Ilustrovan mesečnik v prospeh afriških misijonov s prilogo „KIaverjev koledar". izdaja Klaverjeva družba. Upravništvo: Ljubljana. Prod Škofijo 8, II. nadstr. Stane za celo leto K 1*50; s koledarjem vred K 2-10. Leto XV. Zvezek 9. September 1918. j ■ Tlf i| ilustrovan mesečnik v Udmev iz ntrike, p^eh a™ misij«. ' nov in v oprošcenje zamorskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, francoskem, angleškem in laškem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju in Benediktu Stane za celo leto. K 1*50. Uredništvo „Odmeva iz Afrike" pošilja, kot znano, vsako leto svojim naročnikom „Klaverjev koledar" za ceno po 60 vinarjev. Naročila naj se naslovijo: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8, II. nadstropje. Ljubljanski naročniki lahko dobivajo lisi v zakristiji cerkve presv. Srca Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahko pošiljajo iudl naravnost glavni voditeljici Klaverjevc družbe, gospej grofici M. Tereziji Led6choWski, začasno Salgburj, Drel-faltigkeitsgasse 19. Vsebina številke meseca septembra: Dušna premija. — Razvoj afriških misijonov. (Dalje.) — Pisma misijonarjev (došla od 12. januarja do 15. februarja). — Listnica uredništva. — Zapiski Družbe sv. Petra Klaverja : Avstrija, Nemčija. — Popolni odpustki. — Slika: Obednica gobavcev v Fianarantsoa (Madagaskar). NA PONOVNA VPRAŠANJA: Za naklonitev volil (sporočil, daril in podobno) Družbi sv. Petra Klaverja, ki je kot vknjižcna družba pravna osebnost, zadostuje napraviti lastnoročno sledeči spis, ga podpisati ter ga hraniti na takem kraju, kjer se ga po smrti lahko najde. Odredba poslednje volje. Tem potom volim Družbi sv. Petra Klaverja za afrikan- • skc misijone s sedežem v Ljubljani davka prosto glavnico ..... K, z besedami .............. kron, ki se ima izplačati v teku...............mesecev po moji smrti. Kraj in dan podpisa. D , j • • ■ ' r r Popoln podpis imena. Gotovejšc in zaslužnejše kot testament je darilo ali naložitev glavnice Se za časa življenja. Družba sv. Petra Klaverja sprejema iste vsak čas z enako srčno hvaležnostjo in jamči blagosrčnim darovalcem do njih smrti za pristojne obresti in ako potrebno, tudi za povračilo glavnice. MARIJINA MASNA ZVEZA. Mnogi zamenjajo »Mašno zvezo za Afriko« z »Marijino mašno zvezo«. Mi prosimo torej vse one, ki želijo pristopiti k zadnji, da se obrnejo naravnost na: Upravo Marijine mafine zveze, frančiškanski samostan, Maribor, štajersko. Vsak ud d&, kakor pravila zahtevajo, na leto za eno Hveto mašo na namen te družbe in kot pristopnino 50 vinarjev. Navadni, vendar prostovoljni dar enkrat za vedno je 3 K 50 vin. LETO XV. ŠT. 9. SEPTEMBER 1918. lB(lltEllElllllllllIllltltlllllllllII!llfl1lllllililtl9llllllJlll[1III111IIIJtlIllltillllCllllIltlillllJlltllllllltlltiflllllllllllJI[IIIlllJllllllEllllEtlllJCI)llilllJllil1Ill Obednica gobavcev v Fianarantsoa (Madagaskar), Dušna premija! V namen naših naročnikov in dobrotnikov berejo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš. Razvoj afriških misijonov. Piše župnik Dieti. (Dalje.) Leta 1882. otvori opat trapistov, mnogozaslužni o. Frančišek Pfanner, potem ko je bil ustanovil in več let vodil opatijo v Banjaluki v Bosni, novo naselbino v južni Afriki. Danes imajo trapisti ondi okrog 30 misijonskih postaj. Najbližnja je oddaljena kakih 65 kilometrov, najoddaljenejša nad 3000 kilometrov od materine hiše v Marianhillu. Skoro vsaka teh postaj ima zopet svoje podružnice in šole s katehisti. V 400 različnih krajih se redno poučuje krščanski nauk. Nadalje se v 75 dnevnih šolah in Odmev IX. 18 — 6800 9 32 zavodih poučuje nad 6000 otrok. Kolik blagoslov pač more torej prinesti ena oseba, en zavod! Leta 1885. se je iz mednarodne družbe Kongo ustvarila samostojna država in kralj Belgije je postal njen vladar. In takoj so belgijski katoličani pokazali svoje domoljubje s tem, da so skoraj vse ondotne družbe ponudile svoje sodelovanje pri pokristjanjenju afrikanskih kolonij. Najprej se je ustanovil apostolski vikarijat belgijski Kongo, katerega uprava se je poverila očetom brezmadežnega Srca Marijinega (misijonska hiša Scheut blizu Bruseljna). Štiri leta pozneje so porečje Kwango prevzeli jezuitje. Kmalu so se jim pridružile tudi druge redovne družbe, kakor: trapisti leta 1894. in sinovi najsv. Srca, ki so leta 1897. prevzeli misijon ob Stanleyevih slapovih (leta 1908. po-vzdignjen v vikarijat). Nadalje premonstratenci iz Tonger-loo 1898, redemptoristi 1899, kapucini 1909, benediktinci iz opatije sv. Andreja v Briigge 1910 ter očetje Sv. Duha 1911. Nastopno leto so jim sledili tudi dominikanci, ki so že nekoč tako blagonosno delovali v Afriki, namreč v Zambeziju. Nemalo je jezilo Angleže, da niso sprejeli ponudbe Stanleyeve ter so tako slavnega raziskovalca prisilili, da je iskal podpore pri belgijskem kralju. Skušali so torej z nesramnimi lažmi o namišljenem slabem gospodarstvu in krutosti belgijskih uradnikov v afrikanskih kolonijah Belgijo očrniti pred svetom. Zato povabi plemeniti in viteški belgijski kralj leta 1905. katoliške misijonarje iz Anglije, naj se udeležijo misijonskega dela v Kongo-pokrajinah. In od tedaj misijonarji družbe sv. Jožefa v Mi 11-Hill u z neutrudljivo vnemo delujejo ob reki Bulanga. Tako gre mali deželici Belgiji izredna čast, ker s toliko vnemo in uspehom misijonari v koloniji, osemdesetkrat večji kot je sama. Tudi v Nemčiji je težnja po kolonizaciji afrikanskih pokrajin vzbudila novo misijonsko navdušenje. Najprej se je oglasil najstarejši in najbolj zaslužen misijonski red benediktincev. Prevzel je za polje svojega apostolskega delovanja del nemškovzhodne Afrike, namreč južni Zanzibar, sedaj imenovan D a r - e s - S a 1 a a m , ki je bil leta 1902. povzdignjen v apostolski vikarijat. Najstarejša nemška misijonska družba (Steyl) tudi ni hotela zaostati ter je pred več kot 26 leti prevzela misijon v Togo. Malo pred izbruhom vojske je bil ta misijon povzdignjen v vikarijat in usoda je hotela, da se njegov prvi škof dosedaj še ni mogel vrniti v svojo novo škofijo. Nepopisna je škoda, katero je povzročila vojska nemškim misijonom v Afriki. Tako piše škof Spreiter, O. S. B., v zadnjem svojem pismu: »Po vojski bodemo morali spet iznova začeti, kakor leta 1887.« Da izpopolnimo to le v velikih potezah očrtano podobo afrikanskih misijonov, je potrebno, da se spomnimo še nekaterih mlajših misijonskih družb, ki so v svetem navdušenju hotele starejšim odvzeti in olajšati nekaj njih bremen in dela. Tako so oblati sv. Frančiška Šaleškega (družba, ustanovljena šele leta 1871. po o. B r i s s o n) prevzeli misijon v deželi Hotentotov, ki je leta 1898. bil po-vzdignjen v apostolski vikarijat reke Oranje. Med tem je bila od njega odcepljena apostolska prefektura Velika Namakva-dežela, ki obsega del Nemške Južnozahodne Afrike. Španska družba sinov brezmadežnega Srca Marijinega (ustanov. 1. 1849.) misijonari od leta 1883. v španski Gvineji in njej pripadajočih otokih. Leta 1904. ustanovljeni vikarijat se imenuje po otoku Fernando Poo. Imenovani zaslužijo biti še dalje tudi misijonarji della C o n s o -1 a t a iz Turina, kateri so, čeprav je bila njih družba ustanovljena šele leta 1900., prevzeli apostolski vikarijat Ke-nia (ustanovljen 1909) in nanovo tudi prefekturo Kaffa v Abesiniji. Nadalje očetje iz Montforta, kateri so po svojem 2001etnem obstoju sprejeli tudi misijonsko delovanje v svoj program. Leta 1908. ustanovljeni vikarijat Shire je vinograd, katerega jim je določila božja previdnost v obdelovanje. Istotako je nad vse razveseljivo, da je staročastit-Ijivi red servitov, in sicer avstrijske provincije, prevzel misijone v Svaci-deželi. Tudi mlada kongregacija misijonarjev de la Salette, ki ima še komaj 180 udov, misijonari z vso požrtvovalnostjo v apostolski prefekturi Be-tafo na Madagaskarju. Salezijanci don Boska, ki tako blagonosno delujejo v Južni Ameriki, ne oskrbujejo samostojno sicer nobenega misijona v Afriki, vendar so se naselili v posameznih pokrajinah, kakor n. pr. v Mozambiku in drugih. Končno ne smemo pozabiti še trinitarcev. Ustanovil je ta red sv. Janez iz Mate v 12. stoletju v odkup krščanskih jetnikov. Nad 900.000 kristjanov so neki rešili njegovi udje iz sužnosti, in sicer deloma z denarjem (skupnb pet milijard frankov), deloma pa s tem, da so se podali sami v sužnost ter tako drugim zadobili prostost. Na ta način se je žrtvovalo 7000 redovnikov. Red, ki je imel v svoji najslavnejši dobi 250 samostanov, šteje danes komaj še toliko udov. Vendar je sprejel, spominjajoč se svojega starega izročila, leta 1904. misijon v italijanski Somali-deželi v svojo oskrbo. Dal Bog, da bi tudi oni red, ki je služil istemu namenu, namreč mercedarijanci, sledil njihovemu (D osla od 12. januarja do 15. februarja 1918.) Sestra Marcela, Nagalama, 30. avgusta. Sestra K 1 a v e r i j a , O. S. D., Belgravia, Južna Afrika, 23. septembra. Sestra Berchmans, Amparibe, Madagaskar, 21. septembra. Sestra G e o r g i n a , frančiškanka, Harar, 4. oktobra. F. v o n Meyer, O. S. D., Amadis, Kongo, 6. septembra (poroča o suženjstvu žene). Sestra Andreja, frančiškanka iz Mill-Hilla, Kamuli, Zg. Nil, 4. septembra (poroča o smrti sestre Kapistrane). O. Patron, C. S. P., Murindi, Gabun, 15. avgusta. O. Barlassina, apostolski prefekt v Kaffa, 14. septembra. O. Ram, misijonske družbe sv. Jožefa iz Mill-Hilla, So-roti, Zgornji Nil, 8. septembra. O. Pedrano, F. S. C., Kitgum, Bahr-el-Ghazal, 1. septembra. O. Vianello, F. S. C., vrhovni predstojnik, Verona, 27. oktobra (se zahvaljuje za denarno pošiljatev). O. Mac Loone, misijonske družbe sv. Jožefa v Mill-Hillu, Iganga, Zgornji Nil, 21. oktobra (se zahvaljuje za denarno pošiljatev). Sestra Frančiška Alexis, O. F. S., Pella, Nama-de-žela, 14. septembra. Sestra M a r i j a A 1 o j z i j a , O. F. S., Pella, 16. septembra. Sestra Fincoeur, Pietermaritzburg, 14. aprila 1915. Škof Huys, Baudouinville, 7. septembra. Škof Sedfaoui, patrijarh zedinjenih koptov v Kairu (pošilja dve brošuri). O. Schoemaker, tačas v Haarlemu, Holandsko, 18. novembra. Škof Munsch, apostolski vikar, C. S. Sp., Kilema, Kili-mandžaro, 22. septembra. zgledu! (Dalje sledi.) Št. 9 77 Škof S p r e i t e r, O. S. B., apostolski vikar, Dar-es-Sa-laam, 20. oktobra. Š k o f D e 1 a 11 e , O. M. J., apostolski vikar, Durban, Južna Afrika, 6. novembra. Sestra Maze,, usmiljenka v zavetišču za gobavce v Fara-fangani, Madagaskar, 21. oktobra. O. T o r r e n d , S. J., Kazizi, Rodeaija, 1, novembra. O. L u t z , C. S. Sp., Mombaza, 9. oktobra. (30. avgusta se je podrlo pročelje naše še nedovršene cerkve. Človeških žrtev sicer ni bilo; toda misijonarji se nahajajo v skrajno mučnem položaju glede nadaljevanja stavbe. Da se doseže končna odločitev, nestrpno pričakujejo vrnitve apostolskega vikarja, ki je meseca julija odpotoval v Natal.«) O. G r u z o n , lazarist, Alitiena, Abesinija, 25. oktobra. Škof de Saune, apostolski vikar, Tananariva, 26. okt. O. B e d u s c h i, F. S. C„ Kitgum, 23. septembra. O. M o n t e 1, O. M. J., Samarija, dežela Bazutov, 3. novembra (se zahvaljuje za denarno pošiljatev). O. S y k e s , S. J., Bulawayo, Rodezija, 27. oktobra. O. S h a n a h a n , C. S. Sp., apostolski prefekt, Onitsha, Nigeria, 5. oktobra. O. Cermenati, L. M., Lokoja, 31. oktobra. Škof S t o p p a n i, F. S. C., apostolski vikar, Bahr-el-Ghazal, Kahira, 30. novembra. O. B i e g n e r, Emavs, Južna Afrika, 24. oktobra. O. Mac Loone, Iganga, 29. septembra. O. G r a 11, O. S. M., Mbabane, Swazi-dežela, 1. novembra. Škof Carrara, O. Cop., Asmara, 15. novembra. O. Bedel, M. L., Koroko, Breg slonove kosti, 6. novembra. (Se nahaja sam v svojem misijonu. Kapela je nujno potrebna poprave; prosi za doto neki mladi kristjani z imenom Marija Terezija, kakor tudi prispevkov za vzdrževanje svojega ka-tehista.) Škof Munsch, C, S. Sp., apostolski vikar, Kilema, Kilimandžaro, 7. novembra. O. W o 11 e r s , M. A., Villa Marija, Uganda, 1. novembra. Škof Streicher, M. A., apostolski vikar, Villa Marija, 1. novembra. O. V 6 d r i n e s , M. A„ Katigondo, Uganda, 6. novembra (poroča o semenišču), O. Lutz, C. S. Sp., Mombaza, 12. oktobra. Škof C a r r a r a , O. Cap., apostolski vikar, Asmara, Eritreja, 20. novembra. — Isti 21. novembra (poroča o seme-niščanih). O. P e d r a n o , F. S. C., Mazindi, Bahr-el-Ghazal, 30. septembra (kuga zahteva ondi obilo žrtev). O. K r a u p a , S. J., Katondue, Rodezija, 6. novembra (se zahvaljuje za zavoje, prosi za masne štipendije). O. p 1. K r o 1 i k o w s k i, O. F. S., apostolski prefekt, Hairachabis, 5. septembra (prosi za devocionalije). O. B i e h 1 e r , S. J., Empandeni, Rodezija, 4. novembra (poroča o misijonu, prosi za šolske potrebščine in obleko). Sr. Roullier, Bloomfontein, Južna Afrika, 18. novembra. P. M i n d e r o p , M. H., Lwala, 26. oktobra (prosi podpore za nameščenje katehistov). O. M a s s m a n n , P. S. C., začasno v Schiffweilerju, 8. januarja. Škof Girod, C. S. Sp., apostolski vikar, Loango, 2. novembra (poroča o delovanju dveh novoposvečenih duhovnikov-domačinov, Stanislavu Calla in Henriku Kilabazia; omenja srebrni mašniški jubilej misijonarjev oo. Kieffer in Doppler ter prosi zlasti za slednjega jubilejnega daru, in sicer podpore za katehiste. Potrebuje dalje 2800 kron za popravo in razširjenje semenišča). Škof M o u r y , M. L., apostolski vikar, Moousso, Breg slonove kosti, 8. decembra. (Med tukajšnjim ljudstvom se opaža veliko nagnjenje do prave vere. Vasica Okrou je že skoraj popolnoma krščanska. K temu je veliko pripomogla zgledna vnema nekega mladega moža, ki se je radi vere odpovedal dobri službi. V Velikem Lahou poučuje neki bivši semeniščan kate-humene tako dobro, da je bilo nekemu skozi ondotne kraje potujočemu misijonarju mogoče jih takoj krstiti.) O. P a t r o n , C. S. Sp., Mourindi, 4. novembra. Sr. H e 11 a d e , Moousso, 10. decembra. Sr. Thierry, Moyamba, Sierra Leone, 16. decembra. O. D e r i k x , apostolski prefekt v Zahodnem Uele, Buta, 10. novembra (pošilja razglednico svoje cerkve, za katero mu zelo primanjkuje potrebnega perila. Rabi tudi nujno bele mašne obleke). • Škof Van RonsU, Borna, Kongo, 20. novembra (prosi podpore, kakor tudi za nekaj ciborijev za 800 do 1000 sv. hostij in za druge bogoslužne predmete). O. D e 1 f o s s e , M. L., Ibouwou-Epe, Nigerija, 13. novembra (prosi za vsoto kakih 1225 kron za dve novi postaji). Škof Terrien, M. L., apostolski vikar, Lagos, 13. novembra. O. Tanghe, O. Cap., Banzyville, Kongo, 18. septembra. St. 9 ODMEV IZ AFRIKE 79 Sr. Jerome, Loango, 20. novembra (poroča o svojem delovanju za vzgojo deklet; sprejeti bi jih mogla veliko število, ko bi imela za to dovolj potrebnega denarja). O. D o p p 1 e r , C. S. Sp., Kimbenca, Loango, 5. novembra (prosi za kakih 5000 kron za svoje katehiste). O. D e S o u z a , C. S. Sp., Malanga, Zahodna Afrika, 30. novembra. O. G r u z o n , lazarist, Alitiena, 19. novembra. O. Carnonkel, O. Cap., apostolski prefekt, Libenge, Kongo, 6. novembra (prosi za podporo). Škof Carrara, O. Cap., Asmara, 24. novembra. O. F r o m e n t, M. A., Maizon-Carree, 4. januarja. Sr. Fincoeur, Maritzburg, Južna Afrika, 1. decembra. (V Natalu so bile velikanske povodnji. Veliko ljudi je zgubilo življenje, mnogim je voda poplavila in uničila njih stanovanja.) O. T o r r e n d , S. J., Kazizi, Rodezija, 30. novembra. (S pomočjo darov Klavcrjeve družbe je mogel razdeliti med uboge potrebno semenje ter otvoriti šolo za 40 učencev; potrebuje konja za svoja apostolska potovanja.) Škof Givelet, S. J., apostolski vikar, Fianarantsoa, Madagaskar, 23. novembra. (Bolnišnica za gobavce blagopokoj-nega o. Beyzyma je pravi vir blagoslova. Da misijon doslej ni preveč čutil posledic vojske, se ima zahvaliti darovom, katere je prejel od Klaverjeve družbe.) O. F r a c a s s i n i, O. F. M., Assiut, Zgornji Egipet, 13. decembra (prosi za podporo in mašne štipendije). O. Heintz, apostolski prefekt, Tumba, Kongo, 18. decembra. (Neka po Klaverjevi družbi poslana podpora je prišla ravno pravočasno, ko so ga mučile najhujše skrbi.) O. Irene j, O. Cap., Ourzo, Somali-dežela, 2. decembra. (Misijonsko delo napreduje; po triletnem bivanju ob morskem obrežju se je misijonskim sestram dovolilo, vrniti se s svojimi sirotami v Ourzo; srčno prosi podpore.) (Dalje.) LISTNICA UREDNIŠTVA. Gdč. Mr. T. Vi vprašate, kaj naj odgovorite gospodični, ki Vas prosi, da ji imenujete eno misijonsko družbo, da more priti v afrikan-ske misijone. Če dobra gospodična išče čast božjo in zveličanje duš, ne morete boljše storiti, kot da ji nasvetujetc poklic pomožne misijonarke za Afriko, ki je ravno sedaj tako umesten in potreben. Gotovo bo z mnogimi drugimi Bogu hvaležna za to novo pot, katero je božja Previdnost tudi med vojsko pripravila ženskim misijonskim poklicem. Misijonsko delo v zaledju je_ sedaj edino mogoče in tudi najbolj potrebno. Bodisi da hoče ljubi Bog peljati prosilko po končani vojski zares v misijone, potem bo Klaverjeva družba prva, ki ji omogoči izvršiti voljo božjo. 80 ODMEV IZ AFRIKE ^ Zapiski Družbe sv. Petra Klaverja- ^ Avstrija. Dunaj. 2 1. aprila. Velika slavnostna akademija v čast Mariji materi dobrega sveta v koncertni dvorani hotela Lem-bacher z glasbenimi točkami in govori. Sodelovale so tri Marijine kongregacije. Slavnostni govornik vlč. o. G e r s 11, S. J. Solnograd. 14. aprila. V slavnostni dvorani uršulink predstava: »Umijmo zamorčka« in »Rozamunda, gralska kraljica«, kakor tudi govorniške in pevske točke. Line. 2 6. — 2 8. aprila. V mali redutni dvorani bogata razstava paramentov. Nagovor msgr. prelata dr. L o h n i n -g e r j a in blagoslov oltarnih predmetov. — 2 8. aprila. Slavnostno zborovanje v veliki redutni dvorani s slavnostnim govorom vlč. o. Arn. Botsch, predstava svetlopisnih podob in pevske točke. Nemčija. Berlin. 2 3. aprila. Ob osmi uri zvečer v hiši učiteljskega društva misijonska slavnost z misijonskim predavanjem vlč. o. D i e b e 1 s , S. J. Vprizoritev drame »Od koče do koče«, de-klamacije in petje s sodelovanjem glasbenega zbora »sv. Kle-ment«. Kolin. 7. aprila. Ogledovanje našega potovalnega afri-kanskega muzeja ob priliki nedeljskega zborovanja Marijine družbe v Št. Petru v Ehrenfeldu. — 1 4. a p r i 1 a dobro obiskano predavanje s svetlopisnimi podobami v dvorani gostilne Rauscher. — 2 3. aprila. V delavskem društvu predstava s svetlopisnimi podobami o deželah Gallas pod vodstvom družbenega predsednika vlč. g. kaplana Moli. Popolni odpustek, ki ga lahko prejmejo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca septembra: Dne 9. sept., na praznik sv. PetraKlav.,patrona naše družbe. » 21. septembra, na praznik sv. apostola Matevža. » 24. septembra, na praznik Marije, rešiteljice jetnikov. Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. Reš-njega Telesa, obisk cerkve, molitev za razširjanje svete vere in po namenu sv. očeta. Ponatis (tankov iz .Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročit le z natančnim podatkom virov. 1/da|n Klavcrjeva družb« v Solnoyradu. Odgovorni urcdnlK: Dr.) JerSe Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. D«**] | Darovi I bom EOOtl t