Leto m, št. 51 (»J"tro"3av- »m«) Ljubljana, ponedeljek 18. decembra 19» p«na i Din Upravniitvo. Ujubijaaa, Knafljeva ulica — Telefon Ai. 8122, 8128, 8121. 3125, 8126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: y hiSl dr. Baum-eartneria. *"" I i h Ponedeljska izdaja fODeucijsjui »j uua« v.nojo vsak poneoeij&b zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po poit) prejemana Din 4.-, po raznaSal-db dostavllens Din 5,- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 0. Telefon St 3122. 3123. 3124. 4125 tn 3126. Maribor: (gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje: StrossmayerJeva ul. 1. Tel. 66. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Manifestacija zaupanja in ljubezni do kralja Po vsei državi so včeraj na svečan način proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja r Posebno svečana je bila pro-Po vsej državi so včeraj^_ Pr0slavi se Je pridružilo tudi priiatelisko inozemstvo V kraljevem rojstnem kraju Včerajšnji 45. rojst dan Nj. VeL ^t t^TerT^^ vsldrana v srcn vse-a naroda ^/^'^^^^Srpa jS tuai, 8 kolikim' za-naše države ljubezen in vdanost do vtodar^ Fol^ pa je 'zedinitelja. —' upanjem gleda ves narod v svojega ^Th^iln vdanS ki jih je izkazal Veličastnim, nepopisnim mamfestaci^m Ijnbezm marveč svojemu kralju beli Zagreb, so se pndru*b Je^k^fXšnostjo, ki pa je tem poslednja vas širom prostrane Jugoslavije^ pril ^o, da pred vsem Kij zgovorna, je ves jpgjjljj^ svo^mu modremu vla- klic. Živel kralji Živela Jugoslavija! Kraljevski dnevi v Zagrebu _a„r(>h ie včerai izredno slovesno proslavU rojstni dan Nj. "el. krafla ter znova dokumentirali svoje ,«8oslo- vensko prepričanje Zagreb, 17. decembra. Današnji dan proslave kraljevega rojstnega dne je napočil v novem snegu in mrazu, tako da so bile ulice na novo zametene. Vzlic temu so pa bile glavne ceste in ulice vzorno očiščene. Služba božja v katedrali je bila napovedana za deveto uro, toda že celo uro prej so se zbirale množice pred cerkvijo ker so vedele, da se bosta maše udeležila tudi NJ. Vel. kralj in kraljica. Ob 8.10 je prikorakala častna četa vojakov v popolni bojni opremi, nadalje gojenci podoficlrske šole Nj. Vel. kraljice Marije z gardno godbo v svečanih uniformah na čelu in z zastavo 35. pešpolka. Potem so pa začeli prihajati tudi mnogoštevilni odličniki, ki so takoj odšli v cerkev in se zbirali v skupine. Na desni strani so bili ministri Andjelinovič, Antič, Srkulj, Matica in Hanžek, dalje senatorji Vrbamč, Silovič, Pavlič, Ulmanski, Mažuranič s predsednikom senata dr. Tomašičem na čelu, narodni poslanci Gavrančič, Kuntarič, Sega, De-metrovič, Markovič, Tadič, Perič, Preka, Došen, Petričič, Elegovič, Kovač, podban dr Hodža. generali Draščič. Damjanovič in Pešič admiral Bučar, polnoštevilen konzularni zbor, mestni načelnik dr. Krbek na čelu celokupnega obč. sveta mnogošteri n^ državni uradniki, rezervni oficirji in drugi odličniki. , . . „. Deset minut pred deveto je prisil nadškof dr. Ante Bauer v spremstvu številne duhovščine ter se pridružil pri glavnemu vhodu katedrale zbranim odličnikom, med katerimi so bili ban dr. Perovid komandant armije general Marič, divizijski gene-raJ Bodi in upravnik policije Mihaldžič. Točno ob deveti uri sta se pripeljala z avtomobilom Nj. Vel. kralj in kraljica^ Godba kraljeve garde je zasvirala držalo himno. Nj. Vel. kralj in kraljica sta stopila iz avtomobila in se pozdravila s prisotnimi odličniki. Velikanska množica ljudi, ki se je bila zbrala na trgu pred katedralo je priredila suverenoma spontane ovacije. Nato sta Nj. Vel. kralj in kraljic* v spremstvu nadškofa dr. Bauerja, bana ta adjutantov Nj. Vel. kralja generalov Ječ-meniča in Dimitrijevlča, generalltete in visoke duhovščine krenila po srednji ladji cerkva do oltarja, odnosno do kraljevskih foteljev, pri čemer so ju povabljeni odilič-niki spoštljivo pozdravljali. NJ. Vel. kralj •je prišel v slavnostni generalski uniformi z odlikovanji, Nj. Vel. kraljica je pa bila v plašču iz težkega baržuna z dragocenim krznom. .... Ko sta Nj. Vefl. kralj in kraljica zavzela svoji mesti tik oltarja, se je začela svečana pontifikalna maša. Obredi so se vršili v hrvatskem jeziku, odgovarjal je pa pevski zbor učencev nadškofijske gimnazije. Mašo je služil nadškof dr. Bauer ob veliki asistenci škofov gg. Premuža in Salis-Sewiaa ter kanonikov prvostolne cerkve. Po končani pontifikalni maši je Nj. Vel. kralja in kraljico spremil nadškof dr. Bauer in šel kot najvišji cerkveni dostojanstvenik katoliške cerkve v naši državi v sredi. Nj. Vel. kralj Je bil na njegovi desnici, Nj. Vel. kraljica pa na levici. Ko je pred cerkvijo zbrana množica zagledala Nj. Vel. kralja ln kraljico, ki sta prihajala iz katedrale, je priredila ponovne manifestacije in ovacije ter navdušeno vzklikala: živel kralj! živela kraljica! Nj. Vel. kralj in kraljica sta se prisrčno poslovila od nadškofa dr. Bauerja, bana dr. Peroviča, komandanta armije generala Ma-riča ter se s svojim spremstvom odpeljala. Navzočnl odličniki so nato vsi odšli v pravoslavno cerkev, kjer se je ob 9.30 vršilo blagodarenje. Prav tako so bile službe božje tudi v grško-katoliški, starokatoli-ški, evangeljski in izraelitski cerkvi. Pred pravoslavno cerkvijo je stala četa gojencev podoficirske šole Nj. Vel. kraljice Marije z zastavo 6. konjeniškega polka kneza Arsena na čelu in z godbo. Po končanem svečanem blagodarenju je vojaška godba 35. pešpolka odšla na Zrinjevnc, kjer je koncertirala v Glasbenem paviljonu od 11. do 12. ure, prisotni odličniki so pa odšli v kraljev dvor, da se vpišejo v dvorno knjigo. Vpisovanje v dvorno knjigo je trajalo do 6. ure zvečer. Naval odličnikov je bil tolikšen, da so morali dopoldne nekateri čakati poldrugo uro in tudi več, preden so prišli na vrsto. Kralj na izletu v okolici Popoidne ob 4. je napravil Ni. Vel. kralj izlet v zagrebško okolico. V odprtem avtomobilu se ie v spremstvu dežurnega adju-taota polkovnika Mušickega odpeljal skozi llico v Podsused. Tam je Vstopil te avtomobila ter šel pel po glavnih ulicah. Se-ljaki so ga kmalu spoznali in mu prirediti spontane ovacije. Nj. Vel. kralj se ie rJ*-krat ustavil ter se pogovarjal s seljaio. Nato s« je vrnil v Zagreb. Avto pa ni zavil takoj v dvor, marveč je vozil delj časa po mestu. Povsod koder se je poiavi.l Ni. Vel. kralj, ga je občinstvo takoj spoznalo in mu vedno znova prirejalo navdušene ovadi* Avtomobil si je iedva »tiral pot skoz, na raščajočo množico. Nj. Vel kn » M zelo razpoložen ter je veselo odzdravljal manifestantom. Bakljada Zvečer ob 19. je bila prirejena velika baklada. Ogromna povorka z vojaško godbo na čelu je krenila po glavnih mestnih ulicah. V povorki je bUo mnogo tisoč lfuda, zlasti »mladincev. Po vseh uhcab pa je nad desettisoče Hudi tvorilo špabr. Povorka se Je »stavila pred kraljevskim dvorcem in tu so se razvile nepopisne manifestacije za kralja in Jugoslavijo, ki so trajale globoko v noč. Predsednik vlade v Zagrebu S popoldanskim brzovlakom, ki ie imel večurno zamudo, je prispel v Zagreb tudi ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič. Na kolodvoru so ga počakali ban dr. Pe-rovič in šef policije. S kolodvora se )e predsedroik vlade najprvo odpeljal v dvor in se vpisal v dvorno knjigo, zvečer pa se bo udeležil oficerskega plesa v hotelu Esplanade. Na oficirskem plesn Zvečer ob 21. je bil prirejen v hoteJu Esplanade v proslavo kraljevega rojstnega dne elitni oficirski ples. Udeležili so se ga najodličnejši predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter zastopniki gospodarskih, političnih in kulturnih krogov. Malo pred 21. uro sta prispela tudi Nj. Vel. kralj .n kraljica s svojim spremstvom. Ob vstopu v svečano okrašeno dvorano sta bila sprejeta z viharnimi in navdušenimi ovacijami. Nj. Vel. kralj in kraljica sta s", dala predstaviti najodličnejše predstavnike ter sta se delj časa z njimi razgovarjala. Nj. Vel. kralj in kraljica sta ostala na prireditvi do 11. zvečer, nakar sta se, spremljana znova z viharnim:- ovacijami, vrnila s svojim spremstvom v dvorec. Zabava, ki se je nato razvila, je bila vseskozi prijetna ter ie trajala globoko v noč. Visoko odlikovanje zagrebSkega župana Zagreb, 17. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vel kralja od 17. decembra t l. je odlikovan z redom jugoslovenske krone 2. stopnje dr. Ivo Krbek, zagrebški mestni načelnik. Svečanost v Beogradu Beograd, 17. dec. p. Proslava kraljevega rojstnega dne se je izvršila tudi v Beogradu nadvse svečano. Nj. Vel. kralja in kraljico sta zastopala Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga. V saborni cerkvi se je vršila slovesna služba božja, ki so se je udeležili vsi v Beogradu navzoči člani vlade, ves diplomatski zbor in vojni atašeji v svojih slikovitih uniformah, celokupno predsedstvo Narodnega predstavništva s Številnimi senatorji in poslanci, ves občinski odbor, zastopniki raznih nacionalnih in drugih organizacij ter Številni aktivni in rezervni oficirji. Ko sta prispela v cerkev Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga, je godba kraljeve garde zasvirala državno himno. Službo božjo je namestu Obolelega patrijarha celebriral episikop dr. Tihon, ki je imel pri tej priliki lep govor o pomenu današnjega dne ter ga je zaključil z molitvijo za zdravje in srečo Ni. Vel. kralja in vsega kraljevskega doma. Ko sta Nj. Vis. kne« Pavle ln kneginja Olga zapuščala cerkev, so jima bile prirejene navdušene ovacije. Cetinje, 17. decembra. Rojstno mesto prvega sina Jugoslavije je danes posebno ponosno. Vse mesto je v zastavah, preprogah in zelenju. 2e zgodaj zj.utraj so Cetin-ci pohiteli v hrame božje, da se zahvalijo Vsemogočnemu in ga poprosijo za srečo in zdravje ljubljenemu kralj« in gospodarju. Po službi božji v saborni cerkvi je sprejemal ban zetske banovine Stanošič v ban-skem dvoru čestitke. Cetinjski župan Zu-berk je imel pri tej priliki govor, v katerem je izrazil veselje in ponos, da je malo Cetinje rodilo velikega kralja Jugoslavije. Nato so odšli vsi prisotni v hišo, kjer se je rodil Nj. Vel. kralj. Tam je komandant divizije Maksimovič sprejemal čestitke. Tudi tu je govoril župan Zuberk ln v imenu mesta proslavljal zasluge našega velikega vladarja ter poudarjal, da ni v vsej Jugoslaviji ponosnej«eiga mesta od Cetinja, rod- nega mesta belega orla, ki je s svojimi čvrstimi krili zaščitil in zedinil ves veliki nigoslovenski narod. Malo Cetinje, je zaključil govornik, je danes srečno mesto v srečni državi. Napredovanja in odlikovanja v vojski Beograd, 17. dec. p. Današnji Vojni list objavlja velik ukaz Nj. Vel. kralja o odlikovanju in napredovanj« aktivnih jn rezervnih oficirjev. Med drugimi so odlikovani s Karadjordjevo zvezdo I. stopnje edini še živeči vojvoda Petar Bojevič, z redom Jugoslovenske krone I. stopnje ar-mijski generali Milan Milovanovič, Emil Belič in Milan Nedič, z istim redom II. stopnje pa armij. generali Vojislav Tormč, Josip Kostič, Ljubomir Marič ter general-štabnl brigadni general Lav Rupnik. Večje Število brigadnih generalov je napredovalo v čin di vizi j skih generalov, orav tako pa so izvedena napredovanja v vseh n'*"h činih aktivnih in rezervni oficirjev. Proslave v Inozemstvu Tudi v inozemstvu živeči Jugosloveni so dostojno proslavili rojstni dan svojega kralja y S™] žEr&rssft ar SčffiffiS Str mine na svojo domovino^ obnovili prisego ljubezni in zvestODe ao jega kralja, naroda in države. Slovesna proslava v Pragi Praga, 17. decembra. AA. Češkoslovaška javnost je porabila tudi današnjo slavnostno priložnost, da pokaže bratsko in zavezniško zvestoibo jugoslovenskemu narodu in njegovemu velikemu kralju. Službi božje za 45. rojstni dan Nj. Vel. kralja so prisostvovali jugoslovenski poslanik dr. Grisogono z vojaškim atašejem in osebjem poslaništva, ter mnogoštevilni člani jugoslovenske kolonije, med katerimi so se posebno odzvali naši študentje. Navzoč-ni so bili v zelo lepem števil« tudi bratje Cehoslovaki, posebno se je pa opazila prisotnost bolgarskega poslanika Dareva. S strani češkoslovaških zastopnikov so svečanosti prisostvovali tudi mnogi generali s šefom generalnega štaba češkoslovaške vojske na čelo. Češkoslovaški parlament je zastopal predsednik parlamenta Stanek, zunanje ministrstvo minister Plieder, češkoslovaško vojsko pa general Sirovy. Ob 11. dopoldne je bil pri poslaniku Grisogonu svečan sprejem, ki so se ga udeležile mnoge odlične osebnosti-. Ob 17.30 je pa predaval jugoslovenski tiskovni ataše v radiu. Lepa svečanost v Sofiji Sofija, 17. dec. p. Današnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra je bil tudi tukaj proslavljen izredno slovesno. Tudi pri tej priliki se je pokazalo, da je zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo že zelo napredovalo. Slovesne službe božje, ki se je vršila v ruski cerkvi, so se udeležili poleg osobja našega poslaništva tudi predsednik vlade g. Mušanov z več ministri in višjimi uradniki, kralja Borisa pa je zastopal maršal dvora polkovnik Panev. Navzoč je bil tudi ves diplomatski zibor ter Številni odlični predstavniki bolgarske javnosti. Po službi božji se je vršila recepcija na poslaništvu, ki je bila izredno lepo obiskana. Svoje čestitke so izrazili številni zastopniki raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. V Varšavi Varšava, 17. decembra. Rajstni dan Nj. VeL kralja Aleksandra je poljska prestolnica proslavila na nenavadno svečan in prisrčen način. Pri slavnostnem blagodareniu v tukajšnji ruski pravoslavni cerkvi so bili navzočni jugoslovenski poslanilk Lazarevič z osobjem poslaništva, jugoslovenski voja-§ki ataše, jugoslovenska kolonija in zastopniki vseh slojev varšavskega stva. Na svečanosti se je zbralo okoli 500 oseb, posebno mnogoštevilni so pa bili člani Poljsko-jugoslovenske lige. Liga je P"" redla tudi svečano akademijo na čast 45. rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Aleksandra. Akademiji je predsedoval predsednik lige Diboski. Pri koncertnem delu so sodelovali odlični poljski umetniki in so za svoja izvajanja želi zasluženo pohvalo. Tudi na akademiji je prišlo do burnih manifestacij Nj. Ved. kralju Aleksandru, kraljici Mariji in veliki Jugoslaviji. Poljski listi so danes priobčili obširne članke, v katerih slave Nj. Vet. kralja Aleksandra in poveličujejo pomen njegovega dela za Jugoslavijo in za ohranitev in konsolidacijo miru. Zakaj konsolidacija miru, naglašajo listu je veliki ideal, ki mu služi delo jugoslovenskega kralja. Proslava v Atenah Atene, 17. decembra. V ruski pravoslavni cerkvi se je danes vršila že tradicijonalna cerkvena svečanost za rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra. Razen jugoslovenskega poslanika Hrističa in osebja poslaništva so se blagodarenja udeležili v imenu grške vlade podpredsednik ministrskega sveta Kondilis. minister Me'as. knez i« kneginja Benidos. bivši minister Kofinas na čelu ju-gos! ov en sko-gršk e lige in mnogoštevilni člani jugoslovenske kolonije iz Aten in Pi-reia ter drugi odlični zastopniki grškega javnega življenja in prijatelji Jugoslavije. Po svečanem blagodarenju ie bil slavnostni sprejem pri jugoslovenskem nosla-niku. Miroljubna inicijativa jugoslov. kralja vzbuja soglasno priznanje in simpatije Francoski tisk slavi velike zasluge Nj. Vel. kralja za učvrstitev miru in mednarodnega zbližanja Pariz, 17. decembra. AA. Vsi današnji pariški Jutranjiki prinašajo poročila o zagrebških to beograjskih pripravab za proslavo današnjega rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Mnogi listi priobčujejo tudi posebne članke, v katerih poudarjajo pomembno vlogo Nj. Vel. kralja med vojno in danes v življenju Jugoslavije. »Petit Parlslen« priobčuje članek, v katerem najprej naglaša vojaške vrline, ki jih Je Nj. Vel. kralj pokazal med svetovno vojno ta njegovo vlogo po osvoboditvi. Po končani vojni je posvetil vse svoje sile po-vzdigl Jugoslavije in njenemu notranjemu zedinjenju. V tej smeri se ni ustrašil tudi najtežjih odgovornosti, samo da bi rešil državo pred notranjim razdorom. Uspeh njegovih političnih reform priznavajo vsi jugoslovenski rodoljubi, njegova miroljubna Inicijativa v zunanji politiki pa zbuja v inozemstva soelasno priznanje In »lm-natiie. Clankar dalje pravi, da Francila ne bo pozabila, da Je Nj Vel. kralj Aleksander sta francoskega dobrovollca iz leta 1870 Prijatellstvo. ki ga Jugoslavila goji do nas, je enako naSemu prijateljstvu do te države, in danes, na obletnico rojstva njenega kralja, se tudi mi iz srca pridružujemo njenemu upravičenemu veselju ta njenim nadam v lepo bodočnost. »Ordre« prinaša obširen članek, v katerem navaja vse glavne momente iz življenja ta delovanja Nj. Vel. kralja Aleksan. dra. Članek zaključuje z besedami: Na svoj rojstni dan lahko kralj s ponosom pogleda izvršeno delo ta dejansko moč. ki jo v srednji Evropi predstavlja Jugoslavija. Med drugimi članki v raznih listih velja omeniti tudi članek, ki ga Je priobčil g. Andrč Pirano v listu »Echo de Pariš«. Vzgojen v težki Soli bojev, pravi pisec, poln izikustev ki so mu omogočila prodreti v dušo svojega naroda, 'm a kralj vse vrline narodnega voditelja. Potomec slavnega ro^ii Karadlordlevlčev. ki je s svojo prav! Učno hrabrostjo pripomogel srbski krnite vini v ra^etkn 19. stolAtfa k v«tale-nta. prp^tm-lifl Ural! simbol osvoboditve vsob .|ufo!»|iv<»nov. Po xnmel se le vladar n»iy>ln(mw nosveti! orprinlrira-nhi ln rfdlntenln «voV dr«sve Pri t«»m Je moral pr*m»israt» doma In runaj naivpč.le tefkoCe. Toda pri vseh prilikah Je nespor- no pokazal svojo odločnost, dalekovidnost ln modrost. Osebni vpliv, ki ga ima na razvoj notranje politike kraljevine, mu Je prinesel zasluženi naziv Zedinitelja jugoslovenskega naroda. Svoj članek zaključuje g. Andrč Firano z besedami: Francija s pobožnostjo ta priznanjem čuva spomin na plemenito postavo kralja Petra, slavnega borca iz leta 1870., ta visoko ceni prijateljstvo njegovega sina Aleksandra do Francije. Zato se tudi ona iz vsega srca pridružuje radosti jugoslovenskega naroda pri proslavi 45. rojstnega dne vladarja naše zveste zaveznice. Spremembe v poštni službi Beograd. 11 dec. p. Premeščeni so naslednji poštni uradniki <>z. uradnice: Ivana Kosovinc iz Ljubljane v Sibenik, Ivana Jež Iz žužemberka v Ljutomer, »Ivan PucelJ Iz Ljubljane 8 v Ljubljano 1, Marija štrukelj iz Gornjega Logatca v Ljubljano 1, Ivana Bezlaj iz Grahovca pi i Cerknici v Ljubljano 1, Joslpina Cmugelj iz Ljubljane 6 v Ljubljano 1, Fran Ivanuša iz Novega mesta v Dolnjo Lendavo, Brigita Jurač iz Rajhenburga v Maribor 1, Alojzija Pe-hani iz Dolnje Lendave v Žužemberk, Ana Petrovič iz Ljubljane 1 v Gornji Logatec, Ana Skrbeč iz Gornje Radgone v Slatino Radenci, Marija Klacer iz Ljubljane 6 v LJubljano 3, VladisJava Mikuž iz Ljubljane 3 v Ljubljano 6, Terezinka Kenda ? Bleda 2 v Žire, Anton Tušek iz Podčei črtka v Maribor 2, Josip Pavlin iz Ljubljane 2 aa Bled 1 ln Pavla Kurinčič iz Slatine Radenci v Ptuj. železniški promet s Splitom ustavljen Zagreb, 17. dec. n. V Gorskem Kotam in v gornjem Primorju vladajo danes še hujši snežni zameti kakor zadnje dnu Na liški progi so morali zaradi tega ustaviti vsa očiščevalna deia, ker delavci zaradi viharja io mraza niso mogli več vzdržati. Vse čiščenje pa je bilo tudi zaman, ker je vihar vedno sproti znova zasul očiščeno progo. Promet s Splitom je zaradi tega popolnoma ustavljen. Odlikovanje Beograd, 1»/. dec. Z redom Jugoslovsn&K krone V. stopnje ji? odlikovan višji kontro lor ljubljanske železniške direkcije Avgust Likačič. Naš poslanik pri Mussoliniju Rim, 17. decembra. AA. Predsednik vla de Mussolini je spaejel jugoslovenskega poslanika g. Jovana Dučiča in se z mjim delj časa razgovarjal. Nova španska vlada Pariz, 17. decembra. AA. Iz Madrida po ročajo, da je voditelj radikalov Lerrou* sestavil vlado. V njegovem kabinetu je 8 radikalov, 1 republikanec iz Galicije, 1 neodvisen republikanec, 1 napredniak, 1 liberalni demokrat in 1 agrarec. Lerroux sam ima predsedništvo, zunanje ministrstvo je prevzel Pita Romero, vojno ministrstvo Barrios, mo-narico Rocha, notranje zadeve Avelio in finance Lara. Odkrita anarhistična zarota v Španiji Pariz, 17. decembra. AA. Iz Saragosse poročajo, da je tamkajšnja policija odkrila arhiv anarhističnega odbora. V zaplenjenih dokumentih so navedene podrobnosti o organiziranju anarhistične revolucije. Na pod-lagi teh dokumentov ie policija ugotovila, katere osebe so bile v revolucionarnem odboru, in jih aretirala. Med aretiranci so neki zidar iz Madrida, neki zidar iz Ca-sove de la Sierra, neki zidar iz Sevilje, neki zdravnik iz Biskajske pokrajine, neki zidar iz Saragosse ln dva kovinarja iz Saragosse. Policija je aretirala tudi tri ženske. Ljubavna drama Jugoslo-vena v Parizu Pariz, 17. decembra. AA. Snoči so v neki pariški hiši nenadoma odjeknili revol-verski streli, ki so zbudli vse prebivalce v hiši. Pasanti so opazili, kako se je v prvem nadstropju nenadoma odprlo okno in je neka ženska skočila na ulico. Z okna so počili streli, toda ženski se ie posrečilo pobegniti. V hiši ie stanoval Jugosloven Pavle Rožankovič, ki ie streljal na svoi< prijateljico Poljakinjo V"ktorino Pre.ibado Hotel jo je iz liubosumnosti ubiti. Ko e policija prispela pred stanovanje, so r©č: v sobi novi streli. Ko je policija vdrla * stanovanje, so našli Rožankoviča mrtvegr Eksplozija v tvornici stekla v Sofi5 ' Sofija, 17 decembra, t. Sinoči je nastu la v tovarni stekla, ki je skoraj sredi mt sta v ulici Radnik. bnda eksniozijs. Ses' delavcev je bilo hudo ranjenih In so jih morali prepeljati v bolnico Vzrok eksplozije še ni ueotovljen. mislijo oa. da gre za čin sabotaže, kar b n nnoto- vila uvedena preiskava. Manifestacija v Ljubljani Ljubljana, 17. decembra. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra Je vsa Ljubljana proslavila še znatno pri-srčneje kakor druga leta. Že na predvečer je vse mesto razobesilo državne zastave in Grad ter nebotičnik sta bila spet sijajno razsvetljena. Z Grada je bilo na predvečer ln davi oddanih v proslavo 21 topovskih strelov. V svežem nedeljskem jutru je bila Ljubljana zelo praznična. Ob 10. je generalni vikar kanonik Nadrah ob Številni asistenci v stolnici daroval slovesno zahvalno službo božjo, ki so ji prisostvovali divi-zionar general Cukavac, ban dr. Marušič s podbanom dr. Pirkmajerjem, odsotnega lažje obolelega župana g. dr. Puca je pa zastopal podžupan prof. Jarc z večino občinskih odboru kov. Službe božje so se udeležili tudi predsednik višjega deželnega sodišča dr. Vrančič s podpredsednikom dr. Gradnikom, višji državni pravdnik dr. Grasselli, konzularni zbor, predstavniki univerze in finančne direkcije, železniški direktor Cugmus, prosvetni šef prof. Breznik z inšpektorjem prof. Vrhovnikom, predsednik Odvetniške zbornice dr. Janko 2irovnik, senator dr. Gustav Gregorin, mnoge narodne dame, predstavniki polici- je, poŠte in raznih drugih državnih uradov in korporadj, starosta sokolske župe LJubljana br. dr. Pipenbacher in z njim zastopniki raznih nacionalnih in kulturnih društev, Številni aktivni in rezervni čast-nki, cerkev je bila pa tudi nabito polna drugega občinstva. Ob 9. je prota Budimir daroval tudi službo božjo v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišiča, ki so se je prav tako udeležili mnogi ugledni predstavniki javnosti, ob 10. je bila pa zahvalna služba božja darovana v evangelski cerkvi. Po maši se je večina predstavnikov napotila v bansko palačo, kjer so se vpisali v spominsko knjigo, opoldne je pa sprejemal čestitke g. ban, ki je priredil najvišjim predstavnikom naše javnosti tudi majhno zakusko. A g. divlzionar Cukavac je ob pol 12. pozdravil v Oficirskem domu zbor aktivnih in rezervnih oficirjev in v jedrnatem govoru opisal herojski lik Nj. Vel. kralja Aleksandra. Godba dravske divizije je internirala himno, nakar se je g. divizionar rokoval z vsemi prisotnimi. Krona dneva pa je bil zvečer veliki oficirski rendezvous v Unionu, kjer se je poleg zbora aktivnih in rezervnih oficirjev zbrala naj odličnejša ljubljanska družba. Zbor Narodne Odbrane 25letnica obstanka zaslužne narodne organizacije fe bila v Ljubljani praznovana z lepo manifestacijo Ljubljana, 17. decembra. V mestni posvetovalnici se Je danes ob pol 9. vršil redni občni zbor Narodne odbrane, prvi po novih pravilih Otvoril ga je posle vodeči podpredsednik g. Vargazon Ernest, ga proglasil spričo 60 dele. gatov za sklepčnega in po kratkem po-zdravnem nagovoru dal besedo tajniku Venturiniju. Tajniško poročilo je bilo zelo Izčrpno, saj je prikazalo delo NO od leta 1908 do srbske Golgote. Dalje je govoril tajnik o vse bolj uspešni organizaciji zlasti med preprostim ljudstvom. Voditelj viteške sekcije 'g. Kokalj je razpravljal zlasti o socialni akciji NO ln o ustanavljanju krajevnih organizacij. Zlasti močno je poudaril, da nima NO ničesar skupnega ne s fašizmom ne s hitlerizmom, ker je obstajala, ko še ni bilo ne prvega ne drugega. Na koncu govora se je svojim borcem zahvalil za požrtvovalno delo. Sledilo je poročilo g. Sancina o omla-dinski organizaciji NO. Ves njegov govor se je nagibal le k zahtevi, da je treba vzgojiti povsem novo inteligenco, vzgojiti novega človeka. Končal je z besedam:: Naš človek hoče le poštenost _ ničesar drugega! Vsi govorniki ao apelirali na delegate, naj organizacije izvolijo delazmožen odbor. Razvila se je precej krepka debata, po kateri je bilo v oblastni odbor izvoljenih 15 izvršnih članov: Predsednik je dr. Josip Cepuder, izvršni člani \,a so: Brnčič Matko, Dežela Viktor, Dominoo Bogdan, Jež Janko, Kobentar Fran, Kostanjevec Joco, Kokalj Franjo, Kosec Filip, Lipnik Janko, Matelič Miroslav, Mlekuž Vekoslav. dr. Reja Oskar, Sancin Boris in Vargazon Ernest. Slavnostni občni zbor Ob enajstih se je sejna dvorana :tnc-ga magistrata napolnila z zastopniki političnih, kulturnih in gospodarskih korpora-cij, ki so se zbrali v počaščen je 25latnice ustai^vitve NO. Jadransko stražo je zastonal dr. Jeglič, CMD Skulj, ZKD dr. Mihalek, Profesorsko društvo prof. Grafeuautr, Zadružno zvezo insp. Capuder, pravoslavno cerkveno občino vseuč. prof. dr i-iauži iu prof. Jur-kovič. Zvezo industrijcev in Avtokiu o g Avgust Praprotnik, Strelske družine g. Strlekar, Inženjersko zborn:o inž. Man-da, JUU g. Kumelj, NSZ g. Kravos, Zvezo naprednih akademskih starešin dr. Tominšek, Pevsko društvo «>Sava« g. Slana, UJN2B g. Rotar in g. Vertačnik, policij- sko upravo dr. Pestevšek, oblastni odbor KK dr. Fettich, oblastni odbor Maribor dr Vauhnik, g. župana je zastopal ravnatelj Jančigaj, sokolsko 2upo Lj ibijana dr. Pipenbacher, Katoliško akciio dr. Krek, Katoliško starešinstvo g. Stare, Združenje rezervnih oficirjev .<» nv s Prin-čič, Klub koroških Slovencev dr. Fellacher, Klub Primork ga. Zajčeva. Navzočna sta bila tudi senatorja dr. Ravnihar in dr. Novak. Poleg teh je pa bilo še veliko število zastopnikov raznih organizacij, ki se niso vpisali v prezenčno listo. Nekaj minut po enajsti uri so z galerije zadonale fanfare, potem je pa g. Vargazon otvoril slavnostni občni zbor, s toplimi besedami pozdravil vse. ki so prišli počastit 25 let dela NO in se zatem obrnil k predsedniku osrednjega odbora vojvodi Trifu-noviču ter ga nagovoril kot velikega voditelja čet NO, ki naj jih tudi v bodoče vodi pri polnem zdravju za srečo naroda. Viharno ploskanje in vzklikanje, s katerim je občinstvo pozdravilo krepkega vojvodo, se Je le počasi poleglo. G. Vargazon je svoj pozdravni nagovor zaključil z besedami, naj je NO učitelj mladini, kako se z največjimi žrtvami služi domovini. Na njegov vzklik: »Vse za kralja in za državo!« so nastale spet navdušene ovacije. Nato je g. Vargazon predsedstvo Slavnostnega občnega zbora predal vojvodi Trtfunoviču, ki se Je s krepkimi besedami zahvalil za Številni obisk. Ta obisk mu je bil lep dokaz za vdanost kralju in priznanje delu NO. ki je rodilo tako bogat plod: jugoslovensko državo. Ali, je izvajal vojvoda Trifunovič, kakor more prvo četrt-stoletje dela NO beležiti v borbi za osvo-bojenje nešteto zmag. tako je v začetku drugega še nekaj nepopisanih listov — tam onstran meja. — Na vse navzoče je apeliral, naj NO posvečajo v bodoče čim večjo pažnjo, zlasti pa se naj spominjajo omla-dine, naj ji vlijejo volje do dela: zakaj ona je temelj naSe bodočnosti. Mi bomo krivi, je zaključil vojvoda Trifunovič, če plus energije, ki Jo ima mladina, ne pride v narod. Podpredsednik NO g. Vargazon Je Ime! lep slavnostni govor, dr. J. Cepuder je pa orisal delo NO Id nujnost njenega nastanka. Sledile so čestitke posameznih zastopnikov, nakar je predsednik Trifunovič zaključil zbor s prisrčno zahvalo. Poudaril je še, da je naša velika, svobodna jugoslovenska domovina krvav plod mnogih generacij in dolžnost NO je, da slehernega pripravi za njeno obrambo. vseoto napredek nagega naroda. V Zagreto J« bila odposlana vdanostna brzojavka. Novost pri Sentjakobčanih Ljubljana, 1«. decembra, fientjakobčani so snoči v prenovljeni režiji g. K a r u s a prvikrat v tej seziji igrali veselo, zamotano nemško komedijo »Vi ste razkrinkam«, ki je bila že pred leti neko« pod drugačnim naslovom na njihovem repertoarju. Obisk prvi večer ni bil prav razveseljiv, kar pa pri tolikšni obilici snočnjih nacionalnih in kulturnih prireditev ne more biti nič čudnega. Igra je z lahkoto stekla čez oder, ljudje so se zabava, li od scene do scene, od zapletljaja do za-pletljaja bolj in bolj. Zgodba o priletnem vdovcu in vdovi, ki se v plahi ljubezni bližata drug drugemu, in zgodba o ljubezni njunih otrok, ki s svojimi drznimi nedolžnimi avanturi ca mi gibljeta vse dejanje do zadnjega srečnega razpleta, dajeta igralcem dovolj prilike, da razvnemajo dvorano v bučnem smehu. Dvoje krepko izdelanih kreacij sta podala zlasti g. Kune kot antifeministične nastrojeni gimnazijski ravnatelj in ga. Bučarjeva kot Imenitna gospa Hultsch. StarejSi zaljubljeni par sta z diskretno vnemo odigraJs g. Lavrič in ga. Gorju p o v a, med mladima zaljubljencema — gdč. Pirčeva in g. H a n ž i č — Je posebno Pirčeva podala prisrčen lik naivne, Segavo drzne inštitutke. Za veliki humor je skrbel g. M o s e r kot malo karikirani Šolski sluga Krumbiegel. Ko se bodo do prihodnje reprlze igralci 5e intimneje vigrali v svoj komad, bo gotovo tudi ta komedija z velikim uspehom pritegnila vse tisto občinstvo, ki ga šent-jakobčani imajo. Zbližanje bo prišlo samo po sebi Komentar Ljapčevega organa o obisku bolgarskega kralja v Beogradu Sofija, 17. decembra. AA. »Demokratl-česki zgovor« v daljšem članku komentira obisk kralja Borisa v Beogradu ln piše med drugim: Nihče v Bolgariji ne v Jugoslaviji naj ne zahteva, da naj se že pri prvem koraku doseže nekaj definitivnega, kar mislimo mi in Jugosloveni, da se mora doseči. Postopno, zato pa tem zanesljivejše bo prišlo do zbližanja med našimi in jugosloven-skimi interesi. Ko bodo urejena gospodarska in druga v to vrsto spadajoča vprašanja, kakor so modro predlagali odgovorni državniki pri poslednjem sestanku, vprašanja, ki se dado lažie urediti in so ta trenutek tudi najbolj pereča, se bodo postopno uredila v obeh državah tudi druga vprašanja, kar bo prej ali slej obrodilo nadaljnje rezultate. Vse drugo bo neizogibno prišlo pozneje, ker se kaže tudi v mednarodnem življenju tendenca, da se odpravi krivica, nastala po vojni, in doseže sodelovanje ter miren razvoj. Delo za praktično zbližanje Sotjja, 17. decembra. t. Gospodarska sekcija bolgarsko-jugoslovenekega društva v Sofiji se je včeraj na svoji posebni seji konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen ugledni ifidustrijec Vasilij Penev. Na seji so razpravljali o Bprejemu jugoslovenskih gospodarstvenikov, ki nameravajo v kratkem posetlti Sofijo. Bilo je tudi govora o novi ureditvi trgovinskih odnošajev med Bolgarijo ln Jugoslavijo. Popolno soglasje Paul Boncour o svojih razgovorih z dr. Benešem — Tesno sodelovanje Francije z Malo antanto omogoča plodno delo Naš smučarski največji dom otvorjen K slavju na Pokljuki se je zbralo lepo število smučarjev in predstavnikov iz raznih naših krajev Na Pokljuki, 17. decembra. S prisrčno svečanostjo smo danes otvo-rill največje ln najlepše zimskosportno zavetišče v državi. Organizatorna sposob. nost Slovencev Je danes zopet dokazala, •kaj more doseči vztrajnost in doslednost v zamisli, kljub temu, da so časi več ko neugodni za realizacijo podobnih načrtov. Odbor Sm kluba Ljubljana s predsednikom Gnidovcem na čelu pa je še posebno dokazal, kaj zmore tovariška zavednost in zamisel za pravo športno delo. O izgradnji ln opremi doma smo že obširno poročali. Naj ponovim rznova, da Je arh. Mesar v načrtih upošteval vse potrebe moderne hotelske gradnje. Ničesar ni, kar bi mogel v domu tudi razvajeni zimski športnik ali letoviščar pogrešati. Okrog poldneva so se zbrali Številni gostje v veliki dnevni sobi, kjer Jih je pozdravil društveni predsednik g. Gnidovec. Nato Je prosi) koprivniškega župnika g Kresa, da blagoslovi dom Pred obredom je g. župnik spregovoril nekaj toplih besed. Zastopnikom društev in oblasti je priredil g. Janez Kenda ml banket, s katerim je dokazal, da je vodstvo hotela v pravih rokah, prav tako pa tudi, da je kuhinja vredna vsega slovesa, ki ga uživajo hotelska Podjetja njegovega očeta na Bledu. Po banketu Je spregovoril g. Joso Goreč kot zastopnik ministra za telesno vzgojo. Poudaril je, da je gradnja tega doma nedvomno eden največjih uspehov, kar Jih more posamezno zaznamovati katerikoli naših športnih klubov. Označil Je pomen, ki ga ima zimski šport na našo ln na naše bodoče generacije, kar v največji meri z nesebično požrtvovalnostjo ceni in upošteva ministrstvo za telesno vzgojo, katerega vodjo Ima čast pri otvoritvi zastopati Naj bo ta otvorjeni dom simbol (dMl*SBa ta polrtvevalaostl, naj sinil na- predku in bodočnosti našega naroda. V tem imenu je g. Goreč čestital Sm. klubu Ljubljani, ki je s tem domom v petih letih doprinesel največji in najlepSi dokaz svojega dela in sposobnosti njegovega vodstva. Prav tako j« tudi predsednik SSS dr. Stevan Hadži v Zagrebu naprosil g. Gorca, da v imenu Saveza športnih zvez, kakor v njegovem lastnem imenu čestita klubu k temu velikemu uspehu. V imenu odsotnega g. bana Je spregovoril dr. Orel, ki je v idejnem govoru poudarjal etični pomen smuškega športa in pomen tega doma še posebej. Vjvat, cres-cat, floreat! je čestital klubu dr. Kmet G. Ivo Komar je čestital v imenu tovariškega kluba SK H i rde, g. Tomaž Godec pa v imenu Smuškega kluba Bohinj in podružnice SPD v Bohinjski Bistrici. Za centralo STO je čestital g. Cesar, ki je s hvaležnostjo omenjal vse dobrote, kar jih bo zimskim turistom in vsem športnikom nudil ta dom pred vrati kraljestva Zlatoroga. Zupan blejske občine g. Vovk je omenjal, da je Pokljuka tesno povezana z razvojem blejskega letovišča in je želel, da bi se ta dom dobro rentiral. Govoril je še koprivnuškl župnik gosp. I. Kres z željo, da bi se pri domu postavila tudi mala kapelica. Poročnik Milojevič, komandir orožniške stanice v Radovljici, ie čestjtal za gorenjski zimsko športni podsavez, kot gospodar in zakupnik doma le pa končno vse zbrane kot prve goste pozdravil g. Janez Kenda ml. hi jih prosil, da se vpišejo v spominsko knjigo. H koncu e še prav toplo spregovoril g. GnM^vec, Iz Maribora Maribor, 17. decembra. Današnja nedelja je bila prav zimska z obilnim snegom iti ostrim mrazom. Se v ranem jutru je sneg nekoliko naletaval, a Je pozneje prenehal ln temperatura se je tudi znatno dvignila. Dopoldne je bila v stolnici svečana služba božja v proslavo 46. rojstnega dne Nj. Vel. kralja, pri kateri so bili navzoči predstavniki in zastopniki vseh tukajšnjih vojaških, civilnih in cerkvenih oblaste v, uradov, društev in korporacij. Popoldne so bile vse ceste Ln bregovi v okolici Maribora polni smučarjev in smučark, velika živahnost in vrvenje pa sta vladala tudi na drsališču pri Treh ribnikih Zvečer Je bila v gledaiišitt slavnostna predstava »Desetega brata«, v veliki uni-onski dvorani pa so priredili častniki mariborske gamizjje proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Bil je to dobro obiskan družabni večer. Policija je imela precej dela. Zadnja dva dneva je prejeta več prijav o spretnih sleparjih. K Mariji Potočnikovi v Vrtni ulici je prišel neznan moški, ki je zatrjeval, da ga pošilja njena nevarno bolna mati iz Sp. Ružnice s prošnjo, da ji pošlje 100 Din in jo obišče. Potočnikova je res nasedla sleparju, k'j je znal natančno opisati vse razmere pri hiši. Kmalu se je pa prepričala, da je vest izmišljena. Policija je ugotovila, da je neznanec osleparil tudi njeno mater n več drugih za znatne zneske. Železniški uradnk Ivan P. iz Razlagove ulice je prijavil, da mu je nekdo izvabil par škornjev in srednjo vsoto denarja. — K neki gostil-ničarki v mestu je prišel 261etni brezposelni čevljarski pomočnik Leopold A., ki ji je zatrjeval, da je bil predvčerajnim izpuščen iz tukajšnje kaznilnice ter ji izroč'' 'istek, na katerega je baje napisal gostilni-čaikin mož. ki je tudi v zaporu, naj mu zročj 200 Din. Gostilničarka je res na«d-ia, svojo zmoto je pa opazila šele pri cb sku moža v kaznilnici Pri neki starinar.c aa Trgu svobode se je včeraj zglasila neka 281etna preprosto oblečena ženska ki ji je ponudila v nakup dva lepo vezena cerkvena prta. Starinarica je sumila, da sta prta gotovo ukiadena v kaki cerkvi nakar ie prodajalka zbežala. Sedaj jo iščt po':o v soboto 23. t m ob 9. dopoldne. Pariz, 17. decembra. AA. Iz Berlina poročajo: Nacionalistični list »Berliner B8r-sen-Zeitung« paše ob zaključku procesa za- radi požiga rajhstaga v Lipskem ln pravi: Po govoru dr. Sacka, ki je razdrl poslednje elemente obtožnice, ni več dvoma, da bo Torgier oproščen sokrivde pri požigu državnega zbora. Govor glavnega državnega tožilca je bij šibek. Dr. VVerner je sam priznal, da se nj dalo objektivno dokazati sokrivda Torglerja in se je opira! zgolj na bolj aH manj tehtne indicije. Toda vzlic temu pravi nacionalistični organ, da afera komunista Torglerja s končanim procesom še nj končana. Ko bo ta dolgočasni proces položen an aeta, bo inrelo sodišče nalogo, proučiti nekoliko še druge zločine Torglerja, kakor tudi Thalmanna ln drugih voditeljev nemških komunistov, ka so ro-varili prot: sedanji Nemčiji Ekshumacija umorjene Rakefove Po poldrugem letu bo točno ugotovljen način umora Kamnik, 17. decembra. Zvedavo so se ozirali včeraj popoldne Kamničani in okoličani za sodno komisijo iz Ljubljane, ki jo je v spremstvu orožnika mahala v snežno pokrajino proti Tunjicam. Mnogo je bilo ugibanja, ali je bil zopet izvržen kak nov zločin ali kaj. No, pa hvala Bogu, ni bilo nič takega. Pač pa je bila pot komisije v zvezi z grdim zločinom, ki sta ga po sedanjih navedbah pomagala izvršiti Vom-bergar Anton in Hafner Avgust, ko sta pripravila tihotapca Košnika Ivana, da je lani 28. aprila zadušil 741etno po-sestnico in gostilničarko Rakefovo Ivano na njenem domu v Tunjiški mlaki. Letos majnika meseca sta bila Vomber-gar Aiton in Hafner Avgust obsojena pred senatom petorice v Ljubljani, in sicer prvi na 20 let robije in drugi na 10 let robije. Oba sta že nastopila kazen v mariborski kaznilnici. Košnik Ivan se je skrival in je bila za njim izdana tiralica. Ponoči 31. avgusta t. L pa ga je zasačila patrulja kranjskih orožnikov v gozdu blizu Šenčurja, kjer si je napravi zaklon iz smrekovega lubja in kamor so mu nosile znanke brano. Obdolženi Košnik Ivan je v preiskavi, ki teče zoper njega pri okrožnem sodišču v Ljubljani, baje opisal umor Ivane Rakefove tako, da je on, Košnik Ivan, prinesel Vombergarju Antonu po njegovem naročilu iz Avstrne strihnina, ki ga je kritične noči stresel Vombergar v kavo in jo dal spit svoji teti Rake-fovi Ivani. Po tem takem bi oila Rake-fova zastrupljenja po Vombergarju Antonu in ne zadušena po Košniku Ivanu. Ker se utegne često še več let po smrti zastrupljenca ugotoviti v njegovih organih strup, je državni tožilec predlagal ekshumacijo pokojne Rakefove, ki je bila že skoro 20 mesecev pokopana. In po teh nenavadnih poslih se je mudila včeraj sodna komisija iz Ljubljane v Tunjicah, kjer do tega dne še Objave Krajevni odbor JS v Ljubljani vabi vse svoje člane na predavanje, ki ga priredi železničarsks sekcija danes ob 20. v pri tličnih prostorih direkdjskega poslopja dr žavnih železnic. Predava! bo g dr Lavo čermelj o temi: »Cilj in smoter Jadranske straže«. Vstopnine ni! Božičnica v frančiškanski cerkvi bo drevi točno ob 20. uri. Na sporedu so stare božične pesmi, ki jih bo pel izbnn zbor iz vrst naših najboljših pevcev in pevk Predprodaja vstopnic je v unionski trafiki na Miklošičevi cesti in v Soukato vi Pred škofijo Od 19. dalje pa pred vhodom v frančiikanske cerkev. niso odkopali nobenega mrliča, dasi obstoja pokopališče že iz prejšnjih stoletij. O obdukciji sami ki je bila izvršena v mrtvašnici, ni bilo mogoče zvedeti nič podrobnejšega, ker so domačini v svoji razumljivi radovednosti smeli le od daleč gledati samo izkop in pokop krste z Rakefovo. K obdukciji v mrtvašnico ni bil pripuščen nihče razen uradnih oseb: Izvedenci kemiki na naši medicinski fakulteti pa bodo sedaj skušali najti v odvzerih organih pokojnice sledove zločinskega strupa, ki je baje upihnil luč življenja starki, čije naravne smrti ni mogel počakati v lakomnosti po njeni imovini njen lastni nečak. Borba zoper brezposelnost v Češkoslovaški Praga, 16. dec. a. V proračunskem odboru senata je podal minister za socialno politiko dr. Čeh zanimive izjave o načrtih vlade za omiljenje brezposelnosti in pre^ skrbo dela. V svojem ekspozeju Je ugotovil da je ollo v preteklih mesecih za 800.000 brezposelnih na razpolago samo 79 000 prostih mest. Omiljenje brezposelnosti se more doseči samo s prilagoditvijo trgovinske politike Izvoznemu značaju industrije. Vse breme za pTeskrbo dela in podporo brezposelnih nikakor ne morejo trajno ostati na ramenih države, marveč se mora pritegniti tudi zasebna iniciativa. V zvezi s tem je nujno priporočal skrajšanje delovnega časa, kar se je v mnogih državah pokazalo kot zelo uspešno sredstvo za omiljenje brezposelnosti. Eden najvažnejših ukrepov, ki Jih namerava v zvezi a tem izdati vlada, je oddaja dela odnosno zasedba prostih delovnih mest s strani države Prosta mesta se ne bodo smela oddajati po svobodni oceni podjetij odnosno delodajalca, marveč samo pod državno kontrolo. V notenem primeru se ne »me dovoliti, da bi zasedli prosta mesta ljudje, ki imajo že druge stalne dohodke. Napad na policijske agente Zagreb. 17 decembra n Uprava policije Je izdala naslednji komunike: Organi policije, vršeči običajno racijo, so naleteli davi v Stoosovi ulici St 4 v pritličju na tri sumljive in že poprej večkrat kaznovane osebe Ko *o jih hoteli legitimirati. Je eden izmed njih potepnil revolver In streljal na policijske agente ter je enega ubil, drugega pa ranil. Nato so vsi trij« skušali pobegniti, toda dva sta bil« na uli ci s pomočjo publike prijeta In odvedena na policijo, dočim je tretji pobegnil. Tega pa so popoldne izsledili v Veliki Gorici ga aretirali tn prepeljali n« policijo v Za grob. Preiskav« m ucpefao »adaljnj«. Prireditve v proslavo kraljevega dne Poleg oficijelne proslave je bil rojstni dan Nj. Vel. kralja letos v Ljubljani počaščen s celo vrsto prireditev. V soboto zvečer in nato v teku nedeljskega popoldne in večera se je zvrstilo zares izredno število akademij in pa božičnic. Govorilo je iskreno domoljubje, v počastitev praznika je v odlični meri služiia umetnost, a najlepše je bilo pomenu veličastnega praznika ustreženo s človekoljubno gesto: z obdaritvijo naših najrevnejših majhnih in velikih bratov in sester. V naslednjem slede podrobna poročila. Kolašice so obdarovale 320 otrok Ljubljana, 17. decembra. Proti Mlrju bo se danes po 14. uri valile kar trume otrok Ce Je človek malo po-alubnil, je kmalu uganil, da gre za obdarovanje, za božičnico. Na stopnišču, pred te ovadnico tehniške srednje šole je ob 15. uri vladala že nemala gneča. Človek je le s težavo in veeelo se dobrlkajoč mravljišču ljubljanskega drobiža preril do vrat. Članice Kola jugoslovenskih sester so imele polne roke dela. In ko so malo po 15. uri odprle vrata, je nastal tak živ žav, Ja je bilo kar hudo. Stražnik je bil Iznenada obkoljen od nepremagljive vojske. Kaj je pa hotel! Stal je in se smehijal, miril ia malo grozil in nazadnje se je vse vp-riv imenitno izteklo. Otroški zbor samih deklic je zapel državno himno. Nato Je pa izpregovori'a dvoma dama ga. Tavčarjeva, pozdravila zastopnika batiske uprave g. svetnika Sedlarja, zastopnika mestne občine g-ctrp. Krajca ln dobrotnike, ki so pomagali z darovi ali z denarjem, da morejo sestre siromašni deci dati malo veselja za Božič ln zimo Zlasti toplo »e je zahvalila ban-ski upravi in ljubljanski občini, bTez ka terih sestre same ne bi mogle napraviti božičnice. Saj »o letos prejele nad 900 prošenj. Božičnica je bila hkrati tudi proslava kraljevega rojstnega dne. Zato je druga govornica, gdč. Roza Randlova v pravljično prikazanem rojstvu našega vladarja otrokom res posrečeno opisala pomembnost današnjega dne za državo ln za narod. Sledilo je dvanajst pevskih In recitacij-skih točk, ki so jih s presenetljivo poglobljenostjo Izvedle deklice in dečki. Ves spored Je pokazal nenavadno ljulbezen šentjakobskih učiteljic do otrok. Največ hvale gre učiteljici petja gdč. Ljudmili Završanovi lm gospej upraviteljicl Polako-vl. Prav tako pa tudi g. ravnanju Reis-nerj-u, ki je dal na razpolago < orano in tako pripomogel k izvrstno uspeli proslavi in obdarovanju. Obdarovanih je bilo 320 0fok e čevlji, obleko, jestvinami in slaščicami. Vsak je dobil nekaj. Ze prej so p« sestre obdarovale precej siromašnih dijakov z najpotrebnejšim. Gospa Franja Tavčarjeva se je z genljivimi besedami zahvalila učiteljicam šentjakobske šole za tako uspešno delo, otroke pa pozvala, naj Jih lepo ubogajo. Pa so hvaležni obljubili, da bodo... Bcžlemca štepanjskih Kolašlc Tudi letos niso vrle štepanjske Kolašice pozabile na revno deco, na sirote ln zapuščene starke. Priredile so Jim danes popoldne ob 15. v Tavčarjevi sobi gostilne pri Novaku lepo božičnico Ljubezniva, zaslužna predsednica ga. Benedikova se Je v slavnostnem govoru najprej spomnila Nj Vel kralja Aleksandra, katerega Je mladini postavila za vzgled, nato so pa vsi navzoči zapeli državno himno, štepanjske deklice so vprlzorile prav srčkano alegorijo, nato je pa sledila vrsta deklama-cH in prigodnih recitacij. Po končanem programu je predsednica obdarovala okrog 50 otrok, ki so večinoma prejeli toplo perilo, prav tako so pa Kolašice priredile prijetno presenečenje tudi šestim ubogim starkam. Vsi obdarovane! so se ginjeni zahvaljevali dobrotnicam. Sožarii bratom z besedo In delanjem še z večjo slovesnostjo kakor druga leta je v soboto zvečer naša »Soča« proslavila kraljev rojstni dan. Večer, kl se ga je udeležilo prav lepo število Soča-nov ln njihovih prijateljev, je otvoril s kratkim nagovorom g Sfiligoj, zatem pa je ime! priznani strokovnjak in odlični predavatelj univ prof. dr. Bllimovlč lepo, nazorno predavanje o gospodarskih konjunkturah. Po predavanju je vsa dvorana me,d prisrčno prednašaniml deklama-cijami ln petjem iskreno proslavila kraljevi pravnik. Kakor običajno vsako leto, je »Soča* tudi danes popoldne priredila božičnico za najrevnejše ln najbednejše, pri kateri je bilo obdarovanih okrog 200 odraslih in otrok z najpotrebnejšim: obleko, obutvijo in hrano. Božičnico Je otvoril predsednik prireditvenega odseka društva >Soče< tov. Cotar s primernim nagovorom. Pozdravil je navzočega župana Vrhnike g. Hočevarja, go. županjo Pucovo, kumico go. Znidaršičevo in Mašo Gromovo ter vse udeležence: revne med najrevnejšimi. Izročil jim je pozdrave zaradi bolezni odsotnega predsednika društva g. župana dr. Dinka Puca kakor tudi njegovo voščilo za Božič. Tov. Cotar se je dalje v toplih besedah spomnil neodrešenih bratov ln sestr&. Božičnica je bila združena tudi s proslavo 45. rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra 1., kateremu so navzoči revni poslali naslednjo udanostno brzojavko: Zbrani na božičnicl društva »Soče, v Ljubljani najbednejši, daleč od svoje rodne grude, vdani Vašemu kraljevskemu Veličanstvu in upajoč v boljšo našo bodočnost pošiljamo svojemu viteškemu kralju in Njegovemu rodu najudanejše čestitke k današnjemu dnevu, želeč Vašemu Veličanstvu še mnoga In mnoga leta v korist In slav0 lepe Jugoslavije, živel naš kralji _ Predsednik dr. Dinko Puc. Istočasno so poslali zahvalo predsedniku »Soče« za njegovo lepo voščilo in pozdrave, želeč mu obenem skorajšnje okrevanje. da bo zopet s svežimi močmi delal v blagor bele Ljubljane in naše lepe domovine. Slavnostni govor je imel tov. profesor B a č i C. Pred obdaritvijo pa je bil izveden obširen spored s pevskimi ln re-citacijskimi točkami, baletom ln nastopom Jezuščka pod vodstvom marljivih društvenih članov gospoda in gospe Kla-vora ter gospe Katje Debelakove. V celoti so Soča ni res nad vse prisrčno počastili dan našega vladarja. Akademija Narodne odbrane Dvorana »Zvez«e< je doživela v soboto zvečer izredno lepo, umetniško uspelo koncertno prireditev, ki jo je priredila Narodna odbrana v proslavo rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksandra 1. Večer je otvoril z državno himno simfonični orke-ster kl je bil sestavljen Iz celotnega radijskega orkestra, članov opernega orkestra .n godbenikov dravske divlzijske oblasti. Takoj nato Je stopil na oder predsednik osrednjega odbora Narodne odbrane vojvoda Ilija Z. TrifunovičBIrčania, ki je pozdravil navzočne odlične goste in izrazil vese.je nad številnim obiskom. Spominjaj oč se rojstnega dne Nj. Vel. kralju je prešel nato na veliko delo Narodne odbrane v preteklosti in med drugim poudaril pet točk njenega dela za bodočnost — in sicer: 1 Da čim prej prebudi oni predvojni nacionalizem, katerega so nesrečne povojne razmere in breamejnl egoizem današnjih dni popolnoma uspavale. 2. Da se legalno borimo proti vsem skupinam in poedinim osebam, kl zavedno ali nezavedno rušijo temelje naše države in ovi. rajo njeno konsolidacijo 3 Da posvetimo vso pažnjo gospodarski osamosvojitvi. 4. Da se vsa družbina vprašanja rešujejo edino le tako, kakor velevajo nacionalni interesi. 5. Posvetiti moramo vse svoje sile energični borbi proti nemorali ln korupciji. Odločne besede vojvode Trlfunoviča so izzvale viharno odobravanje pri vseh, med preprostim narodom ln odličniki, med katerimi so bili gg.: bam dr. Drago Marušič, podban dr Pirkmajer, za dravsko divizijo general Pekič, za univerzo prof dr. OšLr, dalje župan dr Di.nko Puc, za Narodno galerijo dr Windischer, za finančno direkcijo ravnatelj Valjavec, za železniško upravo ravnatelj Cugmus, za policijo upravnik Keršovan, za pravoslavno cerkveno občino prota g. Budfmir, za Pokojninski zavod predsednik dr. Baltič in ravnatelj Vrančič. za Sokola dr. Pipenbarher in Flegar, za okrožno sodišče predsednik Keršič, za direkcijo pošte ravnatelj dr Tavzes, za denarne zavode predsednik Slokar, za vele-sejmsko upravo predsednik Bonač, za Zvezo industrtjcev Inž. Suklje, za Avtoklub predsednik Praprotnik, za ZKD in Aero-klub dr. S^ane Rape, za Narodno gledali- šče upravnik Golja, za SPD predsednik dr. Pretnar. Prireditev so obiskali tudi minister Mohorič, soproga ministra ga. Anči Kramerjeva, dvorna dama gosp« Franja Tavčarjeva, češki konzul int. fievčik, rumunski konzul g. Jelačln, belgijski konzul g. Dular, megr. Ujčič, g. župnik Barle, drž. tožilec g. dr. Ogoreuti, polkovnik Novak in major Mihič. Spored akademije je nudU res ▼ vsakem pogledu umetniški užitek. Orkester je Izvajal pod taktirko g. dirigenta naše opere Antona Neffata uvod v opero »Phedro«. Smetanov duet iz opere »Prodana nevesta« ln arijo Janka. Pela sta direktor drl. konservatorija g. Julij Betetto ln operni tenorist g. Bretour Banovec. Ko* tretjo glasbeno točko Je g. Neffat dirigiral CaJ-kovskega arijo kneza Gremioa i* opere »EvgeniJ Onjegin«, ki jo Je sijajno kaaor vedno pel Julij Betetto. Po kratkem odmoru je nastopil zbor nacionalistov Šentjakobskega okraja, ki Je Lepo zapel štiri slovenske umetne pesmi in Gotovčevo »Pod Jorgovanom«. Zateui Je prevzel orkester dirigent radijskega orkestra g. Danijel Grum, ki je dirigiral Čaj-kovskega V. »imfonije drugi stavek ln Dvopakove slovanske plese 6t. 1, 4 in 8. Oba dirigenta Idi eolista so dobili v dar krasne vence, ki so Jih izročali člani vite-ikih sekcij NO. Lep šopek Je prejel tuli vodja zbora nacionalistov Šentjakobskega okraja. Publika Je bila • pohvalo izreduo darežljiva. Vsi izvajalci so jo pa res tudi zasluiill t najčaatnejši meri. Po koncertu ae Je razvila prijetna družabna zabava. Ljubka prireditev Preporoda V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra Je t soboto zvečer tudi »Preporod« priredil akademijo t elegantni dvorani Trgovskega doma. Kako priljubljene so akademije mlade, napredne dijaške organizacije, je pokazala zlasti še ta prireditev, saj je bil obisk kljub številnim drugim sličnim prireditvam ▼ mestu prav dober. Med drugimi sta akademijo počastila prosvetni šef prof. dr. Josip Breznik ln prosvetni inšpektor prof. Vrhov-nik. Akademijo Je otvoril predsednik »Preporoda« Ernest Eypper, ki je pozdravil vse navzoče zastopnike šolskih, vojaških n civilnih oblasti, posebno toplo pa dolgoletnega pokrovitelja g. direktorja Juga in častni damskl komite, kl Jima je tudi izrekel prisrčno zahvalo. S toplim, ljubezil ln zvestobe prežetim govorom, je nato predsednik očrtal zasluge Nj. Vel. kralja za svobodo Jugoslavije, zlasti pa njegov zadnji akt, ko je segel Bolgarom bratsko v roko ter s tem položil temelje in ustvaril jamstvo za mir na Balkanu. Naglašal Je, da se mladina vzgaja in se bo tudi v bodoče po smernicah, kl nam Jih kaže v svojih dejanjih NJ. Vel. kralj. Temelje ideologije sta dijaštvu postavila borca Avgust Jenko in Ivan Endlicher, ki sta za njo žrtvovala življenje Narodna mladina se bo vedno borila ob strani avojega kralja za svobodo In srečno bodočnost Jugoslavije. Vzkliku: »Živel kralj Aleksander! Živela Jugoslavija!« ae je spontano pridružila vsa dvorana. Kakor druga leta, so tudi letos za akademijo Preporodovci sestavili skrben program, ki ga je otvoril društveni zbor s petjem državne himne, nato pa je 6e zapel Haidrichovo »Slavo Slovanom«, Sattner-Jev »Pogled t nedolžno oko« ln narodno »Pala Je, pala slanica«. Dijak Kavčič je za-noeno recitiral Gradnikove »Tujce«. Program so okusno ln učinkovito izpopolnili še konservatoristka gdč. Gnusova s dvema pevskima točkama, konservatorist Zl-herl. ki Je ob spremljevanju tovariša Ze-breta igTal na saksofon, konservatorist Cveto Svigelj z dvema opernima arijama in drugi Za zaključek je pa oktet bravu-rozno zapel še nekaj narodnih pesmi. Ob zvokih izvrstnega Ronny-j8zza se le nato razvila ljubka zabava s plesom, ki Je bila otvorjena s polonezo, nato pa sta prevladovala kolo in valček. Esperantisti so počastili 4 obletnice Ljubljanski esperantski klub, ki z naj-idealnejšo vnemo vrši hvale vredno propagandno in kulturno deJo med nami in po vsem svetu za nas, je v soboto zvečer z lepo svečanostjo v dvorani Delavske zbornice proslavil štiri jubileje hkratu: rojstni dan Nj. Vel. kralja, petnajstletnico Cankarjeve smrti, obletnico smrti utemeljitelja esperantskega gibanja, stvaritelja espe-rantskega jezika dr. Zamenhofa in še pet-indvajsetletnico esperantskega gibanja v Sloveniji Pred polno dvorano, ki so jo krasile slike Nj. Vel. kralja, dr. Zamenhofa ter nacionalni esperantski embleni, je iz-pre-govoril uvodno besedo predsednik kluba g. Kozlevčar, ki se je v vznesenih izvajanjih spominjal vseh štirih jubilejev. Letos ie 25;etnica esperantskega gibanja v Sloveniji L. 19U8. ja izdal dr. Ludvik Koser prvo esperantsko učno knjigo. V duhu tega začetnika esperantskega jezika nadaljujejo mlajši započeto delo. S tečaji vzgajajo jezikovno in Idejno nove esperan-tiste. Esperantisti niso bolni sanjači in zgolj idealisti, temveč hočejo le zdužiti vse narode in odpraviti med njimi vse nesporazume. Esperantska ideja je Ideja skupnosti, sožitja in miru. Vsaka velika ideia pa se razvija in širi jročasl. Korak za korakom si utira esperanto pot h končni zmagi. Esperanto ima po vsem svetu navduše- ne pristaše in ognjevite borce. Govornik Je zaključil: »Slava dr. Zamenhofu, čast našim pionirjem!« Dvorana se mu je odzvala s toplim aplavzom. Orkester je nato zaigral državno himno, pevski mešani zbor pa je zapel esperantsko himno. Občinstvo je obe himni poslušalo stoje. Predsednik je nato pozdravil zastopnika mesta podžupana prof. Jarca in danskega konzula Kneza. Pismene pozdrave pa so poslali: ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc in zagrebško esperantsko društvo. G. Sajko je nato recitira! odlomek iz Zupančičeve »Dume« v esperantskem prevodu prof. Modrijana. Posrečena je bila uprizoritev odlomka iz esperantske dramatizacije »Hlapca Jerneja«. Igrali so g. Jakin (hlarec Jernej), g. Kozlevčar (sodnik) in gospa Selanova je prijetno recitirala. Navdušile pa so občinstvo slovenske narodne pesmi v esperantskem prevodu, ki jih je pel kvartet štirih mladih pevcev s prav lepimi glasovi. Zapeli so tri narodne in na zahtevo občinstva so morali »Triglav, moj dom« še ponoviti. Večer je bil prav lep in esperantisti, zlasti pa njihov nadvse delavni predsednik g. Kozlevčar zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Bii je večer, ki je esperantskemu gibanju gotovo pridobil novih pristašev. Slavje obrtniške mladine Kaj še nobenega smučarskega tečaja se niste udeležili? V katerem stoletju ste se rodili? Gotove niste tudi še nikdar kadili? Ste že bili kdaj v gledališču? Ste se že kdaj kopali ? Človek božji, ljudje na cesti morajo s prstom za Vami kazati« Državljanske pravicp Vam bi morali odvzeti. Ne udeležiti se smučarskega tečaja je hujše, kakor biti pr»dkaznovan. Celo moja kuharica ga je absolvirala. moj« branjevka, moja prijateljica, »naš« eksekutor, plačilni Franc lz kavarne Evrope, vsi ti imajo smn^rski tečaj za seboj. Samo VI... Res sram V«s je Intiko! Toda kaj je s tem po-zr.ne-nv*. Vzbuditi Vam je treba le Vaš skriti t«'«Tit. in pomaeHti Vam na dilce ln Slo bo. če v*> po sn*gu. vsa j teoretično. Kot previden človek hrv^te najprej vedeti, kaj p-av za prav Je smučanje. Kaj vse do*'v1š kaj moraš vedeti prej ln kaj zveš r*>*neje ... Ne gre Vam n. pr. v glavo, kako se s temi 2 do 3 metrskimi dilami . . Počasi, počasi kaj kmalu boste vse razumeli, celo račune zimskih hotelirjev — če nI slučajno predsezlia _ boste morali razumeti. Mislite da Vam bcin svetoval, da tečete takoj v trgovino, položite na pult metuljčka in ž" boste oblečeni in opremljeni Bog varuj, še v mislih nimam takeepa greha! Zakai tako zavito če gre enostavno tudi Gotovo imate hla** k fraku? — Vzemite w takoj ste pot Norvežana. Stare ple- tene nemoderne kravate imate tudi? Imenitno, zvijte Jih okrog členkov in vsi Vas bodo zavidali za Vaše divne »Pjaxaovitke«. čevlji Vam delajo skrbi? Vaši lakasti so slabi. Kako? Celo prsti gledajo tu in tem skozi. Nič ne de, prebarvajte luknje s črnilom ali mastilom za čevlje. Čemu neki kupovati za teh nekaj snežnih nedelj nove čevlje, ko je vendar kriza. Suknjič? Ce se ne motim, sem Vas srečal na Slavčevi ma-škaradi ali planinskem plesu. Takrat ste Imeli obledelo, modro platneno jopico. Ob-lecite jo mirne duše. Kdo kupuje še dandanes drage smučarske obleke. sa1 ni treba, da mislilo, da ste iz Zagreba! Na glavo pride volnena čepica. Morda jo imate še iz časa, ko ste trgali hlače na šolskih klopeh, čez 7 let vse prav pride. Ce imate velika ušesa Se posebni varovala zanje, da 1ih ne izgubite NfnoarreIHiv M.1 Vam splete in podari zaročenka. Strupeno zelen in sladko vijoličast Je Izredno priljubljen. Sedaj pa glavno, smučke, po kranjsko dilce. Brez njih se Se Napoleon nI mogel smučati. 1 par. če zadostuje? Kakor je! Časih sta dva para potrebna, drugI za boljšo polovico Ce gre mesec proti koncu, kupite otroške 1.30 m dolge Druge so seveda dražje. Cena raste po metru. Fini ljudje vozijo hykori, navadni zemljanl krivo akacijo; vitki ozke tekmovalne, debeli teftke, široke skakalne. Barva po okusu In modi. Naši obrtniki ob vsaki priliki pokažejo visoko narodno zavednost. Da v tem duhu vzgajajo tudi svoj naraščaj, nam je dokazala današnja prisrčna proslava v Vajeniškem domu. Dvorano za predavanje je napolnila moška in ženska obrtna mladina. Predsednik g. Josip Rebek je pojasnil pomen našega narodnega vladarja za nas ln poudaril, da ga v njegovem delu moramo vsi brez razlike podpirati. Niti delo naše obrtnišKe mladine ni brezpomembno, ker obrt predstavlja močno gospodarsko panogo v naši državi in morejo pošteni obrtniki storiti mnogo za konsolidacijo razmer S poštenim ukom mora naša mladina stremeti za vsestransko izobrazbo, da bo na svoji poznejfii poti skozi življenje lahko koristen član naše velike domovine. Po tem lepem govoru je mladina zapela državno nimno in vzklikala Nj. Vel. kralju. Prav posrečeno je bilo za ta praznik Izbrano predavanje g. dr. Alujeviča, ki je, opiraje se na zgodovinska dejstva, jasno predočil obrtniški mladini veliki pomen telesne vzgoje naroda. Le tisti narodi, ki so poleg kulture duha vedno priznavali potrebo in uvaževali tudi kulturo telesa, so imeli odločilno vlogo v političnem iivlje- Vezi Vas ne mikajo. Morda boste Itak kmalu poročeni, razumem, bile bi Vam ie v napotje. Smuške vezi, strokovnjaki so Jih krstili v stremena, so nekaj čisto drugega. Za katere izmed 499 naj se odločite? Vsak smučar hvali svoje. Poiščite ko- nja. Za Romani, pri katerih Je nekdaj bila fizična kultura na najvišji stopnji, so prišli Germani, dočim je Slovanom, ki še niso doslej docela izpolnili svojega poslanstva, odprta pot v bodočnost ln to le pod pogojem, ako bodo znali vedno in povsod ceniti visoko vrednost fizične vzgoje narodov. Z iskrenim navdušenjem se je mladina zahvalila odličnemu predavatelju, nakar Je bila intimna svečanost zaključena. Vajeniški dom bo prihodnjo nedeljo priredU svojim gojencem božičnico in stem ponovno dokazal, da želi ustvariti svojemu naraščaju prijeten dom. a ne pusto in mrtvo zatočišče brez vsakega cilja. Doraščajočl mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenči-ce, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. menadnimi; če je visok sneg, jih morate seveda podaljšati. Potrebujete morske pse? Saj veste, kako se jih rabi. Vprežemo jih — v paru — pred smučke, kadar gremo v hrib. To se imenuje Skijdring. Pa za to Je še dovolj Ukor mogoče neznano firmo ln ne pozabite govoriti o njih samo najbolje, tako n. pr. kakor prodajalec o avojem blagu. Da ne pozabite na procente... V ostalem ste pa aedaj 2« skoro kompleten' Smučarske palic« Vara le manjkajo? Potolažite se. Za «Uo fre tudi • pro- časa. Smučarska očala. Počakajte toliko časa, da se Vaša glava pobliže seznani z drevesom, kl stoji samotno »redi travnika. Ko boste otepavali sneg in merili bunke, je še vedno čas, da ci jih nabavite. O mazanju ste tudi le gotovo 11H H \j)anflavin Občudujejo in zavidajo Vašega otroka v loli — kajti tudi najmlajši že vedo — da na« obvarujejo vsakega prehlajenja Panilavin pastile. Zlasti otroke čuvajte pred nepotrebnimi obolenju Se predno gredo t šolo. dajte jiia Panilavin pastile. Ogl»• j« registriran od 24. S. br. 81.781 i&sa. Kar «e dnevne kronike same tiče, je sobota ln nedelja potekla povsem dostojno, brez kakih razburljivih dogodkov. Obilica prireditev je zlasti v soboto zvečer povzročila izredno hudo medsebojno konkn-renco in tako se je n. pr. zgodilo, da je bil idealno zamišljeni koncert »Slavca« t veliki dvorani Uniona tako škandalozno alabo obiskan, da so ga spričo dveh treh desetoric poslušalcev morali odpovedatL Tudi gledali&če je oba dneva bilo kolikor toliko prizadeto, ali tokrat niti kinematografi navzlic dobrim sporedom nieo beležili posebno zadovoljivega obiske. Smuk v belo opojnost! Kar se športnega razvedrila tiče: tako lepe bele nedelje v Ljubljani že nekaj let ni bilo. Opojna je bila zares. Neverjetno zadovoljni in razigrani so bili smučarji in sankači. Kako bi se jim ne smejalo srce, ko pokriva zemljo tri četrt metra finega pršiča. Res je sicer malo preglobok še, a ko se nekoliko poleže, bo smuka idealna. Nu, pa je bilo že danes zadosti smukari-je. Kakor kobilice so preplavili smučarji bregove, holme, hribčke, povsod so švigale brhke smučarke in vmes zastavni smučarji. Na Golovec je bil pravcati naval, že dopoldne so pa na Podutik, Toško čelo ln Katarino, ki so najbolj priljubljeni smuški tereni, romale cele procesije smučarjev, d . niti ne govorimo o pohodu na Gorenjsko in zlasti o izletu na Pokljuko. Ker je sneg tako debel, se seveda ne dajo Izvajati poljubni liki, zato je pa bilo tem več pik. Zidane volje so se v mraku ln še pozno zvečer vračali smučarji iz vseh krajev v mesto. Vlom v Trnovem. Znani gostilničar ln trgovec Sckllč pred Konjušnico v Trnovem je Imel danes ponoči nezaželjene goste v svojem lotcalu. Po mehkem snegu se je piav potihoma pritihotapil na dvorišče neznan vlomilec ln nato neslišno s ponarejenim ključem odprl zadnja vrata, ki vodijo v pisarno. Tam je v pisalni mizi nasiliu odprl predal, kjer ni našel željenega plt-na. nakar je vzel ročno blagajno, v. kateri ja bilo okrog 600 Din gotovine. To mu je bi'o pa očividno premalo, kajti lz pisarne je vdrl še v trgovi io ln tam nagrabil večjo množino raznega špecerijskega blaga, saidin, čokolade in konjaka, natakarici Tončki Koroščevi je pa pobral iz predala v gostilni 450 iin. — Tat se je tudi v trgovini še malo pokrep-čal, nato pa je stopil v gost*'ni na mizo in skočil skozi pritlično okno v mehki sneg. Trgovec Soklič Ima okrog 3000 Din škode, za kater j ni zavarovan. Psi so o klali otroka. S popoldanskim vlakom so pripeljali ia Bohinjske Bistrice 71etno Anico Piskovo, hčerko železniškega uaiuAbenca. Nesrečna deklica je bila zelo razmesarjena po obrazu ln tudi po telesu. V bolnici je povtdal njen oče, da je otro« šel mimo šumake uprave, lz katere so pobegnili štirje psi, ki so deklico napadli ter jo ogrizli po nogah, zlasti pa po obrazil. Mislite morda celo, da pride ta beseda od podkupovanja. Ne, tako daleč pri tem športu zaenkrat še nismo. Lahko si pa zapomnite: smučke se maže jo z tisočerimi voski Ip smučke mažejo obleko samo z rjavim šmirom. Tudi plezalno vrv bi radi vzeli s seboj. Imenitna iznajdba. Tako nekako kot za»-silna zavora: če padaš, potegneš ... Se kaka želja7 »Lavinsko žnoro« tri hočete zaradi varnosti tudi nabaviti; priporočljivo! Navodilo želite. Kaj pravite, da se z njo privežejo lavine, da se trgajo. Da veste to gotovo, samo točnih navodil nimate. To je še za »savezne« prekunštno vprašanje. Vse ostalo Vam bo samo ob sebi jasno, če boste Imeli prve ure tečaja za seboj. Smučarski tečaj si seveda *isto napačno predstavljate. Takole nekako ga vidi Vaša fantazija: Popnem se na Staničevo kočo, nahrbtnike prepustim nosaču. da ohranim moči za tečaj, v koči najamem smučarskega učitelja, ki ml pri čaM cvička razloži vse trike in umetnosti tega športa. Potem zapustite Bitenčevo kraljestvo In #e drvite v 100 km tempu po otrminah naših Alp Od vrha T/lglava tja dol do hotela »Triglav« v Mojstrani prtd»te v enem iusu. le obVka Vam oprašena od pršiča in vetra ki ne je vzdigaval za Vami. Da ne poznate pik, samo ob sebi ura-Ijivo! Ne, moj ljubi, tako enostavno ln hitro pa tudi ne gre. Najorel se morate — to Je prvi ln nalvažnej« kornk — vpisati v kak klub. Ljubljana, Ilirija, Zarja, Zg. Ka- DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Led na Selnl Zaradi ostrega mrazu Je Selna na mnogih mestih zamrznila in nosi s seboj grude leda ie pr! Alfortvilleu Meteorna katastrofa nad Groenlandom? Potresne postaje vsega sveta so zabeležile ta dni nenavadno močan potresni sunek, ki Js imel svoje središče nad Gronlandom, toda kakšnih 1000 milj od najbližjega potresnega posojila. Potres ja spremljal tudi izredno visok in silen morski val. Vodilni seizmologi Anglije in drugih dežel so izrazili mnenje, da ne ere za običajen potres, temveč da je ogromen meteor treščil na Grgnland in deloma v morje, učinke tesa sunka po so seizmotrrafi zabeležili potem kot potres. Nemogoče to ni, saj 93 je že nekoliko krati, dasi zelo redko zgodilo, da je padel na zemljo kakšen velikanski zvezdni utrinek in povzročil potrese. Pred letom dni so opazili takšen meteor nad Lizbono, ki pa se k »reži ni zrušil na mesto, temveč je padel s silovitim truščem v ocean, kjer je povzročil t»tresni morski vaL Med najbolj znanimi velikimi moteorji je dalje tisti, ki ga hrani naravoslovni muzej v Newyorku in tehta 35 metrskih stolov. Posebno zanimiv je zaradi tega, ker je iz najčistejšega železa. Po obsegu pa je seveda pravi pritlikavec proti meteorju, ki je treščil v pradavni dobi na arizonska tla in ee zakopal več sto metrov globoko. Nad njim le videti Š3 danes več nego kilometer široko žrelo, ki ie podobno ognjeniški odprtini in 90 ga za to prvotno tidi smatrali, dokler bmm postali pozorni na neštevilno manjših »ateomih drobcev, ki so jih našli v njegovi bližini. Ker sestoji arizonski meteor ls samih najboljših kovin, železa, platine, nikla, srebra itd. ter predstavlja ogromno vrednost, so praktični Američani na delu, da ga izkoristijo po vseh pravilih rudarske tah-nikd. Podoben namen imajo Rusi t znamenitim meteorjem, ki je padel 30. julija 1908 v sibirski pragozd ob reki Tunguski in ki predstavlja sploh največji meteor, kar fih je kdaj — kolikor vemo — padlo na zemljo. Njegovo glavno maso, ki je sama izkopala v zemljo 400 m širok lijak, cenijo na pol milijona metrskih etotov, a silno dosti je okrog njega manjših žrel. Za srečo »e je ta katastrofa zgodila v neobljudenem delu Sibirija in ni zahtevala, kolikor nam je znano, nobenih človeških žrtev, pač pa ie poginilo neštevilno živali in zgoreli so velikanski kompleksi gozdov. Ko sa ie to zgodilo, so registrirali potreeomeri na 8 tisoč kilometrov daleč potres in še na Angleškem so barometri zabeležili val zračnega pritiska. Takrat niso vedeli, za kaj gre. čele mnogo let poznejd je ruski učenjak prof. Kulik dognal pravi vzrok tedanjega potresa in lansko leto je po raznih nej6pešnih ekspedicijah tudi dosegal kraj, kjer je meteor treščil ob zemljo. Drsanje na Marnf Črtajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Nagrada za knjigo, ki jo je napisala ienska Francosko nagrado »Prlx temina« Je prejela letos pisateljica Madame Fauconnler knjigo »Claude«. Glavo nagrajenke vidimo v desnem krogu , » . ■■ g X -C. - . 'J • ' - <***t ' i ............................................................... sp:}:; v ' ' ' mimmmmm ...... . « s ®ž mmmšM Wk} l rS> v --»i*/ -""i/ *f'-? ■zžmi, . ^ ' Pri Nogentu pokriva Marno tako debela ledna skorja, da se ljudje po nji drsajo in prenašajo čez zamrznjeno reko čolne Smrt vojvode v ognju 23 letni vojvoda Tremoillski, zadnji član najstarejšega francoskega plemenitaškega rodu Tremoille, je zgorel pred dnevi v Whitchurchu (Hampshire), kjer se je mudil kot gost ameriškega milijarderja Mc Cormicka. Obenem z vojvodo je zgorel tudi kapitan Rodney. Oba sta bila ob času nesreče ▼ dvorcu, ki je bil poln dragocenih umetnin Ogenj ga je uničil do temeljev. Dežela j^fnj^M* nemirov m. mm mx m - uni H Viadukt pri Valeadji na Španskem po bombnem atentata, td ga Je razdejal. JPri plozijl Je bilo ubitih tudi več ljudi »Maščevanje gozdnega boga" Neki francoski vladni uradnik je dobil nalog, da v severni Kambodži pripravi vse potrebno za gradbo nove ceste. Kratko potem so našli njegovo truplo v neki džungli Domačini so ga bili umorili z zastrupljenimi sulicami, da bi maščevali neko svoje božanstvo, ki je bilo zaščitnik deviškega gozda, skozi katerega naj bi šla cesta. Praprebivalci visokogorske indokitajak« dežele so ie popolnoma necivilizirani divjaki. Njih orožje so sulice, loki in puščice, edina obleka kratek predpasnik. Nekateri njihovi rodovi ie danes ne priznavajo fran-ooake oblasti ln Francozi jdm tudi nič ne morejo, ker prebivajo ti rodovi po skoraj nedostopnih gorskih pragozdovih, v posebni časti imajo svoja gozdna božanstva ln zato morajo Francozi postopati zelo di-plomatično, kadar hočejo kakšno njihovo ozemlje uporabiti v svoje namene. Le po dolgih pogajanjih s poglavarji rodov ln primernih narovih morejo neovirano graditi ceste ln druge civilizacijske naprave na teh ozemljih. Prej pa morajo žrtvovati ie veliko glav živino, da se užaljena gozdna božanstva pomirijo. Uradnik, ki so ga umorili, je bil bržkone pozabil na to prakso. Pilotski čoln utonil Na švedskem nabrežju se je te dni primerila huda pomorska nesreča. Pilotski čoln »Oaxen 9«, ki je imel na krovu devetčlansko posadko, je zadel ob neopaženo mino in se z vso posadko potopil. Got-landski ribiči »o našli nekaj dni po katastrofi na morju plavajoče rešilne pasove, iz katerih je bilo razvidno, kaj se je zgodilo. Samomor kot svetovni problem Pirl Društvu narodov v Ženevi študirajo sdaj samomor z vidika svetovnega vprašanja. Iz poročil, ki »o instituciji na razpolago, namreč izhaja, da skušajo ljudje na zemlji izvršiti dnevno 100.000 samomorov. Največ samomorilnih poskusov in samomorov je na Saškem, v Avstriji, na Češkoslovaškem, najmanj pa Ameriki m Afriki. Borba za Wendlove milijone Iz Partae poročajo, da se )e v zadnje« času javil še en sorodnik roabme NVendel, ki uveljavlja svoje pravice na milijonsko zapuščino pokojne Ele Wendel iz Nnr Yorka. Izmed 3008 priglašenih dedičev so sodišča priznala _pravioo do dediščine . P* neki 29 letni Herbert WendeL, čigar oče je mo sedmoraci. ae je oglasil ie bil mesar in prekajevalec m pri katerem je pokojna Ela WendeJ naročala suho met-nino. Herbert Wendel je nečak pokojne Ele Wendel in živi v nadi, da mu bo sodišče prisodilo kakšnih 30 milijonov dolarjev. »Stvarnost" božičnega veselja Okrašena smreka, kakor zahteva okna na-ftega časa Veseli Parižani se drsajo .i <4 .. -i t; -, t: ". > ' ' / v i. :i...>•:•. na leda v Bol s de Boulogne ielj. Nogometna sekcija je razpuičena, smučarska se snuje. Koga boste osrečili, prepužčam Vam. Prihodnji korak je potem udeležba pri suhem smučarskem tečaju (suh zato, ker ima alkoholno prepoved). Kako se pritrdijo stremena, obrate, padanje in vstajanje se boste naučili čisto gotovo in bržkone — če ste medtem videli nekaj smučarskih filmov in znate Kumpo-vega »Smučarja« na pamet — ste že postali dober smučar, ki ga lahko spustimo na pravi led in sneg. Ne pozabiti poslati razglednico... Moj dragi, res ni lepo, da sedaj preklinjate kakor rojen Turek, name valite vso krivdo, češ, da ste hočeš-nočeš vedno in vedno ponavljali vajo uspešno dovršenega suhega tečaja padanje — vstajanje. Od peta do glave ste modrikasti, vse Vas boli... Toliko poguma ste vseeno zbrali (čestitam). da ste izvozili šuse, čeprav ste jih razdelili v metrske predele. Cviček je dober, ali ne, dobro ste naredili, da ste zvrnili čašo stoje. Liudje, ki ne morejo sedeti, delajo navadno tako. Pravite, da ste bili zelc veseli da v vlaKu ni?te dobili sedeža. kaj bi Vam' Oa ne bi bilo šarmant-nlh smučark bi sploh pustili smučanje, tako so se Vam zameril' Vaši kolegi. Da, vidite, kdor ni krščen, ni človek, enkrat v cerkvi drugič na ko'enih tovarišev ... Dekletom na ljuoo hočete torej le Se enkrat poizkusiti Posnemanja vredno. PelUte se v Kranlsko goro. Planico. Bohinj ali zaradi mene samo v Tivoli. Na travnikih in pobočjih boste videli smučar- je in smučarke v vrsti. Zadovoljijo se s tem, da se spuščajo proti palicam, zasajenim v snegu in da orjejo smuško odejo. To je smučarski tečaj. Oni elegantni gospod, ki je najbolj podoben zamorcu in ima običajno v ustih pipico, Je tako zvani toda, da si prihranite obolua za tečaj. Poleg te dobrote imate Se najlepSo priliko zamenjati VaJe palice za I ji prevlečene s celuloidom. Ce ste potem nekaj predpopoldnevov porabili za vaje, pojdite k visokoalpinaki teh- K >71 ^ smučarski učitelj. Priplazite se tiho kakor odklopljen zvočnik do njega in v trenutku, ko so dame središče pogovora (ne bo trebs dolgo čakati) se lepo uvrstite v vrsto in vadite brez strahu poleg. Več kakor odkriti Vaše zvijače itak ne morejo. To Je Stara, neštetokrat preizkušena me- ni ki. Naskočite n. pr. Veliki Triglav in Korošico. Ledeniikim razpokam se morate seveda ogniti v Sloveniji desno, v Italiji leve. čs se Vam to ne posreči pravočasno, potem dajte alpski signal za nevarnost (60-krat. Juhe!) in se namažite s dr. Kmetovim msilknm aoper ■oiafiaa Ia za* fleksne žarke ledu. te en svet. Imamo dve vrsti okretov: Oslo in Telebemark. Zadnji je — razen za učitelje — iz mode, prvemu pa pravijo tudi ikarjasta a'l navadna kristjani ja. Tudi o skokih morate nekaj vedeti. Raa-Ukujemo: aerodinamični rekordni skok, s katerim skačejo internacionald preko gledalcev, tribun, sodnikov ln, če ni proti-vetra, oek> preko gasilcev, ki držijo na koncu doline z vrvjo »Srango«. Za terenske skoke Je sneg običajno premoker... In slednjič imamo ie stranske skoke, ki so prijetni in potrebni, v večjih zimskih oentrih Jih vadijo običajno v dvoje. Da ga spoznate, povabite smučarko, ki Vam najbolj ugaja, na izlet, v bližini kake pastirske koče naj Vam v miru ln brez gledalcev razloži vajo. Baje ima vsakdo talent zanjo. Priporočite se Petru nt sneg, obesite nahrbtnik in smučke preko ramen, izpolnite na varovalno polico, naredite testament ln ajdi v hribe! Ne hvalite dneva pred večerom! Vseeno pa sliiim rad. da ste v terenu tako napredovali. Razliko med praAtčem, pardon pr-ftičem. to »karionl« ste tudi že pogruntall ? Po padcu — piki — se prlmite za nos: če je ssmaien. Je bil pršič; če pa kopito krvav!, Je bila zmrzllna. Grettchen to Treppen — koraka niste mogli razločiti Je vendar tako enostavno. »Grettchen« Je korak sramežljive deklice ta »Treppen« Je on! korak, s katerim pridemo peš na nebotičnik. Ono a tečajem, da M Vem al gomOtot Prvič, ko ste poizkušali pritihotapiti se v postavljeno vrsto, ste prišli v napačno skupino. Bržčas so bili tam gospodje s čepicami in zlatimi napisi? Kaj, če niste pomotoma zašli med hotelske sluge, ki na kolodvoru preže na svoje žrtve. In drugič, ko ste se srečno vrinili, je bdi tečaj ravno končan in je učitelj pričel s pobiranjem prispevkov. To Je več ko smola... Sicer pa pravite, da ni smučarija nič drugega kakor večen boj z motcrim nosom. Da, skoro bi Vam dal prav. Vi niste prvi, ki ste to opazili. Robec je kaj neprajctičen, ali ne? Vprašajte tekmovalce. Ti Imajo največ izkušenj... Tudi sicer ste zbrali mnogo izkušenj. Knjigo da bi lahko o tem pisali ? 3ravo! Ven z njo! Mogoče sprejemate že predplačila? Ni bilo prilike, da bi zamenjali svoje palice, potem ste moiaJi biti pa res i»-brani tiči v tem tečaju... Stranski skok se Vam nI posrečil, škoda! Bog varuj, da bi mene doižlii, češ. neizvedljive nasvete mi daje! — Bržscone niste pogodili prave maže ali Je pa bilo vreme muhasto! To, to! Kar vidim Vas, kako ste se sukali tn delali loke in kristjan! 1p okrog ljubke, či^ nolase Zagrebčanke. dokler m postala slaba in dahnila: »Oh. Ti zlatnj moi skijafi!« Koj nato sta oba padla v Janj. kjer niste izgubili samo Vaše stare čepice, ampak tudi srce. Torej Vas je le smučarija pripeljala do cilja Gratuliram, JU; smuki j- < -B. X. Športniki se klanjajo svojemu kralju Pri včerajšnjem Teku Uedinjenja je zasedelprvo mesto na dolgi progi Jugosloven Ivo Krevs (Primorje), na kratki prgi pa Rumun Lapusan (Viforul Dacia) NaSl športniki so danes na izredno svečan način proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja. 2e Šestič se Je leto« vršil tek Uedinjenja, dosedaj vedno dne 1. decembra. Da izkažejo svojo hvaležnost in vdanost najvišjemu pokrovitelju našega športa, je ASK Primorje letos preložil Tek Uedinjenja na današnji dan, rojstni dan kralja Aleksandra, ki Je blagovolil tudi prevzeti ■pokroviteljstvo nad današnjo proslavo. Kljub velikemu mrazu in snegu je bila udeležba tekmovalcev zelo velika. Nastopilo je 43 tekmovalcev, od katerih je 38 prišlo na cilj. Dokazali 30, da reprezen-tirajo odlično atletsko gardo, ki je kljubovala vsem vremenskim ln terenskim ne-prllikam. Od tako odličnih in vztrajnih atletov pričakujemo v bližnji bodočnosti še mnogo. Lepa udeležba Na startu sta se javila tudi reprezentan- ta prijateljskega rumunskega naroda Cri-stea ia Lapusan, ki sta prišla v Ljubljano v spremstvu zastopnika rumunskega la-hk.oatletskega saveza Savesca Ln jugoslo-^easkega delegata Selea. Dalje so starta-11 mnogobrojni Celjani, člani Jugoslavije, atleti iz Radeč, Kranja, Kamnika, Rakeka, Domžal in Novega mesta ter v lepem številu Ljubljančani, člani Ilirije, Hermesa, Jadrana, Korotana in prireditelja. Start je bil točno ob 11.30 pred Narodnim domom, kjer so se zbrali oficijelni zastopniki, v prvem redu zastopnik najvišjega pokrovitelja kralja Aleksandra brigad-ai general Pekič. Dalje so bili prisotni zastopnik ministra za telesno vzgojo dr. Hanžeka in podpredsednik SSS dr. Pavlin, soproga g. ministra dr. Kramerja, zastopnik bana načelnik dr. Marn, pomočnik bana dr. Pirkmajer, zastopnik mestne občine podžupan prof. Jarc, češkoslovaški korjzui inž ševčik kot zastopnik češkoslovaškega poslanika v Beogradu g. Weller-ja, zastopnik predsednika JLAS g. Ugnni-č& g. Schn&ller, dalje predsednik Pokojninskega zavoda dr. Baltič, delegat rumunskega lahkoatletskega saveza Savescu, zastopniki raznih domačih športnih organizacij, tako dr. Lapajne za Ilirijo, dr. Mau-ri za Hermesa, g. Kačar za Jadrana, prof. Kul j iS za LPP, zastopnik Jadranske straže g Stupica itd. Mnogobrojno občinstvo je bilo navzoče pri startu, na vseh cestah, kjer je šla proga, pa se je zbralo veliko število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili teku. t ... - Prijavljeni so bili tudi zastopniki lz Češkoslovaške, Bolgarije in Grške, vendar pa so prometne ovire, ki so jih povzročili zadnji snežni zameti, bile vzrok, da zastopniki teh bratskih narodov niso prišli v Ljublja- "°Opazllo se je, da se te športne prireditve niso udeiležili zastopniki mariborskih klubov ki so bili dolžni sodelovati z ozirom na nastop ljubljanskih atletov pri Teku Osvobojenja dne 1. decembra v Mariboru. Rezultati, doseženi na težavnem terenu in v velikem mrazu, so prav odlični. Pri tem treba upoštevati še dejstvo, da je bila proga v obeh kategorijah za več kot 300 m daljša kot lani. Rezultati na dolgi progi: 1. Krevs Ive (Primorje) 18:54.6, 2. Bru-San Joaip (Ilirija) 19:06.6, 3. Starman Adolf, neverific. 19:27.2, 4. Cristea Dinu (Asoc. Športi va Granicerul), Bucarest 20:23.8, 5. Šporn Stane (Ilirija) 20:40.8, 6 Mirnik France (Jugoslavija, Celje) 20:47, 7. Grad Armin (Primorje, vojak) 20:56.8, 8. Ošabnik Maks (Prim.) 21:51.8, 9. Vengust Rudi (Jugoslavija, C.) 22:24.8, 10. Ogrin Franc (Primorje) 23:12.2, 11. Grebene Kari (Jugoslavija, C.) 23:18.4, 12. Mav Franc (Domžale) 23:38.2, 13. Ulls-berger Slavko (Ilirija) 23:46, 14. Pikš Fer-do (Jugoslavija, Celje) 23:49, 15. Dimitri-jevič Dimitar (vojska). -— Na cilj so prispeli vsi. Rezultati na kratki progi: 1. Lapusan (Viforul Dacia, Bucarest) 10:44.2, 2. Gabršek Hanzi (Prim.) 10:44.6, 3. Starman Lado (Ilirija) 10:52.6, 4. Srakar Ivan (Primorje) 11:12.2, 5. Kranjec Ivan (Jadran), 6. Javornik Anton (Koro-tan, Ljubljana), 7. Grabeč Janez (Primorje). 8. Mršek Tona (Javornik, Rakek), 9. Glavnik Ludvik (Ilirija), 10. Pleterski Božo (Ilirija), 11. Dežman Alojz (Primorje), 12. Goršek Emil (Primorje), 13. Srakar Franc (Primorje), 14. Svetina Blaž (Primorje), 15. Dolhar Stane (Korotan, Ljubljana), 16. Dolinšek Karel (Korotan, Ljubljana), 17. Hlebce Jože (Primorje), 18. štembaJ Ivan (never.), 19. Suhi Štefan (never., Novo mesto) 14:37.4, 20. Skušek Marjan (Primorje), 21. Jež Franc (Primorje), 22 Gombač Mirko (Primorje), 23. Djordjevič Ivan (voiska) 16:57.4. Odstopili so na progi: Kic Ivan (Korotan, Ljubliana), Perpar Gabrijel (Primorje), Kamnikar Darko (Radeče), Klemene Rudi (Reka) in Bručan Ludvik (Ilirija). Placement po kategorijah I. kategorija, vojska; A. kratka proga: 1. Srakar Franc (Pr.), 2. Djordjevič Ivan. B. Dolga proga: 1- Grad Armin (Pr.), 2. Dimitrijevič Dimitar. H. kategorija, neverificiranl do I. 1912: A. Kratka proga: 1. Grabeč Janez (Pr.), 2. Mršek Tona (Javornik, Rakek). B- Dolga proga- 1. Ogrin Franc (Pr.) 23:12.2, 2. Grebene Kari (Jugoslavija, C.) 23:186. Kategorija neverificiranih 1. 1912, 1913, 1914: A. Kratka proga: 1. Kranjc Ivan (Jadran), 2. Javornik Anton (Korotan, Ljubljana), 3 Pleterskjr Božo (Ilirija), 4. Dežman Alojz (Pr.), 5. Dolhar Stane (Korotan, Ljubljana), 6. Hlebce Jože (Pr.), 7. Gombač Mirko (Pr.). — B. Dolga proga; 1. Starman Adolf (never.), 2. Ošabnik Maks (Pr.), 3. Mav Franc (Domžale), 4. Ullsberger Slavko (Ilirija). Kategorija neverificiranih 1. 1915, 1916, 1917: Kratka proga: 1. Srakar Ivan (Pr.) 11:12.2, 2 Svetina Blaž (Pr.), 3. Dolinšek Alojz (Korotan. Ljubljana), 4. gtembal Ivan (never.), 5. Štefan Suhi (never., Novo mesto), 6. Jež Franc (Pr.). Kategorija juniorjl L 1915, 1916, 1917: 1. Glavnik Ludvik (nirija). Kategorija seniorji že plasirani preko 800 m: A. Kratka proga: 1. Ion Lapusan (Viforul, Dacia) 10:44.2, 2. Gaberšek Hanzi (Primorje) 10:44.6, 3. Starman Lado (Ilirija) 10:52.4, 4. Goršek Emil (Pr.). — B. Doiga proga: 1. Krevs Ivo (Primorje) 18:54.6, 2. Bručan Josip (Ilirija) 19:06.6, 3. Dinu Cristea (Granicerul Asoc. Sportiv, Bucarest), 4. šporn Stane (Ilirija) 20:40.8, 5. Mirnik Franc (Jugoslavija, Celje) 20:47. Kategorija še neplasirani preko 800 m: A. Kratka proga: 1. Skušek Marjan (Pr.). B. Dolga proga; 1. Vengust Rudi (Jug.), 2. Pikš Ferdo (Jugoslavija, Celje). V splošni klasifikaciji so si priborili naslednja darila: Glavna proga; 1. Krevs Ivo (Pr.) v trajno last srebrn prehodni pokal bana dravske banovine g. dr. Draga Maruš ita in pokal g. Kocbeka Viktorja, veletrgovca; 2. Bručan Josip (Ilirija) darilo tvrdke Bo. nač, namizno garnituro; 3. Starman Adolf (neverificdran) finsko vazo, darilo g. Avgusta Agnole, veletrgovca, lin 4. Dinu Cristea (Asoc. Sportiv Granicerul, Bucarest) tintnik, dar lilo tvrdke Tičair. Kratka proga: l. Lapusan Ion (Viforul, Da cd a, Bucarest) prehodno darilo g. Ribe, srebrn pokal, Ln cigaretno šatuljo, darDo g. Krisperja, veletrgovca; 2. Gaberšek Hanzi (Primorje) zapestno uro, darilo g. in' Mila Jelačina, rumunskega konzula; 3. Starman Lado (Ilirija) cigaretno šatuljo, darilo tvrdke Eberle. Darila so si še priborili: zmagovalec v vojaški kategoriji (dolga proga) Grad Armin (Primorje), srebrno cigaretno dozo, darilo g. Matrea; zmagovalec na dolgi progi (kategorija neverificiranih do 1. 1912) Ogrin Franci (Pr.) pepelnik darilo tvrdke Klein; Kranjc (Jadran), zmagovalec kategorije neverificiranih 1 1912—1914, smučke, darilo tvrdke Alpina; Srakar Ivan (Pr.), zmagovalec v kategoriji neverificiranih 1. 1915—1917, uro darilo tvrdke Kolb in Predalič. in Vengust (Jugoslavija. Celje) uro, darilo g. Čudna, kot zmagovalec kategorije seniorji še neplasirani preko 800 m. Razdelitev daril Ob 14. se je vršila v dvorani Trgovskega doma čajanka, pri kateri so bila tekmovalcem razdeljena darila, čajanke so se udeležili zastopnik najvišjega pokrovitelja brigadni general g. Peklč, oficieLnl zastopniki ln lepo število občinstva. Popoldansko prireditev Je otvoril s daljšim govorom predsednik Primorja g. načelnik Sancin, ki je poudarjal, da morajo biti športniki hvaležni svojemu kralju, da je dvignil današnjo lepo prireditev s tem, da je prevzel pokroviteljstvo ter s tem dal priznanje našim športnikom za njihovo delo. Pozdravil je vse navzoče ter apeliral na mladino, naj ae zaveda današnje svobode v lastni državi tn naj bo hvaležna vsem borcem, ki so žrtvovali svoje življenje za to, da se more današnja mladina v tako veliki meri svobodno razvijati, kar nam Je bilo pod tujim jarmom nemogoče. Poklonil se je manom našega velikega blagopokojnega kralja Osvoboditelja Petra. Posebno je pozdravU zastopnike prijateljskega rumunskega naroda, ki so s svojo navzočnostjo doprinesli k uspehu današnje prireditve. Svoj govor je zaključil z vzklikom pokrovitelju kralju Aleksandru. V Imenu rumunsklh tekmovalcev Je govoril delegat rumunskega lahkoatletskesa savez« g. Joan Savescu, kl je Izrazil svoje veselje, da so mogli rumunskl atleti sodelovati pri današnji proslavi rojstnega dne kralja Aleksandra Poudarjal je športno korektnost, v kateri se je vršila današnja prireditev ter čestital zmagovalcu Krevsu na lepem uspehu. Rumunskl savez smatra za svojo dolžnost, da bo povabil naše atlete v Bukarešto. Z iskredč. Mira Gnus ob spremljevanju sdč. Muche in saksofonist konservatorist Ziherl, ki ga je tudi spremljal g. prof. Ll-povšek. Najvišjemu pokrovitelja Vralju Aleksandru je bila poslana v Zagreb naslednja brzojavka: > S Teka Uedinjenja pošiljamo svojemu pokrovitelju in vrhovnemu voditelju izraze neomajne zvestobe In udanosti v veri, da bodo tudi naši športni napori doprinesli k veličini ln sijajni bodočnosti Vašega Veličanstva, našega celokupnega kraljevskega doma ln velike naše Jugoslavije! ApK Primorje.c Ponoldanska prireditev ee je zaključila v lepem športnem razpoloženju. Glavna skupščina vrvnega nogometnega foruma Hašk dobi! zadoščenje — Državno prvenstvo — Delegati bodo zborovali vso noč Beograd, 17. decembra, V dvorani Kola srpskih sestara se Je danes dopoldne pričela letošnja glavna skupščina Jugoslovenskega nogometnega saveza, kl jo je vodil predsednik g. Todo-rovič. Z velikim navdušenjem je bila najprej sprejeta naslednja brzojavka, ki ae je poslala pokrovitelju nogometnega saveza, kraiju Aleksandru v Zagreb: »Zastopniki 642 nogometnih društev, zbrani na letni glavni skupščini JNS, pošiljajo Vašemu Veličanstvu, svojemu kralju in pokrovitelju, športne pozdrave.« Tudi g. ministru za telesno vzgojo naroda dr. Hanžeku je bila poslana pozdravna brzojavka. Verifikacija pooblastil Nato se je skupščina za pol ure prekinila, da je mogel verifikacijski odbor pregledati polnomočja. Verificiranih Je bilo 584 pooblastil, 4 pa so bila zavrnjena, med njimi pooblastilo SK Drave lz Ptuja. »Haškova afera« Predsednik g. Torodovič Je nato da' pregled o delu savezne uprave teT prosil delegate, naj bodo v svojih kritikah objektivni. Delegat zagrebškega Haška g dr. Pleša Je nato prečital pritožbo Haška zaradi razveljavljeni!a državno<>rvenstve-nih tekem z beograjsko Jugoslavijo in z novosadsko Vojvodino. Za svoj predlog je zahteval nujnost, ki je bila tudi na veliko presenečenje sprejeta b 322 proti 232 glasovom. Po zelo živahni debati Je bil predlog Haškovega zastopnika g. dr. Pleše, da se razveljavi sklep upravnega odbo ra JNS glede tekem z Jugoslavijo in Vojvodino, sprejet s 349 proti 129 glasovi. Zaradi tega sklepa se izpremeni končnove-Ijavna tabela v državnem prvenstvu. Hašk je zavzel tretje mesto za BSK in Hajdukom. Sledi mu BASK, a Jugoslavija Je zavzela peto mesto. Vojvodina je ostala, kakor znano, na zadnjem mestu. Debata o delu saveza Dopoldanska seja je trajala do 13.30 ter se je nadaljevala ob 15. Debata na popoldanski seji je bila zelo živahna. Delegati so predvsem kritizirali poročilo tajnika za notranje zadeve g. Pavličeviča, dočim so hvalili delo tajnika za zunanje zadeve g. Andrejeviča. Blagajnik je s svojim poročilom še dobro odrezal ter so se kritizirale le gotove postavke, tako n. pr. postavka glede banketov, ki znaša 46.000 dinarjev. Po poročilu revizijskega odbora, ki zelo hvali delovanje letošnje savezne uprave, je bila per acclamationem sprejeta raz-rešnica upravi. Situacija ob 19. url Ob 19. uri so se sestali razni odbori, med njimi odbor za proučitev državnega prvenstva ln odbor z« sestavo kandidatne liste. Po dosedanjem stanju bo prišel od Slovencev v odbor še g. inž. Wolf. Dosedanja zastopnika gg. kapetan Vizjak in Kuret ostaneta v odboru. Državno prvenstvo Glede državnega prvenstva obstojajo trije predlogi. Večina ligašev hoče izvesti sklep lanske skupščine, po katerem more izpremeniti dosedanji sistem dvetretjinska večina skupščine v okviru sedanjega sistema, toda a korekturo, da bo T nacio- nalni ligi samo osem klubov. Savezu a uprava in manjšina ligašev, ined njimi tudi Primorje, stoji na stališču, naj se Izvede v celoti sklep lanske skupščine, to Be pravi, da bo v nacionalni ligi deset klubov, Tretji predlog Je stavil g. Boško SI-monovič, ki predlaga tri lige ter predstavlja z nekaterimi korekturami Hajdukov predlog. Te tri lige bi bile beograjska, zagrebška to Skupina okoli Osijeka In Sarajeva. Vsaka od teh lig bi poslala v finalna tekmovanja *a državno prvenstvo po dva kluba Sodniško vprašanje Sestal ee je tudi odbor za sodnISio vprašanje. Zdi 6e, da niti v sodniškem vprašanju, niti v vprašanju državnega prvenstva ne bo v odborih prišlo do sporazuma ln da ee bo moralo vršiti bojno glasovanje. Glede sodniškega vprašanja obstojata dva predloga: 1. predlog glede popolne avtonomije in predlog (Segedln-skl), da bodo sodniške sekcije popolnoma podrejene savezu, odnosno podsavezom Predlog Segcdinskega zahteva tudi znižanje sodniških taks. Za ukinitev avtonomije je vsa južna skupina, del akopljanske-ga podsaveza, od beograjskega podsaveza skupina okoli BSK in BASK-a. dalje skupina okoli osiješke Slavije, manjšina splitskega ln sarajevskega podsaveza, večina ljubljanskega podsaveza ter g. Segedinski, ki razpolaga s 56 glasovi, med temi 7 od cetinjskega podsaveza, dalje del novosad-skega podsaveza, dočim se skupina zagreb. škega podsaveza, kl razpolaga s 107 glasovi, dosedaj še ni Jasno opredelila ter bo najbrže vezala to vprašanje z drugimi pro. blemi, zlasti z vprašanjem nacionalne lige itd. Skupščina bo trajala najbrže skoraj vso noč. Brezplačen smučarski tečaj je tudi na Kofcah, kjer poučuje smučanje po učnem načrtu JZSS savezni učitelj Tone Banovec. Tečaj traja vso zimo ln se lahko prijavijo začetniki in izvežbanl smučarji vsak dan brez prijavnine. Športni klub Ilirija (smučarska sekcija). Naprošajo &o nasJednji gospodje, da se udeleže sestanka, ki bo danes ob 16. v kavarni Evropi: dr. Korbar, Lajovlc, Vuč-nik, Karba, Banko, Jerančič, Kosec Lado, Baltezar, Rosshaupl, Polajnar, Vidic, Rl-har, Nered Avg. Dalje se pozivajo vsi tekmovalci, da se sigurno udeleže sestanka danes ob 20. radi tečaja, kl se bo vršil pod vodstvom g. Marsa. Izostanek se ne upraviči. Smučarski klub Celje sporoča: Kakor lani, je tudi letos dr. Kugyjeva skakalnica v Liscah vsem klubom na razpolago za trening. Ker so vzdrževalni stroški za skakalnico tudi T zimi visoki, mora vsak klub, kl pošlje svoje člane na trening, doplačati k tem stroškom malo odškodnino. Klubi, kl mislijo svoje člane-skakače poslati na trening oziroma sami izvesti kako prireditev na skakalnici, naj se obrnejo na naslov: Smučarski klub Celje, g. Ervin Gračner, tvrdka V. Wogg. Zaradi osebne varnosti skakačev moramo staviti gotove predpise. Vsakemu neprijavljenemu skakaču se bo prepovedal trening aa skakalnici. Ostale nogometne tefcme Budimpešta; FC Segedln : UL okraj 8:1. Bajreuth: PC Bayreuth : L VC Nttrn-berg 2:1. . NUrnberg: ASV Nttmberf j Sptelvsrai-nigung FUrth 3:1. Berlin: Hertha ; Minerva 0:2, Victoria 1 Luckenvvalde 3:0. Dunaj: Na Dunaju 00 bile vse tekme odpovedane. Rim; Včerajšnje prvenstvena tekme: Torino : Napoli 0:0, Palermo : Milano 2:1, Lazlo : TriestLna 2:0, Alessandria : Firen-ze 3:1, Pro Vercelli : Casale 4:1, Livorno : Brescia 0:0, Ambrosiajna : Genova 5:0. Sedanje stanje je: Ambrosiana 23 točk, Ju-ventus 17, Bologna 17, Milano 16, Triesti-na 16, Pro Vercelli 16. Fiorentlna 15, La-zio 15, Palermo 14, Napoli 13, Rama 12, Genova 12, Alessandria 11, Padova 11, livorno 11, Torino 10, Casale 9. Nesreča smučarskega prvaka. Naše smučarske tekmovalce leto« zasleduje smola. Pred 14 dnevi se ja v Planici lažje ponesrečil ln »vil nogo simpatični skakač ličnosti r prehrani prej sli slej obolele. Dobro je, če se tudi pozimi pobrigamo v živo brano. Navadno si skvarist zaipom kako Jamico, kjer Je videl črvifke tublfe se. Ce zajame v pozni jeseni par kg bla^ Ima črričke do konca Januarja. Tudi d< ževnlki ln drugI črvi. ki jih izkopljemo P' gnojlSčlb, So v drobno rszkosanem stanj dobrodoSla hrana. Pri taki hrani so ril vedno zdrave ta živahne r veselje rib. gojltelja. O. f Pristopaj k »Vodnikovi « TEDEN DNI FILMA Willy Forst — režiser Do sedaj smo bili naučeni gledati Willi Forsta samo kot igralca z velikim talentom Kakor vsi filmski igralci, tako si je tudi on želel, da vsaj enkrat režira kako večje delo Po dolgem času mu je uspelo. Bila mu je poverjena režija filma »Leise flehen meine Lieder«. Naloga ni bila lahka, kajti v tem filmu, ki je prava šuber-tiada. ter je predvsem namenjena široki glasbeni publiki, je moral režiser paziti na to. da ohrani filmu značaj profinjene lepote'in prisrčnosti. Za to delo je bilo treba poleg tehničnega znanja tudi mnogo rutine in okusa. Forst je imel gotovo veliko zaupanja v samega sebe, kajti pred to nalogo bi še marsikateri režiser poln rutine in izkustva dvomil nad uspehom. Moramo priznati, da je Forst pri tem delu imel uspeh. Producenti so mu šli na roko in ga niso silili k naglici. Film je nastajal počasi in za naše prilike v tempu, ki dovoljuje, da se ustvari dobro in močno delo Letos v začetku maja je bil film samo še ideja, obdelan je bil v obliki kratkega ekspozeja. Danes ima že svoje de-finitivne oblike ter se bo za božič že predvajal v Elitnem kinu Matici. Vse delo. ki ga zahteva film od ekspozeja režijske knjige, zunanjih in ateljejskih posnetkov, montaže in rezanja filma, je vodil Willy Forst sam. Kot vesten reži-šer je tudi sam lastnoročno rezal film, četudi je to delo dokaj neprijetno. Največja bojazen Willyja Forsta je bila, kako bo publika sprejela njegovo prvo delo. On se pač naslanja samo na publiko. Vrtel je film za maso in edina njegova želja je da bo film tako sojen od publike kot publika sodi igralca na deskah. Publika je odkrita in objektivno presoja vse, kar vidi, in ne, kar bi morala videti: sicer je tudi tu treba precej opreznosti. Poslužil se je tu trikov, kakršnih se poslužujejo vsi dobri režiserji.V filmu je mnogo veselih Ost: Nekdo se je ustrelil V začetku novembra se je ustrelil na Bledu v nekem hotelu filmski Maks Landa. Že dolgo me to teži... In zdaj, ko so ljubljanski dnevi megleni, sivi, ko se gledamo kakor skozi umazane pajčolane, ne zdržim več... Zdi se mi, da sem dolžan, vest mi ne da pokoja... morda mi bo potem lažje ... Saj vse skupaj nič ni... Nobena senzacija, nobena posebnost in o podobnem čitamo vsak dan med dnevnimi vestmi vsakega dnevnika. Hujše čitamo in pre-huiše... o ubojih, pokoljih, napadih in slodejstvih... svet stoji, življenje se ne potrese... vse tecejepo naprej. Čisto vsakdanja zadeva. Nekdo se je ustrelil. Ustrelil se je na Bledu v nekem hotelu. Pisal se je za Maksa Lando in — tu se pričenja moja vest oglašati. Ta Maks Landa je bil filmski igralec, bil je mednarodna oseba in bil je poznan v Šanghaju prav tako dobro, kakor pri nas ali v Krakovem. Ta Maks Landa j* bil nekoč verni član bratovščine našega poklica, bil je dramski igralec in šele potem ga je zvabil »ekran«. Še nekaj je, kar me vodi, da pišem te vrstice: Maks Landa je bil dramski igralec in ko so pa tudi žalostnih scen Konec je vsekakor nekam žalosten« Ustregel je Willy vsem. Gledalci filma bodo gotovo ganjeni. Svetovna kritika in sodba publike se je za to delo izrekla dobro. Strokovna kritika ceni ta film kot izredno delo dovršene tehnike in dejanja. Edinstveno delo, kjer pride pesem in glasba v sklad z dejanji. Dosedaj smo bili navajeni gledati filme, kjer je bila pesem z glasbo vred samo točka programa. V Forstovem filmu pa sto pesem in godba ozko povezana z dejanji. Pri nas bomo v kratkem videli to delo pod imenom »Hrepenenje«. »Zaklad gora44 Moderna filmska produkcija »e dokaj rada poslužuje raznih pripovedk, dogodkov in fantazij. Jako dobro snov nudijo v zadnjem času ljudske pripovedke in zgodovinski prizori, ki so odločali v usodi posameznika ali narodov in krajev. V izbiri takih sižejev ima srečno roko znana plezalka in smučarka Leni Riefenstahlova. Ona ljubi predvsem naravo. Narava je kraljestvo njenih sanj. Ko smo jo videli v filmu »Sveta Gora«, se nam je pokazala taka, kakor je v resnici Narava sama, njene skrivnosti in življenje so ji vse. Ima še eno posebnost: za svoja dela ne izbira poznanih igralcev, poišče akterje rajši med onimi, ki jim je narava najbližja, med ljudmi iz okolja, kjer misli snimati svoje delo. Pokazalo se je, da se v zmožnostih teh akterjev nikdar ni varala. Gotovo pa najmanj v velikem delu »Das blaue Licht«, posneto po pripovedki iz Dolomitov. Preprosta in dokaj znana pripovedka o gorskih zakladih in neznanem čarobnem sijaju je oživljena in predstavlja silno delo tehnike, igralske in režiserske sposobnosti. Tu je Leni Riefenstahl v svojem elementu. Skalovje, prepadi, plezanie po gre- dozidali, otvorili to ljubljansko gledališče, dramsko, ta svoječasni »Kaiser Franz-Josephs-Jubil&umstheater — takrat ie bil Landa član tega gledališča... • Hodil je na Bled na oddih. Vzljubil je zemljo, katero je spoznal kot mlad človek, ostal je pokrajini zvest in vračal se je skozi leta. Njegova pot je šla od njegovih začetkov v Ljubljani navzgor in pred leti ga ni bilo obiskovalca kina, ki bi ne poznal slavnega detektiva Deebsa — Maksa Lande... Vražji dečko je bil Deebs, visok, vitek in eleganten in ni ga bilo zločinca, ki bi ga on ne spravil pod ključ — ni ga pa bilo tudi poba, ki bi ne bil sanjal vsaj na tihem... pa če bi ga vprašali, kaj postane, ko bo velik —- dejal bi gotovo: detektiv Deebs... To je bil Maks Landa. Bil je bogat, čislan in znamenit. Na Bledu mu ni bilo treba potrkavati na otoku z zvončkom — v njegovem žepu so zvončkljale monete. Ne, tega mu takrat ni bilo treba. Da, znamenit je bil. In popularen. V Monakovem sta se srečala z Rein-hardtom. Pa stopita v restavracijo, da se dogovorita o poslovni zadevi. Pa Dri-de restavrater in jima prinese knjigo, v katero se podpisujejo znameniti gostje. Pa seže Reinhardt in se hoče pod- benih ▼ iskanju po neznanem to njen •vet L Tako dovršene turisttke ter plezalne tehnike menda še nismo videli na platnu kakor baš v tem filmu. Sodelavci Leni Rie-fenstahlove v tem filmu so sami izvrstni gorski plezalci in športniki. To delo bo predvajala ZKD za božične praznike. »Hrepenenje" V tem delu je imel režiser Willy Forst dokaj srečno roko pri izbiri sodelavcev. Glavna vloga je poverjena slavni igralki, ki jo naša publika dobro pozna — Marthi Eggertovi, njen partner pa je član dunajske državne opere Hans Jaray. Da dvigne muzikalni efekt filma, je Willy Forst prišel na idejo uporabiti v tem delu zbor »Wiener Singerknaben« ter slavno cigansko kapelo primasa Gyule Horvatha Ijorsten je prizor, kjer Martha Eggert — Katarina poje ob spremljevanju ciganske kapele H. Jaray in ostali igralci so podali sijajne stvaritve. Sam Willy Forst si priznava, da so tu vsi njegovi sodelavci izvršili poverjeno jim nalogo tako, kakor v redko katerem drugem filmu. Med zvezdnike, ki sodelujejo pri filmu prištevamo gotovo Han-sa Moserja, Luizo Ullrichovo, Hansa Olde-na, Otona Treselerja in Raoula Aslana. Filmski drobiž Dva brata in sestra Barrymore v enem filmu. Naši publiki dobro znani cinični ljubavnik John in njegov brat Lionel, znan iz filma »Arsčne Lupin«, nastopita skupno s sestro Ethel, ki je do sedaj nastopala samo na odrih, kjer je uživala jeliko slave. Skupno nastopijo v filmu »Zadnja carica«. Delo je bilo posneto v nemškem jeziku. Sloveči komik Pat, o katerem so nedavno poročali, da je živčno obolel ter da so g i internirali v umobolnici, izjavlja o se-i, da je popolnoma zdrav. Pripravlja se na daljše potovanje po evropskih deželah. Vest z umobolnico mu je napravila veliko reklame in je samo hvaležen onim, ki so jo lansirali v svet Lepote naših krajev Ilustrirani planinski koledar, ki ga je za lansko leto prvič izdal Cveto Svigelj, je bil dovolj posrečen poizkus, da vendar že preženemo neokusno šablonske koledarje, kakršne so nam vsiljevali, od kar tiskane koledarje sploh potrebujemo Pred dobrim desetletjem, ko je bila vsa novodobna tiskarska industrija pri nas še v povojih, smo pač segali po tem, kar so nam naši trgovci s svojim okusom ali neokusom dobavili iz inozemstva. Po vojni smo se pa tudi v tiskarstvu kaj kmalu osamosvojili v vseh panogah tiskarske tehnike kakor bakrotisk, ofset, večbarvna autotipija itd., pa kljub temu nihče ni prišel na misel, izdati ilustriranega koledarja. Svigljeva ideja seveda ni samosvoja, vendar je on tisti, ki je z vse večjimi težavami in žrtvami, kakor bi to zmogel marsikateri drugi, izdal pri nas prvi tovrstni koledar Bržkone je malo narodov v bv-ropi, ki nimajo podobnih koledarjev. Poleg vseh prednosti takega koledarja, od Katerih ni najzadnji vzgojni moment Predvsem pa je pomen takega koledarja propagandni in najsi tudi je kazal lanski marsikatere pomanjkljivosti, so bile na ta račun prav vse odtehtane. Letošnji koledar pa je Cveto Svigelj v nekaterih pogledih izpopolnil Zaradi pestro ti slik je pritegnil še osem fotoama-ierjev, ki bogatijo koledar s svojimi prispevki. Kjer je treba pojasnjujejo slike poleg slovenskega še kratki teksti v nemščini, fram oščini in srbohrvaščini. Slike so vse iz naše banovine. Izbira je pestrejša, kakor lani in so motivi razporejeni nekako tako, da odgovarjajo vsakokratnemu letnemu času. Nekateri očitajo izdajatelju, da vse premalo upošteva umetniški izraz fotografije. Današnja fotografija stTemi za živim podajanjem podrobnosti, detajla; je v popolnem nasprotju s fotografijo pred nekaj leti ko je bil smisel dobre fotografije ši- pisati, pa odmakne restavrater knjigo in jo predloži Landi z opravičilom Rein-hardtu: ne vi, gospod, tu, gospoda Deebsa bi prosil za ljubezniv avto- gram... . Na vasi, na bulvarjih, na Ringu in Unter den Linden je sleherni frkovec spoznal v Landi svojega ljubljenca, detektiva Deebsa. Saj! saj! Slava in znamenitost so lepe stvari... Iz ekrana je rasel detektivu Deebsu sovražnik, kateremu ni bil kos. Ta sovražnik se ni dal ukleniti, ne, vsak dan je postajal močnejši... Či mbolj so rasle Iz njega nove melodije, čim jasnejši je bil zvok, tem mračnejše je postajalo okrog Deebsa... Na — na koncu mu je ostal samo en zvok... jedek strel, na Bledu v nekem hotelu... T&ko je življenje. O, še vse drugačno je življenje!... Se vse drugačno! Osiveli so mu lasje na sencih in nagibalo se je k zatonu ono, kar imenujemo pričakovanje... In ob tej enajsti uri mu je poslal gospod Bog nasproti po njegovi cesti, žensko, mlado in lepo. Mlajšo od njega, veliko mlajšo... Kako je bilo? Jaz ne vem., lahko, da je ljubila v njem znamenitost, morda njegove sive lase... morda celo bogastvo... Morda je bilo tudi vse v redu, vsaj v začetku — potem pa se je nalomilo in skrhalo... Zapustila ga je. Tako je ostal mož sam in zapuščen Angažmaji so postajali redki in redkejši — zaslužek se je odmikal... beda je gledala s čedalje večjimi očmi... Prihajal je na Bled, da nabere novih sil za novo borbo. Tudi letos je prišel. Preko poletja Je bival tam, do jeseni. Gostje so odhajali... Listje je že rumenelo in poti proti zasipu so bile že osamele ... Maks Landa je bil še vedno tam. In potem? Ko je pregledal listnico, ugotovil imovino, je sedel in pisal pisma... Mnogo pisem... Nato se je ustreliL Jaz ga nisem poznal, Maksa Lande, niti z ekrana se ga ne spominjam. Ako pravim, da mi je ležalo na duši in težilo vest vse to, najdem razlog samo v enem: tu na naši zemlji si je poiskal počitka. Nekdo, ki ga je gledal ves svet Prah naše grude se je držal njegovih čevljev, ko je stopal čez sinji nebeški prag. Blejski zvon je dal zadnjo popotnico detektivu Deebsu, božjemu hlapcu — članu naše bratovščine... • Da, tako je! Pretrgan je trak. In zdaj — Bog ve ali bo ta gruda, v kateri leži, ta košček njegovega poslednjega domovanja ozaljšan kedaj s cvetjem — bo zagorela tam kedaj svečka . rok, razprostrt razgled in sta bila skupina in panorama moda. Tudi v Svigljevem koledarju je opaziti, da so najboljše tiste slike kjer skušajo amaterji zagrabiti življenje posameznih stvari: rože. metulja, odsev sonca v vodi, pramen razsipajoče se luči za obokom, del interie p« S Dia. f«) Kuhinjsko kredenco lepo in dobro ohranjeno prode m. Ogledati t Židov Iki ulici 1711- 44566-6 Smuči in sanke priznano najboljši Izdelek dobite najugodneje pn izdelovalcu M. Paj far, Ljutljana, Trnovska ulica 25. Telefon 34-10. 44668-6 dajemo najkulantneje na: vloge velebank, vrednostne papirje, ratno šteto, državno bone, Blairovp posojila to kurantno blago. Naročila z dežele o-bavljamo i romptno. PUCKA 6TEDIONA Zagreb, Medoličeva 31 telefon 90-03 13208 Pridelki Vsak* DtKM-U* > Uui ia dajajij* aaalora aJS ta tifro pa 6 Dia. (88) Orehova jederca po *0. 29 in 32 Din 1 kg nudi Sever & Kom p.. Ljubljana. «645 33 Vsaka t>«w-rta i Otn. ' u iaianj* naslova al' | ra »ifro pa 5 Dia. f1«1 Bančne vloge laku.p prodaja ia laloga Sajboljie t« najhitreje -p-mlorni tavod nianJutra*. 44096 St 1 ali 2 sostanovalki »prejsem v centra aieat*. Sa»l»v v oglaacMB oddelka •Jutra«. 44S8T28 Samsko stanovanje komfortno oddam • 18. decembrom »1« 1 Januarjem v palači »Dunav«. Poizve se pri hišniku. 44590-23 iko prav tako ali I ganizacijo soisiva za ~_____—-;-—--—----T. Nftwak_ UflI s LlubUaaL ----—-—-a rinit Ruuukar aa Narooao uakarno d. (L kol uskamarja ftaofi Jszsriek. Za inaeratai del Js od«ofo«n Alojz Novak, va s Lguogam. ttavljen. Izdaja sa Keuzorgij »Jutra« Adott tuuuiiuu. ca «»«jui»u —