KNJIŽNICARSKE NOVICE 2010, letn. 20, št. 1 2 UVODNIK Zadnja številka 20. letnika Knjižnicar-V rubriki Vsebinska obdelava knjižni­skih novic prinaša veliko zanimivega cnega gradiva Andrej Žižmond branja. predstavlja tezaver TESE. V rubriki Digitalna knjižnica Slovenije pa obja-V njej Boris Rifl predstavlja portal vljamo prvi del prispevka o proble-Slovenska bibliografija, Mojca Kotar matiki trajnega ohranjanja digitalnih projekt OpenAIRE, Silva Novljan virov, ki ga je pripravil Matjaž Kra-pa publikacijo Slavice Rampih Nabav­gelj. Študentje Oddelka za bibliote­na politika v splošnih knjižnicah. To lah­karstvo, informacijsko znanost in ko tudi narocite z narocilnico, ki jo knjigarstvo Robert Matoh, Barbara objavljamo v Knjižnicarskih novicah. Klancar, Ana Furjan in Vanja Tau-zes so pod mentorstvom Marije Matjaž Eržen vas vabi k branju dve-Petek napisali prispevek o spletnih h prispevkov, ki govorita o vplivu referencnih službah. svetovne gospodarske krize na knjiž-nice. Tomaž Bešter pa je tokrat pre­Špela Pahor je intervjuvala slikarja bral knjigo Finding the concept, not just Aleksandra Peco, ki je razstavljal v the word, avtoric Brandy E. King in Mestni knjižnici Izola in pripravila Kathy Reinold. prispevek o Srecanju v Piranu, ki so ga že tretjic organizirali v Mestni knji-Objavljamo tudi nekoliko daljše žnici Piran. porocilo Mojce Kotar o 76. konfe­renci IFLA, Silve Novljan o 10. Objavljamo tudi vabilo k oddaji dro­okrogli mizi o prostem dostopu do bnega tiska s podrocja knjižnicne in informacij ter Gorazda Vodeba o informacijske dejavnosti. Upam, da študijskem obisku danskih splošnih nam boste poslali vaše gradivo. knjižnic. Damjana Vovk Kazalo: Uvodnik Strokovna srecanja ZBDS Koledar prihajajocih srecanj TESE – Tezaver za izobraževalne sisteme v Evropi Ali sploh še potrebujemo referencne knjižnicarje? Prost dostop do znanja, spodbujanje trajnostnega napredka in raziskovalne knjižnice Knjižnica in clovekove pravice Študijski obisk danskih splošnih knjižnic Dodana vrednost knjižnic v casu krize – nekatere izkušnje in rezultati tujih raziskav O konceptih, ne le besedah OpenAIRE – evropska infrastruktura prostega dostopa do rezultatov raziskav Portal Slovenska bibliografija Problematika trajnega ohranjanja digitalnih virov Aleksander Peca razstavlja v MKI Slobodan Simic Sime, gost v Mestni knjižnici Piran Seznam novosti ICB v NUK-u Nabavna politika v splošnih knjižnicah Vabilo k oddaji drobnega tiska s podrocja knjižnicne in informacijske dejavnosti 1 1 2 3 4 8 16 18 21 22 24 27 28 30 32 33 34 36 STROKOVNA SRECANJA ZBDS Zveza bibliotekarskih društev Slovenije 12. maja 2011 v Ljubljani prireja strokovno srecanje z naslovom "Informacijska pismenost v visokem šolstvu". Strokovno posvetovanje ZBDS z naslovom "Knjižnice: odprt prostor za dialog in znanje" pa bo potekalo od 20. do 22. oktobra 2011 v Mariboru. Vec informacij bo objavljenih na spletni strani ZBDS. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 12) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje februar – junij 2011) .. 31.1.-2.2.2011, Szombathely, Madžarska, BOBCATSSS 2011, http://www.bobcatsss2011.com/ .. 8.-11.2.2011, Seattle, ZDA, iConference 2011, http:// www.ischools.org/iConference11/2011index/ .. 10.-12.2.2011, Tokio, Japonska, International Conference of Asian Special Libraries, http://units.sla.org/chapter/cas/ ICoASl-2011.htm .. 14.-16.2.2011, New Delhi, Indija, International Conference on Digital Libraries and Knowledge Organization (ICDK 2011), http://www.mdi.ac.in/ICDK/Home.html .. 15.-17.2.2011, New Delhi, Indija, ICLAM 2011: Internatio­nal conference on the Convergence of Libraries, Archives and Museums, http://www.nift.ac.in/ICLAM_2011/ .. 21.-22.2.2011, London, VB, Recession is the Mother of Invention, http://www.subscription-agents.org/ conferences2011 .. 28.2.-3.3.2011, Austin, ZDA, Electronic Resources and Libraries Conference, http://www.electroniclibrarian.com/ conference-info .. 16.-18.3.2011, Pennsylvania, ZDA, Society for Textual Scholarship 17th International Interdisciplinary Conference, http://textualsociety.org/2011-sts-call-for-papers/ .. 13.-15.5.2011, Istanbul, Turcija, Sixth Triennial ECIS Libra­rians’ Conference, http://ecist.read2live.com/ECIS_Istanbul/ Welcome.html .. 19.-21.5.2011, Gosier, Francija, Fifth International Confe­rence on Research Challenges in Information Science, http:// rcis-conf.com/ .. 24.-26.5.2011, Praga, Ceška, INFORUM 2011, http:// www.inforum.cz/en/about-the-conference .. 24.-27.5.2011, Praga, Ceška, 35th ELAG Library Systems Seminar, http://www.techlib.cz/en/1176-elag-2011 .. 26.-27.5.2011, Maliga, Španija, 19th EBLIDA Annual Coun­cil Meeting, http://www.eblida.org/ .. 31.5.-2.6.2011,Vancouver, Kanada, IASSIST 2011: Data Science Professionals: a Global Community of Sharing, http:// www.rdl.sfu.ca/IASSIST/ .. 2.-5.6.2011, St. Louis, ZDA, NASIG 26th Annual Conferen­ce, http://www.nasig.org/conference_registration.cfm .. 4.-12.6.2011, Sudak, Ukrajina, Crimea 2011, http:// www.gpntb.ru/win/inter-events/crimea2011/eng/ Sodelovanje na posvetovanju (rok oddaje povzetkov) .. 10.2.2011 za 1.-2.9.2011, Passau, Nemcija, 12th European Conference on Knowledge Management - ECKM 2011, http:// academic-conferences.org/eckm/eckm2011/eckm11­home.htm .. 28.2.2011 za 22.-25.8.2011, New York, ZDA, 9th Northum­bria International Conference on Performance Measurement in Libraries and Information Services, http://www.york.ac.uk/ about/departments/support-and-admin/information­directorate/events/performance-conference-2011/ .. 15.3.2011 za 26.-28.9.2011, Berlin, Nemcija, Public Knowledge Project Scholarly Publishing Conference 2011, http://pkp.sfu.ca/ocs/pkp/index.php/pkp2011/pkp2011 .. 16.4.2011 za 24.-27.10.2011, Peking, Kitajska, International Conference on Asia-Pacific Digital Libraries (ICADL 2011), http://www.icadl2011.org/ .. 15.7.2011 za 27.-30.11.2011, Hyderabad, Indija, 2nd Inter­national Conference on Academic Libraries – ICAL-2011, http://igmlnet.uohyd.ernet.in/ical2011/ VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA TESE – TEZAVER ZA IZOBRAŽEVALNE SISTEME V EVROPI Zgodovina vecjezicnih tezavrov s podrocja vzgoje in izobraževanja v Evropi je dolga in pestra: od prvega trijezicnega tezavra EUDISED (Multilingual Thesau­rus for Information Processing in the Field of Educa­tion) iz leta 1973 do zadnjega TESE (Thesaurus for Education Systems in Europe - Tezaver za izobraže­valne sisteme v Evropi) iz leta 2009 v šestnajstih jezi­kih (slovenska razlicica je bila pripravljena v letu 2010). TESE je pripravilo omrežje Eurydice (evropsko infor­macijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraže­vanju). TESE je nadzorovan besednjak (slovar), name-njen indeksiranju besedil o izobraževalnih sistemih in politikah v Evropi. Pripravljen je v skladu z navodili ISO 2788-1986 in 5964-1985 in je objavljen na spletni strani Eurydice (http://www.eurydice.org). Tam lahko uporabniki brezplacno pregledujemo in prenašamo abecedne, sistematske in/ali permutacijske registre, in sicer v formatih PDF ali XML. Slovenski del tezavra je izdelala v letu 2010 slovenska enota Eurydice, ki deluje v okviru Urada za razvoj šolstva na Ministrstvu za šolstvo in šport. Dostopen je le na spletni strani Eurydice Slovenija na naslovu http:// www.eurydice.si/. Prvotno je bil TESE pripravljen za indeksiranje znot-raj omrežja Eurydice, ki deluje v vseh državah, ki sodelujo v Programu vseživljenjskega ucenja (Lifelong Learning Programme), evropskega akcijskega nacrta na podrocju izobraževanja in usposabljanja. TESE so najprej uporabili za indeksiranje bibliografskih in elek­tronskih omrežnih podatkovnih baz in informacij, objavljenih na centralni spletni strani Eurydice. TESE pa je scasoma postal dragoceno orodje tudi za organi­zacije zunaj omrežja. Na Portugalskem npr. TESE uporabljajo številne univerzitetne knjižnice, knjižnica ministrstva za izobraževanje, vec dokumentacijskih centrov in tudi sindikat uciteljev FENPROF. V Italiji TESE uporablja nacionalna agencija za razvoj šolske avtonomije (prej INDIRE), in sicer za indeksiranje clankov v podatkovni bazi za ucitelje, študente in razi­skovalce. roma Cedefop (The European Training Thesaurus - ETT) in omrežjem European Schooolnet (The Lear­ning Resource Exchange -LRE - Thesaurus). TESE je specializiran vecjezicni fasetni tezaver za ožje pod-rocje opisovanja vzgojno-izobraževalnih sistemov v Evropi. Izdelan je bil v celoti najprej v anglešcini po kombinirani globalno-analiticni metodi z vsemi odno­si, šele nato je bil »prilagajan« ostalim jezikom. TESE ima 6 osnovnih faset, 17 mikrotezavrov in 4 enostav­ne sezname (flat lists); deskriptorjev je v vseh jezikov­nih razlicicah 1387, število nedeskriptorjev pa je razlic­no glede na jezikovno razlicico (od 87 do 1523). Prav tako je razlicno število opomb o namenu oz. definicij (od 163 do 421). Vec informacij boste našli tule: – European Education Thesaurus. (Spletna verzija v vec jezikih izhaja iz: Tesauro de educaci en base al procesamiento automático de la versi­ en lengua espanola del 2003). Pridobljeno 7. novembra 2010 s splet­ne strani: http://redined.r020.com.ar/en/ – Slovensko-angleška razlicica pedagoškega tezavra »European Education Thesaurus (EET), 1996«. 2000. Pridobljeno 6. novembra 2010 s spletne strani: http://www.zizmond.info/term/tezaver1.htm – Šušteršic, V. et al. (1996). Evropski pedagoški tezaver = European education thesaurus (EET) : slovenska razlicica - izdelana po angleški razlicici (1991). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. – TESE – Tezaver za izobraževalne sisteme v Evropi (2009). Eurydice Sloveni­ja, 2010. Pridobljeno 14. decembra 2010 s spletne strani: http:// www.eurydice.si/index.php? option=com_content&view=category&layout=blog&id=106&Itemid=328 – TESE -Multilingual Thesaurus on Education Systems in Europe. Eurydice, 2009. Pridobljeno 7. novembra 2010 s spletne strani: http:// eacea.ec.europa.eu/eurydice/portal/page/portal/Eurydice/ TESEHome – The European Training Thesaurus (ETT). European Centre for the Deve­lopment of Vocational Training (Cedefop), 2009. Pridobljeno 7. novem-bra 2010 s spletne strani: http://libserver.cedefop.europa.eu/ett/ – The Learning Resource Exchange (LRE) Thesaurus. European Schoolnet. Pridobljeno 14. decembra 2010 s spletne strani: http://lre.eun.org/ node/87 – Thematic Key Words for Inclusive and Special Needs Education (Glossary of Terms -Revision 2009). European Agency for Development in Special Needs Education, 2009. Pridobljeno 7. novembra 2010 s spletne strani: http:// www.european-agency.org/publications/ereports/thematic-key-words-for-inclusive-and-special-needs-education – Vecjezicni slovarcek pedagoških pojmov (del Evropskega pedagoškega tezavra (European education thesaurus - EET) iz leta 1991). 2000. Pridobljeno 7. novembra 2010 s spletne strani: http://www.zizmond.info/term/ tezaver.htm Andrej Žižmond Terminološko je TESE usklajen s starim EET andrej.zizmond@gmail.com (European Education Thesaurus) in povezljiv s tezav­ STROKOVNE ALI SPLOH ŠE POTREBUJEMO TEME REFERENCNE KNJIŽNICARJE? Uvod Tehnološki razvoj je omogocil pos­tavitev uporabnika v središce doga­janja na spletu. S tem pa so se spre­menile tudi njegove informacijske zahteve in potrebe. Uporabniki želijo do informacij hitro, enostav-no in po liniji najmanjšega odpora, hkrati pa informacij nocejo vec le pasivno sprejemati, temvec želijo pri njihovi kreaciji aktivno sodelo­vati. To pa tudi razlaga popularnost spletnih referencnih služb, ki delu­jejo po principu spleta 2.0. V nadaljevanju si bomo pogledali znacilnosti štirih referencnih služb 2.0: Wikipedia Reference Desk, Wiki Answers, Yahoo! Answers in Askville. Na kratko bomo predsta­vili glavne znacilnosti, preverili nji­hovo kvaliteto in jih primerjali s tradicionalno referencno službo. Še pred tem pa bomo razložili pojma splet 2.0 in socialna referencna slu­žba. Referencna služba Splet 2.0 Z razvojem tehnologije je prišlo tudi do razvoja spleta 2.0, ki je upo­rabnika z obrobja postavil v samo središce dogajanja. Izraz splet 2.0 se pojavi v letu 2004 in se nanaša na novo generacijo spletnih skupnosti in storitev. Gre za spremembe v programski opremi kot tudi v naci-nu uporabe spleta. V preteklosti je vsebine na spletu ustvarjalo le manjše število ljudi, uporabniki pa so te strani pasivno prebirali. Static­ne spletne strani in enosmerno komunikacijo so nadomestile dina­micne spletne strani pri nastajanju katerih uporabniki aktivno sodelu­jejo. Znacilnost spleta 2.0 je tudi redno ažuriranje podatkov, sodelo­vanje, povezovanje, decentralizacija avtorstva, aktivna udeležba uporab­nikov in izkorišcanje moci množic oziroma njihove modrosti (O'Re­illy, 2005). Tu pa je pomembno poudariti, da je moc množic možno izkorišcati le v primeru, da doseže-mo kriticno maso. Spletna in fizicna referencna služba Naloga referencne službe je posre­dovati informacije uporabnikom. Pri tem ni pomembno za kakšno vrsto referencne službo gre. Ni pomembno, ali gre za tradicionalno referencno službo, za referencni servis Vprašaj knjižnicarja ali pa za socialno spletno referencno službo, njena prvobitna naloga ostaja enaka - ustrezno zadovoljiti informacijsko potrebo uporabnika. Tradicionalna referencna služba daje velik pouda­rek na referencni pogovor, pri kate-rem gre za dvosmerni komunikacij-ski proces in izmenjave informacij s tocno dolocenim namenom. Nalo­ga referencnega knjižnicarja je, da doloci kvaliteto, nivo in format informacij, ki jih uporabnik želi. Preveriti mora obseg predznanja ter informacije, ki se ticejo casovnih in financnih omejitev uporabnika. Referencni knjižnicar uporabnika pri referencnem pogovoru ustrezno vodi in informacijsko potrebo ustrezno kristalizira (Zupanic, 1996). To pridobivanje informacij o uporabniku (njegovem predznanju, obsegu potrebnih informacij, itd.) v vecini primerov pri socialnih refe­rencnih službah odpade. Uporabnik mora biti sam sposoben jasno iden­tificirati lastno informacijsko potre­bo in jo na portalu tudi ustrezno ubesediti. Od kvalitete zasnove vprašanja je pogosto odvisna tudi kvaliteta in relevantnost odgovora. Pomembno je poudariti, da v tradi­cionalnih službah in referencnih servisih delajo strokovnjaki, med-tem ko v socialnih referencnih služ-bah odgovore dajejo amaterji oziro-ma »neprofesionalno« osebje, ki nima formalne bibliotekarske izob­razbe (verjetno ni potrebno posebej poudariti, da so referencni knjižni-carji za svoje delo placani, prosto­voljci pa ne). Posamezniki imajo razlicno formalno izobrazbo in raz­licna znanja, vendar pa se ravno na osnovi teh znanj in izobrazbe odlo-cajo na katera vprašanja bodo odgovorili oziroma na katera vpra­šanja so sposobni odgovoriti. Tu pa se pokaže še ena razlika med tradi­cionalno in socialno referencno službo. Referencni knjižnicar mora vedno najti odgovor na zastavljeno vprašanje ali pa uporabnika pravil-no usmeriti, medtem pa se »neprofesionalci« sami odlocajo, na katera vprašanja bodo odgovorili (odvisno od njegovega predznanja) in kdaj. V tradicionalnih referenc­nih službah je kakovost odgovora odvisna od znanja, vešcin in izku­šenj ene osebe, medtem ko socialne referencne službe omogocajo, da rešitev informacijske potrebe išce vec ljudi oziroma vec ljudi skuša odgovoriti na isto vprašanje. En odgovor dopolnjuje drugega, razvi­je se lahko debata in s tem še osvet­li celotno podrocje informacijske potrebe. Pregled izbranih referencnih služb Wikipedia Reference Desk Wikipedia Reference Desk je nad­gradnja spletne enciklopedije Wikipedie. Z njeno pomocjo lahko pridobimo vse tiste informacije, ki jih ne najdemo na Wikipedii ali katerem koli drugem viru. Na uvodni strani piše, da želi Wikipedia Reference Desk zagoto­viti svojim uporabnikom kakovost odgovorov, ki je primerljiva z refe­rencno službo v knjižnici. V ta namen so zapisana tudi zelo natan-cna navodila, namenjena prostovo­ljcem: odgovori naj bi bili temeljiti, jasni in razumljivi, opremljeni s povezavami na sorodne clanke, vire in vljudni. Jasno pa je tudi navede-no, da urejanje prispevkov (odgovorov) ostalih prostovoljcev ni dovoljeno, prav tako pa ni dovo­ljeno dajati zdravstvenih nasvetov. Obstojijo tudi navodila za uporab­nike, ki jim svetujejo, kako naj pos­tavijo vprašanje, da bodo prejeli cim boljši odgovor. Vprašanje naj bi tako bilo opremljeno s pomenlji-vim naslovom, tako da je že iz nas­lova vidno, na kaj se samo vprašan­je nanaša. Koristno pa je vprašanje postaviti v kontekst oziroma vpra­šanju dodati povezave, ki bi prosto­voljcem lahko pomagale pri bolj­šem razumevanju vprašanja (Wikipedia Reference Desk, 2010). Trenutno vsebine aktivno prispeva 146 prostovoljcev (Wikipedia Refe­rence Desk, 2010). Profili kažejo, da je velika vecina prostovoljcev, ki odgo­varjajo na vprašanja iz ZDA in prevla­dujejo moški z univerzitetno izobraz­bo (Shachaf, 2009). Statistika kaže, da odgovor prejme 96 % vprašanj. Podatki so bili zbra­ni v obdobju štirih tednov v oktob­ru leta 2007. V tem casu je bilo zas­tavljenih 1860 vprašanj. Kategorija »Zabava« je prejela najmanj vprašanj, hkrati pa ima najvišji odstotek neod­govorjenih vprašanj. Najvec vprašanj je prejelo podrocje »Humanistika« (23 %) (Wikipedia Reference Desk Stats, 2008). Sklepamo lahko, da je podrocje »Zabave« manj priljubljeno podrocje, zahtevnejša podrocja pa so bolj popu­larna tako med uporabniki kot med prostovoljci (razlog je verjetno stopnja izobrazbe prostovoljcev). Navkljub vsem pozitivnim lastnos­tim socialnih referencnih služb pa je potrebno opozoriti tudi na nekaj problemov, s katerimi se srecujejo vse aplikacije, ki delujejo po kon­ceptu spleta 2.0. Glavni problem je: množica nima vedno prav – nad vsebinami pa ne bedi korektor, ki bi vse morebitne napake redno popra­vljal. Tu pa so še vprašanja avtor­skih pravic – kdo si lasti vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki? Težave pa so tudi z iskanjem – arhiv ni opre­mljen z ustreznimi iskalnimi orodji in je tako namenjen predvsem brs­kanju. Wiki Answers Wiki Answers je primer spletne referencne službe za množice - z enostavnim in preglednim vmesni­kom, uporabniki pa lahko sprašuje­jo prakticno vse – tako rekoc od vprašanj o atomski fiziki do tega, kako se skuha jajce. Storitev je na voljo v angleškem, nemškem, fran­coskem, italijanskem, španskem in tagalog jeziku. Kot oblikovalci stra­ni pišejo, želijo, da bi stran postala najboljša prosta spletna referencna služba. Dejansko je temu zelo blizu, saj stran na mesec obišce okrog 50 milijonov razlicnih uporabnikov samo iz ZDA, s cimer se tam uvrš-ca med 20 najbolj gledanih spletnih strani. Izven ZDA stran na mesec obišce približno 75 milijonov upo­rabnikov, kar jo uvršca tudi med 30 najbolj obiskanih svetovnih strani. Ob pregledovanju vprašanj ugoto­vimo tudi, da se pojavljajo nova vsakih par sekund. Stran Answers.com je sestavljena iz dveh storitev: WikiAnswers in ReferenceAnswers. ReferenceAn­swers je del, kjer nam strežnik pos­treže z opisom iskanega, prevzetim z drugih strani, na primer Wikipedie. Takšni, opisni odgovori, se nam po navadi prikažejo ob vpi­su kljucnih besed. Ob vpisu celot­nega vprašanja v iskalnik pa se nam ponudi možnost, da vprašanje obja­vimo preko storitve Wiki Answers in upamo na odgovor. Vprašanja so lahko faktografska ali opisna, upo­rabnik pa doda tudi kategorijo, v katero vprašanje sodi. Posamezno vprašanje lahko tako rekoc z enim klikom prestavimo tudi v katero od socialnih mrež (Facebook, Twi­tter…). Seveda pa lahko po zbirki vprašanj in odgovorov, ki so smi­selno razporejeni v kategorije, tudi brskamo. Ker je na strani prikazano pred koliko casa je bilo neko vprašanje postavljeno oz. kdaj je bil dobljen odgovor, lahko vidimo tudi, da se nova vprašanja postavljajo vsakih nekaj sekund, medtem ko prihajajo novi odgovori povprecno na pribli­žno 4 minute. Askville Askville je uporabniško usmerjena spletna stran, ustanovljena s strani spletne založbe Amazon.com, 8. decembra 2006. Je brezplacna apli­kacija, ki omogoca uporabnikom, da dobijo odgovore na zastavljena vprašanja, kot tudi pomagajo dru­gim uporabnikom pri iskanju odgo­vorov na njihova vprašanja. Koncept tega spletnega servisa je glede na primerljive servise dokaj unikaten. Tu lahko uporabnik pos­tavi vprašanje, tako kot pri vseh drugih servisih, toda kar je zanimi­vo, je to, da vse skupaj deluje kot neke vrste pogovor, pri cemer so posamezni odgovori seveda tudi ocenjeni s strani drugih uporabni­kov. Pri uporabnikih je nasploh tako, da ima vsak svoj profil – le ta je namrec nujen, ce nekdo želi na kakršen koli nacin sodelovati v ser­visu Askville. Lahko si pogledamo tako naš profil kot tudi profile osta­lih sodelujocih – prikaz lastnosti je v obeh primerih enak. Ce so nam npr. všec odgovori dolocenega uporabnika, lahko s klikom na »Follow« (ali tudi »Block« - ga blo­kiramo), tako kot pri Twitterju, sledimo temu uporabniku. Kar se tega tice, je možno za vsakega upo­rabnika ugotoviti, kdo sledi temu uporabniku (prikazani so avatarji teh uporabnikov), kot tudi komu vsemu ta uporabnik sam sledi. Prav tako je za vsakega uporabnika pri­kazana le najbolj sveža aktivnost, odvisno kako si nastavimo: ali si ogledamo le najnovejša vprašanja, najnovejše odgovore ali oboje. Naprej je v teh profilih možen pre­gled statistike za posameznega upo­rabnika. Tako lahko zasledimo podatke o številu vprašanj, ki jih je postavil uporabnik in številu vseh podanih odgovorov. Ker imajo drugi uporabniki možnost za vsak odgovor oznaciti, ali jim je le ta pomagal ali ne, je naveden tudi podatek o vseh primerih, ko so bili odgovori uporabnika v pomoc dru­gim. V zvezi s tem pa je na voljo še razmerje (v %) med pozitivnimi glasovi in vsemi glasovi (torej tako pozitivnimi kot negativnimi). Prav tako pa si je za vsakega uporabnika možno pogledati še vse nagrade in pohvale, ki si ji je za svoje sodelo­vanje na servisu prislužil. Yahoo! Answers Storitev Yahoo!Answers je nastala 5. julija leta 2005, bila pa je ustvar­jena za zamenjavo spletne strani Ask Yahoo. Storitev Yahoo! Answers sloni na nacelu socialne (sodelovalne) referencne mreže (službe), da lahko kdorkoli, ki je na spletni strani registriran, postavlja vprašanja. Omogoceno pa mu je tudi odgovarjati na vprašanja drugih uporabnikov. Spletna storitev svo­jim clanom omogoca nabiranje oz. pridobivanje tock, in s tem naci­nom pridobivanje motivacije upo­rabnikom, da cim vec odgovarjajo in sprašujejo. Storitev je prevedena v 12 jezikov in v azijskih mestih deluje na razlicnih platformah. Je druga najbolj priljubljena socialno (sodelovalna) referencna storitev na spletu. Dovoljena so kakršna koli vprašanja, razen tistih, ki kršijo Yahoo! pravila. Odgovori so v lasti znanih in dobrih lastnikov odgovo­rov, vendar si Yahooo! lasti vso pravico za objavo na njegovih sple­tnih straneh. Za registracijo uporabnik potrebuje email racun od Yahoo! ter uporab­niško ime in doda lahko svojo sliki-co. Zanimivo je dejstvo, da so vprašan­ja, ki jih uporabnik postavi, na voljo za odgovor le 4 dni, lahko pa vsak uporabnik sam doloci, koliko casa bo vprašanje na voljo. Lahko samo za 4 ure, najvec pa 8 dni. Kot že prej omenjeno, se s postav­ljanjem in odgovarjanjem na vpra­šanja zbira tocke. Sistem tockovan­ja je bil uveden, da motivira upora­bnike, naj odgovarjajo na vprašanja drugih uporabnikov. Sistem nima velike veljave, vendar pokaže koliko je kakšen uporabnik aktiven. Ob zacetku uporabe spletne strani upo­rabnik dobi 100 tock. Za najboljše vprašanje lahko uporabnik dobi 10 tock, ce uporabnik postavi vprašan­je izgubi 5 tock, ce odgovori, pa pridobi 5 tock. Vsekakor pa je namen storitve le pridobivanje novega znanja oz. informacij, ki jih uporabniki išcejo. Dolocitev kriterijev Da bi dobili vsaj širšo sliko o ucin­kovitosti predstavljenih servisov, smo pri vsakem izbrali 5 nakljucno postavljenih vprašanj, na katere je odgovoril vsaj en respondent Pre-den smo zaceli z evalvacijo, smo natancno dolocili kriterije, ki so nam pomagali pri ocenjevanju kakovosti odgovorov. To so: – zanesljivost - informacije so pre­verljive, tocne in popolne, – odzivnost - kako hitro je bilo vprašanje odgovorjeno, – uporaba in navedba virov, – pravilnost in celovitost odgovo­ra. Razprava Kot smo že omenili, je glavna pred­nost referencnih služb 2.0 dopol­njevanje odgovorov vecjega števila prostovoljcev. Obstaja tudi mož­nost dodajanja povezav do slikov­nega, audio in video gradiva, do katerega uporabnik dostopa zgolj s klikom miške. Vse te možnosti socialne referencne službe smo opazili pri analizi vprašanj in odgo­vorov. Prostovoljci pri Wikipedia Referen­ce Desk se odgovorom v vecini primerov zelo posvetijo in navadno pomagajo rešiti uporabnikovo informacijsko potrebo. Na visoko kakovost odgovorov pa verjetno pomembno vpliva tudi njihova sto­pnja izobrazbe. Težava ostaja skro­mnost prostovoljcev pri navajanju virov ter težave uporabnikov pri definiranju lastne informacijske potrebe (slaba opredelitev, nepri­meren naslov, pisanje pod napacno kategorijo). Naša koncna ocena je, da je Wikipedia Reference Desk kvalitetna referencna služba, ki ima skupino prostovoljcev, ki so pripra­vljeni poiskati cim boljše odgovore na vprašanja uporabnikov Wikipedie Reference Desk. Wiki Answers glede zanesljivosti ne moremo uvrstiti visoko. Kot je raz­nolika struktura vprašanj, so razno­liki tudi odgovori, zato je vprašljiva zanesljivost tega servisa. Zakaj je torej Wiki Answers sploh prime-ren? Menimo, da tedaj, ko išcemo hitre odgovore na vsakdanja vpra­šanja. Kot veliko prednost je treba poudariti tudi anonimnost ter hiter dostop do razlicnih referencnih zbirk, kjer nam iskalnik sam izbere relevanten vir. Ce pa išcemo zanes­ljive informacije, so še vedno pri­mernejše klasicna oz. druge referen-cne službe. Verjetno bi kvaliteto zapisov izboljšali s tem, da bi lahko odgovarjali le vpisani uporabniki, toda s tem bi ta servis izgubil svoj pomen. Za manj zanesljivega se je izkazal tudi servis Askville, zlasti pri težjih vprašanjih, ki praviloma niso dobi­vala tako kvalitetnih odgovorov kot tista nekoliko lažja. Sloves uporab­nikov, ki so ga nekateri avtorji navedli kot uspešnega napovedo­valca kvalitete odgovorov, se na primeru Askvilla za takšnega ni izkazal. Prav tako se je za vprašljivo izkazala preverljivost virov – pone-kod je bil vir kar Wikipedia (ali pa ga sploh ni bilo), drugje pa npr. povzetki, katerih primarne vire je pogosto nemogoce poiskati. Odgo­vori so bili sicer podani zelo hitro, vecinoma še isti dan. Kdo ve, mor­da ne bi bili, ce se ne bi pojavili na prvi strani seznama vprašanj. Ugo-tovitve, vezane na servis Askville, so torej zelo podobne tistim servisa Wiki Answers. Slika o spletni referencni službi pa se znova izboljša ob analizi odgo­vorov na servisu Yahoo! Answers. Tu je bila odzivnost izmed vseh servisov verjetno še najboljša, saj so odgovori obicajno sledili le nekaj minut po zastavljenih vprašanjih. Prav tako so bili po vecini pravilni, (ceprav je potrebno dodati, da vprašanja niso bila težka), ponekod pa so uporabniki samoiniciativno razširili odgovor. Seveda se tudi tu ne moremo izogniti pomanjkljivos­tim: ena je npr. ta, da uporabnik ne sme postavljati prevec vprašanj, saj mu tega ne omogoca sistem tocko­vanja. Tudi glede zanesljivosti in preverljivosti odgovorov je situacija podobna kot pri ostalih servisih; dodatni viri so dodani po potrebi, znova pa naletimo tudi na poveza­ve, za katere vemo, da so sila nesta­bilne in lahko v trenutku spremeni­jo svojo vsebino. Zakljucek Referencna služba 2.0 je relativno novo podrocje, kateremu bo v pri­hodnosti posvecenega še kar precej prostora; prav knjižnicarji lahko v njih dobijo resnega tekmeca. V besedilu smo na kratko povzeli bis-tvo sodelovalnih referencnih služb in vzpostavili odnos do klasicne knjižnicno-informacijske službe. Predstavili smo nekaj takšnih servi­sov in pri vsakem preverili kvaliteto odgovorov na nekaj postavljenih vprašanj. Rezultati so pokazali, da je bilo na vecino vprašanj odgovorjeno, ven­dar se kvaliteta odgovorov med seboj opazno razlikuje. Zaznati je bilo možno tudi, da prek spletnih servisov ponujene informacije pra­viloma zadošcajo za enostavnejša vprašanja, medtem ko za zahtevnej­ša in strokovnejša ne. Slednje pa je nekaj, v cemer se knjižnicna in sple­tna referencna služba razlikujeta in kjer se še dodatno potrdi potreba po usposobljenem informacijskem strokovnjaku. Kljub vsemu pa sodelovalne refe­rencne storitve niso tako nepo­membne – s krepitvijo nadzora strokovnjakov bi v prihodnosti lah­ko postale sila koristne. Knjižnicarji jih zato ne smejo obravnavati kot grožnje, temvec kot dobro pomoc pri nadaljnjem delu. Tudi v našem prostoru bi bile nove ideje pri refe­rencni dejavnosti dobrodošle. Ser-vis »Vprašaj knjižnicarja« je sicer dobrodošel korak najprej, a zdi se, da uporabniki niso dovolj obvešce­ni o njegovem obstoju. Dobra ideja po vzoru servisov tipa Askville bi bila, da bi hkrati na »drugi strani« servisa bilo vec knjižnicarjev hkrati, ki bi kontrolirali odgovore kolegov in tako še dodatno povecali kvalite-to posredovanih informacij. Robert Matoh matoh1@siol.net, Barbara Klancar barbaraklancar@gmail.com, Ana Furjan ana.furjan@gmail.com, Vanja Tauzes tauzes.vanja@gmail.com, študentje Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Marija Petek marija.petek@ff.uni-lj.si Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Viri .. Answers.com (2010). Answers Corpo­ration: New York. Pridobljeno 11. 11. 2010 s spletne strani http:// www.answers.com/. .. Askville. (2010). Amazon.com, Inc.: Seattle, WASH, dostopno na: http:// askville.amazon.com/Index.do. .. O'Reilly, T. (2010). What Is Web 2.0: Design Patterns and Business Models for the Next Generation of Software. Pridob­ljeno 28.10.2010 s spletne strani: http://oreilly.com/web2/archive/ what-is-web-20.html. .. Shachaf, P. (2009). The paradox of expertise: is the Wikipedia Reference Desk as good as your library. Journal of Documentation, let. 65, št. 6, str. 977­996. .. Wikipedia Reference Desk (2010). Prido­bljeno 3.11.2010 s spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/ Wikipedia:Reference_desk. .. Wikipedia Reference Desk Stats (2008). Pridobljeno 4.11.2010 s spletne stra­ni: http://en.wikipedia.org/wiki/ User:Rockpocket/Ref_desk_stats. .. Yahoo! Answers (2010). Yahoo! Inc.: Sunnyvale. Pridobljeno 9.11.2010 s spletne strani: http:// answers.yahoo.com/. .. Zupanic, S. (1996). Referencni pogo-vor kot nujni del referencnega proce­sa. Knjižnica, let. 40, št. ľ, str. 79-103. PROST DOSTOP DO ZNANJA, SPODBUJANJE TRAJNO­STNEGA NAPREDKA IN RAZISKOVALNE KNJIŽNICE World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Open access to knowledge – promoting sustainable progress, Geborg, 10.–15. 8. 2010 Vsakoletni kongres Ifle je vedno presežni dogodek. Knjižnicarji države gostiteljice se vedno izjemno pot-rudijo, da bi kar najbolje izvedli program in spremlja­joce aktivnosti konference ter udeležencem z vsega sveta v kar najboljši luci predstavili svojo državo, nje-no kulturo, šolstvo in znanost ter umestitev knjižnic v to okolje. Kot lokacija za Iflo 2010 je bila pred nekaj leti izbrana Avstralija, vendar so na zakljucni slovesno­sti konference Ifla 2009 v Milanu sporocili, da je v casu financnih omejitev prevec oddaljena za vecino udeležencev, zato so le leto pred dogodkom organiza­cijo dogodka zaupali švedskim knjižnicarjem. Slednji so z izjemnim zanesenjaštvom in hladnokrvno ucinko­vitostjo v zelo kratkem casu uspeli organizirati novo Iflo presežkov: prijavljenih je bilo 3028 udeležencev iz 121 držav, ki jim je bilo na voljo 350 predavanj, 200 posterjev, preko 80 razstavljavcev, predstavitve 60 skandinavskih knjižnic, sestanki Iflinih komisij in inte­resnih skupin … Mesto Geborg (www.goteborg.com) je drugo najvecje švedsko mesto in se je med drugim osredotocilo na kongresni turi­zem. Izvedbo obsežnega programa konference, letne skupšcine in množice sestankov Iflinih komisij je omogocil zelo velik kongresni center Svenska Mässan. Dejavnost Ifle pokriva vsa podrocja knjižnicarstva in informacijske znanosti, kar se odraža tudi v programu letnih konferenc. V porocilu porocamo le o temah, ki pretežno zadevajo raziskovalne (visokošolske in speci­alne) knjižnice. Sodelavci znanstvenih knjižnic, razis­kovalci in tudi nekaj podjetnikov so za letošnjo konfe­renco Ifle z naslovom Prost dostop do znanja – spodbujan­je trajnostnega napredka pripravili predstavitve tem in projektov s podrocja prostega dostopa do rezultatov raziskav in porocali o inovativnih dejavnostih na dru­gih podrocjih delovanja in organiziranosti raziskoval­nih knjižnic. Program konference in celotna besedila so dostopni na www.ifla.org/en/ifla76. Organiziranost visokošolskih knjižnic Med najbolj zanimive predstavitve reorganizacije in sodobne organiziranosti visokošolskih knjižnic gotovo sodijo predavanje Toma Hickersona, prorektorja in univerzitetnega knjižnicarja Univerze v Calgaryju (Kanada), o združitvi arhivske, knjižnicne, muzejske in založniške dejavnosti univerze v enovito službo uni-verze in izgradnji skupne stavbe ter depozitne enote (skladišca) za te dejavnosti, predstavitev prof. dr. Marie G. N. Musoke, profesorice informacijskih zna­nosti in univerzitetne knjižnicarke Univerze Makarere (Uganda), o reorganizaciji knjižnice, predstavitev Jima Neala, Columbia University (ZDA), o združevanju knjižnicnih dejavnosti dveh ameriških univerz Bršlja­nove lige, in predavanji Deborah Shorley, direktorice knjižnicnih storitev na Imperial College London (VB), o zagotavljanju dostopa do velikih zbirk elektronskih znanstvenih revij in o konzorciju za depozitno hranje­nje starejših tiskanih znanstvenih revij. Univerza v Calgaryju (29.000 študentov, Kanada, www.ucalgary.ca) se je odlocila združiti dejavnosti svojih knjižnic, arhivov, muzeja, znanstvene založbe in knjižnic glavnih mestnih bolnišnic (njena storitev za trg) v enoto Libraries and Cultural Resources, s cimer bo omogocila boljše storitve za izobraževanje, raziska­ve, kreativnost in širše okolje (zbirka 21. stoletja). Del novo oblikovane enote bo tudi Taylor Family Digital Library. Združevanje poteka na vseh ravneh: organiza­cijsko, prostorsko in v elektronskem mediju. V okviru projekta v vrednosti 205,5 mio USD bodo digitalizira­ne in združene zbirke knjižnic, arhivov in muzeja uni-verze z dodano storitvijo znanstvenega založništva (preslikava organizacijskega združevanja, ki je zajelo vse zaposlene: predavatelje, knjižnicarje, arhiviste in kustose). Del projekta je tudi izgradnja centralne stav-be, v kateri bodo prostori knjižnice, arhiva, galerije in založbe (24.600 m2) in skladišca s kompakti za 1,6 mio enot teh dejavnosti, oddaljenega 20 min vožnje od centralne stavbe. Organizacijske spremembe vpeljujejo vzporedno z gradnjo nove stavbe na podlagi enoletne analize in nacrtovanja s sodelovanjem vseh deležni­kov. Strateške usmeritve enote Libraries and Cultural Reso­urces Univerze v Calgaryju: – prednost imajo viri in storitve v elektronskem oko­lju, tiskani viri kljub temu ostanejo, – skrben izbor virov, – hkratno združevalno iskanje v knjižnicnih, arhiv­skih in muzejskih zbirkah (integrated discovery), – intenzivnejše sodelovanje pri raziskovanju, na pri­mer upravljanje zbirk podatkov raziskav (vzpostavitev laboratorija za vizualizacijo podat­kov), – spremljanje in odziv na spremembe znanstvene komunikacije. Na Univerzi Makarere (Uganda, http://mak.ac.ug/) so z minimalnimi sredstvi izvedli reorganizacijo knjiž­nicnega sistema Maklib in knjižnicnih storitev z name-nom intenzivnejšega razvoja digitalnih storitev. Naj­pomembnejše gonilo spremembe je bila vecja strokov­na usposobljenost knjižnicarjev, ki bo omogocila tudi trajnost dosežkov. Zelo pomembno je bilo sodelovan­je in mreženje knjižnicarjev ter podpora vodstva uni-verze. Univerzitetni knjižnicar je bil v skladu z ugand-skim zakonom o univerzah vedno clan vodstva Uni-verze Makarere, vendar je najvecji zagon navedenim spremembam povzrocila sprememba opisa delovnega mesta iz zaposlitve za nedolocen cas v zaposlitev po petletni pogodbi. V zadnjih petih letih so povecali število elektronskih informacijskih virov in število racunalnikov, izvedli retrospektivno konverzijo vec kot 300.000 zapisov knjig, vzpostavili institucionalni repozitorij (Makerere University Research Repository, http:// dspace.mak.ac.ug/) in digitalni glasbeni arhiv, uvedli avtomatizirano izposojo, ob vsem tem pa racionalizi­rali uporabo prostorov, s cimer so pridobili dodatnih 4.000 m2, in zaceli z gradnjo novih prostorov v veliko­sti 4.000 m2. Knjižnica izvaja informacijsko opismen­jevanje za razlicne vrste uporabnikov, ima ustrezne prostore in nudi informacijske storitve tudi uporabni­kom s posebnimi potrebami. Pomemben del so storit­ve za širše okolje. Po reorganizaciji je za knjižnicarje Univerze Makarere znacilno, da so proaktivni, opravljajo vec del hkrati in imajo vec kvalifikacij, predvsem v elektronskem okol­ju, z upoštevanjem zelo razlicnih stopenj predznanja študentov. Neformalno se izobražujejo v tujini in pre­ko obiskov tujih knjižnicarjev v njihovi knjižnici (predvsem v okviru sodelovanja s knjižnicarji norveš­ke Univerze v Bergnu), formalno v okviru podiplom­skega izobraževanja. Proaktivno delovanje knjižnicar­jev je povzrocilo izboljšano sodelovanje z vodstvom univerze in vecjo ucinkovitost predlogov knjižnicarjev za spremembe. Ameriški univerzi Columbia in Cornell, ki sta obe clanici elitne Bršljanove lige ameriških zasebnih uni-verz (Ivy League), sta prišli do spoznanja, da je »radikalno sodelovanje novo tekmovanje« (»radical collaboration is a new competition«). V skladu s to paradig-mo sta priceli postopno združevati knjižnicni dejavno­sti univerz. Projekt sta poimenovali 2CUL (CUL je hkrati akronim Columbia University Libraries in Cor­nell University Libraries, http://2cul.org/). Ugotavlja­ta, da je radikalno sodelovanje bolj ucinkovito in omo­goca nudenje vec storitev kot posamicno delovanje. Vsaka od sodelujocih univerz je že dosegla visoko raven knjižnicnih storitev (elektronski viri, prost dos-top, repozitoriji, …). Projekt knjižnicne dejavnosti dveh univerz v oblaku vkljucuje skupno nabavo tiska­nih in elektronskih virov (slednjih v konzorcijih z dru­gimi univerzami), katalogizacijo, prosto dostopni repozitorij in trajno hranjenje digitalnih enot, upravlja­nje posebnih zbirk, informacijske specialiste in delo strokovnjakov za posamezna podrocja delovanja viso­košolskih knjižnic za potrebe obeh univerz. V praksi to pomeni, da bo tista univerza, ki ima kakovostne kadre oziroma dobro razvito doloceno podrocje, to dejavnost izvajala za obe univerzi. Dve dobri zasebni univerzi z visokimi šolninami sta se torej odlocili, da podrocje knjižnicarstva ni podrocje, na katerem bi tekmovali med seboj, da bi pritegnili vec študentov, ki placajo šolnino. Avtor predstavitve Jim Neal je opozo­ril, da model ni nujno dober za katerokoli univerzo oz. kombinacijo univerz. Projekt 2CUL naj bi dolgorocno omogocil vecje pri­hranke, medtem ko bi zunanje izvajanje dejavnosti (outsourcing) vsaki od sodelujocih univerz zagotovilo le kratkorocne prihranke. Mellon Foundation je projektu dodelil sredstva v višini 385.000 USD. Izziv ni le nare­diti vec z manj, temvec veliko vec z veliko manj. Deborah Shorley je opozorila na problematiko zago­tavljanja dostopa do velikih zbirk elektronskih znanstvenih revij posameznih založnikov. Ob nep­restano narašcajocih cenah revij so najemi velikih zbirk dobri, saj knjižnica za svoja sredstva dobi vec naslovov revij, kar pomeni vec virov za raziskovalce. Slaba stran najemov velikih zbirk je, da ne omogocajo fleksibilnosti, vsi vkljuceni naslovi niso potrebni ali enako kakovostni, stroškov ni možno napovedati in nadzorovati. Ob dramaticnem zniževanju proracunov knjižnic so slednje prisiljene v napacne odlocitve, stra­teško nacrtovanje je oteženo. Kaj lahko storimo? Potrebna so ostra pogajanja z založniki za dosego boljših pogojev najema, prehod od najema velikih zbirk k najemu zbirk, oblikovanih glede na dejanske potrebe univerze, odpovedati, kar ne potrebujemo, oblikovati bi bilo potrebno vecje konzorcije in spodbujati objavljanje ter shranjevanje v okolju prostega dostopa. Raziskovalne knjižnice zaradi prostorske stiske in manjšega pomena tiskanih virov za raziskovalce med drugim izlocajo tudi starejše tiskane znanstvene revije. Britanska vlada je z 12 mio EUR omogocila vzposta­vitev trajnostnega UK Research Reserve, ki je part-nerstvo 29 britanskih univerz in British Library Docu­ment Supply Centre (BLDSC). Osnovna ideja tega sodelovanja je, da je pomembno, kaj deliš z drugimi, in ne, kaj imaš zase. V Veliki Britaniji naj bi ostali trije izvodi starejših tiskanih znanstvenih revij – eden v BLDSC in dva izvoda v drugih knjižnicah, clanicah projekta. Ko knjižnice želijo izlociti revije, preverijo, ali so izvodi že shranjeni v BLDSC in dveh drugih knjižnicah projekta. Ce da, jih lahko izlocijo iz svoje zbirke in na ustrezen nacin ponudijo komurkoli ali zavržejo. Ce ne, izvode ponudijo BLDSC ali ohranijo same. Knjižnice so financno spodbujene k sodelovan­ju. Sodelujoca univerza za petletno clanstvo v projektu placa clanarino v višini približno 12.000 EUR, vendar pa so knjižnice za vsak meter gradiva, ki ga ponudijo v skupen depozit, poplacane z 29 EUR. Kot ugotavlja avtorica predstavitve Deborah Shorley, lahko knjižni­ce na koncu celo zaslužijo. V primeru zahtevka je dos-tava clanka na namizje uporabnika zagotovljena v 24 urah. Pri vzpostavitvi UK Research Reserve je pomembno vlogo odigral tudi mocan politicen pritisk na britanske univerze za sodelovanje v storitvah, s cimer naj bi zmanjšali stroške in povecali ucinkovitost. Lastništvo velikih zbirk tiskanih virov ni (nujno) vec jamstvo za dobro visokošolsko knjižnico. Pridobljene prostore knjižnice namenjajo študentom za potrebe študija in skupinskega dela. BLDSC naj bi v okviru tega projekta modernizirala svoje sisteme, da bi lahko ugodila spremenjenim pot-rebam uporabnikov (temu je namenjeno 3,4 mio EUR od celotnega zneska sofinanciranja). V prihodnje nameravajo filozofijo UK Research Reserve razširiti še na druge vrste knjižnicnega gradiva. Knjižnicni katalogi Vecino predstavitev na temo knjižnicnih katalogov je povezovalo dejstvo, da je v slednjih na voljo izjemno bogastvo kakovostnih bibliografskih podatkov, ki bi morali biti prosto na voljo za nadgrajevanje z dodatni-mi funkcionalnostmi in semanticno povezovanje – znotraj knjižnicne dejavnosti in z drugimi podrocji. Uporabniku cim bolj prijazen knjižnicni katalog (OPAC) je minimalna zahteva izrabe bibliografskih zapisov. Ifline delovne skupine razvijajo aplikacije funkcional­nih zahtev za bibliografske zapise (FRBR) in za nor-mativne podatke (FRAD) ter mednarodnega standar­dnega bibliografskega opisa (ISBD) v okolju formata opisa virov (resource description framework, RDF). Pomembnejše druge pobude so semanticne spletne predstavitve strukturnih elementov RDA, razširitev metapodatkovnega modela CIDOC CRM (Conceptual Reference Model), zasnovanega za potre-be muzejev, na sorodni podrocji arhivov in knjižnic ter Vocabulary Mapping Framework (VMF) za avto­matsko ustvarjanje povezav med razlicnimi metapoda­tkovnimi modeli (CRM, FRAD, FRBR, MARC21 in RDA). Predstavljene so bile iniciative za prosto dostopnost in uporabo podatkov iz Deweyeve decimalne klasifikaci­je (DDC), univerzalne decimalne klasifikacije (UDC), mednarodnega standardnega bibliografskega opisa (ISBD), normativne baze imen Kongresne knjižnice (LCNAF), predmetnih oznak Kongresne knjižnice (LCSH), predmetnih oznak francoske narodne knjiž-nice (Rameau) in mednarodne virtualne normativne datoteke (Virtual International Authority File, VIAF) za semanticno povezovanje in nadgrajevanje. Razgradnja podatkov iz bibliografskega zapisa, novi nacini povezovanja znotraj knjižnicne dejavnosti in z zunanjimi viri omogocajo vzajemno obogatitev katalo­ga in zunanjih virov. Nemška nacionalna knjižnica je predstavila prakticne izkušnje s povezovanjem prosto uporabnih normativnih podatkov. Ugotavljajo, da tovrstna dejavnost poveca vidnost knjižnic in doseže vec uporabnikov, za semanticni splet pa pomeni zau­panja vredno podatkovno hrbtenico. Širše omogocan­je proste uporabe bibliografskih podatkov trenutno ovirajo tehnicna zahtevnost procesov, konceptualno oblikovanje podatkov, pravni vidiki (pravica proste uporabe, avtorskopravni vidik povezanih podatkov) in pomanjkljiv dostop do izkušenj drugih. Patrick Danowski je kot vedno pripravil aktivisticno predavanje, naslovljeno Prvi korak: razstrelite silos! (Step one: blow up the silo!). Knjižnice sodelujejo v vzaje­mni katalogizaciji, ker želijo deliti podatke, vendar pa so bibliografski podatki v katalogih zaradi uporabe omejujocih modelov avtorskega prava nedostopni za nadaljnjo uporabo. Potreben je trajnostni pravni model, ki bo preko možnosti proste uporabe biblio­grafskih podatkov v knjižnicnih katalogih omogocal povezovanje slednjih z zunanjimi viri – od trenutno obstojecih se mu zdi najbolj primerna licenca PD (Public Domain, javna domena). Veliko zanimanje za kakovostne podatke v knjižnicnih katalogih so pokazali predstavniki podjetij, ki se ukvarjajo s semanticnim povezovanjem podatkov. Zacetno nezaupanje med ustvarjalci knjižnicnih kata­logov in svetovnega spleta prerašca v sodelovanje na podrocju povezovanja podatkov. Povratna korist za knjižnicne kataloge je uporaba orodij in programja semanticnega spleta za dodatne funkcionalnosti kata­logov (obogateni podatki katalogov, novi nacini iskan­ja, …). Razlicni deležniki ugotavljajo, da je v kulturnih ustanovah (arhivih, knjižnicah, muzejih, …) skrito izjemno bogastvo kakovostnih podatkov, ki niso povezani med seboj in z zunanjimi viri. V okviru pro-jektov tako poskušajo razviti ustrezne tehnologije in koncepte (na primer v projektu CONTENTUS, www.theseus-programm.de/en-us/theseus-application -scenarios/contentus/default.aspx). Sodelavci Euro-peane razvijajo podatkovni model za opis virov razlic­nih kulturnih ustanov, ki temelji na principih in dobrih praksah semanticnega spleta in povezovanja podatkov in bo nadomestil obstojecega. Poleg inovativnega pristopa k izrabi podatkov knjižni-cnih katalogov je bila na Ifli 2010 predstavljena prob-lematika knjižnicnih katalogov z vidika njihove nedos­topnosti iskalnikom svetovnega spleta, podvojenega katalogiziranja in ocitka, da so vzajemni katalogi avto­matizirane razlicice tiskanih katalogov brez dodatnih funkcionalnosti, ki jih omogoca digitalno okolje (Martin Flynn). S strani uporabnikov bi bila zaželena povezava na celotno besedilo dokumentov. Uporabni­ški moduli sistemov za avtomatizacijo knjižnic so bolj prilagojeni pricakovanjem knjižnicarjev kot dejanskim potrebam uporabnikov. Referencna služba in informacijsko opismenjeva­nje Referencna služba in informacijsko opismenjevanje sta eni od osrednjih dejavnosti knjižnicarstva. Tehno­loški razvoj je spremenil nacin dostopa do informacij­skih virov in skupaj s spremembami v družbi in izob­raževanju povecal zavedanje pomena informacijske pismenosti. Pomembnejše teme teh dveh podrocij so storitve, prilagojene posameznim vrstam uporabnikov, dobava gradiva v elektronski obliki, virtualna okolja, sodelovanje in strateška integracija. Sheila Corrall zagovarja celostni pristop h knjižnicnim storitvam in njihovo interaktivno nacrtovanje – zaposleni, potreb­na znanja in spretnosti, kako naj knjižnica definira in predstavi vlogo in cilje informacijskih storitev v doku­mentih maticne ustanove (univerze strateške usmerit­ve na podrocju informacijske pismenosti navajajo v okviru izobraževalne ali knjižnicne dejavnosti). Spletne strani knjižnic so postale kljucno mesto, v okviru katerega knjižnica obvešca o virih in storitvah, ki jih omogoca. Pasivne spletne strani zagotavljajo le povezave na vire. Potrebno je analizirati nacine upora-be spletne strani knjižnice in sproti preoblikovati neja­sne dele ter dopolnjevati spletno mesto. V ta namen lahko uporabimo dostopne informacije o obnašanju uporabnikov (dnevniške datoteke, referencna vprašan­ja, podana osebno ali preko storitve Vprašaj knjižni-carja, vprašanja upravitelju spletnega mesta, Google Analytics za analizo uporabe spletne strani, …) za izgradnjo orodja, ki bo omogocilo, da uporabniki ucinkovito najdejo informacije, ki jih potrebujejo, in po potrebi tudi zaprosijo za pomoc knjižnicarja. Kon-cni cilj je spremeniti spletno stran knjižnice od static­nega repozitorija povezav v dinamicno storitev. Knjižnica Queensland University of Technology (QUT) je že dalj casa izvajala intenzivno informacijsko opismenjevanje. Leta 2008 so obstojeci program razši­rili in ga poimenovali Integrirane pismenosti (Integrated Literacies). Ob spremljanju izvajanja pro-grama so zaznali možnosti za nadaljnje izboljšave v smeri še širše zasnovane storitve, ki so jo uvedli leta 2010 pod imenom Model podpore ucenju (Learning Support Model). Slednji naj bi postal pomemben del študentovega življenja. Moduli modela so Studywell, Study Solutions in delavnice. Za izvajanje modela je bilo potrebno dodatno izobraževanje knjižnicarjev, analizirali so tudi njihove prakticne izkušnje in mnen­ja. K uveljavitvi modela so pripomogli pomoc uporab­nikom, obvešcanje o obogateni storitvi na klasicne nacine in preko orodij spleta 2.0, posledicno je bila knjižnica povabljena k sovodenju analize kakovosti programov in iniciativ za podporo ucenju na univerzi. O široko zasnovanem programu informacijskega opis­menjevanja, ki posega tudi zunaj knjižnicnega okolja, sta porocali tudi knjižnicarki Univerze v Wyomingu. Informacijsko opismenjevanje na podrocju statistike zahteva posebna znanja knjižnicarjev. Madridska uni-verza je uvedla kreditno ovrednoteno informacijsko opismenjevanje, ki ga je Fakulteta za družbene vede dopolnila z izobraževanjem na podrocju statistike. Slednjega skupaj izvajajo predavatelji in informacijski specialisti ter pri tem uporabljajo specializirane statisti-cne podatkovne zbirke. Nekatere knjižnice univerz sodelujejo tudi pri informacijskem opismenjevanju na podrocju uporabe podatkov (na primer demografskih podatkov). Izobraževanje knjižnicarjev in informacijskih spe­cialistov Spremenjene potrebe v visokošolskih knjižnicah zara­di reorganizacije visokega šolstva in digitalne revoluci­je v znanstveni komunikaciji zahtevajo nova znanja. Generacijske razlike med zaposlenimi v knjižnicah in študenti, rojenimi že v casu hitrega razvoja elektron­skega medija, so vedno vecje. Potrebno je ustrezno izobraževanje za premostitev razlik, tudi s pomocjo bolj usposobljenih sodelavcev v knjižnici. Formalno izobraževanje knjižnicarjev in informacij­skih specialistov se odvija v vedno bolj globaliziranih razmerah, hkrati pa so storitve knjižnic namenjene lokalnemu okolju (primeri povezav globalnega in lokalnega so digitalne knjižnice, svetovni splet in novi mediji). Švedska predavatelja sta kot primer trajnost­nega izobraževanja knjižnicarjev in informacijskih spe­cialistov predstavila magistrski program Digitalne sto­ritve Univerze v Borĺsu, katerega vsebine so opredel­jene kot mikro (izobraževanje za lokalno raven), meso (knjižnicarstvo in informacijska znanost na ravni drža­ve) in makro (dejavnosti v svetovnem merilu). Ob tem je bilo pomembno sodelovanje s knjižnicami in podje­tji, ki delujejo na lokalni ali nacionalni ravni. Narodna knjižnica Nizozemske se zaveda, da sta stro­kovni razvoj sodelavcev in mednarodno sodelovanje kljucna za bodoce uspešno delovanje. Najvecja nevar­nost, s katero se soocamo, ni konkurenca Googla, temvec pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra. Zato si nizozemska narodna knjižnica prizadeva priva­biti sposobne sodelavce, jim omogociti kakovostno dopolnilno izobraževanje v statusu pripravnikov, hkrati pa s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem pomladiti znanje starejših sodelavcev. Organizirali so tudi izobraževanje za mlade vodstvene delavce. Sheila Weber in Diane Nahl sta porocali o izobraževa­nju študentov knjižnicarstva in informacijske znanosti ter o stalnem strokovnem izpopolnjevanju v virtual-nem svetu Second Life. V predstavitvi zelo pohvalita možnosti, ki jih nudi virtualni svet ob prihranku pros-tora, casa, sredstev in zaposlenih ter hkrati omogoca mednarodno in meddisciplinarno povezovanje progra­mov, predavateljev, knjižnicarjev in študentov. V Veliki Britaniji in na Novi Zelandiji je stalno stroko­vno izpopolnjevanje clanov združenj Chartered Insti­tute of Library and Information Professionals (CILIP) in Library and Information Association of New Zea­land Aotearoa (LIANZA) obvezno. Clani združenja LIANZA morajo svojo registracijo obnoviti vsaka tri leta. V okviru združenja CILIP je obnovitev registraci­je do konca leta 2010 prostovoljna, z januarjem 2011 bo obvezna. Namen obnavljanja registracije je zagoto­viti, da knjižnicarji in informacijski specialisti ohranja­jo ustrezno raven znanja in vešcin, s cimer bo omogo-cen globalni ugled stroke, razvoj kariere posamezni­kov in motivacija. Obe shemi clanstva z obnavljanjem registracije vkljucujeta mentorstvo in pomoc vrstni­kov. Knjižnicna statistika V okviru konference Ifla 2010 je potekala celodnevna delavnica z naslovom Statistika za knjižnicarska zdru­ženja. Namen delavnice je bil preizkusiti modul izob­raževanja za knjižnicno statistiko, izvajanje katerega bi Ifla priporocila knjižnicarskim združenjem po svetu. Predvidena raven izobraževanja je zelo osnovna, saj je modul namenjen predvsem državam z manj izkušnja-mi z zbiranjem podatkov za knjižnicno statistiko. V nekaterih državah teh podatkov tudi še ne zbirajo, zato bo Ifla spodbudila njihovo zajemanje. Prvi tovrs-ten modul je namenjen splošnim knjižnicam. Cilj izob­raževanja po vsem svetu je spodbuditi uporabo knjiž­nicne statistike za zagovorništvo za potrebe knjižnic in njihovih uporabnikov. Pomemben je prikaz podatkov knjižnicne statistike v ustreznem kontekstu, skupaj z dodatnimi argumenti (na primer uspeh študentov in raziskovalcev). Ali res vedno želimo, da statistika pri­kaže dobro stanje v naši knjižnici? Ifla je sprejela manifest o knjižnicni statistiki (IFLA Library Statistics Manifesto, www.ifla.org/publications/ifla-library­statistics-manifesto). Zaradi vedno vecjega pomena vpliva dejavnosti mora­jo upravljavci v visokošolskem šolstvu sprejemati teža­vne odlocitve glede financiranja, med njimi tudi glede višine sredstev za knjižnicno dejavnost. Knjižnice morajo svojo vrednost dokazati na jasen in merljiv nacin. Ameriško združenje visokošolskih in razisko­valnih knjižnic (Association of College and Research Libraries, ACRL) je izvedlo projekt Vrednost visoko­šolskih knjižnic (The Value of Academic Libraries project, www.acrl.ala.org/value), v okviru katerega so zbrali informacije o raziskavah in primerih dobre pra­kse prikaza vpliva in ucinkovitosti visokošolskih knjiž­nic. Vodilno vprašanje projekta je: »Kako knjižnica pripomore k uresnicevanju poslanstva maticne ustano­ve in prispeva k uspešnosti študentov?«. Prost dostop do znanstvenih objav in podatkov Dan pred zacetkom konference Ifla je švedska narod­na knjižnica organizirala celodnevno srecanje z naslo­vom Prost dostop in spreminjajoca se vloga knjižnic (www.kb.se/aktuellt/utbildningar/2010/Open-Access -and-the-Changing-Role-of-Libraries). Pomembnost tematike je s svojim uvodnim nagovorom potrdila tudi predsedujoca Ifli ga. Ellen Tise. Predstavljeno je bilo delovanje knjižnic v okolju prostega dostopa, nacio­nalne in mednarodne pobude, nova vloga raziskoval­nih knjižnic in knjižnicarjev ter podan pregled odprto­kodne programske opreme, metapodatkov in knjižnic­nih katalogov v okolju prostega dostopa. Med samo konferenco Ifla so bili v razlicnih sklopih predstavljeni institucionalni in tematski repozitoriji, analize objavljanja v prosto dostopnih revijah in poz­navanja prostega dostopa s strani raziskovalcev ter podani predlogi za nadaljnje aktivnosti. O trajnem hranjenju digitaliziranih, izvorno digitalnih in avdiovi­zualnih dokumentov ter spletnih arhivov so porocali francoska (projekt SPAR) in nizozemska narodna knji­žnica (e-Depot) ter partnerstvo HathiTrust (HathiTrust Digital Library). Avtorsko pravo in knjižnice Ifla in EIFL sodelujeta pri delu WIPO Standing Com­mittee on Copyright. Avtorskopravna zakonodaja z omejitvami in izjemami vpliva na uporabo knjižnicnih virov in storitev. Pri tem strokovnjaki ugotavljajo pomanjkanje izjem glede formata publikacij (ni dovol­jeno spremeniti formata publikacije), metapodatki so zašciteni v enakem obsegu kot vsebina dokumenta, ovira za vecjo uporabo so nekateri vidiki izposoje e-knjig v splošnih knjižnicah, omogocena bi morala biti uporaba elektronskih razlicic za poucevanje, avtorsko pravo potrebuje infrastrukturo za podporo pravilne uporabe. Problematicni vidiki avtorskega prava na razlicnih podrocjih delovanja knjižnic so zbrani v Sta­tement of principles on copyright exceptions and limi­tations for libraries and archives (maj 2009, www.ifla.org/publications/statement-of-principles-on -copyright-exceptions-and-limitations-for-libraries-and -archi). Razprava v geografsko zamejenih skupinah (po konti­nentih) je pokazala, da je avtorskopravna problematika uporabe virov v knjižnicah podobna po vsem svetu: slabo poznavanje tematike s strani knjižnicarjev, pravi-ca do trajnega hranjenja in uporabe v izobraževalne namene, medknjižnicna izposoja e-virov v e-obliki ni dovoljena, trajanje avtorske pravice (v Evropi 70 let) ovira masovno digitalizacijo, nezadostne izjeme za osebe s posebnimi potrebami, osirotela dela. Univerzitetni knjižnici v Geborgu V Geborgu delujeta dve univerzi. Univerzitetno knjižnico Geborg (Gteborgs Universitetsbiblio­tek, www.ub.gu.se) sestavlja deset knjižnic. Vlogo osrednje knjižnice univerze opravlja knjižnica za humanistiko in družbene vede. Nekaj statisticnih podatkov: 3 mio enot knjig, letno 600.000 enot izpo­soje, 1,6 mio obiskov, 1,4 mio vpogledov v celotna besedila dokumentov, v vseh knjižnicah skupno 1.700 citalniških mest, podatki o in celotna besedila objav raziskovalcev od leta 2004 dalje v zbirki Gothenburg University Publications (GUP), doktorska dela v zbir­ki GUPEA. Knjižnica Tehniške univerze Chalmers (Chalmers Bibliotek, www.lib.chalmers.se) omogoca dostop do informacijskih virov in storitev s podrocja naravoslov­no-tehniških ved. Sestavljena je iz treh knjižnic – osre­dnje in arhitekturne knjižnice v okviru glavnega kam­pusa in knjižnice v okviru dislociranega kampusa. Za švedske knjižnice je znacilno, da imajo vecinoma vse knjigomat (tudi zelo majhna knjižnica za arhitektu­ro univerze Chalmers) in da si rezervirano gradivo na prosto dostopnih policah uporabniki poišcejo sami. S tem enostavnejša rutinska dela opravijo uporabniki, knjižnicarji lahko prihranjeni cas porabijo za zahtev­nejše storitve. Sklepne misli Iz porocila lahko povzamemo, da so trenutno v svetu najpomembnejše teme visokošolskega knjižnicarstva: .. spreminjanje vloge visokošolskih knjižnic, ki jih povzroca pojav svetovnega spleta, prehod virov in storitev v elektronsko okolje ter spremembe v znanstveni komunikaciji, .. združevanje dejavnosti znotraj univerz (arhivske, knjižnicne, muzejske in založniške), .. radikalno sodelovanje med univerzami (na podroc­ju knjižnicne dejavnosti) in cilj narediti veliko vec z veliko manj, .. odpiranje dostopa do bibliografskih podatkov vza­jemnih katalogov za njihovo semanticno povezo­vanje znotraj knjižnicne dejavnosti in z zunanjimi viri ter nadgrajevanje z dodatnimi funkcionalnos­tmi, .. nujnost izobraževanja visokošolskih knjižnicarjev za delo v spreminjajoci se paradigmi visokošolske­ga knjižnicarstva, .. velik pomen informacijskega opismenjevanja, ki presega knjižnicno dejavnost, in ga knjižnice izvaja­jo skupaj s predavatelji in drugimi službami univer­ze, .. uporaba podatkov knjižnicne statistike v ustrez­nem kontekstu, skupaj z dodatnimi argumenti (na primer uspeh študentov in raziskovalcev), za zago­vorništvo knjižnic in potreb uporabnikov, .. depozitne knjižnice za trajno hranjenje razlicnih vrst tiskanega knjižnicnega gradiva, visokošolska knjižnica vecino virov nudi v elektronski obliki in skupaj z maticno univerzo izpraznjene prostore nameni študentom za srecevanje in študij, .. nova vloga in aktivnosti raziskovalnih knjižnic v KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 12) okolju prostega dostopa do znanstvenih objav in podatkov, .. omejitve avtorskega prava za cim vecjo uporabo informacijskih virov in knjižnicnih storitev s strani vseh potencialnih uporabnikov ter v masovni digi­talizaciji in trajnem hranjenju elektronskih virov. V Sloveniji lahko zavedanje sprememb in posamezne navedene aktivnosti zaznamo v nekaterih visokošol­skih okoljih in so rezultat zanesenjaštva posameznih ali skupine knjižnicarjev. Za enakomeren in usmerjen razvoj knjižnicarstva na slovenskih javnih in zasebnih visokošolskih ustanovah bi bilo potrebno usklajeno delovanje vseh deležnikov (knjižnic, maticnih ustanov, financerjev). Majhnost Slovenije bi lahko izkoristili v prid preoblikovanja visokošolskega knjižnicarstva v še bolj ucinkovito in sodobno študijsko in raziskovalno infrastrukturo. Od tega bi imeli koristi vsi visokošolski zavodi, saj knjižnicarstvo ni podrocje, na katerem bi tekmovali med seboj, kot ponazarja projekt 2CUL. Mojca Kotar Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnicno dejavnost VIRI ..Aguilera, R., et al. Training undergraduate students to search and use statisti­cal information: a cooperation between professors and librarians. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Bermes, E., Fauduet, L., & Peyrard, S. A data first approach to digital preser­vation: the SPAR project. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8.2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Brody Preston, J., & Cossham, A. Mandatory CPD and professional re­validation schemes and their role in motivating and re-energising information professionals: the UK and New Zealand experiences. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10– 15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/ en/ifla76. ..Calkins, K., & Kvenild, C. Embedding in the 21st century academy: crossing curriculum and geography. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8.2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Chalmers Bibliotek. Pridobljeno 18. 8. 2010 s spletne strani http:// www.lib.chalmers.se/. ..Corrall, S. Developing inclusive models of reference and instruction to create information literate communities. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridob­ljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Dahlstr, M., & Francke, H. Sustainable LIS education in a global world. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Dekker, H. Using web-based software to promote data literacy in a large enrollment undergraduate course. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridob- KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 12) ljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Doerr, M. The Europeana Data Model (EDM). World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Dunsire, G., & Willer, M. Initiatives to make standard library metadata models and structures available to the Semantic Web. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10– 15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/ en/ifla76. ..Eijck van Heslinga, E. van, & Langbroek, D. Personnel development pro-grammes at the National Library of the Netherlands (KB). World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10– 15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/ en/ifla76. ..Ferry, K., Johnson, C., & Palmer, C. Proof of concept: the fatal first click: how do we hook them once we've got them to look? World Library and Infor­mation Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/ en/ifla76. ..Flynn, M. From dominance to decline?: the future of bibliographic discovery, access and delivery. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridob­ljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Geborgs Universitetsbibliotek. Pridobljeno 18. 8. 2010 s spletne strani http:// www.ub.gu.se/. ..Hannemann, J., & Kett, J. Linked data for libraries. World Library and Informa­tion Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/ en/ifla76. ..Hickerson, T. Organizational design for 21st century convergence: realign­ment at the University of Calgary. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridob­ljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Janicke Hinchliffe, L., & Oakleaf, M. Sustainable progress through impact: the Value of Academic Libraries project. World Library and Information Con­gress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. KNJIŽNICA IN CLOVEKOVE PRAVICE Že desetic zapored je Hrvatsko knjižnicarsko društvo kot glavni organizator obeležilo mednarodni dan clovekovih pravic z organizaci­jo okrogle mize o prostem dostopu do informacij; to je tema, ki vse bolj zaposluje knjižnicarje in javnost, predvsem tisto, ki zmore v okolju prepoznavati vlogo knjižnice pri njenem vzpostavljanju in ob-stoju. V krogu mednarodnih izkušenj, v katerega je vsako leto vkljucen tudi prispevek Slovenije, so se obravna-vale razlicne teme, npr. dostopnost informacij javnega znacaja, informa­cij o EU, knjižnica kot javni pros-tor, ogrožanje prostega dostopa do informacij, vse pa so utemeljevale ..McDonald, V. Get the edge, get ahead: QUT Library's approach to learning support. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Musoke, M. G. N. Reconstruction@Maklib with minimal resources. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Nandzik, J., et al. CONTENTUS: towards semantic multimedia libraries. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Saarti, J., & Juntunen, A. Bringing out the best of everyone: a systematic approach to workplace coaching and learning at the Kuopio University Library, Finland. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Vatant, B. Porting library vocabularies to the Semantic Web, and back: a win -win round trip. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Weber, S., & Nahl, D. Sustaining learning for LIS through use of a virtual world. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..Wijngaarden, H. van. The seven year itch: developing a next generation e-Depot at the KB. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridobljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. ..World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Open access to knowledge – promoting sustainable progress, 10–15 August 2010, Gothenburg, Sweden. Pridobljeno 18. 8. 2010 s spletne strani http:// www.ifla.org/en/ifla76. ..York, J. Building a future by preserving our past: the preservation infrastruc­ture of HathiTrust Digital Library. World Library and Information Congress: 76th IFLA General Conference and Assembly: Gothenburg, 10–15 August 2010. Pridob­ljeno 26. 8. 2010 s spletne strani http://www.ifla.org/en/ifla76. poslanstvo knjižnic kot udejanjanje clovekovih pravic. Zborniki okro­glih miz bralcu ponujajo veliko opozoril, da prost dostop do infor­macij ni sama po sebi uresnicljiva pravica v življenju cloveka in tudi ne v delovanju knjižnice: je ogro­žan, marsikje pa celo ne vzpostav­ljen, ali pa ne deluje v skladu s pot-rebami okolja. Dejavniki ogrožanja so mnogoteri, med njimi pa ni malo prikritih in tudi takih, ki jih kot ovi-re postavlja knjižnica sama, najvec­krat z opravicilom nezadostnega financiranja za razvijanje pogojev delovanja. Prav na to pa je opozorilo letošnje posvetovanje »Vpliv globalne ekonom­ske krize na knjižnice in prost dostop do informacij«. Tako je predsedujoci EBLIDI, Gerald Leitner, opozoril, da evropska pomoc za razvoj knjiž­nic v obliki sofinanciranja projektov ni dovolj, potrebna so sredstva tudi za razvoj infrastrukture. Njegov odmev je bil referat Alenke Kavcic -Colic, ki je na primeru NUK pri­kazala razvijanje knjižnice skozi evropske projekte, uspehe je pod-krepila tudi s stranskimi pozitivnimi ucinki, kot npr. razvoj kadra, ucenje timskega dela, na koncu pa dodala, da so rezultati projekta lahko ogro­ženi, ce ni pogojev za njihovo vgra­dnjo v redne procese in storitve knjižnice. Bela knjiga, ki jo priprav­lja EBLIDA, naj bi politike in jav­nost prepricala o pomenu knjižnic­ne dejavnosti za intelektualno svo­bodo, za prosto pot do znanja, da bi uresnicevali skupno razvojno vizijo knjižnic kot sodelavk sprememb, v kateri naj bi bilo doloceno, kaj lah­ko naredijo in kaj rabijo, da bodo to naredile. Barbara Jones, ravnatelji-ca Urada za intelektualno svobodo pri ALA, pa je v svojem prispevku poudarila, da knjižnice zdaj, bolj kot kadarkoli poprej, ogroža cenzura, in navedla vrsto aktivnosti, s katerimi se lahko knjižnice uprejo javnemu in prikritemu ogrožanju intelektual­ne svobode. Domacini so s svojimi prispevki opozorili, da prost dostop do infor­macij lahko ogroža neustrezna nabavna politika (Sonja Tošic­Grlac, Maja Jokic), neprimerno vlaganje v izobraževanje osebja in pomanjkljiva kadrovska politika (Dijana Machala), prikazali pa so tudi prizadevanja za skupno prema­govanje razvojnih težav, npr. s povezovanjem knjižnic in uvajan­jem skupnega programa za elek­tronsko poslovanje (Edita Bacic, Jelka Petrak). V nadaljevanju smo udeleženci spoznali, da jih pri tem podpira stanovsko društvo (Marijana Mišetic), ki praznuje 70. obletnico ustanovitve. Pomen anga­žiranega društvenega delovanja se je še bolj poudaril, ko je Maria Con-tera predstavila angleško izkušnjo -zmanjševanje števila profesionalne­ga kadra v splošnih knjižnicah in porast prostovoljnega dela. (Mimogrede, podobno nakazuje kadrovska slika v slovenskih sploš­nih knjižnicah!). Kako lahko amate­rizem zajeda v kakovost dela in sta­tus knjižnicarja, je na primeru šol­skih knjižnic predstavila kot opozo­rilo za vse Vanja Jurij in pozvala k angažiranemu uveljavljanju strokov­nosti. Knjižnice, ki so že od nekdaj pros-tor informacij in družbenega življe­nja, so s splošnim dostopom do znanja postale pomemben del spod­bujanja ustvarjalne aktivnosti v oko­lju in aktiviranja javnosti za uresni-cevanje skupnih interesov. Take lahko spoznamo tudi v zborniku referatov 9. okrogle mize Prost dos-top do informacij. »Knjižnica kot javni prostor« (Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2010), ki je bil predstavljen na koncu letošnjega posvetovanja. Mednarodno posvetovanje je poskr­belo za pestrost referatov, ki pa imajo podobno izhodišce pri obrav­navi teme, pa naj bo ta umešcena v sklop obravnave fizicnega prostora knjižnice ali v sklop virtualnega pro-stora: knjižnicni prostor kot javni prostor, ki uresnicuje poslanstvo splošne, enake in kakovostne dosto­pnosti knjižnicnega gradiva in stori­tev, oznacujejo visoki strokovni in eticni standardi dela. Prikazi uporabe knjižnicnega pros-tora v teh prispevkih pricajo s pri­merno kriticnostjo o zavedanju izje­mnosti pomena knjižnicnega pros-tora za posameznika in družbo in o modrosti avtorjev, ki opozarjajo na njegovo ogroženost, kljub njegovi širitvi v virtualni prostor. To pa je dragoceno splošno sporocilo za strokovno knjižnicarsko javnost, ustanovitelje knjižnic, nacrtovalce urbanih okolij in njihovega razvoja, inštitucije, ki morajo spremljati ure­snicevanje clovekovih pravic. Na zanimiv, razumljiv in pregleden nacin predstavljena aktualna tema: – prispeva k promociji kulturne politike ter zavzetosti knjižnicar­jev, – spodbuja prihodnji razvoj in pri­zadevanja za uresnicitev nacrtov razvoja knjižnicnega javnega pro-stora in storitev, – ponuja pomoc in usmerjanje pri nacrtovanju, argumentiranju, uveljavljanju in izvajanju knjižnic­nih storitev, – opozarja na koristi nove tehnolo­gije, ki jih morajo knjižnicarji upoštevati pri uveljavljanju clove­kove pravice do dostopnosti pra­ve, veljavne informacije. Objavljeni prispevki so primerno dopolnilo vrzeli s tega podrocja v knjižnicarski literaturi, našli pa bodo bralce ne samo med knjižnicarji (ki jim ta zbornik tako kot vse prejšnje toplo priporocam v branje!) ampak tudi med raziskovalci kulturne zgo­dovine, h kateri prispevajo knjižnice izjemen delež, in snovalci družbene­ga razvoja, v katerem so knjižnice »ostale jedan od rijetkih prostora vodenih etosom javne službe, mjesto intelektualnih sloboda i opiranja raznim oblicima cenzu-re ili iskljucenosti, prostor voden idejom ravnopravnosti u pristupu znanju te rijet­ka tocka pristupa sigurnim, vjerodostoj­nim, kvalitetnim i pouzdanim informaci­jama«, kot pravi Sonja Špiranec (str. 66) v svojem prispevku (Knjižnica 2.0-afirmacija ali opušca­nje izvornih nacel knjižnic?) - ta prostor naj ne bi ogrožal nihce, tudi nova tehnologija ne. Za nas pa je zanimiva še posebej podoba splet­nih strani slovenskih splošnih knjiž­nic, ki jo je ovrednotila Tanja Mer­cun v referatu Knjižnice v spre­menljivem mrežnem okolju. Silva Novljan ŠTUDIJSKI OBISK DANSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC Med 3. in 13. oktobrom sem imel priložnost obiskati dansko Agencijo za knjižnicarstvo in medije ter splošne knjižnice v Koebenhavnu, Hjringu in Aarhusu. Štu­dijski obisk je bil financiran v okviru programa Grund­tvig, ki ga izvaja Center Republike Slovenije za mobil­nost in evropske programe izobraževanja in usposablja­nja (CMEPIUS). Uvodoma naj na kratko predstavim danske splošne knjižnice, kakor jih kažejo statisticni podatki. Danska je imela leta 2008 5.511.355 prebivalcev. V tem letu je delovalo 98 splošnih knjižnic, ki so imele dodatnih 380 enot oziroma podružnic. Šest knjižnic ima poseben status in opravljajo dodatne naloge, podobno kot v Sloveniji osrednje obmocne knjižnice. Po Danskem je vozilo 33 bibliobusov. Ob reformi lokalne samouprave, ki se je dogajala zadnjih nekaj let, se je število samostoj­nih knjižnic zmanjšalo skladno z zmanjševanjem števila obcin. Po zakonu o knjižnicarstvu mora namrec vsaka obcina imeti splošno knjižnico. Kratka primerjava stati­sticnih podatkov za leto 2008 o splošnih knjižnicah na Danskem in v Sloveniji kaže zanimivo sliko. Knjižnicna zbirka danskih splošnih knjižnic je bila 4,49 enote na prebivalca, pri cemer v kazalec ni všteta periodika. Splošne knjižnice v Sloveniji so imele 4,81 enote, in sicer ce štejemo samo knjige, brošure in neknjižno gra­divo. Ce z enakimi omejitvami štejemo prirast, so na Danskem dosegli prirast 0,31 enot na prebivalca, v Slo­veniji pa 0,29 enote. Na Danskem je bila izposoja na prebivalca 13,5 enote gradiva na prebivalca, v Sloveniji pa 12,6. Velja omeniti tudi veliko število narocil preko medbibliotecne izposoje in sicer kar 2.138.000. V števi­lu polno zaposlenih delavcev imajo danske splošne knjižnice 0,87 zaposlenega na 1000 prebivalcev, med-tem ko je v Sloveniji ta kazalec 0,57 zaposlenega. Ome­nim naj še, da je na Danskem 31% delež registriranih uporabnikov med prebivalstvom. Osnovo za danski knjižnicni sistem predstavlja zakon o knjižnicarstvu. Prvi zakon so sprejeli že davnega leta 1920. Zakon doloca, da mora vsaka obcina imeti knjiž­nico, brezplacnost storitev, omejitev višine zamudnin itn. Država neposredno ne financira knjižnic, pac pa preko projektov, obmocnih knjižnic in centralnih stori­tev. Med obcinami obstajajo razlike v kvaliteti knjižnic­nih storitev. Po reformi lokalne samouprave se je števi-lo obmocnih knjižnic zmanjšalo z 10 na 6. Financirajo se preko pogodb z dansko Agencijo za knjižnicarstvo in medije. Na letni ravni dobijo približno 10 milijonov evrov. Približno polovica denarja gre za gradivo, ki ga morajo zagotavljati za splošne knjižnice svojega obmo-cja, ostalo pa za razvoj kompetenc (izobraževanje stro­kovnih delavcev), svetovanje in za posebne projekte, ki imajo nacionalni pomen. Vsaka obmocna knjižnica je nosilka razvoja dolocenega podrocja. Tako na primer obmocna knjižnica v Aarlborgu vodi razvoj otroških oddelkov. V domeni obmocnih knjižnic je tudi organizacija medbibliotecne izposoje na svojem obmocju, ki jo opravlja zunanja kurirska služba. Obmocne koordinirajo to dostavo na svojem obmocju, vendar pa posojajo tudi drugim knjižnicam v državi. Uporabniki narocajo gradivo preko centralnega kataloga http://bibliotek.dk/. Danska agencija za knjižnicarstvo in medije je državna institucija, ki se poleg koordinacije obmocnih knjižnic in nekaterih centralnih storitev ukvarja tudi s knjižnic­nim nadomestilom, nabavo elektronskih virov, zlasti pa z razvojem ter projekti. V zacetku leta 2010 so sprejeli strategijo »Splošne knjižnice v družbi znanja«, njen angleški povzetek je dostopen tudi na spletni strani Agencije (http://www.bs.dk). Splošne knjižnice lahko prispevajo na nov nacin k izbo­ljševanju pogojev za vseživljenjsko ucenje, saj postaja znanje odlocilni strateški dejavnik. Ustvarjanje dodane vrednosti pri pretvarjanju informacij v znanje namrec postaja cedalje pomembnejša kompetitivna prednost. Knjižnice lahko prispevajo z boljšim izkorišcanjem digitalnih informacijskih virov ter ustvarjanjem nefor­malnega prostora, odprtega za ucenje, navdih in srece­vanje. V množici informacij morajo knjižnice dati pou­darek kvaliteti, celovitosti in relevantnosti. Knjižnice prispevajo k razvoju kompetenc za uporabo IKT in motivirajo za vseživljenjsko ucenje, pri tem predstavlja prednost njihov neformalni znacaj. Knjižnica pa ne prispeva k ustvarjanju novega znanja samo s srecevan­jem gradiva in državljana, ampak tudi preko srecevanj z drugimi državljani in kulturnimi izkustvi in sicer tako v fizicnem kot tudi virtualnem prostoru. Nov model delovanja splošne knjižnice v družbi znanja ponazarja kvadrant, ki koncipira tako fizicni kot virtualni prostor kot prostor navdiha, ucenja, srecevanja in ustvarjanja. Izhodišca strategije so potrebe po nenehnem usposab­ljanju (vseživljenjsko ucenje), slaba funkcionalna pisme­nost mladih in razvoj medijske pismenosti. Poleg ustal­jenega dela z gradnjo zbirke predstavljajo izziv posebne ponudbe za druge uporabniške/ciljne skupine, bolj ciljana in ne vec toliko splošna ponudba. Smeri razvoja so predstavljene v naslednjih vizijah. Prva vizija govori o odprtih in živahnih knjižnicah, kar pomeni daljši odpiralni cas, nadalje avtomatizacijo stavb – odprtost enot brez osebja (kamera, kartica kot kljuc, video nad­zor itn.). Vizija se nanaša na prej omenjeni model štirih vrst prostora, ko knjižnica ni vec samo prostor za izpo­sojo gradiva in tradicionalni prostor za ucenje, ampak tudi kot prostor izkustev/doživljajev, kjer npr. potekajo predstave filmov, koncertov, branja itn. Prostor za sre-canja je namenjen predvsem vkljucevanju državljanov (politicne debate ipd.), medtem ko daje prostor delova­nja poudarek na ustvarjanju posameznika in njegovemu razvoju. Poleg tega pa vizija govori tudi o vzpostavljan­ju partnerstev, knjižnica naj bo tam, kjer so ljudje (delovno mesto, vrtci itn.). Druga vizija gradi na odpr­tem in neformalnem znacaju knjižnic, kar jim omogo-ca, da lahko dosegajo dolocene skupine. Knjižnice naj razvijajo ucne in navdihujoce dejavnosti, pri tem pa se osredotocajo na razvoj osnovnih vešcin IKT ter sposo­bnosti branja. Tretja vizija se nanaša na dansko digital-no knjižnico oziroma za ponudbo digitalnih storitev splošnih knjižnic. Zanjo bo zadolžena organizacija, ki sega preko okvirov obcin in države. Trenutna ponudba je razbita na razlicne portale in platforme, ki obstajajo kot locena spletna mesta (npr. http:// www.litteratursiden.dk/, http://bibliotek.dk/, razlicne podatkovne zbirke, glasbeni posnetki, filmi, elektronske knjige, igre, zvocne knjige itn.). Vsaka knjižnica ima svoj sistem za avtomatizacijo, ki je prilagojen njej in zaprt. Te servise hocejo povezati, da bi omogocali gladko prehajanje iz enega servisa v drug. Tako nameravajo ravni podatkov in aplikacij postaviti na državni nivo, raven prezentacije pa bi bila stvar posamezne splošne knjižnice. Namen je združiti vse metapodatke in jih medsebojno povezati, tako da bodo gradivo oziroma informacije smiselni za kontekst upo­rabnika in potem omogociti dostop do virov iz razlic­nih servisov in uporabniških vmesnikov. Eden izmed motivov za vzpostavitev danske digitalne knjižnice je ekonomicnost, saj se prihrani strošek vzporednega raz­voja, ko ta poteka samo na enem mestu. Drug motiv pa predstavlja izboljšanje uporabniškega izkustva. Elek­tronski viri splošnih knjižnic morajo biti le klik oddalje­ni od uporabnika na spletu. Prototip aplikacije deluje v splošnih knjižnicah v Aarhusu in Koebenhavnu. Ob tem imajo za cilj tudi centralno nabavo elektronskih virov. Cetrta vizija govori o pridobivanju novih upora­bnikov preko gradnje novih partnerstev v okolju in sicer s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi instituci­jami. Primer je partnerstvo z nacionalno radiotelevizijo. Danska agencija za knjižnicarstvo in medije upravlja poseben razvojni sklad, preko katerega financirajo raz­vojne projekte. Za projekte šolskih in splošnih knjižnic je na leto namenjeno 3,3 milijona evrov, ob tem da se zahteva 40% financiranje s strani obcin. Splošni kriteriji za financiranje projektov so, da mora biti projekt nov, mora biti uporaben tudi za druge knjižnice (prenosljiv) in mora imeti realne možnosti za prihodnost. Predpi­san cas za implementacijo in evalvacijo projekta je eno leto. Financna sredstva naceloma niso namenjena financiranju gradiva ali opreme (tudi ne IKT) in tudi ne administraciji, ampak se morajo porabiti predvsem za osebje, svetovanje in diseminacijo rezultatov (konference). Razvojni sklad ima naslednje strateške usmeritve za leto 2011: (1) boljša bralna sposobnost za odrasle, (2) fleksibilne, odprte knjižnice (predvsem gre za problem zaprtja precejšnjega števila enot), (3) vecji doseg knjižnic, partnerstva, (4) navdih in ucenje, nove oblike interakcije fizicne in digitalne knjižnice, »inteligentni« fizicni pros- tor, podpora ustvarjanju v splošni knjižnici. Projekti za šolske knjižnice pa imajo naslednje usmerit­ve: didakticni ucinek ucnih gradiv, branje drugih pred­metov kot materinega jezika ter neformalna ucna okol­ja. Prijavitelji projekta sami opredelijo kriterije za eval­vacijo projekta, kdaj bo projekt uspešen, pri tem je velik poudarek na diseminaciji (konferenca, clanek itn.). Dokumentacija projektov je skupno z ocenami zbrana v podatkovni zbirki in javno dostopna. Za dolocene projekte pa je Agencija uspela pridobiti sredstva iz zunanjih financnih virov. Projekt »Zacetek s knjigo« (»Bookstart«), ki je prevzet po angleškem zgle­du, se bo izvajal v obdobju štirih let. Zanj je namenjeno 2,15 milijona evrov. Usmerjen je na 15 obcin, kjer obstajajo deprivilegirana podrocja. V sklopu projekta se opravijo štirje obiski otrok. Knjižnicar prvic obišce mlado družino, ko je otrok star pol leta, ob tem se s starši pogovori o pomembnosti branja. Drugi obisk družine opravi v starosti enega leta, ko otroku prinese knjige v dar. Ko je otrok star eno leto in pol, so družine povabljene v knjižnico, ob tem se lahko pripravi manj­ša prireditev. Ob zadnjem obisku pa otrok dobi paket knjig v vrtcu. Projekt »Knjižnice v vrtcih« (»Kindergarten libraries«) se bo izvajal v obdobju med leti 2008-2010, financiran je s 600 000 EUR. Vrtec lahko pridobi 400 EUR za nakup gradiva in placilo obiska knjižnicarjev iz splošne knjižnice. Cilj projekta je vzpostavitev 100 »knjižnic« v vrtcih. Projekt »Pomoc pri domacih nalogah« (»homework cafés«) je financiran z 800.000 EUR za obdobje treh let. Gre za pomoc pri domacih nalogah za šolarje, ki jo nudijo prostovoljci. Pomoc je na voljo ob dolocenih, primernih urah. Knjižnica da na voljo prostor in gradi­vo, dolžna je organizirati pomoc ter obvešcati šole in skupnosti migrantov. Lahko se organizira tudi v šolskih knjižnicah. Ceprav je namenjena vsem otrokom, se je v praksi izkazalo, da išcejo pomoc v glavnem otroci imi­grantov. Projekt ocenjujejo kot velik uspeh. Trenutno deluje 130 t.i. homework cafes. Posamezna splošna knjižnica, udeležena v projektu, dobi približno 2000 EUR. Na Agenciji nacrtujejo širitev projekta na nuden­je interaktivne pomoci na daljavo preko interneta. Namenjena je predvsem starejšim otrokom (13 – 14 let), ki težje pridejo v knjižnico, ki pa so sicer racunalni­ško vešci. Za komunikacijo se uporablja spletna kamera in drugi pripomocki, medtem ko pomoc nudijo prosto­voljci, ki so v tem primeru študenti iz Aarhusa. Interak­tivna pomoc pri domacih nalogah na daljavo je namen­jena deprivilegiranim podrocjem. Projekt »Centri skupnosti« (»community centres«) bo potekal v obdobju 2008-2011, zanj je namenjeno 2,4 milijona evrov. Centri skupnosti bodo združevali razlic­ne službe pod eno streho: knjižnico, upravne službe, zaposlovanje itn. s ciljem, da ljudje izkoristijo vse mož­nosti, ki jim jih ponuja družba, med drugim tudi infor­macijsko opismenjevanje. Trenutno financirajo 12 cen­trov, za cilj so si zastavili ustanovitev 20 centrov na deprivilegiranih podrocjih. V koebenhavenski splošni knjižnici so mi predstavili proces združevanja razlicnih institucij, ki so locirane skupaj, pod skupno upravo in z deljenimi skupnimi viri (racunovodstvom, prostori). Tako združujejo knjižnice s kulturnimi domovi (dobesedno »kulturna hiša«), špor­tnimi centri itn. Cilj mestne politike je okrepiti kulturno in drugo javno ponudbo za mešcane. Vsaka institucija še naprej izvaja svojo posebno dejavnost, sodelovanje pa poteka na podrocjih, kjer se dejavnosti dotikajo. Naj še omenim, da je nabava centralizirana, s tem da lahko enote nabavijo 15 % gradiva po lastni izbiri. Med eno­tami deluje sistem t.i. »plavajocih fondov«, kar pomeni, da uporabniku ni treba vrniti izposojenega gradiva v enoto, kjer si ga je izposodil, še vec, gradivo ostane v enoti, kjer ga je vrnil. Med enotami sem obiskal utes­njeno enoto v centru mesta, za tem pa enoto Blĺgĺrden Library and Kulturhaus, kjer se osredotocajo na mlade od 13. do 35. leta. V enoti je postavljena demoteka, tj., zbirka gradiva v vsega nekaj izvodih, ki so ga predvsem najstniki publicirali s pomocjo knjižnice. Enota v Vanleju je primer združene knjižnice in kulturnega doma. Redno organizirajo obisk lokalnega politika, ki je ob doloceni uri državljanov na voljo za pogovor. V enoti Lćrkevej Bibliotek so mi predstavili projekt nove združene knjižnice, kjer bo skoraj polovico prostora namenjena srecevanju, raznim dogodkom. Nacrtujejo, da bodo knjižnicarji opravljali dolocene naloge uprav­nih enot. Knjižnica v Hjringu na severu Danske je vzorcni primer knjižnice kot prostora navdiha in prostora sre-cevanja. Knjižnica je znana po rdecem traku, ki kot umetniška inštalacija povezuje celoten prostor knjižni­ce. Rdeci trak je lahko marsikaj: smerokaz, razstavišce, miza, pult itn. Arhitekturno oblikovanje prostora odklanja dolge ravne linije, prostor oblikuje po zgledu srednjeveških mesti kot zavit in pripraven za odkrivan­je. Študijski obisk sem sklenil v Aarhusu, kjer so mi pred­stavili razvoj inovativnih storitev. Raziskovanje poteka tudi z namenom uvajanja novih storitev v novi zgradbi Mediaspace. V sklopu projekta Mindspot raziskujejo, kakšna bi bila knjižnica za uporabniško skupino naj­stnikov in kako jih privabiti kot uporabnike. Vec proje­ktov se je ukvarjalo z raziskovanjem interakcije fizicne­ga in virtualnega prostora, tako so preizkušali otroški katalog z interaktivno tablo, »poslušanje« knjig, promo-cijo elektronskih virov itn. Trenutno pa poteka tudi raziskovanje vsakdanjega življenja uporabnikov z meto-do dnevnikov. Vse nove storitve se sicer ne obnesejo, vendar pa uspešne implementirajo v redno dejavnost, kot npr. t.i. interaktivne »info galerije«. Obiskal sem tudi enoto v Gellerupu, ki predstavlja prototip prej omenjenih centrov skupnosti. V predelu Aarhusa z visokim deležem imigrantov so pod skupno streho združeni knjižnica, državljansko anonimno svetovanje, babiška služba ter služba za pomoc pri zaposlovanju. Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica POVABILO K BRANJU DODANA VREDNOST KNJIŽNIC V CASU KRIZE – NEKATERE IZKUŠNJE IN REZULTATI TUJIH RAZISKAV Že dalj casa so tudi v naši stroki prisotni clanki in ugo­tovitve raziskav v zvezi s svetovno gospodarsko krizo in njenimi posledicami, kot jih obcutijo knjižnice. O tej temi je bilo v tuji strokovni literaturi napisanih že kar nekaj clankov. Opozarjamo in na kratko povzemamo dva, ki o tem pišeta z drugega vidika – namrec krizi kot izzivu za knjižnice. Niso vse posledice krize nujno negativne, o cemer govorijo tudi raziskave, na katere je opozorjeno v dveh prispevkih, objavljenih v reviji Managing Information, vol. 17, št. 7, 2010. Clanka sta v to številko uvršcena v okviru osrednje teme te številke, ki ima naslov Dodana vrednost iz knjižnic v casu krize. Naj pred kratkim pregledom vsebine opozorimo, da clanka temeljita predvsem na izkušnjah in rezultatih knjižnic iz ZDA, ki predstavljajo specificno okolje, ki se nedvomno razlikuje od našega. Vseeno pa ne dvo­mimo, da bi kaj podobnega lahko ugotavljali (morda pa to že delamo) tudi v našem okolju. Poudarek ugotovi­tev je predvsem s podrocja delovanja splošnih knjižnic, dotika pa se tudi šolskih in le v manjši meri tudi viso­košolskih knjižnic. V nekaterih delih se omenjena pris­pevka dotakneta tudi primerjav z rezultati iz splošnih knjižnic v Veliki Britaniji. Osnov za izdelavo obeh prispevkov je vec. Naj omeni-mo le dve: raziskava ALA (American Library Associati­on) – na tej spletni strani je pregled vec posameznih raziskav: http://www.ala.org/ala/research/index.cfm ter clanek Rooney-Browne, C.: Rising to the challenge : a look at the role of public libraries in teme of recession. – Library Review, vol. 58, no. 5, str. 341-352. Prispevka temeljita tudi na nekaterih rezultatih posameznih vecjih splošnih knjižnic ZDA. Naj na kratko povzamemo nekaj zanimivih ugotovitev iz omenjenih prispevkov: .. že izkušnje iz obdobja velike krize v 30. ih letih kažejo na povezavo »ekonomija navzdol, uporaba (obisk) knjižnic navzgor«, .. splošne knjižnice igrajo pomembno vlogo v casu krize saj nudijo izposojo gradiva (namesto nakupa) ter množico brezplacnih storitev za svoje uporabni­ ke, .. v letu 2008 so splošne knjižnice z ožjega podrocja Virginije porocale o kar 28% porastu števila upora­bnikov in 15% porastu izposoje, .. v zgolj polletnem obdobju leta 2009 splošne knjiž-nice s podrocja države Washington porocajo o 7,5% povecanju števila uporabnikov, 11,2% pove-canju izposoje, 20,2% povecanju »virtualnega obis-ka«, 9,7% povecanju uporabe racunalnikov in 13.8% povecanju uporabnikov interneta v teh knjiž­nicah. Nekaj podobnega ugotavljajo tudi v splošnih knjižnicah Velike Britanije: .. knjižnice porocajo o 18.3% povecanju števila upo­rabnikov, .. knjižnica iz Glasgow-a poroca o 12% povecanju obiska ter 26% povecanju izposoje. Knjižnice so predvsem v casu krize prepoznavne kot 24/7 servis, ki omogoca dostop do zaupanja vrednih virov, vzdrževanje stikov ter brezplacno izposojo gradi­va. Seveda pa je potrebno opozoriti tudi na ugotovitve, da so kljub vecjemu obisku in izposoji v tem casu tudi knjižnice, kot vse uradne ustanove, podvržene krcenju stroškov za gradivo, osebje in delovanje. O tem govori predvsem drugi clanek iz omenjene revije (Managing Information) z naslovov: Library use and funding during downturn : background research. Clanek temelji na rezulta­tih porocil in raziskav ALA (gl. prej navedena spletna stran). Nekaj poudarkov: .. iz porocil je jasno, da so bili vsi tipi knjižnic pri svo­jem delovanju v letu 2008 prikrajšani pri sredstvih, .. projekcije glede financiranja ne kažejo izboljšanja niti v letu 2011, .. 20% knjižnic poroca o zmanjševanju sredstev z gra­divo v letu 2010 (v višini 5-10%). Visokošolske knjižnice porocajo, da kljub nižjemu šte­vilu vpisanih v visoke šole in univerze v primerjavi z letom 2006, v letu 2008 opažajo vecjo uporabo svojih storitev. V »tipicnem tednu« leta 2006 so imele visoko­šolske knjižnice 18,7 milijona obiskov, v letu 2008 pa 20,3 milijona. Tudi izposoja gradiva za otroke in mladino v splošnih knjižnicah je v letu 2008 narašcala. Na splošno velja ugotovitev, da je prav sedanja kriza pripeljala v knjižnice vec Americanov. Tu išcejo pomoc za svoje trenutno stanje (brezposelnost) – knjižnice jim pomagajo pri iskanju zaposlitve, pomoc pri izpolnjeva­nje prijav – kar dve tretjini knjižnic nudi to storitev svojim obiskovalcem. Knjižnice služijo tudi kot centri za druženje (socialni vidik) ter možnostjo za brezplacen dostop do informacij. Tudi šolske knjižnice igrajo pomembno vlogo v casu krize, ki se je v casu krize še bolj zavedajo. Kar 95% Americanov je mnenja, da so šolske knjižnice (osnovnošolske in srednješolske) pomemben del izob­raževalnega procesa in omogocajo enakovreden dostop do izobrazbe vsem slojem. Uporaba racunalniške tehnologije, ki je na voljo v knji­žnicah, je pokazala, da uporabniki v 40% to tehnologijo uporabljajo za pomoc pri iskanju zaposlitve in dejavno­stmi v zvezi z osebno kariero, 37% za potrebe osebne­ga zdravja in zdravstva, 42% pa za pomoc pri izobraže­vanju. Žal pa kar ena tretjina knjižnic ne dosega minimalnih zahtev po internetnih povezavah. Raziskava, katere rezultati so bili v tem prispevku na kratko predstavljeni, je zajela skoraj 50.000 anketiran­cev, ki so svoja mnenja in odgovor posredovali preko spleta, del pa na osnovi telefonskih klicev! Raziskava je dostopna na spletni strani: http://cis.washington.edu/usimpact/us-public-library­study.html (09.12.2010). Matjaž Eržen Centralna tehniška knjižnica O KONCEPTIH, NE LE BESEDAH Tokrat se v svojem povabilu k bran-ju z veseljem vracam k založbi Chan-dos, ki s svojo serijo Chandos Informa­tion Professional Series zagotovo pred­stavlja enega od vrhuncev sodobne strokovne bibliotekarsko­informacijske literature. Pred seboj imam leta 2008 izdano delo avtoric Brandy E. King in Kathy Reinold, ki bi v ohlapnem prevodu nosilo naslov Najti pojem, ne le besedoą. V spodnjih vrsticah na kratko predstavljam osnovne poteze dela in teme. Knjiga je rezultat nekajletnega avto­ricinega dela pri Centre of Media and Child Health in v osnovi prikazuje možnosti in implikacije, ki jih ima lahko prihodnost iskanja informacij v racunalniških poiz­vedovalnih sistemih. Pri tem ne gre zgolj za prihodnost kot generi-cen pojem, temvec povsem za kon­kretno, t.i. vlogo semantike v poiz­vedovanjih. Gre torej za proces, ki bi mu uspelo absolvirati od naveza­nosti na zgolj preucevanje sintakse in razlicnih kombinacij vtipkanih znakov, ki tvorijo poizvedbo. Ali drugace – gre za to, ali in kako lah­ko racunalniški poizvedovalni sistem naše poizvedbe dojame drugace kot serijo oz. zaporedje znakov, torej kot nekaj, kar ima pomen in kontekst. Na vsak nacin gre tukaj za vsebine, ki mocno spreminjajo teorijo in pra­kso iskalnega procesa in vse skupaj je še toliko bolj zanimivo za profesi­onalno angažirane informatorje in referencne knjižnicarje, ki z infor­macijskim opismenjevanjem in dru­govrstno podporo ucnemu procesu z uporabniki delijo informacijski vsakdan. Vse to je avtorica v knjigi lepo obrazložila. Kakšna je torej osnova? Knjižnicarji so znotraj svojih zadolžitev v odno­su do razrešitve uporabnikove infor­macijske potrebe poleg vsega ostale­ga za svoj uspeh predvsem dolžni postaviti to potrebo v odnos do širših kategorij vsebinske in formal-ne narave. To ne pomeni nic druge­ga kot dati kontekst formulacijam (te) informacijske potrebe. In to je osnova semantike, o kakršni je tu govor. Knjižnicar je pogosto v vlogi prevajalca, ki preoblikuje informacij­sko potrebo uporabnika v iskalno strategijo, ki bo vrnila rezultate. Kaj ce bi to lahko storil iskalni mehani­zem sam? Oziroma, kaj ce bi iskal­ 1 King, Brandy E. and Reinold, Kathy: Finding the concept, not just the word: a librarian's guide to ontologies and semantics, Oxford, England: Chandos Publishing, 2008. niki razumeli koncepte/ kontekste v vprašanju, ki bi ga uporabnik vnesel v svoji naravni govorici, namesto da zgolj pregledu­jejo/primerjajo iskalne termine s svojim indeksom. Uporaba ontologij in semanticnih tehnologij to omogo-ca. Delo je razdeljeno na tri glavne raz­delke, v katerih se na 200 straneh razteza splošni pregled ontološke­ga in semanticnega spleta, zgodo­vina ontologij in njihove podobnos­ti/razlike do drugih struktur – slo­varji, tezavri in taksonomije; prikaz razvoja ontologije od spodaj navz­gor, kupckanje pojmov in strukturi­ranje slednjih v kategorije ter doda­janje povezav. Prikazan je tudi pod-roben princip delovanja semanti-cnih tehnologij in postopek kako iskalnik vnos iskalne zahteve v nara­vni govorici pretvori v strojno razu­mljiv jezik. To teorijo podpirajo štiri študije primerov, kako semanticna tehnologija rešuje probleme v razlic­nih industrijah. Na koncu sledijo vprašanja o izzivih za prihodnost in bodoci vlogi knjižnicarjev. Tako imamo – tudi z bogatim nabo­rom literature, urejenim stvarnim kazalom, naborom priloženih pove­zav in izjemno berljivo razlago osnovnih konceptov – pred sabo zopet izvrstno ctivo, ki prihaja v pravem trenutku in ga z veseljem priporocam v branje. Branje bo dobrodošlo za vse, ki se ukvarjate z razlicnimi vidiki izgrad­nje podatkovnih baz in iskanjem informacij. Še posebno za tiste, ki vas zanima prihodnost. Kar najvec­jemu številu bi priporocil branje prvega dela, kjer avtorica govori o razumevanju ontologij. Strojno dojemanje simbolov in znakov je seveda drugacno kot clovekovo. Že Ferdinand Saussure˛ je v prejšnjem stoletju natancno razdelal teorijsko ogrodje znakov v najbolj temeljni strukturi. In v njegovem osmišljanju vidimo, da je v samo osnovno struk­turo znaka postavil njegovo relacijo do svoje okolice. Gre za tako ime­novano negativno strukturo zna­ka, po kateri je znak natanko tisto, kar ni njegova okolica. In bistvena je povezava, ki je vpisana v samo stru­kturo nekega znaka. Tega torej samega na sebi ni. Bistvena je rela­cija. In preucevanje relacij, ne le znakov na sebi, je tisto, pri cemer gre za semantiko. In v osrcju semantike so ontologije. Prav onto-logije omogocajo tako hierarhicne in sinonimne strukture razmerij med pojmi kot tudi neštevna povezovan­ja med njimi. In zaokroženost teh relacij se strne v pojem. Pri tem je pomembno, da vemo, da gre za bistveno nadgradnjo vseh do sedaj uporabljenih iskalnih orodij, kot so slovarji, tezavri, taksonomije… Ti ne ponujajo hkrati opredelitev, razmerij in klasi­fikacij v istem trenutku. To je naloga ontologij. Le-te namrec omogocajo povezovanje konceptov na razlicnih nivojih. V tem smislu gre torej za premik na vsebinski ravni, ki napra­vlja mocne spremembe v življenju iskalcev informacij. Stanje v spletu je še vedno precej kaoticno. In kot v svoji knjigi Iskanje poudarja John Battelleł, se prava sple­tna vojna v odvija v tekmi za ucin­kovito serviranje relevantnih podat­kov. In pri tem v nobeni fazi ne gre brez konkretnih izzivov, ki jih ob koncu predstavlja tudi avtorica naše knjige. Popolnoma na mestu je tudi vprašanje, kakšna bo v resnici vlo­ga knjižnicarja, ce bodo ontolo­gije in semanticna iskanja omo­gocale uporabo naravne govorice v poizvedovalnih sistemih? Knjiž­nicarji kot posredniki med znanjem in uporabnikovo potrebo v tem kontekstu v resnici izostanejo. Ali pac ne. Pri izgradnji in vzdrževan­ju teh ontologij bo potrebna izjem­na natancnost, poznavanje podatkov in uporabnikovih iskalno-vedenjskih navad. Zapletlo se bo v prvi vrsti pri standardizaciji oznak v ontologijah. A vseeno, v smislu zgoraj zapisane­ga avtorica dokaj brez zadržkov agitira k aktivni vkljucenosti knjižni-carjev v prihajajoco prisotnost splet­ne semantike. In ceprav vse kaže na (ponovno prihajajoc?) razkorak med uporabni­ki, ki so s pomocjo folksonomij in vkljucenostjo v izgradnjo spletnega znanja že mocno vajeni te svoje vpletenosti in med izdelovalci onto-logij, ki (kot kaže) bodo morali delo­vati zaprto, natancno in strokovno, gre tu vseeno za novo poglavje v informacijski družbi. Ne glede na to, kdaj dejansko pride. A (tudi) zaradi objave te knjige nimamo vec izgovora, da so nas spremembe ujele nepripravljene. V preizkus in izobraževanje avtorica predlaga naslednja spletna orodja: Cognition: http://www.cognition.com/ EasyAsk: http://easyask.com/ Lexalytics: http://www.lexalytics.com/ Linguamatics: http://www.linguamatics.com/ TextPresso: http://www.textpresso.org/ Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica 2 Saussure, Ferdinand: Predavanja iz splošnega jezikoslovja, Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanisticni študij, 1997. 3 Battelle, John: Iskanje: kako so Google in njegovi tekmeci na novo napisali pravila posla in preoblikovali našo kulturo, Ljubljana : Pasade­na, 2010. OPENAIRE – EVROPSKA INFRASTRUKTURA PROSTEGA DOSTOPA DO REZULTATOV RAZISKAV PREDSTAVLJAMO Znanstvena komunikacija, ki se odvija v obliki znanstvenih revij, se od prvih tiskanih razlicic sredi 17. stoletja do vkljucno pojava njihovih elektronskih oblik konec 20. stolet­ja ni veliko spremenila. Avtorji v clankih, ki jih pregledajo njihovi vrstniki, porocajo o rezultatih svo­jih raziskav, ki so jih financirale njihove ustanove ali pa so sredstva pridobili na nacionalnih ali medna­rodnih razpisih. Ob sprejetju clan-kov v objavo svoje materialne avtorske pravice prenesejo na zalo­žnike, slednji dostop do rezultatov raziskav omogocajo ob placilu narocnin na revije. Vecina razisko­valcev je zaposlena v javnih zavo­dih, ki jim morajo preko placila narocnin omogociti dostop do naj­novejših dognanj stroke. Nezado­voljstvu z omejevanjem dostopa do rezultatov javno financiranih razis­kav z narocninami se je pridružilo še spiralno povecevanje cen znans­tvenih revij, ki v oteženih financnih razmerah zahteva vedno vecji delež sredstev raziskovalnih ustanov v razvitem svetu in še povecuje razli­ke v možnostih dostopa do znans­tvenih informacij v svetovnem merilu. Po letu 2000 se v svetu v obliki deklaracij, pobud in projektov ved-no bolj širi podpora prostemu dos-topu do rezultatov znanstvenorazi­skovalnega dela v obliki objav ali podatkov brez narocniških ali avtorskopravnih omejitev in s tem njihovi vecji vidnosti in odmevnos-ti. Elektronsko okolje omogoca vzpostavitev prostega dostopa do objav bodisi v obliki avtorjeve kon-cne recenzirane razlicice clanka v narocniški reviji (t.i. prednatis), shranjene v prostodostopnem repo­zitoriju, objave v prostodostopni reviji ali kot prosto dostopnega clanka v narocniški reviji. Prosto dostopne objave lahko vsebujejo povezave do podatkov ali druge funkcionalnosti. Po zadnjih ocenah je v svetovnem merilu okoli 20 odstotkov znanstvenih objav, obja­vljenih v zadnjem letu, prosto dos-topnih. Raziskovalno delo temelji na dosež­kih predhodnikov in je vitalno odvisno od možnosti dostopa do in razširjanja znanstvenih informacij. S prostim dostopom do znanstve­nih objav in podatkov je napredek znanosti hitrejši, povecata se lahko obseg in razpon raziskav ter izbolj­ša izkoristek javnega financiranja. Odziv Evropske komisije in Evropskega raziskovalnega sve­ta Evropska komisija in Evropski raziskovalni svet želita zagotoviti najvecje možno razširjenje in dos-top do rezultatov raziskav, ki jih sofinancirata. Evropska komisija je zato avgusta 2008 zasnovala pilot Sedmega okvirnega programa (7. OP) v okolju prostega dostopa. Vsak pogodba o sofinanciranju projekta sedmih tematskih podro-cij, ki je bila podpisana po zacetku pilota, vsebuje Poseben clen 39 (Special Clause 39), ki od razisko­valcev projekta zahteva, da: .. recenzirane znanstvene clanke, v katerih so objavili rezultate pro-jekta, takoj po sprejemu v obja­vo shranijo v institucionalni ali tematski repozitorij, .. zagotovijo prost dostop do teh clankov v šestih (energija, okol­je, zdravje, informacijske in komunikacijske tehnologije, raziskovalne infrastrukture) ali dvanajstih mesecih (znanost v družbi, družboslovne in huma­nisticne vede). Izbrana tematska podrocja pokriva­jo približno 20 odstotkov proracu­na 7. OP. V Sloveniji je trenutno 45 projektov navedenih podrocij 7. OP, katerih koordinatorja (dva) ali partnerji so tudi slovenske ustanove in bodo morali clanke takoj po sprejemu v objavo shraniti v pros-todostopni repozitorij ter omogoci-ti njihovo prosto dostopnost v pre­dvidenem roku. V okviru celotnega 7. OP je takih projektov trenutno približno 700. Evropska komisija pricakuje, da bodo raziskovalci v prostodostopni repozitorij shranili svojo koncno razlicico clanka (prednatis), ki je vsebinsko popolnoma identicna objavljenemu clanku v reviji, ni pa še graficno oblikovana v slogu revi­je. Trenutno že 80 odstotkov založ­nikov narocniških znanstvenih revij po svetu dopušca tako shranjevan­je. Podrobnosti glede dovoljenj je za velike in mednarodne založnike in revije moc najti na spletni strani Sherpa RoMEO. Evropski raziskovalni svet sofinan­cira projekte posamicnih razisko­valcev v okviru Specificnega pro-grama 7. OP IDEAS. Podobne zahteve, kot jih je v pilotu postavila Evropska komisija, je Evropski raziskovalni svet objavil že decem-bra 2007 (ERC Scientific Council Guidelines for Open Access), kjer dodatno zahteva tudi takojšnjo shranitev podatkov raziskav v ustrezno zbirko in njihovo prosto dostopnost najkasneje v šestih mesecih. Projekt OpenAIRE Prakticno izvedbo pilota Evropske komisije in dolocil Evropskega razi­skovalnega sveta bo podprl projekt OpenAIRE (Open Access Infras­tructure for Research in Europe), v okviru katerega bo vzpostavljena infrastruktura za identifikacijo, shranjevanje, dostop do in nadzor oddaje objav, ki nastanejo v projek­tih sedmih testnih podrocij. V trile­tnem projektu 7. OP sodeluje 38 partnerjev iz 26 držav EU in Nor-veške. Slovenijo zastopa Univerza v Ljubljani. V okviru projekta bodo raziskoval­cem in ustanovam preko evropske­ga sistema pomoci s centralno pomocjo in nacionalnimi kontaktni-mi tockami na voljo potrebne informacije in pomoc pri shranjeva­nju objav v ustrezne repozitorije. Portal OpenAIRE in infrastruktura mreže repozitorijev bo Evropski komisiji in Evropskemu raziskoval­nemu svetu omogocila avtomatsko identifikacijo objav raziskovalcev, shranjenih v skladu s Posebnim clenom 39 pogodbe o sofinanciran­ju. Preko portala bodo celotna besedila objav, shranjena v mreži repozitorijev, prosto dostopna komurkoli. V skladu z zahtevo Evropskega raziskovalnega sveta bo v okviru projekta za pet znanstvenih podro-cij analizirana možnost zbiranja in upravljanja podatkov raziskav. Pro-jekt OpenAIRE se povezuje z dru­gimi iniciativami na temo prostega dostopa, založniki in informacijski-mi sistemi o raziskovalni dejavnosti. Za raziskovalce, ki nimajo možnos-ti shranjevanja objav v institucio­nalni/nacionalni repozitorij oziro-ma ni na voljo ustreznega tematske­ga repozitorija, je OpenAIRE zago­tovil repozitorij, ki ga je vzpostavil CERN. Uradna predstavitev in zagon projekta OpenAIRE V belgijskem Ghentu so 2. decem-bra 2010 v okviru uradnega zagona projekta OpenAIRE govorniki in udeleženci okroglih miz med celod­nevnim programom prisotnim pos­redovali svoje znanje in vizije glede prihodnosti prostega dostopa. Znanje se bogati z deljenjem, vec sodelovanja pomeni boljšo znanost, je prepricana podpredsednica Evropske komisije dr. Neelie Kro-es. Prost dostop omogoca vec sodelovanja in ucinkovitejše razšir­janje rezultatov raziskav ter vecjo vkljucenost družbe v znanost, pred­vsem pa državljanom zagotavlja dostop do znanja, financiranega iz javnih sredstev. Javni uslužbenci so odgovorni za zašcito te pravice državljanov in morajo poskrbeti za cim vecji izkoristek javnega financi­ranja preko prostega dostopa do znanstvenih objav in podatkov. Evropska komisija je pripravljena prevzeti vodilno vlogo v koordina­ciji potrebnih aktivnosti na evrop-ski ravni. Prof. dr. John Willinsky z univer­ze Stanford in direktor Public Knowledge Project, katerega pro-gramsko opremo za izdajanje revij Open Journal Systems uporablja približno 7.500 recenziranih znans­tvenih revij, je mnenja, da prost dostop raziskovalcem in širši javno­sti omogoca udejanjanje osnovne clovekove pravice do znanja. Prvi zakon o avtorski pravici je leta 1709 nastal zaradi zašcite akademske svobode in ne omejevanja nadaljnje uporabe zapisanega znanja. V znan­stveno založništvo je vloženo toliko sredstev, da bi z njegovim preobli­kovanjem brez dodatnih sredstev lahko zagotovili prost dostop za vse (brez narocniških omejitev). V okviru panela financerjev razis­kav so moderator dr. Kostas Gli-nos (vodja enote GÉANT in e-infrastrukture Evropske komisije), dr. Luis Magalhăes s portugalske­ga ministrstva za znanost, tehnolo­gijo in visoko šolstvo, dr. Ron Dekker, direktor nizozemske agen­cije za raziskovalno dejavnost, in prof. dr. Gábor B. Makara, prejš­nji predsednik madžarskega razis­kovalnega fonda, poudarili pomen nacionalnih infrastruktur prostega dostopa in njihovega povezovanja na mednarodni ravni. Obvezno shranjevanje objav iz javno financi­ranih raziskav v prostodostopne repozitorije je del ucinkovitega upravljanja javnih sredstev. Dr. Frederick Friend z University College London, svetovalec britan­skega Joint Information Systems Committee, je v panelu o prihod­nosti projekta OpenAIRE ugotovil, da bi bilo potrebno v posamezni državi na nacionalni ravni oblikova-ti skupino predstavnikov razlicnih deležnikov prostega dostopa, posa­mezni deležniki ne morejo zasnova-ti vsestranske vzpostavitve okolja prostega dostopa v državi. Uradne predstavitve in zagona pro-jekta OpenAIRE se je udeležilo preko 120 predstavnikov financer­jev, univerz in inštitutov, mednaro­dnih združenj in partnerjev projek­ta. Iz Slovenije je bila prisotna ga. Petra Tramte iz Direktorata za znanost in tehnologijo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehno­logijo. Direktorat skrbno spremlja razvoj okolja prostega dostopa do rezultatov javno financiranih razis­kav in analizira možnosti vzpostavi­tve ustrezne infrastrukture v Slove­niji. Ga. Tramte je med drugim za oktobrsko posvetovanje Prost dos-top do dosežkov slovenskih znans­tvenikov pripravila predstavitev z naslovom Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: dostop do raziskovalnih podatkov, financiranih z javnimi sredstvi – trenutno stanje. V novembru se je udeležila delavnice Evropske komi­sije v organizaciji Generalnega dire-ktorata za raziskave in inovacije z naslovom Odprt dostop in arhivira­nje v Evropskem raziskovalnem prostoru: utiranje poti k usklajeni strategiji, s katero želi Evropska komisija spodbuditi nadaljnji razvoj politik prostega dostopa do objav in podatkov v sklopu okvirnega programa za raziskave in razvoj Evropskega raziskovalnega prosto­ra. Vzpostavitev nacionalne infras­trukture prostega dostopa v Slo­veniji Prost dostop do rezultatov znans­tvenoraziskovalnega dela slovenskih raziskovalcev je trenutno mogoc preko clankov, objavljenih v sloven-skih sofinanciranih revijah (ki morajo elektronske oblike oddati na portal Digitalne knjižnice Slovenije dLib.si), kar verjetno predstavlja manjši del njihovega publiciranja. Vse preostale objave, ce jih razisko­valci niso objavili v prostodostop­nih revijah ali sami oziroma njihovi tuji soavtorji shranili v katerega od repozitorijev, niso prosto dostopne njihovim mednarodnim vrstnikom. Slovenija in njeni raziskovalci tako niso deležni dokazanih koristi pros-tega dostopa do objav in podatkov: država v smislu boljšega izkoristka javnih sredstev, hitrejšega razvoja znanosti in še vecje znanstvene pre­poznavnosti, raziskovalci pa vecje vidnosti in odmevnosti objav. Cas do novembra 2012, ki ga Evropska komisija v okviru projek­ta OpenAIRE namenja vzpostavitvi evropske infrastrukture prostega dostopa, bi morali v Sloveniji nameniti vzpostavitvi nacionalne infrastrukture prostega dostopa: sprejeti odlocitev o obvezni oddaji objav raziskovalcev v prostodosto­pne repozitorije (obveza s strani financerjev raziskav in/ali javnih raziskovalnih zavodov), vzpostavi­tev osrednje informacijske tocke za pomoc raziskovalcem v okolju pro-stega dostopa, izgradnja nacional­nega repozitorija znanstvenih objav in zbirk podatkov oziroma nacio­nalnega agregatorja distribuiranih repozitorijev, v obeh primerih povezana z Informacijskim siste-mom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS-om). Evropska komisija po besedah pod-predsednice dr. Neelie Kroes meni, da »morajo biti rezultati razis­kav, financiranih iz javnih sredstev, prosto in javno dostopni, namesto da so zaklenjeni za požarnim zidom narocnin znanstvenih založnikov« in bo to stališce upoštevala ob nacr­tovanju Osmega okvirnega progra-ma. Slovenija bi morala slednjega leta 2014 pricakati z ustrezno naci­onalno infrastrukturo prostega dos-topa do dosežkov slovenskih znan­stvenikov. Mojca Kotar Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnicno dejavnost 8.12. 2010 PORTAL SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA Na Ta veseli dan kulture smo v Narodni in univerzite­tni knjižnici predstavili nov portal Slovenska biblio­grafija (http://www.nuk.uni-lj.si/sb/). Za Slovensko bibliografijo je to gotovo prelomen dogodek v njeni zgodovini. Na portalu je možno z enostavnim ali kombiniranim iskanjem najti bibliografske opise po razlicnih vrstah gradiva, tudi po starejših bibliografi­jah. Informacije bo uporabnik odslej enostavno dobil zbrane na enem mestu. Zamudnega iskanja po razlic­nih tiskanih virih bo vse manj. Uporabniku bo prikraj­šan cas, olajšana bo tudi pot do bibliografskih infor­macij, ceprav uporabnikom vedno radi prisluhnemo in pomagamo. Portal Slovenska bibliografija bo zajemal bibliografske zapise za raznovrstno gradivo: knjige, casopisje, clan-ke, muzikalije, zvocne posnetke, atlase, zemljevide, plakate, koledarje in druge bibliografije. Doslej je bila Slovenska bibliografija tiskana. Biblio­grafija knjig je izhajala na vsake tri mesece, bibliografi­ja serijskih publikacij pa je izhajala za vsako leto pose-bej. Od 1995 so vec let izhajali tudi CD-ROM-i Slo­venska bibliografija, kasneje pa smo razvili spletno stran, na kateri smo objavljali le bibliografske podatke za knjige. Slovenska bibliografija je zacela delovati po 2. svetov­ni vojni. Od leta 1945 do danes je nastalo vec kot 1.003.000 bibliograf­skih zapisov za clanke. V zadnjih letih vsako leto beležimo vec kot 6.000 knjig in okoli 2.000 serijskih publikacij. Kolicine tiskanih medijev narašcajo. Slovenska bibliografija je oblikovana podobno kot druge evropske nacio­nalne bibliografije. Od vzajemnega kataloga knjižnic COBISS se razliku­je po strukturi, notranji organizaciji podatkov in tudi po tem, da je glede na posamezna gradiva selektivna in neodvisna, npr. od bibliografij razis­kovalcev. Glavno vodilo, pri izbiri gradiva za bibliografijo, ostaja nespremenjeno že od samih zacetkov, ki so jih postavili znani slovenski bib-liografi, npr. Franc Simonic, Janko Šlebinger, Janez Logar in nasledniki. To so gradiva s trajnejšo kulturno, zgodovinsko, znanstveno ali strokovno vsebino, ki jih uporabniki, ustvarjalci, strokovnjaki in znanstveniki potrebujejo danes ali jih bodo potrebovali tudi v pri­hodnje. Od COBISS-a se Slovenska bibliografija razli­kuje tudi po tem, da mora biti izpolnjena vsaj ena od naslednjih lastnosti: delo je napisano v slovenskem jeziku, delo je napisal slovenski avtor, delo je izdala slovenska založba. V bližnji prihodnosti nacrtujemo zapolnitev portala s podatki iz Slovenske bibliografije. Bibliografske podat­ke za knjige bomo dopolnjevali vsake tri mesece, za serijske publikacije letno, za druge vrste gradiv pa gle­de na njihov obseg, a najmanj enkrat letno. V naslednjih verzijah bomo portal nadgradili in razvi­jali v skladu s funkcionalnimi zahtevami posameznih bibliografij in glede na potrebe uporabnikov. Želimo si, da bi v prihodnje oblikovali in razvili tudi bibliogra­fije za novejša gradiva, npr. publikacije na elektronskih medijih. Boris Rifl Narodna in univerzitetna knjižnica S problematiko trajnega ohranjanja dokumentnega gradiva se ukvarja precej institucij, razvitih je precej modelov in rešitev zanje. Rešitve na kljuc omogocajo tako uporabo programskih rešitev na eni strani, kot najem podatkovnega prostora in arhiviranja na drugi. Zakonodaja je na tem podrocju precej jasna, npr. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradi­va. Precej manj doloceni so procesi zajema, digitaliza­cije, izgradnje, vzdrževanja ter varovanja elektronskih publikacij ustanov kot so izobraževalne institucije, knjižnice, muzeji, galerije. Zaradi ohranjanja publikacij naših prednikov – kulturne dedišcine in ohranjanja del, nastalih danes (kulturna, nacionalna, raziskovalna dejavnost) se kaže potreba po vecji sistematizaciji pri procesu trajnega ohranjanja elektronskih publikacij. Publikacijo želimo trajno hraniti predvsem zaradi uni­cujocega vpliva okolja, kateremu je izpostavljena in zaradi zagotavljanja dostopa širšemu krogu uporabni­kov preko interneta, ne glede na cas in lokacijo. V pri­spevku bodo opisane nekatere težave v povezavi z zajemom spletnih vsebin, formati bibliografskih poda­tkov, možnostjo shranjevanja objektov v razlicne for­mate, nakazani so repozitoriji za hrambo vsebin. Ponujene so tudi prakticne rešitve, ki jih uporabljajo nekatere institucije pri obvladovanju procesa trajnega ohranjanja e-vsebin. V sestavku je govora o publikacijah, ki jih lahko v gro­bem razporedimo na naslednji nacin: – spletne publikacije, – digitalno rojene / nastale vsebine ter – publikacije, ki so nastale kot plod digitalizacije fizi-cnih nosilcev. Referencni model OAIS - Open Archival Information System je nastal v okviru posvetovalnega odbora za potrebe vesoljskih podatkovnih sistemov, oz. za pot-rebe analiz podatkov, pridobljenih iz teh sistemov (CCSDS – Consultative Committee for Space Data Systems), z namenom uvajanja standardov za dolgot­rajno ohranjanje podatkov raziskav vesoljskih podat­kovnih sistemov. Ker model ne predpisuje nacrta ali implementacije rešitve, temvec nakazuje koncepte, ki nastopajo v procesu trajnega ohranjanja digitalnih virov, je svoje mesto kmalu našel v svetu knjižnic in raznih ustanov, ki obvladujejo množicno število publi­kacij. Informacijski paket, ki vstopa v sistem, je po OAIS sestavljen iz vsebine, ki jo želimo ohraniti in jo delimo na objekt in opis objekta na eni in potrebne informa­cije, ki nam bodo v pomoc pri umešcanju in iskanju objekta v sistemu (vir, njegovo povezanost in odnos z drugimi viri, referencne informacije in informacije, ki nas obvešcajo o pristnosti in nespremenljivosti vira), na drugi strani. Glavne funkcije, ki jih podpira model OAIS, so nasle­dnje: – zajem (ingest), – arhiviranje in skladišcenje (Archival storage), – upravljanje z (meta) podatki (Data Management), – upravljanje sistema (Administration), – vzdrževanje arhiva (Preservation Planning), – zagotavljanje dostopa (Access), poleg teh pa še podporne funkcije, ki skrbijo za nemo­teno delovanje sistema (upravljanje s platformo siste-ma, mreže, varnosti, itd). Na sliki 2 je podana shema Slika 1: Življenjska pot publikacije Slika 2: Model OAIS (vir: http://preserv.eprints.org/guide/the_big_picture/?slide=2) referencnega modela OAIS. Ob omenjenih funkcijah nastopajo v modelu tudi enti­tete, ki predstavljajo informacijske pakete, oz. vsebine, ki jih vlagamo v sistem. – SIP (submission information package), paket, ki ga vlagamo v sistem, – AIP (archival information package), arhivski paket (razširjen z dodatnimi informacijami o objektu, ki ga vlagamo (npr. z opisnimi podatki), – DIP (dissemination information package), paket, ki je prilagojen koncnemu uporabniku. Ne bomo se spušcali v natancnejši opis OAIS modela, za razumevanje principa trajnega ohranjanja zadostuje grobi oris, ki smo ga podali. Omenimo še, da za trajno ohranjanje elektronskih publikacij oz. elektronskih virov iz vidika knjižnic ne velja Zakon o varstvu doku­mentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) in termina arhiviranje ne interpretiramo tako, kot ga navaja ta zakon. Iz slike 1 in 2 izhaja vsaj naslednje. Kreacija vsakega dokumenta je namenjena njegovi (ponovni) uporabi. Kot skrbniki dokumenta (publikacije, vira) smo pred nalogo, da poskrbimo za funkcije procesa trajnega ohranjanja z namenom, da omogocimo ravno to – ponovno uporabo nastalega vira. Kot smo omenili, nam OAIS model služi kot referen-cni model, kot logicni nivo pri implementaciji rešitev, ki jih bomo razvili, za trajno ohranjanje digitalnih vse-bin. Prihodnjic bomo podali prakticne primere – realizaci­jo produktov za realizacijo procesa trajnega ohranjanja digitalnih virov za vse tri skupine virov (spletne publi­kacije, digitalno rojene / nastale vsebine ter publikaci­je, ki so nastale kot plod digitalizacije fizicnih nosil­cev). Matjaž Kragelj Narodna in univerzitetna knjižnica ALEKSANDER PECA RAZSTAVLJA V MKI V novem letu ste vabljeni na ogled nove slikarske razstave, ki jo je knji­žnicarka Darja Kromar pripravila v koticku ustvarjalnosti v Mestni knji­žnici Izola. Tokrat svoje slike na platnu razstavlja mlad akademski slikar Aleksander Peca. Rodil se je 20. julija leta 1972 v Novi Gorici. Po koncani osnovni šoli in gimnaziji je študij nadaljeval na Accademii di Belle Arti v Benet-kah, smer slikarstvo. Leta 1999 je diplomiral pri prof. Carlu di Racu. Aleksander Peca živi in ustvarja v Novi Gorici ter samostojno razsta­vlja od leta 1996, v Sloveniji in sosednji Italiji. Njegovo delo temelji na analizi vid­ne resnicnosti, kot jo zabeležimo s fotografskim aparatom. Fotograf­sko predlogo slikar spremeni s copicem in barvami. Teme njegovih oljnih slik so motorji, ženski akti, ženske v tesno oprijetih usnjenih oblacilih vedute mesta, sumo borci in drugi prizori iz japonskega vsak­dana, portreti, avtoportreti, dvojni avtoportreti, barocni plemici z modernimi priceskami, roboti, junaki iz sodobnih filmov, stripov in japonskih risank, ki jih je gledal v otroštvu… S copicem in barvami se tako avtor skuša približati fotografski natanc­nosti po vzoru ameriških slikarjev tako imenovanega fotorealizma iz 60. oziroma 70. let, katerih znacilni predstavniki so Don Eddy, Chuck Close, Richard McLean in drugi. Za Aleksandra Peco je znacilno natancno in precizno podajanje slikarske vsebine, zlasti pa izvirno prehajanje iz realizma v nadreali­zem, kakor tudi oplajanje zahodno­evropskega umetnostnega spomina z vsebinami daljnega Vzhoda. V tem je na slovenski likovni sceni edinstven. Ob obešanju njegovi slik na stene smo avtorju postavili nekaj vpra­šanj, na katera je prijazno odgovo­ril. MKI: Aleksander Peca, vi veliko razstavljate po vsej Sloveniji in v Italiji. Kako doživljate otvoritve razstav? Kakšni ljudje si hodijo ogledovat vaše slike? Uporabljate precej temne barve – zakaj? So vaše slike ljudem všecne? AP: Otvoritve so lahko cisto zabav­ne, posebno ce se pije. Problem je priti do prostora kjer otvoritev izvesti; niso vsi pripravljeni podpre-ti umetnosti, ki v danem trenutku ne ustreza dani mentaliteti ljudi odgovornih za podpiranje tudi njim ne ustrezajoce umetnosti. Kdove zakaj je bil pri sosedih sprejem ved-no prijaznejši, tudi iz strani drugih umetnikov. Slovenska nevošclji­vost? Sicer je odziv mladih vselej presenetljivo najbolj prisrcen, mogoce ker so prvi, ki prepoznajo uporabljene elemente iz medijske pop kulture. Škoda, ker je mladina brez denarja, sicer bi mastno slu­žil... no, kakšen pomembnež se na razstavi že pojavi. Da uporabljam temne barve? Mogoce, gotovo pa za to ni nobe­nega psihološkega, psihoanalitskega ali kakršnegakoli drugega psiho- vzroka. Tudi oblacim se vedno, poudarjam vedno, v crno, pa nisem depresivec. MKI: Na svojih slikah se lotevate pojavov zahodne in japonske pop-kulture. Nekateri vidijo v vašem ustvarjanju sanjski realizem. Kaj pa o svoji umetnosti pravite vi? AP: Najraje ne dajem definicij stva-rem, še najmanj pa svojemu delu, verjetno je v združevanju nezdruž­ljivega res kaj sanjskega a tudi moj realni svet je bolj malo konkreten. Vedno sem poudarjal delo, ki edino privede do kvalitete. Umetniški navdih oz. prebliski nikakor niso dovolj. MKI: Na nekaterih vaših slikah so upodobitve japonskih mang, na drugih realisticne podobe vesolja, zraven njih pa so slike androginega Ludvika XIII. z oboroženo Laro Croft v ozadju. Kje najdete vse te ideje? Ali vaša dela potrebujejo raz­lago umetnostnega kritika, zapisano v katalogu? AP: Uf, huda. Najprej popravek; slike, ki sem jih vzel za vzor sta upodobitvi kraljev Ludvika XIV in Ludvika XV francoskega slikarja Rigauda, zame paradigme barocne teatralnosti in iz Umetnicenosti. Opazite sorodnost besed? In potem se zacne združevanje nezdružljive­ga, Angelina Jolie kot Lara Croft mi je bila po nekih drugih kriterijih ravno tako všec kot mi je bil Louis Quatorze. Upam, da moje slike nosijo dovolj mocno vizualno spo-rocilo, ki ga obcinstvu posredujejo ravno preko vizualnega kanala. Saj govorimo o vizualni umetnosti, ali ne? Literarne obrazložitve kaj lah­ko, naj bi, oz. moraš videti se mi zdijo neumestne. Ce slika nic ne pove kot slika tudi spremnega romana ne rabi. MKI: Danes slikarji bežijo v abstra­kten svet, vi pa na svojih platnih ostajate v realnem. Kako to? AP: Ni res, moj svet je zelo sanjski, uporablja pa predmete in osebe iz tustranskosti. Je pa res, da jih dosti beži. MKI: Koliko se vaša umetnost pri­bližuje znanosti? AP: Verujem in verjamem v zna­nost, dala nam ja marsikateri odgo­vor, napredek nam bo dal preostale. Znanstvenika žene k raziskovanju neka neustavljiva želja in potreba, njegova metoda, ko se problema loti pa mora biti cim bolj prosta emocij. Tu je mogoce da najti kak­šno skupno tocko. MKI: Kako se lotite slikanja? Pot-rebujete fotografijo kot predlogo? AP: Ker sem se od zacetka odlocil cim bolj zvesto upodabljati vidno realnost so fotografije (iz cisto pra­kticnih razlogov) skoraj nujno pot-rebne, tudi zato ker delam zelo pocasi in se pac tekom dneva svet­loba spreminja, sadje gnije, sladoled topi... Fotografija mi je odlicen pri­pomocek, ampak ostane le to – pripomocek. Brez dolgotrajnega dela pac ne gre. MKI: Vaše teme so motorji, orožje, japonske mange, ženske v usnju. Bi lahko povedali kaj vec o tem? AP: Bistvena je slika, slikarska površina in razporeditev barv na njej, odlocil sem se, da bo ta razpo­reditev ustrezala neki vidni resnic­nosti, ker pa me v tej resnicnosti zanima kar nekaj stvari se pac tema­tike spreminjajo in vsaka caka, da pride ob pravem casu na vrsto. Še bolje ko so med sabo združljive (ali tudi ne – se spomnite združljivosti nezdružljivega?). Kot otrok sem z veseljem in otroško radovednostjo gledal japonske risanke in ljubezen do kulture, ki jih je ustvarila je osta-la. Pri motorjih me je vedno privla-cil izziv kako podati razlicne leske kovin, kromiranih površin, usnja, gum... interes je cisto slikarske narave, nimam niti izpita. Ženske v crnem usnju?...so pac zelo, zelo sexy. MKI: Veliko razstavljate v Italiji. Ali tudi italijanski umetniki razstav­ljajo v Novi Gorici? Kako gledate na medkulturno povezovanje med državama? AP: Upam, da imajo to možnost. Povezovanje je v vsakem pogledu lahko le pozitivno, lahko le drug drugega bogatimo ce ohranimo odprtost do tega kar se dogaja okrog nas. Hvalabogu smo neestet­ske ograje podrli, z onimi v glavah bo malo teže, a z malo dobre vol-je… MKI: Hvala za pogovor in še veli­ko uspehov na podrocju slikarstva ter v osebnem življenju vam želi-mo! AP: Hvala Mestni knjižnici v Izoli za povabilo. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola SLOBODAN SIMIC SIME, GOST V MESTNI KNJIŽNICI PIRAN Mestna knjižnica Piran je ob obcinskem prazniku na tretje Srecanje v Piranu povabila Slobodana Simica Simeta, priznanega publicista in raziskovalca istrske ter piranske dedišcine in tradicij. Z gostom se je pogovarjala bibliotekarka Ksenija Petaros Kmetec. Vecer je glasbeno popestril Gianni Collori s sinom Teom. V razstavni vit­rini so bila na ogled vsa do sedaj izdana Simiceva dela. Ksenija Petaros Kmetec je Slobodana Simica Simeta predstavila kot ustvarjalca in raziskovalca, ki je že vrsto let uveljavljen na vec podrocjih: »Je naš vodilni poznava­lec tradicionalnih plovil severnega Jadrana in Istre. Spi­sek njegovih projektov in publikacij je dolg. Že leta tudi objavlja v navticnih revijah in sodeluje s svojim znanjem o ladjarski dedišcini tudi s tujimi raziskovalci. Je avtor preko ducata velikih monografij, vsaj desetih manjših publikacij in mnogih drobnih, a odmevnih brošur, clan-kov in drugega. Imel je tudi številna predavanja.« Slobodan Simic Sime je bil rojen aprila leta 1955 v Som­boru. Ko je imel eno leto, se je družina priselila v Piran, kjer je Sime koncal tudi osnovno šolo. O svojem otroš­tvu in mladosti je številnim (80 v tako majhni knjižnici) zbranim poslušalcem povedal: »V Piranu sem preživel ocarljivo otroštvo ob morju, soncnih zatonih, barkah, pretepanju z mestno mularijo in še marsikaj bi se lahko našlo. Že od malih nog sem bil po svoje malo nestan­darden. Zaradi zgodnjih boemskih, kozmopolitanskih, pacifisticnih pogledov na svet sem imel nemalo težav sam s sabo in še posebej z izbrano okolico. Nekako sem se pretolkel skozi osnovno šolo v Piranu ter trudoma nadaljeval šolanje na Srednji pomorski šoli. Tu so se moji mladostniški, hipijevsko obarvani ideološki proble-mi še zaostrili. Dolgolasec z našitimi tujimi zastavami na zadnji plati, ki zaradi potepanja po svetu vsake toliko kar po vec dni manjka pri pouku, pleska nebo in podobno – lepo vas prosim! To je bilo še v sedemdesetih, v casu, ko so nekateri natancno vedeli, kaj je prav in kaj narobe. Nekako sem le koncal tudi pomorsko šolo. Ves ta cas sem se tudi ukvarjal s športom, tehniko, veliko sem bral, pametoval, reševal svet, se zaljubljal, poslušal glasbo in pocel vse, kar spada v to obdobje. Naprej me je pot pel­jala v Ljubljano na študij. Koncno študentje, somišljeni­ki, uporniki, svetovljani, svoboda! Zame kar prevelik šok, ki se je razpoznal v obilici žurov, popotovanj ter klavrnih ocen. In tako sem pristal v vojski, v mornarici v Pulju. Za pacifista je bilo to težko obdobje.« Po vojašcini se je leta 1980 zaposlil v Iskri Telematiki kot projektant telekomunikacijskih sistemov in racunal­niški programer za te sisteme. Nadaljeval je s študijem v Kranju na današnji Fakulteti za organizacijske vede, smer organizacija racunalniških obdelav. Leta 1990 je soustanovil in prevzel krmilo podjetja Inštitut za komu­nikacije in informatiko - IKI. V drugi polovici osemde­setih let je veliko predaval o visoki tehnologiji, vodenju projektov informacijske, internet in komunikacijske teh­nologije ter veliko publiciral. Leta 1988 je izdal prirocnik Spoznajmo lokalne racunalniške mreže (založba Forum) ter ucno skripto Lokalne racunalniške mreže I (založba Mikroada), naslednje leto pri isti založbi Lokalne racu­nalniške mreže II, leta 1990 pa v samozaložbi ucbenik Novell Netware skozi vaje. Leta 1993 sta v založbi IKI izšla njegov leksikon Pojmovnik racunalniških komuni­kacij ter Slovar racunalniških komunikacij. Kasneje je sodeloval pri pisanju Leksikona racunalništva in infor­matike, ki je izšel pri založbi Pasadena leta 2002. Ves cas pa ga je privlacilo tudi vse, kar je povezano z istrsko obalo, predvsem pa zgodovina in ladjarska dediš-cina. Tako je leta 1995 pri založbi Sisart izšel njegov vodnik po Piranu, temu pa so sledili še vodnik po Kop­ru (1996, Sisart, soavtor Duška Žitko), Izoli (1997, Sisart) in Portorožu (1998, Sisart, soavtor Duška Žitko). Leta 1995 je izšla obsežna fotomonografija Piran na robovih stoletij, leta 1998 pa njena sestra - Koper na robovih stoletij. Skupaj z Duško Žitko je pri IKI leta 200o izdal knjigo o znamenitem piranskem violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju, leto kasneje pa v soav­torstvu z zgodovinarjem Albertom Pucerjem monografi­jo Slovenska Istra – zaledje. Leta 2003 je Pirancane pre­senetil z odmevno fotografsko razstavo in katalogom Pirancani / I Piranesi. Leta 2005 je izšla njegova mono-grafija Z vetrom in vesli, leta 2008 pa monografija Bata­ne Istre. S strokovnim prispevkom je sodeloval pri zbor­niku Osrednje in študijske knjižnice Srecka Vilharja Koper Studia Iustinopolitana – Tomus 1. Njegova zad­nja knjiga je izšla leta 2010 pri Inštitutu Mediteranum in govori o Restavriranju historicnih plovil. Sime ni samo pisec mnogih knjig in strokovnih prispev­kov za razlicne revije, je tudi priznan in veckrat nagrajen fotograf, modelar, zbiratelj z izjemno bogato zbirko vec kot 80 tisoc starih predmetov o zgodovini (predvsem turizma) obalnih mest, snovalec najvecjega bodocega muzeja slovenskega turizma, ki si z vsem srcem prizade­va za ohranjanje kulturne dedišcine Pirana in je pobud­ KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 12 nik ideje o zašciti mediteranskega nacina življenja. O ljudeh, ki tu živijo, razmišlja takole: »V tem prostoru, ob mediteranu, živijo posebni ljudje –mediteranci, mešanica romansko slovanske kulture, ki so ta prostor gradili, tu živijo že stoletja in imajo ta prostor neizmerno radi. To so ljudje, ki jim je vrednota tudi opazovanje soncnega zatona, nasmeh cloveku, igranje briškule, posedanje s prijatelji ob dobri kavi ali dobrem vinu v betoli, sprehodi ob morju, zapravljen dan za eno samo menulo, v prepeva­nju ošterija numero uno …, v glasnem sporazumevanju na ulici in podobno. Njim je življenje barvito, nekaj lepega, zabavnega, malo neurejenega, improviziranega. Dalec od tega, da je potrebno vse predvideti, urediti, uskladiti, osmisliti, zaracunati. Zaupajo in spoštujejo morje in bur-jo. Vedo zakaj sta ulica in hiše iz pravega kamna. Smisel življenja ne vidijo le in samo v neprestanem pehanju za denarjem. Tisocletje so gradili mesto, dokler le to ni postalo eno najprivlacnejših in na to so upraviceno ponosni.« Sime je clovek z otroško dušo, radoveden, radoživ, vesel, iskren, prijazen in s smislom za humor. S svojim dolgim copom in pogledi na svet je, kot sam pravi »clovek, ki še danes ni v kontekstu. Raje kot tržne imam civilizirane, cloveku in naravi prijazne družbene sisteme. Zelo spoštujem znanje in duhovno širino, vendar pa le izobrazbe brez osebnostnih vrednot ne cenim. Ne maram nepoštenja, nasilja, oblasti in komolcarjev. Zelo cenim iskreno prijateljstvo. V nasprotju od »življenjske usmeritve in specializacije« se zaradi svoje zvedavosti in želje po spoznavanju novega nikakor ne morem odlociti, kaj vse bom v življenju pocel, saj mi marsikaj zelo hitro postane izziv. Cas preživljam ob nenehnem ustvarjanju, z ženo Ireno in sinom Janom ter morjem. Nic nimam proti potovanjem in prijetnemu prijateljskemu druženju. Pijem belo vino, ne prevec sladko. Uživam v dobri hra­ni, gledaliških predstavah in na dobrih koncertih. Sem preprost, nepopravljiv Pirancan.« Ob koncu tega prispevka bi se rada zahvalila bibliotekar­ki Kseniji Petaros Kmetec, ki je na sprošcen in prijatelj-ski nacin vodila pogovor z gostom, ki ga vsi Pirancani poznamo po imenu Sime, njemu pa za besede, ki jih je zapisal v uvodu k eni od svojih fotomonografij: »V Pira-nu so hiše iz razlicnih casov, razlicnih barv, slogov, veli­kosti, ki stojijo tesno druga ob drugi in so si v oporo. Zamislimo si, kako bo lepo, ko jih bomo ljudje posne­mali.« Špela Pahor Mestna knjižnica Izola SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u 1. ADAPTING to E-books / edited by William Miller and Rita M. Pellen. - London ; New York : Routledge, 2010. - VI, 287 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 251635456 2. GEOGRAPHIES of the book / edited by Miles Ogborn, Charles W. J. Withers. - Farnham (England) ; Burlington (VT) : Ashgate, cop. 2010. -XIV, 302 str. : ilustr., zvd. ; 25 cm COBISS.SI-ID 253588224 3. HALEY, Connie K. Radio frequency identification handbook for librarians / Connie K. Haley, Lynne A. Jacobsen and Shai Robkin. - Westport ; London : Libraries Unlimited, 2007. - VII, 166 str. : ilustr. ; 26 cm COBISS.SI-ID 14970421 4. JAKLIC, Daniela Mestna knjižnica Ljubljana in uporabniki : diplomsko delo / Daniela Jaklic. - Ljubljana : [D. Jaklic], 2010. - 89 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252856832 (oktober—december 2010) 5. JESENK, Manuela Možnosti knjižnicarja za spodbujanje izpo­soje kakovostnega leposlovja : diplomsko delo / Manuela Jesenk. - Ljubljana : [M. Jesenk], 2010. - 126 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252855040 6. KEMPERLE, Katja Postavitev knjižnega gradiva na oddelku za otroke in mladino v splošni knjižnici : diplomsko delo / Katja Kemperle. - Ljubljana : [K. Kem­perle], 2010. - 53 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252857600 7. KIKELJ, Špela Turisticni vodici na slovenskem knjižnem trgu : diplomsko delo / Špela Kikelj. - Ljubljana : [Š. Kikelj], 2010. - 81 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252853760 8. KING, Brandy E. Finding the concept, not just the word : a librarian's guide to ontologies and semantics / Brandy E. King and Kathy Reinold. - Oxford : Chandos, 2008. - XXI, 202 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Chandos information professional series) COBISS.SI-ID 243275008 9. LUTERŠMIT, Maša Nabava in izposoja avdiovizualnega gradiva v splošnih knjižnicah Slovenije po letu 2004 : diplomsko delo / Maša Luteršmit. - Ljubljana : [M. Luteršmit], 2010. - 76 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252857088 10. MIHELAK, Vesna Razvoj knjižnic na osnovnih šolah v Šaleški dolini : diplomsko delo / Vesna Mihelak. - Ljub­ljana : [V. Mihelak], 2010. - 103 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252857344 11. MIŠKOVIC, Veselin Na zacetku je (bila) knjiga : bibliografija na Slovenskem / [avtor besedila Veselin Miškovic ; fotografije Milan Štupar, Mitja Kolaric]. - Ljublja­na : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2010 (Ljubljana : Present). - 31 str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 252686592 12. MLAKAR, Anja Dolenjske novice in knjigotrška ponudba na Dolenjskem (1885-1919) : diplomsko delo / Anja Mlakar. - Ljubljana : [A. Mlakar], 2010. ­125 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252858112 NABAVNA POLITIKA V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH Izboljšajte proces gradnje knjižnicne zbirke vaše knjižnice z dokumentom o nabavni politiki knjižnicnega gradiva, je glas-no sporocilo dela Slavice Rampih: Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Nabavno politiko knjižnicne­ga gradiva spoznamo kot temeljni proces, s katerim knjižnice uresnicujejo svoje poslanstvo, ene bolj, dru­ge manj uspešno. Avtorica nam v delu nazorno pred­stavi osnovne dejavnike te uspešnosti z nalogami in odgovornostjo za kakovostno opravljeno delo. Sezna­ni nas s strokovnimi pojmi, ki jih vkljucuje gradnja knjižnicne zbirke, s pomenom knjižnicne zbirke in nacini njene gradnje, preprica pa nas tudi s predstav­ljenim pomenom dobre organizacije pridobivanja knji­žnicnega gradiva in odgovornosti managementa za gradnjo kakovostne zbirke in za vkljucevanje uporab­nikov v njeno gradnjo. Pri tem izpostavi dokument o nabavni politiki in njegov pomen za interni in eksterni marketing, njegov vpliv na povezovanje vseh zaposle­nih pri uresnicevanju poslanstva knjižnice, na promo-cijo knjižnice in vkljucevanje uporabnikov v njeno gradnjo in uporabo knjižnicne zbirke. Delo je v slovenskem knjižnicarskem prostoru, ki se je v nabavni politiki ukvarjal predvsem s tehnicnimi postop­ki nabave in s posrednim ocenjevanjem knjižnicne zbir­ke, zapolnilo praznino celovitega splošnega prikaza nabavne politike, ki zmore tehniki dela dodati pomen­sko razsežnost in odgovornost vseh zaposlenih za njeno uresnicevanje. Povzete koristi javno objavljenega doku­menta o nabavni politiki in njegovega vpliva na vecjo ucinkovitost in uspešnost knjižnicne zbirke, so, skupaj s priporocilom za njegovo oblikovanje in rabo, knjižnicar­jem lahko v pomoc za bolj pozorno in samozavestno strokovno delovanje. Priporocamo ga v branje za izob­raževanje in boljšo prakso. dr. Silva Novljan V Informacijskem centru za bibliotekarstvo (ICB) Narodne in univerzitetne knjižnice vas vabimo, da nam posredujete drobne tiske, ki predstavljajo vašo knjižnico in dejavnost v letu 2010. Z izrazom drobni tisk oznacujemo raznovrstno gradi­vo, ki ga izdajate za potrebe promocije in obvešcanja uporabnikov. To so na primer vabila na prireditve, ki jih organizirate oziroma ste so-organizatorji; predstavi­tvene brošure; razlicni letaki, kot na primer bralni sez­nami, programi prireditev, obvestila o novostih v knji­žnici; zgibanke; gradiva s posvetovanj in srecanj; pra­vilniki in poslovniki knjižnic; knjižna kazala, knjižnic­ne izkaznice, zadolžnice, vpisnice in ostalo promocij­sko gradivo. VABILO K ODDAJI DROBNEGA TISKA S PODROCJA KNJIŽNICNE IN INFORMACIJSKE DEJAVNOSTI Drobni tiski, ki nam jih posredujete, so za naš center zelo pomembni. Razvrstimo jih glede na knjižnico, iz katere prihajajo, in nato popišemo. Tako obdelano gradivo služi kot pomembno informacijsko gradivo študentom pri pripravi pisnih izdelkov, raziskovalcem pri raziskovanju knjižnicne in informacijske dejavnosti v Sloveniji in ostalim uporabnikom ter knjižnicam pri nacrtovanju projektov. Hkrati ne smemo pozabiti tudi na pomembnost drobnega tiska kot zgodovinskega vira za prihodnje generacije. K sodelovanju vabimo vse tipe knjižnic: splošne, šol­ske, visokošolske, specialne in zasebne knjižnice. Pro-simo vas, da nam gradivo posredujete na naslov: Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski cen­ter za bibliotekarstvo (ICB), Turjaška 1, p.p. 259, 1000 Ljubljana. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na spletnem naslovu icb@nuk.uni­lj.si ali po telefonu na številki 01/ 2001-176. Daniela Jaklic Narodna in univerzitetna knjižnica NAVODILA AVTORJEM avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakul­tete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahteva­ne podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno oznaceno, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portre­tni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižni-carskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtor­ji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete ured­ništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informa­cijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo! Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu posla-ti jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdaja­telj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri porocilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka nave-deni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena