ILUSTRIRANI letna naročnina ilustr. glasnika kron 8--, za dijake kron 6'-; posamezne Številke 20 vinarjev :: letna naročnina za nemčijo kron «>•-, za druge države in ameriko kron 13'- LETNIK 2. * 6. JULIJA 1! Poročnik Mlakar pri naskoku na Časa Ratti. 916 LASNIK slike in dopisi se pošiljajo na uredništvo ilustriranega glasnika, katoliška tiskarna. :::: naročnina, reklamacije in inserati na upravništvo lista, katoliška tiskarna v ljubljani IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 45 ItMMttMMHIIMIMmmiNIMM' .MMMI.ultMlIHMnHlIlIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIMIHIIIIIIIIIlIlmHIIIIIM STRAN 444. ILUSTRIRANI GLASNIK 45. ŠTEVILKA • I I HII1HIMUIIIMIIIIMIIIIHIIIHHI MIHI IlllllllitllllllllllltlllHIlllllllllII Milili I IllllllllllllllllHllllltIHIIIIlItllllllMHHIIHIIIIIIIIIIHIIIIimillllHIllllMIlim ?o narodni pesni \ looi jrn*z/m m urirmien. \ \ dr. Leopold JLčnard. ': J^o^lirt in Vrjanko. Po cerkvi (Konec.) o veri je mašnik pretrgal opravilo in šel na prižnico. Imel je dolg govor o ljubezni do sovražnikov, po končanem govoru je pa prebral oznanila. Na prvem mestu je bral, da želita stopiti v zakonski stan Alenčica in Rožlin. je zašumelo, ljudje so se spogledali in v očeh jim je bilo nekaj hudobnega, na obrazih je pa zaigral nasmeh. Vrjanku je bilo, kakor da bi ga udaril kdo s kijem po glavi. Malo, da se mu ni zmračilo in da ni onemogel. Toda njegovi krepki živci so prenesli ta udarec, takoj nato je pa srd vzplamtel v njegovem srcu in ga prešinil polagoma. Naenkrat mu je bilo jasno vse, glava mu je postala trezna in hladna, v srcu je pa plapolal gnev. Ljudje so se vsi ozrli nanj in videli so, da je bil njegov obraz bled kakor stena in tisti, ki so stali blizu njega, so slišali, da je siknil skozi zobe: »Kača!« Opravilo je bilo končano, ljudje so se razšli in v gručah vračali domov. Med potjo so se pogovarjali o najnovejših do- veškega srca in kako bi otrok ne zaupal materi? Kar je doživel, je malodane pozabil, ker mladost pozabi hitro. Drugi ljudje so imeli pa bistrejše oči in so zlasti zadnji čas večkrat opazili, de je Rožlin prihajal v vas in da se je Alenčica ž njim shajala. Pa tudi, ako bi ne bili opazili ničesar, človek je že tak, da raje sluti hudo, kakor pa dobro. Komaj, da je preteklo dobro leto po Zamudovi smrti, pa je Alenčica že mislila, da je mogoče stopiti v zakonsko zvezo z morilcem njenega moža in starejšega sina. Takrat še ni bilo tako hudih postav, kakor dandanes. Ko je Šildhausen jenjal preganjati razbojnike, so imeli spet mir in so se lahko celo javno pokazovali med ljudmi. Za primerno plačilo je graščinski pisač dal dovoljenje za ženitev in stari gospod župnik ni veliko vprašal, ko je videl, da je dovoljenje od gosposke v rokah. Slišal je pač nekaj, slišal, o burni preteklosti Rožlinovi, toda mislil si je: »Naj se človek poroči in potem bo menda pričel mirno in redno življenje.« Naredil mu je pri izpraševanju dolg govor o krščanski krotkosti in miroljubnosti in s tem je bilo končano vse. & Ko je prišel Vrjanko domov, je šel K bojem z Lahi: Naši pradedje-vojaki prejmejo blagoslov pred bitko pri Kustoci. Dne 25. julija 1848 so zmagale naše čete pod grofom Radeckijem poveljnika laških čet Karola Alberta Sardinjskega; dne 24. junija 1866 pa je na istih bojnih poljanah premagal nadvojvoda Albreht generala Lamarmora. — Kustoca je blizu Verone. godkih, zlasti pa je bila ženitev Alenčice in Rožlina splošen predmet pogovorov. Toda, kdor bi mislil, da je tudi drugim ljudem prišlo to tako nepričakovano, kakor Vrjanku, bi se zmotil. Vrjanka je umela mati tako omamiti, da ni- slutil ničesar. Bil jc še mlad iu neizkušen v zlobi člo- takoj v svojo spalnico in se je zaklenil. »Naj kuha, da se bo izkuhal,« rekla je mati, »najbolje tako, kakor je naredil.« Vrjanka pa ni bilo iz sobe cel dan do večera. Dekla je prišla trkat in vprašat, če naj mu prinese jest, toda Vrjanko *ni odgovoril in ji ni odprl. Šele zvečer je odklenil in poklical deklo, naj mu prinese mleka. Prinesla mu ga je in Vrjanko ga je izpil, potem pa spet zapodil deklo in se zaklenil. Zjutraj je vstal zgodaj, zadel na ramo svojo puško in odšel proti gozdu. »Kam greš?« vprašala ga je dekla. »V gozd na lov,« odgovoril je Vrjanko, a na obrazu dekle je zapazil smehljaj, ki ga je zadel v srce. Najraje bi se obrnil in s sklenjeno pestjo udaril deklo v obraz, toda se je premagal in obrnil proti gozdu. »Prišel bo čas, in s krvjo bom izmil to sramoto,« mislil si je in ta misel ga je potolažila v ranjeni duši. Hodil je po gozdu in streljal na živali, toda zadel ni ničesar. Oko mu je bilo motno in roka mu je tresla. Zvečer se je vrnil domov, izpil latvico mleka in se vlegel spat. Zjutraj je spet vstal s solnčnim vzhodom in odšel v gozd. Sedaj je streljal že bolje, roka se mu ni tako tresla in oko je bilo bolj jasno. Mati mu ni hodila na izpregled. Poznala je sina in vedela je, da se bo naj-ložje pomiril, ako mu ne pride prehitro pred oči. Ko se bo izkipel, se bo dalo ž njim govoriti in potem bo vse dobro. Sosed Luka je videl nekoč iti mladeniča mimo svoje hiše proti gozdu ter ga je vprašal: »Kam pa, kam tako zgodaj ?« »V gozd grem na lov, nastreljat divjačine za ženitovanje.« Luka ga je pogledal bistro in globoko in mu rekel: »Samo glej, da ti divjačina ne uide! Ali se še spominjaš na tisto noč v moij koči ?« »Molči!« je zaričal Vrjanko in odšel proti gozdu. Luka je pa stopil nazaj proti svoji koči, sedel na klopico pred pragom in pričel modrovati : »Ženska je od vraga, toda moški je še hujši, kadar se razjezi. Kadar je človek jezen, postane čudno močan in silen, da zmore vse. Nesreča je samo, da ne znamo biti jezni. Potem bi bilo kmalu vse drugače na svetu.« V tem trenutku je stopila Lukova žena iz hiše na prag, bila je še vsa zaspana in napol oblečena in zadrla se je nad možem: »Kaj pa posedaš tukaj, zdaj, že na vse zgodaj ? Če boš tako delal, ne boš zaslužil do večera kuhanih krhljev. Pojdi raje v laz nabirat butar!« Luka se ni nič razjezil, ampak pohlevno je vstal in odkorakal z doma. Vrjanko se je do ženitve malo držal doma. Hodil je na lov in po trgovskih ŠTEVILKA 45. ILUSTRIRANI GLASNIK 445. STRAN opravkih, doma so pa medtem pripravljali za ženitovanje. Ko se je nekega večera vračal, je zagledal pred hlevom gručo ljudi: »Kaj pa delate ?« »Junca smo zaklali za ženitovanje.« »Čigavega junca?« »Vašega. Kaj pak!« rekel je mesar in pogledal začudeno. »Čigavega ?« »Vašega.« »Kdo je bil torej njegov lastnik?« »Menda ti ? Saj si ti dedič po očetu, tvoja mati ima pa svoj postavno določeni del.« »Kdo je torej velel zaklati junca ?« »Tvoja mati.« »Vi s-te torej zaklali junca brez dovoljenja njegovega lastnika! Pojdi sem, hlapec Miha!« Hlapec Miha se je približal in se je tresel na celem telesu. Vrjanko ni bil še nikdar tako grozen, kakor v tem trenutku. »Jaz sem tukaj gospodar in zapovem ti: nikdo se nima dotakniti moje lastnine brez mojega izrečnega dovoljenja in niti toliko, kakor je črnega za nohtom, se ne sme porabiti za ženitovanje. Ali si razumel ?« »Razumel, razumel,« kimal je Miha, »Sedaj pa še nekaj ! Pojdi k nji, ki jo imenujete mojo mater, in reci ji, da se mora spraviti iz te hiše tri dni pred svojo poroko z ubijalcem mojega očeta in brata. Si razumel ?« »Sem, sem,« kimal je hlapec Miha, »Povej ji še, da sme s sabo vzeti iz moje hiše toliko, kolikor potrebuje, da pokrije sramoto svojega telesa. Si razumel ?« »Sem, sem,« kimal je hlapec Miha. Ko je drugega jutra Vrjanko odhajal spet z doma, se mu je na dvorišču približal hlapec Miha in ga nagovoril: »Kaj češ ?« rekel je Vrjanko. »Povedal sem tvoji materi tvoje sporočilo in odgovorila mi je takole: Povej mojemu sinu, da sem po postavi jaz njegova varuhinja, dokler ne bo polnoleten. Potem pa lahko stori, kar hoče. Svetujem mu pa, naj se sporazumi z mojim bodočim možem, da bo mir in blagoslov v hiši.« Vrjanko se je vgriznil v ustnici in odšel. Med potjo je pričel premišljevati in prišel je do sklepa: »Še je pravica na svetu, čeprav ima zavezane oči. Tako daleč pojdem, da jo najdem. Ako je ne najdem pri našem izpitem grofu, pojdem dalje. Saj je menda še gosposka nad njim. Morilka mojega očeta in brata ne bo moja varuhinja.« Cel dan je hodil po gozdu in neprenehoma je premišljeval, kaj bi ukrenil. Zvečer se je vrnil spet domov, kakor po stari navadi. Šel je nekega dne k župniku ter mu je začel pripovedovati. »Tako in tako je: Moj oče mi je zapustil vse, sedaj pa gospodari neka ženska, ki se pusti imenovati mojo mater in jaz nimam nobene besede. Kaj naj storim, da pridem do svoje pravice ?« Stari župnik je pa začel govoriti o četrti božji zapovedi in o ljubezni in potrpežljivosti in tako dalje. Vrjanko je zaloputnil vrata in odšel. Šel je v grad, a tudi tam ni dosegel ničesar. Povedali so mu, da je do njegove polnoletnosti njegova mati varuhinja, potem pa bo lahko storil, kar bo hotel, »Toda jaz nimam več matere.« »V bukvah je zapisano, da jo imaš.« »Toda bukve lažejo. V mojem srcu je zapisano, da je nimam.« Toda vse je bilo zaman in Vrjanko ni našel nikjer svoje pravice. Povsod so se mu za nameček še posmehovali in Vrjanko se je izogibal ljudem, kajti zdelo se mu je, da se ziblje na vsakem obrazu porogljiv nasmeh, kadar sreča kakšnega človeka. Vrjanko se je moral vdati v svojo usodo. Mati mu ni prišla na izpregled, kajti mislila si je: »Deček je navsezadnje vendar mehkega srca, samo časa mora imeti, da se izkuha, in potem gabo mogoče potolažiti. Pazila je pa skrbno na vse njegove korake in ga opazovala, kolikor je mogla, ne da bi mu padla v oči. Nekega večera je stopil Vrjanko v družinsko sobo. Družina je bila v njej zbrana in mati pri njej. Dekla se je nasmehnila, ko ga je zagledala, in pogledala mater. Vrjanko je zapazil, da sta se pogleda matere in dekle ujela in razumela. »Se je že naveličal kuhati jezo,« rekla sta ta pogleda. Toda Vrjanko je prišel z drugim namenom. »Kje si bil danes ?« vprašala ga je mati. »Hodil sem po svetu in iskal pravice.« »Kakšne pravice ?« »Pravice, zoper tebe.« »A kaj imaš zoper mene ?« »Veliko. Predvsem, da prebivaš proti moji volji v moji hiši in ješ moj kruh. »Poznal sem Zamudo in Nedeljka in vem, kakšna kri je v žilah teh ljudi. Kar si vtepe v glavo, mu nikdo ne izbije. Med njo in med njim bo kmalu še kaj drugega, kakor senca rajnkega. Tekla bo kri!« Vrjanko se je spet zaprl v svojo sobo in vrgel na posteljo. Prsi so mu kipele in pest je dvigal k nebu. Takšen gnev mu poljev duši, da se mu zdi, podreti bi moral stene. Toda, kakor se obrne, povsod je brez sile in povsod sliši besedo: Ti si še otrok, počakaj, da odrasteš! Toda on ne more čakati. Maščevanja, katero je prisegel v sveti noči pri truplu svojega očeta, ne more odlašati tako dolgo. Očetova duša ne najde miru in pokoja na onem svetu, ker ni maščevana. Vsako noč se vrača očetova senca iz onega sveta in vedno ga opominja: Spominjaj se svoje prisege! daj mi večnega miru! Kri mora teči za kri, da bo v miru počivala očetova senca. Toda kdo more z glavo skozi zid ? Vdati se je treba torej usodi in čakati, čeprav srce kipi in polje. Ko je Vrjanko vstal, je bil mirnejši. Hodil je okrog, po poljih in po gozdih, streljal je na živali in se vračal zvečer s plenom domov. Nekega večera se je vračal domov s puško na rami, v rokah je držal roparskega jastreba, katerega je ustrelil v letu. »Dobro si ga zadel,« rekel je sosed Pročelje bukareške medicinske fakultete. Veš, da je po očetu vse moje, tvoj pa samo del, ki ti je izgovorjen po postavi.« »Ti si še otrok,« rekla je mati z nasmehom, a je težko prikrivala srd v svoji duši. »Od lanskega Božiča sem postal mož. Poslušaj torej, kar ti povem: Ta hiša in to posestvo in vse kar je, je moje, vaše je pa samo, kar vam gre po postavi. Tistega dne, ko postanem polnoleten, boste morali vi povezati culico in iti po svetu. Med vami in med mano je senca rajnkega očeta. Amen,« Obrnil se je in šel. Mati se je nasmehnila, ker ni hotela ostati ponižana pred družino: »Vrjanko je še otrok, pa se bo že pomiril!« Hlapec Miha si je pa mislil svoje: Luka, ko je šel mimo njegove koče, »Tvoja krogla ne bo izgrešila.« »Če Bog da, ne bo,« odgovoril je Vrjanko. Mati je takoj opazila, da je Vrjanko postal mirnejši, in je rekla: »Sem vedela, da ne bo dolgo časa tako vihral. Mlada kri se mora izkipeti, potem se pa pomiri. Bomo videli, kdo bo zmagal nazadnje.« Prišel je dan poroke in po poroki šumno ženitovanje. Cel teden so pili in jedli, cela vas je prišla na ženitovanje in še iz drugih krajev so se prikazali gostje. Saj je bilo znano po vsej' okolici, da je hiša začimna kakor nobena druga, in Alenčica je hotela pokazati, kaj da je. Ko so se gostje napili in najedli, so pričeli peti in plesati in so plesali, dokler IIIIIIIIIMI»«IIIIIIIIIIW*IIWII»IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHmTllimirTIIITTnTTTHT.....................................■■■■■m.Mimiiim«................................................................................................................................................... STRAN 446. ILUSTRIRANI GLASNIK 45. ŠTEVILKA jim niso odpovedale noge. Potem so pa šli spat na listje in ko so se odpočili in iztreznili, so spet vstali, jedli in pili, peli in plesali. Ko so izpili in snedli vse, kar je bilo pripravljeno, so se razšli in še dedje so potem pripovedovali, kakšno je bilo ženitovanje, ko je Alenčica jemala Rožlina. Ljudje so mislili, da Vrjanka ne bo na ženitovanje. Toda je prišel in mati je bila tega očividno vesela. Hotela je pokazati ljudem, da se je tudi njen sin sprijaznil z njeno možitvijo, ter tako popolnoma zavezati ljudem jezike. Kdo bo še otresal jezik, če vidi, da se tudi Vrjanko veseli na ženitovanju. Toda Vrjanko se ni veselil, dasiravno je bil navzoč do konca. Za mizo je sedel, ni pil in ni jedel, nevabljeni svat. Sosed Luka je pa pil in jedel in je bil vesel, da se mu nocoj ni treba bati žene, ki je že napol pijana in pleše ssosedi. Obrnil se je k Vrjanku inq mu rekel: i; »Pij in jej in bodi dobre volje, žalost bo prišla potem sama ob sebi.« »Ne morem. Jaz sem tukaj navzoč, da izpijem gnev do dna. Sredi vašega veselja mi srce kipi bolesti, vsak vrisk vaše radosti in odblesk vašega veselja pomnoži mojo bolest in to bolest žrtvujem senci svojega očeta.« »Ti boš še znorel,« rekel je Luka, »Pomisli, nobena ženska ni vredna, da bi človek znorel radi nje, pa tudi če je tvoja mati,« Ženitovanje se je končalo, gostje so se razšli, Alenčica in Rožlin sta pa pričela gospodariti. »Srečen par bo,« rekli so ljudje. »Ne bo, ne,« odgovarjali so drugi. »Kri je vmes in kri vpije k nebu za maščevanje.« »Za njega in za mene skupaj ni prostora v tej hiši,« rekel je Rožlin, »Nalašč nisem ubil njegovega očeta in brata. Zakaj sta mi pa hodila na pot? Toda sedaj leži kri med Vrjankom in med mano in med nama ne more biti nikdar več prijateljstva. On ali jaz.« »Mislila sem, da se bo s časom pomiril, ker je še mlad. Nekoliko je res mirnejši, toda vedno nekaj kuha. Proti meni je že boljši, govori z mano in me ne gleda več tako strašno.« »Toda, ko postane polnoleten, naju bo pregnal iz hiše. Storil ti ne bo ničesar, ker si njegova mati in si mu dala življenje. Življenje za življenje in za smrt. Ja zpoznam to postavo. Smrti ti ne želi in bi bil celo pripravljen marsikaj žrtvovati za tvoje življenje, sreče z mano ti pa ne bo nikdar privoščil. Jaz sem navajen izpostavljati svojo glavo in živeti v smrtni nevarnosti, toda ti se mi smiliš. Kolikor starejši bo, toliko bližja nama bo najina usoda, meni Zjutraj je vstal Vrjanko in vprašal deklo, katero je zagledal v veži, če je mati že vstala. »Ni! Ponoči je hudo zbolela in ne more vstati. Prosi lepo, da bi prišel k njej,« »Ali je Rožlin še notri?« »Vstal je že davno, še jako zgodaj in odšel. Rekel je, da gre na Hrvaško po opravkih. V zadnjem času je marsikaj zaostalo,« Vrjanko vstopi k materi in jo vpraša: »Kaj vam je, da ne vstanete? Saj navada vaša ni, da bi tak dolgo v postli bli.« Mati mu je pa odgovorila: »Sin ljubi, bolna sem hudo in bolje meni prej ne bo, s da pila mrzlo bom vodo, ki v Črni gori se dobo.« Vrjanko vzame kangljico, prepaše bridko sabljico, na ramo dene puškico. »Kaj pa počenjaš, ljubi sin? saj v Črni gori ni zverin, z dežele zbežal je Turčin!« »Plavuti ribica ima, peruti ptičica ima, junak z orožjem se obda.« Alenčica ni mogla odvrniti sina, da ne bi vzel s sabo orožja. Toda načrt se lahko posreči tudi tako. Rožlin je močnejši in urnejši od njega in Vrjanko ne sluti ničesar. Vendar ji je neka težka slutnja legla na srce. Ostala je v postelji ves čas in pričakovala, da se Rožlin vrne in ji pove, kako se je izteklo. Solnce se je vzpenjalo više in više na obzorju in se je že bližalo zenitu, ko je pritekla dekla v sobo k Alenčici: »Vrjanko že gre!« »Kaj?« vprašala je Alenčica prestrašeno. »Vrjanko že gre in kangljico ima v roki.« »In kangljico ima v roki,« ponovi Alenčica in omahne nazaj na posteljo, »kaj naj to pomeni?« »Gotovo je prinesel sveže vode, po katero ste ga poslali.« Nekaj trenutkov pozneje je stopil Vrjanko v izbo. Trd in krepak je bil njegov korak in glavo je nosil kvišku. Nikamor se ni ozrl, ampak naravnost naprej je šel in stopil k Alenčin postelji, postavil k vzglavju kangljo sveže rudeče tekočine in rekel, kakor pripoveduje narodna pesem: »Želeli piti sinovo, tu nate kri Rožlinovo!« Alenčica si je zakrila obraz z rokama in kakor mrtva omahnila na posteljo, Vrjanko je pa s trdimi in umerjenimi koraki odšel iz izbe, kakor je prišel. Tako se konča povest o Rožlinu in Vrjanku, ki nam je zabelježena v starodavni narodni pesni. Slike z bojišča. XV. Pes v vojski. Pri mojem oddelku je imel moj prijatelj sanitejec psa, ki je znal čudovito iskati ranjene vojake. Belin — tako so psa klicali — je marsikateremu ranjencu rešil življenje. Zanimivo je znati, kako se pes v tem pogledu izuri, kako je pozoren ukovit in vztrajen. Bilo je na hribu sv, Mihaela ob strašni tretji laški ofenzivi. Dne 24, novembra je poveljnik poslal ponoči mojega prijatelja s psom, da na bojišču ob gorskem pobočju po stranskih težje dostopnih če- Rožlinu je postlala Alenčica na postelji svojega prvega moža, ki je stala prazna že celo leto, od njegove smrti. Vrjanko ni imel mirnih noči. Kakor hitro je hotel zatisniti oko in zaspati, se je pojavila pred njegovimi očmi smrtnobleda senca njegovega očeta. »Počakaj, potrpi!« govoril je Vrjanko senci svojega očeta. »Saj te bom maščeval in ti preskrbel večni mir. S krvjo tvojega ubijalca bom poškropil tvoj grob. Do tvojih kosti bo prodrla njegova kri in potem boš lahko počival.« Bil je že napol nor od bolesti in samo sovraštvo do Rožlina in želja po maščevanju ga je držala še pokonci in pri razumu. Včasih mu je prišlo, da bi hotel dvigniti svojo roko zoper svojo mater, toda se je vedno premagal: »Njej ne storim ničesar. Saj me je vendar rodila.« Ponoči je vstal in šel iz sobe. Spati mu ni bilo mogoče, in upal je, da mu bo morda zunaj lažje. Ko je hodil pod steno hiše, je zaslišal šum besed iz sobe, kjer sta spala Rožlin in Alenčica. Pristavil je k oknu leseno kobilo, ki je stala na dvorišču, ter stopil nanjo, da bi slišal, kaj se pogovarjata, Začul je svoje ime in je še bolj napel ušesi, V sobi je govorila mati, kakor pripoveduje narodna pesem: Oj škoda, škoda za blago, ki zdaj se razdelilo bo. Vojskovodja Vencelj grof Radecki, ki je s svojimi zmagami 6. avgusta 1848. 1. pri Kustoci in 23. marca 1849. 1. pri Novari zopet priboril Benečijo Avstriji. Do 1. 1857. je bil generalni governer beneško-lombardski. Umrl je v Milanu 25. julija 1858. 1. smrt v maščevanje za očetovo smrt, tebi pa, da te požene od hiše.« Alenčica se je stresla pri teh besedah in si pokrila z rokama obraz. Čez nekaj časa je pa spet spregovorila: »Večno ne more biti tako. V takem strahu ne moremo živeti. V tej hiši sem bila rojena in vzgojena in imela sem vsega v izobilju od mladih nog. Kot beračica se ne bom potikala po svetu, raje izgubim še tega sina. Saj imam tebe in v letih še nisem. Lahko dobim še drugih sinov, od katerih me ne bo ločila usoda.« Rožlin in Alenčica sta se takoj razumela in dogovorila, kakor spet pripoveduje narodna pesem: Kaj pravim tebi, ljubi mož? tam v Črni gori, v temni goš studenc pod goro videl boš. Ti rečem, se za bukev skrit, Vrjankota skrivaj umorit. Se zjutraj bolna strila bom in k sinu govorila bom: »Sin ljubi, bolna sem hudo in bolje meni prej ne bo, da pila mrzlo bom vodo, ki v Črni gori se dobo.« Me slušal on je vselej rad, k studencu hočem ga poslat. , . . Potihem gre Vrjanko stran, besede nje si v srcu hran. '•mMIMIUItMnmilMMMMIMMIlMMIltMIII IIUMMHMtllHMIlllllllMMIllllllttllMIUMf IIIHIII.....Illlll......IlllllllllllllllllliliIIIIIHMIMIIIIIIIIIIIMIIIIKIIIIIIIIHIIIIIUISHIlllHMIlllHIHMIlMMIlMMIllllllllllMmUim ŠTEVILKA 45. ILUSTRIRANI GLASNIK ..........................................................................................................................................."""T-T1TITTITITniTTT|-ltttinilinillHmilHIIHIHI|||||IW|||||||Hmil|||||mi 447. STRAN reh in po grmovju pregleda, če morda sanitejci niso pobrali vseh ranjencev? Prijatelj mi je o tem pohodu takole poročal: Ko pridem na bojišče, izpustim Belina z vrvice in zakličem: »Išči!« ter grem polagoma po poti za psom, varno seveda, porabljajoč vsako kritje, kajti sovražnik ima prav blizu svoje postojanke in žvižganje pušk po zraku me opominja, da naj se čuvam, kar se le morem. Vendar so na tem prostoru sanitejci vse storili, kar so mogli, Tuintam so pač ležala trupla, po dva, trije skupaj, a tem ni mogel nihče več pomagati. Ti so že storili svojo dolžnost in počivajo v miru med sovražnima postojankama. Kmalu pride Belin s svojega preiskovalnega pota k meni nazaj. Obrnem se torej bolj na desno proti Soči, da preiščem s psom kos gozda; bilo je vse polno po pol metra visokih nasajenih borovcev, robidovje in drugo raznoliko grmovje. Pes na povelje zopet tiho izgine v grmovje. Prav malo časa postojim in že prileti Belin v polnem diru k meni, maha z repom in skače ob meni ter se mi s tacami vzpenja po prsih. To mi je bilo znamenje, da je zasledil ranjenca. Hitro privežem psa na vrvico in ne da bi mu kaj rekel, potegne pes vrvico s silo za seboj; moral sem ga zadrževati z obema rokama, da sem mogel za njim, dasi sem precej hitro korakal. Hodiva kakih sto korakov, tedaj pa Belin hipoma obstane pred malinovim grmom. Takoj zagledam tam človeško truplo. Ranjenec obrne glavo, pogleda name, vidi, da sem Avstrijec ; strese se, solze mu zableste v očeh, smehljalj mu sine čez teman obraz kakor solnce skozi črne oblake in vzdihne: »Hvala Bogu! Drugi dan že ležim tukaj in vsa hrana mi je pošla. Že sem sklenil svoje račune s svetom in Bogom. Nobenega upanja skoro nisem imel, da me kdo najde, le ena misel me je tolažila: Moji otročiči doma vsak dan molijo v čast angelom varihom, da bi jim očeta privedli srečno domov. Rekel sem si večkrat v teh groznih trenutkih: Bog vendarle ne bo preslišal teh iskrenih prošenj iz nedolžnih otroških ust . . .« Tako je ranjenec govoril; vsled sreče, da smo ga našli, je čisto pozabil, da je zelo slab, kar se je poznalo na njegovem tresočem se glasu. »Najprej je treba, da se pokrepčate, in da vas za silo obve-žem.« Krogla ga je ranila v nogo, in ko si je nogo sam obvezaval, mu je druga krogla strla še levo roko, Z najhujšo silo se je privlekel ranjenec z bojišča v to grmovje in dva dni čakal lačen, žejen in oslabljen vsled izgubljene krvi, Ko sem ga za silo okrepčal in obvezal ter mu pripravil kar moč udobno ležišče, potolažil sem ga, da takoj sporočim po sa-nitejce, ki ga odnesejo v zasilno bolnico. Belin pa se je med tem že zopet izgubil v temi in ga ni bilo zelo dolgo nazaj. Čudno se mi je zdelo, kaj bi to pomenilo, zato stopim nekaj korakov naprej v smeri, kamor jo je Belin odkuril. Izza oblakov prav tedaj posveti luna in kakih šestdeset korakov pred seboj zaslišim pritajeno cviljenje psa in zagledam na pobočju Belina, ki neprestano gleda proti meni, a ne more do mene, ker ga ranjenec, ki ga je našel, drži za vrvico in ga draži, da bi zalajal. Seveda če bi pes poslušal nepoučenega ranjenca in res zalajal, tedaj smo vsi izgubljeni, ranjenec, jaz in Belin. Nekdaj so pač tako urili pse, da so zalajali, ako so ranjenca našli, a sedaj, ko je navadno sovražnik prav blizu na bojišču, so psi tako naučeni, da popolnoma brez glasu opravljajo svoje posle, Ako so ranjenca zasledili, zbeže k svojemu gospodarju in mu z mahanjem z repom in z veselim dobrikanjem kažejo, da so nekaj zasledili. Urno skočim naprej, in kmalu sem pri hudo ranjenem vojaku, Ranjen je na glavi in v stegnu. Predvsem ga okrepčam, Vojni kurat Jos. Pintar, bivši celjski kapelan, zadet od kapi umrl 11. maja na laškem bojišču, odlikovan s križcem Franc Josipovega reda in z duhovnim križcem. R. I. P.! mu iztrgam vrvico iz rok in ga potolažim, da pridejo naši kmalu po njega. Na potu od tega vojaka je Belin kmalu izsledil dva druga ranjenca, ki sta se priplazila v globoko jamo, ki jo je sredi bojišča skopala težka granata. Enega od teh smo rešili, drugemu pa, ki je bil strašno razmesarjen v trebuhu, ni bilo pomoči, kakor smo ga premaknili, padel je v nezavest in kmalu nato umrl. Še enega sva to noč našla z Belinom. Ta pa ni bil težko ranjen, pač pa je že drugi dan ležal do pasu v močvirju ob Kadet Jernej Tavčar iz Stare loke, padel je dne 9, junija 1916 na južnem bojišču. Spavaj v Bogu! Soči in je kar drgetal od mraza. Bil je ves trd, da se ni mogel kar nič premakniti. Na potu po sanitejce srečal sem njih podčastnika ter mu natančno določil, kje so ranjenci, da jih čimprej poberejo, ker se je že danilo, podnevu pa je tako delo nemogoče. Ko grem z Belinom počasi proti našim postojankam, potegne me naenkrat Belin z vrvico na desno stran s tako silo, da bi se bil kmalu prevrnil, skoči v neko izkopnino, ki jo je napravila granata, začne kopati ob strani navaljeno prst in kmalu se prikaže kos obleke, potem roke, glava. Ležal je tu vojak, ki ga je omamil puh granate in zasul. Ra- njenec je brez zavesti, vendar diha še prav enakomerno. Brez obotavljanja skočim na obvezovališče, in prihitim z nosilci po ranjenca. Zdravnikom se je posrečilo, da so ga polagoma vzdramili. ^ Medtem so sanitejci znosili tudi druge ranjence z bojišča, kjer jih je izvohal naš vrli Belin. Bil je že dan, ko so zadnjega prinesli, Čudil sem se, da so prišli živi nazaj. Ker tedaj so Lahi že začeli pokati. Naj-brže pa je kaki laški častnik opazil rdeči križ in prepovedal svojim vojakom nanje streljati. Dva od rešenih pa sta vkljub največji zdravniški skrbi še tisto jutro umrla; pomoč zanju je došla prepozno. Na severnem delu vasi Cotiči smo ju z nekaterimi drugimi mrtvimi tovariši pokopali na prostoru med štirimi lipami. Oni vojaki pa, ki so ostali živi, so prosili, naj jim pripeljemo v bolnico Belina, ki jim je rešil življenje. Ni, da bi popisal, s kakim veseljem in s kako hvaležnostjo so ga božali in tovarišem pripovedovali, kako jim je ta pes rešil življenje. Pes v vojski torej ni šport, ampak živa potreba. Kakor obstreljena žival hiti, da se skrije v grmovje ali zakoplje v prst, tako tudi ranjenec, ako streljajo okrog njega, išče skritega zavetja kolikor mogoče proč od bojišča; seveda pri tem nič ne misli na to, da ga bodo tam skritega sanitejci le težko našli. Tako bi v sedanji vojski na sto in sto vojakov žalostno umrlo po takih zakotjih, ako bi ne imeli izurjenih psov, ki jih poiščejo. V prejšnjih bitkah, kjer se je prostor hitro menjal, je bilo ložje poiskati ranjence na bojišču, a v sedanji vojski, kjer se že leto dni in še več na istem mestu vrše bitke in spopadi, kjer sovražnik približno vedno na istem mestu ostane,J in sicer jako blizu, je pa iskanje ranjencev spojeno z velikimi težavami. Iskati se morajo večinoma ponoči in sanitejci so vedno v smrtni nevarnosti, ako se le količkaj izdajo s kakim šumom, glasom ali ropotom. Izurjeni vojaški pes je neutruden v svojem poslu, ako ga izvršuje v miru. Ako pa poleg njega pri iskanju trešči v zemljo kaka granata, tedaj seveda pozabi na vse svoje dolžnosti, na vse svoje naučeno iskanje, stisne rep med noge in beži daleč kolikor mogoče. In na tisto mesto bojišča ga nikdo več ne privede. Naš Belin je od septembra do konca novembra, torej v treh mesecih izsledil 87 ranjencev. — Ko bi Belin že ne imel svetinje pod vratom, gotovo bi jo zaslužil, pa zanj je največja odlika — kos klobase! Kustoca. Slovesno kolikor mogoče v sedanjih vojnih časih smo po celi Avstriji obhajali petdesetletni spomin zmagoslavne bitke pri Kustoci, kjer je nadvojvoda Albreht popolno premagal laško armado pod vodstvom Viktor Emanuela. Dne 21. junija je razglasil maršal nadvojvoda Albreht svojim vojakom sledeči dnevni ukaz: Že zopet stega roparski sosed svoje grabežljive roke, da bi utrgal najlepši biser iz krone naše države. Zaslepljen po manjših uspehih, ki si jih je naš nasprotnik pridobil z izdajalstvom, verolomstvom in s podkupovanjem, ne pozna zemljelačen nobene mere in sanja o tem, da bi svoje zastave razobesil na Brennerju in na planotah našega Krasa. To Albrehtovo dnevno povelje iz 1. 1866. nas spominja na besede, ki jih je NlmiMN«IMIIIIIIM*IIMIIIIMHItilHIIIIHIIIIIIIIIIIIIHtBlllittlll>l>llllll>>tVIIIBIIBtttIISIIIIIIBIatflllllllt>lltfllltlllVfllltt>IVIIIItlSSIIIIIIIIIIIIIllllltlltlllllff*flllttllllllflllllflltlilllllllllflltfllttllIlllllllI laiiiiiiiiiiiiiiiNiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii 451. STRAN m iiiiiiiiiiiimii iiiiiii i iiiiiiiiiiiiiiiii um* o*