ly ;»,« j U jThJj LJ ¿ X. NL-jiiU mai 2016 OWggiü20T6 KAZALO V TEJ ŠTEVILKI 03-04 2016 UVODNIK 03 70 let slovenske šole FOKUS 04 Politizacija namesto politike 05 Bodoča družina v luči novih zakonskih ureditev in moralne dileme 13 Karlo Bolčina Zakonska skupnost v cerkvenem nauku Človek in družba 15 Anka Peterlin Družina v sodobni družbi: kakšne bodo posledice novih teorij in praks na otrokov razvoj NAS UTRIP 19 Jože Horvat Govor ob podelitvi literarne nagrade Vstajenje Mariji Pirjevec 22 Metka Šinigoj Pastirček je upihnil 70 svečk OBLETNICA MESECA 26 Lev Detela Velike dunajske razstave ob stoletnici smrti cesarja Franca Jožefa h ANTENA 28 Novice PRIČEVANJA 38 Renato Podbersič ml. Usmiljeni bratje v Gorici in prva svetovna voj na 42 Erika Jazbar »Prihodnost vidim v sobivanju različnih energetskih virov . (3) 47 Mlrella Urdrh Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke (VI) LITERATURA 50 Primož Vresnik Bog igra z železniškimi tiri klavir 54 Bruna Marija Pertot Bilo je v češnjevem gaju KULTURA 56 Magda Jevnikar Edi Žerjai razstavlja v tržaški Občinski galeriji 26 £lika na platnici: osnovnošolci v Kulturnem domu v Tri tu na proslavi 70-letnice slovenskih šol v Italiji. Koristi naših otrok bi morale biti bistvo novih zakonskih ureditev partnerskih zvez {foto Henrik Starman). UVODNIK 70 let slovenske šole Ko se je začelo zadnje šolsko leto, jubilejno, smo na tem mestu med vsemi obletnicami, ki jih praznujemo letos, označili sedemdeseto obletnico obnovitve slovenske šole kor najpomembnejšo in naj drago cenejšo. To j c že na prvi pogled potrdila tudi osrednja proslava v tržaškem Kulturnem domu, kjer je lepo izstopala pripravilenosst in angažiranost učencev in dijakov ob zglednem sodelovanju naše kult gr ne in športne sredine, Slovenska šola je dokazala svojo mladostno svežino, svojo samozavest in prepričano zaverovanost v prihodnost. To je bil resničen praznik slovenske besede in slovenske kulture, v katerem so imeli prednost nastopi mladih udeležencev pred tako imenovanim, uradnim, institucionalnim delom, ki po drugi strani vendarle ustvarja vtis uradne slovesnosti. Ob teni je bila opazna različna raven uradnih zasLopnikov: za Slovenijo minister, na italijanski strani pa popolna odsotnost šolskega ministrstva in prav tako tudi vlade, celotno državno institucijo je zastopa) deželni šolski nadzornik, rekli bi tehnična oseba, Zakaj se pravzaprav tako brigamo za prisotnost državnih institucij? Kaj smo res lačni priznanj, obveznih poklonov in praznih obljub? Ne gre za ugotovitev, da je pred sedemdesetimi leti država deloma popravila (ne povsem prostovoljno) krivice povzročene z ukinitvijo celotnega slovenskega manjšinskega šolskega sistema (od državnega do zasebnega) in zato, ker je Sele v novem tisočletju z vključitvijo dotedanje zasebne dvojezične Šole v Spetru priznala obstoj Slovencev v videmski pokrajini. V Kulturnem domu ni bilo niti deželne predsednice, ki je sicer poslala vsebinsko pomenljiv pozdrav, a vendar nas to ravnanje še enkrat več opozarja, da manjšina v državnih in vladnih krogih ostaja neznaten pojav, s katerim se ni vredno ukvarjati. Da ne govorimo o rimski birokraciji, k3 zdaj ne premore niti osnovnega znanja o slovenski šoli. Odtod tudi velike zamude v izvajanju državnih zakonov in odredb, ki zadevajo šolo: zdaj se na vse kri pij c trudijo, da bi pomirili slovenske šolnike, ker močno zamujajo z odlokom za namestitev učilih kadrov. Te zadeve seveda ne spadajo na proslave, toda slovenska manjšinska šola je pred problemi, ki močno preraščajo običajne okvire in naloge. Sedemdeseta obletnica pa bi gotovo morala biti priložnost za strokoven posvet na znanstveni ravni, ki hi pomagal na novo usmeriti manjšinsko šolo v novih razmerah in zahtevnih pogojih, ne da bi se odpovedala svojim temeljnim in brezpogojnim značilnostim, pouku v slovenskem jeziku in pripadnosti slovenskemu duhovnemu svetu ob vsem spoštovanju do drugačnih in drugačnosti, ki ga premorejo usposo ■ bljeni šolniki, katerim moramo dati na razpolago sredstva za reševanje novih in zahtevnih problemov. Politizacija namesto politike ač Pri reševanju politično občutljivih tem politiki in drugi odločevalei najpogosteje izklopijo razum in vklopijo čustva {in politične računi-ce). Takih tem je bilo, če se omejimo na Slovenijo, v zadnjih letih kar veliko. Celo prepletale so se med sabo. Polpretekla zgodovina, pravice homoseksual cev in celo vparasanja, ki So na prvi pogled tehnične narave, a so se spremenila v ideološke branike. Skratka, ne gre mimo tega, da bi temo - katerokoli že - politizirali. Tehnična tema, ki je v Sloveniji padla v območje ideologizadje, je nedavno bila privatizacija, predvsem ko je šlo za prodajo družbe Telekom. Javnostjo svoje nasprotovanje osnovala na nekem splošnem in apriorističnem geslu »Tujega nočemo, svojega ne damo«. Če sc tako »duhamorna in tehnična« tema, kakršna je privatizacija, lahko spremeni v tako čustveno vprašanje, pomislite, kako je s tistimi temami, ki že v osnovi razdvajajo ljudi, Vprašanje homoseksual- nih partnerskih zvez že več let razdvaja. Povejmo naj, da je po decembrskem zelo odmevnem referendumu, ki je več tednov zaposloval vse medije, v četrtek, 21. aprila, Državni zbor odobril zakon o partnerski zvezi (njegov pobudnik je bil poslanec Jani Moderndotfer), ki izenačuje pravne posledice (torej socialne in ekonomske pravice in dolžnosti) v homoseksualni in heteroseksualni partnerski zvezi. Me omenjajo se posvojitve, zakon niti ne ureja d m ■ žinskih razmerij, V dneh po odobritvi tega zakona so mediji, ki so bili v času referenduma zelo po zorni na to temo, malodane odpovedali. Dnevnik Delo je (to je samo vzorčni primer) novico objavil na četrti strani, medtem ko jo je na prvi strani samo na kratko napovedalo (brezfotografij in podobnega). Kljub temu, da je zakon v slovenski pravni red »Primerjava med ukvarjanjem s p red referendumsko kampanjo in brezbrižnostjo javnosti do aprilskega sprejetja novega zakona je zelo zgovorna,« Bodoča družina v luči novih zakonskih ureditev in moralne dileme Veliko polemik, veliko manipulacij, veliko medsebojnih obtožb, veliko ideolog iza c ¡je. Tako bi lahko opisali začetek poti zakonskega osnutka o partnerskih zvezah Cirinna v italijanskem parlamentu in kampanjo ob referendumu o Družinskem zakoniku v Sloveniji. Podobna vprašanja, različni razpleti - vsekakor šc nedokončni - o zakonskem urejanju partnerskih in zakonskih zvez ter posvojitvah. Vprašanja, ki so bila odprta v prej omenjenih vročih debatah, so vredna poglobitve, morda z. nekoliko distance in več umirjenosti. Zakaj? Ker se tako ali drugače tičejo vseh nas, družbe, v kateri bomo živeli mi, naši otroci in naši vnuki.Tiče se temeljnih vrednot, ki so gibalo vsake družbe. Zato je pomembno, da je vsakdo - še posebno tisti, ki želijo biti aktivni sooblikovalci in ne samo pasivni opazovalci družbenih sprememb - čim bolj osveščeni o problemih, ki so vezani na sprejemanje takih ali drugačnih zakonov. vnesel pomembne socialne in ekonomske pridobi tve za homoseksualne partnerske skupnosti. Zakaj to poudarjam? Ker je bilo medijsko pokrivanje in splošna percepcija javnosti pri postopku odobritve tega zakona v nasprotju z velikim truščem, ki je spremljal prejšnji poskus urejanja pravnega stanja pravic istospolnih partnerskih skupnosti. Zg res, da je novela zakona, kije padla na decembrskem referendumu, predvidevala precej širšo paleto pravic (vključno s posvojitvijo) kot ga sedanji zakon. Če pa se jejavnost (tukaj ne mislim samo na medije. temveč tudi na civilno družbo in politiko} tako burno odzvala na prejšnji predlog., bi moraia (zaradi koherentnosti) z nekoliko večjim zanosom pozdraviti sprejetje novega zakona, ki so ga v gibanjih za pravice homoseksualcev ocenili kot napredek pri odpravljanju neenakopravnosti (čeprav so ne uvaja popolne enakopravnosti, so še zapisali). Posebnih odmevov na sprejetje Moderen d orferjevega zakona pa m bilo. Zaznali smo lahko le tišino. Pri tem se zato postavlja vprašanje, ali je za političnimi naprezanji želja po izboljšanju življenja v državi ali samo predvolilna računka. Pa naj bo tema na dnevnem tedu urejanje pravic homoseksualnih zvez, privatizacija ali vprašanje polpretekle zgodovine. Na referendumu zavrnjeno zakonsko novelo o družinskih razmerjih, ki je predvidevala tudi posvojitev za istospolne partnerske zveze, je pred lagala Zd ružena levica, ki se je takrat oglašala (Žal) pretežno z gesli In ne z argumentiranjem. V državi se je vzpostavila (tudi s pomočjo medijev) dialektika, ki je pred referendum s ko kampanjo spremenila v manihejski boj dobrega proti zlu. In ne v soočenje argumentov,Tudi na drugi strani smo poslušali ekscesne nastope, ki s »civiliziranim pojasnjevanjem stališč« niso imeli nič skupnega (pri vprašanju posvojitev, recimo, občasne povsem sprevržene vzporednice med homoseksualnostjo In pedofilijo). Drži pa tudi, da konfrontacija stališč »na nivoju« največkrat ni bi la mogoča, ker je vsak pomislek glede omenjene zakonske noveie bil a prlorl zapečaten malodane kot »zadrti izpad reakcionarne klike«. Skratka, primerjava med ukvarjanjem s pred referendumsko kampanjo in brezbrižnostjo javnosti do aprilskega sprejetja novega zakona je zelo zgo vorno. Predvsem ko Iščemo vprašanje na odgovor, kako politični in strankarski krogi razumejo svojo vlogo pri postavljanju tem na politični dnevni red. Gre za politizacijo in ne za politiko. %itM Navsezadnje bomo morda spet (v Sloveniji} ali tudi (v Italiji) poklicani k temu, da izrazimo na ljudskem glasovanju svoje mnenje o omenjenih vprašanjih, V Sloveniji je - kot znano novela zakona o Družinskem zakoniku (ki je bil zasnovan kot zelo »napreden«) na decembrskem referendumu - In to kiju b neverjetnemu političnemu In medijskemu pritisku v njegov prid -zavrnjen. A se bo zgodba verjetno obnovila: Državni zbor je na mreč pod ugasnjenimi reflektorji sprejel zakon o partnerski zvezi 21. aprila. Brez katerekoli pozornosti ne s strani medijev, gibanj civilnih zaščit, še opozicija je bila kar nekam tiha. Besedilo je vložil tedaj še nepovezani poslanec, zdaj pa poslanec SMC Jani Mbdemdorfer. Sprejeti zakon vsekakor ne spreminja defin Icije zakonske zveze, za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Zakaj Ugibamo, da se bo zgodba morda spet obnovila? Ker nekateri opozarjajo, da bi moral Državni zbor upo stevatl enoletni moratorij in se eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu odpovedati sprejemanju zakonov, ki bi bili vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev (25, člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi). V Italiji je sprejemanje zakona doživelo šele svoje prvo dejanje v Senatu, kjer je bil zakon sprejet »Vprašanja o zakonskem urejanju partnerskih in zakonskih zvez ter posvojitvah so vredna poglobitve.« v prvem branju. Med njim pa je prišlo do zelo pomembnega političnega kompromisa med različnimi silami znotraj vlade in večinske stranke same. S črtanjem člena o možnosti posvojitve otrok partnerja v istospolnih zvezah je po eni .strani zakonski osnutek Grinna pozitivno prestal svojo prvo preizkušnjo v Senata politične strasti so se (začasno?) umirile, vladna partnerka Nova desna sredina podpredsednika vlade Alfana - je omilila grožnje o zahtevi po ljudskem glasovanju o zakonu; po drugi strani pa je sam italijanski premier Ren-zi že napovedal nov zakonski osnutek o posvojitvah, ki bo celostno uredil to vprašanje in predvidel možnost posvojitve ne samo za istospolne pare, pač pa tudi za samske. Zadeva bo torej - kot rečeno - še kar nekaj časa ostala zelo aktualna in pekoča. Da so bile politične debate v minulih mesecih tako vroče in zmanipulirane, gre verjetno pripisati - kot v svojem blogu opozarja Branko Cestnik - najprej dejstvu, da postajajo vprašanja od teorije spola do pravic homoseksualcev paradni konji ideologije klasične evropske levice, Po veliki frustraciji, kije nastopila po padcu berlinskega zidu, je zavzemanje za sodobno pojmovanje družine tako delno zapolnilo ideološko praznino, kije nastala v tako im e nova n e m levem ali svobodomiselnem bloku. Spopad s krščansko vizijo ali tradicionalno obliko družine ter s Cerkvijo samo, ki je prva stopila proti radikalni teoriji spola in v bran tradicionalni družini, je samo prililo olja na ogenj polemik, pri čemer se je na eni in na drugi strani večkrat pozabilo na bistvo, To bistvo pa je: prvič, potreba po zakonski ureditvi teh vprašanj. Statistike namreč kažejo, da se vse več parov odloča za sobivanje brez poroke, zato je treba do dna urediti pravice članov takih družin. Drugič: nastopiti proti homofobiji. Tretjič: priznati in urediti pravice homoseksualcev,To pač od svojih članic zahteva tudi Evropska unija sama. Vse to pa ne gre mešati z neodtuljlvo pravico otrok do naravne družine, to se pravi do očeta in matere. Ker pa seje prav to večkrat mešalo z ostalimi potrebami in zahtevami, je prihajalo - in še prihaja - do zmede, radikalizacije stališč in polemik tudi tam, kjer to ni bilo potrebno za pridobivanje političnih točk. Tokratni Mladikin Fokus je torej namenjen temu, da z več članki osvetlimo Ir razčistimo več aspektov te teme - načelnega, etičnega, psihološkega, vzgojnega, političnega in sociološkega. Pomembno je namreč zavedanje situacije, poglablja nje zn a n ja o teh vprašanjih in ozaveščenje o vseh problemih, ki so s tem povezani. Zato smo k pogovoru povabili več strokovnjakov. Z dr, Tadejem Strehovcem (1 973), patrom frančiškanom, strokovnjakom za etiko in bioetiko (je član Skupine evalvatorjev in strokovnjakov za etiko pri Evropski komisiji in priCOMECEv Belgiji) smo pogovor začeli pri vprašanju zakonske ureditve partnerskih zvez med istospolnimi. Potreba in zahteva Evropske unije po njej je namreč - rako slovenskemu kot italijanskemu zakonodajalcu, oziroma vladi narekovala nujo, da se teh vprašanj loti, Cerkev ni naklonjena izenačitvi poroke med istospolnimi, pa vendar papež Frančišek ni neposredno posegal v to debato in je morda dal vtis, da temu načelno ne nasprotuje. Kasneje je v apostolski spodbudi Amorts laetitia o ljubezni v družini poudaril, da glede istospolnih nauk Cerkve sicer ostaja nespremenjen, je pa spodbudil k razumevanju, odprtosti in podpori vseh, ki živijo drugače, kot uči Cerkev, »Po padcu berlinskega zidu j c zavzemanje za sodobno pojmovanje družine tako delno zapolnilo ideološko praznino, ki je nastala v tako imenovanem levem ali svobodomiselnem bloku.« Tadej Strehovec (foto Rok Mihevc) *- Dr. Strehovec, kakšno je stališče Katoliške cerkve glede te teme? »Stališče je zelo jasno opredeljeno. Zakonska zveza je po katoliški teologiji zgolj skupnost moža in žene In kot takšna mora biti zaradi posebnega pomena za otroke in družbo ustrezno zaščitena v zakonodaji, To pa seveda ne Izključuje, da so druge skupnosti odraslih oseb urejene v ločeni zakonodaji v kateri se lahko uredijo nji hove socialne pravice.« * Ob potrebi po vsestranski podpori tradicionalne oblike družine, je pa dejstvo, da so dandanes družinske skupnosti zelo heterogene in zaradi tega ne nujno nezdrave. Radikalizacija stališč, ki $mo jim bili priča tako v Sloveniji kot v Italiji, je morda škodila umirjenemu In treznemu soočenju o realni potrebi po zakonski ureditvi nekaterih vprašanj in pravic. Kakšno je Vaše gledanje na to radikalizacijo - na eni in na drugi strani? »Spreminjanje zakonodaje s področja zakonskega in družinskega življenja je del programa liberalnih in levo usmerjenih političnih združenj v Evropi in ZDA. Razlog je v tem, da je to postala ločnica med različnimi političnimi programi in način za razdvajanje državljanov, V ozadju tega programa se skrivajo skupni interesi različnih družbenih skupin, Med temi posebej omenjam tiste, ki želijo znižati število svetovnega prebivalstva in rodnost s tem, ko favorizirajo življenjske sloge z nizko rodnostjo; sekulansti, ki želijo odpraviti judovsko krščanske vrednote (kamor sodi zakonska zveza moža in žene) iz zakonodaje in družbe, zeleni in nekateri ekologi, ki želijo z zmanjšanjem prebivalstva zaščititi naravo itd. Osebno obžalujem, da je postala družina tema, ki razdvaja prebi valstvo, in da se moramo v času begunske, ekonomske in demografske krize ter nasilja na različnih koncih sveta opredeljevati do stališč zagovornikov socialnih eksperimentov, ki trdijo, da otroci za svoj razvoj več ne potrebujejo očeta in matere oz. da si spol sami določamo, Ob tem mezelo moti,s kakšno lahkoto stigmatizirajo vse, ki ie v javnosti zavzemajo za pravice otrok do očeta in matere. V demokraciji so vsa stališča legitimna in za poseganje v družinsko zakonodajo je potrebno predhodno pridobiti čim širše družbeno soglasje ...« »Za svoj duševni in telesni razvoj potrebuje otrok očeta in mater; ali pa lahko to potrebo odpravimo?« Največji kamen spotike tako v Sloveniji kot v Italiji je bila predvidena možnost posvojitve otrok s strani partnerja v istospolnih zvezah (ko otrok nima več biološkega starša). Novi slovenski zakon o partnerskih zvezah nazadnje tega ne vsebuje, V Italiji so člen, kije to predvideval, nazadnje umaknili pod pritiskom katoliške struje glavne vladne stranke, pa tudi njene vladne zaveznice katoliško usmerjene sredinske stranke. Vlada sicer napoveduje nov zakon, s katerim bo celoviteje uredila to vprašanje, ta čas pa seje - pod vtisom zelo eklatantnih primerov istospolnih parov, ki so se poslužili nadomestnega materinstva, da so prišli do otroka, javno mnenje precej ohladilo do tega vprašanja. Vsaj tak vtis ima povprečen opazovalec dogajanja. Zakaj so vprašanja t. i, stepchild odoption in nadomestno materinstvo oziroma umetno oplojevanje samskih žensk povezana? Jih lahko ločimo in ugotovimo, zakaj je sporno prvo? »Za temi vpraša nji se skriva drugo vprašanje: namreč, ali otrokza svoj duševni in telesni razvoj potrebuje očeta in mater, ali pa lahko to potrebo odpravimo. Danes je na voljo vedno več sodolo ških in psiholoških študijr ki dokazujejo, da imajo otroci, ki odraščajo brez očeta in v e no starševskih družinah, večjo verjetnost asocialnega vedenja, slabši učni uspeh, večjo nag njenost k odvisnostim in depresiji itd. Prav tako so na voljo že longitudinalne študije, ki evalvirajo posledice odraščanja v homoseksualnih in lezbičnih skupnostih ter kažejo na prej naštete probleme. To pomeni, da trditve, da je življenje brez očeta oz. mame brez vpliva na življenje otrok, neresnično. Prav tako gre pri trgovini z materinstvom za grobo izkoriščanje revnih žensk, ki so zaradi slabega ekonomskega položaja prisiljene prodajati svoje otroke homose ksualnlm staršem naročnikom.Takšno prakso je 17. 12. 2015 v Letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v Svetu in EU (v točki 114) obsodil tudi Evropski parlament, Zato je ključno, da vse te pojave in prakse presojamo s stališča najbolj ranljivih, In to so otroci. Država in družba mora vzpostavljati razmere, da bo zanje najbolje poskrbljeno, ne pa, da ustvarjata nova področja, kjer bodo pravice otrok kratene, njihove koristi pa ogrožene.« *■ Zagovorniki posvojitve otrok s strani istospolnih parov vztrajajo, da otrok iz sirotišnice raje zrase v objemu dveh staršev istega spola kot pa sam. Ob upoštevanju, da je posvojitev vsekakor sorazmerno malo in da je postopek v vsakem primeru izjemno otežkočen, kako z vidika moralne dileme odgovarjate na to pripombo? »Ta argument zagovornikov je v Zahodni Evropi n irelevanten, saj se zahodne družbe soočajo z nizko rodnostjo in pomanjkanjem otrok. Prav tako številni neplodni pari leta čakajo na možnost posvojitve otroka oz. se soočajo s problemom, ko tudi v tujini ne morejo posvojiti otrok. V kolikor gre za otroke iz sirotišnic, je pomembno, da se tudi tem otrokom omogoča življenje v najboljšem okolju -to pa je v okolju matere In očeta Takšnih parov, ki so pripravljeni danes posvojiti otroke iz sirotišnic, je dosti več, kot pa je otrok.« Povrnimo se k vprašanju nadomestnega materinstva. Kdor ni verjel, da se ta praksa širi tudi pri nas, seje moral-vsaj v Italiji - premisliti, ko sta prav v času parlamentarne debate o zakonu »Boljši izraz kot nadomestno materinstvo je izraz “trgovina z materinstvom” saj bolj natančno pokaže na dejansko prakso, ki se izvaja v ozadju.« * Kako je z vsem tem povezana teorija spola? Še prej pa: kaj sploh je teorija spola? Pri iikonju prvega odgovora na ti vprašanji nam bo pomagala publicistka in raziskovalka (popokf/cuptj televizijska in radijska voditeljica) Vida Valenčič, ki jeza nas preučila to vprašanje in pripravila shematično razlago: Pred dvajsetimi leti sem na univerzah v Veliki Britaniji kar nekajkrat v predmetnikih našla izraz »Gender studres«, Kot študentko sociologije je izraz v meni odpt' kopico vprašanj, prvo med vsemi: *Kaj to sploh je?« Odkrila sem, da ne gre pravzaprav za določeno teorijo, pač pa za sklop znanstvenih disciplin (sociologija, filozofija, literarna in filmska teorija, antropologija, psihoanaliza, psihologija, feministična teorija}, ki želijo analizirati spol, v prepričanju, da je dojemanje nečesa kot «ženskega« oz. »moškega« pravzaprav neki družbeni konstrukt. Veliko je bilo napisanega, veliko zmanipuliranega, ogromno je bilo izkrivljenega, na obeh straneh. Kar mi je po vseh teh letih jasno, je, daje vsakršno absolutistično pojmovanje zmotno. Zmotno je ne upoštevati bioloških danosti, ravno tako, kot je zmotno osnovati vse na biologiji ali pa ne uvideti npr., kako kot družba (in primis seveda televizija in celotna proizvodnja otroških Igrač) bolj ali manj nezavedno privzgajamo določene »moške« odlike (prevzemanje odgovornosti, samozavest, inovativnost, preizkušanje lastnih sposobnosti, novih prijemov pri reševanju problemov ipd.) v fantkih, nikakor pa ne pri deklicah, za katere je ravno družba tista, ki jim že od malih nog nezavedno dopoveduje, q civilnih zvezah prišla na dan dva primera zelo znanih politikov in njunih partnerjev, ki so si v tujini "naročili" dojenčka. Primera sta res streznila javnost, tako da so javno izrazili svoje pomi-sieke nad to prakso (ki v Italiji vsekakor ostaja prepovedana), tudi politiki in javne osebe iz levičarskih in liberalno-svobodomiselnih krogov. Tudi če odmislimo za trenutek primere žensk iz revnih držav, ki so prisojene v neko vrsto modernega suženjstva, ko se s tem preživljajo, zakaj je ta praksa vsekakorobsodbe vredna? Zagovorniki namreč poudarjajo, da gre vsekakor za dejanje ljubezni... »Zagovorniki nadomestnega materinstva danes trdijo, daje to način, kako lahko neplodni oz,istospolni pari pridejo do otroka. Prav tako naj bi omogočili ekonomske koristi revnim ženskam, Dejstvo j e popolnoma drugačno, Najprej je pomembno, daje boljši izraz kot nadomestno materinstvo izraz »trgovina z materinstvom«, saj bolj natančno pokaže na dejansko prakso, ki se izvaja v ozadju. Gre za tehnologije in ekonomske prakse, kjer se izkoriščajo revne ženske za oploditev afi vstavitev zarodka v maternico, ter za predhodni pogodbeni dogovor o prodaji otrok staršem naročnikom, Pri tern gre za moralni problem ■ ali se spioh sme prodajati otroke? Ali je takšna pogodba sploh veijavna, saj te običajno zahtevajo od Izkoriščane ženske, da v vsem razkrije svoje zdravstveno stanje, se drži predpisane terapije in diete, v primeru prirojenih napak otroka ali pa na željo naročnikov mora mati splaviti svojega otroka oz. ji v času nosečnosti ne pripada niti ena ura prostega časa. Slednje je tudi v neposrednem nasprotju z delovnopravno zakonodajo. Problem trgovine z materinstvom je tudi v tem, da zarodke običajno ustvarijo preko postopkov umetne oploditve v epruveti, pri katerem je vedno ustvarjenih in u niče n ih večje število zarodkov, Prav tako zdravniki »evgen ično« izbirajo, kateri zarodek izkazuje hotene lastnosti in bo irnplanti-ran v najeto mater, in kateri bo zavržen.To so prakse, ki neposredno nasprotujejo dostojanstvu človeka in na poseben način degradirajo dostojanstvo žensk. Zanimiveje, da so prav iz teh razlogov celo feministične skupine v Evropskem parlamentu decembra Jani potrdile obsodbo trgovine z materinstvom v prej omenjenem letnem poročilu.« da so zanje primernejše »ženske« odlike (oz. da naj bi jim bile slednje dane že ob rojstvu), kot so skrb, sposobnost poslušanja, prikupnost in ubogljivost. Sploh se nimam za feministko, a po nekem (strokovnem) članku o razliki branja Pike Nogavičke ali pa Pepelke votroških letih, mi je bilo jasno, da je vzgoja predvsem deklic lahko zelo različna, Teorija oz. filozofija spola seveda sega veliko širše, sama sem sl ustvarila idejo, da smo v mnogočem res Izredno družbeno pogojeni (preberite si npr, delo Loredane Lipperini Ancora daiiapartedeliebambi-ne, zal. Feltrinelli - o današnji vzgoji deklic), o tem sem se prepričala tudi pri poznanstvih npr. z dekleti z evropskega severa. Istočasno pa ne zagovarjam dejstva, da je spolna identiteta !e družbeni konstrukt. Kako bo v bodoče? Verjamem, da se bodo študije S področja »Gendef StudteS« razbohotile (in navsezadnje: ali se vam ne zdi čudno, da so v Italiji le na Tavni poskusnega predmeta na magistrski ali doktorski ravni?). Verjetna je pozitivna nota ta, da odpirajo določena vprašanja, ki jih drugače ne bi. V menedžerski stroki so npr. dognali, kako podjetja, ki svoje najboljše izbirajo Iz skupine moških In žensk, imajo večji uspeh kot tista, ki izbirajo samo med najuspešnejšimi moškimi. Ustvarjalnost in inovacija prihajata iz raznolikosti. Ravno v gospodarsvtu so dognali, da če ima podjetje ideje obeh spolov, bo statistično temu podjetju šlo bolje. Kaj je biološko prirojenega? Kaj je družbeni konstrukt? Osebno me od t. i. filozofije spola zanima to. Vse manipuiacije - na obeh straneh - pa so samo to: manipulacije, Vida Valenčič Na t. i. Gender theory'¡e pri nas širša javnost postala pozorna, ko je pred približno enim letom počila afera o ovajanju Igre spoštovanja v nekatere otroške vrtce v Trstu. V omenjeni Igri so nekateri starši zaznali poskus tihega uvajanja teorije spola v javne vrtce. Afera je takoj naletela na velik odmev, saj SO jo povzeli vsedržavni mediji.Takrat je bila v zadevo neposredno vključena med drugim' tudi podžupanja tržaške občine Fabiana Martini, ki je javno odločno zavrnila vse prej omenjene obtožbe na račun Igre spoštovanja. Fabiana Martini je po poklicu časnikarka, bila je prva ženska, ki je prevzela mesto odgovorne urednice verskega časopisa, deset let je namreč urejala tednik tržaške škofije Vita Nuovo. Povabili smo jo na kratek pogovor In se 2 njo vrnili na dogodek Izpred enega leta: FABJANA MARTINI, v luči polemik, ki so se vnele ob sprejemanju zakona Cirinna, kako danes gledate na afero Igre spoštovanja? Kako danes ocenjujete skrbi, ki so jih takrat izrazili nekateri starši In del civilne družbe? *Kot neutemeljene In zlorabljene. Naj poj a sn i m: d o zg o d be okrog l g re spošto-vanjaje prišlo zaradi izkrivljanja realno sti, ko je neki starš iz konteksta navodil didaktične Igre, ki so bila namenjena učnemu osebju, vzel nekaj stavkov, V didaktični Igri, ki jo je podprla občinska uprava v sodelovanju z nekim združenjem In v partnerstvu z Univerzo v Trstu, je ta oseba nujno hotela videti nekaj, česar nihče nikoli ni želel zasledovati, In sicer vmešavanje v spolno vzgojo In v čustveno vzgojo otrok. Edini namen in cilj Igre spoštovanja pa jc zoperstavljanje stereotipom, vezanim na spol, In promocija enakih možnosti med žensko in moškim,« Ce za trenutek odmislimo specifičen primer Igre spoštovanja, je pa res, da je tudi ob uvajanju tako imenovane reforme Dobra šola (zakon št. 107/2015) v Italiji nastal vik In krik, ko je nekdo namignil, da naj bi nov zakon v šolo uvajal sporno teorijo spola. Sporen naj bi bil 16, odstavek 1. člena zakona, ki govori o vzgoji k enakosti med spoloma, o preprečevanju spolnega nasilja in vseh oblik diskriminacij veza nih na spol (homofoblja). O tem je pisal tudi tednik Novi glas, in sicer 23, julija v članku izpod peresa Julijana Čavdka,Takoj naslednji teden jeTomaž Simčič z Deželnega šolskega urada s pismom uredništvu pojasnil (kot je vsekakor storila tudi sama ministrica za šolstvo Gianninijeva), da zakon teorije spola sploh ne omenja, kaj šele, da bi ga uvajal:"Vem, da je med sprejemanjem šolske reforme del parlamentarne opozicije povlekel na dan''teorijo spola1) vem tudi, da so s podobnimi argumenti nekateri operirali na nedavnem "družinskem prazniku v Rimu, češ da je boj proti spolnem u nasilju le pretveza, za katero se skrivajo drugi nameni, vem pa tudi, da bi oo tej logiki utegnili priti do absurdnega sklepa, po katerem bi tisti, ki nasprotujejo "teoriji spola", morali nasprotovati tudi enakopravnosti med spoloma in celo pod pirati spolno nasilje! Zato sam raje misli m, da imajo besede še svoj pomen i n da je domneve o zarotah bolje prepustiti drugim/ * Na isti valovni dolžini je tudi podžupanja FABJANA MARTI NI, ko je kot upraviteljica, pozorna časnikarka in mama odgovarjala na vprašanje, če bi ocenila, da so skrbi tistih, ki se zoperstavljajo uvajanju teorije spola v šole, utemeljene ali ne, »Želim Izkoristiti ta pogovor zato, da še enkrat zagotovim, če bi to še bilo potrebno, da teorija spola pravzaprav niti ne obstaja: kot je prav pred kratkim zopet potrdila Vsedržavna zbornica psi hologov, obstajajo le znanstvene raziskave o spolu, bolje so poznane z naslovom »Trditi, da morajo ženske in moški uživati iste pravice, še ne pomeni, da si lahko vsakdo izbere spol, ki mu je ljubši - kot če bi bila spolna usmeritev stvar zavestne izbire!« Gender studie s, ki si za cilj postavljajo, da bi Iskale odgovore na probleme diskriminacij, vezanih na spol in na spolno usmerjenost. Pri tem Izpostavljajo, da tiči v temelju teh diskriminacij družbeno in kulturno pogojevanje vedenja glede r>a spol. Trditi, da morajo ženske In moški tudi ob razlikah v spolu uživati Iste pravice, še ne pomeni priti do zaključkov, da je spol pogojen sarmo in edino od družbenih in kulturnih dejavnikov. Še toliko manj pomeni, da si lahko vsakdo izbere spol, kf mu je ljubši, in da se s tem omogoči širjenje homoseksualnosti - kot če bi bila spolna usmeritev stvar zavestne izbire! *■ Glede teorije spola pa ima DR. STREHOVEC popolnoma drugačno mnenje in svari pred podcenjevanjem poskusov uvajanja teh novih gledanj v sole: »Teorija spola je skupek ideoloških predpostavk, ki zagovarjajo stališče oz. verovanje, daje potrebno ločiti biološki spol od socia Inega ter zagovarjajo mne nje, da mora imeti vsak človek pravico, da si sam izbira, določa in vedno znova spreminja svoj spol, spolno identiteto in spolni izraz. Država bi morala (po mnenju nekaterih) s svojo zakonodajo takšno pravico uzakoniti in jo preko javnega šolstva zagovarjati, Moje mnenje pa je, da v ozadju teorije spola ni samo uzakoniti novo alternativne oblike spolnih identitet, ki jih je poljubno mo 9oče spreminjati, ter uzakonitev istospolnih porok ¡n posvojitev v takšne skupnosti. Končni cilj zagovor nlkov teorije spola je uzakonitev polia-moroznih skupnosti neomejenega števila odraslih oseb, ki nenehno spreminjajo svojo 5pol no »Starši imajo pravico; da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim prepričanjem.« Fabiana Martini (foto A. Cctstelkini identiteto in so starši vsem otrokom, Gre za nekakšne spolne komune, za katere zagovorniki verujejo, da bodo omogočili boljši svet. Gre torej za radikalni socialni eksperiment, ki nima družbenega soglasja, se pa preko šolstva, medijev in politike želi vsiliti večini prebivalstva. Pri tem je problematično, da starši pogostokrat sploh niso informirani, da se teorija spola v šoli vsiljuje otrokom pod pretvezo spolne vzgoje, boja proti predsodkom in človekovih pravic. Prepričan sem, da je temeljna človekova pravica, da Imajo starši pravico, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim prepričanjem in da nima nobena politika pravice, da otroke indoktrinira v teoriji spola. Vse politične in družbene razprave na to temo so usmerjene v ta končni cilj, za katerega zagovorniki utopično mislijo, da je realen in da bo odpravil vse družbene probleme,* * FABIANA MARTINI pa prej opozarja na nujo, da bi šolstvo s pomočjo upraviteljev in znanstvenega sveta posegel proti diskriminacijam; »Podatki o stopnji zaposlenosti žensk v Italiji kažejo, dajeta med najmžjirni v Evropi. Podatki o spolnem nasilju kažejo, da so ti primeri v porastu, Da ne govorimo o tako imenovanem Gender Gap Index, po katerem se Italija uvršča med zadnje države na evropski lestvici, kar pomeni, da imajo tu ženske najmanj možnosti za uveljavitev na politični,, gospodarski in profesionalni ravni, morajo pa nositi naj večja bremena v družbi in družinah. Vse to kaže na potrebo po vzgoji že v zgodnjem otroštvu za od p ra vo strukturnih vzrokov te neenakosti. Družba, ki razvija in omogoča enake možnosti, omogoča namreč vsem, ne samo ženskam, da bolje živijo! Če se povrnemo na začetek - vse do sedaj zelo občutljive teme so vsekakor bile pred met ostrih soočanj, obtoževanj, sumničenj, tudi zlorab, čemur smo bili priča tako v Sloveniji kot v Italiji ob referendumski kampanji in ob sprejemanju zakona Cirinna. DR. TADEJA STREHOVCA smo za konec zaprosili za oceno kvalitete in nivoja politične debate in soočenja. »Osebno nisem imel veliko Časa, da bi spremljal omenjene razprave v Italiji. Glede na dogajanje v Sloveniji in v drug ih državah pa opažam, da so si te razprave, argumenti ¡n medijske predstavitve v različnih državah zelo podobne, To ni nenavadno, saj gre za ideolo gijo, ki v politični preobleki prihaja iz ZDA. Običajno te razprave temeljijo na idealizira nju homoseksualnih skupnosti, demoniziranju zagovornikov pravic otrok ter na medijskih manipulacijah z besedami, kot so napredek, človekove pravice, strpnost, inkluzivnost, homo-fobija itd. Gre za politiko, ki namenoma sku$a pozornost javnosti odpeljati stran od bistvenega, to pa je, da gre za vprašanje, kaj so koristi otrok, da ima vsak otrok pravico, da živi v okolju, v katerem bo imel očeta in mater, ter da sta materinstvo in očetovstvo kategoriji, kijih morajo države ščititi, ne pa z njima na zakonodajnem področju odpraviti.« »Gre za politiko, ki namenoma skuša pozornost javnosti odpeljati stran od bistvenega: kaj so koristi otrok,« ^ FABIANA MARTINI pa za konec ponuja svoje videnje o tem, kako ločiti veliko potrebo po vzgoji k s poslovanju različnosti in k enakim možnostim za oba spola od bolj ali manj sumljivih manipulacij v zvezi z morebitnimi poskusi uvajanja teorije spola v šole: »To dvoje lahko ločimo, če vse vežemo s spoštovanjem osebe in vseh ljudi, ne glede na njihov spol, ne glede na njihov kraj Izvora, ne glede na njihovo religijo. Nalašč povzemam in poudarjam prav to, kar pravi 3. člen naše ustave in karjetudiv temelju evangeljskega sporočila, saj so večkrat najbolj agresivne prav katoliške skupine, ki so v skrbeh, da zaščita temeljnih pravic skriva poskuse uničenja tradicionalne družine. Ne gre za to: zagotovo ne, kar se tiče politike naše občinske uprave, a upam si trditi, da to ne drži niti za gibanja, ki Izhajajo Iz tako imenovane civilne družbe.« JJ Zakonska skupnost v cerkvenem nauku Karlo Bolčina Tako dolgo pričakovana in zaželje-na apostolska spodbuda je tu. Po dveh zaporednih sinodalnih zborovanjih (prvič v zgodovini Cerkve), ki sta bili namenjeni Isti vsebini Je papež Frančišek podpisal obsežno pismo v obliki apostolske spodbude, ki nima namena »ukazovati c ali m prepovedovati«, pač pa razmišljati in se primerno odzvati. Kdor je v duhu pontifikata papeža Frančiška mislil a i upal, da bo spremenil naravne In Božje zakone, je ostal prav gotovo prizadet in razočaran. Papež je potrdil dosedanji nauk Cerkve o zakonski skupnosti, o družini, o uravnavanju rojstev, o raznih zvezah med osebami, ki presegajo tradicionalni In naravni običaj. Škofje so med sinodalnimi razpravami sicer opozorili na želje in trud nekaterih, ki bi radi ošibili družinsko tkivo, a so obenem potrdi i. da ni v nobeno korist družbi, če zanika družino kot naravno družbeno celico, ki temelji na poročni zvezi.Tako mišljenje In tako navduševa nje siromaši zrelostni razvoj osebe, skrb za obče vrednote in etični napredek v mestih in vaseh. V današnjem družbenem (ne)redu ni več jasno zaznati, da mote le edinstvena, enkratna in nerazdružljiva zveza med moškim in žensko izpolnjevati polno nalogo, saj sloni na trdni in stalni obljubi ter daje možnost plodnosti, .Moramo priznati, da lahko daje določeno življenjsko urejenost tudi dandanašanja velika raznolikost oblik družinskih razmerij, toda praktične zveze ali zveze med osebami Istega spola ne moremo površno In preprosto primerjati s poroko ali jo istovetiti z njo. Nobena netrd na zveza ali taka, ki je zaprta posredovanju življenja, ne zagotavlja družbi prihodnosti (Amoris laetitia, 55). Papež in škofje se popolnoma Ujemajo glede zakona, družine In družlnkih članov v točkah, ki sledijo, Družina ima svojo prapodobo v prvem stvariteljskem dejanju - Bog ju »V današnjem družbenem (ne)redu ni več jasno zaznati» da more 1 c edinstvena, enkratna in nerazdružljiva zveza med moškim in žensko izpolnjevati polno nalogo, saj sloni na trdni in stalni obljubi ter daje možnost plodnosti,« je ustvaril po svoji podobi, v moški In ženski inačici ju je ustvaril rn jima dal sposobnost stvariteljskega dejanja. Vsak moški in vsaka ženska, ki se in »amoris iaetitiae«, v veselju ljubezn I združita duševno, duhovno in telesno, postaneta podobna Stvarniku, ki ne neha imeti stva riteljske drže. Duševno se združita, ko si obljubita zvestobo, duhovno, ko se zavedata, da sta Stvarnikova podoba, in telesno, ko posredujeta življenje novemu človeškemu bitju. Največji nasprotnik družinskega veselja danes je individualizem. Potrošništvo in ekonomska samostojnost posameznika, medosebno občevanje preko medmrežja, ugoditev telesnim potrebam mimo osebnega stika z bli žnjim so prvi vzroki, de v razvitem svetu vedno bolj raste število rmonočlanskih družin, torej stanovanj ali celo hiš, v katerih stafno biva le po ena oseba. Nasprotno se vrednotenje d rozine ni zelo spremenilo v družbeno manj razvitih in gospodarsko obremenjenih področjih, a tu je poglavitni sovražni k družine nesposobnost in nezmožnost njenega prehranjevanja, vzgajanja in napredovanja zaradi zelo skromnih ali celo popolnoma odsotnih primernih finančnih pogojih. V zahodnem svetu, ki je bolj prepleten z internetom,, mobilno telefonijo in kibernetiko kakor s pogovorm, nežnostjo in vljudnostjo, so prav veliki magnati pornografije naj večji proizvajalci družinskih katastrof. Otroci in mladina, ki se vzgajajo ob internetu, tudi med obroki, in ne med pogovori okrog pogrnjene mize, spoznajo najbolj negativno, ponižujočo in sprevrženo podobo moške in ženske telesnosti in spolnosti. Iz takih vzgojnih oprijemov ne morejo zrasti drugačni ljudje kot tisti, ki se predajajo telesn im strastem in podcenjujočemu podjarmljenju bližnjega. Posledično tako vzgojeni ljudje ne občutijo in ne spoznajo lepote medsebojnega bivanja in dajanja v dopolnjevanju drugač nosti, ampak vidijo telesni užitek, pod psihološko pri silo, kot edini smoter spol nosti. Alije predmet take Spolnosti moški ali ženska, ali je otrok ali mladoleten fant/dekle, nima pomena, bistvo je popredmetenje nagona. Papež s škofi ne zanika obstoja različnih skupnosti, ki ji m v določenem smislu lahko rečemo družina, ker se med člani takih skupnosti spletejo in prepletajo vezi, ki so povsem podobne družinskim, toda izraz »družina« vključuje v svojem bistvenem in prvotnem pomenu zavezo med takima dvema osebama, ki lahko zaradi svoje blioioške danosti posredujeta življenje tretjemu bitju. Novost mišljenja rn nauka Cerkve torej ni v sprejetju katerekoli oblike medčloveške povezanosti (kar ne bi koristilo ne resnici ne pravici), pač pa v odnosu do takih razmeu spoštljivost, usmiljenje, dobrotljivost. Vse nas danes močno pretresa pogled na ogromne migracijske tokove. Odkar svet stoji, je človek vedno hrepenel po boljšem ¡nje iskal drugje to, česar ni našel v običajnem okolju. 5 prehajanjem človeka iz kraja v kraj se spreminja tudi sociološka in kulturna podoba zemeljskih področij .In naše področje ni izjema, Strah riasje(otem pričajo »izbruhi«, na medmrežju in v tisku), da bo prihod drugače mislečih In drugače vernih popolnoma ukinil tisočletno kulturno podobo in dediščino »n on e« Evrope. Toda v bistvu obstaja drug strah in drug vzrok za strah, ki sl ga nihče ne upa povedati na glas, ker ga peče vest; strah nas je priseljencev, ker imajo ob sebi družino, ki smo jomi zapravili. Strah nas je pri dežnikov, ker so verni in praktični muslimani, medtem ko mi zapiramo in prodajamo cerkvene stavbe. Strah nas je pred novopri-šled, ker so »zahtevni« očetje v upanju, da bodo dali svojim otrokom boljši kos kruha, mi pa smo poskrbeli za naše otroke maternico v najem In jih dali v razprodajo. *03 M I Ml A lil K A <13-01»201 o Družina v sodobni družbi: kakšne bodo posledice novih teorij in praks na otrokov razvoj Anka Peterlin Dr. Andrej Perko je na Slovenskem zelo znana osebnost. Smatrajo ga za avtoriteto na področju psihologije in psi ho pedagoških vprašanj. Po izobrazbi je namreč psiholog,, psihoterapevt, magister in doktor klinič-nopsihološkega svetovanja; v Centru za socialno delo pri Kamniku in v Zavodu Mitikas deluje že mnogo desetletij. Za časa znanega dr. Ruglja je bil dr. Perko najprej njegov tesni in g lavni sodelavec; danes pas prilagojeno andragoško metodo sam vodi in izredno učinkovito zdravi sku pnost kakih 130 ljudi v stiski zaradi odvisnosti ali katerihkoli drugih psiholoških težav. Dr. Perko i ma ogromno izkušenj, saj že vse življenje pomaga pacientom vseh starosti in svetuje njihovim družinam. Procent ozdravljenih je zelo visok, saj mu, razen posameznih Izjem, skoraj v celoti uspe doseči, da začnejo novo, prerojeno življenje. Doktor Perko je sprejel povabilo Mladike, da nam odgovori na nekatera vprašanja, ki nas trenutno še posebno obremenjujejo. V zadnjih desetletjih so se način življenja in z njim modeli obnašanja v družbi zelo spremenili, Z njimi tudi klasični modeli obnašanja in vloge žensk in moških v družbi. Kako je to vplivalo na vzgojne procese v družinah? • Družba, zlasti zahodna, se spreminja, vloge moških in žensk se s tem v družini spremi njajo, ker so se tudi pogoji za normalno funkcioniranje družine spremenili. Oče, mož, ne more v večini primerov sam materialno poskrbeti za družino. Za materialno preživetje družine je danes potreben tudi doprinos matere, In tako ostane »dom« prazen, V ta prazen dom se otroci vračajo po pouku v šoli. Včasih jih je pričakala mati s kosilom Itd. S temi spremembami (In tudi drugimi), seje pomembno spremenila tudi vloga očeta in matere v vzgoj nem procesu. Was ih je bi J oče avtoriteta, njegova beseda je nekaj veljala, predstavljal je za družino neko zanesljivost, trdnost, Seveda tu mislim na zdrave družine, kjer vladata medsebojno spoštovanje in ljubezen. Danes pa se dogaja, da matere postajajo ob nezanesljivih moških nezadovoljne in takšne pomehkužene moške izrinejo iz vzgojnega procesa, Dosti- i— __i =) * Edi Žerjal razstavlja v tržaški Občinski galeriji Magda Jevnikar V sredo, 6. aprila, je bilo v Občinski galeriji na Velikem trgu v Trstu odprtje razstave, na kateri je tržaški umetnik Edi Žerjal predstavil svoja naj novejša dela, povezana v celoto pod skupnim naslovom Potovanje.0 umetniku in njegovem ustvarjanju je izčrpno spregovorila likovna kritičarka in profesorica Jasna Merku. Številne prisotne je na začetku v imenu občinske uprave pozdravila dr, Bianca Cuderi, kije po upokojitvi Marie M a san Dan prevzela vodenje tržaških občinskih muzejev. S svojo prisotnostjo je izkazala posebno pozornost umetniku Ediju Žerjalu in naši skupnosti v celoti, Jasna Merkuje najprej poudarila, da Edi Žerjal Izhaja iz Černigojeve šole. Želja I je imel srečo, da je umetnika spoznal že v šolskih klopeh, potem pa seje pri njem še nadalje izpopolnjeval, Černigoj je znal gojiti v mladih umetnikih željo po eksperimentiranju in ta naravnanost se je pri Žerjalu ohranila vse do danes. Kot vsestranski ustvarjalec je dejaven na različnih področjih: je slikar, grafik, ilustrator, avtor vitrajev, ki krasijo razne cerkve v naših krajih, preizkusi! pa se je tudi na področju gledališke scenografije, izd Hal 50 | mladika na-04 ■ zine Kij pa ii more takale, navsezadnje za oko prijetna stvarca? Gospod Richard Willfort, izreden poznavalec rastlinskega sveta, jo postavlja med najbolj strupene rastline. Strupene so samo jagode, ne pa listi. Posledice uživanja teh stvarc so prividi, ohromelost, pomodrel obraz, zastoj srca. Črno na belem. Pomeni, da je rastlinica, ki s češnjo nima nič skupnega, razen imena, sla skozi stroge roke neutrudnih raziskovalcev, ki soji pretuhtali dušo in telo in potrdili to, kar je bilo že znano tistim, ki so živeli z naravo in so le stvari odkrivali malo slučajno, a največkrat z opazovanjem okolja in pojavov. Človek seje od vedno šel Galileja in tudi primeri zastrupitve v preteklosti so odkrivali pravo naravo rastlin. Strah v češnjevem gaju se je kmalu polegel, saj se je fantič odlično počutil. Dobra volja in razigranost sta se polastila vseh. Iz lesene kočice je stopil pisan predpasnik in miza na kamni ■ li ploščadi pred njo je bila v trenutku obložena in vabila. »Kos bilo, dajmo!« vCe ni mesa, ne bom jedel,« je Adam s težavo pobiral svojo obilno gmoto iz trave. »Boš pač lačen. Skoda, saj se le enkrat v letu pripravijo češnjevi cmoki!« Komaj so ga prepričali, da je pristopil in sedel k mizi. Na pomladnem roza prtu pa: bela skleda velikanka iz porcelana, v njej pa temna gosta ■■■+ Žerjal v galeriji ne Velikem trgu številne plakate in oblikoval razne umetniške uporabne predmete. Svoje zna nje je bogatil v Trstu pri umetniku Periziju in na grafični šoli Carlo Sbisa, v Urbinu pa je obiskoval mednarodni grafični tečaj. Predvsem pa je treba poudariti, kot je povedala tudi Jasna Merku, da je Žerjal radoveden in nepomirljiv v iskanju novih izraznih poti. Ko pride do kakega odkritja, do nove tehnike ali do kombinacije različni b tehnik, se dela loti sistematično in ustvarja v ciklusih. Marsikdo se bo spomnil njegovih krnskih portalov, njegovih nerazvozljivih pisav, kraških krajin in tematskih sklopov, kot je bil na primer ciklus o vodi. Pred nekaj leti je vzljubil kolaž in tudi na najnovejši razstavi namjepredsta vrl kakih dvajset slik, ki jih je izdelal s tovrstno tehniko. Poslužuje se barvastih svilenih papirjev, a tudi, tako je bilo dano ugotoviti, časopisnih izrezkov, Na podlago jih nanaša v številnih plasteh, z dodajanjem vode pa se barve prelivajo in ustvarjajo hotene, a tudi naključne učinke. Očitno je, daje Žerjal bolj naklonjen nekaterim barvam; gotovo modri in rumeni, toda premeša nje barv je presenetljivo in raznoliko, poleg tega igra pomembno viogo tudi dejstvo, da je svileni papir zelo tanek in s svojo prosojnostjo omogoča pravo razkošje odtenkov. Razstava nosi naslov Potovanje. Na njej so namreč zbrana dela, ki so nastala kot odziv na umetnikova doživetja v ra znih krajih posvetu. Najlaže prepoznamo nekatere znane stavbe, na primer nam bližnji devinski grad in Repentabor, ali pa nezamenljivo, s kupolami razgibano cerkev sv, Marka v Benetkah. Tu je Žerjal zanesljiv upodobrtelj resničnega, nekako discipliniran in vesten. Na številnih drugih delih pa je njegov pristop svobodnejši, že ua mejr z abstrakcijo. V vseh primerih pa nas prevzamejo barve: te nedvomno odigrajo ključno vlogo pri vseh razstavljenih delih, so namreč žive, bleščeče, nepredvidljive, polne dinamičnosti, vznemirljive in privlačne. *0M +■ češnjeva omaka, v o muki veliki, okrogli cmoki, 'l debelo češnjo v sredini in na glavi kapico iz drobtinic, pocvrtih v kozjem maslu. Ob skledi cimet in temno rjavi sladkor iz trsa in zraven domač liker iz višenj in nageljnovih žbic. Od mize se je dvignil mrmrajoči zbor odobravanja in hvale, In tam, na koncu mize, v edini oazi sence, ki jo je češnja metala s svojo krošnjo, pa steklenica plemenitega re foška. »Mesa danes ne bo,« je prišlo iznad predpasnika, »iz preprostega razloga ne, ker se s to umetnino ne sklada nič na svetu. Ta jed je popolna. Adam, zares ne nameravaš niti pokusiti?« »Ah, bom malo premislil, bom morda pokusil, tako, iz olike, no, Če m drugače, no ja.« Adam ni veliko razmišljal, oko je odločalo zanj, a ne samo, tako zelo se ¡e svetilo in se paslo po prelepi skledi in njeni vsebini, da ni mogel prikriti poželjenja in neučakanosti. Medtem ko so ostali pešali ¿e pri četrtem, petem cmoku, je on obdeloval že desetega. »Česa takega pa še ne!« sije potresa! cimet in polival z likerjem. »¡e še kaj smetane?« je gledal naokoli. »Je!« se je po prtu pripeljala kupa s smetano. »Nekaj, nekaj je v teh okusih,« je pravkar zarezal v kroglico, iz katere sc pocedi rdeč sok. »No, kaj?« »Nekaj lepega jev teh okusih, nekaj dobrega, nekaj tolažilnega. A imate tudi vi tak občutek?« Zasijal je pravi zbor nasmehov vseh vrst, a besede nobene. Nazadnje se je oglasila avtorica in režiserka podviga. »Vse preiti h ta n o, vse preračunano. Recept je naš. Nastal je nekoč, doma, med preprostim kuhanjem navadne češnjeve marmelade. Prišel je navdih in navdih je dar, ne smeš ga preslišali.« Tudi kosi z mladiči so nad glavami gostov imeli svojo ptičjo gostijo. Saj je češenj bilo dovoli za vse. »Lepn bi bilo stopili gor do Napoleonske,« je povedal Adam, vidno zadovoljen. »Se ne da. Steze so vse izginile, so tako zaraščene, da ne moreš ne naprej ne nazaj,« »Da ne bi zmogel teh nekaj metrov!« »Ni nekaj metrov in modrasi še niso umrli.« »Bomo videli,« je vstal in se odpravil v hrib. bilje popolnoma prerojen, popoldanska vročina ga ni odvrnila od sklepa, da se po tolikih letih in s tistimi kilogrami vrne na steze svojega otroštva, ne steze, o katerih ni verjel, da jih resnično ni več. Popoldan je bil vroč in, ko je bila druščina ze resno vznemirjena, potem, ko se je sonce s svojimi nikdar enakimi scenariji potapljalo v morje, seje prikazal s šopkom divjih nageljnov, ki so bili dokaz, da se je resnično dokopal do tja gor. »Pa kako si se prerinil skozi tisto zarašče-nost?« »Sam ne bi vedel, pa sem se. Ko bi imel s sabo škarje in kakšen cepin! Pa saj ne bi bilo tako nemogoče urediti vsaj eno teh nekdanjih stez. Skoda, zares!« Od Mi ram ara ¡e potegnil maestral in prijetno ohladil večer. Nekdo je n ti mignil na pospravljanje i n odhod. »Prav zdaj, ko je najlepše! Ostanimo tu! Je preveč lepo!« Zares je bilo lepo. Poleg morja tam spodaj in jader in igre barv in senc, so se oglasili še slavčki in v bližini je zalajal srnjak. Prihaja, da se napije, točno ve, da mu je na gornjem travniku ljubeča roka nalila v vedro sveže vode. Adam je legal v travo. »Jaz ostanem,« je naznanil. Prižgal je cigareto in potegnil. A zazdela sc mu jc grenka, neznosna in jo je ugasnil. Da ni bolan? Ne ne. Že dolgo se ni počutil tako kot zdaj, v tej travi, s tisto ptičjo druščino nad glavo, z golimi podplati, prilepljenimi na hrstcl, ki v mraku še dolgo izžareva toploto sonca in uravnava naš pokvarjeni življenjski tok. Z nočjo so prišle zvezde na nebo, predvsem tiste iz poletnih kombinacij, iz Laboda, Orla in Lyre in, ker lune ni bilo, seje pokazala še Rimska cesta, široka, mlečno obarvana, veličastna. Da ni tam, v tistih meglicah zares kaj takega, kako je že povedala mala coprnica? Nekaj boljšega od našega kisika, ki ti da leteti z lahkoto kresnice in hitrostjo svetlobe? »Kju,« je reklo v neposredni bližini. Bil je mali čukec Brin ko. Ni mu bilo prav, da ni sam kot po navadi. sVJ Kuhar stopi h gostu, ki ga je rnalo pred tem natakar postregel s segedin golažem, »Lepo prosim, če hitro pojeste golaž.« »Zakaj pa to?« se začudi gost. »Ravnukar je prižel v Inšpekcijo sanitarni inšpektor.* %* \* \* Kriminalist zaslišuje osumljenca. »Vaše ime?« »Josip Broz Tito,« »Ne imejte me za norca! Povejte vaše pravo imel Ni mi do heca z vami!« »VVolfgang Amadeus Mozart!«: »V redu. In zapomnite si: mene je težko pretentati!* Ip I/ Kuhar vpraša vajenca: »Ali veš, kako se skuha voda?« »SevedaJ Naliješ vodo v lonec, daš vanjo malo masla, postaviš na štedilnik in kuhaš!« »In zakaj daš maslo v vodo?« se začudi kuhar, »Zato, da se voda ne prismodi!« O Natakar v večji restavracij] stopi v kuhinjo in Išče enega od kuharjev. Končno ga najde v manjšem prostoru poleg kuhinje, ob sebi pa je imel ogromen kup na koščke narezanih žemelj, da, kaj pa počneš?« gaje presenečeno vprašal, »Želim speči pecivo, pa v receptu piše: 'Nareži tri dni stare žemlje.1 No, jaz jih režem šele dva dni!« kr k* k. Otroci morajo v šoli napisati prosti spis z naslovom »Jaz sem direkotor«. Vsi pišejo, le Janezek gleda okoli sebe. Učiteljica ga vpraša: »Janezek, kaj pa je narobe, zakaj ne pišeš?« Janezek: »Čakam na tajnico!« Dve miški se sprehajata In kar naenkrat se znajdeta pred debelim mačkom. Ena od mišk besno zalaja, zato maček stisne rep med noge in pobegne. Miška se obrne k svoji prijateljici in reče: »Ali sl videla, kako prav ml je prišlo znanje tujih jezikov?« kr k, k, V tovarniški kantini seje mlad uslužbenec pritoževal nad preveč zapečenim zrezkom. »Dragi gospodič,«je rekel kuhar, »jaz sem zrezke pekel že, ko so vas še dojili.« »In zakaj jih ser virate šele sedaj?« kr k, kr »Je res, da ste sosedu v okno vrgli velik kamen?« »Resje, toda moram vam povedati, gospod sodnik, da je bilo sosedovo Igranje na trobento res nevzdržno!« »Pa obžalujete svoje dejanje?« »Seveda, saj seje skozi razbito okno trobenta še bolj slišala]« kr kr« kr Soseda vrstnih hiš se srečata. »Koliko tapet ste kupili, ko ste tapecirali hodnik?« »Deseta Cez nekaj dni se zopet srečata, »Ko sem tapeciral svoj hodnik ml je ostalo sedem tapet!« »Meni tudi,« 0 LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi obilice gradiva in kljub povečanemu obsegu številke smo morali nekaj prispevkov odložiti za prihodnjo številko. Avtorjem in bralcem se opravičujemo. Uredništvo in uprava: 34133 Trst, Italija, Ul. Donizetti 3 tel. 040-34 30318: fas 040-633 307 u p rava@mladika .com red a kcija £ mladita.com www.mladika.cnm Oblikovanje: Matej Susič izdaja: Mladikaz.z o.z. Registriranj pri trgovinski zbornici vTrstu dne 21.4-1999 pod številko 114276. Član USPI (Zveze italijanskega periodičnega tiska) Reg. nasodiJču vTrslu št-193 dne $.4.1957 ISSN 1124-657X Tisk: Grafika Soča d.O-0. -Nova Gorica Izhajanja revije podpirata Urad Vlada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Dežela FJK. UREDNIŠKI ODBOR Marij Maver (odgovorni urednik), David Bandelj, Andrej Černič, Erika Jazbar, Ivo Jevnlkar, Saša Martelanc, Sergij Pahor, Mitja Peta ros, Anka Peterlin, Nadia Roncelll, Matjaž Rusija, Tomaž Simčič, Breda Susič, Jernej S ček in Ivan Žerjal, SVET REVIJE Lojzka Bratuž, Silvija Callm, Jadranka Cergoi, Peter Černič, Marija Češčut, Danilo Čotar, Liljana Filipčič, Diomira Fabjan Bajc, Lučka Kremžar De Luisa, Peter Močnik, MUan Nemac, Adri ja n Pahor. Bruna Pertot, Ivan Peterlin, Alojz Rebula, Peter Rusija, Marko Tavčar, Zora Tavčar, Evelina Umek. Neva Zaghet, Edvard Žerjal In člani uredniškega odbora, Posamezna številka Mladike stane 4,00 €. Celoletna naročnina za Italijo in druge države 30,00 €; po letalski pošti: Evropa 50,00 C, Amerika 60,00 i, Avstralija 65,00 i. Plačilo s poštnim tekočim računom Tl 131331 -Mladika - Trst. Na banki; Zadružna k raška banka - Banca di Crédito Cooperativo del Carso (IBAN: IT53 SOSO 2802 2010 1000 0016 916; SWIFT; CCRTFT2TVQ0). m UMiraHrnrm mjiann II 117 986 «0161309,3/4 gomuel ŽIVLJENJE %#> ZALOŽBA MLADIKA ^ UL Donizetti 3,34133 Trst, Italija tel. -1-39 040 3430818 fax +39 040 633307 uprava@mladika.com redakcija@mladika.com wwuv.mladika.conr! Založba MLADIK priporoča v branje ® Oris Pangerc VROČI LEDENIKI