CELJSKI TEDNIK
CELJE, 14. DECEMBRA 1967 - LETO XXI. ŠTEV. 46 — CENA 50 PAR (50 SD)
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJIDSTVA
Samoprispevek tudi v celjsiii občini?
ZAPIS O ŠESTI SEJI CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V kopici problemov, ki jih je načela in osvetlila šesta
redna seja članov obeh zborov celjske občinske skup-
ščine, v petek, 8. t. m., je vsekakor na prvem mestu šol-
stvo. Svet za šolstvo oziroma Zavod za prosvetno peda-
goško službo sta pripravila izčrpni poročili tako o os-
novnem kot srednjem šolstvu. Nekatere misli o tem pa
je posredoval tudi predsednik sveta Ivan Kapš. Ugod-
no je ocenil zaključek okoli deset let dolgega procesa
reorganizacije osnovnošolske mreže.
Tako so vsd učenci v enako-
pravnem položaju glede vse-
bine in organizacije osnovno-
šolskega pouka. Zadovoljivo
je bila rešena tudi material-
na baza osnovnih šol, zlasti
v obrobnih predelih občine,
medtem ko se v mestu .čeda-
lje bolj poraja zahteva po
grradnji posebne in prav tako
pete osnovne šole. Isto velja
za nadaljevanje gradnje sred-
nje tehniške šole. In učni
uspehi? Vtem ko so v osnov-
nih šolah nad republiškim po-
vprečjem pa je zaskrbljujoč
osip učencev šestih in sedmih
razredov. Na boljše učne
uspehe v srednjih šolah so
vplivale tudi urejene kadrov-
ske razmere. Na predlog sve-
ta so se tudi odborniki v ce-
loti strinjali, da je ustanovi-
tev oddelka pedagoške akade-
mije za razredni pouk pri
celjski pedagoški gimnaziji
nujno potrebna, saj bi tako
omogočili končanje študija
velikemu številu dijakov pe-
dagoške gimnazije, ki bi si-
cer po ukinitvi učiteljišča ne
nadaljevali šolanja v Ljublja-
ni ali Mariboru. Poleg tgaa
so priporočili svetu in stro-
kovnim službam, da pripra-
vijo razvojni program šolstva
in predvidijo tudi vire finan-
ciranja za gradnjo novih šol
itd. Toda že zdaj je na dlani,
da iz proračuna ne bodo mo-
gli kriti vseh stroškov, spri-
čo tega kaže, da se bodo tudi
v celjski občini, kot v neka-
terih drugih, odločili za uved-
bo samoprispevka za šolstvo.
Sicer pa, ker smo že pri de-
narju — položaj srednjih šol
glede financiranja ni rožnat;
še vedno je preveč takih de-
lovnih organizacij, ki so »pre-
zrle« priporočilo republiške
skupščine glede obveznosti, ki
jih imajo do financiranja šol
druge stopnje. Zato bo skup-
ščina znova opozorila te ko-
lektive na dolžnost, ki jo mo-
rajo izpolniti.
Na zasedanju so sklenali
ustanoviti regionalni zdrav-
stveni center, ki bo delal za
deset občin celjskega območ-
ja. Za predsednika sveta re-
gionalnega centra so imeno-'
vali za dobo štirih let dr. An-
tona Fazarinca.
Brez posebnih pripomb so
sprejeli tudi predloge sveta
za urbanizem, gradbene, ko-
munalne in stanovanjske za-
deve. V tej zvezi tudi spre-
membe in dopolnitve odloka
o prispevku za uporabo mest-
nega zemljišča. Gre za razši-
ritev prispevnega območja in
določitev novega zavezanca
plačila tega prispevka. Po
novem bo plačnik prispevka
stanovanjsko podjetje oziro-
ma privatni lastnik stanova-
nja, ne pa več nosilec stano-
vanjske pravice. Stanovanj-
sko podjetje oziroma lastnik
privatnega stanovanja pa bo
lahko zahteval od nosilca sta-
novanjske pravice povračilo
prispevka. Novo je tudi to,
da je odlok razširil prispev-
na območja na celotno uredi-
tevno območje mesta Celja
in na Vojnik, Prankolovo ter
Dobrno. Poleg tega so potr-
dili predlog, da naj bodo
oproščeni plačila prisi>evka
tisti individualni graditelji
stanovanjskih hiš, ki so že
plačali dejanske stroške za
gradnjo komunalnih naprav
individualne in kolektivne po-
trošnje.
Odborniki so se nadalje
strinjali s stališčem sveta za
družbeni plan in finance, da
naj se višek letošnjih prora-
čunskih dohodkov nad izdat-
ki (okoli 80 milijonov starih
dinarjev) prenese v proračun-
ska sredstva prihodnjega leta.
V zaključnem delu so p>o-
trdili tržni red za poslova-
nje trga na drobno v Celju
ter s 24. glasovi za, 12. vzdr-
žanimi in 4. proti zglasovali
nove cene za odvoz smeti.
M. BOŽIČ
Prejšnjo sredo popoldne so se v veliki dvorani Narod-
nega doma v Celju zbrali delegati IX. občnega zbora
Občinskega sindikalnega sveta v Celju. Na občnem zbo-
ru so delegati poslušali referat o aktualnih problemih
izvajanja reforme in nalogah sindikatov v prihodnjem
obdobju. Vodje posameznih skupin delegatov so podali
izvleček iz razprav o posameznih vprašanjih o katerih
so pred občnim zborom razpravljali delegati. Izvoljena
je bila posebna komisija, ki mora na osnovi osvojene-
ga predloga zaključkov izhajajoč iz ostalega gradiva za
občni zbor in na podlagi razprave pripraviti dokončno
besedilo zaključkov, ki jih bo na eni izmed prihodnjih
sej obravnaval še plenum sveta, nakar bodo posredo-
vani vsem sindikalnim podružnicam. Za novega pred-
sednika občinskega sindikalnega sveta je bil izvoljen
tov. IVAN KRAMER. Foto: L. SRŠE.
Neizpolnjene
obljube
Položaj sklada za financira-
nje srednjega strokovnega
šolstva je še naprej kritičen.
Medtem ko je primanjkljaj
ob koncu oktobra dosegel ne-
kaj čez 126 milijonov starih
dinarjev, se je ob koncu no-
vembra celo malce povečal.
Takšno »izp>olnjevanje« ob-
veznosti seveda zaskrbljuje,
toliko bolj, ker lahko močno
dvomimo, da bodo občine, ki
dolgujejo največ, poravnale
svoj dolg v pičlih treh tednih
do konca leta, če ga niso
mogle poravnati doslej. Res
pa je tudi, da so dejstva še
zlasti porazna, ker je bdlo
PK) bazenskem posvetovanju
(sredi prejšnjega meseca v
Celju) pričakovati prav na-
sprotno.
Na posvetovanju, ki ga je
sklical republiški akcijski od-
bor za financiranje srednje-
ga strokovnega šolstva, so
namreč predstavniki občin-
skih akcijskih odborov ob-
ljubljali in zagotavljali, da
bodo občine svoje obvezaiosti
brez dvoma izpolnile. Čeprav
so nekateri konkretni podat-
ki o odnosu posameznih de-
lovnih organizacij do srednje-
ga šolstva, je bUo vendarle
verjeti v resnost njihotve be-
sede. Gotovo ni dvoma, da
niso tudi najbolje mislili, to-
da dejstvo je, da so obljube
ostale neizpolnjene. Vzrokov
seveda po našem mnenju ne
moremo iskati v težavah, na
katere se tu in tam sklicu-
jejo, kajti težave same ne za-
dostujejo in bi zavoljo njih
v skrajnem primeru lahko
morda srednje šolstvo celo
odpravili. Vzroki so v neučin-
koviti akciji vseh dejavnikov
v občinah, ki bi bili dolžni
izpeljati tako imenovani druž-
beni dogovor do konca, pa,
kot je videti, za to niso na-
šli ne vpliva in nemara tudi
ne svoje odgovornosti pred
družbo.
Na celjskem posvetovanju
so izoblikovali dovolj tehtna
napotila za rešitev material-
nih problemov srednjega stro-
kovnega šolstva, a kaj, ko
sprejemamo sklepe že po tra-
diciji za fasoikle! Tako po-
stavlja takšen odnos v slabo
luč tudi FK>budo od zgoraj,
kajti poraja se vprašanje, v
čem je pravzaprav smisel
raznih posvetovanj, če od
njih nimamo konkretnih re-
zultatov?! To pa pomeni hkra-
ti tudi diskriminacijo repub-
liških prizadevanj, ki še ni-
koli doslej niso bila tako
intenzivna kakor prav letos.
D. HRIBAR
Decembrsko slavje
v rudarskih revirjih
Tudi v zasavskih rudarskih
revirjih je mesec december
posvečen sistematičnemu ob-
ravnavanju in spoznavanju
zgodovine našega revolucio-
narnega delavskega gibanja
ter v tej zvezi tudi obravnavi
vloge tovariša Tita kot vodi-
telja delavskega gibanja in
osvobodilnega revolucionar-
nega boja vseh naših naro-
dov in narodnosti v zadnjih
tridesetih letih, najbolj od-
ločilnih in pomembnih za vso
našo družbo.
Decembrsko slavje bo v re-
virjih dokaj obširno. Predvi-
doma 20. decembra bo skup-
na slavnostna seja revirskega
komiteja ZKS ter sekretaria-
tov občinskih konferenc ZKS
Trbovlje, Zagorje ob Savi in
Hrastnik, na katero bodo po-
vabili tudi predvojne komu-
niste in druge goste. Na seji
bodo prikazali vlogo Komuni-
stične partije Jugoslavije ter
njen pomen za razvoj vseh
naprednih gibanj v svetu,
hkrati pa tudi mesto in vlo-
go tovariša Tita. Sistematič-
nemu obravnavanju in spo-
znavanju zgodovine našega
revolucionamega delavskega
gibanja ter vloge tovariša Tita
bodo posvečeni tudi slavnost-
ni sestanki organizacij ZK. O
tem pomOTibnem jubileju,
30-leitnicl prihoda tovariša Ti-
ta na ček) KPJ, bodo govo-
rili še f>o šolah in pisali na-
loge o vlogi KPJ in o tova-
rišu Titu. Učence in dijake,
ki bodo napisali najbolj^ na-
loge, bodo nagradili.
Na sporedu lokalne radij-
ske postaje Trbovlje bo v de-
cembru več oddaj o delav-
skem gibanju in o dejavno-
sti Komunistične partije v
revirjih pred tridesetimi leti.
Sicer pa pripravljajo organi-
zacije ZK, SZDL, ZM, šole
in drugi v decembru še več
drugih priložnostnih priredi-
tev in manifestacij na čast
30-letinici prihoda tovairiša
Tita na čelo KPJ.
-nk-
Franc lesfcosek -
Luka
ODLIKOVANJE
Z REDOM JUGOSLO-
VANSKE ZASTAVE
Z LENTO
Dan pred 70. življenjskim
jub;lejem predsednika repu-
bliškega odbora Zveze zdru-
ženj borcev NOV Franca Lc-
skcška Luke je bila v Ljub-
ljani inf.mna slovesnost, na
kateri mu je tov. Edvard
Kardelj izročil visoko odli-
kovanje, Red jugoslovanske
zastave z lento, s katerim ga
je odlikoval predsednik Tito
za dolgoletno revolucionarno
delo.
Čestitamo!
Miha Marinko
v Celju
Celjska občinska organiza-
cija Zveze mladine je v' Ce-
lje povabila MIHA MARIN-
KA, člana sveta federacije in
predsedstva CK ZKJ. Celj-
skim mladincem bo v torek,
19. decembra, ob 17. uri v
veliki dvorani Narodnega do-
ma v Celju govoril o vlogi
tovariša Tita pri raavoju KPJ
oziroma ZKJ.
Obvestilo
naročnikom
in bralcem
l^ik pred zaključkom redak
clje so na.s iz naše tiskarne v
Ljubljani obvestiU. da mora-
mo skrčiti obseg časnika M
štiri strani, ker ga iz tehnič-
nih razlogov ni bilo mogoče
tiskati v takem obsegu kakor
doslej. Vsied omejitve prosto-
ra smo bili prisiljeni v tej
številki izpustiti nekatere naSe
stalne rubrike in menjati tudi
njihovo razporeditev po posa-
meznih straneh. Bralci naš.ga
romana bodo morali tla nas-
lednje nadaljevanje počakati
en teden.
Prosimo vse naročnike in
bralce, da nam to z razu-
mevanjem oproste.
Uredništvo CT
Za praznično
razpoloženje
ZA NAKUP SMUČI
m POHIŠTVA
1 AKOJ ODOBRAVA
SIOVEKIUIIS
CELJE
Zi»A:NŠKOVA 1.1
tedenski
mozaik
Izraelci so besni na de
Ganila, ker jim noče prodati
reakcijskih letal »miragett, če-
prav so jih bili naročili 50.
Američani so besni na Fran-
coze, ker ti prodajajo »mira-
ge« latinskoameriškim drža-
vam, hkrati pa tipljejo za tr-
žiščem v arabskem svetu. Na-
posled bodo dobili »mirage«
t Arabci i Izraelci i Latinska
Amerika (če jim to ne bo
preprečil Washington) in rav-
notežje bo spet vzpostavljeno
za nov spodad ... Ameriški
poveljniki v tujini so čedalje
bolj vznemirjeni zaradi dezer-
terjev, ki jim ne diši, da bi
se preganjali po vietnamskih
džunglah in tam pustili kožo.
Pri dezeriiranju jim pomaga-
jo razne prostovoljne organi-
zacije. Toda nevarnost ni ta-
ko zelo velika: pol milijona
vojakov v Vietnamu le nima
kam dezertirati... Ameriški
politik McCarthy je sklenil,
da bo spodnesel predsednika
Johnsona kot demokratskega
kandidata za predsednika
ZDA na novembrskih volitvah
prihodnje leto. Trdi, da je
kandidat miru. Tudi Johnson
je trdil, da je kandidat miru,
ko se je boril proti senator-
ju Goldmaterju. Vsaj dobrih
vampov jim ne manjka ...
V Capetoumu v Južni Afriki
so 56-letnemu možu presadi-
li srce 25-letnega dekleta, ki
se je smrtno ponesrečila pri
avtomobilski nesreči. Kdo ve,
morda bodo čez petdeset let
znali presajati že cele možga-
ne z očeta na sina. Toda
dvomljivo je, če bodo sinovi
kaj dosti bolj pametni, ka-
kor so bili prej ... Ameriški
vojaki v Vietnamu se lahko
vrnejo iz Vietnama šest mese-
cev pred iztekom roka, če se
zavežejo, da bodo takoj po
vrnitvi v ZDA stopili v vrste
washingtonske policije za dva
meseca, šef policije v glav-
nem mestu ZDA nima dovolj
policajev, da bi bili kos če-
dalje hujšim demonstracijam
proti vojni v Vietnamu...
Zaradi zelo hude epidemije
parkljevke in slinavke so v
Britaniji začasno prepovedali
konjske dirke. Država je ob
velikanske vsote denarja, pri-
staši konjskih stav pa ob ve-
selje. Zato stavijo na franco-
ske konjske dirke, če teh ne
bi bilo, bi vsi stavili na hrte.
če bi še ti zboleli, bi stavili
na kaj drugega, morda celo
na to, kdo bo prvi zagledal
leteči krožnik ...
Razširitev
zadružne dejavnosti
Kmetje si bodo poskušali pomagati z novimi za-
drugami, če sedanje Itmetljske organizacije ne
bodo upoštevale njihovih potreb
Kmetijski programi se z le-
ti spremenijo. Podiružblja-
nje kmetijskih zemljišč z od-
fcuipom se je slkiCKraj povsem
ustavilo. Kmetijske organiza-
cije potrebujejo sredstva za
dograjevanje svojih obratov,
zato jim jih primanjkuje za
kooperacijo s kmeti. Kmetje
pa želijo na svojih posestvih
pridelati več kot pred leti,
a vsak zase brez pomoči kme-
tijske organizacije prepočasi
uspevajo. Manjka jim srtxo-
kovnega znanja in sredstev,
včasih pa tudi pridelkov ne
morejo prodati. Potrebvijejo
organizacijo, ki bi jim poma
gala v vseh težavah — ali še
bolje, organi2acijo, v kateri
bi sami odločali, kako naj si
pomagajo.
Po združevEmju kmetijskih
zadrug in njihovem spremi-
njanju iz zadružnih v navad-
ne gospodarske organizacije
so kmetje vse manj zadovolj-
ni z zadružno dejavnostjo
Sicer se sproščajo nekatere
dejavnosti, ki so jih pred leti
smele opravljati le zadruge
Lahko si kupijo kmetijske
Sitroje in nekatere pridelke
prodajo mimo zadrug. Ob ta-
kem sproščanju pa mnoge te-
pe razdrobljeno gosipodairje-
nje. Vsak kmet si ne more
kupiti vseh potrebnih strojev
in vsak posameznik ne more
prodajati svojega blaga na od-
daljenih trgih. V sedanjih
razmerah si lahko pomagajo
le redlci kmetje, dnigi pa vse
bolj čutijo, da so jim potreb-
ne podobne organizacije, kot
so bile nekdanje kmetijske za-
druge.
Kmetijske organizacije bi
morale še imeti stroje za sto-
ritve takim kmetom, ki si jih
ne morejo kupiti sami, in po-
iskati kupce za vso blagovno
proizvodnjo. Njihovi srtirokov-
njaki bi morali svetovati kme-
tom, kaj naj pridelujejo in
kako živino redijo, da bodo
lahko prodali, in kako naj de-
lajo, da bodo z manjšiini stro-
ški več pridelali. Pridelovanje
na kmečkih posestvih in pro
daja bi morali biti bolj orga-
nizirani, kot sta zdaj, sicer
tudi družba ne more zagoto-
viti trajnih in trdnih cen za
vse kmetijske pridelke in ži
vino, kar kmetje želijo, če
sedanje kmetijske organizaci-
je ne morejo poskrbeti za to,
bi po mnenju nekaterih kme-
tov bilo treba ustanoviti no-
ve.
Svet za kmetijstvo pri go-
spodarski zbornici Slovenije
je o tem že razpravljal in
priporočil kmetijskim organi-
zacijam, naj ustrežejo željam
kmetov. To bo več koristilo
vsemu našemu kmetijstvu, ko>t
če bodo kmetje ustanavljali
nove organizacije. Vsaka
kmetijska organizacija potre-
buje sredstva za svoje poslo-
vanje. Nova organizacija jih
mora zbrati za začetek poslo-
vanja še več, kot bi jih bilo
potrebno sedanjim za ustrez
no razširitev zadružnih dejav-
nosti. če kmetje imajo sred
stva, jih lahko združujejo
tudi pri sedanjih kmetijskih
organizacijah in z njimi sku
pno gospodarijo. Kooperan -
tom — zadružnikom je treba
dati le več pristojnosti v ob-
ratih za kooperacijo, da bodo
odločali o gospodarjenju in
ne kritizirali le od zunaj.
J. PETEK
To je ostalo od nekdanjega mesta Koynanagar v Zahodni Indiji po silovitem po-
tresu v ponedeljek. Računajo, da je bilo najmanj 100 ljudi ubitih in 1300 ranjenih.
Telefoto: UPI
S popoldanskim
delom ne bomo
zaostajali?
Vse kaže, da bodo zaposle-
ni v republiški upravi in dru-
gih javnih službaii tudi v
Sloveniji začeli najbrž že
kmalu po novem letu delati
tudi popoldne. Na posvetu,
ki ga je sklical pretekli teden
republ. sekretariat za pravo-
sodje in občo upravo v Ljub-
ljani, pa so. med drugim ofpo-
zorili zlasti na odgovornost,
da je treba razširiti sedanje
ustanove za otroško varstvo
in urediti pošolsiko varstvo
otrok na šolah.
»Vinskordečl stotak«
bo veljal samo še do
31. januarja
Po sporočilih Narodne ban-
ke Jugoslavije bodo do 31.
januarja 1968 umaknili iz
prometa bankovce za 100 sta-
rih dinarjev, zamenjali pa
jih bodo kovanci. 1. febru-
arja prihodnje leto stari »vin-
skordeči« stx>tak ne bo več
plačilno, sredstvo, vsak pa ga
bo lahko zamenjal za novi 1-
dinairski kovanec še do 30.
aprila 1968.
Le priznajmo: ta denar je
postal že taiko oguljen, sce-
fran in skratlka »izmučen«,
da ga je res treba potegniti
iz obtoka. Navaditi se bo tre-
ba tudi računanja z novimi
dinarji.
TELEGRAMI
BOMBAY — V zahodni Indiji je
bil pred nekaj dnevi hud potres
s središčem nedaleč od Borabaja.
Mesto Koina je popolnoma razru-
šeno in število mrtvih je preseglo
sto. Potres so zabeležild seizmo
grafi v Uppsali na švedskem
Njegova jakost je bila med 6 in
7 po mednarodni Richterjevi lest-
vici.
OlTAVA — Kanadski mmister
aa ti^avino je dejal, da vlada raz
mišlja o tem, da bi LR Kitajska
dovolila odpreti trgovinsko pred-
stavništvo v Ottawi. Kanada in
LR Kitajska nimata diplomatskih
odnosov.
V^TASHINGTON ~ Z napoveda
nim odhodom dosedanjega ameri-
škega ministra za obrambo Mc
Namare se čedalje bolj krepi pri-
tisk tistih krogov, ki zahtevalo
zaostritev v Vietnamu in novo
stopnjevanje vojne. Nekateri opa-
zovalci se celo boje. da bi ameri-
ško vodstvo utegnilo razširiti ko-
pensko vojno na Severni Vietnam
In Kambodžo
NEW YORK — Južnoafriški de
legat v OZN je zarvndl resolucijo
53 članic OZN, v kateri zahtevajo
prekinitev procesa proti skupini
članov nacionalne organizacije za
s-i-obodo za Jugozahodno Afriko.
Delegat je izjavil, da je resoluci-
ja »nezakonita«, ker se Južna Af-
rika ne more odreči dolžnosti, da
»bi ščitila prebivalstvo jugozahod-
ne Afrike.
tedenski zunanjepolitični pregled
Medtem ko se je z odho-
dom britanskih čet iz Južne
Arabije adenska drama po-
legla in je bila rojena Ljud-
ska republika Južni Jemen, se
drama v pravem Jemenu —
nekoliko severneje — z odho-
dom zadnjega egiptovskega
vojaka nadaljuje. Jemenu spet
grozi kaos.
Rojalistične čete, zveste pred
leti odstavljenemu imamu el
Badru, so izkoristile šibkost
republikanskega režima — od-
stavitev predsednika Salala,
odhod egiptovskih čet — in
prodrle do glavnega mesta Sa-
ne, kjer divjajo boji. Po po-
ročilih iz rojalističnih virov je
Sana obkoljena, po izjavah
predstavnikov republikanske-
ga režima pa Sana ni obkolje-
na. Kakršna koli je že resni-
ca, položaj je zmeden in ne-
gotov. Poročila tudi govorijo
o velikem številu ranjencev in
padlih in o plemenih, ki so
se pridružila el Badru.
Prav ta okoliščina je zani-
miva in kaže, kaj vse tiči za
sedanjo ofenzivo rojalističnih
čet. Pri plemenih, ki so stopi-
la na stran rojalistov, so v
zadnjih dneh opazili večje ko-
ličine zlata, tega splošnega
plačilnega sredstva. In če je
kaj v Jemenu dragocenejšega
od puške, je to zlato. Nobene-
ga dvoma ni, da so bila ta
plemena podkupljena.
Od kod to zlato? Ker je do-
bro znano, da je Saudska Ara-
bija vsa leta nazaj od odsta-
vitve el Badra podpirala roja-
liste — včasih bolj, včasih
manj — je tudi to pot gotovo,
da je zlato prišlo iz Saudske
Arabije ali je vsaj šlo skozi
njo, če je prišlo od kod dru-
god.
Očitno je, da se saudski
kralj Fejsal ne namerava dr-
žati dogovora, ki ga je bil
sklenil na sestanku arabskih
poglavarjev v Kartumu po
junijski vojni z Izraelom. Na
tem sestanku je bil dosežen
sporazum med Riadom in
Kairom o mirni ureditvi je-
menskega vprašanja. V skladu
s tem sporazumom so se čete
ZAR že do zadnjega moža
umaknile. Saudska Arabija bi
zdaj morala podpirati pomiri-
tev v deželi in držati na u«di
rojaliste na čelu z el Badrom
ali jih vsaj nehati podpirati.
V resnici pa se dogaja prav
nasprotno.
Zato ni naključje, da je
Saudska Arabija zahtevala, da
bi odložili napovedani bližnji
sestanek voditeljev arabskih
držav v Rabatu, v Maroku,
Očitno skuša kralj Fejsal s to
zahtevo dati jemenskim roja-
listom več časa, da bi si utr-
dili položaj za morebitna po-
znejša pogajanja, ker se ne
drži sporazuma iz Kartuma.
Sovjetska zveza je v sobota
izročila veleposlanikom ZDA,
Velike Britanije in Francije
noto, v kateri nadvse ostro"
obsoja politiko bonske vlade.
Po ostrini sedanja nota pre-
sega vse, kar je imela Moskva
doslej povedati o Bonnu, celo
noto z dne 28. januarja letos.
Glavna obtožba se glasi: zvez-
na vlada aktivno in pasivno
podpira krepitev neonacistič-
nih sil v državi. Ta očitek ve-
lja razraščanju neonacistične
stranke — nacionalne stranke
Nemčije (NPD) pod vodstvom
von Thadena. Moskva zahteva
od Bonna: enakopravno prite-
gnitev DR Nemčije k reševa-
nju vse nemških in evropskih
vprašanj, priznanje sedanjih
meja v Evropi, odpoved vlogi,
da samo Bonn zastopa vse
Nemce, in odpoved atomske-
mu orožju, uraden in dokon-
čen preklic veljavnosti pred-
vojnega miinehenskega spora-
zuma itd.
Te zahteve so bile znane že
prej, toda ostrina note je ne-
kaj novega. Ali je hotela Mo-
skva pritisniti na Bonn in ga
nekoliko »omehčati« ali je —
v pričakovanju, da bo Bonn
nejevoljen s tako noto in da
bo vodil bolj togo politiko —
hotela preprečiti nadaljnje
zbliževanje med Bonnom in
socialističnimi deželami v za-
hodni Evropi. Morda je to
posredno opozorilo LR Romu-
niji, ki je že vzpostavila di-
plomatske odnose z DR-Nem-
čijo in z njo izmenjala vele-
poslanike.
Vsekakor ne Ulbricht ne
sovjetski voditelji niso bili
zadovoljni z zbližanjem med
Bonnom in Bukarešto in so
že prej jasno povedali in na-
kazali, da se mora Bonn po-
govarjati z vsem socialistič-
nim svetom v Evropi kot ce-
loto, ne se pa lotevati posa-
meznih socialističnih držav in
tako morda »minirati« enotno
fronto proti sebi. Najnovejša
sovjetska nota vsekakor napo-
veduje poostreno politiko ev-
ropskega vzhoda do Zvezne
fo-iti^hUlrp -VoTnoiip,
Jemenske
zdrahe
BRUSELJ — V Bruslju je bUo
zasedanje ministrskega sveta At-
lantskega pakta. Ameriški zuna-
nji minister Rusk je po prihodu
v Belgijo dejal, da članice NATO
»ne bodo dovolile, da bi Francija
razdirala njihovo enotnost«.
ADEN — Predsednik mlade re-
pubhke Južni Jemen, nekdanji
Aden, al Saabi je podpisal de-
kret o zaplembi posesti sultanov
in bivših vladarjev v tej državi
ALŽIR — Predsedstvo revolucio-
narnega sveta Alžirije je razpu-
stilo izvršni sekretariat stranke
FLN in napovedalo spremembe v
vladi tn državni upravi. Politika
Alžirije ostane sodalLstJčna In
antiimperiallstlčna
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Koncept
vseljudske
obrambe
• v RAZPRAVI OSNUTKI ZA-
KONOV O SPLOŠNI OBRAMBI. —
V zvezni skupščini že nekaj časa
poteka razprava o osnutkih zako-
nov o splošni obrambi. Razpravo
so prenesli tudi v družbenopolitič-
ne organizacije. Prav bi bilo, da bi
o konceptu vseljudske obrambe
razpravljal sleherni kolektiv v na-
ši državi in da bi prišel v zavest
zadnjega občana. Ob razpravi o teh
osnutkih naj se krepi tudi splošna
obrambna sposobnost naše države.
O osnutkih zakonov sta te dni raz-
pravljala tudi predsedstvo republi-
ške konference SZDL in republiški
odbor ZZB, ki sta se zavzela za no-
vo zakonodajo o vseljudski obram-
bi, ker dosedanja nepopolna odra-
ža koncept splošne obrambe, ki ne
vključuje le JLA, temveč tudi vse
kolektive, organizacije in posamez-
nike. Na seji so menili, da še nismo
izkoristili vseh možnosti v organi-
zaciji in pripravi predvsem civilnih
organov, organizacij in državlja-
nov za obrambo dežele. Prav tako
nismo še izkoristili vseh izkušenj
narodnoosvobodilnega boja.
• ZVESTOBA IN PREDANOST
DELAVSKEMU RAZREDU IN PAR-
TIJI. Ob 70-letnici Franca Leskoška
Luke, predsednika republiškega
odbora ZZB NOV, je bila v petek v
prostorih skupščine SRS intimna
slovesnost. Ob tej priložnosti je
Edvard Kardelj, član predsedstva
CK ZKJ in član sveta republike, iz-
ročil slavljencu visoko odlikovanje
— Red jugoslovanske zastave z len-
to, s katerim ga je odlikoval pred-
sednik Tito. V svojem govoru je
Edvard Kardelj med drugim dejal:
»Tvoja doslednost v tej dolgi
borbi je temeljila na dveh zelo čvr-
stih stebrih. Prvega predstavlja tvo-
ja zvestoba delavskemu razredu,
kateremu si pripadal in ki te je dal
slovenskemu narodu, drugega pa
tvoja čvrsta povezanost s partijo,
ki si ji bil dosledno zvest, kakor
partija tebi v boju za pravice de-
lavskega razreda.«
• SNEG PO VSEJ DR2AVI. —
V Bosni in Hercegovini je več cest
neprevoznih. Ovira so tudi po dva
metra visoki zameti, žabljak v Čr-
ni gori je povsem odrezan od sve-
ta. Zaradi poledice in snega je pri-
šlo na cestah do številnih nesreč,
tudi smrtnih. Najbolj je prizadet
Debar, kjer je nekaj dni uničujoče
deževalo. Mnogi zidovi so,kolikor
jih ni do temeljev stresel potres,
popokali od vlage. Ljudje še zme-
raj nimajo varne strehe nad glavo.
Pomoč prihaja z vseh strani, tudi
iz drugih držav.
•	LETOŠNJE NAGRADE AVNOJ
so dobili: pisatelj Ivo Andrič, pro-
fesor Milan Bartoš, prof. dr. Vla-
dimir čavka, slikar Božidar Jakac,
pisatelj Mihailo Lalič, slikar Niko-
la Martinovski, kipar Vanja Ra-
dauš, dr. čedomir Simič, dr. Siniša
Stankovič, Josip Vidmar in inšti-
tut za vodno gospodarstvo »Jaro-
slav černi«.
•	POTNIŠKI VLAK IZTIRIL. —
Pred postajo Laško je v petek zju-
traj iz neznanih vzrokov, ki jih še
raziskujejo, iztiril potniški vlak, —
Trije vagoni so se odtrgali in dr-
veli naprej. Ranjeni so bili stroje-
vodja, kurjač in trije potniki. V
vlaku je bilo 50 potnikov. Požrtvo-
valno delo reševalcev zasluži vse
priznanje.
•	KOMUNISTI V ELEKTRO
GOSPODARSTVU ZA INTEGRACI-
JO. Na konferenci komunistov, za-
poslenih v elektro gospodarstvu
SRS, so se zavzeli za integracijo,
vendar tako, ki bo ekonomska in
ki ne bo le bilančni seštevek. Ko-
munisti so zavrnili očitke na račun
visokih osebnih dohodkov v elektro
gospodarstvu. Menili so, da kriti-
ke ne upoštevajo posebnosti kvali-
fikacijske strukture zaposlenih v
tej panogi gospodarstva.
DOLENJSKILIST * TEDNIK *VESTNIK: vsakimfffik m nnn Izvodov !i
še vedno
I stara milijona
Vse kaže, da se tudi letos
j0 bo povečala osnova od
^bnega dohodka, ki je po-
^bna, da občan plačuje pn-
j^vek »iz skupnega dohod-
^ državljana«. Zvezni sekre-
^at za finance je namreč
predlagal "in dosegel, da bi
Hidi letos plačevali davek od
jsebnega dohodka po lan-
^h merilih. Davčna osnova
JO torej ostala nespremenje-
na:
vsak, ki letos ni dosegel v
rednem delovnem razmerju,
i2 avtorskih pravic, od inte-
lektualnih storitev, same stoj
aega cpravljinja obrtnišk h
[0 drugih gospodarskih de-
javnosti. od paten ov in teh
ničnih izboljšav ali od
igradb, premoženjii in pre-
moženskih pravic vsaj 20.000
novih dinarjev (2 m l jona
starih din), takega davka n e
b o plačal.
Davek pa bodo plačali po
dosedanji lestvici vsi, ki so
letos dosegli iz naštetih de-
javnosti več kot 20.000 Ndin.
VIŠJI OSEBNI
DOHODKI LE Z VEČ-
JO PROIZVODNJO!
Zvezni izvršni svet je pre-
tekli četrtek razpravljal o os-
novnih stališčih našega raz-
voja v 1968, ki predvidevajo:
B industrijska proizvodnja
naj bi se povečala za 3 do 4
odst., kmetijska pa (v druž.
sektorju) za 1 do 2 odst.;
B izvoz naj bi se povečal
za 6 dd 7 odst., izvoz semo
industrijskega blaga pa za 8
odstotkov, Izvoz kmetijskih
pridelkov bi bil tak kot letos;
g investicije naj bi nara-
ščale malo hitreje kot druž-
beni proizvo-d, pospešiti bi
bilo treba naložbe v osnov-
na sredstva v gospodarstvu,
kakor tudi v s'anovanjsk.i
gradnji;
osebni dohodki naj bi
se pf^večevali i2'.cljučno samo v
najtesnejši povezavi s pro-
izvodnjo in z dv:ga.njem da-
lovne storilnostmi. Tako upajo,
da bi se tudi splošna potro-
šnja umirila in vsikladila z
realnimi možnostmi.
S N:i:akor pa n? bi stcI
poveč vat" v priHodn em 1 tj
bremen za gospoda s'.vj, ki
so že takoj do\olj v soka.
DEKORATIVNI
LAMINATI
MEmPAN
za obloge sten, stropov,
sobnega in kuhnskega
poh št a. vrat in polic
MELAMIN, Kočevje
LETO PREIZKUŠNJE V TURjZMU
Čedalje bolj občutimo močno konkurenco drugih turističnih dežel, ki pa
se bo v 1988 še zaostrila - Izola, Postojna in Otočec pri Novem mestu že
drugo leto zaporedoma povečujejo promet - So naša zdravilišča prebolela
krizo?
Turistična sezona je za na-
mi. Po vsej verjetnosti bomo
letos, v mednarodnem turi-
stičnem letu, zabeležili v Slo-
veniji nekoliko manjši turi-
stični promet kakor lani. Po-
datki, ki so nam na razpola-
go za prvih devet oziroma de-
set mesecev se verjetno ne
bodo do konca leta bistveno
spremenili.
Nočitve gostov iz tujine so
se kljub večjim pričakova-
njem po\'ečale le za 6 %, do-
domači gostje so dali za 14%
manj nočitev, celotni rezultat
pa je po obsegu prometa za
6 o/o slabši kakor lani. Spričo
višjih cen finančni rezultat ne
bo mnogo boljši kakor lani,
čeprav moramo upoštevati, da
se je precej razvil izletniški
turizem brez prenočevanja.
Zaradi gospodarske recesije
v Zahodni Evropi in vojnih
dogodkov na Srednjem vzho-
du So zlasti v juniju in juliju
izostali mnogi gostje iz ino-
zemstva. Občutili smo tudi
močno konkurenco drugih tu-
rističnih dežel, ki se bo ver-
"jetno prihodnje leto še za-
ostrila. kar velja zlasti za
konkurenco Španije, ki je v
novembru po devalvaciji fun-
ta devalvirala svojo domačo
valuto za 16,60/0. Zato se ve-
lika hotelska podjetja v Ju-
goslaviji dogovarjajo, da bi
za prihodnje leto nekoliko
znižala cene, ki so jih sprva
določila na lanski ravni. Viso-
ke cene gostinskih storitev so
precej presegle raven, ki bi
Ustrezala splošni ravni cen po
stabilizaciji. Teh visokih cen
večina domačih turistov ne
prenese, kar velja zlasti za
večje turistične kraje, kjer so
cene prilagodili kupni moči
gostov iz tujine. Zato so letos
domači gostje raje preživeli
dopust v m^jših turističnih
ali neturističnih krajih. Tam,
kjer so se usmerili predvsem
na inozemske goste na škodo
domačih, so imeli po večini
manjši promet.
Portorož, ki je med vsemi
turističnimi kraji v Sloveniji
na prvem mestu, je s 474.000
nočitvami lahko še nadome-
stil izipadek domačih gostov
z večjim prometom inozem-
cev, ki so dali več kot tri če-
trtine celotnega prometa. So-
sedni Piran pa je imel manj
tujih kakor tudi domačih go-
stov. Kopru je uspelo priva-
biti nekaj več domačih turi-
stov, tako da je celo povečal
celotm promet. Sorazmeroma
najboljše uspehe pa je od ob-
morskih letovišč zabeležila
Izola ob naglem naraščanju
prometa inozemskih gostov.
Bled, ki zavzema drugo me-
sto med slovenskimi letovišči.
se je moral s 334.000 nočitva-
mi zadovoljiti z manjšim pro-
metom tako domačih kakor
tudi tujih gostov. Tudi Bphinj
je slabše odrezal, četudi mu
je v zadnjih dveh letih uspe-
lo privabiti rastoče število
inozemcev, zato pa se je pro-
met domačih gostov zmanjšal
za 40 o/u- V Kranjski gori je
ob skromnem nazadovanju
uspelo zadržati razmerje med
domačimi in tujimi gosti,
medtem ko je moral Gozd
Martuljek svoje sicer dvelet-
no uspešno prizadevanje za
večji promet tujih gostov pla-
čati s tem, da so skoraj izo-
stali domači gostje, skupni
promet pa je padel za dve
tretjini. Podobno so Rateče
izgubile v dveh letih skoraj
polovico domačega turistične-
Kako je bilo
v novembru?
Pretekli mesec so proizved-
le več kot v letošnjem ok-
tobru v Sloveniji le elektrar-
ne, enako proizvodnjo pa so
zabeležili v barvasti metalur-
giji, v guma^rski, tobačni in
nekovinski industriji. V dru-
gih panogah je bila proizvod-
nja manjša — manj pa je bi-
lo v novembru tudi delovnih
dni zaradi praznikov. Proiz-
vodnja v novembru je bila
kljub temu za 1,6 odst. višja
kot novembra 1966.
ga prometa. Poleg Postojne in
Izole je Otočec eden izmed
redkih turističnih krajev, ki
že dve leti zaporedoma pove-
čuje promet tako s tujci ka-
kor tudi z domačini. ,
Najbolj prizadeta pa so na-
ša zdravilišča, odkar so za-
vodi za socialno zavarovanje
praktično ustavili pošiljanje
bolnikov na zdravljenje. V
Rogaški Slatini je v zadnjih
dveh letih padel promet za
40 'Vo klljub znatnemu poveča-
nju prometa inozemcev, ki
so letos dali že več nočitev
kakor domači gostje, med-
tem ko je bil pred dvema le-
toma promet domačih gostov
še štirikrat večji kakor pro-
met inozemcev. Podoben raz-
voj kažeta Slatina Radenci in
Dobrna ob rastočem dotoku
gostov iz Avstrije. Zdravilišča
na Dolenjskem pa imajo
manj možnosti privabiti av-
strijske goste. Sicer jim je
uspelo povečati obisk inozem-
cev v zadnjih dveh letih dva-
krat do štirikrat, kar pa je še
vedno malo. V Čatežu je pro-
met v dveh letih popustil za
40 0/0, v Dolenjskih Toplicah
skoraj za polovico, v šmarje-
ških Toplicah pa za 60%. Ka-
že, da so ta zdravilišča pre-
bolela najhujše in da bo dru-
go leto šla pot spet polagoma
navzgor, ko bodo vztrajna
prizadevaiiija, da privabijo no-
ve goste, prinesla sadove.
F. SEUNIG
OKROGLE PERSPEKTIVE
— Vidiš, Janez, tale je najbolj per-
spektivna v našem podjetju, samo ško-
da, da ne zna nič d.elati!
Zagreb-Split: v 3 urah!
v Zagrebu so pred dnevi
sklenili, da se bodo čimprej
lotili velikega in za vso drža-
vo pomembnega dela: zgradi-
li bodo prvo pravo avtomo-
bilsko cesto v Jugoslaviji.
Od Zagreba do Splita naj
bi steklo 290 km moderne
štiripasovne avtomobilske ce-
ste, ki bo imela največje
vzpone komaj do 4 odst.,
povsod pa tudi blage ovinke.
Pri tem je zlasti pomembno
dejstvo, da to ne bo navadna
javna cesta, temveč nekak
gospodarski objekt: stal bo
pribl. 200 milijard starih di-
narjev^ cesto pa bi zgradili
in vzdrževali iz dohodkov,
ki jih bodo morali plače-
vati uporabniki (tako delajo
tudi marsikje na zapadu).
Za Slovenijo je posebnega
pomena dejstvo, da bo kas-
neje podaljšek te ceste-veli-
kana tekel skozi Ptuj in Ma-
ribor. Vse to bo ogromno
povečalo avtomobilski pro-
met iz srednje in vzhodne
Evrope proti Jadranskemu
morju. S tem v zvezi bi mo-.
rali v Sloveniji bqlj odločno
zastaviti nalogo: zgraditi so-
dobno in hitro avtomobilsko
cesto od avstrijske meje pri
Šentiljii prek Ljubljane do
Gorice. Sosedje na severu in
zapadu nas čedalje bolj ob-
krožajo z najsodobnejšimi
velikimi cestami in zares
se je treba bati, da v pri-
hodnjih letih val avtomobil-
skega prometa ne bi obšel
Slovenije in najkrajših do-
stopov do severnega aU sred-
njega Jadrana.
Splošno potrošnjo uskladiti z možnostmi
Iz razprave v zvezni skupščini: dohodki in izdatki proračuna morajo biti
uravnovešeni!
v zvezni skupščini že nekaj
časa poteka razprava o osnut-
ku proračuna za leto 1968
Novost v tej razpravi so de
lovni načrti upravičencev ozi
roma porabnikov proračuna.
To naj bi postala stalna prak-
sa. Vsak, ki terja sredstva
proračuna, naj tudi pove, kaj
bo delal in kako bo izpolnje-
val naloge družbe. Skupščina
bo tako lahko presojala, ali se
posamezni zvezni organi lo
tevajo zares najbolj aktualnih
nalog. Kasneje bo preverja-
la, kako zvezna administraci
ja uresničuje delovni načrt, za
katerega je dobila denar iz
proračima.
Proračun za leto 1968 naj
bi znašal 1.066 milijard starih
dinarjev ali 8,7 odstotka več
od letošnjega. To se pravi,
da bo ta del splošne potroš-
nje že nekoliko presegal naše
možnosti, saj predvidevamo,
da se bo obseg proizvodnje
povečal največ za 4 odstotke.
Pozitivno pa je to, da prora-
čun ne predvideva nobenega
primanjkljaja, čeprav ga sre-
dnjeročni plan razvoja Jugo-
slavije nakazuje. Dohodki in
izdatki proračima bodo urav-
novešeni.
Največji delež sredstev pro-
račima odpade na Jugoslovan-
sko ljudsko armado, ki bo do-
bila za svoje potrebe 503 mili
jarde Sdin. Njen zahtevek je
bil sicer večji, vendar je upo-,
števala,- da večjega izdatka go-
spodarstvo ne bi zmoglo, še
bolj okrniti vojaški proračun
bi lahko bila usodna napaka,
ki si je v času zapletenih med-
narodnih odnosov ne smemo
privoščiti.
Negativni učinek povečanja
proračuna za 8,7 odstotka ne-
koliko zmanjša dejstvo, da
si »zvezna blagajna« ne bo
več posojala denarja od ban-
ke. To posojilo je znašalo
okoli 50 milijard Sdin; toliko
manj je bilo kreditov za go-
spodarstvo. škoda je bila še
večja, če je proračun dobil to
posojilo iz emisije, iz tega ne-
varnejša žarišča inflacije.
Nemoteno financiranje pro-
računa, zlasti v prvih mese-
cih, ko dohodki pritekajo po-
časneje, bodo zagotovili tako,
da si. bo zvezni proračun us-
tvaril lasten sklad obratnih
sredstev. Če upoštevamo, da
bodo ta sredstva krožila sa-
mo kot obratna sredstva in
jih ne bo moč porabiti, pride-
mo do sklepa, da zvezni pro-
račun ne bo bolj kot letos
pritiskal na potrošnjo in s
tem na stabilnost gospodar-
stva.
Pritisk na splošno potroš-
njo je še zmerom zelo velik.
Nemalo je organov in usta-
nov, ki mislijo, da je prora-
čun čarobni studenec, ki ni-
koli ne usahne. Vsi samo za-
htevajo, a malo je tistih, ki
pomislijo, da se lahko steg-
nemo samo toliko, kolikor je
dolga odeja, če se proizvodnja
povečuje počasneje, kaZtor
smo predvidevali s srednje-
ročnim planom, potem se mo-
rajo tudi družbene službe,
javna uprava in drugi potroš-
niki sprijazniti z edino upra-
vičeno in z reformo usklaje-
no logiko: splošna potrošnja
se ne sme povečevati hitreje,
kot se veča narodni dohodek.
Reforma mora privesti do di-
ferenciacije tudi na področju
splošne potrošnje, kjer je ob
majhni skledi morda preveč
žlic.	FRANC ŠETINC
LUDVIK REBEUŠEK:
(4)
Naravna zdravilišča in zdraviliško
zdravljenje v socialističnih državah
Zapis s konference v Vzhodni Nemčiji
Zadnji dan se je konferen-
ca nadaljevala v sanatoriju
Gofctleuba blizu Dresdena. Tu
je bil v poznih nočnih urah
podpisan protokol sklepov le-
tošnje konference.
Šele na letošnji konferenci
So se sporazumeli za dva
Uradna konferenčna jezika.
To bosta odslej ruski in nem-
ški jezik, članom ruske de-
legacije je ves čas prevajal
neki zdravnik, ki sem ga gle-
de na njegovo izgovarjanje
iJTiel za pravega Prusa. Izka-
zalo pa se je, da je to bil
Bolgar, zdraTOik, ki že nad
5 let dela v Vzhodni Nemčiji.
Sploh je v Vzhodni Nemčiji
mnogo tujih zdravnikov, zla-
sti iz Cehoslovaške. Tudi neiš
stalni spremljevalec je bil
Slovak. Povedali so, da so se
pred nekaj leti selile kom-
pletne zdravstvene ekipe iz
posameznih sanatorijev v Za-
hodno Nemčijo in da je osta-
la tolikšna praznina, da le
vlada Nemške demokratične
republike zaprosila ostale so-
cialistične države za nujno
pomoč.
V zvezi z določitvijo urad-
nih jezikov je zanimiva pri-
merjava z ureditvijo v med-
narodni zdraviliški organiza-
ciji FITEC. Tudi tu sta dva
uradna jezika: francoski ter
nemški. Vsi referati so napi-
sani v obeh jezikih in dele-
gatom pravočasno na razpo-
lago. Na konferenci sociali-
stičnih držav pa je bilo glede
referatov vse bolj skrivnost-
no. Nihče ni poznal vsebine
referata, ker ga je referent
na konferenci šele prebral.
Tak referat se je na konfe-
renci šele sproti in ustiK)
prestavljal. Tak nesodoben
način je seveda povzročal, da
so bili referati in posamezne
seje izredno dolgi.
Dresden je bil v celoti po-
rušen proti koncu zadnje voj-
ne. Pravijo, da so bili letalski
napadi med drugo vojno tako
hudi, da je bilo v eni noči na
desettisoče žrtev in da je go-
rel asfalt po mestnih ulicah.
Se danes so posamezne me-
stne četrti nepozidane, vidi
se še mnogo ruševin. Nekate-
ra značilna poslopja so po-
novno sezidali po sta.rih na-
črtih. Tako tudi znameniti
Zwinger, v katerem je zopet
galerija slik, ki jih je vrnila
Sovjetska zveza tej galeriji.
Ulice v tem polm i lijonskem
mestu so sicer zelo široke, a
avtomobilskega prometa je
malo. Zvečer so nas povabili
v razprodano Opero, kjer
smo gledali Straussovega
»Kavalirja z rožo«. Stanovali
smo v novem hotelu, ki je v
napisih v raznih jezikih po-
zdravljal svoje goste. Kljub
temu in kljub dejstvu, da
smo bili uradni zastopniki
tujih držav, povabljenih od
njihove države, pa je bil po-
stopek z legitimiranjem m
oddajo potnih listov v hotelu
precej zamuden. Dobili smo
še legitimacije, ki smo jih
morali vedno predložiti, pre-
den so nam dali ključ za ho-
telsko sobo.
Po končani konferenci so
nas iz Dresdena peljali na-
slednje jutro v vzhodni Ber-
lin. Izrazili smo željo, da bi
za nekaj ur lahko šli tudi v
zahodni del Berlina. Vendar
to ni bilo mogoče. Tako smo
si samo od daleč ogledali
znameniti zid in Brandenbur-
ška vrata, ki delijo vzhodni
in zahodni del tega mesta.
Kljub nekaterim na novo
zgrajenim avenijam v vzhod-
nem Berlinu, pa je še mnogo
porušenega in neurejenega,
in to kljub mnogim zastavam
in parolam, ki so opozarjale
na skorajšnjo 18. obletnico'
ustanovitve Nemške demo-
kratične republike. V vzhod-
nem Berlinu, torej v glavnem
mestu NDR, smo videli mno-
go prometnih miličnikov-
žensk.
Ob odhodu so bile carinske
formalnosti nekoliko krajše,
vendar smo bili kar zado-
voljni, ko smo vstopili v Ja-
tovo caravello. Tokrat je pot
peljala preko Dunaja, ki se
nam je zdel iz teh višin mno-
go manjši, kot smo pričako-
vali. V lepem vremenu smo
pravočasno pristali v Zagre-
bu in tako zaključili. prvo
udeležbo na konferenci soci-
alističnih držav za koordina-
cijo zdraviliških vprašanj.
Ob koncu bi lahko rekel,
da je zdravniško-medicinsika
plat dela in raziskav v na-
ravnih zdraviliščih evropskih
socialističnih držav na pre-
cejšnji višini. Letošnja konfe-
renca pa je pokazala, da je
potrebno upoštevati tudi eko-
nomske vidike te dejavnosti.
Tako med zast.opniki sociali-
stičnih držav kot tudi ob se-
stankih FITEC je čutiti željo
po čim večji medsebojni iz-
menjavi izkušenj ter odpira-
nju meja tudi za zdraviliško
zdravljenje.	KONEC
J TEDNIK* VESmiK= vsak četrtek 60.000 izvoUčv! 3
šola je tudi vzgojna
ustanova
Ko govorimo o učno vzgojnih uspehih in nalogah
šole, moramo i>oudariti, da šola ni samo izobraževal-
na, temveč tudi vzgoja ustanova. To poudarjam za-
to, ker se v vsakdanjih praksi govori predvsem o prvi
nalogi, o drugi pa bolj splošno in brez ustreznih
ukrepov. Zato so vzgojne možnosti naših šol še pre-
malo izkoriščene, idejno oblikovanje mladine pa ne-
zadostno. Pogosto se srečujemo z mnenji, da je na-
loga šole le izobraževanje mladine. Zato so vzojni
problemi šole pogostokrat zapostavljeni, idejnost po-
uka pa ločena od vsega izobraževalnega procesa. Ne-
kateri celo mislijo, da je idejnost pouka privatna za-
deva posameznikov, morda komunistov ali tistih, ki
so posebej službeno v okviru dogovorov zadolženi za
take naloge in takšne probleme. Takšna stališča in
mišljenja seveda močno pasivizirajo mnoge prosvet-
ne kadre, znižujejo kvaliteto pouka; škodljive posle-
dice tega pa nosi samo naša mladina, ki zategadelj
ne dobiva v šoli vsega tistega, kar rabi v svojem
vsakdanjem življen.TU. Zato se mi zdi, da bomo mo-
rali o tem v prihodnje več govoriti in si prizadevati,
da se tako stanje čimprej popravi.
Vzgoje ne moremo ločiti od izobraževanja, kvali-
tetni pouk pa je hkrati tudi vzgojni in idejni. V naši
šoli ne moremo govoriti o kvaliteti pouka, če le-ta
hkrati ni vzgojen in idejno na višini. In obratno,
idejnost pouka torej ni le stvar posameznikov, tem-
več nujni, sestavni in neločljivi del vseh učno vzgoj-
nih prizadevanj slehernega učitelja. Ce hoče učitelj
upoštevati in uveljaviti v učnem procesu ob vsaki
učni snovi naše vzgojne prvine, v katerih je zasto-
pana tudi idejna vrednost učno vzgojne snovi, ki
učencu ne širi le nivo znanja, temveč krepi njegov
odnos do dela, do družbene skupnosti, mu krepi
spoznavanje o zakonitosti razvoja človeške družbe
v socializem, mu oblikuje pravilni svetovni nazor.
Mnogi prosvetni delavci to delajo z veliko zavzeto-
stjo in dosegajo tudi velike uspehe. Toda, ti uspehi
bi bili večji, če bi bili v teh prizadevanjih enotni in
prizadevni vsi. Tako pa nekateri opravljajo to delo
brez posebne zavzetosti in prizadetosti; zato ostane
pogosto idejno vzgojna vsebina učne snovi neizrab-
ljena in zapostavljena. V tem pogledu grešimo tudi
za to, ker o teh problemih govorimo vse presplošno.
Mislim, da bi morali biti v tem pogledu bolj kon-
kretni in vršiti tudi določeno diferenciaeijo.
V tej smeri še ni enotnih, doslednih in dovolj
oi^aniziranih prizadevanj, ki bi zajele slehernega
prosvetnega delavca, je razumljivo, da tudi rezultati
dela naših šol kljub naporom šolskih vodstev in po-
sameznikov niso popolni. Zato bi šolska vodstva in
kolektivi morali okrepiti napore in pomagati, da se
vsi prosvetni delavci zavedajo pomembnosti tega
vprašanja in zahtevati, da vsakdo v svojem učno
vzgojnem delu bolj upošteva, vrednoti in izkorišča
idejno vzgojno vsebino učne snovi. To smo dolžni
storiti ne le zaradi službene obveznosti, temveč pred-
vs^ iz svojega prepričanja, da je tako prav, da ta-
ko terja današnji čas, interesi razvijajoče se družbe,
predvsem pa interesi mladine. Ta vidik učno vzgoj-
nega dela mora potemtakem dobiti še večji pouda-
rek in ustrezno mesto v samem programiranju učno
vzgojnega dela, v programih šol, ki tega, vsaj neka-
teri, T dovoljni meri doslej niso upoštevali. Tudi
zavod za prosvetno pedagoško službo bo moral temu
problemu posvetiti v prihodnje večjo pozornost.
M. Božič
Boj se invalidnosti
PRIKRAJŠANI INVALIDI TRETJE KATEGORIJE
Invalidi, katerih delovna
poškodba ni tako težka, da
bi jih bilo možno invalidsko
upokojiti ali zaposliti za
skrajšan delovni čas, običaj-
no zamenjajo delovno mesto.
Sprejmejo torej tako delo,
ki ga lahko kljub invalidno-
sti dobro opravljajo. Ker pa
so to ponavadi slabše plača-
na delovna mecsta, jim zakon
daje pravico do nadomestila
za zmanjšan zaslužek. Do
septembra letošnjega leta je
bilo na območju celjskega
komunalnega zavoda za soci-
alno zavarovanje takih pri-
merov 511. Nadomestila so
znašala povprečno 18 tisoč
starih dinarjev. Toda, kot je
zakon dal, tako je tudi vzel.
Prvega julija je bilo nadome-
stila namreč potrebno ponov-
no odmeriti. Po takrat dolo-
čenih kriterijih, je 205 delov-
nih invalidov nadomestilo
sploh izgubilo, medtem ko
velika večina ostalih prejema
nadomestila v znatno nižjem
znesku kot pred spremem-
bo zakona. Osnova za izra-
čim nadomestila je namreč
razlika med povprečnim
osebnim dohodkom vseh de-
lavcev v invalidovi delovni
organizaciji v letu 1965, ki
ga povečajo za 7 odstotkov
in invalidovim dejanskim za-
služkom v letu 1966. Toda in-
validi tudi tega zneska ne do-
bijo v celoti. Upoštevaje
vznoike poškodbe in delavno
dobo, jim socialno zavarova-
nje odmeri od 60 do 100 od-
stotkov nadomestila.
Razimiljlvo je, da invalidi
te spremembe niso mogli
mimo sprejeti. Tudi social-
no-kadrovske službe so pro-
testirale in celo pristojni
uslužjbenci zavoda za social-
no zavarovanje menijo, da je
predpis pretiran. Nekateri
invalidi so prikrajšani tudi
za 12 in več tisoč starih di-
narjev. To niso majhni zne-
ski, če upoštevamo, da prav
gotovo ne zaslužijo veliko.
V železarni Store je na pri-
mer pred spremembo zako-
na imelo pravico do nadome-
stila 54 delavcev. Po novem
sprejema dodatek samo 25
invalidov in še ti v povpreč-
ju le 1400 starih dinarjev.
Prejšnje povprečje pa je bi-
lo 5800. Zdaj so se v tistih
delovnih organizacijah, kjer
je invalidov veliko, začele te-
žave. Invalidi hočejo na svo-
ja prejšnja delovna mesta,
ker bi tam neprimerno bo-
lje zaslužili. Toda velika ve-
čina tistega dela ne zmore
več. Drugi skrivajo svoje obo-
lenje oziroma vztrajajo na
delovnih mestih kljub inva-
lidnosti. Ce pa že gredo na
pregled k invalidski komisi-
ji, potem želijo, da bi jih in-
validsko upokojili ali jih
uvrstili vsaj v drugo katego.
rijo, ki je sprememba zako-
na ni v ničemer prizadela.
Delovne organizacije in
konferenca za rehabilitacijo
invalidov predlagata, naj bi
predpise spremenili vsaj to-
liko, da bi tudi invalidom
III. kategorije zviševali na-
domestilo skladno z zviša-
njem osebnega dohodka v
delovni organizaciji. Dotlej
pa bi bilo prav, če bi delov-
ne organizacije, podobno kot
so to storili v štorski železar-
ni, tudi same iskale možno-
sti, da invalidom izboljšajo
njihov finančni položaj.
Končno gre za najhuje pri-
zadete člane kolektiva. I. B.
Skromen dedek Mraz
Dnevi okrog novega leta,
ki se jih že zaradi otrok ve-
selijo tudi odrasli, niso več
daleč. Še nekaj dni in lotila
se nas bo pravcata predno-
voletna mrzlica, ko bo ko-
pnel demair in naraščalo raz-
položenje. Med novoletno
praznovanje sodi seveda tu-
di dedek Mraz. Kaže, da ga
bo letos precej otrok čaka-
lo zaman, kajti denarja je
zmanjkalo tudi za te na-
mene.
V Celju se je priprav za
praznovanje novoletne jelke
lotila občinska zveza prijate-
ljev mladine, ki pa v svojem
proračunu za ta namen sploh
nima rezerviranih sredstev.
Družbene škarje v začetku
leta so jih namreč močno
priškmile. Toda kljub temu
najlepši dnevi leta le ne bo-
do kar obšli najmlajših celj-
skih občanov. Trgovske orga-
nizacije bodo poskrbele, da
bo mesto v prazničnih dneh
vsaj nekoliko spremenilo svo-
jo podobo, saj bodo glavne
ulice v najožjem središču
mesta primerno okrasili in
osvetlili. Otroke bo obiskal
dedek Mraz kar z balkona
muzeja revolucije, kamor bo
prišel vsega skupaj samo
dvakrat. Podobno kot lani,
je občinska zveza prijateljev
mladine hotela organizirati
vsaj obiske dedka Mraza v
šolah in varstvenih ustano-
vah. Toda pristojni svet ob-
činske skupščine je zavrnil
prošnjo prireditelja, da mu
v te namene nakaže 200 sta-
rih tisočakov. Morda se bo-
do premislili v prihodnjih
dneh. In prav bi bilo, če si,
saj včasih samo pripravlje-
nost le ni dovolj. Mislimo,
da bi bilo veliko bolj pamet-
no, če bi si — v kolikor je
seveda še čas — premislile
tudi gospodarske organizaci-
je, ki dajo včasih precej de-
narja za interne prireditve
za otroke svojih članov ko-
lektiva. Ce bi denar združili,
bi lahko kaj več pripravili v
občinskem merilu, torej tudi
za otroke tistih staršev, ki
pač nimajo sreče, da bi bili
zaposleni v ekonomsko zelo
močni delovni organizaciji.
Lahko pa bi s tem denarjem
kupili tudi različna kolektiv-
na praktična darila, ki bi šo-
le in varstvene ustanove spo-
minjale na praznovanje tudi
še prihodnja leta.
Slo-^ensko ljudsko gledali-
šče tudi letos ni pozabilo na
najmlajše. Pripravilo jim bo
Tmjulčico in Dedka Mraza,
celjsko kinopodjetje pa bo
v dneh pred prazniki vrtelo
v kinematografih otroške
filme.
I.B.
Znižanje davka
Kmetijski proizvajalci v va-
si Tajhte v šentjurski občini
niso v enakovrednem položa-
ju z ostalimi, zaradi manj ro-
dovitne in močvirnate zemlje.
Zato so se odločili, da bodo
zaprosili občinsko skupščino
za prekvalifikacijo njihove
zemlje, zaradi znižanja davka.
Prošnjo bo podpisalo štiri-
najst kmetovalcev.	s
Potujoča razstava
2e ta, mesec bo v Celju raz-
stava del — originalov Hinka
Smrekarja. Zatem i)a jo bo-
do organizirali še v Dobrni,
šborah in Vojniku, kot glav-
nih celjskih obrobnih nase-
ljih. Nedvomno bi lahko to
prakso uporabili tudi pri dru-
gih prireditvah.
Priznanja odličnim učencem
Na celjskih šolah bodo ustanavljali sklade za pohvale
in nagrade odličnim učencem.
Decembra lani so v Zagre-
bu ustanovili organizacijski
odbor sklada »Brata Ribar«,
ki naj bi stimuliral pri uče-
nju učence na šolah po vsej
naši državi. Dopis z razlago
namena takšnih skladov so
poslali po vseh šolah, saj
naj bi na vsaki ustanovili sa-
mostojen sklad. Na žalost pa
v Celju dosedaj še niso veli-
ko naredili pri ustanavljanju
teh skladov.
Občinski komite Zveze mla-
dine Celje in Zavod za pro-
svetno pedagoško službo sta
pred dnevi poslala vsem šo-
lam in mladinskim organiza-
cijam pismo, v katerem pri-
poročata ustanavljanje skla-
jda. Izdelane so posebne zaiač-
ke in medalje, ki bi jih učen-
ci dobili za odličen uspeh na
zaključku šolskega leta, ime-
na odličnjakov pa bi bila iz-
pisana tudi v posebnem
okencu. Glede na izredno
razvit tekmovalni duh mla-
dih smo prepričani, da bo
takšno tekmovanje za mlade
zelo zdravo, značke kot pri-
znanja pa jih bodo še bolj
spodžigale k boljšim učnim
rezultatom.
Letos je sicer Občinski ko-
mite ZMS Celje nameraval
organizirati posebno akcijo
za najboljše učne uspehe na
celjskih šolah, vendar so ak-
cijo opustili zaradi neizdela-
nih meril za objektivno oce-
njevanje učnih uspehov na
raznih šolah. Vredno nado-
mestilo takšnega tekmovanja
pa je tekmovanje za značke
iz sklada »Brata Ribar«.
V kolikor se bodo na celjskih
šolah potrudili lahko 'ob za-
ključku šolskega leta priča-
kujemo prve rezultate na-
gradnega tekmovanja.
M. S.
Dobrna brez lirajevne^a urada
V Dobrni in okolici je bi-
lo zadnji čas precej razbur-
jenja zaradi ukinitve tamoš-
njega krajevnega urada. Ker
pa ni šlo za ukrep, ki bi naj
prizadel občane; to sploh
ne so se pred kratkim na
pobudo krajevne skupnosti v
Dobrni sestali predstavniki
celjske občinske skupšči-
ne ter občinske konference
SZDL z namenom, da pro-
učijo problem in poiščejo
najboljšo rešitev.
Ko so ugotovili, da navse-
zadnje že ni toliko važno, če
imajo krajevni urad ali ne,
so zahtevali, da naj bi ven-
darle delal v Dobrni nekdo,
ki bi občanom opravljal uslu-
ge, kakršne je doslej nudil
krajevni urad. Tako so skle-
nili, da naj bi v bližnji pri-
hodnosti stalno ali občasno
zaposhli pri krajevni skupno-
sti uslužbenca, ki bi oprav-
ljal te posle, dokler pa bi te-
ga vprašanja ne rešili v tem
smislu, naj bi dvakrat na te-
den, v ponedeljkih in sre-
dah, prihajal v Dobrno usluž-
benec občinske skupščine, ki
bi naj c^ravljal posle za ob-
čane Dobrne in okolice. Ta
sklep je zadovoljil vse, saj
zagotavlja, da občani zaradi
ukinitve krajevnega urada ne
bodo hodili za vsako malen-
kost v Celje.
m
Konferenca
mladih
Ni še dolgo, kar so v Trnov-
Ijah pri Celju ustanovili teren-
ski aktiv ZMS, ki šteje 38 čla-
nov. Prvič po ustanovitvi pa
so se pred dnevi sestali na
redni letni konferenci. Kljub
kratkotrajnemu delu so na
konferenci ugotovili precejš-
nje uspehe mladih v tem
kraju. Najbolj so se mladin-
ci in mladinke udejstvovall
pri kulturno prosvetnem de-
lu. Po pregledu dela in raz-
pravi so se dogovorili tudi
za nekatere bodoče naloge.
Cehi na morje - mi i njim
ZANIMIV PROGRAM IZMENIČNEGA LETOVANJA
Lani je celjska tovarna
EMO položila temelje zani-
mive zamenjave kapacitet za
rekreacijo s češko tovarno
SFINX iz Fridlanda na Ostra-
vici, ki prav tako kot celj-
ska, ialeluje emajlirano po-
sodo in gospodinjsko opre-
mo. Pobudo za izmenjavo
delavcev, ki naj bi v Jugosla-
viji oziroma na Češkem pre-
živeli del svojega letnega od-
diha, so dali pravzaprav Ce-
hoslovaki, ki v zadnjih letih
v čedalje večjem številu obi-
skujejo našo jadransko oba-
lo. Ko so ugotovili oboje-
stranske koristi in zanima-
nje, so se odločili za poskus
in tako je iz EMA že lani od-
potovalo prvih štirideset čla-
nov, ki so na Češkem preži-
veli 10 dni. Enaka skupina
čeških delavcev pa se je od-
peljala v Crikvenico, kjer
ima svoj počitniški dom ko-
lektiv delavcev EMO. Letos
pa sta kolektiva izmenjala
kar tri izmene po 40 članov.
Celjani so svoj dopust pre-
živeli v čudovitem počitni-
škem domu v srednjevlšin-
skem okolju, kjer so letos
uredili tudi kopahii bazen z
ogrevano vodo, obiskovalcem
pa je na voljo tudi kegljišče,
otroško igrišče in še mnogo
zanimivega. Tako Cehi, kot
Celjani, so se vrnili domov
nadvse zadovoljni.
To dejstvo je spodbudilo
tudi sindikalne organizacije
nekaterih drugih delovnih
kolektivov, ki so prav tako
ponudile svoje obmorske ka-
pacitete kot zamenjavo za le-
tovanje svojih članov na Ce:
škem. Tako se je začelo šir-
še sodelovanje, v katerem so
zdaj poleg EMA in SPINXa
še Metka, Cinkarna in Celj-
ski tisk. Pričakujejo, da bo
prihodnje leto na Češkem le-
tovalo vsaj šest izmen celj-
skih delavcev in prav tolikš-
no število gostov iz češko-
slovaške republike.
Sodelovanje pa se razvija
še v drugo smer. Prihodnje
leto bo v SPINXovem do-
mu letoval tudi pevski zbor
Svobode Gaber je, ki mu go-
stitelji pripravljajo tudi ne-
kaj koncertov v bližnji in
daljni okolici mesta. Stekli
pa so tudi prvi razgovori o
možnostih zimske rekreacije,
ki pa je pri sosedih bolje
razvita kot pri nas.
Ce sodimo po zanimanju,
ki vlada za podobne izmenja-
ve kapacitet za rekreacijo
tudi v drugih kolektivih, po-
tem lahko pričakujemo, da
bo sodelovanje celjskih in
čeških delavcev zavzelo v pri-
hodnjih letih še večji obseg.
LB.

VAM NUDI MOŠKE IN ŽENSKE PLASCE IZ NAJBOLJŠEGA VELUR-
JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM — NAŠI IZDELKI VAS BODO
ZADOVOLJILI.
4 TEDNIK, 14. DEC. 1967
OSREDNJE TEME STNDIKAI.NEGA OBČNEGA ZBORA V CELJU:
Reformna prizadevanja
Drnžbeni standard
In rast sindikata
občni zbor sindikalnega sveta, bil je preteklo sredo po-
poldan, je bil nadaljevanje in zaključek dolgotrajnih
razprav in analiziranja razmer v celjski občini. Poleg
delegatov in članov plenuma so se zbora udeležili šte-
vilni gostje, med temi predsednik republiškega odbora
sindikata industrije in rudarstva SREČKO GLOBAC-
NIK, predstavniki političnih organizacij celjske občine,
sindikalnih organizacij sosednjih občin in drugi. Po-
sebno toplo pa so na zboru pozdravili delegaciji iz po-
bratimskih mest Cuprije in Siska.
Presenečenje ob minulem
občnem zboru je brez dvo-
ma to, da je trajal slabe šti-
ri ure, torej le urico več kot
je bilo zapisano na vabilih.
Način organiziranja takega
zbora zasluži vso pozornost,
kajti občnem zboru ne mo-
remo očitati, da bi bil povr-
šen, deklarativen in nedemo-
kratsko izpeljan. V resnici je
potekal občni zbor nekaj ted-
nov. Člani predsedstva, ple-
numa in izvoljeni delegati
so razpravljali in ocenjevali
razmere v celjski občini v
treh skupinah in sicer o treh
spletih vprašanj, ki so bila
tudi osrednja tema občnega
zbora. V teh predhodnih raz-
pravah se je zvrstilo 46 dele-
gatov, nekateri so razpravlja-
li tudi večkrat. Veliko vpra-
šanje je, če bi se na dan obč-
nega zbora tudi priglasilo k
besedi 46 delegatov, če pa bi
se, bi moral občni zbor traja-
ti vsaj dva dni.
Na zboru samem poročila
niso bila brana. Delegati so
jih dober teden prej dobili
natisnjena, zato so na zboru
poročila z glasovanjem le po-
trdili.
Referat o nalogah sindi-
kata v prihodnjem obdobju
je na zboru podal predsed-
nik občinskega sindikalnega
sveta tovariš BERNARD
STRMCNIK. Njegov prispe-
vek je prav tako temeljil na
bogatem gradivu, ki je bilo
zbrano z analizami in v raz-
pravah v omenjenih skupi-
nah ter sindikalnih podruž-
nicah. Govornik se je prav
tako omejil na tri osnovna
tematska vprašanja, o kate-
rih naj bi občni zbor izde-
lal zaključke za delo v pri-
hodnjem obdobju.
Referatu predsednika so
sledila poročila že poprej
omenjenih skupin. Za skupi-
no, ki je ocenila dosedanja
reformna prizadevanja in v
zvezi s tem nadaljnje naloge
sindikata, je poročal tovariš
RISTO GAJŠEK. O stališčih
skupine, ki je obravnavala
vidike in probleme družbe-
nega standarda, je poročal
tovariš STANE POLAJNER,
medtem ko je stališča in
predloge skupine, ki je de-
lovala na problemih organizi-
ranosti in vsebinske rasti
sindikata, posredoval tovariš
IGOR PONIKVAR. Žal nam
tudi tokrat prostor ne dopu-
šča, da bi obširno posredo-
vali vsa ta stališča in za-
m
ključke. Zaenkrat naj zado-
stuje ugotovitev tovariša
SREČKA GLOBACNIKA, ki
je med drugim poudaril, da
občni zbor ni uspel samo za-
radi posrečenega in učinko-
vitega metodološkega pristo-
pa, temveč tudi zaradi tega,
ker je odločno in pogumno
razgrnil najbolj pereče pro-
bleme, ki zadevajo delovne
ljudi v celjski komuni, ki jih
bo treba razrešiti, da bodo
tudi razrešeni, če bo sindi-
kat dosledno izpolnil na zbo-
ru dosežen dogovor in osvo-
jene zaključke. Ce bodo vsi
ti sklepi dosledno Izpolnjeni,
ni nobenega dvoma, da bo
sindikat kot najmočnejša or-
ganizacija delavskega razreda
utrdil svoj ugled in si povr-
nil zaupanje članstva.
Na občnem zboru so bila
izvršena tudi vsa druga s sta-
tutom določena opravila.
Omenimo naj, da so letos v
bilanci izdatki manjši od do-
hodkov, da ob razrešnici do-
sedanjemu plenumu ni bilo
pripomb in da so tokrat
sprejeli tudi poslovnik o de-
lu občnega zbora.
Ob tej priložnosti so pode-
lili pismena priznanja dolgo-
letnim sindikalnim delavcem.
Na zboru pa so izvolili tudi
novo občinsko sindikalno
vodstvo, za novega predsed-
nika pa tovariša IVANA
KRAMERJA.
J.Kr.
Dobrna spet v težavah
Po uspešnih avgustu in sep-
tembru, ko so izravnali pri-
manjkljaj iz prvega polletja,
je z oktobrom zdravilišče v
Dobrni znova zakorakalo v
izgubo. Pričakujejo, da bo
le-ta do konca leta narasla
na približno 15 milijonov sta-
rih dinarjev. Ker pa je do se-
zone tudi sicer že zelo daleč,
bo položaj kritičen' pravza-
prav šele v prvih mesecih
prihodnjega leta. Dejstvo je,
da kolektiv z rezervnim skla-
dom primanjkljaja ne bo
mogel izravnati, zlasti še, če
bo vztrajal pri sedanjem šte-
vilu zaposlenih in zasedenosti
kapacitet. Ob povprečno 40
gostih dnevno je v zdravili-
šču namreč še zmeraj zapo-
slenih 100 ljudi, čeprav je
pop>olnoma jasno, da bi mo-
gli spodobno prezimiti tudi
s 65. Delavski svet zdravili-
šča je iz zasedanja v zaseda-
nje omiljeval sklepe, ki jih
je sprejel konec poletja, ko
so se odločili za zmanjšanje
števila zaposlenih na 40 in
za to, da bodo zaprli vse ob-
jekte, razen zdraviliškega do-
ma In točilnice v hotelu Tri-
glav.
Ob tem pa je treba ix)ve-
dati tudi to, da si je kolek-
tiv prizadeval, da bi si za
zimsko sezono zagotovil več-
je število gostov, že ix)leti
so v zdravilišče začele priha-
jati prve skupine Članov de-
lovnih kolektivov, ki so svo-
jim delavcem omogočili od-
dih v Dobrni. Zdaj na zimo
pa je zanimanje nekoliko
uplahnilo — nekaj zato, ker
so kolektivi v glavnem že po-
rabili sredstva, namenjena
za letošnjo rekreacijo, nekaj
pa tudi zaradi tega, ker ima-
jo ljudje še vedno precej od-
pora proti zimskim dopu-
stom.
Zaradi vsega tega bodo
ukrepi delavskega sveta, ki
pa so doslej tako že izgubili
nekaj svoje učinkovitosti, za-
čeli prav veljati šele kje v
februarju, če ne bodo takrat
spet ugotovili, da je zaradi
bližajoče se sezone pravza-
prav nesmiselno govoriti o
odpuščanju ljudi, ki jih bo-
do čez poletje nujno potre-
bovali.	I. B.
Prva seja plenuma
sindikalnega sveta v Celju
Po končanem občnem zbo-
ru občinskega sindikalnega
sveta so se novoizvoljeni čla-
ni plenuma sestali na prvi
seji. Na tej seji so izvolili
tajnika. To dolžnost so po-
novno zaupali tovarišu Viliju
Skrtu. Nato so izvolili pred-
sednike posameznih komisij
in sicer v komisijo za gospo-
darstvo Rista Gajška, za sa-
moupravljanje Bernija Strmč-
nika, za socialna, zdravstve-
na vprašanja in delovne po-
goje Borisa Božiča, za kultu-
ro in izobraževanje Srečka
Pratnemerja, za družbeni
standard Eda Gasparija in
v komisijo za organizacijska
ter kadrovska vprašanja Vi-
lija Skrta.
Vsi predsedniki komisij in
predsednik sveta Ivan Kra-
mer so hkrati tudi novo
predsedstvo občinskega sinr
dikalnega sveta.
•ee
Začetek priprav na B. sejo
konference ZK v Celju
PoHtični sekretar občinske-
ga komiteja ZK v Celju je
imenoval skupino, ki ima na-
logo pripraviti vse potrebno
za 3. sejo konference ZK v
celjski občani. Na tej konfe-
renci, ki bo predvidoma v fe-
bruarju, bi razpravljali o
idejno-političnih problemih v
takoimenovani negospodarski
5feri, vo je na področju pro-
svete, kulture, zdravstva.
Skupina, ki jo vodi tovariš
BORIS STROHSACK, je pre-
tekli četrtek še imela prvi
sestanek, na katerem so po-
drobno izdelali program dela
in se dogovorili ter razdelili
naloge za izdelavo tez, ki bi
v sredi januarja bile izhodi-
šče za razpravo med komu-
-nisti in občani v oelj. dbčini.
MALA ANKETA
Za zdaj vsi razen ene...
Se jih spomnite? V 29. številki so v »mali anke-
ti« odgovarjali na vprašanja o svoji začasni za-
poslitvi. Po štirih mesecih jim je bil namenjen
naš ponoven obisk:
FANIKA KRAJNC (Zavod za za-
poslovanje)— Da, še vedno sem
tu. Moja začasna zaposlitev je
za zdaj v veljavi do konca ja-
nuarja. Z delom sem zadovoljna
in zdi se mi da sem se vpeljala.
Upam, da so tudi na zavodu za-
dovoljni z mano?
Verjetno so zadovoljni, ker bi
drugače začasno delovno razmer-
je pretrgali. Morda se bo začas-
no sprevrglo v redno delovno
razmerje?
MILENA MLAKAR (Libela) —
Začasno delovno razmerje je bilo
sklenjeno za 6 mesecev, torej še
traja. Delam v komerciali in sem
z delom zadovoljna. Ne vem, ka-
ko bo p>o 15. januarju, ko začas-
na zaposlitev presahne? Se bo
spet vse začelo znova? Iskanje,
kot je že bilo pred pol leta in ni
bilo uspešno. Bodo zdaj upošte-
vali to nekajmesečno prakso? No,
najraje bi ostala tu, kjer sem se
že povsem privadila.
MILICA ŠTORMAN (pri NA-NA
je nismo več našli) — V šoli je
bila odličnjakinja. Pri NA-NA so
ji že vnaprej povedali, da na
daljšo ali retoo zaposlitev naj
ne računa, sicer pa so bili z njo
zadovoljni. Na zavodu za zaposlo-
vanje smo zTvedeli, da se bo Mi-
lica verjetno te dni redno za-
poslila v Zavodu za rehabilitacijo
invalidov. Milica je pri NA-NA
delala tri mesece.
MIRKO MARIC (Avto Celje) —
Odkar sem tu so mi že nekajkrat
podaljšali začasno zaposlitev. Z
delom, ki ga imam sem zelo za-
dovoljen, zelo pa sem vesel, ie
so tudi v podjetju zadovoljni z
mano. — V podjetju so zadovolj-
' ni, tako smo zvedeli. Ne samo z
' Mirkom, temveč tudi z ostalimi
I tremi praktikanti, mislim da so
dekleta. Od uresničitve nekaterih
načrtov je odvisno, če jih bodo
namestili za stalno, kar si vsi
štirje s svojo pridnostjo zaslužijo.
ANICA VERVEGA (Poslovno
združenje za obrt in gostinstvo)
— Že trikrat so mi podaljšali za-
časno zaposlitev in vsakič sem
bila vesela, toda do naslednjega
termina se spet začnejo skrbi in
negotovost. Ta n^otovost je to-
liko bolj občutna zdaj, ko se bli-
ža šesti mesec začasne zaposlit-
ve, ki je po predpisih tudi zad-
nji?
J. Kr.
5 TEDNIK, 14. DEC. 1967
Kaj obeta ukinitev celjskega učiteljišča?
Rešitev je samo ena!
UKINITVE NISO VEDNO NAJBOUŠE. V NASI
PRAKSI SMO SICER ŽE MARSIKAJ UKINILI IN
POTEM V DRUGAČNI OBLIKI NA NOVO POSTA-
VILI. STVAR Z UČITELJIŠČI JE NEKOLIKO DRU-
GAČNA: S PRIHODNJIM ŠOLSKIM LETOM BO
SLOVENIJA IZGUBILA VSEH SEDEM UČITELJIŠČ
IN 1K)BILA V ZAMENO ZANJE PEDAGOŠKE GIM
NAZIJE. POUK BO SICER KRAJŠI, ZATO PA BODO
ABSOLVENTI OSTALI PRAKTIČNO BREZ POKLI-
CA. LJUBLJANA IN MARIBOR STA NA BOLJŠEM.
ALI BO CEI.JE ZOPET POTEGNILO KRAJŠI KO-
NEC?
Naša šolska reforma, kot
vse kaže, še ni zaključena.
O koristnosti in potrebnosti
ukrepov v zvezi z odpravo
učiteljišč ne bi kazalo dvo-
miti, še manj pa bi jih mogli
tako ali drugače ocenjevati,
kajti verjamemo lahko, da
so plod tehtnih premisle-
kov. V splošnem bomo do-
bili novo izobraževalno šolo
z dopolnilnimi predmeti, ki
bo potemtakem dajala le os-
novo za praktično poklicno
usposabljanje, ne pa, kot do-
slej učiteljišče, poklic. Ce
upoštevamo, da se šolanje
dejansko podaljšuje od petih
na šest let (4 leta gimnazija,
2 leti pedagoška akademija),
je v tem brez dvoma pozitiv-
na okoliščina, ki bo zagoto-
vila kvalitetnejše kadre.
In prav tu, kot smo mogli
razbrati iž pogovora z ravna-
teljico učiteljišča Viko Kavči-
čevo in prof. Albinom Podja-
vorškom, se poraja bistveni
problem, ki ga utegne celjsko
območje močno čutiti. Dej-
stvo je namreč, da pretežna
večina dijakov šolanja v od-
daljenih središčih ne bo
mogla nadaljevati. Anketa, ki
so jo opravili med 129 dija-
ki drugega in tretjega letnika,
je pokazala, da bi se za štu-
dij razrednega pouka v Lju-
bljani ali Mariboru odločilo
samo 19 dijakov in nekaj
več za predmetni pouk. Ce
bi lahko nadaljevali študij v
Celju, bi se jih za razredni
pouk odločilo celo 90! Dija-
ki so navajali predvsem ma-
terialne razloge; stanovali bi
doma; se vozili v šolo; sta-
novanje v Celju je cenejše in
ga je laže dobiti itd.
POSLEDICCE BI BILE
OBČUTNE
Razumljivo je, kot je de-
jala ravnateljica Vika Kavči-
čeva, da bi bilo celjsko ob-
močje, če bi se zadovoljili
samo z ukinitvijo učiteljišča,
močno prizadeto, saj s tem
ne bi zagotovili potrebnega
dotoka novih učnih moči.
Treba je namreč vedeti, da
ima Celje svoje naravno za-
ledje: tu je 140 osnovnih šol,
od tega 90 podružničnih ozi-
roma 1000 oddelkov razred-
nega pouka, kar pomeni tu-
di 1000 učiteljev. Ce računa-
mo, da jih normalno letno
odpade 3 odstotke, i>omeni
to, da je vsako leto zago-
toviti 30 novih moči. K te-
mu pa je šteti še šolsko
varstvo, s čimer so dane vse
možnosti zaposlitve in o ka-
ki hiperprodukciji učiteljske-
ga kadra ne more biti govo-
ra. Vprašanje je potemta-
kem, kako bi izpolnili pra-
znino, ki jo utegne povzro-
čiti ukinitev učiteljišča.
ODDELEK ZA
RAZREDNI POUK
Odločitve dijakov in spo-
znanje, da moramo videti
tudi jutrišnji dan, so dale
pobudo za predlog o ustano-
vitvi oddelka za razredni po-
uk pedagoške akademije v
Celju. Predlog, ki ga je že
obravnavala in potrdila celj-
ska temeljna izobraževalna
skupnost, je povsem uteme-
ljen in izhaja tudi iz realnih
ocen. Pri ustaljeni kapacite-
ti pedagoške gimnazije, kot
menijo, bi se vsako leto vpi-
salo v prvi razred blizu 90
novincev. Pri normalnem
osipu (23 odstotkov) bi jih v
štirih letih uspešno končalo
šolanje blizu 70. Ce bi se
jih v oddelek za razredni
pouk vpisalo 60 odstotkov, bi
jih bilo torej 40, to pa po-
meni, da bi jih akademijo
končalo vsaj 35. Celjska regi-
ja je torej dovolj velika, da
bi mogla zaposliti vse uči-
telje.
Tudi kar zadeva druge
pogoje, potrebne za ustanovi-
tev takšnega oddelka, so
praktično dani. Medtem ko
bi morali prostorsko rešitev
najti v sprostitvi oddelkov
ob ukinitvi učiteljišča, ima
zavod tudi sposobne učne
moči za nekatere skupine
predmetov, medtem ko bi si
delno pomagali s kadri pe-
dagoške akademije oziroma
oddelka za pedagogiko ljub-
ljanske univerze. Tak odde-
lek po mnenju sestavljalcev
predloga ne bi pomenil sa-
mostojne višje šole, pač pa
bi se moral organizacijsko in
seveda strokovno vezati na
eno pedagoških akademij.
Prosvetni delavci tudi meni-
jo, da bi morala biti takšna
šola žarišče strokovnega pe-
dagoškega dela; ustanovitev
oddelka pa bi imela še to
pozitivno stran, da bi omogo-
čila kontinuirano delo, pri
čemer bi vodstvo gimnazije
pedagoške smeri laže sprem-
ljalo absolvente.
Ob vsem tem velja dodati,
da ima Celje kot širše po-
krajinsko središče vse mož-
nosti za duhovno rast bodo-
čih učiteljev in da Celje na-
vsezadnje v marsičem stagni-
ra. Ker bi sodilo delo oddel-
ka za razredni pouk v okvir
višje šole, bi morala sicer o
tem odločati republiška izo-
braževalna skupnost, ki bi
morala ustanovitev tudi ma-
terialno podpreti. V začetku
pa bi bila prav tako pKJtrebna
tudi pomoč temeljne izobraže-
valne skupnosti; čeprav fi-
nančni izračun še ni znan,
stroški ne bi bili veliki in bi
jih vsekakor zmogli. Vodstvo
celjskega učiteljišča pričaku-
je, da bo odločitev pravočas-
na, predvsem zaradi orienta-
cije in dela z dijaki, ki bodo
zaključili letos šolanje na
pedagoški akademiji kakor
tudi zaradi nekaterih drugih
razlogov. Po njegovem mne-
nju lahko vsakršno zavlače-
vanje in odlaganje rešitve na
poznejša leta rodi negativne
posledice; Celju pa že spri-
čo njegovega značaja in po
tradiciji pripada vsaj ena za-
ključena strokovna pedago-
ška šola. Prav bi bilo, če bi
bili vsi utemeljeni razlogi de-
ležni trezne presoje.
dhr
Jakijeva celjska
stenska epopeja
Pred kratkim je bila v na-
ši bolnišnici intimna sveča-
nost. Kirurški oddelek, prav-
zaprav njegova veja — orto-
pedija je doživela nov razrast.
Ravnatelj zavoda dr. Kopač
je v nekaj besedah tolmačil
povabljencem med katerimi
je bila tudi predsednik celj-
ske občine tovarišica Olga
Vrabičeva, nove dosežke ki-
rurškega oddelka, hkrati pa
je poudaril novo pridobitev
Jakijeve stenske slike. Orto-
ped dr. Malnerič je v krat-
kih besedah podčrtal stike
s slikarjem na podlagi kate-
rih je prišel umetnik pod
streho bolnice, kjer je izvr-
šil delo velikega obsega. V
mali dvorani, ki je določena
za rekreacijo pacientov je
naš umetnik poslikal steno v
izmeri 20 m^ v oljno-emajlni
tehniki. 2e razsežnost sama
pove, da gre za monumental-
no ustvaritev. V tematskem
oziru je to apoteoza življe-
nja: zdravje — bolezen ^
smrt. Umetnik nas popelje v
svet prividov in simbolike ^
odmevi na zemsko realnost
Kompozicijo spletajo elemen!
ti figuralike in oni iz žival,
skega kroga. Razbiranje de.
tajlov terja poglobitev v sli.
karjevo zamisel. Monumeij.
talno slikarstvo je v naši sre-
di kaj redko, radi tega je Ja.
kijevo delo še bolj pomemb-
no. Sliko polno bogatih zamj.
sli je poklonil naši ustanovi:
zdravnikom, osebju in v veli.
ki meri pacientom. Njegovo
humano gesto toplo pozdrav-
Ijamo.
Izza časa baroka monu-
mentalno slikarstvo komaj
poznamo. Nam najbližje so
veličastne Jelovškove freske
na Sladki gori. Delno sorodne
po tematiki, le da so tamkaj
prizori prikazani v iluzioni-
stični-realistični smeri tn to
v zaključenih samostojnih
scenah. Jaki je v celjskem
primeru »razstresene ' ude«
zbral na enovito slikarsko
ploskev, sodobno pojmovano.
Veliki stenski sliki na drugi
strani je mojster razobesil
tri manjše podobe, nekaka
tihožitja, da bi arhitektonski
prostor harmonično zaklju-
čil. Zehmo, da bi tudi le-te
trajno ostale na kraju sa-
mem. Verjetno bo marsi-
kdo, čeprav zdrav, poromal v
celjsko "bolnišnico, da si ogle-
da najnovejše Jakijevo delo.
A. S.
VEČER SATIRE
Center za poljudno znan-
stveno in strokovno izobra-
ževanje celjske delavske uni-
verze je pripravil večer slo-
venske satire, ki bo nocoj v
veliki dvorani Narodnega do
ma. Celjski javnosti se bodo
predstavili Tone Fornezzi, Al-
bert Papler in 2arko Petan,
sodelovala pa bo tudi fol-
klorna skupina II. osnovne
šole, gojenci glasbene šole in
ansambel Milana Stanteta.
Center delavske univerze
pripravlja tudi večer narodne
in poskočne pesmi v Žalcu.
Ta bo v soboto v dvorani
hmeljarskega doma, nastopi-
la pa bosta komorni moški
zbor in ansambel Milana
Stanteta.
Prešernovci jubilirajo...
Minilo je že dvajset let po
osvoboditvi odkar 2PD Fran-
ce Prešeren uspešno deluje
na polju amaterskega izobra-
ževanja. Proslavo so združili
z praznikom Dneva republike
in priredili svečan koncert v
Narodnem domu. 2e uvodo-
ma je treba pribiti, da so
svečanosti dali kar najlepšo
podobo. Bil je to prisrčen
večer kot jih malo doživlja-
mo v našem mestu. V progra-
mu so delovale sekcije: pev-
ski zbor, tamburaški, godbe-
niki na pihala, v avli pa so
razstavljali svoja dela slikar-
ji-amaterji. Večer je razpa-
del v šest točk: mešani zbor
je ob spremljavi pihalnega
orkestra podal Hercigonijevo
Novo Jugoslavijo, Gobčev Bo-
hor ter Simonitijevo Le vkup
uboga gmajna. Mešani pevski
zbor je zapel umetne in na-
rodne, med temi se nam je
zdela Gregorčeva: Pa se sliš
iskreno prisrčno zapeta, z le-
po glasovno kulturo. Pihalni
orkester je zaigral dve za-
htevni koncertni točki tudi
po tehnični strani. Napre-
dek pihalnega orkestra je
pod novo taktirko očiten. Te-
ža programa je bila sloven-
ska noviteta izpod peresa na-
šega rojaka prof. Blaža Arni-
ča, izvleček iz njegove kan-
tate na besedilo pesnika Ka-
juha: Moja pesem ni le mo-
ja pesem. Pel je mešani zbor
ob orkestralni spremljavi go-
dbe na pihala. Skladba je za-
htevna, polna bogate zvoč-
nosti in trdimi orehi v po-
gledu tehnike. Je to sklad-
ba svečanostnega značaja za
monomentalne koncerte kot
jih je le malo v naši litera-
turi. Izvedba je bila kar se
da dostojna v mejah amater
ske zmogljivosti. Publika je
navzočega skladatelja prikli-
cala na oder in se mu je ta-
ko javno oddolžila. Da so pri-
reditelji vpleli v spored no-
viteto, je na moč razveselji
vo. Tako presegajo okvir ob
ligatne amaterske tradicije
Njihove naloge se poglablja-
jo in se društvo- povzpne na
raven soustvarjalcev naše
glasbene kulture.
Društveno in družabno pri-
srčno pa je bilo podeljevanje
nagradnih diplom dolgolet-
nim članom. Kaj malo je ver
jetno, da s^ je v njihovi dru-
žini zbrala dolga vrsta onih,
ki sodelujejo že nad dvajset
let v društvenih vrstah, ne-
sebično in požrtvovalno. Ta
ke priložnosti bi naj vzbudi
le v mladini željo po sodelo-
vanju v trajnem tekmovanju
z izkušenimi kulturnimi bor-
ci. Le tako je možna tradici-
ja, ki poteka iz roda v rod.
Sekcije in dirigenti so preje-
li cvetje in darila, simbolič-
no priznanje za trud in
uspeh.
A. S.
RAZSTAVA
ELDE PIŠČANEC
Prejšnji teden so v celj-
skem Likovnem salonu od-
prli prvo posmrtno razstavo
del akademske slikarke Elde
Piščanec. Rojena je bila 1897
v Trstu, slikarstvo je študi-
rala v Zagrebu in Florenci,
izpopolnjevala pa se je v
Parizu zlasti v cerkvenem sli-
karstvu. Njena dela širši ja-
vnosti pravzaprav riiso zna-
na, saj je Elda Piščanec pre-
živela pretežni del svojega
življenja v okolici Dobrne, ne-
kako zaprta v svoj lastni
svet, v čemer je pravzaprav
vsa tragika, kajti če kdo, po-
tem tudi liko\Tii umetnik ne
more ustvarjati zase. V de-
lih Elde Piščanec prevladuje-
jo pokrajine in tihožitja, pa
nabožni motivi, saj študij v
Parizu ni mogel ostati brez
vsakršnih vplivov.
Elda Piščanec je letos ob
svojem sedemdesetem živ-
ljenjskem jubileju pripravila
posebno razstavo, ki bi jo
predstavila širši celjski jav-
nosti, toda sredi priprav je
umrla. Tako se je jubilejna
razstava spremenila v po-
smrtno.
Razstava v Likovnem salo-
nu bo odprta do 30. tega me-
seca.
SEJA DS
TRBOVELJSKO-
HRASTNIŠKEGA
RUDNIKA
Pred kratkim se je sešel v
Hrastniku osrednji delavski
svet trboveljsko-hrastniškega
rudnika. Na zasedanju so
obravnavali ekonomsko študi-
jo razvoja združenih zasav-
skih premogovnikov, ki jo je
izdelala ekonomska grupa Go-
spodarske zbornice SRS. Med
drugim so na seji sklenili
seznaniti z analizo oba ko-
lektiva, še pred referendu-
mom o združitvi zasavskih
premogovnikov. Skupščina
kolektiva trboveljsko-hrast-
niškega rudnika je sklenila
razpisati referendum za 14.
december, na katerem se bo-
do vsi zaposleni opredeljeva-
li za enotne zasavske premo-
govnike.
Izseljenski koledar 1968
Kot vsako leto doslej je
Slovenska izseljenska matica
tudi letos že precej pred no-
vim letom izdala Slovenski
izseljenski koledar. Publikaci-
ja, ki velja že po tradiciji
kot primerno darilo svojcem
v tujini, pa nosi tokrat še
prav posebno obeležje, nam-
reč petnajstletnico svojega
izhajanja. Temu jubileju je
posvečen tudi uvodnik pred-
sednice Slovenske izseljenske
matice Zime Vrščaj, ki izra-
ža med drugim upanje, da
je vseh petnajst knjig zado-
voljilo naše izseljence in jim
posredovalo predstave o tem,
»kaj se dogaja v Jugoslaviji,
kakšen je njen gospodarski,
kulturni in splošni družbeni
napredek, kakšna je njena
zunanja politika in kakšne
so njene naravne lepote.
Upamo, da smo vsaj delno
v teh petnajstih knjigah pri-
kazali sliko današnjega živ-
ljenja v Sloveniji in nekaj na-
še narodne zgodovine. Tudi
precej izseljenske zgodovine
smo po vaši zaslugi zbrali na
straneh teh 15 knjig. Skoraj
ni dežele na svetu, kjer pre-
bivajo naši ljudje, da ne bi
pisali o njej in o naših lju-
deh, in nI področja v Slove-
niji, od koder so doma naši
izseljenci, da ne bi v teh 15
letih vsaj nekaj o njem pi-
sali.«
V teh besedah je pravza-
prav tudi ves smisel Sloven-
skega izseljenskega koledar-
ja, ki pomeni gotovo živo vez
med izseljenci in njihovo sta-
ro domovino. In v tem je nje-
gova največja vrednost.
Jubilejna knjiga koledarja
predstavlja nekatere najvid-
nejše slovenske pesnike in
pisatelje od Trubarja dalje.
Tajnik Slovenske izseljenske
matice Tone Brožič piše o
obiskih in srečanjih naših
rojakov v letu 1967, njegov
prispevek pa ilustrirajo foto-
grafski posnetki, zlasti z ve-
likega piknika v Velenju. Po-
leg preglednega prispevka o
naši zimanji politiki izpod
peresa Božidarja Gorjana je
pretežni del koledarja posve-
čen posameznim slovenskim
krajem ter njihovemu gospo-
darskemu in kulturnemu živ-
ljenju: Kako se je rodila in
kako je zrasla Nova Gorica
(L. Kante), Mirna na Dolenj-
skem spreminja obraz in ži-
vljenje (E. Hrausky), Kamnik
nekoč, danes, jutri (V. Valen-
ci). O Ribničanih in suhi ro-
bi piše Ivan Vidic, o uspeš-
nem kmetovanju na Hujah
pri Kranju, kjer je ena naj-
vzornejših kmetij v Sloveniji,
pa Evgen Jurič. V koledarju
se prav tako srečamo s še-
stimi našimi mladimi umet-
niki, ki jih pozna svet, pred-
stavljen pa je tudi Anton
Dermota, operni pevec sve-
tovnega slovesa. Dobršen del
koledarja je posvečen oseb-
nostim naših izseljencev ka-
kor rojakom, njihovim orga-
nizacijam, društvom itd. Vr-
sto drugih zanimivih pri-
spevkov ilustrirajo številne
fotografije, v knjigi pa naj-
demo seveda tudi literarne
prispevke, pesmi J. Klenovš-
ka, B. žužka, A. Gradnika, I.
Minattija, C. Zlobca in N.
Maurer kakor tudi prozo Mi-
re Miheličeve in Ivana Potrča.
Ce odštejemo nekaj tehnič-
no slabših posnetkov, nada-
ljuje jubilejna pubikacija
tradicijo najboljših prizade-
vanj, da bi našim rojakom
nudili dovolj pretehtanega
branja o vsem, kar jih za-
nima. Zato bo tudi letošnji
koledar resnično primemo
darilo svojcem v tujini.
dhr
TRG PODJETJE
fuodm
CELJE
Po izredo ugodni ceni vam
nudimo DAMAST
PREJ ND
20.35
SEDAJ ND 16.-
Blago za zavese in pregrinjala
PREJ ND 12,20
SEDAJ ND 8,15
poslovalnica
manufaktura
CELJE
'Jankarieva 1
6 TEDNIK, 14. DEC. 1967
ZACELI SO GRADITI TURISTIČNI CENTER NA GOLTEH
Žičnica na Mozirsko planino
• DO PRVEGA NOVEMBRA PRIHODNJEGA LETA
BI NAJ BILA ZGRAJENA CESTA DO ŽEKOVCA,
SPODNJA IN ZGORNJA POSTAJA GONDOLSKE ŽIC-
NICE, OB GORNJI POSTAJI SAMOPOSTREŽNA RE
STAVRACIJA, SEDEŽNICA NA MEDVEDNJAK Z RAZ
GLEDNO TERASO IN OKREPČEVALNICO TER HO
TEL DO TRETJE FAZE.
Razprave o tem, kako reši-
ti in podpreti razvoj turizma
v Gornje Savinjski dolini so
dobile »piko na i« z odloči-
tvijo delovnega kolektiva celj-
skega avtotiu-ističnega podje-
tja, da bo investiral gradnjo
turistično smučarskega cen-
tra na Golteh. Ta odločitev
ni nova, vendar so jo priza-
deti dolgo varovali pred jav-
nostjo, da naj z njo ne bi
sprožili nepotrebnih polemik.
To je razumljivo, če upošte
vamo, da predstavlja Gornje
Savinjska dolina klin med
splošnim forsiranjem izgrad-
nje na severno štajerskem
področju In sosednjem Kranj
skem.
Delavci celjskega Zavoda
za napredek gospodarstva in
poznavalci razmer v Gornje
Savinjski dolini so nekaj let
zbirali gradivo o tem, kje bi
bila v sedanjih pogojih naj-
ekonomičnejša investicija, in
se odločili za Mozirsko pla-
nino. Pri tej odločitvi je bi-
lo bistvenega pomena to, da
je Mozirska planina gorski
masiv, ki ima veliko različ-
nih terenov za smučarje, da
v poletnem času nudi ogro-
mne možnosti za sprehode,
lov, zbiranje zelišč in planin-
skih tur, in pa da je dostop-
na v sorazmerno najkrajšem
času iz večjih centrov.
Ce pobliže pogledamo naj-
prej smučarske terene in jih
za tiste, ki še niso bili na
Mozirski planini v nekaj be-
sedah orišemo le s smučar-
sko progo s Starih stan na
Ljubensko stran (več kot
3 km dolga z 831 metrov vi-
šinske razlike) in k temu do-
damo še Medvednjak in Kal,
nam je nekoliko jasnejši iz-
bor. Ekonomičnost je po za-
trjevanju predstavnikov inve-
stitorja in Zavoda za napre-
dek gospodarstva bila odlo-
čilnega pomena. Turistično
smučarski center bo namreč
z avtomobilom v manj kot
eni uri dosegljiv iz Celja,
Ljubljane, Velenja, Črne in
Pelkemarkta na avstrijski
strani, do dveh ur iz Zagre-
ba, Maribora, Graza, Klagen-
furta in v manj kot treh
urah z Reke in Trsta. S tem
se ne more pohvaliti nobe-
den drugi center pri nas.
Cel center bo obsegal tri
coninge in sicer Medvednjak,
Stare stane in Kal. Prva far
za gradnje bi naj obsegala
gradnjo *<;este do Zekovca,
zgradilo in asfaltiralo jo bo
GLIN iz Nazarij, spodnjo in
gornjo postajo nihajne gon-
dolske žičnice z dvema gon-
dolama za 45 ljudi v vsaki,
pK)stavilo jo bo znano itali-
jansko podjetje Ceretti Tan-
fani iz Milana in bo največ-
ja pri nas in v sosednji Av-
striji. Dolga bo 3100 metrov
z višinsko razliko 9(X) metrov
in potovalno hitrostjo čez
steber -10 metrov v sekundi.
Pri zgornji postaji bo manj-
ši hotel s 40 ležišča in nato
žičnica sedežnica na Medved-
njak s samopostrežno resta-
iTracijo in izposojevalnico
smučarske opreme, z razgle-
dno teraso in okrepčevalni-
co. Vse to bi naj bilo po
pogodbi zgrajeno do 1. no-
vembra prihodnjega leta, ra-
zen hotela, ki bi ga zgradili
le do tretje faze, torej pod
streho, žičnice bi naj prve
potnike prepeljale za Dan re-
publike.
Golte pa ne bodo dostop-
ne samo s te strani, temveč
tudi z ljubenske po cesti
preko Rastk, mimo kmetov
Rečnika, Kladnika in Visoč-
nika na Stare stane in do
Kala. S tem centrom, ki je v
bistvu druga največja investi-
cija na področju mozirske
občine po vofjni, bodo Gornje
Savinjčani dobili veliko. Tu
ne mislimo samo na razvoj
gostinstva, temveč bolj na
razvoj tercialnih dejavijosti,
kot dodaten vir zaslužka.
J. SEVER
NA RAZSTAVO
Kot v vsakem kraju je tu-
di v Celju mnogo ljubiteljev
slikarstva. Ti so bili še po-
sebno zainteresirani, ko so
izvedeli, da je v Zagrebu raz-
stava Picassojevih del. Zato
se je odbor za likovno dejav-
nost pri Občinskem svetu
ZKPOS Celje odločil in pred-
lagal avtoturističnemu podje-
tju Izletnik Celje, da orgaad-
zira prevoz na ogled razsta-
ve v Zagrebu. Izletnik je po-
nudbo sprejel ter razširil
program izleta na tri razsta-
ve. Cena izleta je 34,5 ND za
dijake in 28 ND za odrasle.
T
Pogled na Stare stene, enega izmed treh coningov novega turistično smučarskega
centra na ^Golteh. (Foto: D. Jagrič)
RAZGOVOR S PETROM JEŽEM IZ PODVEŽE PRI LUCAH O KMEČKEM TURIZMU V GOR-
NJE SAVINJSKI DOLINI
Denar je tu — samo...
• PETER JEŽ SODI MED TISTE KMETOVALCE V
GORNJI SAVINJSKI DOLINI, KI SO PRI KMEČKEM
TURIZMU NAJBOLJ USPELI IN TVORIJO V BISTVU
STEBER TE DONOSNE PANOGE. SKUPNO S SEST-
RO ODDAJATA 26 POSTELJ, S TURIZMOM PA SE UK-
VARJATA OD 2,5 DO TREH MESECEV NA LETO.
Kljub temu, da je deževa-
lo, je bil tokrat Stogejev
Peter, kot mu po do lače
pravijo — zdoma. Spravljal
je les. Nekaj ur pozneje sem
ga znova odkril, resnici na
ljubo, njegov avtomobil R 16,
ki je stal v Lučah pred tr-
govino. Poštar namreč tam
pušča pošto, ki jo nato Peter
dvigne. In tako sva se vrni
(a k njemu na dom v Podve-
zo, do številke tri. Zdi se mi
da ima številko dve sestra
dvoje novih vil, ki nosita
ime »weekend«, lastnika sta
Celjana, pa še nimata številk
»Tako je to pri nas. Tepe
te davkarija, cene in nato še
narava. Dvakrat sem bil že
danes moker kot miš, dva-
krat se je na meni obleka
posušila.« Brez uvoda sva za
čela pogovor za snažno in ve-
liko mizo v dobro opremi je
ni kuhinji z dolgim štedilni-
kom, proizvodnim sredstvom,
ki dobro zalaga trg, bi lah
ko dejal z jezikom »£rosrx^>dnr
stvenika«.
»Oe začneš delati, je dela
vedno več, samo videti ga
moraš.« K tej suhi filozofski
resnici ne moreš ničesar pri-
pomnit, zato sem ga pustil,
naj sam nadaljuje, jaz pa
sem raje s pogledom drsel
po dolini ob cesti in Savinji
do Luč in nato po levem bre-
gu Savinje po planoti zasaje-
ni z drevjem, lš:i se je izgub-
ljala visoko v gozdu. Ko sem
mu povedal, zakaj sem ga
pravzaprav iskal, sva razgo-
vor preusmerila na — kmeč-
ki turizem.
»Predvsem vas moram ra-
zočarati, ker naša družina s
kmečkim turizmom ni zače-
la po vojni, temveč pred njo.
Mama je namreč izdajala naj-
prej dve sobi, nato štiri...
To je bilo še v stari hiši.
Kmetija je bila majhna, s tu-
rizmom pa so se obetali le-
pi dohodki. Po vojni sem se
tudi sam odločil za kmečki
turizem, če hočem biti po-
šten, zaradi strahu pred na-
cionalizacijo gozdov, do kate-
re sicer ni prišlo; in pa za-
radi vse slabših cen lesu.«
- Po tem sodeč ste raču-
nali, da je kmečki turizem
toliko donosen, da bi uspeš-
no zamenjal ti dve najpo-
membnejši panogi?
»Jaz menim, da v naših
krajih lahko pomeni kmečki
turizem lep dohodek, žal pa
se z njim ukvarja še vedno
malo kmetov. Jaz imam ve-
dno polno, vprašanje gostov
pa sploh ni, moramo jih ce-
lo odklanjati. Ne boste ver-
jeli, da gostje niso tako za-
htevni, žele domačo hrano,
čistočo in mir. Zaradi ljube-
ga miru pred financarji me
ne sprašujte, koliko vrže tu-
rizem meni, ker me že tako
gnjavijo. Za ilustracijo pa
povem, da daje več kot živi-
noreja, (zdaj sploh) in enako
kot lep gozd.«
—	Ne zamerite, vendar te
vaše izpovedi izzvene, kot, da
denar leži na tleh, vendar ni
nikogar, ki bi ga pobral. Kaj
pa je predpogoj za kmečki
turizem?
»Treba je začeti počasi. In-
vesticije so sorazmerno veli-
ke. Midva s sestro imava 26
postelj. Te oddajava od dveh
in pol, do treh mesecev. Pri
našem kmečkem delu, ki tra-
ja poleti preko 12 ur, rabi-
mo tudi počitek. Jaz ne toli-
ko, kot mama in sestra, ki
poleti delata v kuhinji in
skrbita za goste. Predpogoj
za kmečki turizem pa je spe
cializirana kmetijska proiz-
vodnja na eni strani in turi-
stične usluge s komfortom
na drugi strani. Kmet, ki
ima raznoliko proizvodnjo po-
trebuje ženske roke preko le-
ta, torej takrat, ko jih turi-
zem najbolj rabi. Poleg tega
pa se tudi sam ne more do-
volj vključiti. Jaz sem že
zdavnaj preusmeril kmetij-
stvo na svojem posestvu in
ga omejil Je na živinorejo.
Od večjih del je le košnja,
to pa večidel sam opravim in
z delom ne obremenjujem še
žensk. Delo v gozdu prav ta-
ko zahteva moške roke.
—	V začetku ste omenili
da so za razvoj kmečkega tu-
rizma pri nas idealni pogoji
Ob kmečkem turizmu so po
temtakem pogoji tudi /a kla
sičen turizem, kaj menite o
tem?
»To, da so pri nas pogoj?
za razvoj turizma, je postalo
že šlager. žal pa hočemo le
kasirati in manj vlagati. Po-
glejte, tudi moji gostje bi ra-
di kam dlje v naravo, pa ne
morejo. Bodisi zaradi cestne-
ga prahu, bodisi zato, Ker ni-
mamo za starejše ljudi žič-
nic, ki bi jih potegnile vr-
hove. Gostje v naši do''ni so
stisnjeni. Danes se že tudi v
L/Ogarski dolini nimajo ffje
sprehajati, da jih ne bi du-
šo prah. S sistemom žičnic
bi bilo to urejeno, žal pa je
to takšen oreh, da nobeden v
njega ne ugrizne, ker so pač
investicije prevelike. Poglejte
Korošico. ciori so takšni smu-
čarski tereni, da bi jih pože-
lela marsikatera izmel so-
sednjih držav. Na višini od
1500 do 2000 metrov je v
enem kompleksu 15 kvadrat-
nih kilometrov travnatih te-
renov, ki bi pozimi služili za
idealna smučišča od začetni-
kov pa do najzahtevnejših
smučarjev. Toda tu je zopet
vprašanje denarja.«
— Izredno malo kmetov go-
ji tudi zimski turizem. Vi ni
ste med njimi. Zakaj?
»Omenil sem že, da se tu
di kmet mora spočiti, .^az
sem že poizkusil, pa sem pre-
nehal. Mogoče bi ga gojil, če
ne bi imel gozdov. Zanima-
nje za kmečki turizem po2a-
mi ni nič manjše od jjovpra-
ševanja poleti, torej za goste
ni problem. Kljub temu pa
se mu jaz odrekam. V turiz
mu je tako: če začneš delati,
je dela vedno več. Ne jme
ga pa biti čez glavo.«
Nani
Za boljše gospodarjenje v kmetij-
stvu, za vsako vaško gospodarstvo
pomeni veliko pridobitev
novi
ENOFAZNI MOTOR
ELEKTROKOVINE
tip EKSK 112 S 4
za dve konjski moči (1,5 kilovata)
in s 1430 vrtljaji v minuti.
Olajšajte si delo! Z enim motorjem
lahko poganjate več gospodarskih
strojev: mlatilnico, cirkularno žago,
slamoreznico, žrmlje, brus, sadni
mlin itd.
ENOFAZNI MOTOR
ELEKTROKOVINE
je zgrajen za potrebe vaških gospo-
darstev. je enostaven in prenosljiv
Priključite ga na enofazno napelja-
vo za luč. kakor druge gospodinj-
ske aparate. Stroški za pogon elek-
tromotorja so nizki Poraba elektri-
ke se obračunava po števcu in
tarifi za gospodinjstvo
Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo-
vini s tehniškim blagom, pri našem
predstavništvu v Ljubljani, Titova
28. tel 315-824 ali v naši tovarni:
ELEKTROKOVINA
MARIBOR, Tržaška 109
telefon: 31-120
Tip EKSK 112
ELEKTROKOVINA
Silve-
strovanje
v novem hotelu
DIANA
MURSKA SOBOTA
RESTAVRACIJA:
— originalna ciganska
glasba iz Szombathelyja
(Madžarska)
pod vodstvom primaša
Tora Horvatha
KAVARNA:
— orkester
Miške Baranja s pevcem
NOVOLETNI MENU
z aperitivom 50 Ndin —
konzumacija
Zanimiva
družabna igra, v kateri
bodo lahko sodelovali
vsi gostje
ŽREBANJE VSTOPNIC
— BAR
7 TEDNIK, 14. DEC. 1967
NA KRATKO
deset avtobusov
v ljubljano
Za nastop velike drsalne
revije iz ZDA, ki bo gosto-
vala v hali Tivoli v Ljubljani
od 12. do 26. decembra, je
med ljudmi v Velenju in
okolici veliko zanimanja. Ve-
lenjska poslovalnica »Izlet-
nik« je prodala vse razpo-
ložljive vstopnice in bo tako
peljalo na drsalno revijo iz
Velenja In Šoštanja 10 turi-
stičnih avtobusov. V pK>slo-
valnici »Izletnika« so pove-
dali, da bi lahko prodali
vstopnic še precej več.
K.
smučarski tečaji
za šolarje
Zveza društev prijateljev
mladine v Velenju pripravlja
za zimske šolske počitnice
smučarski tečaj za 2 izmeni
šolarjev, in sicer na Paškem
Kozjaku. Mladi smučarji bo-
do prebivali v planinskem
domu. Podobne tečaje so
imeli tudi minulo zimo, ven-
dar so morali zaradi slab-
ših snežnih razmer otroke
voziti s tremi avtobusi na
ugodnejša smučišča na Ko-
roško. Tečaje bodo priredili
tudi za otroke v Šoštanju in
Smartnem ob Pakl.
»Mladi zvoki«
Pionirji in mladinci I. os-
novne šole v Šoštanju so za-
čeli izdajati svoje šolsko gla-
silo, v katerega pišejo o svo-
jem delu, načrtih, razen tega
pa objavljajo tudi najbolj
uspele spise in pesmice. Pr-
va številka glasila, ki so mu
dali ime »Mladi zvoki«, je iz-
šla za 29. november, nasled-
nja, vsebinsko Se bogatejša,
pa bo prišla v roke mladim
bralcem ob novem letu.
elektrifikacija
Le še malo je področij v
Sloveniji brez elektrike. Pred
dnevi so elektrificirali še zad-
nje vasi v celjski občini na
Paškem Kozjaku, medtem ko
jih bodo v šentjurski predvi-
doma do leta 1970. Gre za va-
si Hrastje pri Loki pri 2u-
smu in Nivce, ki sta še edi-
na neelektrificirana kraja v
občini. Vsekakor pa bodo
morali v Šentjurju najprej
še bolj osposobiti sedanje
omrežje, šele potem pa bi
lahko nanj priključili oba
kraja.	m
Morilec se je zavedal,
da je ubijal
•	MILAN SELIČ SI JE HOTEL PO UBOJU V ŠTREN-
SKEM, KO JE UBIL 23 LETNO ZAROČENKO MOJCO
IN NJENEGA OČETA, 64-LETNEGA JAKA KLADNIKA
SODITI SAM.
•	PO UBOJU JE PRI MATERI NAPISAL TESTA-
MENT, SE RAZJOKAL IN PRESPAL DO JUTRA, KO
JE ODŠEL NAZAJ V RIMSKE TOPLICE, DA BI DVIG-
NIL POKOJNINO.
•	ZAKAJ JE BIL MILAN SELIC UPOKOJEN IN RAZ-
VRŠČEN V PRVO KATEGORIJO INVALIDOV?
Po prvih vesteh in skopih
poročilih varnostnih organov
in preiskovalnega sodnika,
smo poskušali izvedeti kaj
več o dosedanjem življenju
in liku Milana Seliča, ki se
je rodil na Jazbinem vrhu
št. 2 na Kalobju. Rodil se je
v kmečki družini, ki je tre-
petala pod grobostjo očeta.
Pred temi grobostmi niso
bili vami niti otroci niti ma-
ti. Potem ko se je izučil za
tapetnika in se nekoliko osa-
mosvojil, je postajal tudi
sam grobijan. Ob neki pri-
ložnosti se je kot mladenič
stepel in pri tem dobil s
steklenico po glavi. Delček
stekla so mu izrezali iz gla-
ve šele pri vojakih. Po izpo-
vedi matere, je bil zaradi
pretepanja od očeta in f>o
tem, ko je bil ranjen s ste-
klenico, vse bolj grob.
»Ko je bil trezen je bil
dober, ko pijan pa grob,« so
nam povedali ljudje, ki so
ob njem živeli in pa njego-
va mati. Prav zaradi tega po-
slednjega in pa grobosti si
je sedemkrat poskušal iskati
pravico sam in se znašel
pred sodiščem. Delikte je po-
čenjal tako pogosto, da mu
je sodišče spreminjalo po-
gojne kazni v zaporne. Naj-
dalj je sedel v zapom dve
leti, nazadnje pa je iz zapora
prišel letos v februarju. To-
krat je bil v zaporu leto dni
zaradi požiga lastne domači-
je. Domačijo je zažgal v ča-
su, ko je živel z ženo na Jaz-
bin vrhu. Baje zaradi neke
dmge ženske iz Krškega. V
teh 31 letih je bil šUrikrat
na zdravljenju zaradi nevro-
tičnih težav in enkrat na psi-
hiatričnem opazovanju. Lani,
meseca februarja je bil in-
validsko upokojen. Zal ni-
smo mogli zvedeti na kakšni
osnovi.
Po uboju je odpotoval k
materi v Celje, ki živi pri
hčeri, in jim povedal, kaj je
storil. Zatrjeval je, da je
nanj s sekiro navalil 64-let-
ni Jakob ICladnik. On se je ba-
je samo »branil«. Pri tem pa
ni razumljivo, zakaj je v tej
»obrambi« pred starcem in
nemočnim dekletom ubijal,
čeprav še nismo mogli iz-
vedeti, kako se je tragedija
pripetila, lahko domnevamo,
da je obe žrtvi poskušal ubi-
ti v sobi, vendar se je star-
ček uspel nekako privleči do
vežnih vrat, kjer je najverjet-
neje izdihnil. Kje je bil ta-
čas Selič, ni znano. Po priho-
du k materi, kamor je pri-
šel zvečer, je bil močno po-
trt in pripravljen, da se sam
kaznuje s smrtjo. Zaradi zlo-
čina je jokal, po tolažbi so-
rodnikov se je sprijaznil z
mislijo, da se prijavi var-
nostnim organom. Tega ni
storil, temveč je odšel v
Rimske Toplice po denar. Kot
smo že pisali, je zločin po-
kazal dvema sosedoma. Po
zločinu je taval okrog in v
hiši. Ob mraku je prižgal na
dvorišču svetilko, katero pa
je takoj ugasnil, ko je zasli-
šal lajež sosedovega psa, po
čemer je sklepal, da prihaja-
jo miličniki. Odšel je v hi-
šo, se ulegel na posteljo ob
žrtvah in počakal na var-
nostne organe.
Po vsem sodeč se je mori-
lec zavedal, da je ubijal. Sam
je pogosto z določenim ra-
vnanjem presenečal okoliške
prebivalce in to svoje raviia-
nje poskušal opravičiti z du-
ševno prizadetostjo.
ENAINTRIDESETLETNI
MILAN SELIC, KI JE
UBIJAL NASTRENSKEM
Varstvena
oddelka
za šoloobvezne
Nemalo družin v Velenja
in Šoštanju že v sedanjiij
razmerah občuti pomanjkljj.
vo urejeno varstvo otrok,
di predšolskih ali šolskih, ^
postopnim prehodom nekate.
rib služb in delovnih orga.
nizacij na deljen delovni čas
pa se utegnejo problemi na
tem področju še zvečati.
Pred tem nedvomno ne kaže
zatiskati oči, nasprotno po,
samično zahtevajo precej
kompleksnih in temeljitih re.
šitev. O tem, kako namera-
vajo v večjih središčih ve-
lenjske občine probleme var-
stva otrok urediti, tokrat ne
bi pisali. Zveza prijateljev
mladine v občini bo v pri-
hodnjih tednih začela z de-
lom na analizi razmer v dru-
žinah vseh zaposlenih, da bi
na ta način dobili kar najver-
nejše podatke o dejanskem
stanju in potrebah. Taka ana-
liza bo šele osnova za teme-
ljit akcijski program kje in
kako stvari zastaviti, kajti
sedaj je v občini od skupne-
ga števila šolskih in pred-
šolskih otrok deležno organi-
ziranega varstva samo 4,7 od-
stotka otrok oz. 10 odstotkov
od skupnega števila 3352
predšolskih otrok in še tu so
zmogljivosti za 30 odstotkov
presežene.
Prvi koraki k organizira-
nju varstva šolskih otrok bo-
do storjeni v teh tednih in
to v Velenju in Šoštanju. Gre
za ureditev dveh oddelkov:
pr\'i tak oddelek bo v pro-
storih kulturnega doma v
Velenju ter bo v njem našlo
vsak dan zavetje 50 šolarjev
(dopoldne 25 in popoldne
25), podoben oddelek z ena-
ko zmogljivostjo pa bodo od-
prli še v Šoštanju. V obeh
krajih bodo tako sprva reši-
li najbolj pereče primere
varstva šolskih otrok, ki so
doslej bili bolj ali manj pre-
puščeni slučajnemu nadzor-
stvu oziroma bili kar brez
njega. Temeljna izobraževal-
na skupnost velenjske obči-
ne je namenila potreben de-
nar za ureditev tn vzdrževa-
nje obeh varstvenih oddel-
kov. Starši otrok, ki bodo na
tak način deležni prepotreb-
nega varstva za čas njihove
odsotnosti, naj bi prispevali
denar za malice, najemnino
in delno tudi za materialne
izdatke.
Oba varstvena oddelka za
šolske otroke bosta odprta
januarja prihodnje leto in
nedvomno pomenita začetek
urejanja izredno pomembne
družbene naloge.
K.
Čeprav je zapadel sneg, domačija na Stranskem še ved-
no navdaja z grozo. Občani od blizu in daleč se spra-
šujejo, zakaj je Selič moril. Posnetek prikazuje soseda,
ki sta v strahu pred morilcem preživela cel dan skrita
na podstrešju in skozi dvoje majhnih oken opazovala
morilca.
ZABELEZENO:
Kako se porodi dvom ...
Delegati na sindikalnem občnem zboru so z glasovanjem
odločili, da poročil ni treba brati, ker so jih pravočasno v
pismeni obliki dobili in ker so jih tudi prebraU, lahko kot
najviši forum poročila tudi potrdijo in sprejmejo.
Obsežne razprave na zboru ni bilo. Takšne razprave so
med delegati potekale pred zborom in sicer v treh različnih
skupinah.
Pa se je k razpravi priglasil nekdo in govoril o vpraša-
njih, ki bremenijo zaposlene žene ter s tem povezane prob
leine družine, vzgoje, preskrbe in varstva otrok, probleme
servisne in uslužnostne dejavnosti. Prav, da je do takšne
razprave prišlo, vendar je bil dodan očitek, da o teh rečeh
na obCnem zboru niso razpravljali, niso zavTieli stališč.
Govornik je požel buren aplavz . . .
Kje je tu mesto kakšnemu dvomu?
Ker je bil izražen očitek, da o nečem ni bilo razpravlja-
no in da tem ist«m niso bila sprejeta stališča, moram pod-
vomiti, da bi govornik poročila, katera je z glasovanjem
potrdil, v resnici tudi prebral, kajti problematiko in stališča
o prej omenjenih zadevah poslano pismeno gradivo vključuje.
Ker pa je bil tudi aplavz zelo močan, se nehote poraja
dvom, da bi bili prav vsi delegati poslano gradivo v celoti
in pozorno prebirali?
Druga stvar je, če je bilo ploskanje nagrada za javen na-
stop z zadevo, ki je gotovo i^reča in če so neupravičen
očitek delegati blagohotno prezrli.
Rad pospravim očitek, da delam iz muhe slona, če mi
je dogodek neutemeljeno vcepil dvom.	— ček.
Docent dr. Herbert Zaveršnik:
(2)
Želodčna obolenja
Do ne-
davnega so smatrali, da po-
vzroča tako bolečino lahko sa-
mo solna kislina, ki se sicer
nahaja v želodcu, pa lahko pri-
de tudi v požiralnik. Danes ve-
mo, da je ta pekoča bolečina
EK)sledica živčno-mišičnih mo-
tenj na mestu, kjer prehaja po-
žiralnik v želodec. Taka zgaga
nastopi često, kadar uživamo
hrano, ki je sicer ne prenaša-
mo, če smo se preveč najedli,
zlasti če je bila hrana mastna
ali ocvrta, če med hrano pije-
mo večje količine tekočine, ka-
dar smo prenapeti, če mnogo
kadimo ali če popijemo večjo
količino alkohola ali prave ka-
ve ali premočno začinjenih
jedi.
Funkcionalne motnje, torej
bolečine v zgornjem delu tre-
buha ozir. v želodcu, ki nima-
jo prave bolezenske osnove,
nastopajo zelo često takrat,
kadar smo živčno neuravnove-
šeni. Vzroki- so raznoteri; so
odsev naše civilizacije, oddalje-
vanja od prirodnega življenja,
naglega tempa, v katerem ži-
vimo, in negotovosti. Kako raz-
razburjenje lahko vpliva na
želodec, je vsakomur znano.
Kdo ni imel neprijetnega su-
hega občutka v ustih in tišča-
nja v želodcu pred kakim jav-
nim nastopom, driske pred iz-
pitom, izgube teka in celo bru-
hanja po silnem razburjenju?
Vsako daljše napeto stanje živ-
čevja se lahko odraža na že-
lodcu, ki nas bo začel boleti,
nam bo povzročal velike ne-
všečnosti, pri tem pa ne bomo
mogli najti na njem posebnih
sprememb.
Pogovorite se najprej
z zdravnikom!
Napak bi torej biio, če bi
pri želodčnih motnjah, ki so
čisto živčnega ozir. duševnega
izvora, uporabljali vse mogoče
tablete in kapljice. Stanje bi
se nam utegnilo prej poslab-
šati. Saj mnogo zdravil želod-
čno sluznico močno draži, lah-
ko povzroča vnetje in celo mo-
čne krvavitve. Pogovor z zdrav-
nikom, kateremu zaupamo, je
gotovo največ vreden. Zdrav-
nik bo lahko hitro ugotovil,
kaj je bistvenega in kje leže
vzroki naših težav. Blaga po-
mirjevalna sredstva, zaupanje
v zdravnika in njegova razla-
ga, kako je prišlo do omenje-
nih motenj, lahko bolnika hi-
tro ozdravi ali mu vsaj znatno
izboljša stanje. Ne zavedamo
se, kako mogočen činitelj je
duševnost in kako lahko vpli-
va na naše razpoloženje in
zdravje.
V zvezi s tem bi omenil do-
godek, ki se je pripetil 1946 v
neki ameriški tovarni, kjer so
vtekočinjali amonijak. Blagaj-
nik, ki je bil tamkaj zaposlen
že dolgo vrsto let, je neko po-
poldne iskal v glavnem trezor-
ju, kjer utekočinjajo amoni-
jak, nekega delavca, ker se ne-
kaj v njegovem plačilnem spi-
sku ni ujemalo. Ko je stopil v
trezor, ni našel tam nikogar,
ko pa ga je hotel zapustiti, je
z grozo opazil, da so se vrata,
ki so izredno debela, sama za-
prla, in ostal je ujet kakor
miška v pasti. Iz dolgoletne
izkušnje je vedel, da se ponoči
avtomatično vključi hladikia
naprava in da se v tem pro-
storu zniža temperatura na
— 80 stopinj, česar živo bitje
ne more prenesti. Mož je tol-
kel po stenah, vpil na pomoč,
toda delovnega časa je bilo ko-
nec, in ni bilo nikogar, ki bi
se odzval njegovim klicem. Ves
obupan je blagajnik sedel, in
čimbolj se je bližal čas okrog
2. ure zjutraj, ko se vključijo
hladilne naprave, tem bolj je
bil obupan. V beležnico, ki jo
je imel pri sebi, je napisal po-
slovilno pismo družini. Zadnje,
kar se je dalo prebrati, je bi-
lo: »Ne morem več pisati,
ker...« — verjetno, ker je ta-
ko hladno — moža so namreč
našli naslednji dan mrtvega.
Raztelesenje je pokazalo vse
tipične znake ohladitve.
Zgodba ne bi bila omembe
vredna, če se prav tisto noč
ne bi bila hladilna naprava po-
kvarila, minimalna temperatu-
ra jp kazala na termometru
-f 6 stopinj. Ta človek je zmr-
znil in umrl samo zaradi te-
ga, ker je bil tako trdno pre-
pričan, da mora umreti. — S
tem primerom sem samo ho-
tel povedati, kako lahko delu-
je na človeka avtosugestija.
Enako, seveda v pozitivnem
smislu, pa lahko deluje zdrav-
nikoga sugestija na bolnika.
2al pogrešamo dandanes vse
bolj dvojega: zdravnik nima za
bolnika dovolj časa, da bi se z
njim pogovoril o njegovih te-
žavah in mu razložil, od kod
izvirajo, bolnik pa bi moral vi-
deti v zdravniku človeka, ki
mu hoče in tudi more poma-
gati.
O spremembah na želodčni
sluznici
če smo doslej razpravljali
o želodčnih težavah, ki nimajo
otipljive osnove, potem bi se
zdaj ustavili pri takih, kjer so
spremembe očitne. Zelo često
čujemo od tega ali onega, da
ima vnetje želodca ali vneto
želodčno sluznico. Svoje čase
smo lahko redno brali na rent-
genskih izvidih, da gre za vnet-
je želodčne sluznice, ali kakor
temu strokovno pravimo, ga-
stritis. Danes vemo, da rentge-
nolog ne more tega ugotoviti.
8 TEDNIK, 14. DEC. 1967
RAZGOVOR Z OLGO SMOLA, PREDSEDNICO PGD ŠENTJUR
^^Rtada imam gasilistvo^^
številom moških kot ženska?«
»Ne. Vsi smo složni, kadar
je potrebno prijeti za delo,
pa tudi zaupajo mi.«
»Je gasilstvo družinska tra-
dicija?«
»Oče je bil samo podporni
član gasilskega društva, zato
je težko reči, da je v naši
družini to v navadi.«
»Kako pa je z gašenjem
požarov?«
»Naj je bilo podnevi ali po-
noči, kot drugi sem odhitela
gasit požar. Delala sem vse
kot moški, le da nisem nosila
motorke.«
»Ste zadovoljni z delom pri
gasilcih?«
»Drugo leto mi poteče man-
dat in se bom razrešila. Za-
kaj? Predvsem zaradi neka-
terih ljudi, ki nam mečejo
polena pod noge, ljudi, ki kot
kaže nočejo, da bi mi do-
bro delali, če sem razočara-
na? Kar je glede gasilcev, vsa
čast njim, so pa drugi, zaradi
katerih je težko misliti na
sodelovanje.«
Zopet se je odpravila za ši-
valni stroj, ki ga zapusti le
kadar je potrebno kaj nare-
diti za svoje društvo. Tedaj
ne pozna utrujenosti in ne
misli za zaslužek, ki bi ga
lahko dobila, če se ne bi to-
liko ukvarjala s priljublje-
nim gasilstvom.
M. SENJČAR
Bele eeste
v ŠENTJURJU OBSEŽEN PROGRAM ZA UREDITEV CEST III. REDA
Na vseh zborih volivcev,
raznih sestankih, mladi in
stari vedno znova govore o
slabih cestah v Šentjurju.
Posebno problematična je še
okolica s cestami, polnimi
lukenj, ali kolovozi, ki ob
dežju postanejo neprevozni.
Zato je tudi največ delov^iih
akcij med ljudmi usmerje
no prav na izgradnjo ces*..
V Šentjurju imajo tuii
predlog programa za ureja-
nje in rekonstrukcijo cest
III. reda, ki so ga predložili
republiškim organom v raz-
pravo, izvedli pa bi ga naj
prihodnje leto.
Prioriteto naj ima cesta
Šentjur—Kozje, ki je potreb-
na temeljite rekonstrukcije
Po predračunu bi za to po-
rabili 190 milijonov starih
dinarjev. Na cesti Crnolica
— Šentjur bi naredili podla-
go v dolžini 3 kilometrov, na
to pa cesto asfaltirali. Pred-
račun: 84 milijonov starih
dinarjev. Tri milijone pa bi
še porabili za prevleko do
mostu pod hrib čez VoglaJ-
no. Problematičen je tudi
odsek od križišča proti Gori-
ci, ki bi potreboval novo po-
dlago v dolžini 1800 metrov.
Z asfaltiranjem vred bi dela
stala 30 milijonov SD. Za
ureditev odvodnjavanja bi
porabili 3,700.000 SD, med-
tem ko bi odvodnjavanje in
sanacija plazov od Gorice do
Kozjega stala kar 72 milijo-
nov S dinarjev.
Občani še želijo, da bi ob-
činska skupščina pripomog-
la, da uredijo cesto do Sel,
FK) možnosti pa še do Dra-
melj in Ponikve. Opozorili so
tudi na problem oranja sne-
ga, ki je zelo drago, zato i>a
tudi zelo redko. Sentjurčani
so mnenja, da bi morala bi-
ti dela na cestah mnogo bolj
strokovno opravljena ter da
bi morali ceste III. reda ure-
jevati tudi v republiškem
merilu. Zanimiv je podatek,
ki govori o rednem vzdrže-
vanju cest. Namreč, nekoč je
imel cestar 4 kilometre ce-
ste, sedaj pa jo ima sedem.
Težko pa je reči, ali je prav
to krivo,, da so ceste tako sla-
bo vzdrževane. Odborniki ob-
činske skupščine Šentjur pri
Celju so na zadnji seji ob-
činske skupščine v razpravi
o cestah zahtevali, da jim
cestna uprava predloži obra-
čun, koliko je bilo vloženega
dela in materiala v zadnjem
letu v njihove ceste.
M. S.
Mini kavarna — velik dogodek
Nekaj vina in žganih pijač je že preteklo, odkar so v
Šentjurju odprli novo Esspreso kavarno ali po domače
— mini kavarno. Ljudje so sprva govorili, da je preveč,
gosposka, no, zadnje dni pa lahko ugotavljamo, da su
se le navadili na no\'i lokal in da je ta postal eden
važnih družabnih centrov v Šentjurju.
Seveda se je z zaupanjem
ljudi, povečal tudi promet,
ki pa še vedno ni dosegel
stopnje, ki bi jo lahko, gle-
de na kapaciteto. Kavarna,
ki ima dva posebna kotička,
z 78 sedišči ni skoraj nikdar
v celoti zasedena. Na mesec
naredijo v kavami za 2 mili-
jona starih dinarjev in še ne-
kaj več prometa, tako da
pride na zaposlenega 12 mili-
jončv prometa letno. Z no-
vostmi v prihodnjem letu pa
bodo povečali promet na za-
poslenega na 15 do 17 milijo-
nov starih dinarjev. Katere
pa so te novosti?
Človek ni samo žejen, tem-
več neredko tudi lačen. Ob
dobri kapljici velja prigrizni-
ti kos mesa. Od 15. decem-
bra dalje bo Esspreso imel
dopoldne pripravljene tudi
tople malice, prihodnje leto
pa bodo uredili stalno kuhi-
njo, tako da bo vsak gost
laliko izbiral med raznimi
jedrni. S tem jia upajo, da bo
njihov promet porastel. Se
bolj pa bodo ustregli Sentjur-
čanom s sobotnimi plesi, ki
jih nameravajo prirejati ter
silvestrovanjem.
Nasproti Esspresa je Sladi-
ca, majhen bife istega trgov-
skega podjetja. Nekateri so
mislili, da bo s Sladico šlo
po zlu, rezultati pa so poka-
zali, da ima ta še vedno svoje
stalne goste, medtem ko v
Esspreso zahajajo taKšni, ki
prej niso zahajali v gostilne
in pa seveda gosti iz An'ar-
ja, Slovenskih Konjic ter Ce-
lja. In cene? V Sladici so za
20 odstotkov nižje kot v Es-
spresu, tu pa so enake z
raznimi privatnimi gostil-
nami.	M. s.
Plan izvoza dosežen
KLJUB TEŽAVAM SO V ŠENTJURJU
USPELI IZVOZITI ZA 2,3 MILIJONE
AMERIŠKIH DOLARJEV
čeprav še niso gotovi z
analizo rezultatov o izvozu v
mesecu novembru v Šentjur-
ju predvidevajo, da bo plan
za leto 67. konec leta dose-
žen. Spremembe so" nastale
samo v strukturi izvoza, za-
radi izpada v kovinski in-
dustriji. Letošnji izvoz je do-
segel višino 2,3 milijona ame-
riških dolarjev, medtem ko
je lani 2,1 milijona. Takšen
porast pa je potreben pohva-
le, posebej glede na težke
tržne razmere.
Izvoz je bil omejen pred-
vsem na nekatere lesne iz-
delke in kmetijske pridelke,
največ meso in hmelj. Izva-
žali so v Italijo, delno v Za-
hodno Nemčijo in furnir na
vzhod. Zastopani so bili Al-
pos. Lesna industrija Bohor
in Kmetijski kombinat. Al-
pos je dosegel le 50 odstot-
kov plana izvoza, vendar se
na skupnih rezultatih to ni
toliko poznalo, ker pomeni
Alpos le 6 odstotkov v šent-
jurskem izvozu.
Predvsem je bilo težko z
izvozom mesa v Italijo zara-
di carine, pa tudi v Sovjet-
ski zvezi, kamor so izvažali
furnir, ker je prišlo do kom-
penzacijskih poslov. Morali
so prevzeti določene količine
njiho^'ih izdelkov, da so lah-
ko izvozili furnir. Glede na
na svetovnem trgu
s^^^ Šentjurju nedvomno do-
segli" uspehe, z velikim napo-
rom delovnih organizacij, če-
prav pa bi lahko bil izvoz še
nekoliko večji.
Ko smo vprašali načelnika
oddelka za gospodarstvo ob-
čine Šentjur, tov. Senico, ka-
ko bo z izvozom prihodnje
leto, nam ni določeno odgo-
voril na vprašanje, ker je tež-
ko dajati takšno oceno, še
posebej zaradi lesne indu-
strije.	S. M.
Olga Smola iz Šentjurja pri
Celju je šivilja. Ko jo človek
0di tako majhno in drobno
20 šivalnim strojem ne bi po-
mislil, da se ukvarja tudi z
enim rmjtežjih in nevarnih
moških opravil — gasilstvom,
po razgovoru pa laže ugoto-
viš, da je to mogoče. Hitra in
odločna je kot malokateri
moški. Sedaj je že drugo le-
to, kar je predsednica pro-
stovoljnega gasilskega dru-
štva v Šentjurju. Mnogi pra-
vijo, da je zelo prizadevna.
»Pri gasilcih sem že dvajset
let. Končala sem podčastni-
ški tečaj v Medvodah in v
Šentjurju vodila pionirsko če-
to in saniteto. Tedaj so pio-
nirji dobili več diplom in pri-
znanj. ženska in predsednik?
Po pravici povedano sem se
otepala te dolžnosti. Društvo
je delalo slabše iz leta v leto,
predsedniki so se menjavali,
no končno pa sem le spre-
jela.«
»Kako to, da svoj prosti
čas posvečate prav gasil-
stvu?«
»Rada pomagam tam, kjer
lahko pomagamo ljudem v
stiski in nesreči. Sploh pa ču-
tim izredno veselje do gasil-
stva.«
»Kako sedaj dela vaše dru-
štvo?«
»Lahko rečem, da delamo
zelo dobro, vendar brez po-
trebnega denarja. Občinska
gasilska zveza nam je dala
1,400.000 SD za novo motorno
brizgalno. Imajo razumevanja
do nas na občini in gasilski
zvezi, to nas še spodbuja. Ga-
silci pa so zelo pridni. Ogro-
mno prostovoljnih ur so na-
redili pri črpanju vode v suš-
nem obdobju. Sedaj nas je
štirideset, od tega štiri žen-
ske.«
»Ali sodelujete na vajah?«
»Razumljivo. Večinoma sem
se udeleževala vaj, sedaj pa
je to precej težje zaradi bo-
lezni«
»Ni težko delati s takšnim
NA KiUTKO
Dragi bralci, najprej pred-
vsem to: ne gre za zločin!
To ni noga utopljenca, niti
noga bolnega človeka, tem-
več repa. Cisto navadna re-
pa, ki pa vendarle ni čisto
navadna. Pogosto pravimo,
da se narava čudno poigra.
Tako se je poigrala tudi z
repo, ki jo je med obiranjem
odkrila SILVA SET iz Hru-
ševca št. 30 pri Šentjurju.
Kot nam je povedala Silva,
je bila nad najdbo tudi sa-
ma presenečena. Ta primer
nenavadne igre narave je
presenetil tudi najstarejše
občane, ki ne pomnijo po-
dobnih primerov.
BREZ PROSVETNE
DVORANE
V Dobju imajo zelo aktiv-
no prosvetno društvo, ki ga
vodi tov. Salobirjeva. Med
drugim vsako leto uprizori-
jo igrico za domače občin-
stvo, imajo pa tudi dva tam-
buraška zbora. Njihovo delo
pa nekoliko zavira pomanj-
kanje prostorov. Zelo radi
bi imeli prosvetno dvorano,
vendar zanjo za sedaj še ni
realnih možnosti. Vsekakor
pa jim ostaja upanje, da.bo-
do' nekoč lahko zaig^rali do-
bro igro tudi v novi dvorani
v domačem kraju.	—-an
ŠAHOVSKI TURNIR
Sindikalni delavci v šmar-
ski občini so zopet organizi-
rali šahovski turnir, na ka-
terem je sodelovalo osem
ekip. Rezultati: Steklarna I
24,5; Steklarna II 16; Sodišče
— milica 14,5; SSC in KK po
13; prosvetni delavci 11,5,
TP Jelša 10; občinska skup-
ščina 9,5 točke. Prireditelj je
za vse udeležence pripravil
razgovor in zakusko, najbolj-
šim pa so podelili praktične
nagrade — šahe.	L
pridite po pralni stroj
siazno
Dobite ga v prodajalni
»TEHNO-MERCATOR«<
in v prodajalnah
njegovih POSLOVNIH
PARTNERJEV SIROM
PO SLOVENIJI
TRaOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Tehno-mercator
cel3e
vam nudi
SUPERAVTOMATSKE PRALNE
STROJE
gjimRn|R
PS-652 in PS-275
—	12-mesečni kredit
—	brez obresti
—	brez 20% pologa
—	brez porokov
ENKRATNA PRILOŽNOST ZA ŽIVLJENJSKI NAKUP
Tovarna GORENJE daje 12-mesečno garancijo — Priključuje pralne stroje
Servis zagotovljen po vsej Jugoslaviji
9 TEDNIK, 14. DEC. 1967
NA KRATKO
SEJA REVIRSKEGA
KOMITEJA ZKS
v ponedeljek je bila v Tr-
bovljah sedma seja revirske-
ga komiteja. Jože Zorčič je
ocotA f>olitično stanje na
rudnikih pred referendumom,
inž. Branko Hočevar pa je
govoril o predlogu organiza-
cije združenih rudnikov.
nk-
POSLANCI
OBISKALI REVIRJE
Prejšnji teden se je mudila
v revirjih skupona poslancev
republiškega zbora Skupščine
SR Slovenije in si ogledala
ceste na tem območju. Po
ogledu cest je skupina repub-
liških poslancev skupaj s čla-
noni repuiblišikega izvršnega
sveta Borisom Vadnjaloan in
predsedniki skupščin občin iz
Trbovelj, Hrastnika in Zagor-
ja ob Savi obravnavala neka-
tere konkretne predloge za
ureditev cestnega omrežja v
revirjih, pri čemer je bilo iz-
oblikovano mnenje, da je tre-
ba v letu 1968 uredita cestno
povezavo med revirskdmi ob-
činami ter revirje tudi pove-
zati z ostalimi področji Slo-
venije.
JUTRI OBČINSKA
MLADINSKA
KONFERENCA
Na razširjeni seji je občin-
ski komite ZMS Trbovlje skle-
nil, da bo občinska mladin-
ska konferenca v Trbovljah
jutri, to je 15. decembra, na
njej pa bodo govorili posebej
še o vlogi in mestu mladih
pri nadaljnjem uveljavljanju
načel gospodarske in družbe-
ne reforme ter o novi vsebini
in oblikah dela organizacije
Zveze mladine.
nk-
REORGANIZACIJA
ZDRAVSTVENE
SLUŽBE
v ponedeljek je bdla v Tr-
bovljah razširjena seja inicia-
tivnega odbora za reorganiza-
cijo zdravstvene službe v re-
virjih, na katera so obravna-
vali dosedanji i>otek združe-
vanja zdravstvenih domov Tr-
bovlje, Hrastnik in Zagorje
ob Savd ter lekam iz teh tareih
dbčin.
-nk-
KOIEKTIV ELEKTROLIVARSKE INDUSTRIJE ELIT TRBOVLJE SE JE ODPOVEDAL IZPLAČILU RAZLIKE
V OSEBNIH DOHODKIH
Lastni prispevel: za ureditev položaja
Letos se je elektrolivarska industrija ELIT v
Trbovljah znašla zaradi slabega gospodarjenja in
vodenja v izredno težavnem položaju. Sredi leta so v
tej trboveljski delovni organizaciji zamenjali staro
vodstvo, hkrati pa začeli ugotavljati ui analizirati sla
bosti v poslovanju.
že prve ocene prejšnjega
gospodarjenja oziroma poslo-
vanja so pokazale, da je bi-
lo staro vodstvo nesposob-
no, da bi rešilo delovno or-
ganizacijo iz izredno težavne-
ga položaja, v katerem se je
znašla že lani. Naročil ni bi-
lo, v skladišču so se kopiči-
le zaloge gotovih izdelkov, iz
kolektiva so začeli odhaja-
ti strokovnjaki itd. Tedaj
je bilo naročeno staremu
vodstvu, da izdela sanacij-
ski program, vendar k tej na-
logi ni pristopilo, pač pa je
skušalo reševati nastali pkdIo-
žaj z zagotavljanjem raznih
premostitvenih posojil, s spre-
jemanjem akontacij za naro-
čila in podobno. Pomagati je
skušal reševati nastali polo-
žaj tudi sklad skupnih rezerv
gospodarskih organizacij ob-
čine Trbovlje, ki je odobril ne-
kaj sredstev namensko za od-
prodajo zialog, porabili pa
so jih v glavnem za izplači-
lo osebnih dohodkov. Značil-
no je tudi, da je staro vod-
stvo odklanjalo strokovnjake,
ki bi v danem položaju ver-
jetno edini lahko izboljšali
položaj, in sicer zaradi tega,
ker bi strokovnjaki »preveč
stali«, staro vodstvo pa je na-
sprotovalo tudi kakršnim ko-
li oblikam poslovno tehnič-
nega sodelovanja.
H korenitemu odpravljanju
problemov so v elektrolivar-
ski industriji ELIT pristopi-
li šele po osmih mesecih.
Spričo tega je bil položaj de-
lovne organizacije še težji in
terja precej večje napore no-
vega vodstva, pa tudi nepo-
srednih proizvajalcev, da iz-
boljšajo poslovanje, posebej
še zategadelj, saj zaposleni že
od junija prejemajo minimal-
ne osebne dohodke.
Kolektiv elektrolivarske in-
dustrije ELIT Trbovlje pa
noče kloniti! Zadnje čase že
dosega tolikšno vrednost pro-
izvodnje, kot je bilo predvide-
no s planom. Skrbijo pa tu-
di za to, kako bo s tovarno
v prihodnje. Predvsem pa je
treba še poudariti, da ima
novo vodstvo vso podporo
pri kolektivu.
Pred kratkim se je kolek-
tiv tudi odločil, da se odpo-
ve razliki med minimalnimi
osebnimi dohodki in dohod-
ki, ki bi jim zdaj že pripa-
dali, in to za toliko časa, da
pokrijejo izgubo in s tem za-
gotovijo star za uspešnejše
poslovanje v prihodnje. To
odločitev kolektiva je potrdil
tudi delavski svet, ki je spre-
jel že proizvodni program za
prihodnje leto. Računajo, da
bo elektrolivarska industrija
ELIT Trbovlje dosegla pri-
hodnje leto proizvodnjo v
vrednosti 8,500.000 novih din,
kar bodo dosegli predvsem z
izboljšanjem tehnoloških pro,
cesov, organizacijo dela ter
z večjim izkoriščanjem zmog.
Ijivosti livarne. Svoje pa bo
l£ temu prispevalo tudi po,
slovno tehnično sodelovanje 2
nekaterimi sorodnimi delov,
nimi organizacijami, ki ga
skuša uveljaviti novo vod.
stvo v kar največji meri.
Poslovanje elektrolivarske
industrije ELIT Trbovlje bo
kmalu postavljeno na trdnej.
še temelje. Proizvajalci sme-
leje pričakujejo jutriš.
nji dan. Primer kaže, da so
lahko sposobno vodstvo, pri-
zadevanje kolektiva, pa tu-
di uveljavljeno samoupravlje-
no, kos težavam. —nk-~
POSVETOVANJE O DELOVANJU
OBČINSKIH PRITOŽBENIH ORGANOV
Potrebna večja
vsklajenost pri delu
Na posvetovanju v Trbov-
ljah je bUo ugotovljeno, da
so v statutih revirskih občin
dokaj dobro določeno mesto
oziroma vloga komisij za proš-
nje in pritožbe; to je osnova
ozdiroma pomemben prispevek
za uspešno delo komosij. De-
lo občinskih pritožbenih or-
ganov v revirjih je dokaj za-
dovoljivo, potrebno bd bilo
le, da bi komisije pogosteje
izmenjavale izkušnje in vskla-
jevale delo. Koordinacija de-
la pa bi bila potrebna tudi
med občinskima komisijami
za prošnje in pritožbe, med
pritožbenimi organa v delov-
nih organizacijah, koder de-
lujejo takšne komisije, ter
med drugimi organi, na kate-
re se obračajo obč^, pred-
vsem z namenom, da se za-
gotovi enakopravnejši položaj
tistih, fci se pritožujejo. Skrat-
ka: gre za to, da bi na osno-
vi enotoih kriterijev obravna-
vali in reševali posamezne
probleme.
Po pripovedovanju pred-
stavnikov komisij za prošnje
in pritožbe iz pos^neznih ob-
čin v Trbovljah prevladujejo
pritožbe glede delovnih raz-
merij ter stanovanjsko komu-
nalnih zadev, v Zagorju ob
Savi pa zaradi davčnih ob-
veznosti. Predstavniki komi-
sij poudarjajo tudi pomemb-
nost službe pravne p>omoči,
ki pa žal le še v Zagorju ob
Savi še nd uveljavljena. Sicer
se pa zavzemajo za to, da bi
izdelali poslovnike za delo
občinskih komisiij za prošnje
in pritožbe, posebej še zavo-
ljo t^a, ker bi kazalo prene-
sti na občinske pritožbene or-
gane večino zadev, se praivi
prošenj in pritožb občanov,
kd bi jdh tako reševali hitre-
je, ceneje in bolj kvalifici-
rano.
• nk .
OBČINSKA KONFERENCA ZKS TRBOVOE O KRAJEVNI
SAMOUPRAVI
Zagotoviti nadaljni napredek
Poročali smo že, da je bila v Trbovljah seja ob
činske konference ZK, ki sta se ie udeležila tudi
član predsedstva CK ZK Jugoslavije Miha Marinko,
in članica CK ZK Slovenije ter zvezna poslanka Živa
Beltramova.
V središču pozornosti je bi-
la na zadnji seji občinske
konference ZKS razprava o
vlogi in delu komiuiistov v
zvezi z utrjevanjem in razvo-
jem krajevne samouprave
Razpravo o krajevni samo-
upravi so v Trbovljah uvrstili
na dnevni red seje občinske
konference ZK predvsem z
namenom, da se ugotovi sta-
nje krajevne samouprave adaj
in nakaže perspektiva razvo-
ja, hkrati pa, da dobijo ko-
mimistd osnovno usmeritev za
organizirano idejno politično
delo v zvezd z nadaljnjim po-
glabljanjem samoupravna
mehanizma v krajevnih skup-
nostih in v širši družbeno po-
litični skupnosti. Cland občan-
ske konference ZK ^ menili,
da je treba tudi v Trbovljah
v prihodnje zagotoviti nadalj-
nji napredek v razvoju kra-
jevne samouprave, občinska
konferenci Socialistične zveze
pa so sklenili predlagati, da
naj bi pjodrobneje obravnava-
la nekatera vprašanja v zvezd
z nepoaredno samoupravo ob-
čanov, preučila pa naj bi tu-
di umestnost ustanovitve po-
sebnega koordinacijskega or-
gana.
Na seji so — med drugim
— sprejeli tudi akcijski pro-
gram za delo občinske orga-
nizacije ZK. Iz programa iz-
haja, da bodo prizadevanja
Zveze komunistov v Trbov-
ljah usmerjena zlasti še v za-
gotovitev kar najbolj aktivne
ga idejno političnega delova-
nja članov ZK v novih pogo-
jih gospodarjenja, preučeva-
nja problemov v zvezi s sa-
moupravljanjem in delitvijo
dohodka p>o dedu, obravnavi
idejno političn^a dela komu-
nistov v dmžbeno političnih
organizacijah in drugih obli
kah združevanja občanov ter
samoupravljanju v krajevnih
in komunalnih skupnostih ter
v proizvodnih delovndh orga-
nizacijah.
čJlan predsedstva CK ZK
Jugoslavije, Miha Marinko,
je v razpravi zlasti naglasil.
da se morajo trboveljski ko-
munisti zavzeti za hdtrejše
uveljavljanje integracijskih
procesov in za modernizacijo
proizvodnje. Opozoril pa je
tudi, da ponekod zvišujejo
osebne dohodke, pa čeprav
rezultati dela ndso najboljši;
to kaže, da kolektivi in vod-
stva ne skrbe za nadaljnji
ra23voj delovne organizacije
oziroma, da se bodo takrat,
ko se bodo znašli v težavah,
obračali za pomoč predvsem
oziroma edinole na širšo druž-
beno politično skupnost. To
pa ni sprejemljiv način go-
spjodarjenja.	nk •
DOTACIJA
KONFERENCI
ZA REHABILITACIJO
INVALIDOV
Na prošnjo medobčinske
konference za rehabilitacijo
invalidnih oseb iz Ljubljane
je občinska skupščina Trbov-
lje na zadnji seji dodelila 1500
novih din za financiranje de-
javnosti konference.
nk
TRBOVUE
REFERENDUM MED RUDARJI IZ TRBOVELJ, HRASTNIKA IN
Glasujmo za združitev
Osnovna prednost združitve: konkurenčnejši in sposobnejši za na
Rudarji iz vseh treh revirskih občin odhajajo da-
nes na volišča. Napočil je trenutek, ko je treba še
z referendumom potrditi načelno že sprejeti dogovor,
da se z novim letom 1968 rudnika rjavega premoga
Trbovlje — Hrastnik in Zagorje združita in da začne
s poslovanjem nova delovna organizacija »ZASAVSKI
PREMOGOVNIKI« s sedežem v Trbovljah.
Zadnje dni so rudarji na
sestankih obravnavali kon-
kretne ekonomske in druge
prednosti združitve, ki izha-
jajo iz študij Biroja za ope-
racijske in tržne raziskave
pri Gospodarski zbornici Slo-
venije, pripravljene za inte-
gracijski elaborat za združi-
tev zasavskih premogovnikov.
Osnovna ugotovitev, ki go-
vori v prid združitvi obeh
zasavskih premogovnikov je
dejstvo, da bo združena de-
lovna organizacija konkurenč-
nejša, ter sposobnejša za na-
stopanje na trgu in da bo v
novih pogojih dosegla hitrej-
ši razvoj. V dosedanjih raz-
pravah okrog predvidene
združitve rudnikov je bilo
slišati več vprašanj v zvezi
z ekonomskim položajem po-
samezne delovne organizacije,
obveznostmi, osebnimi dohod-
ki, nadaljnjim razvojem itd.
Na vsa ta vprašanja je mo-
goče najti zdaj odgovor v štu-
diji. Biroja za operacijske
in tržne raziskave pri Go-
spodarski zbornici Slovenije.
Iz analiz Biroja izhaja, da
gre za združitev dveh delov-
nih organizacij, ki sta sko-
rajda enako uspešno poslo-
vali. Tudi dolgoročne obvez-
nosti obeh rudnikov so rela-
tivno približno enake. Bistve-
ne razlike tudi ni v osebnih
dohodkih, seveda upoštevaje
208 opravljenih ur na mesec;
v prvih devetih mesecih le-
tos so znašali jKJvprečni oseb-
ni dohodki na zaposlenega
na rudniku Zagorje 878,58 no-
vih din, na rudniku Trbov-
lje—Hrastnik pa 892,72 novih
din na mesec. Spričo zniža-
nja lastne cene v okviru
združenega »Zasavskega pre-
mogovnika« pa je mogoče re-
alno pričakovati v prihodnje
zvišanje osebnih dohodkov
V načrtu je združitev vseh
upravnih in strokovnih
služb; predvidena je ustrez-
na večja specializacija služb,
okrepitev strokovnosti itd.
Posebej pomembna bo več-
ja finančna moč združenega
za.savskega premogovnika V
prihodnjem letu bodo »Za-
savski premogovniki« dosegli
skupaj predvidoma 20,5 mi-
lijonov novih din amortizaci-
je, rudnikoma Trbovlje
—Hrastnik in Zagorje pa je
bilo odobreno 15,330.000 no-
vih din oz. 6,930.000 novih
din sanacijskega investicijske-
ga posojila iz sklada skup-
nih republiških rezerv gospo-
darskih organizacij. Dodati pa
je tudi treba, da se bo spro-
stil tudi del sredstev, ki je
bil vezan v zalogah surovin
in materiala.
V okviru »Zasavskih pre-
mogovnikov« bo, kot je pred-
videno, uveljavljena enot-
na poslovna politika glede
razporejanja pK>slovnega skla-
da, investiranja, nagrajevanja,
prodaje, intenzivnosti izkori-
ščanja posameznih področij,
raziskovalnih del itd. Po-
memben prispevek k večji
likvidnosti p>oslovanja in tu-
di za dosiego boljših finanč-
nih rezultatov bo enotna p>o-
slovna politika na osnovi do-
seganja optimalnih uspehov
integrirane delovne organiza-
cije kot celote. Odločitve v
enotni poslovni politiki pa
bodo morale biti javne in
vedno tudi utemeljene. Spo-
štovati jih bomo morali vsi
in se po njih tudi ravnati.
Enotna poslovna politika
pogojuje tudi enotno prodaj-
10 TEDNIK, 14. DEC. 1967
VLOGA STALNIH PREDSEDSTEV ZBOROV VOLIVCEV NA VASEH OBČINE HRASTNIK
Sestavni del družbene samouprave
Vsepovsod tam, kjer ni bilo mogoče ustanovili
Itrajevne skupnosti, so se občani Hrastnika odločili
^a stalna predsedstva zborov volivcev — V nekaterih
vaseh so bolj, drugod pa manj aktivni — Kljub temu
pa bi morale organizacije Socialistične zveze še bolj
podpreti prizadevanja teh oblik povezovanja ljudi
za urejanje skupnih zadev —
predsedstva zborov volivcev
lotila urejanja vaških komu-
nalnih objektov in naprav in
za to ponekod v večji meri,
drugje manj, pridobila vašča-
ne.
V minulih treh letih so vsa
stalna predsedstva zborov vo-
livcev v občini Hrastnik raz-
polagala z okoli 110.000 ND,
ki jih je namenila občinska
skupščina za samostojno raz-
polaganje predsedstva zbo-
rov, seveda za tiste namene,
za katere so se opredelili vsi
ali večina ljudi tega ali onega
naselja. Domalega v vseh pri-
merih so stalna predsedstva
podvojila vrednost dobljene-
ga denarja. Ljudje posamez-
nih naselij in vasi so namreč
pokazali veliko razumevanje
za prostovoljno delo. Razen
tega so stalna predsedstva
zborov volivcev privabila k
sodelovanju kmetijsko zadru-
go na Dolu in nekatere de-
lovne organizacije v komuni.
Z njihovo podporo, bodisi v
denarju ali materialu so uspe-
li hitreje urediti marsikateri
komunalni objekt ali komu-
nalno napravo.
Kljub temu pa v Hrastniku
še niso zadovoljni z doseda^
njo aktivnostjo stalnih pred-
sedstev zborov volivcev. Nji-
hova aktivnost je včasih vse
preveč usmerjena le na eno
samo p>odročje — na ureja-
nje komunalnih naprav. Vsak-
danje potrebe ljudi na posa-
meznih področjih j>a že in
bodo še v večji meri terjale
druge oblike dela. Nekatera
predsedstva so sdcer že do-
segla delne rezultate na ix>d-
ročju varstva otrok oziroma
onemoglih in starejših oseb.
Te in nekatere druge oblike,
bi Vsekakor morale postati
sestavni del aktivnosti ne sa-
mo stalnih predsedstev, mar-
več vseh organiziranih sil na
vasi. V tem pogledu bodo mo-
rale več storiti organizacije
ali sekcije in podružnice So-
cialistične zveze, pa prosvet-
na in nekatera druga društva
v teh naseljih.-Tako so npr.
v čečah doslej vložili precej
naporov za dograditev doma
družbenopolitičnih organiza-
cij. Ljudje potrebujejo skup-
ne prostore, v katerih bi lah-
ko zaživele številne oblike or-
ganiziranega življenja vašča-
nov. Predsedstvo zbora vo-
livcev Mamo je doslej več-
krat razpravljalo o problema-
tiki kmetijstva in ndkupni
poditiki. V ta namen je organi-
ziralo celo nekaj predavanj o
živinoreji, sadjarstvu in dru-
gih področjih. Nobenega dvo-
ma ni, da je na področju iz-
obraževanja ljudi še vse pol-
no neizkoriščenih možnosti,
ki jih kaže bolj izkoristiti.
Ljudje manjših naselij in va-
si nimajo domala nobenih
možnosti obiskovati predava-
nja v dolini. V kolikor pa bi
to skrb prevzela stalna pred-
sedstva zborov volivcev, v so-
delovanju z vodstvi prosvet-
nih društev in kmetijsko za-
dnjo, bi pomenilo to delo
korak dlje na poti oživljanja
vseh oblik aktivnosti teh or-
ganov družbene samouprave.
Letošnjo jesen se je delav-
ska univerza skupno z občin-
skim svetom kultumoprosvet-
nih društev odločila za potu-
joči kinematograf. Za zdaj
obiskuje potujoči kino samo
tri večje vasi. Po vsej verjet-
nosti bi kazalo te oblike raz-
vedrila razširiti še na ostala
področja, s čimer bi ljulje
vsaj delno zadovoljevali svo-
je potrebe po razvedrilu.
Končno naj omenimo še u-
smerjenost občinske skupšči-
ne v njenih naporih za boljše
delo stalnih predsedstev zbo-
rov volivcev. S tem, ko jim
dodeljuje denar za te ali one
potrebe, jim vsekakor prizna-
va dejansko vlogo na vaških
področjih. Samostojno razpo-
laganje z denarjem omc^oča;
stalndm predsedstvom posega-
nje-na področje, kjer čutijo
ljudje največje potrebe. Prav
bi bilo, da bi v prihodnje
dobivala stalna predsedstva
potrebna sredstva še za ne-
katere druge namene. S tem
bi namreč imela še večji
ugled in veljavo pa tudi mož-
nost nadaljnjega še uspešnej-
šega povezovanja ljudi za so-
delovanje pri skupnih vpra-
šanjih.	an
SPREJET PROGRAM DELA OBČINSKEGA VODSTVA ZKS
V HRASTNIKU
Usposabljanje komunistov
Sekretariat občinske konference ZKS bo prihod-
nje leto proučeval vrsto področij družbenopolitičnega
življenja v komuni s posebnim ozirom na aktivnost
komunistov na novih osnovah — Idejnopolitično us-
posabljanje članstva ZK sestavni del politike ZK —
Program sekretariata občin-
ske konference ZKS temelji
na programskih osnovah kra-
jevnih organizacij ZK in ak-
tivov ZK v večjih hrastniških
delovnih organizacijah. Kljub
temu pa pravkar sprejeti
program občinskega vodstva
ZK ni samo skupek načrtov
krajevnih organizacij ZK, mar-
več teži za tem, da bi ZK,
kot celota delovala kot izra-
zito idejnopolitična sila na
vseh področjih družbenopoli-
tičnega življenja v komuni.
Posebno pozornost bodo po-
svetili odnosom ZK do reli-
gije. Izdelali bodo podrob-
no oceno odnosa ZK do mla-
dine in narobe. Posebej bo-
do proučili možnosti večje-
ga sodelovanja komunistov
pri obravnavanju ključne pro-
blematike v občini. To pa so
zagotovo vprašanja razvoja in
uveljavljanja gospodarske in
družbene reforme, raz-
voja neposrednosti samo-
upravljanja, delitve po delu
in sploh vprašanja intenzifi-
kacije gospodarjenja. V
Hrastniku nameravajo na
enem izmed prihodnjih po-
svetovanj proučiti problema-
tiko bivših borcev NOB, zla-
sti njihovo sodelovanje v ak-
tivnem družbenopolitičnem
življenju, pa tudi življenjske
prilike članov občinske zve-
ze združenj borcev NOV.
Med drugim se namerava-
jo bolj zavzeti za preučeva-
nje zimanje politike SFRJ
in sodobnega mednarodnega
delavskega gibanja. Na tem
področju naj bi komunisti
storili dosti več, kot doslej.
Predvsem pa bo njihova
dolžnost razlagati načela mi-
roljubne in aktivne koeksi-
stence in politiko neuvršče-
nosti sploh. V Hrastniku bo
ta mesec druga seja občinske
konference ZKS. Predvideno
bodo člani konference ob-
ravnavali gospodarstvo obči-
ne Hrastnik po uveljavljanju
ukrepov gospodarske refor-
me. Nadalje bodo preuči-
li nekatere idejnopolitič-
ne probleme v zvezi s krepit-
vijo ZK in poročilo sekreta-
riata ZK ter njegovih komi-
sij. Sekretariat občinske
konference ZKS sodi da bo
moč na teh osnovah okrepiti
tudi idejnopolitično uspo-
sabljanje članstva ZK. Sa-
mo razgledani komimisti bo-
do namreč kos številnim na-
logam tn dolžnostim, ki jih
čakajo v prihodnjem ob-
dobju.	—m—
Stalna predsedstva zborov
volivcev imajo v Cečah, v Pod-
jjraju-Spodnji del. Krnicah,
Turju, na Mamem, Kalu in
iCovku. Dolžnost teh organov
ni le voditi vsakokratnih zbo-
rov volivcev v teh naseljih in
vaseh, marveč so stalna vez
tned volivci in občinsko skup-
ščino. Dejansko pa so pone-
kod stalna predsedstva zbo-
rov volivcev že postala se-
stavni del družbene samo-
uprave ljudi. Kot krajevne
skupnosti na območju občine
Hrastnik, so se tudi staJna
NA MRATKO
OBČNI OTOR
SINDIKALNEGA
SVETA
Pred dnevi je bil v Hrast-
niku letni dogovor občinske-
ga sindikalnega sveta. Sode-
lovalo je blizu 75 izvoljenih
delegatov in dosedanjih čla-
nov sindikalnega vodstva ter
številni gostje. V razpravi,
ki je zaobsegla domala vsa
aktualna vprašanja od go.spo-
darjenja do izobraževanja za-
poslenih je sodelovalo pre-
cej sindikalnih delavcev iz
vseh hrastniških. podjetij. O
zanimivem dogovoru bomo
podrobneje poročali v pri-
hodnji številki našega ča-
snika.
RAZPRAVE
O ZBIRANJU POMOČI
ŽRTVAM POTRESA
V DEBRU
Tudi v Hrastniku so se
pred dnevi sešli predstavniki
občinskega odbora Rdeče-
ga križa in družbenopolitič-
nih organizacij na razgovor o
možnostih zbiranja denarne
pomoči žrtvam katastrofalne-
ga potresa v makedonskem
mestu Debru in okoliških va-
seh. Na posvetovanju so me-
nili da so hrastniški občani
vselej pokazali pripravljenost
solidarno pomagati svojim
bližnjim v stiski. Zato so
proučili konkretne oblike
zbiranja in pomoči in predla-
gali naj bi delovne organiza-
cije po svojih možnostih pri-
spevale vsaj minimalno po-
moč prizadetim po potresu.
ZAGORJA
zasavskih premogovnikov
stopanje na tržišču, hitrejši razvoj v novih pogojih
no politiko. Ta služba se bo
okrepila, svojo dejavnost pa
ne bo omejevala samo na
formalno prodajo, pač pa bo
obenem opravljala tudi tako
imenovano servisno in teh-
nično — svetovalno službo
za vse odjemalce premoga.
Predvideno je, da bodo v
Trbovljah zgradili novo težko-
tekočinsko separacijo, v ka-
tero je bilo že doslej investi-
rano ndd 10 milijonov novih
din lastnih sredstev. S tem
se bo izboljšala kakovost pro-
dajnega premoga. Na seda-
njem rudniku Trbovlje —
Hrastnik bodo uvedli dvoetaž-
no odkopno metodo, opusti-
li bodo kopanje premoga v
jami Dol ter povečali izkori-
ščanje premoga v jami Oj-
stro. V vseh jamah bodo za-
čeli dosledno uporabljati je-
kleno jamsko podporje. V
Zagorju bOdo delno rekon-
struirali separacijo, uved-
li bodo mehanizirano nakla-
danje na širokočelnih odkopih
in novo odkopno metodo v
jamah Kisovec in Kotredež.
Združitev rudnikov rjavega
premoga Trbovlje—Hrastnik
in Zagorje je — upoštevaje
vse ekonomske zakonitosti —
edini način, da se zasavski
rudarji uveljavijo v sedanjih
okoliščinah in da si združeni
zagotovijo nadaljnji obstoj.
Rudarji iz Trbovelj, Hrast-
nika in Zagorja: na referen-
dumu glasujmo z »DA«, gla-
sujmo za združitev zasav-
skih premogovnikov!
(ma)
GOSPODARJENJE V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK
1968. LETA
Nekoliko višji plan
Nadaljnja skrb racionalizacije proizvodnje in zmanj-
ševanju stroškov — Letos bodo v tovarni predvideno
dosegli 43 milijonov ND realizacije, za prihodnje leto
planirajo 46 milijonov ND vrednosti proizvodnje
čeprav so kolektiv Tovar-
ne kemičnih izdelkov v Hrast
niku tudi letos pestile nekate-
re občasne težave, bodo pred-
videni obseg proizvodnje ko-
ličinsko in vrednostno v ce-
loti dosegli. Z vrsto ukrepi
na vseh področjih gospodar-
jenja, so uspeli znižati proiz-
vodne in druge stroške. Le-
tos so zaključili nekatera po-
membna investicijska dela, s
čemer so občutno racionali-
zirali proizvodnjo in doseg-
li večje učinke. Razen tega
so v podjetju izvedli reorga-
nizacijo strokovnih in sploh
vseh služb, s tem pa poveča-
li neposredno odgovornost po-
sameznikov in delovnih sku-
pin in služb na vseh področ-
jih. Ne glede na to, da ima-
jo še venomer dirigirane ce-
ne, bodo zavoljo omenjene
racior^lizacije in varčeva-
nja dosegli namesto 189 mi-
lijonov SD planiranih skla-
dov, okoli 300 milijonov SD.
Za leto 1988 so ustrezne
službe pripravile predlog ak-
cijskega načrta v vrednosti
46 milijonov ND ali za 4 do
5 odstotkov več, kot bodo
dosegU letos. Povečali bodo
proizvodnjo fosfornih soli
in nekoliko temeljiteje po-
segli v mednarodno delitev
dela. Računajo, da bi prihod-
nje leto izvozili okoli 2000 ton
tripolifosfatov. Polovico v
Avstrijo in Italijo, 1000 ton
pa v Bolgarijo in ČSR. Pri-
hodnje leto ne predvddeva-
dit v višini 5 milijonov ND,
ki ga bodo trboveljski kre-
ditni banki vročili nekateri
najpomembnejši kupci izdel-
kov hrastniške Tovarne ke-
mičnih izdelkov. Posojilo bo-
do porabili za nadaljno raci-
onalizacijo proizvodnje, pred-
vsem za izpopolnitev strojne
opreme in energetskih izvo-
rov. V podjetju je zdaj zapo-
slenih okoli 352 ljudi. Pri-
hodnje oikoli 352 ljudi. Pri-
jo bistvenega povečevanja za-
poslenih, ker so, kot rečeno,
moaio racionalizirali proiz-
vodni postopek. Naj omenimo
še to, da je pred kratkim tu-
di delavski svet kemičnega
kombinata Bor podpisal
ustremo pogodbo o poslov-
notehničnem sodelovanju s
hrastniško tovarno kemičnih
izdelkov. Koristi tega sodelo-
vanja bodo vsekakor oboje-
stranske.	an
HRASTiNIK
Bližajo se prazniki...
Svojim bližjim želite izkazati pozornost in jih obdarovati.
KAKO? NE POZABITE!
NAJPRIMERNEJŠE IN NAJPLEMENITEJŠE DARILO ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO
PRILOŽNOST JE LEPA, DOBRA KNJIGA.
Založba MLADINSKA KNJIGA je pripravila POSEBEN BARVNI PROSPEKT
DARILNIH KNJIG. ZAHTEVAJTE GA V NAJBLIŽJI KNJIGARNI!
Ob pretehtanem izboru darilnih knjig založbe MLADINSKA KNJIGA
se vam ne bo težko odločiti.
11 TEDNIK, 14. DEC. 1967
'HA KRATKtt
PRIPRAVE ZA 22. DE-
CEMBER V ZAGORJU
22. decembra bo v Zagorju
ob Savi osrednja proslava v
počastitev 30-obletnice pr bo-
da tovariSa Tita na čelo
KPJ. Razen tega bodo tokrat
proslavili tudi rojstni dan
JLA. Za to priložnost pripra-
vlja mladinski pevski zbor
»Vesna« nov program, in si-
cer kantato Radovana Gobca:
»Dobro srečo, domovina!«
Spremljal jih bo orkester
nižje glasbe- šole iz Dom-
žal, medtem* ko bo recitaci-
je pripravila skupina DPD
»Svoboda« — Zagorje. Na
proslavo bodo povabili vse
člane ZKJ, borce NOV in ob-
čane.
TEKMOVANJE ZA
CANKARJEVO
BRALNO ZNAČKO
Tudi na zagorskih šolah so
se odločili za tekmovanje la
tekmovanje za pridobitev
Cankarjeve bralne značke.
Gre za akcijo, od katere si
obetajo še večjo zavzetost za
dobro knjigo, domačih in tu-
jih avtorjev. Na osnovni šoli
narodnega heroja Ivana
Skvarča v Zagorju se je do-
slej priglasilo že nad 130
učencev. V tej učni ustanovi
so že tudi sestavili program
knjig, ki jih bodo morali
prebrati otroci. Učenci 3. in
4. razredov bodo tekmovali
za bronasto, 5. in 6. razre-
dov za srebrno, in dijaki 7.
in 8. razredov za zlato Can-
karjevo bralno značko. Izbor
knjig zaobsega najbolj zna-
ne slovenske pisatelje in pe-
snike, med tujimi avtorji pa
so tudi Hemingway, Jack
London in drugi. Otroci bo-
do morali bodisi opisati gla-
vno vsebino prebranih del v
obliki pismenih nalog ali
ustno obrazložiti pomen pre-
branih knjig. Slovesna pode-
litev značk bo bržkone za
slovenski narodni kulturni
praznik 8. februar.
V NEDELJO, 17. DECEMBRA VELIKA ODLOČITEV
Zagorjani pred referendumom
Kaj naj rečemo drugo, kot to, kar so v pripravah na
nedeljsko glasovanje dejali številni občani: »Nimamo
kaj premišljevati, ko pa vsi želimo našim otrokom vse
najboljše!« Res: če bi zagorski občani na nedeljskem
referendumu zatajili, potem bi se odrekli 150 milijo-
nom SD, ki so jih pripravljeni dati za obnovo in izgrad-
njo šol delovni kolektivi in prav toliko občinska skup-
ščina ter temeljna izobraževalna skupnost. Sicer pa
smo zbrali nekaj mnenj, pogledov in odgovorov zagor-
skih občanov, ki smo jih minule tedne pobarali o tem,
kako bodo glasovali na nedeljskem referendumu?
Upokojenec Anton V. je na
naše vprašanje dejal: — Po-
kojnine imam 47 starih tiso-
čakov. Preživljam ženo. živ-
ljenjski stroški so visoki, sta-
narina in druge dajatve prav
tako. Toda, ko prebiram čas-
nike o tem, kako poteka na-
ša reforma, potem se mi če-
dalje bolj vsiljuje vprašanje,
ali smo dovolj usposobljeni
za tak podvig? Znanja ni ni-
koli dovolj. Pogoj za boljše
znanje pa so tudi ustrezni
šolski prostori. Pri nas, v
Zagorju, ima samo ena šola
dobre prostore. Zadnjič so
me anketirali. Hoteli so zve-
deti, kaj mislim o referen-
dumu. Takrat sem zapisal:
— Glasoval bom za samopri-
sprevek. To ponavljam tudi
danes in to bom storil v ne-
deljo. —
Rudar Franci Z. — Naš de-
lavski svet je že pred praz-
niki sprejel sklep o sodelo-
vanju pri finansiranju obno-
ve zagorskih šol. če se ne
motim, smo bili med prvimi
v občini, ki smo se pozitivno
odločili. Pravim vam, da smo
že nekoliko pozni glede tega.
Mislim, da so na občini pa-
metno ravnali, ko niso spre-
jeli večje obremenitve. Tako
pa: 500 SD, nekateri nekoli-
ko več, drugi nekoliko manj,
človek lahko pogreša. Glaso-
val bo za samoprispevek. Go-
spodinja Anica B. — Naša
dva, hodita, hvala bogu, v le-
po urejeno šolo. Toda sose-
dovi nimajo te sreče. Kar hu-
do mi je, ko se naša dva hva-
lita, da jima je v šoli toplo,
prijetno, sosedov pa jima za-
vida. Na roditeljskem sestan-
ku so nam povedali, da bi
morali čez nekaj let imeti vsi
zagorski otrod takšne možno-
sti, kot jih ima zdaj slaba
polovica. Z možem sva si re-
kla. Tistih nekaj stotakov bo-
mo že pogrešali samo, da bo-
do res izpolnili obljubo, kot
je pisalo na tistem proglasu,
ki smo ga dobili pred nekaj
tedni. Vprašati moram še, kje
bo naše volišče? Glasovala bo-
va za prispevek. Delavec Mir-
ko N. — Slišal sem nekaj o
volitvah ali kot pravijo o re-
ferendumu. Naša mulca sta
ženi pripovedovala o tem. Ne-
kam hudo nas privijajo. Ce
ne bi imeli posojila, bi še
nekako šlo. Tako pa, tam po
petnajstem kar sfrči denar iz
rok. Vidim pa., da gre za šole
Punca in fant se še kar ne-
kam učita. No, vesel sem, da
jim šola ne dela toliko težav
Koliko pravite, da bo treba
prispevati? To res ni veliko!
Ce je temu tako, potem, no
potem, bo seveda treba sto-
piti izpolnit tisti listič.
Teh nekaj odgovorov, prav-
zaprav mnenj in pogledov de-
jansko pove, da so zagorski
občani, lahko bi rekli, še do-
kaj dobro seznanjeni z name-
ni enkrat za če že ne za vse
lej, pa vsaj za vrsto let, ure-
diti žgoče probleme šolskih
prostorov. Priznati kaže. da
so družbenopolitične organi-
zacije, pa občinska skupšči-
na, šolska vodstva in drugi
storili velike napore, da bi
občanom podrobno pojasnili,
da gre za akcijo, ki ima veli-
kanski družbenopolitični po-
men. če se ne motimo, je na
vseh dosedanjih sestankih,
zborih volivcev roditeljskih
posvetovanjih in drugih raz-
govorih sodelovalo nad 1500
Zagorjanov. Anali tsko^plan-
ski oddelek občinske uprave
je anketiral eno desetino ob-
čanov, po metodi vzorca. Na
anketo je odgovorilo nad
1000 volivcev. Od tega se jih
je 57 odstotkov izreklo za
uvajanje krajevnega samopri-
si>evka. Najbolje so se odre-
zali delavci in upokojenci ter
gospodinje.
Naj pK)novimo še enkrat ti-
sto, kar nam je rekel neki
odbornik občinske skupščine.
Referendum v nedeljo, 17. de-
cembra mora biti pozitiven.
Ne samo za to, ker bi v na-
sprotnem primeru vrgli čez
okno pripravljenost naših
podjetij, ki so vsa izglasovala
sodelovanje pn obnovi šol,
kar bo vrglo v petih letih
nad 150 milijonov SD, in se
prav tako odrekli drugih 160
milijonov, ki jih bosta pri-
spevala naša skupščina in iz-
obraževalna skupnost, am-
pak še predvsem zavoljo tega,
ker bi vsako odlašanje obnove
in novogradnje šolsikih pro-
storov zavrlo šolsko reformo.
Dandanašnji zahtevamo od
delovnega človeka zmeraj več.
Na strokovnem in družbeno-
ekonomskem področju. Pritr-
jujem vsem tistim zagorskim
šolnikom, ki pravijo, da bo
zbran denar šel za produk-
tivne namene. Ce to razložim
bolj preprosto, potem lahko
rečem samo to, da šolski po-
uk, delo in vzgoja ter izobrar
ževanje v šoli so in bodo vse
bolj gospodarska dejavnost,
namreč v tem smislu, da se
vzgaja mladi rod zato, da bi
se po končanem šolanju laže
vključil v delovni proces, z
boljšim in temeljitejšim zna-
njem, ki ga bo vsakdanje
delo seveda dopK>lnjevalo. že
zdaj so praktično vrata v
podjetja otrokom brez do-
končane osemletke zaprta. V
bodoče si ne smemo več do-
voliti, da bi naši otroci ne
imeli takih pogojev šolanja,
k čemer seveda ustrezni šol-
ski prostori marsikaj dopri
nesejo, kot jih imajo drugod.
Sem pa kajpak daleč od tega,
da bi si upal trditi, da so po
goj za večji napredek, za
boljše znanje naših otrok
samo ustrezni šolski prostorj.
S tem, ko se lotevamo obno^
ve teh prostorov, izpolnjuje,
mo dejansko šele prvi pogoj
za doseganje teh ciljev.
V pripravah na referendum
so se občani podrobno zani-
mali za to, koliko bo moral
ta ali oni dejansko plačevati
za te namene mesečno če-
prav so ljudje bolj ali manj
točno seznanjeni s tem, koli-
ko denarja bodo vsak mesec
odšteli od svojih zaslužkov za
samoprispevek, kljub temu
kaže to obrazložiti vsem ti-
stim, ki zaradi teh ali onih
vzrokov niso imeli priložno-
sti zvedeti za višino dajatev.
Zato predlagamo, da bi na
voliščih, v nedeljo, 17. decem-
bra, tem občanom podrobno
pojasnili, koliko bodo dajali
vsak mesec za dobo petih let
v te namene. Zato kaže na
koncu sestavka samo še en-
krat pritrditi vsem tistim ob-
veščenim občanom, da bodo
prispevki minimalni, za zapo-
slene občane samo 0,5 odstot-
ka neto mesečnih osebnih do-
hodkov.	MILAN VIDIC,
PROBLEMI IN TEŽAVE BIVŠIH BORCEV NOV V ORCINI ZAGORJE
OB SAVI
Veliko borcev zdravstveno o&oženih
V občini Zagorje ob Savi živi nekaj nad 1400 borcev
NOV oziroma internirancev in vojnih invalidov — 355
borcev je starih nad 50 let, 308 do 40 let, 503 od 40 do
50 let, 229 od 60 do 70 let in nad 70 let je 68 borcev. Če-
prav je udeležencem NOB družbena skupnost vsestran-
sko pomagala, imajo nekateri borci še zmeraj razne
težave, bodisi zaradi neurejenih stanovanjskih prilik,
najbolj pa so zdravstveno ogroženi.
Denarja za vse tiste, Ici
so upravičeni, do te oblike
družbene pomoči, ni dovolj.
Ob začetku letošnjega leta je
bilo priznanih v Zagorju 64
stalnih priznavalnin. Od av-
gusta naprej se je to število
zmanjšalo na 58 upravičen-
cev. Na zmanjšanje je vpli-
valo več vzrokov, med dru-
gim: nekaterim so uredili
pokojnine, drugi pa so si
pridobili pravico do repub-
liške priznavalnine, nekaj bor-
cev pa je umrlo. V prvi po-
lovici leta je znašala najviš-
ja priznavalnina 220 ND, naj-
nižja pa 50 ND. Zaradi ome-
jevanja proračunskih sred-
stev, je moral upravni odbor
sklada vse te priznavalnine
začasno omejiti za polnih 20
odstotkov. Republiško prizna-
valnino prejem zdaj samo 12
upravičencev. Letos je bilo v
občinskem proračunu odo-
brenih za priznavalnine.
85.000 ND, s 5%' omejitvijo.
Ker denarja ni bilo dovolj,
je moral upravni odbor
zmainjšaiti priznavalnine. U-
pravni odbor seveda ni mo-
gel realizirati priporočila .Re-
publiškega odbora Zveze
združenj borcev NOV, da bi
odpravili nižje priznavalnine,
kot 100 ND. V Zagorju ob
Savi je za zdaj najnižja pri-
znavalnina še venomer 50 ND.
Čeprav so v zadnjih letih
v glavnem zadovoljivo uredi-
li stanovanjske prilike zapo-
slenih oorcev, to ni moč tr-
diti za udeležence NOB, Id
so že upokojeni ali nezapo-
sleni. Pri tem so pokazale
znatno razumevanje nekatere
večje delovne organizacije,
kot rudnik rjavega premoga
in drugi kolektivi. Kaže, da se
bodo stanovanjske prilike
upokojenim borcem izboljša-
le, z dograditvijo stanovanj-
skega bloka za upokojence. V
Zagorju so v zadnjih letih ne
koliko pomagali s krediti
kmetom-borcem pri urejanju
njihovih stanovanjskih prilik.
Posojila so bila sicer skrom-
na, so pa omogočila, da so in
še bodo nekateri kmetje-bor-
ci obnovili svoja stanovanja.
Najslabše so zdravstvene
prilike nekdanjih borcev 
NOV. Popolnega zdravja ude-
ležencem NOV res nihče ne
more vrniti. Lahko pa bi ga
izboljšali. Ob zadnjem siste-
matičnem pregledu zdravstve-
nega stanja, žal, že pred sko-
raj petimi leti, so ugotovili
porazne razmere. Naj sprego-
vore številke. Med 318 zapo-
slenimi borci in invalidi je
bilo zdravih le 73 ljudi. Od
252 pregledanih invalidov in
borcev, ki niso bili v delov-
nem razmerju pa je bilo
zdravih le 11 ljudi. Teh nekaj
številk nazorno kaže, da ni
dopustno kakršnokoli omeje-
vanje ali zmanjševanje nap>o-
rov v smeri za izboljšanje
zdravstvenega stanja udele-
žencev NOB. Zal tudi pripo-
ročila Republiškega odbo-
ra Zveze združenj borcev NOV,
da bi ponovno izvedli siste-
matične preglede bivših bor-
cev, doslej, vsaj, kot smo
zvedeli, niso mogh upoštevati.
Vzroki niso znani, zagotovo
pa pomanjkanje denarja ne bi
smelo biti vzrok za neupo-
števanje tega priporočila. Se-
veda pa pregledi niso vse,
omogočajo pa, da bi vsi tisti,
ki niso zdravi, imeli prilož-
nosti če že ne ozdraveti pa si
vsaj izboljšati svoje zdrav-
stveno stanje. MILAN VIDIC,
ZAGORJE
zagorje
Seja občinskega
odb ora RK
Pred kratkim se je v Za-
gorju sešel na redno sejo ob-
činski odbor RK. Na seji so
obravnavali oblike zbiranja
denarne pomoči žrtvam ka-
tastrofalnega potresa v ma-
kedonskem mestu Debru in
okoliških vaseh. Razen tega
so obravnavali tudi priprave
na bližnje letne konference
krajevnih organizacij RK. V
občini Zagorje ob Savi deluje
devet krajevnih organizacij.
Na letnih konferencah bodo
spregovorili o dosedanjem in
bodočem delu te pomembne
humanitarne organizacije. Ob-
čni zbori naj bi bili konča-
ni najkasneje februarja pri-
hodnje leto. Potem se bo se-
šla občinska konferenca Rde-
čega križa. Plan krvod-jal-
skih akcij, o čemer je bil
govor na seji, predvideva, da
bi tudi v letu 1968 zbrali naj-
manj toliko krvodajalcev,
kot letos. Letos se je zglasi-
lo za odvzem krvi 457 obča-
nov, kri pa je darovalo 427
ljudi. Računajo, da bodo s
primerno akcijo tudi v pri-
hodnjem letu dosegli prav
tolikšno število krvodajalcev.
Krajevnim skupnostim v občini Zagorje
Kot vsepovsod drugod tu-
di v občini Zagorje ob Savi
vodstva krajevnih skupnosti
pripravljajo • obsežne progra-
me svojega delovanja za le-
to 1968. Ob sestavljanju teh
načrtov pa se sestavljavcem
zastavljajo številna vpraša-
nja, pomisleki in ne nazad-
nje dileme o tem, ali so že
doslej ubrali pravo in pri-
memo pot? Ali se splača
prizadevati, načrtovati, plani-
rati, ko pa na nekaterih pod-
ročjih niso uspeli zadev niti
premakniti? In: ali so kra-
jevne skupnosti »prebile
zvočni zid« tradicionalnega
nezaupanja v kakršne koli
organizirane oblike povezova-
nja ljudi na širših področ-
jih? še in še bi lahko našte-
vali pomisleke, vprašanja in
dileme, da sploh ne omenja-
mo problemov finansiranja
pa sofinansiranja in podob-
no. Resnično taka in podob-
na vprašanja niso neumest-
na. Saj se posameznim kra-
jevnim skupnostim v občini
Zagorje zoperstavlja toliko
neobdelanih področij, toliko
zapostavljenih problemov, da
ni čudno, če tu in tam po-
dvomijo v koristnost svojega
početja.
Nobenega dvoma ni, da so
te dileme izraz in odraz že
dosežene stopnje razvoja, pa
tudi dejavnosti in aktivnosti.
Seveda pa tudi odraz nezado-
voljnosti spričo doseženih
uspehov, ki so vidni samo na
nekaterih področjih, med-
tem ko na številnih drugih
močno zaostajajo. Dejstvo je
namreč, da so doslej krajev-
ne skupnosti pridobile obča-
ne v prvi vrsti zgolj za sode-
lovanje pri urejanju komu-
nalnih naprav in objektov.
Dosti manjši so rezultati pri
razvijanju oblik otroškega
varstva, socialnega varstva,
nege bolnikov na domu, kul-
turnega in prosvetnega živ-
ljenja in sploh pripravljeno-
sti sodelovanja ljudi na vseh
področjih družbenopolitične-
ga življenja. Res pa je, da
so tudi krajevne skupnosti v
občini Zagorje v marsičem
napredovale, v kolikor sme-
mo primerjati njihovo dose-
danjo dejavnost z aktivnost-
jo nekdanjih stanovanjskih
skupnosti. Manevrski pro-
stor se je znatno razširil, in
če niso uveljavljene še vse
oblike s tem ni rečeno, da
bodo venomer zapostavljene.
Vendar je treba nemudo-
ma pristaviti, da bodo zažive-
le tudi druge oblike, v koli-
kor bodo postale odraz po-
treb ljudi. Potrebe ženejo
ljudi k določenem povezova-
nju, temu ali onemu medse-
bojnemu ali skuimemu so-
delovanju in pMDvečani aktiv-
nosti. Včasih so sicer te po-
trebe nekaj časa zgolj do-
mena ozkega kroga ljudi, ko
pa se razširijo, postanejo ob-
če v neki ožji družbeni skup-
nosti. Zato ne gre pozabiti,
da bodo morale krajevne
skupnosti v občini Zagorje
ob Savi usmeriti svojo pri-
hodnjo dejavnost v prouče-
vanje omenjenih potreb lju-
di. Nekaj podobnega so po-
samezne skupnosti že zasta-
vile, s tem ko so analizirale
pomanjkanje ustreznih na-
prav ali razvejanega kultur-
nega in ostalega življenja.
Zaradi tega velja v prihod-
njem obdobju pridobivati
ljudi, da bodo sodelovali ne
le pri izvajanju določenih
del, marveč že pri programi-
ranju. Potem programi dela
ne bodo ostali samo na pa-
pirju, marveč domena pri-
pravljenosti ljudi za sodelo-
vanje. Prej ko slej pa bodo
morale krajevne skupnosti v
teh prizadevanjih dobiti več-
jo družbeno podporo.
— m
Živilski komiDlnat
marmor
PROIZVAJA IN SE CENJENIM ODJEMALCEM
PRIPOROČA S KVALITETNIMI IZDELKI SVO-
JIH MLINOV, TOVARNE TESTENIN, PEKARN
IN SLAŠČIČARN
OBENEM ZELI KOLEKTIV SREČNO IN VESELO
NOVO LETO 1968 VSEM CENJENIM STRANKAM
IN POSLOVNIM PARTNERJEM
PRIPOROČA SE
ŽIVILSKI KOMBINAT
INTES - Marihor
12 TKDNIK, 14. DEC. 1967
ŽRTVE
Prometa
PO NESREČI
POBEGNIL
voznik tovornega avtomobi-
, — cisterne RUDI CRNAC
J vozil iz Celja proti Mari-
Jjru. Na blagem levem ovin-
y ga je začel prehitevati
ggnan tovornjak — cisterna,
(Ječe barve, kateremu pa je
iripeljal nasproti kombi, ki
a je upravljal STANKO
jTERLE. Voznik kombija je
ipazil tovornjak, ki vozi v
]jarje in se mu umaknil 70
^timetrov s cestišča. Ne-
jiani voznik je zavil nekoli-
;o na desno in oplazil to-
vornjak — cisterno s priko-
ico, ki je že vozil po skraj-
li desni strani po bankini.
5aradi teže in udarca se je
jankina udrla in je tovor-
ijak zdrsnil meter globoko
ja njivo, nanj se je naslo-
lila še prikolica. Neznan voz-
nik tovornjaka je odpeljal na-
prej proti Mariboru, škodo
na avtomobilu so ocenili na
7.000 novih dinarjev, med-
tem ko škoda glede razlite
nafte še ni znana.
TRIJE
POŠKODOVANI
Iz Celja je po cesti na Do-
bravo šel pešec ALOJZ
rOJC, kateremu je pri hiši
štev. 68 pripeljal nasproti
inopedist EDVARD KUGLER
s sopotnikom KARLOM CE-
SR-A." V gosti megli je mo-
pedist zadel pešca in so vsi
trije udeleženci prometne
nesreče padli po cesti. Bili
so laže poškodovani
DIVJA VOŽNJA
Voznik osebnega avtomo-
bila FERDO KMETIC, zača-
sno zaposlen v ZRN je vozil
iz Sevnice proti Radečam
ter v Hotemežu na blagem
ovinku srečal neznan osebni
avtomobil. Pri tem je trčil v
dva pešca — ženski, ki sta
šle po skrajni levi strani ce-
ste proti Sevnici. Voznik je
zadel MARIJO KLANŠEK.roj.
1896 iz Hotemeža 26 in jo
zbil pK) cesti, da je obležala
mrtva. Zadel je tudi v RO-
ŽO PAVCNIK in jo teže po-
škodoval. Voznik KMETIC je
vozil zelo divje, vzeli so mu
tudi kri za preiskavf»
V SAVINJO
Voznica osebnega avtomo-
bila SILVA KORENT je pe-
ljala iz Radmirja proti
Ljubnemu. Na lesenem mo-
stu preko Savinje jo je zara-
di poledice zaneslo v levo,
nato pa na desno stran mo-
stu, kjer je zlomila ograjo
in je avtomobil padel v re-
ko Savinjo. Voznica je do-
bila le manjšo telesno po-
škodbo, kakor tudi njeni so-
potniki mož KONRAD in za-
konca OMERZA. Škode na
osebnem avtomobilu je za
5.000 N dinarjev.
NEPREGLEDEN
OVINEK
Voznik tovornega avtomobi-
la IVAN CEPUŠ je vozil iz
Šentjurja proti Kozjemu in
sicer po sredini ceste. Na-
sproti pa mu je pripeljal z
osebnim avtomobilom DU-
ŠAN PRESKAR. Na levem
nepreglednem ovinku je pri
srečanju prišlo do trčenja.
Škodo na obeh vozilih so
ocenili na 4.500 novih dinar-
jev. Lažje poškodbe sta do-
bila voznik osebnega avtomo-
bila in njegov sopotnik AN-
TON PLANINC.
POLEDENELA
CESTA
Iz Migojnic je proti Žalcu
vozil z osebnim avtomobi-
lom ERNEST ZUPANC,
pred njim pa se je peljala
kolesarka, ki je imela na ko-
lesu obešene steklenice, MA-
RIJA FELICIJAN. Voznik jo
je hotel prehiteti, kolesarka
pa je na poledeneli cesti
padla in obležala na cestišču
tako, da je voznik kljub za-
viranju zavozil preko nje.
Hudo poškodovano so odpe-
ljali v celjsko bolnišnico.
VILICE NA KOLESU
Prometna nesreča se je zgo-
dila na Kolodvorski ulici v
Sevnici MARIJA BARTOL
se je peljala s kolesom po
klancu navzdol, ko so na
ravnem delu ceste počile
sprednje vilice kolesa. Kole-
sarka je padla in obležala na
cesti v nezavesti. Dobila je
več poškodb na glavi.
ČEZ STREHO
Voznica osebnega avtomo-
bila ZINKA PLOT je vozila
po cesti II. reda Arja vas—
Velenje. Blizu odcepa stran-
ske ceste v vas Ponikvo je
pričelo vozilo zaradi polede-
nele ceste zanašati najprej v
levo, nato v desno v hrib s
katerega se je avtomobil pre-
vrnil preko strehe na cesto
in obležal na kolesih. Na sre-
čo telesnih poškodb ni bilo,
škodo na vozilu pa so oce-
nili na 3.000 N dinarjev.
V ELEKTRIČNI
DROG
Iz Šempetra je vozil proti
Žalcu z osebnim avtomobi-
lom IVAN HANŽIC. Zaradi
neprimerne hitrosti, poledene-
le ceste in megle ga je zane-
slo, da je trčil v drog elek-
trične napeljave. Telesnih po-
škodb m bilo, zato pa je
škoda na avtomobilu toliko
večja, saj so jo ocenili na
približno 10.000 N dinarjev.
Kako z vzdrževanjem športnih objektov?
Problem vzdrževanja šport-
nih objektov, ima v Celju
najbrž prav tolikšno starost
kot športna dejavnost. To je
vprašanje, ki postaja čedalje
bolj boleče. Navzlic priprav-
ljenosti, da bi ga uredili, se
stanje ni zboljšalo. Nasprot-
no, primeri kažejo, da uprav-
Ijalci domov, stadionov,
igrišč in drugih naprav vla-
gajo v vzdrževanje teh ob-
jektov iz leta v leto manj
sredstev. Po navadi celijo sa-
mo tiste rane, ki so že pre-
več boleče in ki bi grozile
celotnemu objektu. Tekočega
in rednega vzdrževanja ni;
zanj ni sredstev, četudi mo-
ramo ugotoviti, da pa so bila
sredstva za zgraditev vseh
teh naprav, igrišč, stadionov
in podobno. Težko je reči,
kolikšna je vrednost vseh te-
lesnovzgojnih in športno re-
kreacijskih objektov v obči-
ni. Gotovo pa je, da to niso
majhna sredstva in da krep-
ko segajo čez milijardo sta-
rih dinarjev.
Vzdrževanje vseh teh na-
prav je nujno. To bi mo-
rali zagotoviti zaradi načel
dobrega in skrbnega gospo-
darjenja, prav tako pa tudi
zaradi aktivnosti, ki se razvi-
ja na teh objektih ali v njih.
Odgovor, da ni sredstev za
to dejavnost, ne more in ne
sme biti opravičilo. Kajti
gotovo je, da bi našli sred-
stva, če bi kakemu pomemb-
nemu objektu grozilo, da po-
vsem propade. Samo, takrat
bi morali odšteti večje vso-
te denarja kot bi jih potre-
bovali sicer, če bi vsako le-
to sproti skrbeli, da napra-
ve ne bi propadale.
Celjski športni in telesno-
vzgojni delavci so že nekaj-
krat skušali rešiti to vpra-
šanje. Pozanimali so se tu-
di kako rešujejo sorodne pro-
bleme, v drugih mestih, Kjer
so uspeli uveljaviti načelo,
da gre tudi v teh primerih
za objekte splošnega družbe-
nega značaja in da niso to
objekti zaprtega tipa, name-
njeni samo peščici navdušen-
cev. Četudi so dobili na Je-
senicah, v Kranju in Maribo-
ru nekaj zgledov, kako bi se
reči lahko vu-edile, se stanje
ni popravilo. Vse se je ustavi-
lo pri denarju. Kot vse kaže,
pa vendarle ne bo ostalo več-
no tako. Pobudo, da se stvar
premakne z mrtve točke je
dal svet za urbanizem, grad-
bene, komunalne in stano-
vanjske zadeve pri celjski
občinski skupščini, ki je v
razpravi o spremembah in do-
polnitvah občinskega statuta
predlagal, naj bi v statutu
napisali, da je redno vzdrže-
vanje športnih in rekreacij-
skih objektov v občini nuj-
nost. Gre namreč za ugoto-
vitev, da je to komunalna de-
javnost posebnega družbene-
ga pomena. Upajmo, da ta
pobuda ne bo ostala samo
na papirju in samo kot pred-
log, marveč, da bo dobila
ustrezno realizacijo v statu-
tu in kasneje v praksi. Go-
tovo je, da spočetka ne
bo moči zagotoviti vseh sred-
stev za popravilo in vzdrže-
vanje objektov, lahko pa bi
našli toliko, da bi prva vso-
ta pomenila začetek rednega
in sistematičnega dela tudi
na tem izredno pomembnem
družbenem področju. Na
vsak način pa bo treba, ta-
ko kot za parke, ugotoviti,
kateri so ti objekti, ki jih
bo treba vzdrževati. Ne gle-
de na to pa ostane še ved-
no odprto vprašanje, kdo bo
skrbel za to delo.
M. B02IC
NOVEMBRSKA
PROIZVODNJA
V STEKLARNI
Steklarski kolektiv je no-
vembra dosegel 583 milijo-
nov vrednosti proizvodnje. V
tem Sbdobju so izvozili za
235 milijonov SD izdelkov
ali za okoli 186.000 dolarjev.
Kot so pričakovali, so tudi
novembra znatno preseg-
li mesečni plan izvoza. Naj-
več steklenine so prodali v
Zvezno republiko Nemči-
jo, ZDA in nekatere druge za-
padnoevropske dežele. Pred
kratkim se je mudil v pod-
jetju predstavnik našega iz-
voznega podjetja v ZDA. V
razgovoru so ugotovili dokaj
ugodne možnosti za povečan
izvoz stekla, zlasti svetlob-
nih teles na tržišča ZDA.
—m
Novo športno igrišče
Ni še dolgo tega, kar je
bil prostor pred I. osnovno
šolo v Celju popolnoma ne-
izrabljen. V šoli so se odlo-
čili, da bodo na omenjenem
prostoru naredili manjše
športno igrišče, kjer bodo
skozi večji del leta otroci
lahko telovadili.
Začetna dela so bila kma-
lu gotova, saj so pomagala
nekatera celjska podjetja
(predvsem Vodovodna skup-
nost in Kovinotehna), ki so
prispevala gradbeni material.
V dveh letih so si uredili
asfaltirana igrišča za košar-
ko, odbojko in rokomet, pr-
vi v Jugoslaviji pa bodo lah-
ko na ustreznem igrišču igra-
li tudi »mini-košarko«. Z
so pri gradnji največ po-
magali, želi na prostoru pri
železnici zgraditi še plavalni
bazen, ki bi ga uporabljale
vse celjske šole. Načrti so
gotovi, potrebno je samo
zbrati denar, dobiti gradbe-
no dovoljenje in pričeti z
gradnjo. Plavalni bazen bi bil
naonenjen izključno šolskim
potrebam in bi izpopolnil vr-
zel, ki vlada med temi ob-
jekti na celjskem področju.
Upamo lahko samo, da po-
žrtvovalnost, iznajdljivost in
volja nekaterih športnih en-
tuziastov ne bd utonila v vr-
tincu paragrafov in ostalih
nasprotovanj ter da bodo o-
troci ikmalu plavali v novem,
samo telesni zvgoji namenje-
nem bazenu.	tv
gradbenimi deli so končali
tudi pri 60-meterski atletski
stezi, me tališčih in skakali-
ščih. Okoli športnega igrišča
so na zelenice posadili okra-
sno grmičevje.
že do sedaj so osemletkar-
ji in dijaki Centra za blagov-
ni promet opravili več kot
8000 ur prostovoljnega dela,
v začetku šolskega leta pa
so organizirali tudi manjšo
delovno brigado (v njej je
sodelovalo 300 otrok), ki je
v popoldanskem času poma-
gala graditi prepotreben
športni objekt.
Vendar na I. osnovni šoli
z doseženim še niso zadovolj-
ni. Prof. Metod Klemene, ki
je že sedaj med tistimi, ki
Spomladi bomo že igrali na svojem igrišču; pravijo nogometaši Opekarja z Lju-
bečne. Da mislijo resno, pričajo nedeljski dopoldnevi, ko se jih na igrišču zbere
po več deset. V igrišče so že doslej vložili okoli 700.000 starih dinarjev, ki so jih
prispevali: opekama, ki je posodila buldožer, zasebni avtoprevozniki, ki vozijo
na teren ugaske ter mladinci s svojim prostovoljnim delom.	mb
Po / L Idnessu	nu Karaln€^m mar ju Rise Miha 4lič
45. Las je bil dokaj veliko naselje s kočami,
ki so spominjale na uljnake, stoje na visokih
podnožjih. S palmovim listjem na gosto po-
krite strehe so varovale pred pripeko in
dež.iem. Ob vsaki potki, ki je vodila h koči,
je bila velikanska posoda vode. Okrog kolib
bilo nagrmadeno orodje, pa mreže in zanke
za ribe, vesla, orožje in kuhinjski kotliči.
Vrata je čuvalo »znamenje«.
Za sleherno vojščakovo kočo se je dvigal
iznad strehe drog ali pa tudi stolpič, imeno-
van sarokag. Nekateri so bili okrašeni z lo-
banjami ali z drugimi bojnimi spominki. Že
od daleč si lahko razločil, k.jer so doma bo-
jevniki in kje .civilisti'.
Duppova velika koča je stala sredi nase-
lja. Vaščani so .glasno pozdravljali srečni
sprevod in Marboo, veliki poglavar Lasa, se
je košato ustopil pred Jakca in mu položil
roko na ramo. »Dobrodošel v rodnem Lasu,«
je dejal, »svečenik se bo v našem imenu za-
hvalil Velikemu Zogu za tvojo vrnitev.«
Zraven Marooa je stal deček Jakčevih
let, Radovedno ga je motril. Sojeno jima je
bilo, da bosta skupaj preživela mnogotero
pustolovščino: bil je Bogo, poglavarjev sin.
13 TEDNIK, 14. DEC. 1967
VIDA DOBNIK, ŠEF ODDELKA ZA IMOVIN-
SKO ZAVAROVANJE PRI CELJSKI ZAVA-
ROVALNICI GOVORI O
kasko zavarovanju
(Nadaljevanje iz prejšnje
številke)
Kakšne škode so krite s
tem zavarovanjem?
S tem zavarovanjem je kri-
ta škoda, ker je ob uporabi
vozila prišlo do nenadnega
tn presenetljivega dogodka
(nesreče), posledica tega pa
je poškodba, bolezen ali smrt
neke osebe ali uničenje, po-
škodovanje ali izguba stvari.
Ali velja zavarovanje samo
za področje Jugoslavije?
Zavarovanje velja samo za
področje Jugoslavije. Ce pa
ima lastnik tudi veljavno
mednarodno zavarovalno kar-
to (zeleno ali modro), potem
velja zavarovanje tudi za ne-
sreče v inozemstvu In sicer
za dežele, kj so označene v
karti. Mednarodna zavaroval-
na karta velja za zavaroval-
no listino le, če Je osnovno
zavarovanje veljavno.
Do kakšne višine jamči za-
varovalnica za posamezno ne-
srečo?
Za Jugoslavijo so zavaroval-
ne vsote neomejene. Za nesre-
če v deželah, kjer je zavaro-
vanje obvezno, veljajo zava-
rovalne vsote v okviru vsot
tiste dežele. Ce pa gre za ne-
srečo v deželi, kjer zavarova-
nje ni (5bvezno (Italija) jamči
zavarovalnica le v mejah za-
. varovalnih vsot 800.000 N din
za poškodovanje oseb, 80.000
N din za poškodovanje stvari.
Kakšne so dolžnosti zavaro-
vanca ob nesreči?
Med ostalimi dolžnostmi,
navedenimi v pogojih je tudi
dolžnost takojšnjega obvesti-
la zavarovalnice, da je do ne-
sreče prišlo. Nove pogoje za-
varovanja bo vsak zavarova-
nec prejel istočasno s polico.
OSEBNA VOZILA — PRIVATNI SEKTOR
OBVEZNO ZAVAROVANJE AVTOODGOVORNOSTI
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
TELEVIZIJSKI SPORED
NEDELJA, 17. 12
9.25 POROČILA (Ljil>ljana)
9.30 Z MIHO DOV2ANCM IN
GORENJCI — odd. nar. zab
glasbe (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Za-
greb)
10.45 NE ČRNO, NE BELO -
ponovitev odd. za otroke
(Bec-grad)
11.30 JUN.\KI CIRKUŠKE ARE-
NE — serijski film (Ljub-
ljana)
12.00 NEDELJSKA TV KONFE-
RENCA (Zagreb)
NEDELJSKO POPOLDNE
18.25 KARAVANA — reportaža
(Beogrr.d)
18.55 CIKCAK (Ljubljana)
19.10 DOLGO, VROČE POLETJE
—	serijski film (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.50 ZABAVNO-GLASBENA OD-
DAJA (Beograd)
21.50 PORTRETI IN SREČANJA
(Zagreb)
22.05	TV DNEVNIK
PONEDELJEK, 18. 12.
940 TV V ŠOLI -— ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 RUŠČINA — ponovitev ob
15.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO-
BRAZBE (Beograd)
11.40 ZA REBER PO NEVSAKDA-
NJOSTI — TV v šoli (Ljub-
Ijana)
16.10 ANGLEŠČINA (Beograd)
16.55 POROČILA (Zagreb)
17.00 MALI SVET — oddaja za
otroke (Zagreta)
17.25 RISANKE (Zagreb)
17.40 KJE JE, KAJ JE — oddaja
za otroke (Beograd)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 VSI SO PRIHAJALI — cikel
Lepe pesmi so prepevali
(Ijubljana)
18.45 KUHARSKI NASVETI (Lju-
bljana)
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE-
GLED (Beograd)
19.40 TV POŠTA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.40 TV DRAMA (Beograd)
21.40 GLASENA ODDAJA (Zagreb)
22.10 TV DNEVNIK (Beograd)
TOREK, 19. 12.
940 TV v ŠOLI — ponovitev ob
14.,50 (Zagreb)
10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev
ob 15.45 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO-
BRAZBE — ponovitev ob
16.10 (Beograd)
18.00 FILM ZA OTROKE (Ljublja-
na)
18.15 OTVORITEV RAZSTAVE
GABRIJELA STUPICE V
MODERNI GALERIJI (Ljub-
ljana)
18.50 OBREŽJE — odd. za itaU-
jansko narodno skupino v
Jugos. (Ljubljana)
19.06	REZERVIRAN ČAS (Ljub-
ljana)
19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 CIKCAK (Ljubljana)
20.10 DOBEK VOJAK ŠVEJK -
češki celovečerni film (Ljub-
ljana)
21.40 V NAROC.JU TIŠINE —
kulturna oddaja (LjiV>ljana)
22.20 ZADNJA POROČILA (Lju-
Ijana)
SREDA, 20. 12.
17.00 K)ROCILA (Skopje)
17.05 SERIJSKA LUTKOVNA IG-
RA (Skopje)
17.25 POPOTOVANJE PO AZIJI
—	poljudnoznanstveni film
(Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubliana)
18.15 ZDRUŽENJE RADOVEDNE-
ŽEV -- Odd. za otroke (Za-
greb)
19.00 20 MILIJONOV - reportaža
(Beograd)
19.30 DOKUMENTARNI FILMI MI-
LENKA ŠTRBCA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKC/\K (Ljubljana)
20.40 (NE)ZNANA TALIJA — 1
Oddaja (Ljubljana)
21.55 (30LDEN GATE QUAR.T£T
z Jazz festivala v Ljubljani
(Ljubljana)
ČETRTEK, 21. 12.
940 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.35 ANGLEŠČINA pono%'ite7
ob 15.45 (Zagreb )
11.35 ANGLEŠČINA — ponovitev
ob 15.45 (Zagreb)
16.10 ZA REBER PO NEVSAKDA-
NJOSTI — TV v šoli (LjriJ.
Ijana)	,
17.05 POROČILA ( Ljubljana)
17.10 VIJAVAJA—RINGARAJA —
VIII. oddaja (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) '
18.15 DAN V PLANINSKI ENOTI
(Ljubljana)
18.35 ZASEBNO DELO V SAMO-
UPRAVNEM SISTEMU (Lju-
bljana)
19.00 DEŽURNA ULICA — humo-
ristična oddaja (Bec-grad)
19.410 TV PROSPEKT (Zagreb)
19.54	PROPAGANDNA MEDIGRA '
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 AKTUALNI RAZGOVORI
(Beograd)
21.30 PROPAGANDNA ODDAJA
(Ljubljana)
21.40 INTERNACIONALNI KVIN-
TET DUŠKA CjOJKOVICA —
II. del (Ljubljana)
22.30 ZADNJA POROČILA (Ljub-
ljana)
PETEK, 22. 12.
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO-
BRAZBE — ponovitev ob
16.10 (Beograd)
17.05 POR<3CILA (Skopje)
17.10 VAŠA KRIŽANKA — odd.
Za otroke (Skopje)
17.55	TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 GLASBENI MAGAZIN (Lju-
bljana)
19.05 NA SEDMI STEZI — šport-
na oddaja (Ljubljana)
19.35 CIKCAK (Ljubljana)-
19.40 PABLO PICASSO — kulturni
film (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
30.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.40 DESANT NA DRVAR — ju-
goslovanski celovečerni film
(Ljubljana)
22.10 ŠLAGER SEZONE — Sara-
jevo (Zagreb)
22.25 TV DNEVNIK (Beograd)
SOBOTA, 23. 12.
9.40 TV V ŠOLI - ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
17.00 DEŽURNA ULICA — ponovi-
tev (Beograd)
17.40 VSAKO SOBOTO — pregled
spoi-eda (Ljii>ljai>a)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 Ivan Tavčar: VISOŠKO KRO-
NIKA - II. del (Beograd)
19.15 SPREHOD SKOZI CAS —
Oktobrska revolucija (Ljub-
ljana)
19.40 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
2t'.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.40 DVORNI KLOVN NJEGOVE-
GA VELIČANSTVA ČLOVE-
KA — Frane Miličinski Ježek
(Ljubljana)
21.30 VAGABUNDI - francoski
ansambel ustnih harmoni-
karjev' (Ljubljana)
21.40 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE
— serijski film (Ljubljana)
22.00 GIDEON IZ SCOTLAND
YARDA — serijski film
23.00 ZADNJA POROČILA (Ljub-
(Ljubljana)
RkDIO LJUBliM]^
VS.VK DAN: poročila ob 5.15,
6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 18.00,
19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo-
red od 4.30 — 8.00.
PETEK. 15. DECEMBRA: 8.08
Glasbena matineja. 9.25 Ladko Ko-
rošec poje slovenske narodne pes-
md. 11.00 Poročila •— Turistični
napotki za tuje goste. 12.10 »Zbrira
voda« in druge pesmi. 12.30 Kme-
tijski nasveti — dr. Vlado Grpgo-
rovič: Zimska driska pri govedu.
12.40 Na kmečki peči. 13.30 Pri-
poročajo vam ... 14.05 Veliki valč-
ki in uverture. 14.35 Naši poslušal-
ci čestitajo in pozdravljajo. 15.20
Napotki za turiste. 15.45 Kulturni
globus. 17.05 Človek in zdravje.
17.15 Koncert po željah poslušal-
cev. 19.00 Lahko noč, otroci! 26.00
Glasbeni cocktail. 21.15 Oddaja o
morju in pomorščakih."
SOBOTA, 16. DKCEMBKA: 8.08
Glasbena matineja. 9.45 Iz albuma
sklacD za mladino. 11.00 Poročila
— Turistični napctki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — dr.
Franc Zadravec: Lastnosti lisaste^
goveda za pridobivanje mleka in
mesa. 12.40 Popevke iz studia 14
13.30 priporočajo vam . . . 14.05 Od
melodije do melodije. 15.45 Naš
podlistek — Stendhal: Pn,-a doži-
vetja — II. 17.05 Gremo v kino.
17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar
pr!.=!pelo. 18.50 S knjižnega trga.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi-
nute s pevko Ivanko KraSevec.
20.00 Revijski in plesni orkester
RTV Ljubljana. 20.30 Zabavna ra-
dijska igra — »Detektivi na plan«.
22.10 Oddaja za našo izseljence.
NEDELJA, 17. DECEMBRA:
6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij-
ska igra za otroke — Srbo Ivanov-
ski: »čudna ulica«. 9.05 Naši po-
slušalci čestitajo in pozdravljajo
— I. 10.00 Še pomnite, tovariši .. .
Janez Vipotnik. Na Žužemberk.
11.00 Poročila — Turistični na-
potki za tuje goste. 12.10 Naši po-
slušalci čestitajo in pozdravljajo —
II. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05
Nedeljsko športno popoldne. 17.05
Majhen operni koncert. 17.30 Ra-
dijska igra — Jonathan Swift:
Vsemogočno pero. 19.00 Lahko noč,
otroci! 20.00 V nedeljo zve^ier.
PONRDEIJEK, 18. DECEMBRA:
8.08 Glasbena matineja. 9.45 Mla-
dinski pevski festival 1967. 11.00
Poročila — Turistični napotki za
tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
— inž. Cilka Anžič: Uspešnost po-
slovanja najvažnejših kmetijskih
organizacij Slovenije v letošnjem
letu. 12.40 Pesmi z južnega morja
izvaja ansam.bel Vaclava Kučere.
13.30 Pi-iporočajo vam ... 14.35
Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo. 15.20 Glasbeni intermez-
20 17.05 Operni recital slavnih
solistov. 18.15 Signali. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 ^^inute z orke-
strom Henry Mancini. 20.00 SkujMii
program JRT — studio Zagreb.
22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK, 19. DECEMBRA: 8.08
C^ma matineja. 9.25 Slovenski
narodni plesi v priredbi Tončke
Maroltove. 11.OO Poročila — Turi-
stični napotki za tuje goste. 12.30
Kmetijski nasveti — Jože Kregar:
Kako trgujejo s cvetjem v Švici.
12.40 Igrajo domači pihalni ansam-
bU. 13.30 Priporočajo vam . . . —
14.25 I.ahka glasba slovenskih av-
torjev. 15.40 V torek nasvidenje!
17.05 Igra simfonični orkester
RTV Ljvnljana. 18.15 »Odbleski«.
18.45 Svet tehnike^ 19.00 Lnhko
rjoč, otroci! 19.15 Pesmi Latinske
Amerike. 20.00 Od premiere do
premiere. 21.15 Deset pevcev —
deset melodij.
SREDA, 20. DECEMBRA: 8.08
Glasbena matineja. 9.10 Slx>venski
pevci in ansambli zabavne glasbe.
11.00 Poročila — Turistični napot-
ki za tuje goste. 12.30 Kmetijski
nasveti — inž. Lojze Hrček: Skle-
pi II. jugoslovanskega vinogradni-
škega kongresa v Ohridu. 12.40
Venček operetnih napevov. 13.30
Priporočajo vam . . . 14.35 Naši i»-
slušalcl čestitajo in pozdravljajo.
15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45
Naš podlistek — W. Schnurre:
Pogreb. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 S plesnim orke-
strom RTV Ljubljana. 20.00 Clau-
dlo Monteverdi: »Kronanje Fope-
je«,
ČETRTEK, 21. DECEMBRA: 8.08
Iz oper italijanskih skladateljev.
9.25 Narodne pesemi iz Vojvodine.
11.00 Poročila — Turistični napot-
ki za tuje goste 12.30 Kmetijski
nasveti — inž. Milan Rovan: Po-
men uredbe o obveznem uničeva-
nju češmiiiovih grmov. 12.40 Igra-
lo ameriški pihalni orkestri. 13.30
Priporočajo vam . . . 14.05 Izbrali
smo vam. 15.20 Glasbeni intermez-
zo. 17.05 Četrtkov simfonični kon-
cert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45
Jezikovni pogrovori. 19.00 Lahko
noč. otroci! 20.00 Četrtkov večer
domačih neimi in napevov.
TRGOVSKO PODJETJE
NA VELIKO IN MALO
S SERVISI
AVTO CELJE
CELJE, Ljubljanska II
sporoča cenjenim kupcem, da ima v novi zalogi
—	RENAULT 8, letnik 1968 z motorjem 1100 ccm
—	RENAULT 4, letnik 1968
—	RENAULT 4 furgon, letnik 1968
—	italijanske peči na olje »GIBO«
—	uvožene zimske gume za vsa osebna vozila CEAT
in SEMPERIT .
ZA NAKUP SE PRIPOROČA
AVTO CELJE
CELJE
VISOKI Q
NOV
VRHUNSKI
DOSEŽEK
BONBONI, POLNJENI Z NA-
RAVNIMI SADNIMI SOKOVI
IN DODATKOM
VITAMINA C
Superavtomatske pralne stroje, hladilnike
in peči na olje
(Jobite po konkurenčnih cenah pri
JUGOTEHNIKI, Ljubljana
Pod Trančo 2 — pri Čevljarskem mostu
telefon: 23-881 do 23-884
ZOPPAS pralni stroj model 570:	75.000 LIT	in ^ 940	Ndin
ZOPPAS hladilnik 130 litrov:	30.500 LIT	in 460	Ndin
ZOPPAS hladilnik 160 litrov:	42.200 LIT	in 570	Ndin
ZOPPAS peči na olje 8000 Kcal.	29.500 LIT	in 354	Ndin
5400 Kcal.	26.800 LIT	in 326	Ndin
Skrbimo za servisno vzdrževanje v in po izteku garancijskega roka.
Servisne delavnice za Slovenijo v Ljubljani — JUGOTEHNIKA, Mačkova 5,
telefon 23-329, Mariboru, Ajdovščini, Velenju in Portorožu.
Generalni zastopnik za Jugoslavijo »Merkur«, Zagreb, Martičeva 14, prodaja
za Slovenijo:_
Zahtevajte pojasnila!
Obiščite nas!
2 MILIJONA
Občinska skupščina v Šen-
tjurju je namenila dva mili-
jona starih dinarjev za sana-
cijo dosedanjega transforma-
torja v Loki pri Zusmu in za
ureditev pomožnega transfor-
matorja, S tem bodo precej
izboljšali napetost električne
energije v tem kraju.
m
14
KOMPAS
VABIMO VAS
PJA SILVESTROVANJE V:
1. GARDO ob Gardskem
jezeru. Silvestrovanje
bo v hotelu »Sole«.
Prijave do 20. 12. 1967.
J. BUDIMPEŠTO. — SUve-
strovali boste v najbolj
luksuznem hotelu »Ro-
yal«. Prijave do 16. 12.
1967.
PRED VSAKIM POTOVA-
NJEM SE POSVETUJTE
V POSLOVAI.NCI KOM-
PAS — CELJE, Tomšičev
trg 1, telefon 23-50.
ŽIVINO-
ZDRAVNIŠKA
DEŽURNA
SLUŽBA
Od 16. do 22. decembra
1967: Marjan T i s e 1 j, vete-
rinar, Celje, Savinjska 3 (Sa-
vinjsko nabrežje), tel. 28-71,
dopoldne tel.: 24-52!
VREME
VREMENSKA NAPOVED ZA
ČAS OD 14. DO 24. DEC.
Sredi decembra otoplitev s
padavinamd, nato nekako 17.
in 18. decembra suho vreme.
Okrog 20. decembra padavine
z ohladitvijo, sneg do nižin.
Od 21. decembra dalje daljše
raadobje suhega in hladnega
vremena.
Dr. V. M,
IZLET
Z
IZLET
NIKOM
CELJE
NOVE
IZREDNO NIZKE
CENE
IZLETOV
V TUJINO
Programi v poslo-
valnicah
SLG CELJE
Četrtek, 14. decembra ob
15. in 19.30: Bertolt
Brecht: ŠVEJK V II.
SVETOVNI VOJNI. Go-
stovanje V Brežicah.
Petek, 15. decembra ob
15.0: Bertolt Brecht:
ŠVEJK V II. SVETOV-
NI VOJNI. I. mladin-
ski abonma in izven.
Sobota, 15. decembra ob
15.30: Saša Škufca: TR-
NULJČICA. I. šolski a-
bonma in izven.
Nedelja, 17. decembra ob
10.	uri: Bertolt Brecht:
ŠVEJK V II. SVETOV-
NI VOJNI. II. mladin-
ski nedeljski abonma in
izven.
Ponedeljek, 18. decembra
ob 15.30 in 19.30: Ber-
tolt Brecht: ŠVEJK V
11.	SVETOVNI VOJNI.
Gostovanje v Ptuju.
Torek, 19. decembra ob
10,15: Saša škufca: TR-
NULJCICA. Zaključena
predstava za Osnovno
šolo Žalec.
Torek, 19. decembra ob
17: Saša Škufca: TR-
NULJČICA, 3. šolski a-
bonma.
Sreda, 20. decembra ob
17: Ivan Cankar: HLAP-
CI. Abonma za upoko-
jence in izven.
Četrtek, 21. decembra ob
12.30: Saša Škufca: TR-
NULJČICA. Zaključena
predstava za Osnovno
> šolo Laško.
Četrtek, 21. decembra ob
19. uri: Bertolt Brecht:
ŠVEJK V H. SVETOV
NI VOJNI. III. mladin-
ski abonma in izven.
Petek, 22. decembra ob 19:
Ivan Cankar: HLAPCI.
Gostovanje v Sevnici.
Sobota, 23. decembra ob
19.30: Bertolt Brecht:
ŠVEJK V II. SVE-
TOVNI VOJNI. Izven
abonmaja. Vstopnice bo-
do v prodaji dan pred
predstavo od 18.30 do
19.30 in na dan pred-
stave dve uri pred za-
četkom. Rezervacije po
tel. 29-60.
Muli
oglasi
PRODAM
DVA zidana štedilnika pro-
dam. Kuštrin, Krajnčeva 2
—	Polule, Celje.
KOMPI.ETNO spalnico —
trdi les, temno, francoske
izdelave prodam. Pečnik,
Celje, Stanetova 5.
MOPED Puch v dobrem sta-
nju prodam. Naslov v upra-
vi lista.
V CENTRU Celja prodam ta-
koj vseljivo enosobno sta-
novanje, primerno tudi za
mimo obrt. Naslov v upra-
vi lista.
ZARADI selitve prodam ta-
koj šRStsobno stanovanjsko
hišo z vrtom tn garažo v
centru Laškega (št. 12).
Dovoljena nadzidava. Stav-
ba primerna za podjetje
—	prodaijalno ali obrt, zato
je možna tudi delna pro-
daja stavbe. Informacije v
trgovini »PEKO« Laško. —
Ponudbe pošljite na naslov:
Anica Herman, Zagreb, So-
cialističke revolucije 98/1.
RABLJEN krojaški šivalni
stroj znamke Singer pro-
dam po zelo ugodni ceni.
Ivan ZohaT, Glin je 10, Bra-
slovče.
GLOBOK otrošiki voziček ugo-
dno prodam. Kvas, Cuiprij-
ska 11.
ODLIČNO ohranjen italijan-
ski globoik otroški voziček
prodam. Drgajner, nov če-
tvorček Ingirada, Zg. Hudi-
nja, Celje.
DOBRO ohranjen na novo
lakiran avto Zastava 600
prodam po zelo ugodni ce-
ni. Kupec naj se zglasi na
naslov: Prane Nerat, Rad-
mirje 63, Zg. Savinjska do-
lina.
ELEKTRIČNO kitaro, skoraj
novo, prodam zelo ugodno.
Naslov v upravi lista.
RABLJENO pohištvo, kom-
pletno spalnico — samsko
proda ugodno: Franc Iko-
vic, Celje, Ljubljanska 44.
NOVO spalnico s štiridelno
omaro prodam po zelo ugo-
dni ceni. Naslov v uipravi
lista.
KUPIM
HIŠO in nekaj zemlje do
4,000.000 Sdin kupim. Nar
slov v upravi lista.
GRADBENO parcelo ali po-
slopje pirimemo za zidavo
oziroma preureditev v obrt-
no delavnico v Celju ali
bližnji okolici kupim. Pis-
mene ponudbe na upravo
lista pod »GOTOVINA«.
STANOVANJA
OPREMLJENO sobo Oddam
poštenemu dekletu. Naslov
v upravi lista.
PROTI 250.000 Sdin posojila
nudim ogrevano, komfort-
no sobo za dve osebi. Po-
seben vhod, souporaba ko-
paJiniice in sanitarij. Osta-
lo po dogovoru. Naslov v
upravi lista.
PRAZNO sobo iščem. Nudim
20.000 Sdin nagrade. Naslov
v upravi lista.
LEPO suho sobo in kuhinjo
zamenjam za dvosobno sta-
novanje ali vsaj enosobno
z večjim kabinetom. Na-
slov v upravi lista.
NUJNO potrebujem enosob-
no stanovanje ali garso-
niero. Cenjene ponudbe pod
»400 Ndin«.
SOLIDNEGA sostanovalca
sprejmem. Celje, Tmov-
Ije 20.
OPREMUENO sobo oddam
eni ali dvema ženskama.
Kidričeva 20.
SOBO v Olju, po možnosti
v mestu, išče dekle. Na-
slov v upravi lista.
SOBO oddam za delno po-
moč v gospodinjstvu. Na-
slov v upravi lista.
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO pomočnico
k štiričlanski družini išče-
mo. Ostalo po dogovoru.
Naslov v upravi lista.
RAZNO
POUČUJEM angleščino, fran-
coščino m začetni tečaj
danskega jezika. Zvonko
Koren, Kersnikova 8, Celje.
GARAŽO — toplo, 6x3,90x2,20
m (voda in električna raz-
svetljava) oddam v najem
najboljšemu ponudniku. Pi-
smene ponudbe pod »DE-
CEMBER«.
KDOR mi posodi 4000 Ndin
dobi dobre obresti. Pisme-
ne ponuidbe pod »DOBRE
OBRESTI«.
MIZARJI — SODARJI! Vse
str«je za vašo obrt vam iz-
delam moderno in poceni.
Med drugim izdelujem tudi
mizarske univerzalne kom-
birirane siroje, poravnalne
kombinirane stroje, skobel-
ne gredi, sodarske kombi-
niran stroje za obdelavo
dog, ročne rezkalne stroje
(G^rgl), Zahtevajte ponud-
be! Inž. Pavel Ledinek, iz-
delava lesnih strojev, Ma-
ribor, Pajkova
GALERIJA »JAKI NAZARJE«
ODPRTA DNEVNO RAZEN
OB SOBOTAH IN PRAZ-
NIKIH od 10.—12. in od
17.—19. ure!
GRADITELII HIŠ —
POZOR!
Izdel jem aluminijaste kar-
nise, okvire za rolete, razne
ograje in opravljam vsa stav-
bena ključavničarska dela —
Priporoča se: MILOŠ KLI-
NAR, CELJE, Vrunčeva 14 —
tel. 30-51.
ZAHVALA
Dr. Strokolu in dr. Vengu-
stu iskrena hvala za uspešno
operacijo in skrb. Enako za
vso nego vsemu osebju re-
paratomega oddelka. Hvalež-
na frizerka bolnišnice — Ol-
ga Dolenec.
V
Železarna
v
Store
bo na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja
z dne 25. av&usta 1967 prodala na
JAVNI LICITACIJI dne 21. decembra 1967
ob osmi uri v prostorih stanovanjske enote
v štorah spodaj navedene stanovanjske hiše:
štore	štev. 7 izflclicna cena	24.090,00 Ndin
štore	štev. 45 izklicna cena	15.197,00 Ndin
štore	štev. 46 izklicna oeina	24.020,56 Ndin
Kompole	štev. 1 izklicna cena	22.673,08 Ndin
Pečovje	štev. 11 izklicna cena	14.878,38 Ndin
Kompole	štev. 94 izklicna cena	24.610,58 Ndin
Pogoji: Pravico do licitacije imajo poHeg
pravnih oseb občani, ki bodo do pričetka lici-
tacije vplačali varščino v višini 10 odst. od iz-
klicne cene in sicer kot začasni depo pri bla-
gajni Stanovanjske enote železarne štore.
Imetniki stanovanjske pravice v teh stavbah
imajo v skladu s predpisi oh izpolnjevanju
enakih pogojev ostalih ponudnikov prednostno
pravico. Podrobnejše informacije daje STANO-
VANJSKA ENOTA ŽELEZARNE ŠTORE!
Inštalaterska radiija
za vodovod, kanalizaciju
i ^asna postrojeiija
„Jelenko Bajovic"
BEOGRAD
Ratka Pavlovica 27
isivrši
' vsa deta na izgradnji
novih greznic s kakovostnim
specialnim materialom
Nudi z garancijo vsa popravila že obstoječih greznic
po solidnih in konkurenčnih cenah
Izvršuje strokovno napeljavo z nahajališča in dotok
zdrave in industrijske vode s solidno garancijo za
količino vode, z vrtanjem s pomočjo mehaničnih
arteških in drugih vodnjakov.
S svojimi uslugami, ki so 30 odstotkov cenejše od
klasičnih gradenj, se toplo priporoča!
KMETIJSKI KOMBINAT
OBRAT MESNINE
CELJE
a b veš v €§9
DA SKRBI ZA POTREBE CENJENIH POTROŠNIKOV TUDI V ČASU KOLIN
Naše prodajalne — mesnice na celjskem, žalskem in hrastniškem pod-
ročju so bogato založene z vsemi vrstami mesa, zlasti pa s svinjskim
mesom in slanino ter pK)treb(mmd surovinami za domačo predelavo krva-
vic, zimskih salam, vratovine itd.
Nudimo vam ceJe svinje, z glavo in nogami, svinjske polovice, mesnate
ali mastne.
Po predhodnem naročilu dobite v naših prodajalnah mesnato celo svinjo
ali polovico po ceni 9,20 Ndin za kg ali mastno celo svinjo po ceni 7,50
novih dinarjev za kilogram.
Korisitite ugoden nakup v naših prodogalnah, solidno vam bomo postregli
s kvalitetnim in cenenim blagom.
IZLETNIK
. ooiAJVALNICL
CELJE, VELENJE,
MOZIRJE, KRŠKO,
KRAPINA, HRASTNIK
IN ŠOŠTANJ
2.	IZLETI PO DOMOVINI
IZLET V LJUBLJANO
NA AMERIŠKO DRSAL-
NO REVIJO OD 12.—26.
DECEMBRA. VSTOPNI-
CA IN PREVOZ 27. ALI
32 ND
3.	IZLETI V TUJINO
Enodnevni:
NIZKE CENE
—	CELOVEC — GOSPA
SVETA
38 Ndin;
—	TRST preko Sežane
43 Ndin;
—	TRST preko Gorice
48 Ndin;
—	VIŠARJE 52 Ndin;
—	VIŠARJE — TRST
66 Ndin;
— MARIA ZELL
53 Ndin.
Dvodnevni:
—	BENETKE 150 Ndin;
—	CELOVEC — VIŠAR-
JE — TRST 170 Ndin;
—	BUDIMPEŠTA
205 Ndin.
IZLETI SO IZ CELJA,
IZ OSTALIH KRAJEV
DOPLAČILO RAZEN V
SMERI VOŽNJE
4.	V VSEH POSLOVALNI-
CAH:
NABAVA POTNIH LI-
STOV, REZERVACIJE
SOB ODDIH, SPAL-
NIKI — MENJALNA
SLUŽBA
IZLETNIK
CELJSKA
TURISTIČNA
ZVEZA
PROSTE KAPACITETE:
V	vseh turističnih krajih
na celjskem turističnem
območju je dovolj pro-
stih mest tako v hotelih
in pri privatnikih. Rezer-
vacije so potrebne le ^
hotele -Evropo in Celeio
v Celju in Pako v Velenju
ob sobotah, nedeljah in
praznikih.
PRIREDITVE
VELENJE: V hotelu Pa-
ka Velenje imajo vsak
dan razen ponedeljka ples
in barski program.
CELJE: V hotelu Celeia
v Celju imajo vsak dan
barski program razen ne-
delje. V Samopostrežni re-
stavraciji ob sobotah ple-
sna glasba.
V	NAZARJU je odprta re-
prospektivna razstava Jo-
žeta Horvata Jakija v nje-
govi privatni galerij
Olepševalno in turistično
društvo Celje sporoča, da
je Gostišče na Starem
gradu od 1. 12. zaprto za-
radi adaptacij.
SILVESTROVANJA
Sporočamo, da bomo i-
meli silvestrovanja: v ho-
telu Paka v Velenju, v ho-
telu Celeia v Celju, v Pla-
ninskem domu Logarska
dolina, Kajuhovem domu
v Šoštanju, v Zdravilišču
Rogaška Slatina, v hotelu
Evropa v Celju, v Dobrni,
Gostinskem podjetju Hme-
ljar Žalec, Zdraviliško go-
stinsko podjetje Rogaška
Platina bo imelo silve-
strovanje v Slovenskem
domu, Park hotelu, Soči
in Pošti. Povsod je §e ne-
kaj prostih mest m pri-
poročamo čimprejšnje re-
zervaci.ie.
IZLETNIK
TEDNIK, 14. L»ii.G. 1957 15
Trgovsko podjetje s tehnični m blagom na veliko in malo
lEHNO-MERC/lTaR
Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča
GOSPODINJE!
VAS CAS JE ZLATO, zlato je pa denar Eno In
drugo si boste prihranili, če boste uporabljali
sodobna in kvalitetna pralna ter čistilna sredstva,'
ki vam jih v največji Izbiri in po konkurenčnih
cenah nudi poslovalnica »MAVRICA«, Stanetova 19.
Za otroke posebne šole
Prizadevanja prosvetnih de-
lavcev posebne šole, da bi
svojim gojencem pripravili
kar najbolj prijetno prazno-
vanje novoletne jelke, se ne-
koliko razlikujejo od drugih.
Dejstvo je namreč, da je od
približno 450 otrok, kolikor
jih hodi v posebno šolo, naj-
manj dobra polovica social-
no ogroženih. Novo leto bo
za marsikaterega teh otrok
redka priložnost, ko se bodo
do sitega najedli in dobili
skromno darilo. Zato so pro-
svetni delavca te šole vsako
leto na lastno pest hodih od
delovne organizacije do znan-
cev in staršev, da bi na ta
način zbrali vsaj nekaj de-
narja, s katerim bi potem
dedek Mraz lahko nakupil
primerna novoletna darila.
Prav je, da vemo, da mnogi
od otrok, Id hodijo v poseb-
no šolo, doma ne bodo imeli
praznovanja. Prav zategadelj
je novoletna jelka v šoli za-
nje toliko bolj pomembna.
Letos bi potrebovali pri-
bližno 350 tisoč starih dinar-
jev, da bi lahko otroke ob-
darili vsaj s čokolado in slad-
karijami. Bolj kot to — če-
prav tudi dobrote sodijo k
praznovanju — pa bi otroci
potrebovali obutev in obleko,
saj mnogi med njimi tudi po-
zimi hodijo v letnih oblačilih,
brez spodnjega perila in celo
samo v gumijastih škomjih
brež nogavic.
Pomislili smo, da bi delov-
ne organizacije — tako indu-
strijske, kot zlasti trgovske —
tokrat lahko podprle prizade-
vanja prosvetnih delavcev.
Trgovinam s prehrambenim
blagom mogoče ne bi bilo
pretežko podariti nekaj za-
vojev s sladkimi rečmi, tiste,
ki se ukvarjajo z manufak-
turo, pa bi morda šoli lahko
podarile kak komplet perila,
nogavic ali česa podobnega.
To pa bi lahko storili tudi
občani sami, saj je v vsakem
domu marsikaj takega, česar
člani družine ne nosijo več
— morda so obleko že pre-
rasli — tu pa bi ta oblačila
vendarle lahko ogrela pre-
mražene otroke, ki jih je na-
rava že sicer prikrajšala za
normalno življenje.
Tako šola kot tudi mi bi
bili veseli in zadovoljni, če
bi čez kak teden lahko ugo-
tovili, da je naše vabUo, da
pomagamo otrokom posebne
šole, omogočilo toplo in pri-
jetno praznovanje v zavodu,
ki domuje v prostorih I. os-
novne šole v Celju.
Uredništvo
Za priključitev k Merxu
Trgovsko podjetje Resevna
Šentjur je za prihodnje ob-
bodje nekaj let pripravilo ob-
sežen program del pri ureja-
nju in gradnji poslovalnic na
svojem področju. Ker bi sa-
mi to težko izvedli, so pričeli
premišljati o priključitvi več-
jemu trgovskemu podjetju.
Odločili so se za trgovsko
podjetje Merx Celje in v so-
boto izvedli referendum o
priključitvi. Zanjo je glaso-
valo 62 zaposlenih, dva pa sta
bila proti. Torej zelo jasen
rezultat o željah zaposlenih v
Rese\Tii, ki bodo sedaj laže
zadovoljili šentjurskega kup-
ca, saj je kar 40 odstotkov
kupne moči odtekalo v Celje
in druge večje kraje. •
V Merxu bodo izvedli refe-
rendum približno 20. decem-
bra letos. Za ta nekoliko po-
zen datum so se odločili zato,
ker naj bd člani kolektiva te-
daj glasovali tudi o priklju-
čitvi, poleg Resevne, še dveh
celjskih pK>djetij: Veležitarja
in Agroprometa. V Merxu pri-
čakujejo pozitivne rezultate
referendumov, saj bo to sa-
mo v korist vseh ix>djetij in
potrošnika.
Izid žrebanja
nagradne križanke
v naglici preti prazniki nam Jo
je »strojepisni škrat« tokrat žal
malo zagodel; večina reševalcev
je že sama ugotovila, da je vpra
šanje pod 39. NAVPIČNO napač-
no: kratica za »Jugosl. loterija«
seveda ni ,IT. temveč .IL — ven-
dar pa bi se pravilno vprašanje
moralo glasiti: kratice imena in
priimka znanega umrlega sloven-
skega pisatelja (Janez Trdina).
Re.šitev IT daje namreč pravilen
odgovor na vprašanje 99 vodorav-
no: čir, karbunkel. zober (reši-
tev: TUR).
Oh ne bo zmede, sporočamo
vsem reševalcem križanke, da
smo upoštevali vse poslane rešit-
ve. ki so . imele vpisano rešitev
pod 99, vodoravno »TlIR« In vse
tiste, ki so morali po naši krivdi
vpisati »LUR«.
Skupno smo prejeli 670 križank,
od tega 516 pravilnih rešitev, kar
nedvomno kaže, da križanka ni
bila ravno pretežka. V uredništva
smo v petek opravili žreban,)e, na^
grade pa prejmejo naslednji rcie
valci:
1. nagrada 10.000 SMin
Irena Mastnak, Griže, Pongrac
79
Z. nagrada 8.000 Sdin	.
Antonija Drotenik, Bistrica m
SotU 59
3. nagrada 5.000 Sdin
Marica Šmerc, Velenje, Pre-
šernova 2
i. nagrada 3.000 Sdin
9on.ja Lindič, Trbovlje, Su-
štarjeva 18
3. nagrada 2 000 Sdin
Ani Prosen, Ljubljana, Maja
ronova 8/62
6.	nagrada knjižna
Lojka Šorn. Teharje, Bukov-
žlak 9
7.	nagrada-knjižna
Mojca Pečnik. Celje. UI. 29.
nov. 5
8 nagrada-knjižna
Marija Zeleznik, Olje Ada-
mičeva 15
9. nagrada-knjižna
Helena Novak, Žalec, Ulica
Savinjske čete 12
10 .nagrada-knjižna
Kart Macuh, Čopova 1, Celje.
Vsem Izžrebanim reševalcem bo
mo nagrade poslali po pošti.
Uredništvo CT
Savinjčani so se odločili
za pomoč v šolstvu
NEDELJSKEGA REFERENDUMA SE JE-UDELEŽILO
82, 81 ODSTOTKA VSEH VPISANIH VOLIVCEV. ZA
REFERENDUM, S KATERIM SO SE OBČANI ODLOČI
LI ZA POMOČ PRI REŠEVANJU PROBLEMOV ŠOL-
STVA NA PODROČJU ŽALSKE OBČINE JE GLASOVA
LO 64,7 ODSTOTKA OBČANOV.
Kot smo že nekaj številk
nazaj omenjali visoko zavest
občanov Savinjske doline pri
odločitvi za samoprispevek za
pomoč šolstvu na področju
žalske občine, ki so jo izpo-
vedovali občani na zborih vo-
livcev, smo trdili, da je refe-
rendum le vprašanje formal-
nosti.
Tako je tudi bilo. V marsi-
katerem kraju so občani pri-
šli glasovat za referendimi že
v dopoldanskem času. Tako
so v prvih popoldanskih urah
na več glasovalnih mestih
že zaključili z glasovanjem.
Med pivimi je bila Orova vas
pri Polzeli in pa glasovalci
v domu oskrbovanceiv na Pol-
zeli. Presenetljivo je, da soj^
proti samoprispevku glaso-i
vah občani šešč, katerim je
družba zgradila nov most pre-"^
ko Savinje in cesto ter obča-
ni vasi in zaselkov (Somja
vas pri Preboldu, Breg pri
Šniarčani ise
tudi odloeiii %a
REFERENDUM O SAMOPRISPEVKU OBČA
NOV ZA POTREBE ŠOLSTVA USPEL
V nedeljo so v Šmarju pri
Jelšah izvedli referendum za
samoprispevek občanov, s ka-
terim bodo ljudje zbrali 367
milijonov Sdin, uporabili pa
jih bodo ža ureditev šolstva,
ki je bilo do sedaj v zelo sla-
bih pogojih. Z zbranimi sred-
stvi pa bodo omogočili tudi
najetje potrebnih kreditov,
saj je predvidena vsota za
ureditev šolstva 900 milijonov
Sdin.
Na 79 voliščih so zabeležili
76,3 odstotno udeležbo, v ob-
čini j>a je 21.250 volilnih upra-
vičencev. Za samoprispevek se
je odločilo 60,5 odstotka ob-
čanov. Najuspešnejši so bili
na volišču v Topolah nad Ro-
gaško Slatino, kjer so prvi
zaključili z referendumom in
to kot edini s 100 odstotno
udeležbo. Najlepše urejena
volišča so bila v Podčetrtku
in okolica, v Rogaški Slatini
in Rogatcu. Razpoloženje med
ljudmi je bilo zelo dobro, saj
so se vsi zavedali, da se od-
ločajo o bodočnosti svojih
otrok.
S pozitivno odločitvijo so
šmarčani za dolgo vrsto let
umaknili z dnevnih redov sej
in sestankov probleme izgrad-
nje šolstva.
Polzeli, Letuš in v zaselkih
okrog Vranskega, kjer je
vprašanje šolstva zelo pere-
če — Ločica, Zaplanina, Pra-
preče, Jeromin, čeplje in
Erode.
Zima, zima bela
čeprav nas do koledarske-
ga začetka zime loči še ne-
kaj dni, moramo že zdaj go-
voriti o zimi, pravi, prav-
cati zimi, beli tn mrzli. Pri-
šla je prej, kot simo pričako-
vali in kot vse kaže, bo letoš-
nja bogata z mrazom tn
snegom.
S snegom pa je prišlo tudi
zimsko veselje za ljubitelje
smučanja. Smučišča so kma-
lu zaživela, ne samo tista bli-
zu mesta, marveč tudi pri
Svetina in Celjski koči. V so-
boto tn nedeljo je pri Svetini
vlečnica obratovala, pri Celj-
ski koči pa samo v nedeljo.
Upajmo pa~ da bo tu kmalu
vse urejeno (želeli bi, da bi
to že bilo) in da bo poslej ta
modema naprava služila šte-
vilnim obiskovalcem priljub-
ljene postojanke, ki že nekaj
časa uspešno dela pod vod-
stvom hotela Celeia.
V nedeljo je prvič v tej se-
zoni zaživelo tudi umetno dr-
sališče. Drsalna sezona se je
letos zaradi gradbenih del za-
kasnila, upajmo pa, da bo
zaradi tega spomladi daljša.
CELJANI!
VSE POLITIČNE ORGANIZACIJE V CELJSKI OBČINI POZIVAJO CELJANE. ZLASTI PA CELJSKO MLADINO, DA SE V SOBOTO, 16. DECEMBRA OB
11. URI UDELEŽIJO V ČIM VEČJEM ŠTEVILU JAVNE MANIFESTACIJE, KI BO NA TRGU V. KONGRESA POD GESLOM:
DAJTE MIR VIETNAMSKEMU LJUDSTVU!
HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA V LAŠKEM. V petek zjut-
raj ob 7. uri in osemnajst minut se je pred laško železni-
ško postajo iztiril pospe.šeni potniški vlak M, Sobota—Ljub-
ljana. Lokomotiva, ki je vlekla tri potniške vagone, je pri
kretnica iztirila zaradi tega, ker je bil zaradi zapore levega
tira promet preusmerjen na desni tir. Lokomotiva je pre-
skočila tire in drsela ob bregu ter se prevrnila na desni bok.
Vagoni so se odtrgali in drveli naprej. Prvemu je odtrgalo
kolesa, drugi sc je prevrnil, tretji pa naslonil na levo stran.
Kljub hudemu razdejanju na srečo ni bilo človeških žrtev,
čeprav je bilo v vlaku okrog 50 potnikov. K temu je v veliki
meri pripomo.glo to, da so bili vagoni železni. Od potnikov
so bili ranjeni le trije, od tega eden težje, ostala dva pa sta
po ambulantni oskrbi takoj zapustila bolnišnico. Najtežje je
bilo reševanje strojevodje, ki je bil skoraj tri ure priklenjen
med železjem in zemljo na tenderju. Reševalne ekipe so bile
takoj na mestu in preprečile še večjo nesrečo. Med njimi za-
služi posebno pozornost dr. Dolanc iz Laškega, ki je lebdel
nad zdravjem strojevodje, škode je za okrog 50 milijonov
starih dinarjev. Foto: J, Sever in L. Srše.
VSAK MESEC NOV
MEDNARODNI
DANCING PROGRAM
ob 23 url, razen v nedeljo
HOTEL
CELEJA
ZA	rzLETNi
KE, POSAMEZNIKE IN
SKUPINE
HOTEL CELEIA
v Celju ob glavnj cesti
TEDNIK - Uredništvo in uprava Celje. Gregorčičeva 5, poStnl predal 161 Orejuje uredniški odbor Glavni urednik TONE SKOK. odgovorni urednllc BERNARD STRMCNIK —
Časopis )e ustanovil okrajni odbor SZDL Celje Izhajal Je kot »Novs pot«. »Na delo«, »NaSe delo« (1945) kot »CeljsM tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnlk« (1950—
1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S I januarjem 1966 so ga ustanovUe oWlne Celje. LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur pn <3elju. Šmarje prt JelSah in Žalec.
TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja- CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk in UlSeJl CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne številke
50 par (50 »tarlh din), letna naročnina 20 novih (2 OOO starih) din. polletna 10 novih flOOO starih) din. tujina 40 (4000) TekočI račun; 507-1-1280 - TELEFONI- Uredništvo
23-69. mali oglasi ta naročnine 31-05. ekonomska propaganda 30 85, Radio C!e!Je 20 09