Poštnina plačana  v gotiviui.
Posamezna Številka 1 din.
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H.
Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. knez namestnik opaznjota parado konjeniške brigade k*, garde
je mladi kralj v štirih letih in štirih
Danes dopolnjuje naš mladi kralj Peter li. sedemnajsto leto starosti. V tem sicer življenjsko kratkem časd je nas kralj prebil erisijst srečnih let kot prestolonaslednik pri svojih starših, potem pa šest težkin in nabornih let kot mladoletni kralj po tragični smrti kralja Aleksandra v Marselju. Samo leto dni loči mladega kralja od tistega trenutka, ko bo sprejel Vso kraljevsko oblast v svoje roke, ko bo nastopil pot težkih dolžnosti in velike odgovornosti kot vladar kraljevine Jugoslavije.
Rojstni dan mladega kralja Petra II. je naš največji narodni praznik. Obenem je to spomin na kralja Zedinitelja, katerega mučeniška smrt je v narodovi duši zanetila še večjo ljubezen do mladega kralja, v katerem \ idi^ jugoslovanski narod uresničenje svoje srečnejše bodočnosti.
Kralj Peter II. Karadjordjevič se je rodil 6. septembra 1. 1923 v Novem dvoru v Beogradu kot najstarejši sin kralja Aleksandra in kraljice Marije romunske princeze. Vsa država se je radovala, ko se je rodil prestolonaslednik Kraljevskemu domu. Mladi prestolonaslednik je rastel in se vzgajal pod največjo pažnjo svojih roditeljev. V sedmem letu je pričel s šolo. Osnovne nnn-ke ni u je podal privatni učitelj. V desetem letu je mladi prestolonaslednik dovršil osnovno šolo z odličnim uspehom.
Po dovršeni osnovni šoli so poslali starši Petra 1. 1954 na Angleško, da bi študiral srednjo šolo. Toda že nekaj tednov pozneje se je pripetilu tragična smrt kralja Aleksandra in prestolonaslednik Peter je moral opustiti svoje študije na Angleškem in se (vrniti v domovino, kjer je zasedel prestol Jugoslavije kot kralj Peter II. Za časa njegove mlndoletnosti vrše vladarske posle namestniki, katere je blagopokojni kralj Aleksander določil v oporoki.
Prva skrb kraljevskih namestnikov je bila, da se posveti največja pozornost šolanju mladega kralja in temeljiti pripravi za prevzem kraljevske oblasti ob polnoletnosti 6. septembra 1941. Srednje, šolsko poučevanje kralja je bilo poverjeno večjemu številu gimnazijskih profesorjev, telesna vzgoja kot jahanje, plavanje, športne igre pa strokovnim učiteljem.
šolsko delo se je pričelo 7. marca 1. l9Vi. Z marljivim delom in vztrajnostjo
slušen in vdan sin. V njem je kraljica Marija našla veliko uteho v svoji veliki bolesti in žalosti, ko je izgubila svojega kraljevskega soproga. Med kraljico materjo in kraljem sinom obstoja globoka ljubezen in spoštovanje. To tradicijo in odliko, ki izhaja iz našega kmečkega ljudstva, očituje naš mladi !vralj v najvišji meri. Svojima mlajšima bratoma je kralj Peter II. več kot brat; on je njun učitelj in vzgled. Svojega strica kneza namestnika Pavla mladi kralj zelo ljubi in rad posluša. Ker je z njim v stalnem stiku, se mu nudi prilika, da se okoristi z državniškimi izkušnjami in znanjem, z izredno kulturo in visoko umetniško naobrazbo kneza namestnika. V kraljevskem do-
Kiu je mladi kralj radost in ponos rodine.
Kot dijak, visokošolec in vojak je naš mladi kralj vzor svojim tovarišem v državi. Ima izredno razvit čut za izpol-
Jijevanje dolžnosti. Odlični uspehi, ka-ere vseskozi kaže, so rezultat njegovega dela, točnosti in samozavesti o pripravah za velike naloge, ki^ ga čakajo. Izpričevala njegovih profesorjev in vzgojiteljev pričajo izredno inteligenco mladega kralja in ljubezen do dela ter \ izpolnjevanja dolžnosti. Tudi za eksakt-ne vede in moderne iznajdba ter prirodoslovne predmete kaže veliko zanimanje. Mladi kralj ima zelo dober spomin
mescih dovršil osem razredov gimnazije z odličnim uspehom in potožil višji tečajni izpit.
Po dovršenem srednješolskem študiju in položenem zrelostnem izpitu kralj Peter II. nadaljuje študije v še večjem obsegu. Ta študij sedaj obsega univerzitetne in vojaške nauke. V tem kratkem času do svoje polnoletnosti se mora mladi kralj naučiti vse? tisto, kar mu je potrebno kot poglavarju države.
Vojaški izobrazbi mladega kralja se posveča največja pozornost. Poleg teoretičnih naukov se Nj. Veličanstvo kralj Peter II. tudi praktično vadi na terenu. Njegova ljubezen in naklonjenost do armade je brezmejna, saj je pa kralj tudi vrhovni zapovednik vse oborožene sile in torej naš prvi vojak. Od početka oktobra mesca preteklega leta nosi kralj vojaško uniformo gojenca vojne akademije. Spočetka je bil redov, sedaj pa je že napredoval do narednika. Z izvanredno ljubeznijo in voljo kralj študira vojaške nauke in že sedaj kaže lepe rezultate.
Univerzitetne predmete poučuje kralja nekaj mladih univerzitetnih profesorjev. Med temi predmeti zavzemajo prvo mesto pravne in ekonomske vede. Letos je kralj študiral privatno pravo, obče državno pravo, diplomatsko zgodovino in narodno ekonomijo. Z velikim zanimanjem spremlja mladi kralj študije iz diplomatske zgodovine in zunanjepolitične zgodovine raznih držav. Tudi ekonomski in finančni nauki spadajo v okvir študija našega kralja.
Poleg pravnih in vojaških predmetov pa se naš kralj zanima še posebej za narodni jezik in književnost, za tuje jezike, za potrebno znanje iz medicine in higiene. Vse izobraževanje in vzgojo mladega kralja Petra II. pa nadzoruje njegov visoki stric iNj. kr. Vis. knez namestnik Pavle.
Mladi jugoslovanski kralj je dane« že velik, lep mladenič. Visoke rasti je, lepo razvit in zdrav. Iz vse njegove osebnosti diha in sije moč duševnega zdravja in veličina kralja. Zaradi tako lepega in harmoničnega razvoja postaja naš mladi kralj vsak dan vedno bolj ponos države in vsega naroda.
Prav tako idealno in zgledno je življenje v kraljevski družini. Svoji materi Nj. Vel. kraljici Mariji je dober, po-
in duhovno vedrost, ki je znak dobrega fizičnega zdravja. Rad ima duhovite, kratke odgovore. Svojega zaupanja ne poklanja rad, toda tuje zna ceniti. Njegove odločitve so vedno rezultat samostojnega razmišljanja in kažejo, da se bo' kralj vedno najprej oslanjal na svojo lastno sodbo.
Mladi kralj pa je tudi dober tovariš, pa naj si bo to na dvoru, v planinah, na morju, v taboru, pri delu, športu ali igri.
Rojstni dan našega mladega kralja nam proži priliko, da se tudi mi zavedamo dolžnosti in odgovornosti do svojega kralja in do samega sebe. Prihodnje leto na današnji dan bo mladi kralj Peter II. polnoleten in bo prevzel kraljevsko oblast v svoje roke. Na ozemlju naše države še ni bil noben monarh že v mlađih letih postavljen pred tako težko dolžnost in odgovornost. Na svoja ramena bo kralj Peter II. sprejel veliko državo, večjo od Dušanovega earstva in narod, ki naj se duhovna /edini, da se dvigne iznad plemenskih interesov v borbi za skupni interes, da se ta narod še močneje izkristalizira v zavesti, da razni delt našega naroda, s svojimi imeni, z veliko preteklostjo in slavno tradicijo in z močjo stremljenja po napredku edinole morejo ustvariti srečno, močno in veliko Jugoslavijo.
Ob obletnici vojne
Leto dni je poteklo, odkar so na nemško—poljski meji padli prvi streli kot uvertura v sedanjo evropsko vojno. Ne-dogledne posledice v teritorialnem ozi-ru za premnoge države — v gospodarskem pogledu pa za ves svet je prinesla ta vojna. Po vročičnih in živčnih dneh lanskih poletnih mescev je končno prišlo do obračuna med evropskimi velesilami, v vrtinec vojne pa so bile potegnjene tudi male države, ki so kot strateško važne točke izgubile svojo samostojnost, nekatere z bojem, druge pa brez boja. Vojna sreča je bila dose-daj na strani osiščnih držav, ker sta morda res močnejši od nasprotnega tabora, ali pn nista naleteli na dovolj jak odpor in tako jima je morala kloniti celo na videz vsemogočna in nepremagljiva Francija, ki pa je pokazala videz notranje slabosti in nepripravljenosti.
Na bojni pozornici je ostala nepre-magana le Anglija z vsem svojim imperijem, kateri veljajo sedaj najbolj srditi napadi Nemčije in Italije na raznih krajih njenega prostranega gospodstva. S tem pa je tudi bila zaključena prva faza gigantskih bojev na zapadni fronti, kjer so se merile milijonske armade ob uporabljanju najmodernejšega orožja. Vpad na Poljsko, v Holandi-jo, na Norveško in v Belgijo — vse to so bile le postranske epizode v končnem namenu streti zapadni zaveznici Anglijo in Francijo.
Paralelno z boji na zapadu smo videli li obsežno preurejanje in podrejanje državnih ozemelj na vzhodu, kjer je Sovjetska Rusija skoraj brez bojev — če odštejemo finsko vojno — osvojila in priključila ozemlja Poljske, Finske, Litve, Letonske in Fstonske in končno še Besarabijo z Bukovino. Brez teritorialnih osvojitev v Kvropi je ostala le Ttalija, ki je v pričetku junija zapustila svoje stališče „nevojskujoče" se države, o čemer smo že razpravljali.
Pred kratkim se je zdelo, da se bo i'.idi na Balkanu odprla fronta. Bolgarske in madžarske zahteve do Romunije
— ki so sedaj izpolnjene in uresničene
— konflikt med Italijo in Grčijo radi uboja albanskega veljaka v Grčiji In
skrivnostna potopitev grške križarke, potena nejasno razmerje med Sovjeti in Turčijo radi prehoda skozi Dardanele, sovjetske motnje na romunski meji — vse to je nekaj časa dajalo videz, da utegne iskra vojnega požara tudi kje na Balkanu zanetiti oborožene intervencije med posameznimi državami. Tudi to nevarnost smo srečno prestali, saj o grško-italijanskem sporu ni več slišati, Sovjeti in Turki se mirnim potom pogajajo glede Dardanel, nekoliko zaskrbljenosti povzroča odstop romunskega ozemlja Madžarom in Bolgarom.
Na Balkanu vlada mir in se skuša najti in ohraniti ravnotežje ne morda iz strahu pred vojno, ali po zaslugi diplomatskih posredovanj, katerim se zadnje čase pripisuje prevelik pomen in poudarek, ampak zaradi hladne realne gospodarske nujnosti, ker mora ostati nedotaknjeno neko ozemlje, ki
dobavlja razne surovine in hrano. To pa je v moderni, sodobni vojni važnejše kot orožje na bojnem polju.
Vojna na zapadu je kljub srditim in doslej še neviđenim in nedoživetim bojem v zraku, ki obojestransko hočejo streti vojaški odpor in civilno obrambo ene kot druge države, prišla v neko stagnacijo. Res je, da se dan za dnem vrše strahoviti letalski napadi tako na Anglijo kot na Nemčijo, da se rušijo vojaško važne naprave, da se seje strah in slabi odpor civilnega prebivalstva, res je pa tudi, da do danes prepričevalnih uspehov ni ne na eni, kot ne na drugi strani. Angleški imperij je še vedno nedotaknjen in zdi se, da organizira vsak dan večji odpor.
Najboljši barometer za dejansko stali je, da angleškemu levu še ni zadan smrtni sunek, je dejstvo, da so utihnile španske usriiracije po Gibraltarju, ko se je že zdelo, da bo ftpaniia vsak čas stopila v vojno proti Angležem. Malt«, znano in važno angleško oporišče, še ni zuvzetn. Egioet. ki čuva sueški prekop, še ni v vojni. Spor z Grčijo, ki je grozil potegniti v vojno še Turčijo, je poravnan. To so vse postavke, ki dajo v zapletenem vojaškem in diplomatiČ-
STRAN 2
»GORFNJEC«
Slovensko rasumniitvo v tujini
Naj mi gospod kalega Frank Jack Kern o-prosti, da se ga malo »izposodim" v „Gorcnj-cu". Naj bi bil to svetel memento vsem slo-v-e-nkim razumnikom, ki odpotujejo v tujino, in se nato tujini tudi vdmjajo in delajo zanjo in njej I Nikakor ue moremo lega reči zu atnc-r.škega zdravniku — Slovenca jacka Kcrna. gorenjsko korenino. Je res zemlja slovenska ta. ka. da ne more nuditi kruha vsem sinovom in hčeram. Gredo v širni svet in tam puščajo svoje moči in premnogokdaj pozabijo, da so otroci Slave, Kern tega ni pozabil in to nam najjasneje priču njegovo triintridi-setletno del d med ameriškimi Slovenci, /a duhovnika je bil namenjen, odpotoval v Ameriko s tujo pomočjo, se z lastim močjo postavil na nage, garal in vlekel pa je kot črna živina.
V počitnicah se je preživljal sam, zdaj po klavnicah, zdaj pa tiskarnah in raznih delavnicah. Stopinjo je pobiral za stopinjo, od prašičev do balzamiranja mrličev in urejevanja časopisov. Pisano delo! Ni omagal, kot pre-nmogokteri, katerim ni ravna t rožicami postlano.
Vse to so več ali manj fraze, nujno pa je, da predočim razumnikom doma in na tujem Kernovo dela za Slovence v Ameriki. Izdal je angleško slovenski slovar in delal na slovensko angleškem slovarja- Delo je začel že Ignac Burger. dokončal, založil in i/dal ta je
pa Kern sam. Zal je slovar izšel šele 1919. Gradivo je zbiral ravno štirinajst let. Od vsega mu je ostalo 2000 dolarjev in te je nesebični mož porabil za Angleško-slovensko berilo. Izdal ga je v !>t)00 izvodili, ..po enega za vsako slovensko družino", a ostalo mu jib je 5000! Da-končati pa ni mogel slovensko ungleškega slovarja!
Kot študent je urejeval „Ncve domovino" (1906) ustanovil „Slovensko čitalnico", ureje-\al ..Glasnik", nato „Amcriko" (kasneje „Clc-velandska Amerika", še kasneje -Ameriška domovina"). Kot medicinec že je ustanovil ..Slovensko korespondeneno štolo in končna vendarle dosegel doktorsko čast.
Človek popolne energije in navdušenja za sorojuke na tujem! Imamo Slovenci, posebno Gorenjci še enega, da bi imeli par? Dovolite, skoro ni potreba dvomiti!
Domača inteligenca, pa je res vseeno katera in kakšna, naj bi •-ledila vsaj Komovi senci, naj bi se vsaj malo ozrla na Slovence na tujem in tudi doma. da ne bodo propadali V tem tempu v katerem so začeli propadati. Akademik pa naj čita njegove ..Spomi'ne". katere je izdal I. 1937 ob 30 letnici prihoda v Amerik), da bo videl in čti! kaj se pravi živeti le z lastnimi rokami, da bo pa še bolj videl, kaj se pravi delati za narod.
Dr. Herfnrt.
Položaj tekstilnega delavstva postaja iz dnevu v dan težji. Radi pomanjkanja surovm ia
Za izboljšanje položaja tekstilnega delavstva
V ponedeljek »e je rrSila v Kranju anketa iupanov in delat, sastopnikov
Na anketi je najprej podal zastopnik delavske organizacije jasen pregled o položaju tekstilnega delavstva z oziram na pomanjkanje surovin ill vedno bolj naraščajočo draginjo. Senator g. Brodar je nato pojasnil dosedanje ukrepe države za osiguranje prehrane prebivalstva in vse tozadevne intervencije v prid delavstva. Kranjski župan g. Češenj je podal izjavo o intervencijah pri v poštev prihajajočih ministrstvih in pri g. banu r, strani županov okoliških občin. V debati, ki se je nato vršila, so se čula razna mnenja glede zaščite delavstvu. Končno se je sestavila in soglasno sprejela posebna resolucija, ki ponovno poudarja težek položaj delavstva in stavlja nekatere  konkretne zahteve in predloge v sv rho
S. septembra
II. velika obrtniška
TOMBOLA
V KRANJU
na športnem prostoru „Planina" preko novega mostu.
ustavitve obratov groze delavstvu vedno večje
redukcije. Nekatere tovarne obetajo, da bodo zaprle kar cele obrate. Veliko delavcev in delavk je že duma na dopustu. Tisti pa, ki še delajo, radi skrajšanega delovnega časa zaslutijo komaj polovico tega. ko r so zaslužili prej.
Pred kratkim je naš lisi obšito poročal o stanju delavstva in tekstilne industrije v Slo-veniji. kakor se je ugotovilo na konferencah \ Mariboru in Kranju, katere je sklicala Del. zbornica iz Ljubljane. \ ponedeljek se je v mestni posvetovalnici v Kranju vršila anketa, katero je sklicalo okrajno glavarstvo. Te ankete so se udeležili zastopniki vseh štirih strokovnih delavskih organizacij, ki so zdaj v iiicdstrokov nem odboru, povabljeni pa So biH tudi lupani 'z vseh okoliških občin, odkoder piihaja delavstvo v to\arne tako iz. Kranja. Šenčurja, Stražišča. Smlednika. Nakla. (erkilj.
Bes niče in Predoselj, Anketo je vodil okrajni podnačelnik g. Leon Lojk. Namen ankete je bil, du se župuni kot zastopniki ljudstva zainteresirajo za težek položaj tekstilnega delavstva in da se jim to te/ko stanje tudi pojasni. Tekstilna industrija v Kranju zaposluje okrog 4.500 delavcev in delavk, večinoma iz navedenih občin. k:*lcr ponekod delavstvo predstavlja Že večino prebivalstva. Zato je prav. da župani kot ljudski zastopniki s svoje strani postavijo zahtev li, da se slanje tekstilnega delavstva izboljša in podpre akcijo za zboljšanje, katero mi pričele strokovne delavske organizacije.
nem načrtu dovolj možnosti zu ugibanja in kombinacije, da končne odločitve in zmage v sedanji vojni še niso padle, niti še nima nobena stranka možnosti uživati sudove zmag.
Še neko sicer nedozorelo dejstvo moramo omeniti, namreč možnost udeležbe Amerike na strani Anglije, za kar se v Ameriki vodi intenzivna propaganda in se na najvišjih mestili najde njene zagovornike. Udeležba Amerike bi pomenjala vojno med dvema kontinentoma.
Kot po vsaki vojni in po vsakem velikem gibanju narodov pa se tudi sedaj obetajo — čim bo meč vtaknjen zopet v nožnico — razne socialne. gospodarske in družabne preureditve. To ni več ugibanje, temveč aksiom. Potem pa je /e vseeno, ali imenujemo to gibanje preurejanje 1'vrope. ali nov družabni red. ali kuko drugače. Na obzorju so že \idne v konturah oblike nove politične državne in socialne podobe Evrope, no-
Bogate dobitke si oglejte v gimnazijski telovadnici
NAD 35 TOMBOL
Sreča se Vam smejal
•       s-     " ~e» ,.', i1-, i-*- is
;■   : •• -. v". -V. .   • -
e;    "  —   »\ »•<•••♦»•.-- v.lvv..j^ /■' \      v ,
Oh dvanajsti uri
En večer sem videl, trd Ilira k je Že bil, na čirčiškem p-ol j u pet poljskih tatov, kopali SO krompir. \ Šenčurju so mi potožili, da je v eni noči zginila njiva čebule. Samo dva primera, ni da bi zgubljal čas in papir s popisovanjem Stotih enakih stvari.
Človek je lačen, jesti mora in — krade. Koliko delavcev je danes, ki imajo tri in več otrok in zaslužijo tedenska sto petdeset dinarjev in morajo z njimi preživljati petčlansko družino, jo obleči in plačati stanarino. In ne morejo! Hoteli bi, pa kaj pomaga samo ho-teti, če pa ne moreš!
Nekatere tovarne so lani izkazale uradno milijone čistega dobička. Kum je Sel ta denar? Danes, ko je beda, pomanjkanje in obup dama pri delavcih, so se gospodje zapeli do vratu in pravijo, preje bi hranili svetle denarje za črne dni! Pa se prav ti gospodje trkajo na prsa in kriče: ..Mi, mi smo soc alni. mi delamo za delavstvo!" Pa so te besede manj kot puhla fraza. Za take in slične besede bo i dajala ta gospoda obračun. Daj Bog, da ta račun ne bi bil krvav!
Moka po osem dinarjev, sladkorja malo ali nič. blago manjvredno 'n drago, pretirana drago, drva za delavca nedosegljiva. Kam?
Zima pred vratmi. noči so že mrzle. Sežanska dela gredo proti koncu, tovarnam zmanjkuje surovin. In ko jih bo zmanjkalo in ka bodo javna dela zavoljo vremena in mraza u-s ta vijena, kaj potem?
Okrog 6.000 delavcev zaposli kranjsku industrija. Da imam.' število, ki pride v poštev. moramo to pomnožiti z 4 — 4' j! Torej okrog«
'rS ' .w:*a ir »« .rv ^-t-.        ".it**" teh, ' V  '/   .. .-jujijiiejšc " /je
lu 25.000 ljudi, Io masa so dosedaj zasilno preživljale tovarne. Na ta račun je živela še velika družba ljudi — trgover. obrtniki in mnogo gostilničarjev. Sedaj se vrata tovarn zapirajo, delajo nekatere po tri dni, nekatere sploh ne. Trgovci so dvignili cene, blaga primanjkuje, vsa tu delavska masa pa drvi v zmedo, bedo in propast.
Srečni oni, ki hodijo v tovarno, pa imajo ■doma zemljo in hišico ali hišo. Lahko njim! Krompirja bo dovolj, tudi žita je bilo nekaj, pa gozd bo dal drv za zimo in z-i obleko so si že nekaj prihranili. Ostali bodo dama, si lepo greli telo in roke in morda mirno čakali boljših dni.
Oni reveži, ki so tuji na tujem, pa so praznih rok in praznih žepov in iz* oči jim gleda obup in divja jezu zavoljo vsega, kar prihaja. Ze krčijo pesti in krčil jih bo glad in jok nebogljenih otrok, ki boda zaman prosilj kruha, ki ga oče ne bo mogel dati. Kani bo šel oče po kruh. kam po drva, mast: moko ?
Dekletu, mlada, zorna. V tovarni delajo tri dni in zaslužijo tudi za tri dir. In kje so ostali štirje dnevi tedna? Jesti je treba, stanovanje j tudi plačati. Pa gredo direktno ali indirektno
I ud k o Kam?
j na cesto. Za krožnik juhe ali golaža in besedo se vdajajo in padajo, padajo, i prostitucijo, bolezen in divjost.
Lep šopek sem vam podal jn dvanajsta ura li je! Dvanajsta ura in odprit© oči, vsi katerim jih še nista prah in blato popolnoma zalepila ter rešite maso. ki kriči po kruhu, reš te jo  in z HJo lastne kaže.
Dr.   - t.
Neresnične govorice
Prehrana prebivalstva povzrua vedno hujše težave in je zadnji čas. da se to vprašanje definitivno uredi. Poleg ostalega blaga so se zlasti podražila ljudstvu neobhodno potrebna živila. Moka se je podražila za 100%, enako meso in mast. sladkorja primanjkuje, jedilnega olja sploh ni več dobiti. Vsak dan nastajaj.) nove težkoče, nastaja vprašanje kako se bo ljudstvo prehranilo.
Tudi na zelenjadnem trgu se že občutno p i-zna draginja. Ne samo. da je bilo letos vse sočivje dražje kot kdajkoli. jajca, sadje, sktat-ka vse. kar se prodaja na trgu. Vse te podražitve pa niso ljudi toliko razburile, kakor jih je podžgala vest, da se bo krompir, ki je glavni  prehranjevalno sredstvo širokih množic, pa-
izboljšaiiju sedanjega stanja. Resolucija se bo poslala: predsedniku ministrskega sveta, ministru zu socialna politiko, ministru za trgovino in industrijo in kr. banski upravi \ Ljub-bljano.
(^Gorenjsko veselje j
J
Spet halo bo, tralala Obrtniška tombolal Gospod Rici se jeze, Ker jim nič v račun ne gre, Da brez tujih avtov bo Skuhal Jurij tombolo. Za dobitke bo predvsem Dan domač produkt ljudem. Komur je do sreče kaj, K tomboli pogleda naj I
(Po „Totem listu"'.
dražil  na din 4. — do 5,— za kg.
V zvezi z vsemi temi dogodki na živil-kem trgu m radi povpraševanja pa krompirju m pomanjkanja, ki je v tem aziru nastalo, pa so
j se razširile gorostasne vest! in govorice, ki se j kot izgledu, sistematično širijo po vsej Gorenjski, povzročajo po gostilnah debate in spore in so se tako zanesle med narod, češ da je senator g. Brodar priporočil kmetom, naj krompirja ne prodajajo, ker bo pozneje po din 4. Več kot teden dni se te govorice tako nevzdržno Sirijo po Kranju fn tudi drugih krajih Gorenjske, da je senator n. Brodar prisiljen odločno nastopiti proti takim in podobnim la-ž<'m in zlobnim obrekovanjem ter izmišljotinam in bo vsakega razširjevaleu pozval na odgovor.
Spočetka se je zdela, da 80 le govorice loka-lizirune le na Kranj in na nekaj oseb. Sedaj Se je izkazalo, da je obseg teh khv etniških govoric širši. A idi se, da so na delu zopet ljudje, ki so večkrat v zadnjih mescih zanesli mi<| ljudi lažnjive vesti in jih širili od osebe do i sel e Po pa delajo iz politični i ru/logov in motivov. Proti vsem razširjevalceni in proti takim govoricam pa je treba nastop ti kar naj-odločnejše iz dveh razlogov. prvio ker s > neresnične, drugič pa zaradi tega. kei nam Že samo te govorice v teh težkih časih, ko so ljudje že itak dovolj razburjeni, neskončno škodujejo. Samo če bomo mirni, disciplinirani in državljansko in narodno zavedni, bom i premagali vse današnje težave, ki jih ima vsakdo dovolj in pričakali boljše čase. Vsake razprtije, nesloga in hujskanje pa pomeni vodo na mlin naših sovražnikov in neprijateljev. Naše notranje sovražnike, hujskače in netilce nezadovoljstvu pa občutno kaziuijini za njihovo razd rahlo delo.
\e mentalitete, pa najsi zmaga ta ali oni družabni sistem.
Jugoslavija, najmočnejša država na Balkanu, po zaslugi modre zunanje politike, ki se ni dala potegniti ne v ta, ne v oni tabor, danes spričo vseli naštetih dogodkov ob svojem največjem državnem prazniku mirno gleda v bodočnost. Mir na mejah in njihova nedotakljivost ter red na znotraj je najboljše jamstvo, da hujših pretresov ne bo. Prepričani smo. da se je že in da se bo še storilo z merodajnih strani tako vlade kot armade vse za obrambo države in očuvanje naše nevtralnosti in da se bo tudi vse storilo za zadovoljitev in uresničenje ljudskih potreb in zahtev glede preskrbe dela in prebrane, kajti najboljše jamstvo in garancija /.a moč in varnost države so njeni zadovoljni, zavedni in požrtvovalni državljani, ki bodo darovali svoje imetje in življenje za svobodno, neodvisno, veliko in močim Jugoslavijo-
Cesta Kranj - Cirčiče - Hrast je bo preurejena
C v gledamo državne in banovinske ceste, ki vodijo iz Kranja v bližnjo in daljno okolico, | vidimo, da so še k d i kor toliko v ravni Črti j potegnjene skozi polje in gozdove. Tako cesta proti Naklu. proti Šenčurju, proti Zabnici, ce- j sta proti llrastju pa je strašno krivuljasta. polna samih ovinkov. Dokler IjuitjB ob tej cesti niso zidali hiš, so bili ovinki vsaj pregledni in nesreče niso bile tako neizogibne, čeprav se je večkrat zlasti ponoči pripetil >. da so posamezni kolesarji, ki so vozili brez luči, trčili skupaj. Upoštevati moram:) namreč, da je na tej cesti tako zjutraj, opoldne kot zvečer promet zelo živahen, ker prihaja po tej cesti v Kranj vse p dno delavstva iz zasavskih vasi v kranjske tovarne. Cisto naravno je, da je bila zahteva po izboljšanju ceste Kranj — Cirčiče — Hrastje povsem upravičena in da bodo ljudje izboljšanje ceste t iplo pozdravili.
Cesta vkozi Cirčiče do Hrast ja bo namreč še lelos pop ilnoma preurejena, tudi trasa bo na mnogih krajih prestavljena proč od sedanje smeri, zato da se bodo izravnali ovinki. Taka bo cesta v smeri iz 11 rastja prati klanju rezala ovinek na levi strani, kjer gozd prehaja v polje. Takoj iz gozda ven kreni- smer ceste proč ik! sedanje in sicei  na desno po
polju, pri mizarski delavnici g. Gregoriča se približa stari cesti. (Miteni pa jo ubere zopet po polju za trgovino (irm in pride na staro cesto pred  poslopjem Mlekarskega obrata.
Opozarjamo, da si lahko nabavite tablice za tombolo pri prodajalcih navedenih na predzadnji strani. Segajte po njih!
Za ureditev ceste Kranj — Cirčiče Hrastje je okr. cestni odbor imel pripravljene načrte že lanski leto. Za kritje stroškov je zbral iz lastnih sredstev din 140.000. Na posredovanje g. Brodarja pa je ban dr. Natlačen uvidevu-vajoč resnično potrebo primaknil še din 10,000, tako du je sedaj prenovitev in prestavitev le ceste v celoti zagotovljena. S prvim tleli, ti je / meritvijo so že pričeli in bo cesta V nekaj mescih dovršena, Edino za odkup zemljišča ba še treba oskrbeti denar. Za temelj ceste bodo lahko uporabili -kale iz. izkopa pri navi mlekarni.
»GORENJEC«
naših krajev
II. velika obrtniška tombola v Kranju
Vrli so v nedeljo 8. septembra na športnem prostoru »Planin«". Med srečno dobitnike bo razdeljenih nad 55 tombol iu 500 drugih lepih daril.
\su (ioieiijsku i" z njo vred ostala Slovenija je polna zuuiinanja zu drugo veliko lomb ilo kianjskih in okol.šk.h obrtnikov, katera so \iš, prihodnjo nedeljo na Športnem prostoru „Planinu" v Kranju onstran novega mostu. Obrtniška tombola, katere čisti prebitek je na-menjeti zu vzvišen smoter postavitve Obrtnega domu \ Kranju kot žarišču in sred šče vse. gu tlela .u udejstvovanja v mestu in okolici zelo močnega obrtniškega stanu, — je postala že takoj v svojem prvem početku tradicionalnu in priljubljenu, tako zaradi izredno bogatih ni praktičnih dobitkov kot po svojem namenu, kateremu služi. 2e luni je bda splošna • pozornost tuko s struni občinstva kot s struni dobaviteljev ružnih dobitkov in dani posvečeni tej prireditvi v nemali meri, letos pa j«; zanimanje še večje, čeravno čusi niso preveč rožnati.
Dobitki so večinoma izdelki domač h rok. tistih pridnih obrtnikov, ki sei niso strašili ne ne trudu, ne stroškov za darila katera so po-
. klou 11 tomboli zu skupni    namen   obrtn.škili ! vrst.   \ se bogastvo   in   lepoto   dobitkov boste iluk videli na razstavi v gimnuz.jski telovud-| uici, zato ni potrebno preveč op sovati dobitke j tombole. 1'otidurjamo le da bo prva tomboia ! tudi letos 'epa modemu spulnicu iz orehov« ] korenine, izdelek  tvrdke Polluk Jurij. Druga j tombolu bo moderna spalnica iz trdega (kombi-| ni ranega lesa) izdelek tvrdke lludomalj Klane, tretja pu molka sprejemna sobu iz. vezanega lesa  v  moderni obliki,  izdelek tvrdke Božič Striiževo. Potem sledita 2 samski sobi., kmečka soba. več kuhinjskih oprem 2 voza, garnituru sodov,  predsoba, štedilnik, divan; kuuč: 10 koles, ure, poljsko orodje, blago za obleke in še okrog 500 drugih lepih, praktičnih obr!-n šk h izdelkov, ki bodo vsakega srečnega prejemu ka razveselili.
Kot že rečeno se tombolu letos vrši na obsežnem športnem prostoru ..Planini", kjer bo poskrbljeno za vseslrunsko udobnost udeležen cev tombole, tako za pijače, jestvinc. za shrambo koles in drugo. Zato v nedeljo vsi Gorenjci na obrtniško tombolo v Kranj, kjer vas čaka sreča in lepi dobitki.
Bela Krajina-nun pozabljeni raj'Vabi na svoj festival
II. Belokranjski praznik dne 7. in iS. septembra r Metliki
Metlika
/ Belo Krajino imamo pravzaprav mulo zveze. Premalo bi lahko rekel. Za Belo Krajino se zanimamo takrat, kadar se zun mamo zu poceni sadje, Ali kvečjemu takrat, kadar gre za Belokranjski festival, kadar nus zanimajo narodni običuji in narodni plesi, ki so drugod po Sloveniji že izumrli,
Ni prav tuko. Belu Krajina najt nam bo pri snu tudi takrat, kadar    ne vleče s posebno
Tkalke v Adlešičih
atrakcijo, Ijc, Ijudjt um. tla j,
Saj je Bela del našega Bela kraji.
krajina kos n. življenja. Vedi u odrezanu t d
I).,
Zlata poroka na Hupi
Petdeset let skopega zakonskega življenju jo že redek slučaj, zalo jo prav primerno, če se tak jubilej lepo proslavi, 'lak jubilej zlate poroke so pred kratkim obhajali v Sajovčevi hiši na Hupi. V spremstvu svojih otrok in vnukov sta se zakonca podula v nedeljo ts. avgustu n u dun 50 obletnico njune prve poroke
jima čestital. Domu se je potem nudaljevalu družinska slavnost in so zlatoporočenca nagovorili vnuki, katerih vsuk je poklonil majhno durilo.
Sajevic Junez se je rodil v Olševktt 27. juniju 1862. žena Mariju roj. Uršič pu na Rupi 15. januarja 1866. Poročila sta so 19- avgusta ls()(). \  zakonu se jima je rodilo 0 otrok, od
STRAN 3
katerih jih ;e pet žfvih. Starejši sin Janez in mlajša hči sta v Ameriki in se staršev vedno ruda spominjata. Sujevic Janez je 30 let dela! v bivši Pollakov! usnjarni, svoj pokoj pa uživata zakonca pri najmlajšem' sinu Antonu nu Muli Rupi, kjer so s skupnimi močmi zgradili svoj doni. Naj zlatoporočenca Bog ohrani še mnogo leti
I je težko dostopna. Pu ni res. Mi vidimo ved-! ne le (iorjance, njihov zeleni široko potegnjeni hrbet. Pa si mislimo, du se ne more prek-Res je, cestu nelje čez Gorjance Toda vlak nas popelje iz Novegu mestu skozi dolg predor. Pri Semiču se uum odpre vsu lepota Belokranjske pokrajine. Na desni strani, sončni Gorjanci, na levi pa brezinejin pokrajina, lahno valovita. Pobožal bi jo, gladil vse vrste barv, ki se prelivujo tja v nedogled. Temno-zelenu. Rdečkasta je vmes. Svetlozcleua. 18 ttiinnorjavu   rodovitna  Belokranjska zemlju.
Postaja se vrsti zu postajo. Temni, šumeči gozdovi jih ločijo. Te odprte poljane. V son-so kopljejo. Ko se pri nas zavijemo v zimske suknje, ko nuni brije mrzel sover okoli ušes. je tam v Beli Krajini še toplo in prijetno. Vse drugače sije lam sonce, bolj južno je. Id -že nem je. Gorjanci, ti mogočni Gorjanci bde nad  Belo Krajino iu odvračajo Sever od nje.
Tud) Belokruiijci imajo občutek, da so ločeni o,! nas, tla si ne upamo preko Gorjancev in du si ne tipamo skozi dolg predor. Da nam je vožnja po Dolenjski predolga, čeprav je cela ta vožnja ena sama pesem. Iza It: zapustimo Barje, tla se le olresemo Ljubljane, pa DUS povsod čakajo lepi kraji. Grički in dolinice, vse mehko, vse ljubko. Zdaj je še prav posebno čas, da se navžijemo zutlnjiegu sonca. Zalo pa v nedeljo kar v Belo Krajino.
t deleženci belokranjskega festivalu, ki bodo v nedeljo potovali v Bolo Krajino in njena mesta, dobijo v pisarni ,,1'utniku" v Kranju vse Informacije in vsu navodilu. Ce 1h> dovolj prijo v /. Gorenjskega, bodo Imeli Gorenjci svoj voz priklnpljen k dolenjskemu vluku- Izrabite ugodno priliko I
v lani. teikev v Kranj. Ženin je nosil v rokah ..pozlačeno" in okrašeno palico, nevesta pu šopek. \ cerkvi se je najprej vršila sv. maša, nato pa zlatu poroku. Službo božjo in poročni obred je opravil bivši profesor na gimnaziji v   Kranju   kalehet   g.   tir.  Kotnik,   ki je zlato-
poročencema spregovoril nekaj lepih besed iu
Velesejem v Ljubljani vabi
l'o enem letu imamo v Ljubljani zopet velesejem, ki traja do vključno ponedeljku 9. septembru. Tu velesejem je znamenje slovenskega veselju do ustvarjujočegu dela in zaupanju v lastno tvoruo moč. Razstuve industrije in obrti kužejo večinoma naše lastne proizvode, ki po kakovosti in izdelavi prav nič De zaostujujo za tujimi, so pa cenejši Posebne razstave so za meščanu in podeželskega človeku zelo važne. Kaj vse se da doseči s smotrnim delom na vrtu in v reji malih živali! (i >spod njsku  razstava nam podaja smernice,
ki naj jih gospodinje drže v vsakdanji pre-j hrani  družine  v  današnjih čus,.b. Razstavi ' „Zobna tehnika" in „Protileialska obramba" sta j za vsakega zanimivi in potrebno, je, da jih ! ogledate. Na drugem prostoru si morete prav i od blizu ogledati motorna in jadralna letala. Ornitološka razstava kaža koristuusl ali škodljivost poedinih vrst naših ptic Tudi likovna umetnost je prav lepo zastopana. 2e po tem kratkem opisu se vidi kako pester in zanimiv, je naš velesejem, ki je letos res prav pristno slovenski. Le oglejte si ga!
Kokrica in tujski promet
v ..s kokr cu% ki se uuliaju v predmestju Kranja, se Zadnje čase prav lepo ruzvija in kaže vedno lepšo sliko. Se do nedavnega čusu je Le.a lv.okr.Ctt precej zaostala, danes pu kaže že čisto drugo lice. 2o itak je bda Koki cu zlasti zu Kranjčane prijetna sprehodita točka, setluj pa se je tujski promet iii obisk tujcev zaradi bližine dvora še muogo bolj poživil, Ce bodo posamezni hišni posestniki znuli pr.piu-v .o primerite sobice bodo prav luhko dobili čez poletje tujce m letov iščurje na stanovanje. Suj se nahaja Kokricu v bi.ž u mestu, vsenaokrog je poluj gozdov, lepih sprehodu.h ločk, i/iiotnsce zu ture v Storilčevo kraljestvo .n drugum, kumor izletnika vleče srce. K opi-suoiiin krajevnim prilikam pu so se zadnje čuse pridružile še nekatero naprave, ki so za razvoj tujskegu prometu nujno potrebne, v euaki meri pa tudi v splošni napredek vasi — m je napeljava vodovodu, ki je bil zu Kokri-co  življenjske važnosti iu pa ureditev cest.
Potem ko je bil luni dograjen novo vodov od Preddvor — Brdo —- Kranj, so se že jeseni pričele pripruve za napeljuvo vodovodu po posameznih vuseh v območju gluvnega. voda. Luko se je napravil od glavne cevi stranki odcep v llovki, ki daje vodo vasi llovki, odkoder jo podaljšan na Kokrico, v Bobovek in na Mlako. Vsu dela in napeljavo so bilu končana letos mesca februarja. Vodovod je bil napeljan sko-ro po vseh hišah Za Kokrico, ki je imela doslej slabo pitno vodo, pomenju to velikansko
pridobitev. Zahvala za tako hitro napeljavo vodovoda pripada bivšemu gradbenemu ministru g, dr. Kreku, g. dr Marku Natlačenu, g-uadsvetniku ing. Kotlušku, ki je vse delo vodil in g. ing. Butonu, ki je napravil načrte.
Letos se modernizirajo tudi vse dovozne ceste na Kokrico, ki bodo asfaltirane. Tako so spomludi popravljali cesto, ki vodi iz Nakla na Kokrico, drugo leto bodo z delom nadaljevali, sedaj asfaltirajo cesto iz Kranja proti Kokrici, pravtako bo asfaltirana cesta iz Ko-krice do Brda. Tu so cesto preložili pred Zna a o -n j s ki i m. da je odpadel nepotreben dolgi ovinek m teče sedaj cesta v lepi ravni črti brez vsake vzpetine. Tudi most sredi Kok- ce bo razširjen. Cesta proti Brdu je povsod popravljena, znivelirana, na ovinku pa so izvršene manjše korekture.
K vsem čem pridobitvam vasi Kokrice naj prištejemo še povečano n modernizirano Lak-uerjevo gostilno, ki ima sedaj lepe prostore iu praktično urejene za trgovino m gostilno. Za tujski promet so potrebni primerni gostinski obrati in to nalogo bo Laknerjcvu preuere-jena in povečana gostilna lahko izpolnjevala. Poleg gostilne je namreč tudi lep vrt, kamor radi prihajajo domačim in tujoL. Otvoritev preurejene gostilne bo v nedeljo, ko je na Ko-kriici žegnanje.
Napredek vasi Kokrice tudi mi pozdravljamo z željo, naj bi tako uapredovale tudi druge vasi v kranjski okolici.
Delavsko romanje ZZD
Na Muli Šmaren bo delavstvo organizirano v ZZD po vsej Sloveniji romalo k Mariji, da izprosi milosti /u trpeči delavski stan v teh težkih dneh.
Slovenski nurotl se je vedno zatekul k nebeški materi v raznih stiskah, du je od nje izprosil pomoč.
Delavstvo, ki je večji del ostalo verno Bogu, se bo rado odzvalo temu romanju. Zuto vabimo vse okoliško delavstvo, tla so gu udeleži. Podružnice kranjskega okrožju se udeležijo romanja nu šmarno goro, v dveh skupinah, ena s kolesi, ostali z v lukom. Vsi udeleženci naj si preskrbijo znak, ki stane I din.
Oni ki pojdejo z vlakom, nuj se držijo naslednjih navodil. Z. vlakom iz Kranja se odpeljemo zjutraj s prvim vlakom do postaje Medvode. Pod goro se združimo z ouinu, ki se pripeljejo s kolesi. Za skupino, ki gre z vlakom, je določen voditelj tov. Roje. ki bo dajal nuvoddu. Skupino s kolesi bo vodil pu tov. Berčič. Du bo čim večja itdeležbu, pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Tudi kranjsko delavstvo naj izrazito pokaže, da stoji v katoliških vrstah, da se obrača do nebeške Matere Marije, da nam bo stala ob strani v teh težkih časih.
BELEŽKE
Olika viteške organimaelje
Z Gorenjskega nam poročajo: Pretočeni leden smo imeli FO sestanek radi udeležb:- pri inlkritju spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitclju. Pri tej priliki je neki nnš član KO pravil, da stu se z nekim članom ..Sokola" na Jesenicah razgovarjala o tem. „Sokol" je vprašal našega članu, 8e bo "el v Ljubljano v kroju, nakar mu je nuš član odgovoril, tla pojile. „Sokol" mu pa reče: „Mi Sokoli bomo zavzeli prva mestu in prvo vrste, vi
boste pu zu nami capljali, kakor prašički." -Seveda mu ni nuš luni ostal dolžuit odgovora. Nu tu način nas člane FO uvrščajo med pia-
Siče.
Vprašam tem potom, ali smo čluni »FO* dr-savijani druge vrste in s kako pravico si morejo prsvitjati ...Sokoli" kar tebi meni nič — mosta m prve vrste in to pri takih prireditvah.
Bilo hi rele emestno, da Li o tem isprego< o-rila pametno Itesedo „ZFO", da bi 9e taki in podobni izrazi ne ponavljali in da bi se člani ..viteške organizacije" — kakor sami sebe ime-nujo jo — tudi viteško primerno zadržali tu obnašali in se ne jjoshiževali takih ni/kotuitt žaljivk.
STRAN i *~
»GORENJECt
Narodno gledališče v LJubljani
Rampi* abonmaja aa sesono 1940-41
v/bjui .jiuuu ra/pis abonmaja 4\aroduegu gle-uanscu v .Ljubljani a pr.poročilom, naj so na-
ec   OlUieijl   .2   iviullju   -11   OkOl.CC poslUŽiljCJO
u«o-iuooti, katere jiiu u u 0.4 abonma v gledališču. Oieduliška unieniost so je dane, ko l>o mestih ni vaseu tleiuje toi ko diletantskih odrov — ze tako močno popu.ar.zirala in se približala iiujs.rs-u!. piasiom tli slojem našega uuru-da, Da je poslala prav za prav že narodna isst.
Seveda je res, da najdemo vrhove gledal .Sne uuieUK>sti le v ve'ikiti glcduli&eih, po drug' strun* je pa tudi res, da uu»a prosvetua društvu vi ».jo vzvišeno kulturno poslanstvo, ko večer za. večerom Studuujo igre m nastope iu ko ob vseli, mogočih tezuvaii m zaprekah prirejajo v z.iuskem času nedeljo za nedeljo ifre in proustave Vse to predstavlja uez rpen lUeaJuzeui 41 optim.zein nase m.ud.ne, ki J<= vzgojena v duuu prosvetnega de-a ,a udejstvo-vtuija, na splošno pa kaže to dejstvo razveseljivo in lepo lastnost, da namreč naš narod rud igra in da rad igre obiskuje.
Zato je tembolj treba podpreti resna, vzpodbudna in vzgoja prizadevanja našega poki c-uega giedal'Sca, to je hrama lalge v Ljubljani, ki more z dobrim, izbranim programom m s sodelovanjem, umetnikov samo poziiivuo vpi.vat! na narodovo kulturo, i a kultura danes ni več samo last poedinih izbrancev — kot nekoč — ampak vedno bolj postaja last vsega naroda in s kulturo vred posiaja njegova last tudi giedal.ska umetnost, t'iuv tako kot se prosveta šin vedno bolj med narod, tako naj bo z njun povezana 'mi, gledališka umetnost, ki naj bo našim d.letantskim prosvetn.ni odroni učiteljica in vzgojitelj.ee. Gledališko kulturno ž>vljenje naj bo v tesni zvezi z gledališk.m udejstvovanjem naših prosvetn.h društev po deželi.
Zato radi pohajajmo v gledališče ob vsaki pnlJu; učimo se in vzgajajnio. Zlasti mi Gorenjci imamo tako ugodne zveze z avtobusi in vlaki z Ljubljano, du ob-sk gledal šča ni noben nerešljiv problem. Tudi stroški niso tako visoki, da jih ne bi premagal srednje situiran človek. Danes dežela ni več odrezana od mesta, kot nekoč. Gledališče v Ljubljani je naša
skupna narodna last, zato ga obiskuj mo vsi biovencd
Fr-hudujič bomo še objavili dramski in operni repertoar iVarodnega gledališča v Ljubljani zu sezono 1940/41.
.*
Uprava .Narodnega gledališča v Ljubicam razpisuje abonma za novo sezono m vabi vse sloje, da se prijavijo za stalnega iu rednega obiskovalca našega gledališča.
1'redstave so razdeljene na abonmaje: 1're merski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abonma Četrtek, abonma red A in abonma red 13.
Abonmaja reda A in £ imata predstave ob vseh delavnikih, prenuerski dobi vse premiere, stalna abonmaja Sreda m Četrtek pa iniaiu predstave ob sredah in četrtkih.
Vsak abonent dobi v sezoni 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih.
Prijave za abonma sprejemamo v veži dramskega gledališča od srede 4. do srede 18. septembra dnevno od IU. do 12. in 15. do 17. ure.
Cene prentierskega abonmaja in stalnih abou majev Sreda in Četrtek so za iOu/o vjije od abonmajev A in B, vendar se vedno jako n z-ke, saj uživa privatnik abonent v razmerju z dnevnimi cenami približno 30*1/0 popusta, di-Zavni m samoupravni uradniki pa dosežejo K|,t uradniški abonenti 40 111 več odstotka.
Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok pri vpisu.
Cene abonmaja: Loža v parterju (4 osebe)
10 obrokov po 280 din, uradniški abonma 230 din. Loža v 1. redu 1 — 5 280 din, uradniški 230 din. Loža v 1. redu štev. 6 — 9 320 dm, uradniški 260 din. Parterni sedež I. vrste 85 din, uradniški 70 din. II. — 111. vrst« 80 — 60 din. IV. — VI. vrste 74 - 60 din. Vil. — IX. vrste 66 — 54 din, XI. — XI. vrste 56 - 48 dn, XII. — XIII. vrste 50 — 44 dm. Balkonski sedeži sredma: I. vrsta 58 — 48 dm, II. vrsta 50 — 40 dm, III. vrsta 42 — 32 d n. Stranski balkon I. vrsta 50 - 44 din, II. vrsta 35 — 30 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 32 — 25 din.
11 — HI. vrsta 28 — 22 din, IV, — V. vrsta 23-18 din.
Podplat je koža...
VRISKACI (Igrokaz v petih prizorih)
Prvi prizor: Godi se na trgu. Ljudje hodijo po promenadi gori in dol , precej hludno je postalo, po-zor^šče jc medlo razsvetljeno, v ozadju je vhod v g-v3tiino. Pred vratnu se zbere gruču tako-imenovanih fantov. Večunoraa so še vajene, in njim sorodni mladi ljudje. Nekateri se pripravljajo za odhod s pozorišča, drugi jih zadržujejo. Vsi imajo kolesa. Končno zmaga tista grupa, ki je bliže gostilniškim vratom in vsi odidejo v gostilno. Nadaljni tekst bi moral vsebovati nekaj odstavkov, katerih vsebina bi bila, da taki otroci ne smejo hoditi po gostilnah, da nimajo denarja, da jim v gostilni ne bodo dali pijače, da jih bodo starejši fantje domov napodili itd, a to v našem igrokazu vse izpulimo in črtamo ker ne odgovarja resnici.
Drugi prizor: Med tem je minulo nekaj ur. Mesto se je umirilo, le tu in tam sliš.š kak pijan glas, iz kake gostilne še doni tista, ki je že dolgo nismo slišali: »kukaška ... Pozor.šče je sprva prazno, pozneje se pa začno dren jati skoz. vrata gostilne tisti fantki. Spet vsak s svoj m kolesom. Glasni so, nemirni, v obraze nekol.ko razgreti. Večinoma hodijo naravnost, nekateri nekoliko postrani in negotovo. Pr.zor postaja vse bolj zanimiv. Vsem se zdi jako pa-zdi, da se prepirajo, a s prvih sedežev se prav točno razloči, da so samo dobre volje in da ni pričakovati kaj hujšega. Vsem se zdi jako pametno, da so „lumpali" prav do policijske ure. Kaj pa hočeš? Saj tako ni nič prijetnega na svetu, posebno za ubogega vajenca ali za ti- j stega, ki je v tovarni za zadnjega. Zdaj vse j pričakuje kam bo gruča odšla spat. Pa še ne | gre. Zdaj gredo še na vasi Da, na vas. Pa ne vsi, samo par se jih odloči, da gredo poskusit srečo, drugi bodo med tem čakali, da se dvojica vrne Dvojica se odpelje s kolesi in s tem je drugi prizor končan.
Tretji prizor:
Godi se v popolni temi ob uri nočudi stra-iiov. Kraj je zelo nedoločeu, nekje v neposredni bi.ž.in. mesta, vendar pu že na vas . Cez pozor.šče se potegne dvoje komaj vidnih senc. 10 sta dva, ki gresta junaško na vas. Touu, ce si iunt, boš znal pošteno zavrtati. Kes poskusita oba hhraiu. Pust.rski vrisk rezko odjekne v noč. V istem h.pu se iz teme potegne tretja seucu. Kdor jc huro .u dob.o pogledu!, je razpoznal novo osebo našegu igrokaza: samega gospoda stražnika.
„Jaz ti bom dal, se boš drl tukaj!"
Takoj nato:
„Francelj, teci val"
Ne vidimo ničesar, samo poslušamo. Za nekaj časa se naš igrokaz spremeni v slušno igro. Sušimo hitre, skakajoče korake po pesku, potem nekaj podobnega kakor bi nekdo lomil suhe veje Človeškega glasu dolgo ni. samo neko golčauje, potem še to potihne. Nu .topi mučna pavza, kajti gledalci niti na prvih sedežih ne vedo, kaj se je prav za prav zgodilo. Lahko ugibamo na vse strani. A ta negotovost spada k igri. S tem odprtim vprašanjem, kaj je prav za prav bilo in kaj se bo še zgod.lo, se konča tretji prizor.
Četrti prizor:
Zopet na trgu. Gruča, naši znanci iz prvih prizorov, stoji in gleda. Vsi vedo, da se je nekaj zgod.lo, a splošni izraz je še vedno negotov. Sicer se smejejo, to je vsekako ostanek alkoholnega učinka, a čim nastopi na pozori-šču nova oseba, se vsi nekoliko zresnijo. Nova oseba je namreč gospod stražnik.
Gospod stražnik je prišel po cesti iz vas:, a caleč ni mogel bdi. Z vsako roko itlje po eno moško kolo, kakor da se vraču s kake tombole. To je le Videz, kajti na tombolah imajo nova kolesa, to so pa stara; glejte no, saj jih celo poznamo. Ni še pet minut, odkur se j° s temle, zelenim nekdo od gruče odpeljal „nu vas". To gruča takoj spozna in mnogi prasnejo v smeh, drugi pomilujojo svoja tovariša, ki bosta morala peš hoditi po vaseh.
„Gospod, kje ste pa dobili kolesa t" nekdo ojunači.
„Briga tel Jih bosta mulca že prišla na policijo iskat." Položaj je jasen.
Gospod stražnik hiti jozno po trgu na stražnico. Gruča komentira najrazličnejše, prizor že postaja dolgočasen. Poživi ga spet nova oseba ki pride iz smeri, kakor je prišel gospod stražnik To je fant brez kolesa, jezen je in žalosten, malo ga je sram.
„Ti, ne hodi na policijo, tam se ti ne bo dobro godilo."
Jih boš dobil!"
„5e zaprli te !x>do."
„Od vraga si bi neroden."
On pa ponizilo molči. Kar je, je. Kolo je na policiji, brez njega no sme dumo/, na policijo ponj je nevarno- Dolgo se pomenkujejo. Prizor je še vedno napet. Najdejo skupno rešitev. Na policijo je treba, pa naj bo tain kakor koli. Rečeno, storjeno.
Peti prizor:
Policijska stražmea. Dva krepka stražnika in dvaš šibka pobiča. Prišla sta po kolo. i\i tako, kot bi človek pričakoval. Polcija je stroga, pa tudi uvidevna. Gospoda stražnika lepo poučita mlada vriskača, da se je treba do9tojno vesti in da ni lepo, če fantje uganjajo pie-velik kraval. Fanta skesano poslušata lepe nauke in ko dobita svoja kolesa nazaj, se kolikor mogoče tiho odpeljeta domov in igrokaz je končan.
Trino poročilo
Žito: Na Gorenjskem se je letos prideialo zelo malo pien.ee, tako du bo moram većinu Kmetov kupovan pšenično moko. Posebno pr -zadeti so bali tisti, ki so lansko leto dobiti semensko psen.co ,z oetuuca, ker se ta vrst« semena ni obnesla, i udi v ostalih krajih naše države se je pridelalo letos za 40 do 50J/. uiunj pšenice, Kakor lanski; leto. Ker ml n1 po inuks.uiirani cen ne morejo dobiti zadostne koiič.ne pšenice, je pr>šio skoraj v vseli kruj.h Slovenije do pomanjkunja pšeu'cne moke.
Cena bele moke Og v detajlu, trgov.ni je danes že narasla na din 8.— do 9.— zu kg. i\u Gorenjskem pa je pšen.co tudi po dm 4. — za kg nemogoče dob.ii. Stara koruza notna 400 do 430 din franko Kranj, ta cenu pu je previsoka. Nova koruza bo že čez pnbl.žiio — mesec dni iu bo precej cenejša.
Fižol: V vsej državi je pridelek fižola izredno dober iu bodo znatne količine na razpolago za izvoz. Tudi na Gorenjskem bo letos dosti fižola, kvaliteta pa bo vsled slabega vremena V uleaou uigu.,111 Sittoa.
Krompir; Se v mescu juniju je kazalo, du bo letos izredno dobra letma krompirja, i oda dolgotrajno deževje je napravilo ogromno škodo, tako da ne bo na Gorenjskem nič več krompirja, kakor lansko leto. Kazen tega pa j krompir zelo nagr.zeu, tako da bodo sitnosti pri prodaji. V ostalih delih države pa je po sebno zgodnji krompir dobro obrodil.
.Na trgu v Kranju se prodaja razne vrste kromp.rj« po din 1.75 do 2.-  zu kg.
Mast: JNa Gorenjskem se čuti pomanjkunje masti ker je izostal dovoz debel .h prašičev. Cena je narasla od dui 20.— na dm 28 do M).— za 1 kg.
Knjige in revije
Starši, ali ste že naročili Vašim otrokom „Vrtee- i
\ današnjih časJi mora imeti že vsaka h š< svoj časop.s. Dajte tudi mludni zdrave duše, ne hrane ai naročite ji nilad.uski iist „\ricc" /.a malenkostno mesečno naročnino 2.50 dm do be otroci časop.s in še tri lepe mladinske kuj. ge letno. I udi na Vaše najmlajše iz L in li razreda ne pozabite zakaj tudi zanje prinai „Vrtec" veuko lep.h in zabavnih stvar., ob ka ter.h se bo otrok igraje naueel branja. Ak pr.vezete mladino že v mlad.h letih uu dobe časop.s, se bo tudi pozneje okleu.lu pran krščanskih listov. Ne dajte s, od n-kogar vs liti kuk drug list, zahtevajte povsod za Vas otroke samo »Vrtec".
Vzori in malenkosti. Posebnost v slovenske: slovstvu so pok. brežiškega župnika Martin jurharja (Peter Pavel Lavreuti) »Vzori iz m. lenkosti", ki jih je izdala „Družina božjet sveta" v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 17. V ! sestavkih je podal pisatelj tako „mimogredi pravo zakladnico globokih m.sli, vzorov, p bude in utehe ter tako ustvaril Slovence svojstven kažipot do časne in večne sreče. De je res nekaj pustno našega, izvirno slove skega. Posebnost knjižice je v tem, da prik zuje pisatelj ob vsaki mali stvari, malenk s ti, veličastvenost Stvarnikov o in na nepri ljen način dviga duha k Bogu. Razuvojei zgrešena srca najdejo po branju teh »Vzoro pot nazaj k Bogu, dobre duše pa se u trde stanovitnosti. Knjižico bo s pridom bral ta učenjak kakor prostak, bogatin kakor siroini Ker se dajo misli lepo na široko razplesti, knjižica dobro služila predavateljem in celo osnovo cerkvenih govorov je uporabna. Post no pa naj bi bdi „Vzori" dnevno družina branje. Blagodejen učinek branja te knjiž se bo v naših družinah kmalu poznal. Ker dohodek knjižice namenjen v dobrodelne s he, knjižico tem topleje priporočamo. C< 12,— din za broširano, 18.— din za vezan izv
DVOR.
JUVE1.IK IN DOBAVITELJ
.^ffUSSSBs&r^ U'.. ilataiaa,
HtajkjgMjH    rajSf2i|flSHB kristal, očal« B In druga da H rila nt tloblj« vv*^ggjt*^mm^m^m najceneje pr
B. RANGU8 KRANJ
Šport,
Uspešen nastop ekipe Ut-O Kranj na atietskih tekmah /.tU v Ljubljani 24. in ZS. avgusta 1.1.
Prod Sttroiajstinii dnevi so se vršile uu Studenu v LjUMjuui ll. atletske tekme ZtO, ku lenli se je udeležijo okrog 200 članov Fantov-sk-h odsekov iz vse Slovenije. Okrožje Krunj je zastopalo 5 članov, ki so tekmovali v tekih, metla, skokih ter v težki adetiki. Zasedli 80 2 prvi niesU, 3 diuga, 2 tretji in 3 četrta mestu.
Predvsem se je odlikoval kopjaš Mauser Darko (IO Kranj), ki je ponovno dokazal, du spuda uu čelo najboljših metalcev kopja ne sumo ZFO, temveč tudi Jugoslavije. Kljub temu, da mu je muujkal kondc.jski trenmg, je kopje z lahkoto metal preko 60 m, kar je nadvse razveseljivo. Prav dober je bil tudi borbeni srednje progaš Proj Ivan (FO Smartin), kateremu sicer manjka potrebna Iteorija m tehnika teka, kar vse si bo pridobil s pridnostjo. Znani naš skakalec v višino Strupi Ivan (FO Kranj) pa tokrat nikakoi ni mogel izraziti in pokazati svojega znanja in sposobiiosti v skoku v višino, kar gre na rovaš slabega razmočenega terenu, izredno mrzlega deževnega vremena ter njegove nerazpoloženostj, izvirajoče iz pomanjkanja koudic.jskega trcn.nga, kuterega mu je manjkalo zaradi preobilega dela doma. Luko ni mogel obdržati svoje višino od Celja nuprej, ko bi se bil na teh tekmah s tistim rezultatom plasiral med prve sku-kalce v višino v ZFO. ki ta dan vobče n so dosegli posebno lep.h rezultatov iz zgoraj navedenih dejstev. Kljub temu pu je Strupi uspešno nastopil v skoku v daljavo ui v štafeti, ter dosti pomagal do častnega tretjegu mesta takoj za Jeseniškim Klinarjevim moštvom, ki se je plasiralo na drugo mesto. Zadovoljiv je bil tudi nastop dolgo progaša Hlebce Jožeta (FO Smartin), ki je nastopil netreniran le za
Posluiujmo se
»PUTNIKA«
V KRANJU
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete.
Predan se podast. na pel, pridite na breiplažsn posvet
k »PUTNIKU«
Uen.ng po več mesečni vojski s.užbi, saj bi moral b.U njegov rezultat v teku na 3000 m po prognoz. trenerja Klatna za ce.o 111.11 uto slabši, na 1500 m pu pa tudi zu nekuj sekund, doc.m je dosegel v švedski štaieti kot prvi tekač na 400 m čas med 50 in 57 sekundami ter bi se tako v solu teku nu 400 m plas.rul na eno prvih mest v ZFO.
Poudarka vreden je uspeh Gogala Mirota (FU Kranj), ki je nastopil v težki atletiki in sicer v rokoborbi (velter) kategorije, kjer se je popolnoma netreniran zelo uspešno boril z rutiu.ruu.ui Mariborčanom ter se p.as.ral nu drugo mesto. Upcljava težke atletike na tekme ZFO je že na prvem nastopu naletela pri vseh prisostvujočih na odobravanje, čeprav je v FO malo znana in doslej še skoro nič gojena morda s par redkimi izjemami. Vsaj v kranjskem okrožju se doslej še ni gojila ta panoga, a bo našla tudi pri nas svoje pr/padni-ke iu se razvijala ter tako b.stveno izpopolnjevala vsestransko ustrczajočeinu širokogrudne-mu telesno vzgojnemu progrumu ZFO.
Posamezni rezultati v splošni kvalifikaciji:
Teki: „
Na 800 m (člani) 2. Proj Ivan (FO Smartin) 2:12,7 mm.; 1500 m (člani) 2. Proj Ivan (FO Smartin) 4:32,2 mm., 4. lUebce Jožef (FO Smartin) 4:40,1 min.; 3000 m 4. Hlebce Jože (FO Smartin) 10:4,1 mm.
Meti:
(Kopje) 1. Mauser D. (FO Kranj) 60.60 m-(2oga) 1. Mauser D. (FO Kranj) 48.35 m. Skoki:
(Viš.na) 4. Strupi Ivan (FO Kranj) 1.50 m.
(Daljina) 3. Strupi Ivan (FO Kranj) 5 62 m.
Štafete: 3. Švedska (400 x 300 x 200 x 100 m) postavi (Hlebce, Strupi, Gogala in Mauser) 2:21,2 min. Nustopilo je istočasno 6 stoletnih moštev.
Težka atletika:
Kokoborbe: 2. Gogala Miro (FO Kranj) velter kategorija (do 72 kg).
Kakor vidimo, so se sadovi skritega zimskega dela v telovadnici bogato obrestovali nasto-p.všim atletom kakor vsem skupaj, ki so jemali nesezonsko dobo atletike pozimi zu resno pripravo na popularne atletske  teknil ZFO.
Ti uspehi ZFO naj bodo porok nezudržune-mu poletu popularizacije atletike med Slovenci, kar se že sedaj jasno odraža v vseh, ki so prisostvovali alletsklemu mladinskemu slavju ZFO, ki lojalno podpira in ž.vi v slogi tudi z vsemi drugimi1 športnimi in telesno vzgojnimi edinicaini, katere streme za vzvišenimi smotri olimpiizma.
~ STRA.N 5
Drobne novice s Jesenic
Meščanska šola prične šolsko leto s sv. mašo na Savi v ponedeljek, dne 9. septembra. Sv. maša je ob 8. uri. Po maši dijaški knjižni semenj na dvorišču meščanske šole.
Spet je primanjkovalo vode. Minuli suhi sončni teden je imel na Jesenicah zb posledico zopet pomanjkanje vode. Občinski odbor je sicer že pred nekaj časa izglasoval grp-dnjo novega zajetja Pod Mirco. Iz nerazumljivih razlogov gradbeno podjetje, ki je prevzelo to delo, zavlačuje izvršitev sklepa občinskega odbora. Slišimo, da je občina sedaj odločena, da gradi to zajetje v lastni režiji-
Jutri vsi Ljubno! Delavstvo iz vsega gorenjskega kota od Tržiča do Boh. Bistrice in Rateč
poroma jutri s svojci in prijatelji k Mariji v Ljubno. Služba božja v Ljubnem bo ob 9. uri. Po službi božji bo delavsko zborovanje na prostem pred cerkvijo. Popoldne ob 3. uri so ve-černice pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Romar_ ji, ki potujejo iz obeh dolin z vlaki izstopijo na postaji Otoče—Brezje. Tisti, ki potujejo iz I obeh dolin Save in se vozijo z vlakom v smeri proti Ljubljani, se morejo poslužiti oLeh jutranjih vlakov. Poslužimo se nedeljske karte. Nekateri romarji bodo rajši kosili v Ljubnem, drugi pa bodo morda že pred kosilom odšli na Brezje. Ob 3. uri popoldne smo vsi zbrani na Brezjah.
TEDENSKE NOVICE
KRANJ
RAZGLAS. V petek dne 6. septembra praznujemo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Ta dan bodo trgovine zaprte in se v podjetjih ne bo obratovalo. Državni uradi in občina bodo razobesili državne zastave. Vabim vse meščane, da tudi oni izobesijo državne zastave in se v čim večjem številu udeleže cerkvenih slovesnosti, v kolikor se ne bodo udeležili slovesnosti odkritja spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani.
Češenj Kari, župan. Poroka. V Kranju sta se poročila gdč. Anica Novak uradnica Zadružne gospodarske banke in g. dr. Joža Bezić zdravnik v Kranju. Čestitamo!
Hrvaški ban v Kranju. V torek in sredo se je mudil v Kranju hrvaški ban g. dr. šubašič. ()biskal je več krajev na Gorenjskem in se v sredo vrnil v Zagreb.
Smrtna kosa. Prejšnji teden je umrl g. Joža Cvar upravitelj ekspoziture OUZD v Kranju. Pokopali so ga v soboto popoldne. N. v m. p !
Igra narave. Tesarski mojster Skodlar mlajši iz Gorenj je prinesel v naše uredništvo pokazat lepo zeleno grozdno vejico, ki cvete. Povedal je, da je precej njegovega grozdja v cvetju. To je tembolj čudno, ker letos ni bilo sko-raj nič toplote in je vendar grozdje vzcvetelo.
Ljudski dom dograjen do vrha. Ta teden so pri Ljudskem domu dozidali še stene drugega nadstropja, tuko da je stavba dograjena do
vrha Zidarji so že okrasili stavbo s smrekico, v znamenje, da so prišli do vrha stavbe. Zadnje dni so pripeljali tramovje za streho in ga včeraj pričeli polagati na stavbo. V nekaj dneh bo stavba pokrita.
Kino „Šmartinski dom" predvaja od 3. do 9. septembra najlepši glasbeni in pevski šlager „Pesem zlatega zapada." V glavnih vlogah sodelujeta Nelson Eddv in Jeanette Mac Do-nald. To je krasen film z zlatega zapada, še lepši od filma: „Beli jorgovan".
Štab pogranične čete se je preselil iz suterena Narodnega doma v hišo g. Holchakerja na Mestnem trgu.
Meter : Vaga. V nedeljo dopoldne ob poli 11. uri se vrši na igrišču „SK Kranja" zanimiva nogometna tekma med trgovskimi pomočniki. Za prehodni pokal se bosta borila Meter in Vaga. Ker je čisti dobiček tekme namenjen za podporo brezposelnih trgovskih pomočnikov in pa ker je bila ta tekma vedno zelo zanimiva, vabimo kranjsko meščanstvo v velikem številu k prireditvi.
Gostilna Lakner na Kokrici vabi v nedeljo popoldne vse Kranjčane in okoličane na krofe pa tudi druge dobrote se bodo dobile. Ob tej priliki bo otvorjena preurejena gostilna.
Dobrim srcem! Mati s šestimi nepreskrbljenimi otroki, ki nima včasih niti za vsakdanji kruh. prosi usmiljena srca, naj ji ne radi nje. temveč radi ubogih otrok priskočijo na pomoč-Darila sprejema uredništvo ..Gorenjca" pod značko -Bog plačaj"!
Tablice za obrtniško tombolo lahko dobite pri vseh kranjskih obrtnikih in po vseh trgovinah. Zato pridno segajte po njih, da si zagotovite enega izmed lepih dobitkov.
Cenjene čitatelje opozarjamo na današnji oglas  tovarne čevljev „Peko".
Krajevna protituberkulozna liga v Kranju je razdelda med svoje i varovance din 600.--kot nagrado za čista in higijenska stanovanja.
Te nagrade so bile razdeljene v počastitev spomin umrlega dolgoletnega odbornika lige g-Josip Cvara.
Pri Sv. Joštu bo romarski shod na dan žalost ne Matere božje, t. j. 15. septembra. V soboto zvečer litanije, v nedeljo sv. maša s petjem in pridigo ob 6. in pol desetih, popoldne ob 2. pridiga za bratovščino Žalostne Matere božje in procesija na sv. stopnice.
KRIZE
Himen. V soboto dne 31. avgusta dopoldne sta se poroč.la v župni cerkvi g. dr. Stanko Zupan, odvetniški koncipijent na Vrhniki in gdč. Dragica Zaplotnik hčerka znanega in uglednega trgovca, gostilničarja in posestnika g. Franca Zaplotnika v Retnjah in pok. človekoljubne gospe Tončke. Ženin, prosvetar in bivši načelnik dijaškega „Orla" v Kranju je iz znane katoliške Padarjeve. družine v Kovor-ju katerega pok. oče je bil ugledni lesni trgovec, posestnik in večletni kovorski župan, mati pa je sestra pok. g. dr. Janka Brejca, odvetnika v Celovcu in pozneje v Ljubljani, o-dločnega borca za pravice in koristi slovenskega naroda — onstran in tostran meja! Poroko in sv. mašo je opravil č. g. Josip Žužek, kate-het iz Kranja, priči sta bili nevestin oče in ženinov brat g. Franc Zupan, profesor v Ljubljani. Obilo sreče!
Osebna sprememba. Dosedanji kaplan v Križah č. g. Jožef Šolar, vneti prosvetni delavec je odšel na drugo slubeuo mesto v Sodra-žico pri Ribnici, na njegovo mesto je prišel č. g. Viktor Švajger, dosedaj kaplan v Poljani nad Skofjo Loko. Obema čč. gospodoma želimo na novih mestih obilo božjega blagoslova!
Komisijski ogled. V ponedeljek 2. septembra dopoldne je bil pri postajališču ogled za zgraditev novega postajnega poslopja in ureditev zemljišča okrog istega. Ako bo lepo vreme, je upati, da bo stavba v novem stanju do zime že pod streho!
h je prodajajo tablice
%a obrtniško tombolo r Kranju?
Ljubljana — Velesejem: tvrd. A. Kos, Klnnc, mizarstvo.
Ljubljana: Zveza slovenskih obrtnikov.
Št. Vid pri Ljubljani: Vrhovec Ivan, kro:ač.
Št. Vid (Stična): Društvo slovenskih obrtnikov.
Železniki: Logar Janez, mizar.
Kamnik: Obrtno društvo.
Komenda: Društvo slovenskih obrtnikov.
Litija: Društvo slovenskih obrtnikov.
Novo mesto: Društvo slovenskih obrtnikov.
Logatec: Grom Ivan, preds. Dr. slov. obrtnikov.
Gorenja vas n/škofjo Loko: Skupno združenje
slovenskih obrtnikov. Jesenice: Kaltnekar, J., go«tilna; Beguš Peter,
pek.
< Javornik: Sede j Ludvik, ključavničar. Lesce: Mcgušar I-, pek. Bled: Gruden Franc, trafika, j Tržič: Valjavec Leopold, krojač; Bohorič Anton pek.
Radovljica: Prestrl Ivan, mizar. Škofja Loka: Lovro Planina, dežni kar; Obrtno
društvo.
Žiri: Skupno združenje obrtnikov. Hrastnik:  Aršek Janko, krojač. Zadraga: Jelar & Trebar, mizarstvo. Ptuj: Vimer Alojzij, tesarski mojster. Naklo pri Kranju: Markič Matevž. Visoko pri Šenčurju: Vrtač Martin, čevljarstvo. Cerklje pri Kranjn: Globočnik Janez, kovač. Ccšnjevk pri Cerkljah: Ju van Andrej, kovač. Šenčur: Tepina Stanko, pek; Svetelj Anton, mizar.
Poženk: Lužovec Franc
Primskovo pri Kranjn: Mau-ser Leon, pek, mizar; Gruden Frančiška, trgovka. Gorenja Sava: Janša Marija, trgovina. Stražišiče: Ribič Andrej, čevljar: Zevnik Julij, mehanik; Pristov Jakob, pek; Tepina Anton, pek; Tepina Ivan, pek. V Kranjn oa povsod.
Jlepe tisAaoiiie.
za trgovce, obrtnike, u-rade, kakor tud' knjige, revije, časopise, vabila, vizitke ter večbarvna letake in lepake po lastnih OSDUt-kih itd. Vam hitro dobavi po najnižjih cenah samo
Jllllliyilll!llil!IIU!IIIUyilllllillllll!lll!!l!l!llllllli!UIIIIU' Strossmajerjev trg 1 — Telefon štev. 73
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno In solidno
K.TONEJC
Kranj
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Joža Herfort: 18
SIN ČRNIH GORA
Ne bom več lovil. Ze je preteklo od tedaj dvajset let! Tedaj si se rodil ti, mali črvič iu mi je pod Božič umrla tvoja zlata mamica. Tiste muke, tisto nečloveško trpljenje, ob katerem smo vsi tiho stali in zrli z nemo grozo v bledi spačeni obraz, sem doživel spet na — lovu in nikdar več si ji ne želim, to preveč boli. boli. Hotel sem si umiriti srce, hodil sem na lov. Z gnjevom in besom sem preganjal žival, sedaj pa vidim, da nisem zmagal prirode jaz, pač pa ona mene.
Cuj, ko so se ti prvič odprli očki, tedaj t:eni zaprl oči tvoje mamice. Kako so zrle žalostno! Strahotno se je bala umreti, vezala si jo na življenje ti! V tem pogledu moje umirajoče žene, je bila obupna prošnja in tiha groza — živeti bi hotela'
Vidiš, pa sem bil res na lovu, prav letos v postu, zlasti jeseni. Pod Kalom sem obstrelil srno. Križ sem ji prebil s svinčenko. Vesel plena sem šel k njej. Pogledal sem žival, bila je še živa, samo ganiti se ni mogla. Oči so ji tilio, milo prosile, živeti hi hotela. Zastokal sem od bolečine, zastokal ob tem pogledu! Par dni sem bil ves zmeden, pa spet «eni šel na lov. Pasti sem pregledoval. Za Jelovjem je bila v pasti lepa lisica, soj se spominja« onega lepega kožuha, pn spet je bila — živa. Vz-d sem samokres in jo čisto od blizu ustrelil v glavo. Dolg. raztrgan, zamolkel stok in smrtni trepet. Ob tem strahotnem
glasa puslavljajočega se življenja sem spet čul poslednji stok moje žene, ko je umirala, zapuščajoč tebe in mene.
Tretja in poslednja žival, ponižna, krotka veverica! Srake sem šel streljat v grajski drevored. Ni bilo teb vražjih ptic, toda švignila je preko pota veverica in odbrzela na drevo, odkoder je iz rogovile zvezdavo gledala na me. Ozek, zate-gel pok in žvižg krogle. Živalca je omahnila, vendar se krčevito oprijela debla. Bližje sem šel. Nožice v obupnem krču, drobna prsa so pa hrop-la in ostudna rana se je penila v svetlordeči krvi.
H topla je. hropht kot moja žena, ko se je poslavljala od tebe in mene.
Hčerka, hčerkica moja, kupa mojega trpljenja je polna. Pustil bom lov. Povej, povej kaj naj storim ?"
Starec je umolknil, zaihtel in skril glavo v dlani. Al mi so trepetale ustnice, v očeh so se ji nabirale solze. Za grlo jo jc stiskalo. Hotela je očetu pomagati, toda kako?
Ogenj v kaminu je dogoreval. pozna ura se je približevala. V gluho tišino sobe, ob dva žalostna, so se tihotapili glasovi božičnih zvonov, ki so vabili k polnočnici.
„Očka!" je komaj slišno šepnila Ahna. Starec je dvignil glavo in jo proseče, vprašujoče pogledal.
..Pojdi v n k polnočnici! Prosim, lepo prosim! Molila bova za te, za mamico in Adolfa!"
Molk, strašen molk. Pretrgal ga je strogi starčev glas, ki je klical hlapca. Alma je čakala in koprnela. Kaj, kaj? Stari hlapec je čemerno ptidrsal v sobo. siten zavoljo pozne ure in preplašen zavoljo tega. ker ga je strogi gospodar klical prav sedaj, ko se napravlja k polnočni maši,
„Zaprezi sani. peljal naju boš k polnočnici!" Smeh, smeli skozi solze. Še hlapcu so se orosile trudne, store oči in tiho je oddrsel, v srcu pa vzkliknil: „Res Bogec se je rodil!"
V zapuščenem srcu starega samotarja in v ubogem srcu Alminem pa je zagorela lučca božične sreče, lučca pred malim, novorojenim Bogom. *
Vse popoldne se je Marko trudil in pehal skozi zamete. Trda noč je že bila, ko je bil pod gradom. Otožno in hrepeneče se je ozrl na rdeče mežikajoča okna. Še huje kot kadarkoli poprej mu je zakljuvalo — kaj je z Almo.
V pozni nočni uri je stopil na domači prag in potrkal na okno. Samo hip še in že je odletela kučma za peč, torba na klop in sam je stal pred ja-slicami, velik kot je bil, ves zardel od hoje in mladosti. Bil je spet ves otrok, spet ves materin.
Aonj kadila ga je prijetno dramil. Ob tem plemenito pobožnem vonju se je spomnil na vso mladost, tako lepo in rožno, brez senc in blatnih jarkov in globeli. Komaj je malo zadremal, ko so ga prebudili domači, odhajajoči k polnočnici.
„Marko, ostani doma! Truden si!"
„Mati, samo tega ne, saj sem tako malokdaj doma in danes je sveti večer!" Urno se je opravil, prijel plamenico, jo prižgal in spešil korake bolj kot vsi drugi. Toplo in prijetno mu je bilo pri duši, le bal se je, kaj je z Almo. Pri cerkvi je postai. pozdravil par znancev in se že nameril v cerkev, ko je začni pesem kraguljčkov.
„Kdo?" se mu je zavrtalo v možgane. Počakal je. Skoro ustrašil se je. ko je zagledal Almo z očetom. Vedro mu je stekla nasproti, vesela kot je bila že ves večer. Njena sreča svetega večera je postala še večja, popolnejša, ko je ugledala Marka nespremenjenega, še prav tako tihega in mirnega. Marko se je odkrito začudil, ko je videl na lepem, bledem obrazu rdečico. Zardela je Alma sicer urno, toda tokrat ji je lica pordel mraz in kaj lepo so se podajali rožnemu obrazu nagajivi kodri, ki so prešerno uhajali izpod domače polhovke.
Oba sta šla v cerkev, le Marko je moral poprej še obljubiti, da jo na Štefanovo prav zares obišče.
STRAN 6
MALI OSLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se i plača D. 0-50. Najmanjši znesek Je 8 D.
Važno! Modroee, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na "kali št. 5. (v hiši g. Sipica)
Globok otroški voziček, šteto dobro ohranjen, se ugodno proda. Naslov v upravi Gorenjcu.
Nov mi/ni štedilnik se proda. Naslov v upravi.
Kupim hišo v okolici Kranja do 50.000 din. Naslov v upravi I ista.
2 krojaška pomoćnika sprejme Možina Kranj.
Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami se išče. Naslov v upravi lista.
Stanovanje 2 sobi in kuhinja se .>dda mirni stranki v Tavčarjevi ulici. Poizre se v upravi lista.
Kupim rabljen klavir ali piunino. Semen Jože. gimnazija.
Spalnica mehek les popolnoma n va se ugodno proda. Naslov v upravi lista.
NAGROBNI SPOMENIK
z okvirjem aa en grob, dobro ohranjen prodam
Lukman Ivanka« Kranj, Ljud. dom
Dijakom sem znižal ceno slikam za legitimacijo. Prvovrstna Izdelava din 20 — za 4 komade.
FOTO JUG-KRANJ
Lahko ste brez skrbi!
Moderno in solidno pohištvo dobite, ali pa pj svoji želji naročite po primerni ceni \ vsej zadovoljnosti edino le pri Ivan Planinšek. mizarstvo Kranj — Klane 43., poleg Kokriškegt mostu.
Frantar Rudolf
vodnjokarstvo in vodna instalacija
Poženk ■ Cerklje
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Po tomboli vsi v restavracijo
„PRI PETERČKU
kjer boste postrežem z odličnimi vini, mrzlimi narezki, sendvič« in prav dobro domačo kuhinjo.
„WU PETEROUT
je shajališče vseh športnikov, keglačev  in keglašfcih klubov.
Se priporoča Pavel in Anica Koncitija
Rezervirano za
OBRTNIŠKO TBMB
ki bo v nedeljo dne 8. septembra NA PLANINI V KRANJU
Za uredsikl bn i fdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju.
Tiska Tiskarna Tisko