri požiralniki, so se zaradi ogromne količine vode, pomešane z blatom, zamašili, doćim so motili ostali le počasi odvajati vodo. Kalna Krka in njeni nič manj kalni dotoki so znatno narasli. Temperatura jc padla od 24 na 10 stopinj C. Preko noči so naši meščani zamenjali svoje letne plašče z zimskimi, zlasti starejši moški in dame kar se je videlo v nedeljo zjutraj na promenadi. K sreči ni bilo hujših elementarnih nezgod Hujše je bilo v Brezovi rebri. Dobrničah, Lipovcu. Ajdovcu in Straži, kjer so imeli točo. ki je na nekaterih posevkih napravila precejšnjo škodo. V ponedeljek zjutraj, po zelo hladni nedeljski noči pa jc padla v okolici Mokronoga in Trebnjega slana.
— Potnike, ki potujejo na Dolenjsko obveščamo, da je avtobusna proc^a Toplice-Črmosnjice, začasno ukinjena. Iz Dolenjskih Toplic pa odslej odhaja avtobus ob 11.35 uri na železniško postajo Stra/o. da imajo tako potniki in topliški gostje, direktno zvezo z ljubljanskim vlakom
— Novoimenovani starešina sreskega sodišča g. Anton Kacjan, je prevzel v soboto posle. Dosedanji starešina sreskega sodiš-"'m g. Božidar Romih pa je prevzel mesto sodnika okrožnega sodišča
— Tu jsko-prometna konferenca v Novem mestu. Dne 18. junija se bo vršiila v mestni občinski posvetovalnici, tujsko - prometna, konferenca. NTa to konferenco,   ki bo zlasti
ški materijal zaostaja za ptički naših rej cev. Zaradi milejše zime letos ptički nis. potrebovali toliko hrane, vendar jo je pi društvo porabilo več,    kakor druga leta ker jo mu je tvrdka Sever & Comp. do bavila za 60< 'c  cenejše, kakor jo je dru štvo prej kupovalo drugje.   Največjo zaslugo za varstvo ptic ima časopisje z objavljanjem društvenih člankov, pač pa de la velike težave zakon za varstvo ptic, k: ga pripravlja   znani   strokovnjak dvorni svetnik g. Rusua v soglasju z društvom in podružnico SVD, da bo gotovo v krat kem novi zakon    prekrižal  račune vsem lovcem ptic. Z z^nosriimi besedami se je pa tajnik zahvalil    predsedniku dr. saph za požrtvovalno 10-letno delo in mu v imenu društva izročil krasen šopek z napisom na trakovih,   obenem    je pa bil dr. sapla z ovacijami  izvoljen    za častnega predsednika  Kazen njemu se je tajnik zahvalil tudi gg. Omahnu, Severju, Piskarju. Golobu, Kalinu, zlasti pa blagajniku Viljemu Zupanu, ki že vsa leta delujejo v prid društvu.
Iz poročila blagajnika Viljema Zupana posnemamo, da ima društvo le 1P0 članov, ki je med njimi samo SO ustanovnikov, vendar je pa 10-letna bilanca zaključena s prebitkom, čeprav društvo izda vsako leto več za krmilnice. valilnice in krmo. Na predlog g. Sfiligoja je bil soglasno sprejet absolutorij s pohvalo blagajniku, pri volitvah so bili pa izvoljeni z vzklikom gg.: za predsednika dr. Anton Sapla, za podpredsednika Ante Gaber, za blagajnika Viljem Zupan, za tajnika Josip KelnariC in za odbornike dr. Janko Ponebšek, A. Francki. Fr. Omahna, Bdi Sever, Fr. Golob ter za namestnike Al. Piskar, Jos. Opeka. Oliver Mihael, Bajec Fran in za preglednika Jos. Sfiligoj in Jos. Fajon. Nato je bil spet ustanovljen odsek za rejo in vzgojo žlahtnih vrvivcev, ki mu predseduje g. A. Francki, za tajnika in blagajnika je g. Kelnarič, poleg teh so pa \ odseku še znani rejci Omahna, Piskar. Opeka, Bajec, Sever, Golob Biten c in 'Fajon.
Obširno je o pripravah za zakon za varstvo ptic poročal predsednik dr. Sapla. ki je omenil, da je društvo nabavilo zakone vseh drugih evropskih držav in tudi stare avstrijske, hrvatske in sr*>ske zakone, da je predlog novega zakona že pripravljen. Pri slučajnostih je bil sprejet predsednikov predlog, da društvo s pomočjo mestne občine po vzoru Salzburga in drugih tuj-skoprometnih mest postavi v Tivoliju zidano poslopje z \ollerami za domače ptice, vendar naj bo pa ta voliera osnovana na drugih principih kakor Zoo. V listih je treba buditi zanimanje za ptice s kratkimi ornitološkim! noticami, posebno je pa treba pričeti boj proti mačkam. Pri neofi-cijelnem delu smo čuli še več govorov, zlasti so pa vnele zborovalce navdušene besede g. Piskarja o lepi bodočnosti koristne organizaci i"1
velikega pomena za vso Dolenjsko, predvsem Še za naše mesto, bodo povabljene vse večje dolenjske občine, lastniki vseh treh dolenjskih toplic, gostiln i carska zadruga in drugi interesenti Program konference bo zelo zanimiv in obsežen. Med drugimi bod" govorili: »Dolenjska in turizem«: — ljubljanski podžupan, profesor g. E. .larc. »Dolenjska v tujsko-prometnem oziru« — mž. Zu" pančič, ^E1ektr;fikaci ia Dolenjske- inž. Rueh. »Pren<~>č:štT-e in prehrana- Peteln. rav. • Razvedrilo, sport in propagandu« — Pod-bevšek. Zfl konferenco vlada 5c s^drti veliko zaniman je
— Bloki Rdečega kriza. \ nedeljo dne o. junija tega leta dopoldne ^e bodo proda jali za sreski odbor društva Rdečega križa po Novem mestu bloki po 50 p. 1 l>in. 2 Pin, 5 Din in lo Din. Kdeči križ opravlja dkfbra in telesna dela usmiljen ju Da mu bo to 'no-?oč> še v večji meri. naj pnj>o!noreio novomeški meščani Saj jih Rdeči križ 1»- redke nadleguje, pnmru_ra pa kadar i*1 potreba, in to je dandanes skoraj neprenehoma. NiliTe. ki se mu smili potrebni in u bom. naj no cikloni nakup.i nekaj blok »v. naj se ne iz-omblje prod - .iik in naj ne otežuje njihovega težkega posla. Sreoki odbor drttKva Rdeče■ £Ta križa se obraia n?» vse NovOUmMbM in lih prosi, naj ne pozabijo, da |e dober bit' prvo in DOfflavitno. Sreski odbor KK
ZVOČNI KINO »SOKOLSiil DOM«
V šiski. — Telefon 33-87
LJane Haid,  Vlctor de Hoiva, Paul Svcmp v filmu, katerega zunanji posnetki so iz Ihlma'' ,
DVOREC NA JUGU
Predstave: v sredo ob '^7  in V« . v četrtek ob 3., 5., 7. in 9. uri ivocei Dopolnilo nov zvočni tednik.
»ridel POLJUB PKED OGI.KDAI.OM
"i Jesenic
— Sport. Na praznik popoldne <>b l^..*« bo na igrišču  ^Bratstva« prijateljska nogometna tekma med prvim moštvom SK »Ko-rotana« iz klrunja in »Bratstva« z .lesenk Prijateljem nogometa se obeta zelo len*i igra, ker sta obe moštvi precej cnakovredn in sta se lani Ogorčeno borili za prvenst\ podeželja.
— Velike gasilske vaje na Blejski Dobravi. Radovljiška  gasilska župa je imela v ncaeljo popoldne gasilske vaje na Blejsk Dobravi. Vaj so se udeležile gasilske čete s Hrusicc. Jesenic. Koroške Bele. Blejski Dobrave. Gorij in gasilske čete KID z .le^ nic in Jovornika.   Pri vajah ie sodelovala okrog 2<X) gasilcev Gasik so napeljali vod iz struge Radovne v Vintgarju in jo črpal okrog 800 metrov daleč v vas  Delovale -tri motorke in več brizgaln na ročni pogon Vaje so pokazale visoko stopnjo izvežbam sti vseh gasilskih čet  Vodil jih je žup^ nodn<lčeln;k a Karol Neumen z Jesenic
•i HFDSON TERRAPLANE osebni in INTERNATIONAL tovorni Pri nakupu voza gornjih znamk dobite za svoj denar največjo protivrednost.
Tehnično najpopolnejši osebni In tovorni avtomobili, ki Jih do sedaj tovarne izdelujejo, so nov
avtomobili, modeli 1934
OBI&čITE NAS V TRGOVINI, TAVČARJEVA 11,  KJER SI zamorete najnovkjse   modele   19s4 ogledati
Generalno zastopstvo Hndson E»»ex Motor Car in Int.rnationol Harvester Co.:
O. 2U2EK, LJUBLJANA« Tavčarjeva «• — Telefon št. Z4-hi.
iS PREIZKUSITI!
HUDSOK
CAICC .DETR01T, MIC H.
A**. 121
»SLOVENSKI  N A R O D«, dne 80. maja 1934
Kako je treba spati?
telo se mora vsakih 15 minut premakniti, če hočemo,
da bo spanje zdravo
Človek živi v resnici samo dve tretji- I ni svojega življenja, ker eno tretjino 1 prespi. Gotovo so pa redki ljudje, ki se jim zdi škoda prespane tretjine življenja, kajti spanje je sladek počitek, v njem človek pozabi na vse križe in težave, ko se pa prebudi, se mu zdi, da bo lažje prenašal težo življenja, ker se čuti bolj svežega in čilega. In vendar posvečamo premalo pozornosti spanju kot najboljšemu sredstvu za poživitev telesa in duha. čez dan opazujemo in merimo funkcije telesa in duha, ne skrbimo pa, ali se bomo s pravilnim spanjem res rxxživili, ne skrbimo, ali spimo tako, kakor zahtevata telo in duh.
Profesor čikaške univerze Kleitman je proučeval spanje, napravil je mnogo poskusov na ljudeh in živalih, končno je pa stopil pred zdravniško društvo s podrobnim predavanjem o uspehih svojega študija. Po njegovem mnenju bi prav za prav živeli pravilno samo lenuhi odnosno zaspanci. Prof. Kleitman trdi. da ni tako zdravo vstajati zgodaj zjutraj, kakor ljudje splošno mislijo. Tistim, ki jim bas ni treba zgodaj vstajati, svetuje, naj zjutraj s spanjem malo potegnejo. Pravi namreč, da jutranje ure niso najprimernejše za delo, ker nastopi največja aktivnost človeka šele dopoldne in doseže višek zelo pogosto šele ob šestih popoldne. Poleg tega pravi, da človek sicer ne potrebuje osem ur spa-
čudna prijatelja
M H
H
"S
I
K rotil K a ie\ ov z dvema mladima levoma
Židovska republika v Rusiji
Sklep osrednjega izvršnega odbora Sovjetske unije je prinesel Birobidžanu narodno samoupravo. Birobidžan na Daljnem vzhodu je največje bivališče zidov v Rusiji. To židovsko republiko ustanavlja sovjetska vlada že od leta 1925, da omogoči židovskemu prebivalstvu povratek na zemljo, ki mu jo je vzela politika carskih vlad. S proglasitvijo Birobidžana za samostojno narodno ozemlje je bil storjen važen korak k nadaljnjemu kulturnemu razvoju te krajine. Židovska republika meri 7.000.000 ha in spada med najbogatejše kraje Daljnjega vzhoda. Poleg rodovitne zemlje je tam mnogo zlata, železa, premoga, marmorja itd. Pa tudi mnogo gozdov.
2idi so se zaceli naseljevati tam leta 1928. In to je bal začetek gospodarskega razmaha te krajine. V primeri z letom 1926 je poskočila cena rodovitno remije za 150 %. V zadnjih petih letih je dobil Birobadžan tudi industrijska -Ujetja, ki zaposlujejo »daj 2500 delavcev. V osnovnih šolah se uče otroci v materinem jeziku. Birobidžan ima 93 židovskih, ruskih m korejskih ftoL Nekatere imajo že zdaj 7 razredov. Med r>oedinimi narodnostmi BiroblrKana nI nobenih nasprotstev.
Bivša Krasinova
ljubica obsojena
Krakovsko sod*£če je otosodiio na 15 mesecev zapora lepo Marijo Ciun-k:ewiczevo, bivšo ljubico ruskega poslanika v Londonu Krasina. Ciunkie-v.czeva je bila pred vojno prodajalka v neki varšavski slaščičarni, k)er ie bila njena lepota pravi magnet. Tam se je zaljubil v njo neki ruski veleposestnik, ki jo je vzel za ženo in jo odpeljal v svojo razkošno palačo v Pe-rrograd. Prve dni revolucije je bil njen mož umorjen, ženi je pa rešila življenje in imetje njena izredna lepota. Kmalu je postala Krasinova ljubica in ko je postal poslanik v Londonu, je odpotovala z njim tja. Njeno premoženje je s posrečenimi špekulacijami tako naraslo, da ie za&elo vznemirjati Krasina.
Po Krasinovi smrti se je preselila nj3gova ljubica v Pariz, kjer je kupila velika zemljišča. Toda sreča jo je kmalu zapusti'la. Ponesrečene borzne Špekulacije so požrle vse njeno premoženje. Končno si ni znala pomagati drugače, nego da je segla po slepariji. ?a žrtev si je izbrala neko angleško "•^arovalnico. pri kateri je dala zelo
nja, da bi pa moral vendar vsak človek spati najmanj osem ur ali pa še več. Spanje je naslada in dobro prespan človek vidi svet v čisto drugačni luči, vidi se mu lepši in boljši, kakor človeku, ki malo spi. Dobro prespan človek je dobre volje, ima veselje do življenja in do dela, počuti se telesno in duševno dobro, pesimizem beži od njega.
Poleg teh argumentov za daljše spanje navaja prof. Kleitman še več razlogov za to, da ni dobro zjutraj zgodaj vstajati. Njegova opazovanja so pokazala, di ni res. da bi človek v jutranjin urah najbolj mirno in tiho spal. Tiho in mimo spanje nastopi navadno 10 minut potem, ko človek zaspi. Povprečno porabi po mnenju prof. Kleitmana vsak normalen človek 30 sekund na uro za »spalno telovadbo , in to mu zadostuje, da se spočije od napora spanja. Telo se mora vsakih 15 minut premakniti, če hočemo, da bo spanje zdravo. Ker pa nastopi najbolj redno in enakomerno premikanje telesa v spanju v jutranjih urah, pravi prof. Kleitman, da je jutranje spanje človeškemu zdravju in telesu najbolj koristno. Zlasti se je treba odvaditi spati z odprtimi astmi, ker tako spanje človeka ne osveži. Tudi spanje v topli sobi ni osvežujoče, niti koristno. Alkohol ne moti spanja, temveč je celo dobro uspavalno sredstvo.
Vprašanje metliškega sreza
Hrvatske občine niso proti priključitvi, kakor se ten-
dencijozno govori
visoko zavarovati svoj nakit in dragocene kožuhe. Potem se je pa odpeljala v Krakov, kjer je kožuhe v peči sežgala in obvestila zavarovalnico, da ji je bil tudi ves nakit ukraden. Resnica je pa prišla na dan .n zavarovalnica ni hotela izplačati zavarovalnine. Bivša Krasinova ljubica je prišla pred sodišče in obsojena ie bi<la na 15 mesecev.
Grozna tragedija
Poštni uradnik Kder v Kremsu je moral poslati svojo ženo nedavno v umobolnico, ker je kazala znake duševne bolezni. Te dni so jo pa poslali domov, ker so zdravniki izjavili, da se je njeno stanje močno zboljšalo. Toda takoj drugi dan je prišlo do grozne tragedije, ki jc pokazala. 6:\ so se zdravniki temeljito zmotili.. Nesrečna žena se je zaklenila takoj po moževem odhodu zjutraj v spalnico, kjer je že imela skrito sekiro. Pograbila io je in odsekala svojemu 8-letnemn sinčku glavo. Drugi njen otrok. 10-letni sinček, ki se je baš oblačil k birmi, je začel obupno nlakati in klicati na pomoč, kar pa matere ni ganilo. Tudi nanj je navalila s sekiro in mu razklala glavo.
Končno so ljudje poklicali moža, ki je razbil vrata, toda bilo je /e prepozno. Nesrečna žena je doma znova zblaznela in sicer najbrž iz strahu, da bi mož ne izgubil službe in da bi potem ne morel skrbeti za otroka.
P o m laje valni vodnjak dr. Voronova
Nedavno se je raznesla po svetu vest, da se je znameniti pomlajevalec starih ljudi dr. Sergej Voronov v Bukarešti oženil z 21-letno lepo Avstrijko. Ker je Voronovu že 68 let, je hotel najbrž z ženitvijo doprinesti nokaz, kako dobro učinkuje na človeka njegova pomlaje-valna metoda.
Voronov ima svoj pomlajevalni laboratorij na italijanski rivijeri v vili Gri-maldi, stoječi na enem najlepših krajev tik ob itaJijansko-francoski meji na morski obali. Če se pelješ iz Mentona ob morjtu proti bližnji pečini, ki tvori mejo med Italijo in Francijo in kjer veže most obmejne straže obeh držav, zagledaš že od daleč vilo na visokem griču sredi krasnega tropičnega parka. Ta park je ponos dr. Voronova, tu živi ločeno od sveta in se peča samo s svojimi poskusi in vrtnarstvom. Tu ima tudi opice, ki jih rabi za pomlajevalne operacije. Operacije dela Voronov večinoma v Parizu, toda v vili >>Grimaldi« ima operacijsko dvorano in tja prihajajo skrivaj njegovi klijenti, da se na samem napijejo čudodelnega eleksirja iz njegovega »pomlajevalnega vodnjaka«, kakor pravijo Vorcnovi vili.
Pozabi ji va mamica.
Mlada, moderna gospodična piše s počitnic mamici: — Te nove zelene kombineže sploh ne morem nositi, ker si pozabila prišiti k nji dva gumba.
Izubijana, 30. maja. V zadnjem času so prišle ▼ javnost vesti, da so nekatere hrvatske občine, ki jim je priključitev k metliškemu srezu življenjski interes, tej priklučitvi uprle in odločno protestirale, da bi pripadle pod metliški srez in dravsko banovino. To pa ne drži, kajti že zemljepisni položaj v po-štev prihajajočih občin dokazuje poleg iskrene želje naših hrvatskih sosedov, da pripadajo tja, kjer bodo imeli najlepšo bodočnost in kamor vodijo vsa njihova gospodarska pota.
Se ob ustanovitvi je bil metliški srez zasnovan tako, da bi obsegal poleg sedanjih svojih občin tudi občine Ribnik. Vi-vodino in Sošice, ki so zdaj v savski banovini. Ze tedaj bi to bilo tudi urejeno, če bi se ne pojavile zapreke, ki bi ustanovitev sreza zavlekle za nekaj mesecev, kar ni bilo v interesu Metličanov in okoliških občin. Sedanja akcija za razširjenje metliškega sreza ni torej nič novega, nego le želja, da se uresničijo stari načrti in izpolnijo zemljepisne in gospodarske zahteve omenjenih treh občin, katerih občinarji so še pred dvema in več leti izrazili željo, da se nujnim naravnim potrebam ugodi in ti kraji priključijo tja, kjer jim je dana boljša možnost napredka in razvoja. Ako so pozneje gotovi krogi iz Karlovca nahujskali dotične občine, da se upro priključitvi k metliškemu srezu, so s tem pokazali svoje popolno nerazumevanje gospodarske politike posameznih krajev, ki mora biti povsod in vedno prvi in najvišji zakon. Palico, ki so jo naperili proti metliškemu srezu, bodo kmetje zainteresiranih občin sami obrnili proti njim, ker nihče nikdar ne sme s silo ovirati tega, kar zahtevajo najosnovnejši naravni interesi kraja.
Metliški srez ni bil ustanovljen z ministrsko odredbo, nego s posebnim zakonom, ker je bila njegova potreba očividna in ker v nacionalnem pogledu prednjači pred mnogimi drugimi srezi. Ni niti najmanjši, ker je površinsko od njega v državi nekaj manjših, a politično in gospodarsko manj važnih je mnogo. Zaradi svojega, vedno odkrito izraženega nacionalizma je bila zlasti Metlika v Avstriji vedno in povsod zapostavljena in je prav. da ima vsaj v naši nacionalni državi svoje pravice, ki niso osnovane le na sentimentalnih tradicijah zgodovinskega mesta, nego predvsem na gospodarskih principih, ki jim nihče ne more odrekati prvenstva.
Da bi bila tendencijoznost in osebna zainteresiranost posameznikov, ki danes agitirajo proti priljučitvi treh hrvatskih občin metliškemu srezu, še bolj jasna in dokazana, smatram za potrebno ugotoviti, da n. pr. občina Ribnik že danes spada pod metliško zdravstveno občino, kjer se za vse tri občine Ribnik, Vivodino in Sošice vrši tudi nabor in kjer lahko ondotni kmetje vnovčujejo vse svoje pridelke. Omenjene občine so oddaljene od Metlike S do 12 km. a od sedanjih sedežev njihovih srezov 30 do oO km. Ze samo to dejstvo je zadostno, da v vsakem nepristranskem človeku vzbudi misel, zakaj ne pripadejo te občine Metliki, do katere pridejo prebivalci in se vrnejo v dveh urah brez vsakih stroškov, dočim jih pot do Karlovca ali Jastrebarskega s prehrano in vožnjo velja 100 do 200 Din. Da bi bil paradoks te gospodarske anomalije še jas-
S Ponikev
—   Nov   grob.   Včeraj    je    umrla po
kratki mučni bolezmi v 64. letu starosti Marija Zupančič z Grma pri Ponikvah. Pred dnevi je bila še čila in zdrava. Na zadnji poti jo spremimo Jutri na prazaiik ob štirih popoldne na pokopališče k Sv. Marjeti. Bodi pokojnici ohranjen blax spomin, težko prizadeti družini naše iskreno sožalje!
Iz
—c Dve občinski seji. Okoliški občinski svet bo imel redno sejo v petek 1. junija ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. Redna seja celjskega občinskega sveta pa bo predvidoma v petek 8 junija ob 18.
—c Javni nastop sokolske čete v Li-bojah bo na praznik 31. t. m. popoldne. Ob tej priliki bo priredilo Sokolsko društvo v Celju pešizlet v Liboje. Odhod ob 12.30 z dvorišča mestne narodne šole v Celju. Udeležba je obvean a «o vse telo-vadeče članstvo in naraščaj.
—c T©±ka nesreća v gozdu. Pr«*! dnevi je kup U ailetnl zidar Anton I^evec v RraanJjah od nekega posestnika več dre-vea, da bi si postavil kočo. Ko je v soboto v gozdu podiral kupljena drevesa, je padJo podžagano drevo nanj Ln mu »lomilo levo nogo. Levca so prepeljali v cel jako bolnico.
—c Na G lazi j i postavljajo sedaj tribune za zlet sokolske župe. ki bo 10. junija, »družen z blagoslovitvijo župnega prapora, ki ga je fcupi daroval Nj. Vel. kralj. Na vzhodni strani Glazije gradi SK Catfe ličrao uto, v kateri bo garderoba ln kopaJmioa za športnike, stranišče in sotoa za upravitelja igrišča.
Iz Maribora
— Zborovanje Društva mestnih uslužbencev. V ponedeljek zvečer se je vršil v mestni posvetovalnici 10. redni občni zsbor Društva mestnih uslužbencev, ki ga je vodil mesto odsotnega .podpredsednika g. Barleta, društveni tajnik, šef soci-jalno-političmega urada g. Anton Brand-ner. ki je posebej pozdravil magistratne-ga ravnatelja g- Rođoška. Sledilo je predsedniško in tajniSko poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje društvo 149 članov. V preteklem letu se je društvo udeležilo vseh narodnih prireditev in manifestacij. Z vso vnecno je odbor delal za dobrobit članstva Mimo raznih ukrepov za stanovske interese je društvo doseglo, da se niso znižali prejemki mestnih uslužbencev. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. šnuderl, izkazuje 7000 Din prebitka. Pri volitvah je bil izvoljen računski nadsvetnik g. Barle za predsednika, mestni višji zdravnik g. dr. Wankmuller za podpredsednika, za tajnika pa mestni pristav g. Kram*erger.
nejši, omenjam, da morajo občani posameznih občin potovati z vlakom čez Metliko in Karlovac, da pridejo do Jastrebarskega, kar je seveda zvezano z zamudo časa in za kmeta z občutnimi stroški. Kaj pomeni danes kmetu 200 Din, ki jih mora za enkratno potovanje do sreza plačati, ni treba dokazovati. Poleg tega je priključitev teh občin metliškemu srezu zelo važna tudi za državo samo, ki ji danes uradniki sreskih načelstev v Karlovcu in Ja-strebarskem računajo velike vsote za posamezne komisije in oglede, za dnevnice, kilometrino in drugo, kar vse bi bilo pod metliškim srezom znatno znižano. Ako upoštevamo to, lahko razumemo, zakaj se karlovško in jastrebarsko sresko načelstvo tako upira gospodarsko sicer izredno važni priključitvi.
Protestov proti priključitvi v omenjenih hrvatskih občinah od strani občinar-jev ni bilo nobenih in so vse tozadevne vesti lažne in tendencijozno razširjene od strani posameznih zainteresirancev, ki niso našli nobenih drugih protirazlogov, razen tega. da v dravski banovini rigoroznejše izterjujejo davke in še drugih. Na neki seji v Ozlju, kjer so padale take opazke, je bil prisoten celo sreski načelnik iz Karlovca. Ravno o tej seji so po hrvatskih listih razširili vesti, da je na njej nad 200 občinarjev protestiralo proti nameravani priključitvi, a orožniški komandir je izjavil, da razen občinskih odbornikov ni bil noben občinar navzoč, ki bi sploh omenil priključitev metliškemu srezu, nego je šlo izključno le za dogovor glede prostora, kjer naj bf bila zgrajena nova šola. Jasno je torej, da nekaterim v protipropagandi niti laž ni neljubo sredstvo
Končno navajam še dejstvo, da so šle deputacije iz občin Ribnik, Vivodina in Sošice že 1. 1930 na bansko upravo v Zagreb, kjer so iz gospodarskih in zemljepisnih ozirov izrazile željo za priključitev metliškemu srezu. Poleg tega so odbori posameznih občin z večino glasov sklenili delo za priključitev in se tudi danes ponujajo deputacije iz vseh teh treh občin, ki bi rade šle v Zagreb in celo v Beograd, kjer bi manifestirale za priključitev njihovih občin k srezu Metlika in izpodbile zaradi nahujskanja tendencijozno vprizor-jene proteste proti  metliškemu srezu.
V poročilih o protestih, ki jih sploh nikdar in nikjer od strani ljudstva ni bilo, je bila Metlika predstavljena kot roparska ptica, ki želi ugrabiti tuje občine proti njihovi želji in njihovim interesom. To pa ne drži. Iz tega članka sledi jasno da je priključitev Metliki življenjski interes omenjenih treh občin, s katerimi bi naša banovina pridobila 18.000 duš. Plemenski motivi v delu proti temu so deplas;rani. Gospodarske zahteve nam morajo danes biti prve, ker nam jezik ni več meja. A gospodarski interesi zahtevajo, da Ribnik, Sošice in Vivodina pripadejo Metliki. Ce se to ne bo zgodilo, bo predvsem v škodo tem občinam samim, a enako tudi državi in našemu narodnemu edinstvu. ki v njem plemenski motivi v takih primerih ustvarjajo razdor. Kdor je proti temu. kar zahtevajo najosnovnejši gospodarski in ekonomski interesi Ribnika Vivodine in So-šic, škoduje tem krajem samim Ljudske volje naj nihče nasilno ne usmerja drugam, ako si je sama izbrala svojo najpri-rodnejšo pot. Vladimir Regallv
— Zahvala. Društvo mariborskih gasil cev in reševalcev se stavbniku g. Nassim beniju za naklonjenih 400 Din ob priliki velikih gasilskih vaj najtopleje zahvaljuje.
— Novi   odbor   ISSK    Maribora. Na
prvi seji se je novoizvoljeni odbor ISSK Maribora sledeče konstituiral: predsednik dr. Fran Stamol, i. podpredsednik višji državni pravnik dr. Jančič, £1. podpredsednik sreski načelnik Milan Makar, tajnik dr. Odom Planinšek, II. tajnik štok, blagajnik ravnatelj Josip Loos.
— Skoraj bi postal žrtev poklica. Ko je lani 28. julija popravljal banovinski cestar Martin Mere cesto na Pesniškem dvoru, je privozil na levi baš proti njemu 21Ietni Jožef Arnuš iz Gruševe. Cestar Je kolesarja opozoril na nepravilnost, pa je slabo naletel. Arnuš je stopil s kolesa, zgrabil za cestarjevo grebljico ln mu grozil z odprtim nožem. Tega se je Mere tako prestrašil da je zbežal. V torek pa je prejel Arnuš za svoje dejanje od malega kazenskega senata zasluženo plačilo: 5 mesecev in 3 dni strogega zapora.
— 2e zopet tatvina kolesa. V ponedeljek je nekdo ukradel mesarju Weitzlu Karlu iz veže na Koroški cesti 800 Din vredno 'kolo znamke »Astoria«, ki ima evid. štev. 2-74.031 in tov. štev. 34.&8S.
— Radi spora z gospodarjem pobegni. Ia. Marija Klučaričeva iz MeteLkove ulice je prijavila tukajšnji policiji, da je njena 151etna hčerka Marija v soboto neznano kam odšla. Dekle je bilo uslužbe-no T>ri nekem R. v Koseškega ulici, odkoder je pobegnila radi spora z gospodarjem. Ker je Marija nekoliko slaboumna, ni rafcljučeno. da se ji je pripetila nesreča
Iz Ptuja
— Obvezen pouk o telesni vzgoji. Mestno načelstvo razlaza, da se morajo prijaviti vei mladeniči rojeni leta 1915 do 19-20 pri mestnem načelstvu v sobi magi-stratnega tajnika radi obveznega pouka o telesni vzgoji. Za pravočasno prijavo so odgovorni tudi roditelji odnosno skrbniki.
— Nadaljevanje zgradbe banovinske ceste Raće-šikole v ptujskem srezu. ki čaka na dograditev še izza vojne, se bo v najkrajšem času pričelo. Pred kratkim se je vršila komisija sreskega cestnega odbora v Ptuju z načelnikom g. Jeršetom radi odkupa tangiranih zemljiških parcel. Kmetje so uvideli važnost te ceste, ki je zlasti velikega gospodarske ga pomena za Dravsko polje in so odsto pili parcele brezplačno.
— Z motiko nad tasta. Pred dnevi sta bila zaposlena pri kopanju v vinogradu posestnik Gorčenko Jakob iz JurSinc in njegov tast Gruskovnjak Franc, užitkar iz Juršinc. Med obema je nastal prepir radi nekih družinskih razmer, v katerem je Gorčenko pograbil motiko ter udaril tasta po glavi in za levim ušesom ter Po levi roki. da je dobH lažje t*»lesn<> nr
akodbe. Gorčenko priznava dejanje. Izgovarja se pa. da je bil izzvan.
— Strelska družina v Ptuju najmanja svojemu članstvu, da bo redno ostro streljanje na letnem strelišču pri gornjem Baboseku vsako nedeljo od 15. do 18. ure. ćlani naj se strelskih vaj pridno udeležujejo.
— Ekspozitura OUZD v Ptuju ura*iu je do nadaljnjega od 7. do 13. ure, za stranke pa samo od 8. do 12. ure. Zdravniki ordinlrajo. in sicer dr. Blatnike od 8. do 10. ure. dr. Mrgole od 10. do 12. ure in primarij dr. Kuhar od 12. do 14. ure.
aSoleof
Uvod v jubilejne svečanosti Sokola II
Ljubljana, 30. uma. kot uvodna svečanost proslave srebrnega jubileja Sokola Ljubljana II je bila vprizorjena snoči na šentjakobskem gledališkem odru V Mestnem domu narodna igra »Deseti bratu ki jo je nanovo dramatiziral talentirani br. Savo klemenčič. Pri predstavi, ki je bila odlično obiskana, so bili navzoči mestni župan dr. Dinko Puc, zastopnik Sokolske /upe Ljubljana br. Anton Cotar, dolgoletni starosta Sokola 11 br. dr. Oton Fettich, mestni fizik br. dr. Mavricij Rus ter skoro polnoštcvi!na društvena uprava Sokola II s starosto br. dr. Milanom £ubicem.
Slavnostna predstava jc tck'a uladko vsi igralci in igralke so v polni meri storili svojo dolžnost in je vsaka pohvala odveč, saj poznamo na^e vrle Sentjakobčane kot prvovrstne igralec in igralke. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Y splošnem je ta dramatizacija »Desetega brata« ena najboljših, kar smo jih dosedaj videli in moramo br. Klemenčiču k uspehu le Čestitati. Omeniti moramo, da je bila snočnja predstava tudi proslava ^letnice rojstva slovenskcj.i pisatelja Josipa Jučiča.
S to slavnostno predstavo jc marljivi Sokol Ljubljana IT otvorit svoje jubilejne svečanosti. Naj bi dosegle tudi vse druge njegove prireditve tako lep uspeh! Zdravo!
Sokolski zlet na Vrhniki
Poročali smo že, da bo ob priliki^ otvoritve novega Sokolskega doma na Vrhniki zlet ljubljanskega sokolskega okrožja, ki obeta postati mogočna sokolska manite stacija v neposredni bližini naše zapadne meje. Prepričani smo, da bo vse, kar nacionalno in sokolsko čuti. pohitelo v nedeljo 3. t. m. na Vrhniko, da s svojo udeležbo pokaže priznanje vrlim vrhniškim Sokolom, ki so si z največjimi žrtvami postavili lasten dom Naša dolžnost jc. da brate na Vrhniki podpremo ne samo moralno, marveč tudi gmotno, saj se morajo boriti še z velikimi finančnimi težkočami.
Okrožno načelništvo v Ljubljani, ki mu je poverjena naloga organizirati sokolski zlet. je poskrbelo tudi za prevoz na Vrhniko. Ker se pričakuje izredno velika udeležba, bodo vozili v nedeljo 3 junija trije vlaki z odhodom ob 7. zjutraj, ob 7.30 n 8. Glede povratka z Vrhnike bomo še naknadno objavili čas odhoda.
Spored te pomembne sokolske manite* stacuc je naslednji: Po prihodu vlakov na letnem telovadišču do 10. dopoldne, ob 11. slavnostni sprevod, ob pol 12 otvoritev Sokolskega doma, ob 14. zbor vseh telovadnih oddelkov v slačilnicah, ob pol 15. zbor za javen nastop, ob 15. javna telo vadba: 1. starejša moška deca — proste vaje, 2. ženski naraščaj — sarajevske proste vaje.   3. ženska deca — proste vaje.
4. orodna   telovadba — članov  in članic,
5. moški naraščaj — sarajevske proste vaje. 6. starejši člani — vaje s palicami. 7. posebne točke društev, 8. članice — sarajevske proste vaje, 9. člani — sarajevske prot vaj. Po telovadbi bo na letnem telovadišču za Sokolkim domom narodna veselica.
Voznina na zlet je polovična. Opozarjamo vsa bratska društva, da vzamejo s seboj članske in naraščajske prapore, vse članstvo pa. ki ima slavnostni kroj. se mora zleta brezpogojno udeležiti v kroju. Navodila glede prehrane bodo prejela društva takoj po prihodu na Vrhniko. Zdravo!
Pred jubilejnimi dnevi trboveljskega Sokola
Za proslavo društvene 25-letnice tukajšnjega Sokola, ki bo združena z okrožnim zle tom spodnje-posavske ga okrožja cel jake sokolske župe, se vršijo v naši dolini velike priprave. Saj pa bo to tudi ena doslej največjih in najJepsib tukajšnjih sokolskih prireditev, ki bo pokazala vse uspehe in napredek ćetr&stoletnega vztrajnega, požrtvovalnega in sistematičnega sokolskega dela.
Jubilejne svečanosti se prično v soboto zvečer s slavnostnim občnim zborom sokolskega društva v veliki dvorani Sokolskega doma, na katerem bo med drugim prečitana društvena kronika, ki jo je vzorno sestavil prosvetar br. ing" fitefe. Pri tej priliki bo izobešena v dvorani tudi velika spominska lista vseh drufttvenih funkcijonarjev od ustanovitve društva leta 1909 do danes, s statistiko članstva, telovadecih in sokolske mladine po posameznih letih. Spominsko listo, ki je v okviru in ima obliko lepe diplome, je izdelal zelo okusno in skrbno br. Ivan Maj-nik.
V nedeljo 3. junija bo po prihodu jutranjih vlakov, t. j. ob 9. uri dopoldne, sprejem gostov pred rudniškim gasilskim domom na Vodah. Od gasilskega doma krene povorka s sokolsko konjenico in sokolsko godbo na Čelu ter gosti, člani uprave, ostalim članstvom, naraščajem in deco društev spodnjeposavskega okrožja na pokopališče v Trbovlje, kjer se pokloni spominu prvega starešine br. počivavška Antona in ostalih tekom 25 let umrlih Članov. Od pokopališča krene povorka skozi trg Trbovlje in nazaj po novi cesti k Sokolskemu domu. Po povorki skuftnje za popoldanski nastop.
Ob 15. uri popoldne pripnejo trboveljska narodna, kulturna in prosvetna društva na sokolski prapor svoj trak. Ob 15.30 pa <=e začne javni telovadni nastop vseh oddelkov, ki bo nekaka revija sokolskega dela v telovadnici za telesno vzgojo nas ga naroda. ^
— SokoUko druitvo Liubljana IV poziva svoje članstvo, ki ee namerava udel^Iiti no krajinskeca zleta v Sarajevu in Zaereln da se  prijavi v drjštveni  pisarni v n«~
1   nini'.n  nA 18   dn ?0 Zdrnvn!
Str&o 6.
SLOVENSKI   NAROD«, dne 90. maja 1934
Ponson dm Terratt:
34
Lepa Židovka
Roman.
— Ali ste prepričani, da naju tu kdo pozna? V Bordeauxu sva tujca. Prispela sva v mesto šele včeraj in ta neizprosna markiza naju sploh ne pozna. Spoprijela sva se v temni noči z maskiranimi ljudmi, ki sva jih pobila. Kdo bi torej mogel dokazati, da sta junaka krvavega spopada v nocojšnji noči baš grof de Coarasse in chevalier Clodion de Main-Hardve?
— Morda imate prav, — je odgovoril Coarasse, — toda baš ker ni izid jučen o ...
— Vi se mislite obrniti na svojega sorodnika duhovnika, da bi vas sprejel pod streho?
— Da.
— Potem pa glejta, da prideva čim prej od tod.
Coarasse .ie vstal in se naslonil na Oodionovo ramo.
Potem sta krenila naprej in kmalu sta bila na hodniku, po katerem sta bila prišla v nasprotni smeri Filip in Raoul.
Prispela sta do stopnic, po njih pa do drugega hodnika. Na koncu le-tega sta našla odprta vrata in zagledala obenem nebo nad seboj. Bila je sicer še noč, toda zvezde so že bledele.
— Jutro ni več daleč, — je dešaJ Clodion.
Stopila sta na ulico.
— Uh. končno sva zopet na svežem zraku. — je zamrmral Coarasse.
— Kako se počutite?
— Bil sem zelo slab, toda vino me je okrepčalo.
— Torej lahko nadaljujeva pot. Kmalu   sta   prispela čez jarek do
bourgouetskih vrat, čez dobre četrt ure sia se pa ustavila na trgu Sv. Mihaela.
— Tu lahko počakava, — je dejal
Clodion.
— Zakaj pa?
— Kaj ne vidite, da v cerkvi že gore Ioiči. Pobožni ljudje vsi&mo zgodaj in prišli so že k masi.
— Ali ni to odsev večne luči pred glavnim oltarjem?
— Nikakor ne. Le poglejte, kako se luč premika sem Ln tja.
— Saj res.
— Cerkovnik prižiga sveče.
— Kaj nameravate storiti?
— Čakati.
— Dobro.   Ko  stopi   cerkovnik iz
cerkve, ga vprašava, kje stanuje abbe Vigogne.
— Krasno ime.
— Ime mojega bratranca.
Tisti hip je zapel cerkveni zvon.
Sedla sta na kamnito klopico pfi velikih cerkvenih vratih.
Naenkrat se je prikazal iz ozke uH-ce mož in urnih korakov je krenil čez trg. Bil je duhovndk. Ko je priipei do cerkvenih stopnic, je začutil, kako ga je nekdo potrepljal po rami. obenem je pa zaslišal glas:
— Dobro jutro, dragi bratranec. Bi je grof de Coarasse.
— Bratranec? — je vprašal duhovnik začudeno.
— Da. Kaj niste abbe Vigogne?
— Sem,
— In jaz sem Coarasse.
— Ah. je vzkliknil abbe, — oprostite, dragi bratranec, toda zadnjič sem vas videl, ko ste bili še otrok.
— Kaj me ne poznate?
— Prav nič.
— Dovolite mi, — je nadaljeval grof de Coarasse, — da vam predstavim vrlega plemiča, mojega najboljšega prijatelja ... chevarier Clodion de Main-Hardye.
Duhovnik je pozdravil.
Abbe Vigogne je bil ie prileten mož, nizke, okrogle postave, rdečega nosu m bodre zunanjosti dobrodušnega kmeta.
— Ah, — je dejal po kratkem molku. — kaj po počneta tako zgodaj zjutraj tu na ulici, gospoda?
— Na maso čakava, — je odgovoril Coarasse.
— Res? — se je zasmejal abbe ne-
— Da se namreč zahvaliva bogu za nepričakovano zaščito, ki sva je bida deležna. — je nadaljeval Clodion.
— Vctečastni bratranec, ta zgodba je precej dolga. — je dejal Coarasse.
— Pojdite najprej maše vat. potem pa ...
— Potem pa?
— Potem naju vzamete s seboj domov, da nama postrežete z zajutre-Jaora, mfdva vama pa poveva, kai sva ponoči do5ive4a.
V cerkev so prfhadafi od vseh strani verniki.
— No, le pojdite, dragi bratranec.
— mu je prigovarjal Coarasse.
Duhovnik je odšel v cerkev. Grof in Clodion sta ostala še nekaj časa zunai.
— Ta vaš bratranec je pa imeniten dečko. — je dejal chevalier.. — Veselije je pogledati ga. Zdi se mi. da m prehud sovražnik dobre kapljice.
— Tudi meni se zdi tako.
— V glavo mi je šinila imenima misel, — je nadaljeval Clodion.
— Kakšna?
— Vašega bratranca nujno potrebujeva, kaj ne?
— Seveda. In ker se bova morala najbrž skriti, bova pri njem najbolje skrita.
— Torej se mu bova morala primerno oddolžiti?
— Kako pa?
— Cim sva prišla iz kleti, kjer sva pokušala tako dobro vino. sem takoj pomislil na vaš predlog.
— No in?
— In posledica mojega razmišljanja je v prvi vrsti ta, da so Ideti Samuelova last.
— Mislite?
— In vino tudi.
— Dobro.
— Samuel je najin prijatelj, saj sva ga branila, in ker je nama njegova nečakinja poklonila dvesto pištol. Id jih imate v žepu ...
— In kaj potem? — je vprašal Coarasse.
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroskin in igracniu vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domaće tovarne
»TRIBUNA« b. BATfIKJL, LJUBLJANA, KARLOVftKA CESTA ftT 4. — Naini?:ip rene' Oniki franko!
PCOŠ
UMETNO MIZARSTVO
LJUBLJANA, VVOLFOVA ULICA št. 12 (dvorišče)
Izredno nizke cene. —- Oglejte si tudi paviljon *E<£ na
velesejmu!
PLISJE za volane \ različnih gubah. SPBCIEJLN1 ENTEL oblek, volan, šalov 1. t. d. A1URIRAJSJE, entel vlotkov in čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV. zaves, perila. # Hitro, fino tn poceni izvrši ♦
Mafek & Mikeš, Ljubljanr
pole«; hotela Štrukelj
za lepe dneve elegantno, moderno in
i e ft o oblešeo
tedaj se oglasite o prvi priliki v specialni trgovini
na   Kongresnem   trgu,   pri nunski
cerkvi
Ogromna izbira modnih novosti
Znižane cene!
Jutri v četrtek vsi v restavracijo
„FRANKOPANSKI DVOR"
v 6ISKO, kjer bo vrtna veselica s plesom brez vstopnine. — Za okusna jedila in pristna vina preskrbljeno.
Za obilen obisk se priporoča IKMAR, reetevrater.
COUCH ZOFE
izdeluje po konkurenčnih cenah SITAR, Wolfova ulic s štev. 12
(DVORI&CE)
TELEFON 2810.
TELEFON 2s
NAKOCAJTt najboljšo slovenske družabno revijo. - Celoletno Din 60.-
NASA POTA"
LJUBLJANA, postni predal St. 114
NA DEBELO! NA DROBNO!
lfrrpcii*&&e Častne i$de£&c
kupite mujeem&jft in najboljše
novi in povečani trgovini
PRVE KRANJSKE VRVARNE /N TRGOVINE S KONOPNINO
Ti. Cldctmic
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za nali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko  — Popustov za male oglase ne priznamo
POLK
STROJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 4. junija t. i. Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 1890
KUPIM 400—500 m * VELIKO PARCELO
tudi del vrta pri že obstoječi viM v okraju Bežigrada. Mirja, Spodnje diske. — Ponudbe pod >V gotovini 16/1940« na upravo »Slov. Naroda«.
SLUŽBE
BRIVSKI POMOČNIK
išče službo. — Ponudbe: Hossi, sakm Kiraly, Murska Sobota.
KLAVIRJE, PLANINE
prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglasuje — MUZIKA. Sv  Petra cesta 40. 8AT
GRAMOFON
dobro ohranjen, znamke »Hia Master Voice« radi selitve prodam. — Tvrševa cesta 84. 1954
V VSEH ZADEVAH
glede hranilnih knjižic in posojil, kakor tudi ureditev dolgov posreduje Augusti n, agentura bančnih poslov, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. 1948
žima za modroce: Žimo bom imel tudi letos razstavljeno na Ljubljanskem velesejmu v zunanjih prostorih paviljona >F«. Bo jako lepa in nizka cena. — Se priporočam Stanko Remic, predilnica žime, I Ljubno ob Savinji. 1910
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistina sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOLI, LJUBLJANA,  Dunajska c 6
Tudi V asa obleka bo kakor nova.
ko Jo pustite kemično čistiti ln barvati v tovarni
JOS. REICH
LJUBLJANA« Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — «vetlnlika1nlca
Elegantne obleke
po meri in vsa druga krojaška dela izdela solidno in točno MODNI ATELJE
J. JELOVSEK,
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 8 I. (poleg »Kina Matice«)
PO 50 PAKA c-ML.i.NJt zdelovalnica perila, vezenje za-v'es, monogramov, ažurja, gumbnic itd. — »J uljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3t. 12 (poleg Slamiča). Vosnja-kova St 2. 25/T
NAJCENEJŠA KURJAVA so suhi bukovi kratko rezani odpadki od žage. Dostavlja tudi na dom. — Ivan Šiška, tovarna parket, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Tel. 2244. 1953
ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga Specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! 36/T
z,a glasbeno šolo »Sloge« uglasuje.   popravlja  in prenavlja
TVRDKA J. BAJDE.
isto tam se sprejemajo naročila: Delo točno in solidno! — Cene nizke! — LJubljana, Pražako-va ulica 19. — Telefon 31-39
S3/T
ZELO POCENI
se obiščete pri
f—JO, LJUBLJANA, 9v. Petra cesta tt. 14, 6/T
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — >prvo-vratne pjevačice«. 1906
POŠLJITE
rabljene predmete, kateri vam
letijo doma brez haaka prodati k tvrdki »PROMET«, Ljubljana, Napoleonov trg 7 (nasproti Križe vniške cerkve). — Isto-tam zelo ugodno naprodaj: malo rabljeni šivalni stroji vseh vrst, otroški vozički, kolesa, pohištvo itd. , itd. 1960
ni
(UMŠ
Ali imate lepe bele zobe ?
Če ne morete na to vpraianfo pritrditi z veseljem, potem Vam svetujemo poskvs t C h I o r od o ntom .
Chlorodont je zobna pasta z veliko čistilno močjo, ne da se loti pri tam dragocene zobne sklentne. S Ch I o rodontom negovani zobje bolje izgledajo in imajo fepsi sijaj.
Da dosežete po pol en učinek dnevne nege zob in ust, je potrebna Chiorodont ustna voda, katera ne vpliva samo blažUno na okusne živce, temveč tudi osvežuje in čisti usta kakor kopel telo. Ista je močno koncentrirana ter varčna pri uporabi.
Zobno pasto; tuba Din. 8.- In Dm. 13.-Ustna voda: steklenica Din 16.- in Din 30.-
Chlorodont
zobna pasta ustna voda
TRAJNO OJVDULACIJO
izvršuje najlepše in najhitreje frizerski salon »JURMAN«, Miklošičeva cesta (pri sodni ji •. V eni uri dobite krasno valovito glavico brez vsakih bolečin za 80.- Din. Prepričajte se! 1959
PRVOVRSTNI SLADOLED
pecivo, Čokolado, kandite na drobno in debelo pri DJch Ema-nuel, slaščičar, Maribor, Slovenska ulica 5. Aleksandrova cesta št. 40. 1834
OGLAŠUJTE
V malih oglasih v >Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.« Najmanjši znesek za mali ogla« Din 5.-, davek Din 2.-. MaU oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah — Zs odgovore malih oglasov treba pri lotiti znamko.
msassssateam
Makulaturu! papir
proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5
ZADOVOLJIMO
VSAKEMU OKUSU!
Kemična čistilnica, pralnica in svetlo-likalnica
SAVS STANE
LJUBLJANA, Tyr£e\a cesta 6t. 3«
TRIBUNA« F. 5. L.,   tovarna dvotok     otroskti vozičkov ki delov, Ljubljana, Kartovšfca 4
Znižane cene. —   Največja izbira.   — Ceniki franko,
5 8 c o 3
m  H 3
1*«
85 §
SLAVIJA«
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA la, TELEFON STEV. 2176, 3276 Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT
i m
Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«; Fran Jezerflek, — Za upravo ln lnseratni del Usta: Oton Ghristoi. — Vsi v Ljubljani.