Ustavno sodišče: Tudi v Celovcu
mora biti dvojezična šola
H Wl
L,
Novoletni pogovor s predsednikom NSKS dr Matevžem Grilcem na straneh 4 in 5
rm

LETO XXXXII.
Številka 1 Cena 8,— šil. (10 din)
petek,
5. januarja 1990
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Zadnje dni starega leta je ustavno sodišče izdalo odločbo, ki je za koroške Slovence neprecenljivega pomena: ustavno sodišče je namreč razsodilo, da je treba tudi v Celovcu in povsod po Koroškem, kjer je izražena „trajna potreba“, ustvariti možnost za pouk slovenščine na ljudskih šolah.
Pri ustavnem sodišču sta se v imenu učenca lije Matjaža Messnerja pritožila starša, Tatjana in
Joža Messner (zastopal jih je odvetnik dr. Sepp Brugger), ker so jim na ljudski šoli pedagoške akademije v Celovcu odrekli možnost prijave k dvojezičnemu pouku. Ustavno sodišče je zaradi te pritožbe razveljavilo § 10, odstavek 2 in dele § 11 manjšinskošoiskega zakona. Zakonodajalec mora do 30. nov. 1990 prilagoditi zakon zahtevam ustavnega sodišča.
(Dalje na strani 3)
Slovenija: v skupščini lastni zastopniki narodnih skupnosti
Obe v Sloveniji avtohtono živeči narodni skupnosti, Italijani na Obali in Madžari v Prekmurju, bosta na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji po 2. svetovni vojni lahko izvolili lastne zastopnike v slovenski parlament — izbor kandidatov je docela v pristojnosti narodnih skupnosti.
Zernatto: Večina ima prav, če odloča v moralnem in etičnem smislu
Poslanec Karel Smol le in predsednik koroške ÖVP dr. Christof Zernatto sta predavala katoliškim izobražencem. Desno vodja diskusije dv. sv. dr. Reginald
Vospernik.
Kotmara vas: Odstopil bo župan Struger
Pred začetkom dnevnega reda zadnje seje v letu 1989 (22. decembra) je župan Josef Struger obvestil, da je treba umakniti 3. točko dnevnega reda (izvolitev in obljuba 1. podžupana). Predvideni kandidat SPÖ inž. Peter Offner zaradi negativnega stališča podjetja, pri katerem je nastavljen, ni mogel prevzeti te dolžnosti. Župan Josef Struger je tudi naznanil, da bo v začetku januarja 1990 odstopil. Peter Offner bi moral postati naslednik.
Slovenski tv-spored v prihodnje tudi ob praznikih?
Ker odpadejo ob nedeljah, ki so prazniki, slovenske tv-oddaje, sta Mlada KEL in KSOO pobrala okrog 500 protestnih podpisov, katere sta podpredsednik KSOO Andrej Wakounig in tajnik Mlade KEL Bernard Sadovnik predala nekaj dni pred božičnimi prazniki koroškemu intendantu ORF-a Heinzu Felsbachu. Ker to oddajo velik del prebivalstva rad in pozitivno sprejema, je Felsbach v svojem novoletnem govoru dejal, da se bo trudil za ureditev slovenskih oddaj tudi ob praznikih.
Hawlicek: Trgovska akademija bo ustanovljena!
Prosvetna ministrica dr. Hilde Hawlicek se je odločno uprla koroškemu deželnemu glavarju J. Haiderju in pozdravila odločitev ustavnega sodišča v primeru „Messner“. Štetje manjšine za zvezno vlado ne pride v poštev, vrhu tega pa so odpravili tozadevni paragraf iz šolskega zakona.
Tudi za ustanovitev dvojezične trgovske akademije prosvetna ministrica ne vidi večjih težav. Ta šola bo v Celovcu ustanovljena „ne glede na škripanje z zobmi na Koroškem!" Glede dodatnih dvojezičnih razredov na Koroškem pa je Hawlicekova zagotovila finančna sredstva; pouk bi se lahko pričel že z naslednjim šolskim letom.
Na novoletnem srečanju katoliških izobražencev sta ta teden v Tinjah predavala mdr. tudi poslanec Karel Smolle in predsednik koroške ÖVP dr. Christof Zernatto. Vsak po svoje sta skušala odgovoriti na vprašanje „Ali ima večina vselej prav?“ Zernatto je zagovarjal mnenje, da ima večina prav le, če odloča v etičnem in moralnem smislu. Pripomnil je tudi, da v ljudski stranki doslej ni bilo veliko možnosti za dosledno manjšinsko politiko, ker noben predsednik ni svoje funkcije opravljal dlje časa.
Poslanec Karel Smolle pa je pozval Zernatta in ljudsko stranko k bolj pogumni manjšinski politiki, ki bi lahko dala stranki nove in jasnejše konture. „Populizem se ne splača,“ je iz lastnih izkušenj zatrjeval Karel Smolle in nada-
ljeval: „Več poguma je treba tako manjšini kot ljudski stranki.“ Zanimivo diskusijo na to temo je nato vodil d v. sv. dr. Reginald Vospernik.
V zvezi z aktualno odločbo
ustavnega sodišča je Ch. Zernatto odklonil preštevanje manjšine. Ponovno pa se je zavzel za ustanovitev troje-zične trgovske akademije v Celovcu.
Politika
STRAN q petek,
O 5. januarja 1990
Politika
Vindišarska teorija — mrtva mačka ali le instrument denacionalizacije Slovencev?
Dve vidni osebi, ena s pravno-političnega, drugazznanst-veno-političnega področja, sta dominirali opoldne drugega dne kulturnih dni.
Dr. Ralf Unkart, dolgoletni vodja deželne ustavne službe, avtor številnih razprav in trenutno ravnatelj deželnega urada, je spregovoril o vindišarski teoriji in ljudskem štetju 1991. Dr. Vladimir Klemenčič, univerzitetni profesor, sodelavec številnih mednarodnih znanstvenih ustanov, avtor pronicljivih študij o narodnih skupinah, predvsem o koroških Slovencih, pa je spregovoril o statistični kategoriji „windisch“ za občevalni jezik na Koroškem ob uradnih avstrijskih popisih prebivalstva.
Dr. Unkart je na začetku svojega referata, kot je to pač njegova navada, skušal z nekaj neumestnimi pripombami tako rekoč razvrednotiti razpravo, pa se je potem le osredotočil na tematiko.
Dokaj neprizadeto je skušal razložiti teorijo o Vindišarjih, pri čemer se je kmalu pokazalo, da bolj in bolj tendira k Wuttejevi razlagi, da so Vindišarji t. i. „schwebendes Volkstum“, ki Slovenci nočejo biti, a Nemci niso, čeprav nemško čutijo. Če bi bili zlobni, bi rekli, da Vindišarji po tej razlagi niso ne tič ne miš.
Unkart je dejal,	da je
vindišarska	teorija „mrtva
mačka", da osebno sploh ne verjame v eksistenco Vindišarjev, kljub temu pa je zagovarjal kategorijo „windisch“ v uradnih popisih in njeno vrednotenje kot pri-
padnost k nemški skupnosti in kot NE Slovence.
Tudi v prihodnje bodo na Koroškem, kar je velikanski anahronizem, upoštevali to kategorijo (seveda v nacionalnem smislu). Dr. Klemenčič je na podlagi številnih statističnih podatkov razgalil koroško prakso štetja, saj da so številni komisarji vsiljevali ljudem določen vpis o občevalnem jeziku (vselej v škodo Slovencev) in dokazal, da 16 kategorij o občevalnem jeziku razrednoti vsako štetje oz. popis do farse in da je samo še objekt samovoljnih manipulacij in razlag. Dr. Klemenčič je dejal, da se moramo Slovenci dobro pripraviti na štetje 1991 in se potegovati za to, da se vprašanje po občevalnem jeziku oz. sploh vsi podatki, ki bi kakorkoli lahko služili kot merjenje številčnosti narodne skupnosti, črtajo iz vprašalnih pol.
V razpravi pa se je tudi pokazalo, da je vsako prilaščanje „windisch“ nemškemu kulturnemu in narodnostnemu krogu nesmisel in da je izraz samopaš-nosti koroške deželne politike; izraz „windisch“ pač ne pomeni drugega kot sinonim za „slovensko“ in kot takega ga je treba vrednotiti in pojmovati tudi pri štetjih.
Franc Wakounig
Tajnik NSKS Marjan Pipp:
„Spoznanje ustavnega sodišča ie velik napredek v manjšinski politiki!“____________
NT:	Kaj pomeni najnovejša
odločitev ustavnega sodišča za koroške Slovence?
Pipp: Najprej smem tudi preko Našega tednika čestitati družini Mess-ner-Zeichen, da je s pritožbo doprinesla k utrditvi položaja manjšinskega šolstva na Koroškem. Ta odločitev ustavnega sodišča je eden izmed največjih napredkov v manjšinski politiki v zadnjih letih. Vendar ne smemo delati napake in misliti, da smo s tem že uspeli. Dejstvo je sicer, da je ustavno sodišče v preteklih dveh letih zakonodajalcu kar dvakrat dalo vedeti, da člen 7 ni izpolnjen. Kljub temu se bo politična debata sedaj šele začela in ne glede na jasne besede ustavnega sodišča bo trda.
NT: Parlament mora do 30. nov. prilagoditi manjšinskošolski zakon zahtevam ustavnega sodišča.
Pipp: Termin za nas žal ni preveč ugoden, ker ne verjamem, da bo v časovni bližini sedemdesete obletnice plebiscita vladalo manjšini ravno prijazno vzdušje. Če bi seveda volitve bile kot predvideno 7. oktobra, bi morali, ker se parlament pred volitvami sam razpusti, o novem zakonu sklepati verjetno že pred poletjem.
NT: Kakšno linijo bo zastopal NSKS?
Pipp: To bomo določili v naslednjih dneh. Ena možnost bi bila, da parlament po slišanju sosveta določi število, ki je izven doslejšnjega veljav-nostnega območja manjšinskošol-skega zakona potrebno za odprtje
dvojezične skupine ali sploh vzame Celovec v veljavnostno območje, v ostalem pa pusti zakon nespremenjen. Po noveli iz leta 1988 bi namreč še eno leto naj delovala komisija, ki spremlja novi zakon. Toda ta možnost ni verjetna. Šolska komisija ravno sedaj pripravlja vmesno poročilo. Ne glede na to, če hočemo ali ne, smo lahko prepričani, da bo to vmesno poročilo hkrati tudi končno poročilo in da bojo rezultate že sedaj vnesli v reformo. Prav tako smo lahko prepričani, da če letos pride do spremembe, naslednje leto ne bo spet novele. Zato moramo sedaj v vrstah narodne skupine hitro razmišljati o oblikah šolske ureditve, ki optimalno zadovoljijo potrebe narodne skupine.
NT: Ustavno sodišče v svojem spoznanju govori o avtohtonem ozemlju koroških Slovencev, na katerem mora v vsaki občini biti dana možnost za dvojezični pouk. Deželni glavar Haider je to formulacijo kritiziral in zahteval preštevanje manjšine, da se to avtohtono ozemlje določi.
Pipp: Prvič je parlament v noveli manjšinskošolskega zakona iz leta 1988 zahtevo po preštevanju manjšine zavestno črtal iz zakona. Drugič je ustavno sodišče že v svojem spoznanju štev. 9224 iz leta 1981 jasno določilo, kaj pojmuje pod avtohtonim ozemljem koroških Slovencev, namreč okraja Velikovec in Celovec-dežela v celoti, dele okrajev Beljak-dežela in Šmohor ter mesti
Celovec in Beljak. Če Haider stalno politično in ne kot pravnik kritizira odločitve ustavnega sodišča, se s tem, vsaj kar se tiče manjšinske zaščite, postavlja nad ustavo. Tega v nobeni pravni državi ni možno akceptirati. Haider je kot deželni glavar ek-sekutivni organ in mora izvajati zakone in tudi spoznanja ustavnega sodišča tako kot vsak navaden policaj.
NT: Torej ni bojazni, da bi občine, v katerih že več let ni bilo prijav k dvojezičnemu pouku, npr. Grabštanj ali Pokrče, sedaj črtali iz „avtohtonega ozemlja“, kot je to recimo zahteval Unkart?
Pipp: Koroške stranke bojo gotovo napele vse sile, da bi to dosegle. Ampak, kot rečeno, ustavno sodišče je avtohtono ozemlje že enkrat jasno določilo. Razen tega smem opozoriti na stališče koroške deželne vlade k sedajšnji pritožbi, v katerem sama izhaja od teritorialnega principa in poudarja, da je treba določila za manjšinsko zaščito intrepretirati tako, da se ta zaščita najbolje doseže.
NT: Ustavno sodišče v svojem spoznanju dopušča možnost, da se v občinah z več šolami dvojezični pouk skoncentrira na eno šolo — z omejitvijo, da je to najnižji standard, katerega ustava dopušča. Prav tako za dvojezični pouk zahteva pouk v skupinah. Ali bo tudi v tej točki spet prišlo do diskusije?
Pipp: Ravno v tej točki bo potrebna
diskusija znotraj narodne skupine, ker se je na sejah, sestankih in občnih zborih že izkristaliziralo mnenje, da je pouk v razredih, v katerih je doseženo število 9 prijavljenih otrok, bolj kvaliteten kot v razredih z asistenčnim učiteljem. Kaže, da tako starši kot tudi učitelji stremijo za tem, da se to število doseže.
Šolsko vprašanje je za vsako narodno skupino ključno vprašanje. To je tako pri Dancih, pri Južnih Tirolcih in isto velja tudi pri nas. Kakovost šolske vzgoje v materinem jeziku je bistvenega pomena za razvoj in obstoj narodne skupine. Zato moramo sedaj vse sile posvetiti temu, da bomo to vprašanje rešili na zadovoljiv način. Iz istega razloga pa je treba Haiderju in nemškonacionalnim silam v deželi povedati, da bojo z vsakim poskusom poslabšanja šolske ureditve naleteli na odločen odpor. Dodal bi še, da je ta odločitev ustavnega sodišča pomembna tudi za prav tako v členu 7 imenovane gradiščanske Hrvate. Zato bi avstrijska vlada naj resno razmišljala o manjšinskošolskem zakonu za vse narodne skupine.
NT:	Po odločitvi ustavnega
sodišča se stavija tudi vprašanje o bodočnosti dvojezične ljudske šole v Mohorjevi.
Pipp: Zahteva ZSO po javni dvojezični šoli v Celovcu, ki bi morala poučevati po istem sistemu kot vse ostale, je pravzaprav nerazumljiva, ker je ravno ZSO najbolj protestirala proti manjšinskošolskemu zakonu in
poslancu Smolleju, ki je s tem zakonom dosegel politični kompromis. Nerazumljivo je, da hoče ravno ta skupina imeti ta sistem tudi v Celovcu, kjer smo si že sami zgradili možnost za kvaliteten dvojezični pouk. NSKS se bo zavzemala za to, da Mohorjeva šola obdrži status in učni načrt, kot ga ima — ne glede na to, da bo moral zakonodajalec ugoditi zahtevam ustavnega sodišča. Mohorjeva šola je primer za to, da se da uskladiti kvaliteta pouka v materinem jeziku z zahtevo po interkultur-nosti in dobrem sožitju ter da to nikakor ne pomeni getoizacije. Takšen bi moral biti tudi naš cilj za splošno šolsko ureditev.
NT: Deželni glavar Haider hoče povezati spremembo manjšinskošolskega zakona z ustanovitvijo dvojezične trgovske akademije.
Pipp: Haider hoče izsiljevati reforme, ki bi bile njemu po volji. Stojimo na stališču, da smo trgovsko akademijo iztržili v dolgoletnih pogajanjih, ne nazadnje po zaslugi delovanja Karla Smolleta v parlamentu. Od tega ne odstopamo in tudi zvezna vlada naj tega ne dela, če noče zgubiti verodostojnosti. Z zadoščenjem pa smo te dni vzeli na znanje izjavo ministrice Havličekove, da ne namerava slediti Haiderjevim zahtevam in da bo trgovska akademija jeseni odprla vrata.
NT: Hvala za pogovor.
S tajnikom NSKS mag. Marjanom Pippom se je pogovarjal Rudi Vouk
Častna izjava dr. Haiderja članom ZSO
5000,— šil. za Zvezo koroških partizanov in 5000,— šil. za dvojezične otroške vrtce
Zadnji delovni dan pred božičem je bila sodnijska obravnava med člani ZSO (dr. Marjan Sturm, dipl. inž. Feliks Wieser in dr. Teodor Domej) na eni strani in deželnim glavarjem dr. Haiderjem na drugi strani. Ker je Haider v preteklosti v neki tiskovni izjavi imenoval posamezne člane slovenske narodne skupnosti „bombaše“, so zastopniki ZSO tožili deželnega glavarja na sodišču. Pri obravnavi je moral Haider izreči tožilcem častno izjavo.
Haider je pri razpravi dejal, da gre za „ponesrečeno izjavo svo-
jih sodelavcev", od katere se politično distancira. Neupravičene očitke je torej Haider umaknil in moral prevzeti vse stroške tožilcev. Poleg tega je bil Haider zadolžen, da plača za Zvezo koroških partizanov 5000,— šil. in za dvojezične otroške vrtce 5000,— šil.
Nadalje se je moral deželni glavar Haider obvezati, da bo izjava sodnijske razprave objavljena v eni izmed naslednjih dveh številk časopisa FPÖ „Kärntner Nachrichten“, in sicer brez komentarja.
Po intenzivnih prizadevanjih sodnika dr. Kaiserja je le prišlo do poravnave.
„Erklärung
Im Buch .Zwanghaft Deutsch?" von Peter Gstettner, erschienen 1988 im Drava-Verlag, wurden folgende Textstellen abgedruckt, durch die sich Dr. Josef Feldner beleidigt fühlte:
„Daß dieser schleichende Faschismus politisch wieder hoffähig geworden ist, ist das zweifelhafte Verdienst jener deutschnationalen und neonazistischen Kräfte, die im KHD organisiert sind ..."
„1972: Der „Ortstafelsturm“ wird organisiert (mit maßgeblicher Unterstützung des KHD). . . "
„Folgen diese Redner auch dem „Rufe des Blutes", um allen Ortes kund zu tun, daß sie in „unwandelbarer Treue" zum großdeutschen Reiche stehen? . . . “
„ . . . obwohl die KHD-Propaganda dazu von Hetz- und Lügenparolen nur so wimmelte.“
Univ.-Prof. Dr. Peter Gstettner stellt fest, daß der Kärntner Heimatdienst als Organisation differenziert zu betrachten ist und daher die von ihm aufgestellten Thesen nicht den Kärntner Heimatdienst generell, insbesondere nicht dessen Obmann Dr. Josef Feldner, betreffen.“
Ustavno sodišče —
(Nadaljevanje s 1. strani)
„Člen 7, odstavek 2, je neposredno izvedljiv,“ zagotavlja ustavno sodišče. To pomeni, da mora obstajati možnost za elementarni pouk v slovenščini tudi, če tega noben drug zakon ne predvideva. Pravico do elementarnega pouka v slovenščini imajo vsi šoloobvezni pripadniki slovenske manjšine na Koroškem, ne glede na to, v katerem delu dežele živijo. Omenjeni paragrafi so bili protiustavni, saj so to pravico omejevali na občine, v katerih so izvajali dvojezični pouk leta 1958. Opozoriti pa je potrebno, da ustavno sodišče razlikuje med avtohtonim ozemljem koroških Slovencev in ostalimi deli Koroške. Na avtohtonem ozemlju mora obstajati možnost za dvojezični pouk v vsaki občini, zunaj tega
tudi v Celovcu...
področja pa je treba ustanoviti dvojezične šole le, če je izražena trajna potreba — v ta namen je mogoče zbrati tudi otroke iz več občin. Kaže, da bi zunaj avtohtonega ozemlja za ustanovitev dvojezične šole morali zbrati vsaj 7 otrok, kar je minimum za ustanovitev samostojnega razreda. Ustavno sodišče izhaja iz dejstva, da je treba pouk slovenščine izvajati v skupinah. V Celovcu pa je dvojezična šola na vsak način potrebna, kar dokazuje tudi 41 šolarjev Mohorjeve ljudske šole.
Da mora na avtohtonem ozemlju koroških Slovencev v vsaki občini obstajati dvojezična šola, pa je samo najnižji ustavnopravno predpisani standard, ki nikakor ne pomeni, da so predpisane zgolj središčne šole.
Obir: pričeli so i demontažo tovarne
Južnokoroška solidarnost se bori za nova delovna mesta
Predsednik Gospodarske zveze Slovenije ostro zavrača očitke bivšega direktorja Obirja dipl. inž. Feliksa Wieserja
Pretekli teden so v tovarni Obir pričeli z demontažo strojev, ki jih odvažajo iz tovarne. Člani Južno-koroške solidarnosti so nam povedali, da odvažajo predvsem manjše stroje, približno 10 delavcev pa ta dela opravlja. Teh delavcev seveda še niso odpustili; ti delavci tudi ne sodelujejo v Južnokoroški solidarnosti, ki želi še ta teden izvesti svoje načrte za ohranitev delovnih mest v dolini reke Bele.
V novoletnem intervjuju za SV je bivši direktor Obirja in predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser precej ostro napadel predsednika Gospodarske zbornice Slovenije dipl. inž. Marka Bulca, kateremu očita, da se je vmešaval v interne koroške gospodarske zadeve in s tem menda preprečeval osvetljevanje nerešenih gospodarskih afer.
Dipl. inž. Marko Bulc je ostro zavrnil očitke in dejal, da očitki na noben način ne držijo in da bo po potrebi šel tudi pred sodišče.
Ker je dipl. inž. Feliks Wieser očital slovenskim gospodarskim „subjektom“ zgrešeno gospodarsko politiko, ki je menda pogojila „polomijo“ PoBo, stečaj Car-transa, finančne težave Jugotra-da in izgube blagovnega oddelka ZSZ, je Naš tednik o tem govoril z direktorjem ZSZ dipl. trg. Jo-zom Habernikom, ki je stvarno zavrnil napade. „Na Koroškem gre letno nad 300 podjetij v stečaj, pred čimer seveda tudi slovenska podjetja niso zaščitena," je izjavil dipl. trg. Joža Habernik, ki je konkretno za Posojilnico Borovlje pripomnil, da je izgube nosila garancijska družba Raiffeisenove družbe, katere član je tudi ZSZ. Že v letu 1989 pa je boroveljska Posojilnica dosegla spet presežek čez 7 mio. šilingov. O Cartransu pa je direktor ZSZ menil, da je bil stranka kot vsaka druga in da bodo izgubo morali nositi odgovorni, v tem primeru poslovodje. Jugotrade je posloval 10 let pozitivno in je le 1988 zaključil z izgubo 3 mio. šilingov. Že leta 1989 pa je Jugotrade pokril izgubo in posluje zopet pozitivno. Direktor Habernik je s tem v zvezi zavrnil tudi vse očitke dipl. inž. Wiserja na dipl. Inž. Bulca, češ da so izmišljotine, ki ne koristijo slovenskemu gospodarstvu ne na Koroškem in tudi ne v Sloveniji.	S. K.
Novoletni pogovor
NT: Leto 1989 je bilo tudi v manjšinski politiki zelo razgibano in je prineslo tudi marsikatero spremembo. Narodni svet se je zavzemal za novo pot v manjšinski politiki in je z vstopom v sosvet skušal kakovostno izboljšati položaj slovenske narodne skupnosti. Čeprav je ZSO temu koraku do zadnjega nasprotovala, je prišlo v letu 1989 za koroške Slovence le do pomembnih pridobitev, katerih v takšni obliki zadnjih 40 let ni bilo. Je to potrdilo nove manjšinske politike Narodnega sveta?
Grilc: Vsaka politika, seveda tudi narodnostna, mora biti v
nejša je tudi šolska ponudba šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu in v Celovcu bodo imenovali park pred Modestovim domom po nepozabnem dr. Jošku Tischlerju. Prijave k dvojezičnemu pouku naraščajo kljub drugačnim prognozam. Zato sem vesel, da se je končno tudi Zveza slovenskih organizacij odločila za vstop v narodnostni sosvet, ker je očitno, po sicer predolgem razmišljanju, prišla do zaključka, da so ti narodnostni sosveti v dani situaciji del prepotrebne nove politike v Avstriji. Rezultati preteklega leta vsekakor potrjujejo pravilnost politične ocene v Narodnem svetu koro-
„Rezultati preteklega leta vsekakor potrjujejo pravilnost politične ocene v Narodnem svetu koroških Slovencev in rezultat delovanja podpredsednika naše organizacije Karla Smodeja v avstrijskem parlamentu.“
STRAN r- petek,
„Naš obstojne bo odvisen od Haiderja, ampak od naše samozavesti in trdoživosti”
S predsednikom Narodnega sveta se je pogovarjal glavni urednik Silvo Kumer
Novoletni pogovor
Zato mi histerična reakcija na Koroškem ni čisto razumljiva. Gotova nevarnost pa seveda obstaja, da nekateri na novo odpirajo celotno šolsko debato, kar ne smatram kot ugodno; tudi političen trenutek ni ugoden za tako debato, saj se nahajamo pred 10. oktobrom 1990, pred državnozborskimi volitvami in končno tudi politična konstelacija na Koroškem z deželnim glavarjem Haiderjem ni ravno taka, da bi lahko pričakovali pozitiven rezultat ponovne šolske debate. V prihodnjih mesecih je treba v prvi vrsti voditi diskusijo o javni dvojezični šoli v Celovcu; o šolstvu in šolskem zakonu pa bo diskusija tekla predvidoma leta 1991/92, potem ko bo končana
nekaj funkcionarjev in drugih ljudi, ki hočejo preprečiti njegovo kandidaturo. Ti ljudje namreč raje ne bi videli koroškega Slovenca v parlamentu, ampak zastopajo mnenje, da njih in njihove interese lahko zastopa tudi kakšen nemško govoreči demokrat; taki ljudje so grobarji politične zavesti med koroškimi Slovenci in škodujejo narodni skupnosti. Pred kratkim so bili pogovori s Klubom Zelenih na Dunaju, in dobil vsem vtis, da je šansa, da Smolle zastopa manjšine tudi v naslednji periodi, dobra. Vse avstrijske narodnosti (Čehi, Madžari, Hrvati, Slovenci) so se izrekli za Karla Smolleja in pohvalili njegovo delo v zadnjih letih.
„Spominu na 70. obletnico plebiscita je treba dati popolnoma drugačno vsebino, ki usmerja v bodočost, ki gradi na prijateljstvu med narodi in deželami in ki podira meje.“
stanju, če hoče napredovati, dano situacijo stvarno oceniti. Pri tem mora upoštevati vse činitelje, ki vplivajo na trenutno situacijo. Realna politična ocena je podlaga za vsakršno uspešno pot, ki vodi k zastavljenim ciljem. Politika t. i. novega dialoga je le v toliko nova, da vrednotimo prav dialog nekoliko drugače. Pogovorov je bilo tudi v preteklih desetih letih veliko, vendar so tekli večinoma s pozicije „vse ali nič“. Tak dialog je možen le v gotovih situacijah, in sicer če je nekdo v stanju, da se pogovarja s pozicije močnejšega; vendar je tudi takrat nedemokratičen. Mi smo torej ocenili politično in družbeno situacijo v narodni skupnosti, v deželi in državi, tisto med Avstrijo in Jugoslavijo ter mednarodno in prišli do spoznanja, da je treba dati dialogu novo vsebino, da ga je treba na novo ovrednotiti. Zato smo se zavzemali za konstituiranje sosveta, do katerega je prav po zaslugi Narodnega sveta koroških Slovencev v preteklem letu tudi prišlo. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da politika konfrontacije ni prinesla nikakršnih konkretnih uspehov, s politiko novega dialoga pa smo prišli razmeroma hitro do rezultatov, katere smo več kot 30 let pogrešali. Zato smatram, da je bilanca leta 1989 pozitivna, saj je začela tudi avstrijska televizija oddajati enkrat tedensko v slovenščini, podaljšal se je čas slovenskih radijskih oddaj, v Celovcu je zaživela dvojezična ljudska šola, s finančno podporo avstrijske zvezne vlade pa bo olajšano tudi kulturno delovanje in poslovanje otroških vrtcev. Trgovska akademija bo vzgojila prepotrebne gospodarske kadre. Sodob-
ških Slovencev in rezultat delovanja podpredsednika naše organizacije Karla Smolleja v avstrijskem parlamentu.
NT: Klic po enotnosti političnih struktur je bil lani nepresli-šan. Kot predsednik Narodnega sveta ste se osebno izrekli za poenotenje organizacij na plebiscitarni podlagi, kjer bi lahko Slovenci demokratično odločali o svoji politiki. Diskusija, ki jo je pričel Narodni svet, je naletela na širok odmev. Mislite, da bo ta diskusija v doglednem času rodila tudi konkretne rezultate, ki bodo omogočali sodobne in demokratične oblike odločanja?
Grilc: Nobena slovenska organizacija na Koroškem ne more biti sama sebi namen, saj je cilj sleherne organizacije dobrobit narodne skupnosti. Vsi smo proti nesoglasjem, proti konfliktom med osrednjima organizacijama in zato je potrebno najti demokratični mehanizem, s katerim bomo v stanju sprejemati za vse veljavne sklepe. Znotraj posameznih organizacij obstajajo več ali manj uporabni mehanizmi; glavno vprašanje pa je, kako priti do odločitve o konkretnem vprašanju, če sta organizaciji različ-
„Obstoj naše narodne skupnosti torej ne bo odvisen od dobrohotnosti deželnega glavarja Haiderja ali podobnih politikov, ampak v prvi vrsti od naše samozavesti, od naše trdoživosti.“
nega mnenja. Zame je popolnoma jasno, da moramo najti način večinskega demokratičnega odločanja. Kdor je proti takemu poenotenju in hoče diktirati politiko kljub drugačnemu mnenju večine — takim sistemom pa je prav v preteklem letu odklenkalo, kar poglejte Vzhodno Nemčijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Slovenijo, Sovjetsko zvezo.
Prvi koraki v to smer so že storjeni, saj sta obe osrednji organizaciji povečali število članov Koordinacijskega odbora, dali sta mu poslovnik in Narodni svet predlaga vključitev zastopnikov Kluba slovenskih občinskih odbornikov z istimi pravicami kot ostali člani tega odbora. Nadalje se naj sestaneta razširjena odbora obeh organizacij vsaj dvakrat letno. Dokončna rešitev pa to ne more biti! Razmeroma hitro bomo morali najti organizacijsko formo, ki bo dejansko omogočala demokratično odločanje koroških Slovencev o politiki in s tem tudi o usodi naroda. Predlogov je več, potrebno se bo bo o njih pogovoriti in se nato odločiti; pri občinskih, deželnozborskih in državnozborskih volitvah izvoljeni zastopniki bi bili lahko nosilci takega procesa.
NT: Na občnem zboru Narodnega sveta lani ste dejali, da se moramo koroški Slovenci odtegniti od politike tarnanja in z večjim optimizmom in samozavestjo nastopati v avstrijski in koroški družbi. Je slovenščina in s tem slovenska narodna skupnost v zadnjih letih pridobila na pomenu?
Grilc: Vedeti moramo, da bo v prvi vrsti odvisno od nas samih, ali bo slovenski narod na Koroškem preživel ali ne. Nihče nas
ne ovira, da govorimo z otroki doma slovensko, da jih prijavljamo k dvojezičnemu pouku v šolah, da uporabljamo slovenščino v koroški družbi. Če nastajajo težave pri uporabi slovenščine na uradih, potem jih moramo premostiti prav s samozavestno uporabo slovenščine. Zavedati se moramo, da nismo ljudje druge vrste na Koroškem, ampak da smo v vsem enakovredni člani koroške družbe. Bodimo ponosni, da smo Slovenci, da obvladamo dva jezika, ki sta enakovredna in da je v znanju obeh jezikov prednost, saj živimo v prostoru Alpe-Jadran, v katerem dobiva slovenščina tudi v gospodarskem oziru vse večjo funkcionalnost.
Obstoj naše narodne skupnosti torej ne bo odvisen od dobrohotnosti deželnega glavarja Haiderja ali podobnih politikov, ampak v prvi vrsti od naše samozavesti, od naše trdoživosti.
NT: Danes smo priče, ko se v Evropi podirajo politični zidovi in zbližujejo narodi. Bo tudi na Koroškem možno podreti zid med obema narodoma?
Grilc: Rekel bi, da tečejo na Koroškem ure nekoliko drugače kot v preostali Evropi. Medtem
„Politične in gospodarske spremembe v Sloveniji bodo brez dvoma pozitivno vplivale na razvoj zamejskih Slovencev kot tudi
Slovencev po vsem sve-
((
tu.
ko pri nas pišemo v četrti kitici deželne himne mejo še s krvjo, prav te meje v ostali Evropi podirajo in postajajo vedno manj pomembne. Praznovanje 70. obletnice plebiscita, kot ga nameravajo na Koroškem proslaviti z velikim mitingom, ki je podoben tistim v Srbiji, je čisti anahronizem in nima nobenega opravka z evropskim mišljenjem. S takim vedenjem se bo znašla Koroška v mednarodni izolaciji.
Spominu na 70. obletnico plebiscita je treba dati popolnoma drugačno vsebino, ki usmerja v bodočnost, ki gradi na prijateljstvu med narodi in deželami in ki podira meje. Ob taki vsebini in seveda tudi ustrezni obliki bi se teh spominskih prireditev lahko udeležili tudi koroški Slovenci, saj so prav naši predniki odločili ta plebiscit v prid Avstrije. Skupna uradna prireditev pa bi bila s -»	političnega vidika pomembna
«*	tudi zato, da bi odvzeli koroške-
mu Heimatdienstu tisto domeno, ki jo ima v 10. oktobru še vedno na Koroškem, in to neupravičeno.
NT: Tudi v Sloveniji je prišlo do bistvenih sprememb v preteklem letu, ki niso velikega pomena samo za slovenski narod v Sloveniji, ampak tudi za Slovence, ki živijo v Italiji, na Madžarskem in na Koroškem.
Grilc: Politične in gospodarske spremembe v Sloveniji bodo brez dvoma pozitivno vplivale na razvoj zamejskih Slovencev kot tudi Slovencev po vsem svetu. Sodelovanje ob mejah se bo izboljšalo, saj prevzema Slovenija v bistvu zapadni politični sistem, s tem da omogoča večstrankarstvo in pluralizem. Politični si-4 stem torej ne bo več predstavljal
nobene ovire, kar se je dogajalo v preteklosti. Naravnost bolesten antikomunizem v Avstriji in na Koroškem je potiskal nas Slovence v komunistični kot in s tem ustvarjal v avstrijski in koroški javnosti slabo mnenje o koroških Slovencih prav zaradi tesnega sodelovanja z matično državo. Te propagande bo sedaj konec, kajti komunistična partija v Sloveniji je prostovoljno oddala vlogo vodilne partije. Politični pluralizem in seveda usmerjenost v tržno gospodarstvo pa dajeta tudi koroškim Slovencem veliko šans pri obmejnem sodelovanju, katere bo treba izkoristiti.
NT: Še pred novim letom je ustavno sodišče z odločbo o veljavnostnem območju manjšinskega šolstva bistveno poseglo v manjšinsko-šolsko diskusijo. Kako ocenjujete novonastali položaj?
Grilc: Odločba ustavnega sodišča je brez dvoma pozitivna, saj predvideva javno dvojezično šolo tudi v deželnem glavnem mestu Celovcu, kjer je potreba po taki šoli izražena. V bodoče bi se potreba lahko seveda pokazala tudi v kakšnem drugem mestu na Koroškem izven priznanega avtohtonega dvojezičnega ozemlja.
„Odločba ustavnega sodišča je brez dvoma pozitivna, saj predvideva javno dvojezično šolo tudi v deželnem glavnem mestu Celovcu, kjer je potreba po taki šoli izražena.“
troletna poskusna doba veljavnosti šolskega zakona iz leta 1988.
NT: V letu 1990 čakajo na rešitev še važna vprašanja, kot sta problem otroških vrtcev in trgovska akademija; na drugi strani pa čakajo državnozborske volitve, ko bo treba odločiti, ali bo tudi v naslednji mandatni dobi zastopnik manjšin v parlamentu. Kako ocenjujete trenutne možnosti, da bi manjšine spet dobile svojega zastopnika v parlament?
Grilc: Težišče našega delovanja v prihodnjem letu bo brez dvoma vprašanje otroških vrtcev in v sosvetu smo o tem vprašanju že začeli razpravljati; frakcija Zelenih je na iniciativo državnega poslanca Smolleja že vložila zakonski predlog, ki ga zaenkrat obravnava parlamentarni pododbor; ustanovitev trgovske akademije je prav tako važna točka programa, ki ga bo treba v tem letu uresničiti. Ne smemo pozabiti na gospodarsko situacijo južne Koroške, na ohranitev in pridobivanje novih delovnih mest predvsem po zaprtju tovarne OBIR. Pri tem moramo uporabiti ugodno mednarodno situacijo in se vključiti v te gospodarske tokove, ki dajejo perspektivo tudi koroškim Slovencem.
Pretekla leta so pokazala izredno pomembnost zastopnika manjšin v parlamentu. Smolle je s svojo aktivnostjo doprinesel k izboljšanju situacije manjšin v Avstriji in narasla je tudi informiranost o narodnih skupnostih. Njegovo delo je neprecenljive vrednosti in mislim, da šanse, da ostane tudi v naslednji parlamentarni dobi, niso slabe — četudi je med koroškimi Slovenci
Zelo pomembno pa je, da se v tem letu dobro pripravimo na ljudsko štetje, ki bo leta 1991. Ta priprava bo od nas zahtevala mnogo truda, saj bo rezultat štetja brez dvoma važen za razvoj narodne skupnosti v naslednjih letih.
NT: Kaj so vaše osebne želje za naslednje leto?
Grilc: Stopamo v novo desetletje, v zadnje desetletje tega tisočletja. Živimo v času zelo hitrega razvoja na vseh področjih, in sicer v času, ki nam obeta tudi mirno bodočnost v Evropi. V naslednjih desetih letih se bo brez dvoma odločila pot Evrope in s tem tudi življenjske razmere za narodne skupine, kakor smo koroški Slovenci. Želimo si Evropo narodov in narodnosti, v kateri bodo živeli vsi narodi ne glede na svojo številčnost enakopravno. V tem smislu želim Vam, drage bralke in bralci Našega tednika, uspešno, srečno novo leto 1990. Slovenskemu ljudstvu na Koroškem in širom po svetu ter v matični Sloveniji pa tesnejšega sodelovanja in vsestranskega napredka.
NT: Gospod predsednik, najlepša hvala za pogovor!
„Zelo pomembno pa je, da se v tem letu dobro pripravimo na ljudsko štetje, ki bo leta 1991.“
Politika
STRAN o petek,
O 5. januarja 1990
Slovenski komunisti na poti v parlamentarno demokracijo
Dogodki v Romuniji, do nedavnega še v „bratski socialistični republiki“, so celo v „lastni“ Sloveniji skoraj docela zasenčili 11. kongres Zveze komunistov Slovenije (22.-23. 12. 1989 v Cankarjevem domu), „edine komunistične stranke na oblasti, ki se je brez pritiska demonstracij in množičnega gneva svojih sodržavljanov odločila za strankarski pluralizem in napovedala demokratične volitve“ (uvodni citat iz govora Milana Kučana, bivšega predsednika slovenskih komunistov).
To pa ni bil edini spremni pojav tega kongresa; bilo je dosti drugih, simbolno zelo vpijočih: rdeča barva, doslej dogmatična barva te ideologije Cki je prav letos doživela svoj zgodovinski bankrot), je, z nekaj izjemami, povsem izginila in nadomestila jo je modra. Namesto „verskega" simbola te ideologije, rdeče zvezde, se je svetila evropska zvezda. Slovenski komunisti so torej tudi optično obrnili krmilo na svoji ladji in njihov novi, tudi v programih zapisani cilj, je Evropa (in ne več proletarska revolucija in raj na zemlji). To zgodovinsko in globalno korekturo usmeritve pa spremlja veliko vprašanje: Ali bodo prispeli na cilj? Saj so si naprtili breme, pod katerim jim kolena klecajo že danes: to je Jugoslavija. In več kot vprašljivo je, če jim bo ta Jugoslavija, ki je bila na kongresu bolj in bolj navzoča v obliki Srbije in v osebi njenega vodža ali firerja, Miloševiča, to ljubezen z enakim vračala.
Osrednji dogodek je bil poleg izvolitve novega predsednika slo-
venskih komunistov dr. Cirila Ribičiča (v naslednji številki objavljamo intervju z njim), govor bivšega predsednika stranke, Milana Kučana. Ta govor je treba nedvomno oceniti kot zgodovinskega. Kučan je z doslej neznano jasnostjo in odkritostjo obračunal z oblastniško in nasilno preteklostjo svoje stranke (in jo brez dvoma v očeh marsikaterega volilca na prihodnjih volitvah marca letos malo razbremenil), kar se je manifestiralo v totalni oblastnosti, dogmi nezmotljivosti in v teptanju civilizacijskih norm in človekovih pravic ter v nepoznani samopašnosti. Ta stranka je „postala ovira“ razvoja, ker se je poslovila od takih in podobnih praks, je postala „soustvarjalec slovenske pomladi in gibanja za evropsko kvaliteto življenja". Zanimiva je Kučanova trditev, da sta politični in ideološki monopol komunistom škodovala bolj kot „vsi sovražniki skupaj“, zato je politični pluralizem kot korektiv družbe „nujno potreben“. Odmevna pa je bila izjava, da se slovenski
Romunija: trinog strmoglavljen — narodi se osvobajajo in iščejo pot v demokracijo
Česar skoraj nihče ni pričakoval, mnogi pa so le upali, se je za božič 1989zgodilo: narodi Romunije so se otresli enega najbolj krvavih in perverznih diktatorskih režimov, Ceausescujevega komunističnega pekla. Kot je je bila večina ljudi tega vesela, pa je davek, ki so ga Romuni plačali za svojo svobodo, le pregrenek pelin.
Romuni so plačali krvav davek za svojo svobodo. Kdor je bil zadnja leta v Romuniji in je doživel bedo, grozote, siromaštvo ljudi na eni strani in nečloveško bahaštvo, samopašno ponašanje vladajoče kaste na drugi in kako so Ceausesca in njegovo ženo kovali v zvezde, ta bo docela razumel, zakaj je ljudstvo securitateju in njegovim teroristom navkljub končno zmoglo razbiti verige suženjstva. Romunski razplet pa je dokazal še nekaj, in sicer pomen pretoka informacij pri doseganju ciljev; brez romunske televizije in brez neustrašnih korespondentov in kolegov, ki so svet informirali o dogodkih v Temiš-varju, Aradu, Oradei in končno v Bukarešti, bi bil razplet morda drugačen ali pa počasnejši, kot je de-
jansko bil. In prav kolegom Tanjuga odnosno televizijskih hiš v Novem sadu in v Beogradu je treba v tej zvezi izreči veliko priznanje, saj so bili tako rekoč dan in noč (in to več dni) edini vir informacij in predstavljali re-lejsko postajo, prek katere so informacije o dogodkih v Romuniji prodirale v svet. Romuni bodo pomoč potrebovali še naprej; Ceausescu je kot vampir izžemal ne le pripadnike nemške narodne skupnosti, ampak vse prebivalce države, celo državo. Grozne slike o podiranju vasi smo lani posneli prav blizu Bukarešte, v vasi Ghermanesti. Še danes spreletava gledalca teh posnetkov srh in srd in se pojavlja stalno vprašanje: kako je tako daleč sploh moglo priti?
komunisti „opravičujejo vsem tistim, ki jih je tako početje prizadelo“. Posebej je govornik omenil prav kmete in njim storjene krivice.
Ostro je Kučan obsodil vse poskuse centralizacije in restalini-zacije v Jugoslaviji, kajti za slovensko in jugoslovansko družbo ni alternative k demokratičnemu socializmu; konflikt med Slovenijo in Srbijo je zanj globok spopad „dveh nasprotujočih si gledanj na vsebino, obliko in odnose skupnega življenja“. Branil je-dopolnila k slovenski ustavi kot krepitev demokratično naravnane jugoslovanske federacije in
imenoval srbski gospodarski bojkot Slovenije kot blokado Jugoslavije. Opredelil se je za tržno gospodarstvo, za enotnost države in pri reševanju ekoloških in gospodarskih problemov zahteval sodobne pristope; pri tem je mislil tudi na ločitev partije od države in na demokratično kontrolo oblasti, konkurenčnost politike in avtonomijo civilne družbe.
V svojem govoru pa se Kučan sploh ni dotaknil enega bistvenejših slovenskih vprašanj, in sicer zamejcev, izseljencev in zdomcev.
Slovenski komunisti so se soglasno opredelili za politični plu-
ralizem, federalizacijo komunistične stranke; zelo pa so bila prisotna tudi ekološka in gospodarska vprašanja.
Beograjska Politika pa je sklep o samostojnosti stranke oz. njeni federalizaciji imenovala „separatistične tendence". Kongresa so se udeležile številne komunistične in socialdemokratske stranke, prvič pa so bile ne glede na svetovnonazorsko linijo povabljene tudi vse slovenske zamejske politične organizacije, katerih zastopnike je sprejel Milan Kučan.
Iz Ljubljane poroča Franc Wakounig
Poravnava Gstettner—Feldner
Gstettner: „To ni bila časti ia izjava Feldnerju in tudi ne odstopanje od vsebinske pozicijo"
Poizkus KHD, da bi kriminaliziral znanost na Koroškem, ni uspel. Pri sodnijski razpravi med univ. prof. dr. Gstettnerjem in založbo Dravo na eni in predsednikom KHD Feldnerjem na drugi strani je po intenzivnem prizadevanju sodnika dr. Kaiserja le prišlo do poravnave. Kot je znano, je dr. Gstettner v svoji knjigi „Zwanghaft Deutsch“ očital KHD, da je organiziral podiranje tabel. Bilo pa je to znanstveno delo, zaradi katerega se je moral dr. Gstettner zagovarjati na sodniji. Zaključek poravnave je bil v tem, da je treba KHD gledati kot krovno organizacijo raznoraznih društev, katere člane je treba v svojem delovanju diferencirano ocenjevati. Očitek tudi ni veljal današnjemu predsedniku KHD Feldnerju, ki v času podiranja tabel še ni imel te funkcije.
Po sodnijski razpravi smo se pogovarjali z univ. prof. dr. Gstettnerjem, kako po takem izidu sodnijske razprave ocenjuje svobodo znanosti.
NT: Gospod Gstettner, kako ocenjujete poravnavo s predsednikom KHD Feldnerjem? Ali je bila to za vas zadovoljiva rešitev? In kako bi bilo, če ne bi bilo možno najti rešitve v smislu poravnave; kakšni bi bili po vašem izg ledi pri procesu?
Gstettner: Osebno se ne bi bal razčiščevanja, ker sem imel na razpolago dosti materiala za dokazovanje. Vprašljivo je le, če bi tak proces služil temu, da bi našli resnico, ali bi bil to le proces, ki bi močno odmeval v medijih, s katerim bi razvrednotili posamezne osebe. Izjava, ki je privedla do poravnave, ni bila častna izjava in tudi ne odstopanje od vsebinske pozicije moje knjige. Izjava izpove dvoje: in sicer, da je KHD kot krovna organizacija komplicirana mreža najrazličnejših društev in je zaradi tega ne moremo globalno oceniti. Na drugi strani pa je to izjava, da ni bil moj namen z določenim besedilom osebno žaliti predsednika KHD Feldnerja.
NT: Ali za vas ni bilo težavno, da ste Feldnerja s tem oprostili
vsakršne krivde in ste mu tako nadeli belo jopo?
Gstettner: Mislim, da s to izjavo Feldnerju nismo oblekli bele jope. V svoji knjigi večkrat citiram Feldnerja kot prezentanta KHD. Ne on in tudi ne jaz ne odstopava od svojih citatov. Feldner obstaja na svojih izjavah, jaz na svojem znanstvenem delu in interpretaciji le-tega. Razčistili smo le, da to ni bilo mišljeno kot osebna žalitev.
NT: Mislite, da bo v bodoče znanstveno delo trpelo zaradi te izjave?
Gstettner: Jasno je, da bo tudi v bodoče treba nadaljevati znanstveno delo na široki bazi, v katerega je treba vključiti kompetentne znanstvenike, ki se bodo morali ukvarjati s političnimi in socialnimi strukturami teh organizacij in njihove zapletenosti z deželno politiko. Zaradi te izjave bo v bodoče gotovo treba diferencirano ocenjevati in znanstveno interpretirati določene procese, tako kot sem to skušal storiti tudi v svoji knjigi. Vprašanje znanstvenega dostopa ni bilo predmet razprave in ga tudi
KHD ni mogel zavrniti.
NT: Mislim, da so bili vsi navzoči pri obravnavi veseli, da je prišlo do takega zaključka. Na drugi strani pa se zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno enkrat izpeljati takega procesa in s tem razčistiti vprašanje, kako je dejansko s svobodo znanosti.
Gstettner: Če bo tudi v bodoče tako, da bo KHD v vprašanju manjšinske politike dirigiral in razvrednotil znanstveno delo posameznih znanstvenikov in bo te citiral pred sodišče, bo treba dejansko premisliti, da enkrat izpeljemo tak vzorčni proces in s tem razčistimo vprašanje prostosti znanstvenega dela.
NT: Odmev na sodnijsko razpravo je bil velik. Nekateri žur-nalisti so pojmovali izid le-te kot izboljšanje ozračja na Koroškem. Ali tudi vi vidite tako?
Gstettner: Mislim, da bi govorilo za dobro ozračje na Koroškem, če bi toleranca in vzdržanje kritike segli tako daleč, da do takih procesov sploh ne bi prišlo. Prav tako bi bil znak boljšega ozračja na Koroškem, če bi bilo dovoljeno ali celo zaželeno, da nekateri ljudje izrazijo svoje mnenje tudi takrat, ko se ne ujema z javno politiko. Znak boljšega ozračja bi se kazal v tem, če bi deželni politiki upoštevali predloge Avstrijske rektorske konference, kako je možno izboljšati položaj etničnih manjšin. Ti predlogi bi prispevali k boljšemu sožitju na bazi enakopravnosti jezika in kulture.
NT: Hvala za pogovor.
Heidi Stingler
Staroletne misli za novo leto
Ko smo lani julija uradno obiskali 93-letnega čehoslova-škega metropolita kardinala To-maška v Pragi, mi je na vprašanje, kakšen bo razvoj, odgovoril: Gospod poslanec, z nami starimi ne računajte več, mladina bo obrnila svet! — še nisem vedel, kako bo imel prav. — Revolucije v vzhodni m srednji Evropi je izvedla mladina.
Nasilne države so morale kloniti pred nenasilnim občanom. Samozvani nosilci politične moči so propadli, ker so se izneverili zadnjim moraličnim vrednotam in ker se do kraja ponižani občani niso dali več ustrahovati, niti s puškami niti pendreki.
Slovaška sestra češke opozicijske organizacije „Občanskš forum“, ki jo je vodil sedanji češki državni predsednik Vaclav Havel, se imenuje „Verej-nost proti nasiliu“ (Javnost proti nasilju), se je torej že v imenu odpovedala nasilju.
S svojimi telesi so se prvi zoperstavili tankom v Romuniji, štirinajst- do šestnajstletni učenci.
R azen Sovjetske zveze sem lansko leto obiskal vse dežele, kjer je zdaj zavladal duh Gorbačovove perestrojke. Nekako od poletja sem se mi je dozdevalo, da leži nekaj v zraku; vendar nihče ni mogel predvidevati tako prelomnega razvoja.
Ko sem jeseni vodil v Pragi pogajanja z ministrstvom za zunanje zadeve o primerih kršitve človekovih pravic v ČSSR, je bila naša skupina pravnikov zelo uspešna: nekaj dni pozneje so iz ječe izpustili sedanjega namestnika predsednika vlade Čarnogurskega.
Največji problem se nam je tedaj zdel, da — razen na Poljskem — ni bilo enotne odporniške organizacije. Včasih se ljudje posameznih opozicijskih gnezd med seboj niti poznali niso.
Prav zaradi tega sem se na pobudo pisateljev, predvsem g. Janka Ferka, odločil, da pred-
lagam Vaclava Havla za mirovno Nobelovo nagrado, da bi ga s tem „imuniziral“ proti nasilju komunistične diktature.
Naše poročilo o obisku v Romuniji, katerega sem pismeno podal pred letom dni, je bilo pomembna osnova, na podlagi katere so evropske države nadaljevale s političnim in gospodarskim pritiskom na Ceausesca — tedaj so se namreč zopet širile lažne novice, da uničevanja vasi in terorja predvsem nad manjšinami v Romuniji sploh ni.
Tudi v letošnjem letu me že čakajo vabila na Poljsko, v Sovjetsko zvezo, Vzhodno Nemčijo, na Madžarsko — tako uradna kot tudi ekoloških skupin in posameznikov, borcev za človekove pravice.
* * *
Prav pri takih poslih v sosednjih deželah sem vedno razmišljal tudi o koroški situaciji — o naših velikih in malih problemih. — Vedno me je spremljalo načelo: Ni deljenih človekovih pravic, povsod, kjer jih kršijo, se je treba zoperstaviti: v Turčiji ali v Maroku, na Koroškem ali pri madžarski manjšini na Slovaškem, na Kosovu ali v Albaniji.
Demokratično odločanje, udeležba čim širšega števila občanov, možnost nemotenega ustanavljanja političnih organizacij — strank je pogoj za preprečitev porajanja nasilnih samopašniških vlad.
Marksizem je negiral vero; niti v teoriji niti v praksi ni znal razviti podlage za reševanje narodnostnih problemov; za kulturno identiteto razredna zavest ni mogla biti niti nadomestek! Narodna zavest je gibalo demokratskega procesa — npr. v baltskih državah — pa ne samo tam; narodnosti romunskega Banata so nosilke preobrata v Romuniji.
Pri nas na Koroškem še čakamo na revolucijo. Takoj po odločitvi Ustavnega sodišča o
veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva so nekateri koroški velmožje spet padli v agresivno govoričenje, s starim žargonom proti slovenski manjšini, samo da bi utrdili svojo oblast in da bi se prislinili in priliznili večnim predvčerajšni-kom; Slovence da je treba takoj pognati v rezervate!
Kdo naj se gre interkultu-ralizma? Mar manjšina, katere gibalni in jezikovni prostor se iz dneva v dan zmanjšuje? Ali je to prenašanje pogorelega marksističnega internaciona-lizma v milejši obliki na področje kulture? — Pri konferenci EG-EFTA v Bruslju, kjer sem zastopal Avstrijo, niso bili inter-kulturalni — simultano so prevajali v deset jezikov. Torej, deset jezikov je bilo enakopravnih!
Tudi za Socialistično republiko Slovenijo (nič manj za Jugoslavijo) velja: Če si vladajoče strukture ne bodo pridobile demokratične legitimnosti s strani slovenskega ljudstva, ki bo na volitvah svobodno delilo oblast, tedaj ne bo več vprašanja, ali naj „partija sestopi z oblasti“, ker se bo od slabosti sama sesedla.
Navaditi se bo treba deliti oblast z drugimi, novimi silami.
* * *
Ex Oriente lux; torej ta svetloba, ki se dviga na vzhodu, bo tudi marsikje pri nas razsvetlila temo. V tem zadnjem desetletju pred začetkom tretjega tisočletja se bomo morali posloviti od marsikaterega mita, polresnic in domnev. Kralj Matjaž ni pod Peco, je v nas samih, je naša zdrava samozavest, njegovi vojaki pa so močne duhovne sile v našem narodu, katere pa bo treba le prebuditi.
Karel Smolle
Pregled leta 1989
Samozavestno in skupno oblikujmo prihodnost
k nrsa - V—
Leta 1989: ORF je začel oddajati slovenske tv-oddaje
je bilo uspesno tudi za koposke Slovence
Pregled leta 1989
Leta 1989 so v Celovcu odprli dvojezično ljudsko šolo Mohorjeve
Leto 1989 je bilo leto preobratov in številnih reform, in to predvsem v vzhodnih državah. Minulo leto pa je bilo v marsikaterem oziru pomembno tudi za nas koroške Slovence. Tako je na primer prišlo do konstitucije sosveta pod pogojem, da se izpolnijo vse točke memoranduma. Uvedene so bile slovenske televizijske oddaje. Dvojezični otroški vrtci so dobili s strani zveze gmotno podporo, prav tako slovenske organizacije. Odprto je še vprašanje realizacije dvojezične trgovske akademije. V Mohorjevi hiši je bila urejena dvojezična konfesionalna ljudska šola, v Šentjakobu v Rožu pa so
šolske sestre poskrbele za to, da imajo tam gojenke od lanske jeseni naprej možnost izobrazbe na petletni Višji strokovni šoli z zaključkom mature. Prag Slovenske gimnazije je v minulem letu prestopila 1000. maturantka.
Vsi ti dosežki upravičujejo optimistično gledanje v bodočnost in so dokaz, da je z doslednim delom in dobro voljo le možno marsikaj doseči. V kratkem pregledu vam hočemo prikazati, kaj nam je prineslo leto 1989 na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Letni pregled sta pripravila Heidi Stingler in Marjan Fera.
1.	1. 89 Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svojem novoletnem govoru pozitivno in optimistično ocenil izglede za novo leto, v katero naj bi stopili bolj samozavestno in se kot enakovredni partnerji srečali v dialogu z narodom sosedom.
Tudi državnozborski poslanec si mnogo pričakuje od odprtega dialoga.
1.	1. 89 Novi deželni glavar dr. Peter Ambrozy je v novoletnem govoru za slovenski spored avstrijskega radia v slovenščini želel vsem rojakom uspešno leto 1989 in je s tem postavil pomemben znak, da je treba jemati dialog med narodnima skupinama resno.
2.	1. 89 KSOO je čestital obnovite-Iju slovenske frakcije v Škocijanu Janezu Wutteju-Lucu ob 70-letnici.
jan. 89 Mladinska skupina predstavlja projekt „Slovenščina, moj jezik".
jan. 89 Krstna predstava prvega igranega_ slovenskega koroškega filma TEVŽEJ, katerega je režiral Marjan Sticker, posnel pa ga je Miha Dolinšek.
jan. 89 Na deželnem zborovanju se je KEL odločila za skupno kandidaturo pri deželnozborskih volitvah (12. marca 89), v katero so vključeni Anderes Karnten/Drugačna Koroška, Grüne Alternative, KEL in Bewegung gegen Schultrennung.
13. 1. 89 Izredno dobro obiskan je bil tudi letošnji Slovenski ples, 38. po vrsti.
11. 1. 89 V Sloveniji je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza.
23.	1. 89 Slovenska gimnazija je prejela letošnjo Tischlerjevo nagrado.
24.	1. 89 pogreb dr. Luke Sienč-nika, živinozdravnika v Dobri! vasi.
1. 2. 89 Novi predsednik državnega zbora Rudolf Pöder je dejal, da so koroški Slovenci z njegovo osebo
dobili zagovornika, ki se bo zavzemal tudi za druge avstrijske manjšine.
feb. 89 Letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je bila posvečena skladatelju Pavlu Ker-njaku.
jan. 89 Letošnji gimnazijski ples je tudi tokrat bil osrednji ples koroških Slovencev.
7.	2. 89 Maja Haderlapova je dobila nagrado iz Prešernovega sklada. Podelitev nagrade je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani.
10.	2. 89 Predstavitev kandidatov Drugačne Koroške v Celovcu. Glavni kandidati so Michael Mark, Hans Haider, Marjan Sturm in Fric Kert.
11.	2. 89 Več sto ljudi se je udeležilo solidarnostnega praznika za prof. Gstettnerja v Sentprimožu.
13. 2. 89 Predstavitev knjige „Vsaka vas ima svoj glas" v Šmihelu. Knjigo je uredil Bertej Logar, izdala jo je KKZ.
feb. (59 Višja 5-letna gospodarska šola v Šentjakobu pri šolskih sestrah je ustanovljena. Letos jeseni se bodo lahko vpisale v to šolo prve učenke — in seveda tudi učenci.
24.	2. 89 Državnozborski poslanec Smolle izjavlja, da daje KEL vse svoje sile na razpolago za Drugačno Koroško.
feb. 89 Dijakinja Slovenske gimnazije Emica Wutte je s spisom na temo „Kako se počutim v manjšini“ dosegla 1. nagrado na spisemskem natečaju, ki ga je razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu.
feb. 89 Center za izobraževanje odraslih prireja dvojezične bralne večere na temo „Stavki, oblikovani iz besed". V Bilčovsu sta brala Janko Ferk in Peter Turrini.
25.	2. 89 Fantovska skupina „Vaščani pojo” iz Zgornje vesce se predstavi z odličnim koncertom ob 1. obletnici obstoja. Ob tej priložnosti izdajo tudi svojo prvo kaseto.
feb. 89 Vedno bolj aktualna postaja diskusija o možnem vstopu Avstrije v EGS. Voggenhuber izjavlja, da bi pomenil vstop Avstrije v EGS konec za kmete.
feb. 89 Državnozborski poslanec Smolle razpravlja z uradniki na zvezni ravni o važnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti, med drugim tudi o dvojezičnih spričevalih. Ostro je Smolle protestiral tudi proti „Kärntner Grenzlandjahrbuchu".
5. 3. 89 Krščanska kulturna zveza prireja v Celovcu svoj osrednji koncert „Koroška poje". Geslo letošnjega koncerta je „vsaka vas ima svoj glas“, važni kulturni dejavniki predstavljajo pesmi iz svojih vasi in krajev.
4. 3. 89 MoPZ „Kralj Matjaž" praznuje 10-letnico obstoja.
12. 3. 89 Izid deželnozborskih volitev pomeni za Koroško največji politični preobrat od leta 1945. SPÖ je zgubila absolutno večino. Veliki zmagovalec teh volitev je FPÖ, ki je odslej druga največja stranka v deželi. S tem si je Haider priboril tudi mesto namestnika deželnega glavarja. Toda Haider zahteva celo prestol deželnega glavarja. Podprla naj bi ga ÖVP. Volilni uspeh Drugačne Koroške je po pričakovanjih majhen.
marec 89 Vedno odmevnejši postaja Rožanski kulturni teden. Na povabilo raznih rožanskih društev je prišlo v devetih dneh na 14 prireditev ogromno ljudi.
17.	3. 89 Mladinci obeh narodnih
skupnosti prirejajo tudi letos Kontaktno lečo.
17. 3. 89 Na občnem zboru Krščanske kulturne zveze sta bila izvoljena za častna predsednika Lovro Kašelj in Pavle Zablatnik.
marec 89 V teh tednih pride do konkretnega vsebinskega napredka v manjšinski politiki. Od 2. aprila naprej ima tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem svojo televizijsko oddajo. Vsako nedeljo bo ob
13.00	uri na 2. programu na sporedu slovenska oddaja „Dober dan, Koroška".
marec 89 Mlada politika SPÖ in ÖVP Kaiser in Lexer se izrečeta v pogovoru z NT za obnovo politike velikih strank.
15. 3. 89 Slovenska kmečka zveza ima svoj prvi občni zbor v Unionski dvorani v Ljubljani. SKZ je v teku enega leta uspelo pridobiti nad
20.000	članov. Predvsem dve zahtevi sta dali občnemu zboru težo: prva, da je treba vrniti- kmetom svojčas konfiscirano zemljo, druga pa, da je treba rehabilitirati kmete, ki so jih v petdesetih letih po nedolžnem preganjali in obsodili.
5. 4. 89 Bivši zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger pride na povabilo Dobrolskih novic v Dobrlo vas. Ob tej priliki je Kirchschläger poudaril, da je treba ustvariti pogoje, „da se manjšina in večina med seboj lahko enakopravno pogovarjata".
april 89 Župan Hribernik in podžupan Velik v Selah odstopita. Posle župana prevzame Nanti Olip (EL) za čas osmih tednov. V tem bodo občinski odborniki izvolili novega župana. Na frakcijski seji SPÖ so se izrekli za Engelberta Wassnerja, novi podžupan pa bo Franci Užnik.
2.	4. 89 Za predsednika Jugoslavije je bil izvoljen Janez Drnovšek, ki bo od maja naprej nasledil Bosanca Raifa Dizdareviča.
2. 4. 89 Prva slovenska TV-oddaja je zelo pozitivno odmevala v koroški javnosti in v medijih.
Grenka kapljica ob tem je le, da je v TV-prilogah napovedana slovenska TV-oddaja „Dober dan, Koroška" pod geslom „Heimat, fremde Heimat“. Žal doslej vsi protesti pri ORF-u niso zalegli.
april 89 Te dni je obiskal državnozborski poslanec Karel Smolle predstavnike Madžarske in Italije. V ospredju pogovorov je bila želja Avstrije za priključitev k EGS.
26.	4. 89 Na Dunaju so na ministrstvu pogovori o ureditvi zakona za dvojezične otroške vrtce.
9.	4. 89 V Dobrli vasi ustanovijo društvo upokojencev. Predseduje mu Martin Komar.
10.	4. 89 Prof. Janko Messner dobi nagrado VSTAJENJE za leto 1988.
8.	4. 89 SPD „Edinost" v Škofičah praznuje 80-letnico obstoja.
20.	4. 89 Ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren je na tiskovni konferenci predstavil javnosti ljudsko šolo. NSKS je že leta 1980 zahteval od dežele in deželnega šolskega sveta dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, vendar je bila ta želja odklonjena, ker Celovec oficialno ne spada v območje dvojezičnega šolstva. Ker je bilo jasno, da pod trenutnimi političnimi razmerami na Koroškem ni možno pričakovati ustanovitve dvojezične šole v Celovcu, so se zastopniki NSKS, Mohorjeve in društva „Naš otrok" pogajali o ustanovitvi privatne ljudske šole.
april 89 FUENS praznuje 40-let-nico obstoja.
april 89 Zvezni poslovodja Zelenih Voggenhuber je izrazil, da bodo imele manjšine tudi pri naslednjih volitvah status 10. zvezne dežele.
16. 4. 89 Srečanja mladinskih zborov v Dobrli vasi, na katerega je vabila KKZ, se je udeležilo nad 170 otrok.
22. 4. 89 V Parizu je bila sklenjena prijateljska pogodba med Bretonci in Slovenci.
maj 89 Iniciativna skupina „Slovenščina, moj Jezik" je izdala svoj časopis KLEŠČE.
28. 4. 89 BSA (Bund sozialistischer Akademiker) se je izrekel za ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu.
28. 5. 89 V Beljaku se ustanovi
■Tele UNO center, ki naj bo kraj srečanja vseh narodnosti, ki živijo v prostoru Alpe-Jadran.
april 89 Na povabilo KKZ je Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostovalo po več krajih južne Koroške. Nad 800 otrok je soigralo pri gledališki predstavi „Rdeča kapica".
maj 89 Urad zveznega kanclerja je predložil predvideni sestav 16-član-skega narodnostnega sosveta, v katerem naj bi začasno zasedel NSKS tudi mesta ZSO, ki hoče v sosvet šele, če bo stala dvojezične trgovska akademija.
8. 5. 89 Na Trgu osvoboditve se je zbralo 50.000 ljudi, ki so obsodili, da slovenske sodne in politične oblasti ignorirajo očitne kršitve zakonitosti. To v zvezi s procesom proti četverici (Janša, Borštner, Zavrl in Tasič), ki je bila obsojena na večmesečne kazni. Proces v Ljubljani je potekal v srbohrvaščini, kar je hudo kršenje ustave Slovenije, kajti srbohrvaščina je v Sloveniji tuj jezik.
5. 5. 89 Otroški vrtec v Šentpri-možu praznuje 10-letnico obstoja.
19. 5. 89 Generalni intendant Thaddäus Podgorski dobi publicistično nagrado avstrijskih manjšin za uvedbo slovenskih oz. hrvaških TV-oddaj.
28. 5. 89 Državnozborski poslanec Smolle je vložil v parlamentu zakon, ki bi lahko pravno rešil vprašanje ureditve dvojezičnih otroških vrtcev.
maj 89 Umrl je zaslužni šolnik ravnatelj Valentin Vauti.
21.	5. 89 Letošnji mladinski dan Katoliške mladine je bil na Pečnici.
31. 5. 89 FPÖ je s podporo ÖVP izvolila Haiderja za deželnega glavarja. Dr. Haider je s tem prvi nesocialistični koroški deželni glavar po drugi svetovni vojni. SPÖ je pri volitvi deželnega glavarja sprva zapustila dvorano deželnega zbora in je s svojo navzočnostjo šele na 3. seji
deželnega zbora omogočila volitev Haiderja za deželnega glavarja.
V pismeni vladni izjavi Haider v nobeni besedi ni omenil slovenske narodne skupnosti in je celo povzdigoval vindišarski „jezik“ (!) in je univerzi in znanosti napovedal oster boj. V svoji ustni vladni izjavi je potem nekoliko omilil izjave, mdr. govoril le o vindišarskem dialektu, univerze pa ni napadal, vsem „ekstremistom" pa je napovedal le še razpravo na osnovi argumentov. Predsednik NSKS dr. Grilc je k temu dejal, da taka vladna izjava ne more biti program medsebojne politike.
24. 5. 89 Ustanovni občni zbor podeželske mladine v Pliberku. Za predsednika je bil izvoljen Štefan Jenšac.
maj 89 Državnozborski poslanec Karel Smolle odprl diskusijo o demokratičnem slovenskem „parlamentu". Ker slovenska narodna skupnost vedno bolj zahteva več demokratičnih oblik odločanja v svojih vrstah, postaja predlog Smolleja zelo pomemben.
7. 6. 89 Avstrijska rektorska konferenca je predstavita na celovški univerzi poročilo delovne skupnosti „Položaj in perspektive avstrijskih narodnih skupin".
\
4. 6. 89 Slovenska gimnazija, ki letos praznuje 1000. maturanta, vabi na šolsko akademijo, katere geslo je „Bodi klas na polju, cvet na vrtu, javor v gozdu" (I. Cankar).
3.	6. 89 Slovenski skladatelj Radovan Gobec praznuje 80-letnico življenja.
12.—14. 6. Matura na Slovenski gimnaziji. Kot 1000. maturantka zapusti Slovensko gimnazijo Martina Greßl iz Šentjakoba v Rožu. V 8.a in 8.b razredu je 32 dijakov in dijakinj uspešno zaključilo maturo.
11.	6. 89 Nad 400 otrok je prišlo na otroški dan Katoliške otroške mladine na Ziljsko Bistrico.
(dalje na strani 10)
Pregled leta 1989
(Nadaljevanje z 9. strani)
18.	6. 89 Občni zbor NSKS ob 40-letnici obstoja. Delegati so jasno potrdili doslejšnjo pot Narodnega sveta in so ponovno izrekli svoje zaupanje doslejšnjemu predsedniku dr. Matevžu Grilcu. Kot tajnik Narodnega sveta bo odslej deloval mag. Marjan Pipp. Na občnem zboru je bilo izpostavljeno delo prvega predsednika NSKS dr. Joška Tischlerja in njegova dediščina, katera nas še danes obvezuje. Ob tej priliki je NSKS izdal tudi zbornik ob 10-letnici smrti dr. Joška Tischlerja pod naslovom „Zvest domu, narodu in Bogu“.
1. 7. 89 Ustanovni občni zbor Mlade KEL v Globasnici. Mladina hoče aktivno sooblikovati manjšinsko politiko.
1./2. 7. 89 Športno društvo Šentjanž praznuje 40-letnico obstoja. Združevanje obeh narodov je bilo načelo skozi 40 let in ima tudi še danes svojo pravilnost in veljavnost v dvojezičnem Šentjanžu v Rožu.
julij 89 Na svoji prvi seji je predsedstvo Mlade KEL izvolilo za predsednico mag. Zalko Kuchling.
julij 89 Po obisku v Pragi je državnozborski poslanec Smolle dejal, da bo še poleti predlagal češkega disidenta Vaclava Havla za Nobelovo nagrado za mir. S predstavniki zunanjega ministrstva ČSSR se je Smolle pogovarjal o problemih okoli nameravanega pristopa Avstrije v EGS, o češkoslovaški energetski politiki in o uresničevanju človekovih pravic.
julij 89 Jože in Tatjana Messner sta hotela prijaviti svojega otroka k dvojezičnemu pouku na ljudski šoli na Pedagoški akademiji v Celovcu, kar jima je bilo odklonjeno, ker da v Celovcu po manjšinskošolskem zakonu ni možnosti za dvojezični pouk. Starša sta se zoper to odklonitev pritožila pri ustavnem sodišču, ki naj preveri, če so določila manjšinsko-šolskega zakona, ki preprečujejo dvojezični pouk v Celovcu, v skladu z ustavo.
julij 89 Iz dodatnega proračuna deželne vlade je razvidno, da je za ureditev pisarne za manjšinska vprašanja pri deželni vladi predviden eden mio. šil.
julij 89 Štiriindvajset otrok iz Roža, Podjune in Zilje se je udeležilo tritedenskega jezikovnega tečaja v Novem mestu.
julij 89 Tedna mladih umetnikov na Rebrci se udeleži nad 70 otrok.
julij 89 Manjšinski sosvet je sestavljen. Tudi ZSO se je odločila, da pošlje v ta gremij svoje zastopnike. Prva seja bo septembra tega leta.
avg. 89 V škocijanu sta občinska odbornika EL dipl. inž. Franc Konci-lia in Andrej Polcer oddala mandata v mlajše roke. Nova v občinski sobi sta Gregor Slugovc-Sternar in Franc Polzer.
15. 8. 89 Pogreb prof. Jožka Hut-terja, ki je vse svoje življenje deloval v prid slovenske narodne skupnosti kot prosvetar, časnikar, politični delavec in predvsem kot učitelj mladine.
avg. 89 Mladi kolesar Peter Wro-lich je osvojil naslov avstrijskega prvaka v dvojici.
avg. 89 Po zaprtju tovarne Obir so zastopniki SJK v pogovoru z deželnim glavarjem Haiderjem zahtevali koncept za lastni gospodarski regionalni razvoj in slovenščino kot dodatni prosti predmet v kmetijskih šolah.
avg. 89 Državnozborski poslanec Smolle je zahteval, da se Pavličevo sedlo takoj odpre in s tem poživi gospodarstvo v Železni Kapli in okolici.
avg. 89 Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp je otvoril diskusijo o spremembi volilnega reda na Koroškem, ki naj bi omogočil koroškim Slovencem lastno zastopstvo v deželnem zboru.
4.	9. 89 Pod vodstvom zveznega kanclerja Vranitzkega je bil na Dunaju konstituiran narodnostni sosvet za koroške Slovence. Vranitzky je zagotovil uresničitev še odprtih točk memoranduma, namreč ustanovitev dvojezične trgovske akademije s šolskim letom 1990/91 in izplačilo za leto 1989 predvidenih 10 mio. šil. za koroške Slovence v polni višini. Za predsednika sosveta je bil izvoljen predsednik NSKS dr. Matevž Grilc.
3.-9. 9. 89 Slikarski teden v Svečah.
11. 9. 89 Zasebna dvojezična ljudska šola v Mohorjevi hiši v Celovcu je odprla svoja vrata. 41 učencev in učenk v treh razredih je najboljši dokaz, kako potrebna je bila ustanovitev take šole. Z ustanovitvijo te šole je zapolnjena vrzel med dvojezičnima vrtcema in Slovensko gimnazijo.
9.	9. 89 Nagrado VILENICE je dobil češki pisatelj Jan Skacel.
15.	/16. 9. 89 Južnotirolski deželni glavar Luis Durnwalder je v pogovoru z državnozborskim poslancem Smol-lejem izrazil željo po poglobljenih stikih med koroškimi Slovenci in nemško govorečimi južnimi Tirolci na vseh področjih.
Frakcijski vodja SVP dr. Hubert Frasnelli je dejal, da koroških Slovencev v svojem političnem življenju noče pogrešati, ter da so zanj „osebno in globoko doživetje".
19.	9. 89 Šolski sosvet za kmetijske šole soglasno sklene, da uvede za dijake kmetijske šole v Gold-brunnhofu in Dobrli vasi prosti predmet slovenščino.
sept. 89 Državnozborska poslanca Smolle in Wabl predasta Evropski skupnosti pismo, v katerem Zeleni tolmačijo svoje stališče k članstvu Avstrije v EGS in k sodelovanju Avstrije z EGS. Zeleni so mnenja, da članstvo Avstrije v EGS že iz pravnih razlogov ni možno, zaradi nevtralnosti pa bi moralo biti zagotovljeno vsaj, da obdrži Avstrija možnost za samostojno zunanjo gospodarsko politiko.
16.	9. 89 pan-evropska unija je na Dan narodnih skupnosti organizirala veliko srečanje v Celovcu. Predlog je bil, da naj bi bile narodne skupnosti, živeče v Avstriji, zastopane v zveznem svetu.
27.	9. 89 Slov. parlament je kljub masivnim pritiskom in grožnjam sklenil pravico do samoodločbe.
21.—24. 9. 89 Kopico svežih impulzov za bodočnost slovenstva na Koroškem, v Sloveniji in Italiji je dal
mladinski kulturni festival, katerega sta priredili Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina. V diskusiji na mladinskem festivalu se je deželni glavar Haider opravičil Omanu, katerega je pred tedni pozval, naj zapusti Koroško.
sept. 89 Bilčovški tesarski mojster in podjetnik Franc Gasser je bil na celovškem lesnem sejmu imenovan za komercialnega svetnika.
30. 9. 89 Diskusije o narodnih skupinah v velikovški Neue Burg, na katero vabi Schmerlingov inštitut, se udeležita tudi dr. Matevž Grilc in dv. sv. dr. Reginald Vospernik.
2. 10. 89 Slavnostne otvoritve Mohorjeve ljudske šole se udeleži tudi zvezna ministrica za pouk dr. Hilde Hawlicek. Hawlicekova je ob tej priložnosti dejala, da se veseli z vsemi, ki priznajo važnost in pomen dvojezičnosti v demokratični državi. Kot darilo je ministrica prinesla šoli še klavir in se je nato obrnila na celovškega župana in namestnika deželnega glavarja Zernatta in dejala, da je sramotno, da dežela in mesto gmotno še nista podprla ljudske šole.
okt. 89 V okviru Primorskih dne-vov na Koroškem je tekla tudi diskusija o pomenu narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran s kulturnega, političnega in gospodarskega vidika.
okt. 89 V Slovenjem Plajberku je bila slavnostna otvoritev prenovljene ljudske šole, ki ima zdaj tudi dvojezični napis.
1. 11. 89 Prvič po 20-ih letih je smela slovenska organizacija v Neue Burg v Velikovcu. Na povabilo Mlade KEL je prišel predavat državnozborski poslanec dr. Peter Pilz.
26. 10. 89 Na predvečer državnega praznika sta poslanec Smolle in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc vabila na sprejem, na katerega so prišli tudi najvišji predstavniki koroške politike.
nov. 89 Delavci tovarne Obir so z gladovno stavko opozorili na položaj odpuščenih delojemalcev tovarne celuloze Obir. S stavkajočimi so se solidarizirali tudi KSOO, KEL in Mlada KEL. Poslanec Smolle je obiskal stavkajoče.
15. 11. 89 V Domu v Tinjah sta diskutirala V okviru cikla predavanj na temo „Manjšinska politika v Avstriji na novi poti?" državnozborski poslanec Smolle in predsednik južnotirol-ske SVP dr. Hubert Frasnelli.
4.	11. 89 Letošnjo Einspielerjevo nagrado je dobil prorektor celovške univerze dr. Günther Hodi za prizadevanje v manjšinskih vprašanjih.
nov. 89 Tovarna ELAN na Brnci praznuje 10-letnico produkcije na Brnci.
nov. 89 MePZ „Podjuna-Pliberk“ praznuje 15-letnico obstoja.
nov. 89 Koroška deželna vlada je Mohorjevi ljudski šoli odrekla vsakršno finančno podporo.
20.	11. 89 Na izrednem občnem zboru KSOO je bil po odstopu dosedanjega predsednika Frica Kumra soglasno izvoljen za novega predsednika mag. Peter Waldhauser.
22.	11. 89 Podijska diskusija v Tinjah na temo „Kaj mi sami prispevamo k uresničevanju naših pravic“. Gre za vprašanje, kako uveljaviti slovenski jezik v javnosti in na uradih.
29.11. 89 Predstavitev in diskusija z avtorji poročila rektorske konference univ. prof. dr. Larcherjem in univ. prof. dr. V. Wakounigom. Poziv koroškim politikom, naj prenehajo z obrekovanjem in naj končno podprejo razvoj manjšine.
5.	12. 89 Celovški občinski svet je soglasno sklenil, da bodo preimenovali trg pred Modestovim domom v Dr.-Joško-Tischler-Park.
dec. 89 Za nogometaša leta 1989 je bil izvoljen Lojze Sadjak.
dec. 89 Še vedno je aktualna diskusija o ustanovitvi dvojezične trgovske akademije. Pred sejo narodnostnega sosveta in pred pogovori med zastopniki koroških strank in zvezno vlado so zastopniki NSKS in ZSO jasno zahtevali, naj zvezna vlada izpolni vse točke memoranduma.
dec. 89 Ker koroška deželna vlada ni pripravljena podpreti Mohorjeve ljudske šole, bodo južni Tirolci izvedli zbiralno akcijo za to šolo.
8. 12. 89 Na zveznem kongresu Zelenih v Gmundnu je bilo sklenjeno, da imajo manjšine tudi v bodoče status 10. zvezne dežele in bodo samostojno izbrale poslanca v parlament.
22. 12. 89 Zadnji delovni dan pred božičem sta na celovškem sodišču dve sodnijski razpravi. Prva razprava je med Wieserjem, Sturmom in Do-mejem na eni in Haiderjem na drugi strani. Deželni glavar Haider se pri tej razpravi opravičuje, da je določene Slovence imenoval „bombaše in nasilneže" in plača šil. 5000,— za dvojezične vrtce in šil. 5000,— za Zvezo koroških partizanov. Druga sodnijska razprava je med univ. prof. Gstettnerjem in založbo Dravo na eni in predsednikom KHD-ja Feldnerjem na drugi strani. Razprava se konča s poravnavo, katere bistvo je, da je strešna organizacija KHD-ja diferencirano združenje, in očitek, da je KHD iniciral podiranje tabel, ne velja današnjemu predsedniku Feldnerju.
dec. 89 Poslanca SVP Frasnelli in Kußtatscher sta v odprtem pismu pozvala Haiderja, naj podpre Mohorjevo ljudsko šolo.
19. 12. 89 Podelitev deželne kulturne nagrade. Namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy je podelil nagrado med drugim tudi Gustavu Janušu. Glavno nagrado pa je prejel slikar Hans Staudacher.
dec. 89 Ob praznikih, kot sta npr. 24. ali 31. december, odpadejo slovenske TV-oddaje. Na podlagi pod-pisne akcije Mlade KEL in številnih drugih protestov je intendant Fels-bach dejal, da se bo zavzel za ustrezno rešitev.
Od 1. jan. 1990 je slovenska televizijska oddaja razširjena na 30 minut.
26. 12. 89 Zvezno ustavno sodišče je odločilo, da morajo biti dvojezične šole tudi v občinah, kjer po manjšinskošolskem zakonu ni možen dvojezični pouk. To velja torej tudi za Celovec.
Rož — Podjuna — Zilja
Ml	■	■	M ■ ■	■	■	w	w
VlMAinnl#n nmn 11 OMntiAifAnii 11 Dahi ■ mmaaaaiia aIiiaaiaa

1/sredo, 20. dec., je bila zadnja občinska seja v letošnjem letu v Šentjakobu v Rožu, ki je obsegala kar 19 točk dnevnega reda.
Ena izmed teh točk je bil temeljni sklep o nameravanem nakupu zemljišča južno od občinskega urada v izmeri 4 do 6000 m2 po šil. 320/mz. Tozadevno so tekli pogovori med občino v Šentjakobu in župnijskim uradom Šentjakob, ki je lastnik tega zemljišča, ter celovškim škofijskim ordinariatom. To zemljišče bo občina potrebovala za parkirišče, ker bo dosedanji parkirni prostor pred občinskim uradom delno zasedel novi prizidek občinske hiše. Obravnavali in sklepali so tudi o pogodbi med občino Šentjakob in Stadtwerke Kuf-
Ljubljana: slovo od Prangapjeve Hance
V torek, dne 19. 12. 1989, smo v Ljubljani pokopali Prangarjevo Manco, poročeno Drnovšek. Draga pokojnica izhaja iz znane Prangarjeve hiše v Zmotičah pri Brnci; starejši rojaki se je gotovo vsi dobro spominjajo. Predno se je leta 1939 poročila v Ljubljano, je bila v domačem kraju znana kot vneta prosvetna delavka. V času Sčhuschniggovega sistema je v domačem kraju poučevala otroke slovenščino. Sodelovala je z Milko Hartmanovo. Pri Prangar-ju se je svojčas med obema vojnama odvijalo celotno prosvetno delo društva „Dobrač", kjer je draga pokojnica vneto sodelovala, še zlasti pri igrah, kar ponazarja spodnja slika.
Tudi v Ljubljani ni pozabila svojega rodnega kraja in svojih dragih rojakov. Bila je vneta članica „Kluba koroških Slovencev" v Ljubljani. Kadar je mogla, je rada poletela v svoj rodni kraj. Naj mirno počiva v slovenski zemljil Korošci je ne bomo nikdar pozabili!
Od leve proti desni stojijo: pok. Franc Mertel kot Iskender, pok. Hanca Drnovšek (roj. Mertel) kot Almira in pok. Franc Gallob kot Suliman. Spredaj pok. Marija Oitzl (roj. Mertel) kot Miklova Zala — ob uprizoritvi Špicarjeve Mi-klove Zale leta 1932 pri Prangar-ju v Zmotičah.
stein o pogodbi glede oskrbe kompu-terjev. Nadaljnji sklep je tudi sprememba kupne pogodbe s tvrdko „Nixdorf Computer“ v zadevi EDV naprave.
Šoglasno je bil sklenjen dodatek za redni letni proračun za leto 1989, ki znaša šil. 7,587.000, ter dodatek za izredni ža leto 1989 v znesku šil. 4,068.000,—. Zaradi izvajanja novega pedagoškega modela je bil sprejet sklep o nabavi potrebnih stranskih tabel za ljudsko šolo v Šentjakobu. Tudi razdelitev podpor za leto 1989 za športna in kulturna društva je bila na dnevnem redu. Tako dobi med drugim športno društvo DSG Podgorje šil. 10.000,—. Kar se subvencij kulturnih društev tiče, je bila subvencija za SPD Rož za leto 1989 zvišana samo za šil. 500,—, torej je skupno znašala šil. 5500,—. Kot je bilo iz delovnega poročila SPD Rož, ki je bilo predloženo občini, razvidno, je imelo društvo v letu 1989 kar 30 prireditev, kar se o ostalih društvih v naši občini ne more trditi. Odbornik SGS Janežič je ob tej podpori povzel in poudaril, da je SPD Rož v letu 1989 na kulturnem področju veliko ustvarilo in da to zvišanje nikakor ne odgovarja dejanskemu stanju in da
Letos je bila mladina, ki je oblikovala Štefanov večer v prostornem in toplem Adam-škem salonu. Instrumentalna skupina je iz svojih godal in mladih grl izvabila božične melodije. Pripravila jih je učiteljica glasbe Marja Feinig. Pogumno so nastopili in poželi zasluženo priznanje. Dekliška pevska skupina pod vodstvom Darje Partl se je predstavila z več sodobnimi pesmimi. Da zbor ni bil samo dekliški, je poskrbel Marjan Krištof, ki je nastopil kot violinist.
Cerkveni mešani pevski zbor je tokrat vodil mag. Andrej Feinig. Pevci so zapeli času primerne pesmi in slovensko himno, Prešernovo „Zdravljico“.
občina v tem oziru premalo upošteva narodnostno skupnost. Odbornik za šport in kulturo g. Obiltschnig je pripomnil, da SRD Rož dobi podpore še iz drugih virov, česar ostala društva v občini niso deležna. Obiltschnig je bil tudi mnenja, da so SRD Rož dobro podprli. Omeniti je potrebno, da je Volkstanzgruppe dobila šil. 10.000 ter Trachtenverein šil. 4000,—. Tudi društva upokojencev so bila deležna podpore. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da je občina zvišala podporo Društvu upokojencev Šentjakob v Rožu z zdajšnjih šil. 1000,— na šil. 2500,—.
V občini je bilo javljenih 60 občinskih sirot, ki dobijo vsako leto podporo. Tokrat so to podporo zvišali od 300 na 350,— šil. na osebo.
Sklepalo se je tudi o rednem proračunu za leto 1990, ki znaša šil. 33,245.000,—, izredni proračun za leto 1990 pa šil. 1,946.000,—. Sledila so še poročila župana in podžupanov. Iz poročila prvega je bilo razvidno, da bo v letu 1990 sledila prezidava kulturnega doma. Na vprašanje, zakaj je kulturni dom vsako leto v rdečih številkah, je župan odgovoril, da razna domača društva za prostore kulturnega doma ne plačujejo najemnine. Kar se tiče ljudske šole v Podrožci, katere lastnik je Deutscher Schulverein Südmark, se bo šele drugo leto odločilo,
Višek večera je predstavljala igra „Čarovnik iz Oza“. Sodelovali so sami mladi. Zares dobro so jo naštudirali (vodstvo Franci Končan in Malka Feinig) in samozavestno izvedli. S kostumi, s kulisami, z osvetljavo in z zvočno spremljavo je bilo veliko priprav — vse pa je ustvarilo vzdušje, ki nas je povedlo v svet pravljice, ki pa je bila tudi resnica. Srčnost, dobrota, domače ognjišče so še zmeraj visoke vrednote, za katere se je potrebno truditi.
Odrasli člani Kočne in prijatelji so pomagali, da je bilo igro mogoče izvesti. Polna dvorana, kjer je bilo veliko mladine, je nadebudne odrske umetnike nagradila z močnim aplavzom.
M. I.
Sveče — društvena prireditev na Štefanov večer
V Svečah je na Štefanovo že kot po več polstoletni navadi društvena prireditev. S tem člani „Kočne“ poudarijo, da je zaključen tihi adventni čas in se začenja veselo razpoloženje. Organizirajo bralne večere, veseloigre, tamburaške vaje in podobne nastope.
ali jo bodo popravili ali pa bodo sezidali novo šolsko poslopje.
Mi.
Božičnica
upokojencev
Kot vsako leto, je imelo Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu, 26. dec. 1989, ob 14. uri popoldne svojo božičnico v farni dvorani. Pri bogato obloženih mizah, kjer seveda tudi pijače ni manjkalo, so se naši upokojenci dobro počutili. Spet sta božičnico popestrila gospod Franci Mejovšek s harmoniko in gospa Mici Klemenjak s citrami. Opaziti je bilo, da tudi naši upokojenci kar radi prepevajo slovenske narodne pesmi. Vmes tudi ni manjkalo originalnih dovtipov, tako da tudi smeh ni izostal. Kar prehitro je minilo popoldne in upokojenci so že spraševali, kdaj se bodo spet srečali. Zaželeli so si blagoslovljene praznike in srečno novo leto 1990.
Mi.
Občinski in uradni žig občine Sele dvojezičen
Pri zadnji občinski seji v Selah je občinski svet na predlog EL soglasno sklenil dvojezičen občinski in uradni žig občine. Nadalje so tudi soglasno sklenili dvojezično glavo vseh pisem občine. Na predlog EL se bo tudi prvo nadstropje nove ljudske šole uporabljajo izključno za šolske namene. — Sklenili so tudi redni proračun za leto 1990. Odbornik EL Dovjak Kristl je podal poročilo kontrolnega odbora. Zahteval je, da naj gradbeni odbor v bodoče vodi zapisnik svojih sej.
Občinska seja v Globasnici:
novi dvojezični krajevni napisi
Na zadnji občinski seji so soglasno sklenili redni proračun za leto 1990. Občina Globasnica bo ponovno gospodarila brez dolgov in brez vsakih finančnih obveznosti. Občina bo tudi nadomestila stare krajevne napise z novimi, ki odgovarjajo varnostnim predpisom (50 km/h). V zvezi s tem bodo rešili vprašanje okrog krajevnih napisov za vas Podroje. Občinski odbornik EL Raimund Greiner se je kot predsednik kmetijskega odbora zahvalil za pozitivno in nadpovprečno podporo kmetom v občini.
Glede tujskega prometa se bo občinski svet ukvarjal z vprašanjem dnevnega turizma pri izkopaninah na Sv. Hemi. Gostom bo treba nuditi več informacij in tudi okrepčila. Tujski promet pa je v občini napredoval. Na splošno je treba ugotoviti, da koalicija EL/SPÖ uspešno gospodari in deluje v prid občanom.
Kultura
Koroški kulturni dnevi so v 21 letih postali nepogrešljiva stalnica naše izobrazbene ponudbe. Vendar je treba takoj pridati vprašanje: ali so res tako nepogrešljivi, kot včasih mislimo, kajti če bi to bili, potem bi bila udeležba slovenske inteligence neprimerno boljša. Saj imamo ve vem koliko maturantov, akademikov, učiteljev in drugih modrih in pametnih; na kulturnih dnevih pa jih ni bilo, oz. smo jih lahko prešteli na prste nekaj rok.
Med lanskimi in letošnjimi kulturnimi dnevi je velika prelomnica: Slovenskega znanstvenega inštituta ni več, priprave so zatorej bile zelo kratkoročno odmerjene. Ne drži pa , da so drugekrati že junija vsi vedeli, kaj se bo decembra na dnevih dogajalo. To je krepko pretirana trditev, ki služi edinole ali legendariziranju prejšnjih organizatorjev ali zaščiti lastne osebe.
Sprašujem se, zakaj je bil prvi dan tako nasičen z razpravami o avstrijski naciji. Dragi moji, ali bomo res Slovenci in pripadniki drugih manjšin v Avstriji reševali to nacijo in služili kot argumenta-cijska municija za boj? Slovenci smo Slovenci, Hrvati so Hrvati, Čehi so Čehi, Madžari so Madžari, Romi so Romi, Judje so Judje, če pa velika večina nemško govorečih v tej državi hoče ali noče biti avstrijske nacije, je to njen pro-
Koroški kulturni dnevi
blem. Prosim, ne mešajmo lastnih štren oz. narodne pripadnosti z državljanstvom!
Kulturne dneve smo zaključili z diskusijo o nas samih in o 70. obletnici plebiscita. Niti vabila k sodelovanju še nimamo, pa že razpravljamo na široko in globoko, ali naj bi sodelovali ali ne. Diskusijo je vodil dr. Joža Messner. In k temu vodenju je treba marsikaj pripomniti.
Jaz bi le to, da ni naloga diskusijskega vodje vrednotiti oz. skoraj redovati posamezne diskusijske prispevke (ta je dober, ta je zanimiv, za onega pa edinole „hvala"). To ni bilo vodenje diskusije, ampak tendenciozno usmerjanje. Takega botrovanja diskusijam, predvsem pa na akademskih tleh, ne bi smeli dopuščati.
Ko smo že pri akademskih tleh: prireditelji se bodo morali brez večjih emocij tudi vprašati, ali univerza le ni preveč odročen kraj za te dneve.
—wafra—
STRAN -i rj petek,
I <£_ 5. januarja 1990
STRAN
petek,
5. januarja 1990
21. Koroški kulturni dnevi: o avstrijski naciji, slovenski samobitnosti in mešanih kulturah
21. Koroški kulturni dnevi so bili 27. in 28. decembra na celovški univerzi, njihovi organizatorji pa so Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Inštitut za preučevanje prostora Alpe-Jadran. Obisk predavanj kulturnih dni, razen podijske diskusije, ni bil zadovoljiv, končno pa bo treba upoštevati tudi začetne čase, da ne bo nepotrebnih zamud in čakanj, kar konec koncev gre na račun diskusijskega časa, ki je bil letos skopo in strogo odmerjen.
Po uvodnih razmišljanjih dr. Mirka Wakouniga je spregovoril Feliks J. Bister, na Dunaju živeči rojak, o avstrijski naciji in slovenski narodnosti kot antagonizem ali vzajemnost. Tudi Bister ni razvozlal tega zagonetnega in nepotrebnega vozla, ali smo koroški Slovenci Avstrijci ali ne. Na podlagi citatov in posegov v preteklost je predavatelj skušal priti vprašanju do dna in je na koncu naštel nekaj predlogov (pogojev), po katerih bi Slovencem pripadnost k avstrijski naciji bila olajšana. Če pa si bolj Avstrijec, ko trdiš, da bi samostojna Slovenija lahko sprožila vele-slovenske sanje (?) in bi zavrla razvoj Slovencev v moderno nacijo, pa naj vsak sam razsodi.
Ciril Zlobec, znani slovenski književnik, je spregovoril o nacionalni samobitnosti Slovencev in vprašanju slovenskega naroda v večnacionalnem prostoru. Med drugim je menil, da je narodna samobitnost iracionalno stanje, ki ga ugotavljamo z drugimi pojavi in okoliščinami, je pa tudi občutek posebnega kolektivnega samoza-
vedanja. Slovencem je skupna skrb za preživetje in kljubovanje asimilaciji. Poudarjena samobitnost pa je lahko tudi vzrok za mednacionalne spore; je pa slovenska eksistencialna resnica drugačna od mnogoštevilnih narodov, ki imajo tudi svojo nacionalno državo. Njim samobitnosti ni treba utemeljevati, tega vprašanja ne poznajo. V večnacionalni državi, kot je Jugoslavija, posamezni narodi po Titovi smrti na novo definirajo svojo vlogo in mesto v državi in tudi svojo samobitnost. Zlobec je dejal, da je Jugoslavija defakto že konfederativna država, Slovenci pa spoznavajo, da so dovolj močni za razne povezave in bodoče slovenstvo se bo osmiš-Ijalo in utrjevalo v oprtem prostoru.
Dr. Ernst Bruckmüller je skušal odgovoriti na vprašanje, kako je z avstrijsko nacijo in njenim multiet-ničnim značajem. Dejal je, da se nenemške skupine v državi vse bolj zavedajo svoje identitete in da je za izoblikovanje avstrijske zavesti in pozitivnega odnosa do nje
Feliks J. Bister je iskal v svojem predavanju odgovor na vprašanje avstrijske nacije.
ključnega pomena prav pozitivno doživetje leta 1955, kajti med vojnama je Avstrija bila le neki nemški privesek, brez lastne samozavesti. Multuetnični značaj države danes ni več sporen ali nepriznan.
O Ogrožanju identitete v mešanih kulturah je prvi dan spregovoril še dr. Georg Auernheimer, izhajajoč iz izkušenj družb in skupin, ko so družbe ali skupine prišle med seboj v stik. Razvoj posameznika je v današnji družbi naloga posameznika, v prejšnjih ali arhaičnih družbah pa je za to poskrbela družba ali skupina. Au-erheimer meni, da so etnične posebnosti dostikrat odraz socialne
P,ast'-	Franc Wakounig
□ PISMA BRALCEV □
21. kulturni dnevi 1989
Kulturni dnevi koroških Slovencev bi morali biti nekaka visoka šola. Vendar so le prostori takšni — celovška univerza. Kratka priprava je gotovo eden od vzrokov, da je bila udeležba prvega dne še slabša kot lani. Mogoče je bila tudi tematika tega dne le za strokovnjake, predvsem za tiste, ki so prišli onstran meje.
Nekako imam vtis, da nam naši voditelji govorijo skozi leto preko Ljubljane, na kulturnih dnevih pa Ljubljančani Ljubljani preko Celovca. Gotovo potrebujemo pomoč matičnega naroda, ne le denarno in medijsko, ampak tudi strokovno, vendar pa Kulturni dnevi ostanejo to, kakršni so s pomočjo matičnega naroda bili uvedeni. Če imamo opraviti predvsem s problemi koroških Slovencev, potem naj govorijo prizadeti. Diskusija med „strokovnjaki" izven koroških meja nam le malo koristi, vzame pa dosti časa. Diskusija med temi strokovnjaki bi lahko bila tudi pred radijskimi mikrofoni ali v časopisih. Kdor ima za diskusijo pripravljen koreferat, naj ga najavi, da ga sprejmejo na dnevni red.
Vsekakor bo treba reformirati Koroške kulturne dneve. Če odštejemo osebe, ki so obvezno navzoče, potem je praznina v resnici takšna, kot jo je v večerni oddaji pokazala televizija.
Tudi naši listi bodo morali o kulturnih dnevih več poročati, sicer bodo dnevi zamrli. In nenazadnje so tudi netočni začetki referatov slaba stran prireditve.
Drugi dan je bil bolje obiskan in tudi vsebinsko bolj bogat. Na zaključku dopoldanske diskusije je dr. Unkart izjavil, da je problem vindišarstva mrtva mačka. Dodal pa bi k temu: zato pa smrdi, predvsem pa to, kar mačka bolj ali manj zakoplje.
Franc Rutar
Kot smo v Našem tedniku že kratko omenili, je v sredo, 20. decembra, popoldne podelil koroški deželni kulturni referent, namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy, deželne kulturne nagrade za leto 1989.
Na sliki dobitnika najvišjih nagrad Gustav Januš (levo) in Hans Staudacher (desno) z deželnim kulturnim referentom dr. Ambrozijem. Gustav Januš je dobil priznavalno nagrado za svoj pesniški opus, Hans Staudacher pa deželno kulturno nagrado za svoje likovno ustvarjanje.
Plebiscitne proslave s koroškimi Slovenci ali brez njih?
S podijsko diskusijo na temo „Koroški Slovenci in 70. obletnica plebiscita“ so se končali 21. Koroški kulturni dnevi. Diskusija je privabila lepo število poslušalcev in sogovornikov. Zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS, dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ, dr. Marjan Sturm za ZSO in dr. Janko Malle, tajnik SPZ, ki so sedeli na podiju, so v bistvu podali že znana stališča, ki segajo od pripravljenosti do sodelovanja do jasnih odklonilnih stališč.
Srž diskusije je bila, da sta bili
obe odločitvi, za Avstrijo oz. za Jugoslavijo, legitimni in v bistvu za sodelovanje koroških Slovencev na praznovanjih, kot jih načrtuje koroška deželna vlada (za en sam dan okoli deset milijonov šilingov za „maširanje“), ni nobenega vzroka.
Zato bi bilo umestno in modro, če bi znali pravi čas nagovoriti mladino in odprli dialog z delom nemško govorečega prebivalstva, da bi skupaj oblikovali ta dan oz. okoli 70. letnice taka srečanja, ki so usmerjena v skupnost in prijateljstvo med narodi in sodelovanje dežel v prostoru Alpe-Jadran.
Kultura
Uspela božičnica upokojencev v Bilčovsu
Pastirsko igro so upokojencem zapeli: Marija Stelzl, Peter in Nani Sitter ter Terezija Schönlieb.
Društvo upokojencev v Bilčovsu, kateremu predseduje Marija Stelzl, je pred božičnimi prazniki pripravilo za svoje člane v gostilni pri Miklavžu božičnico.
Prireditev je Marija Stelzl izkoristila tudi kot priložnost, da je podala bilanco delovanja društva v preteklem letu. Ob tem smo zopet enkrat ugotovili, da društvo nudi svojim članom kar bogat spored skozi celo leto, in sicer od rednih prijateljskih srečanj do večdnevnih izletov. Lani so potovali na Madžarsko. Razveseljivo za društvo je, da se vsak v njem dejansko počuti domačega, saj je dvojezično. Predsednica Stelzlova oblikuje tudi sporede. Upamo pa, da bo pri društvu v bodoče dosledno izpeljana dvojezičnost, namreč tudi pri razpošiljanju vabil, informacij itd., o čemer je razpravljal odbor.
Najboljši dokaz za dvojezičnost pri prireditvah društva
upokojencev je bila božičnica, na kateri je župan Hanzi Ogris, seveda v obeh deželnih jezikih, pozdravil nad 80 gostov, ki so prišli, da bi skupno praznovali. Marija Stelzl pa je skupno z Nanijo in Petrom Sitterjem ter Terezijo Schönlieb presenetila navzoče z odlično zapeto slovensko pastirsko igro. Nazad-
nje pa so se upokojenci spomnili še članov, ki so umrli v preteklem letu. Posebno omenjena pri tem je bila Ana Triebel-nig, pd. Šibrnca, ki je mnogo žrtvovala v prid društvu in si povsod, kjer je le mogla, prizadevala za čim bolje pripravljeni spored.
H. S.
Radiše: premiera komedije „Naši trije angeli“
Pred leti se je na Radi-šah v okviru Slovenskega prosvetnega društva začelo bolj načrtno ukvarjati z otroško in mladinsko skupino, kateri sta ustanovili Heidi Lampichler in Tatjana Tolmajer. Vsak teden so se srečavali v kulturnem domu in se pripravljali na razne prireditve, bodisi za božičnico, pust ali materinsko proslavo in podobno. Pripravljali so pa tudi skupino za cerkev, ki je tako olepšala službo božjo. Septembra se je mladinska skupina udeležila gledališkega seminarja v Fiesi, katerega vsako leto organizira Krščanska kulturna zveza.
Tudi za mentorja, režiserja, ki je spremljal skupino v Fiesi, je poskrbela KKZ. Na predlog režiserja Jaše Jamnika so začeli s študijem besedila Sama in Belle Spewack „Naši trije angeli“. Besedilo je prevedel Dušan Tomše. Po seminarju v Fiesi je prevzela režijo Nataša Goršek. Z zelo intenzivnimi vajami, ki so jih
imeli vsak konec tedna, se je skupina zelo dobro pripravila na premiero. Na Štefanovo so jo uprizorili v Kulturnem domu na Radišah.
Igra „Naši trije angeli“ je prava komedija oziroma kriminalka, ki so jo mladi igralci res duhovito in brezhibno odigrali. Brez dvoma so bili trije kaznjenci Marko in Aleksander Tolmajer ter Sven Schiemann pravi tipi teh vlog, ki so se znašli na božični večer pri Ducotelovih, kjer opravljajo vsa dela. Jan Schieman je odigral vlogo Feliksa Ducatela, precej nesposobnega trgovca, njegova žena Emilie ter njena hči Marie Louise pa sta bili Margret Svetina in Andreja Ogris. Ostale vloge so odigrali še Jasmina Ogris, Rupi Wrulich, Robi Pichler in Niko Wiesen
Kot asistentka režije je bila Tatjana Tolmajer, glasbeno opremo je pripravil Zdravko Župančič, za tehniko pa je poskrbel Hanes Tolmajer. Občinstvo, ki je zelo navdušeno sprejelo predstavo, je bilo presenečeno ne samo nad izvajalci igre, temveč tudi nad interpretacijo lepe slovenščine.
Vsekakor želimo skupini, da bi tudi v bodoče na gledališkem področju delala s takim elanom! Društvom pa predlagamo, da jih povabijo v goste.
Popačenje imen
Neštetokrat se v nemškem koroškem časopisju soočamo z nepravilno pisavo slovenskih besed. Očivid-no smo se teh popačenk že v tolikšni meri navadili, da nam ukrepi zoper tako pisanje ne pridejo na misel. Ugovor v obliki pisma bralca ali na kak drug način bi bil vsekakor upravičen. Kajti iz nekaterih maloštevilnih primerov vemo, da so tiskarne nemških časopisov zmožne tiskanja tudi slovenskih črk č, š in ž. Vse bolj pa nam je znana tako imenovana kljukica preko slovenskega tiska. Prav zaradi tega velja moje začudenje pošiljkam Družbe sv. Mohorja v Celovcu, ki jih dobim vedno znova kljub neštetim opozorilom na meni neznano ime Zivkovic.
Vem, da se Mohorjeva družba poslužuje tako imenovane elektronske predelave podatkov (EDV). Saj le ta omogoča lažjo in hitrejšo predelavo tiskane besede. Ni človeka, ki bi mi mogel dopovedati, da prav ta „elektronska inteligenca" preprečuje tiskanje meni priljubljenih kljukic. Če Mohorjeva družba tudi v prihodnje ne bo voljna oziroma zmožna dopolnitve svojega elektronskega programa za skromno povelje, jo znova prosim, da se z roko nadoknadi, kar komputer opusti.
Ivan Živkovič, Kotmara vas
Radio/Prireditve
PETEK, 5. januarja
F. Lipuš bere iz romana „Jalov pelin“.
SOBOTA, 6. januarja
06.30—07.00 Praznična (P. Zunder). 18.10-18.30 Voščila.
NEDELJA, 7. jan.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. Duhovna misel (žpk. Mirko Isop).
18.10—18.30 Potovanje po slovenskih radijskih valovih.
PON ED., 8. januarja
„Podkloštrska bela roža“.
TOREK, 9. januarja
Halo, prijatelji! Partnerski magazin.
SREDA, 10. januarja
Glasbena sreda.
ČETRTEK, 11. jan.
Rož — Podjuna — Zilja.
Z RADIOM V NOVO LETO
Mnogi ga berejo, redki ga slišijo. Florjan Lipuš, koroški slovenski pisatelj, ki nerad nastopa v javnosti, bo v prvi literarni oddaji leta bral iz svoje proze. .Jalov pelin“ je bil deležen laskavih recenzij, prepričal bo v avtorjevi interpretaciji tudi v kulturni oddaji v petek. — Literarni priokus bo imela tudi popraznična nedeljska oddaja z esejem Leva Detele, ki je na vožnji z vlakom po sosednji Italiji poslušal slovenski radijski spored iz Trsta, Ljubljane in Celovca. Potovanje po slovenskih radijskih valovih, v nedeljo, 7. januarja, z Levom Detelo, slovenskim pisateljem in kritikom, ki živi na Dunaju.
NA TELEVIZIJI
7. januarja 1990, ob 13.30 uri
Obnova znamenite odrske zavese pri Cingelcu na Trati.
Ustavno sodišče je ugodilo pritožbi slovenskih staršev: za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu.
Dvojezičnost v koroški javnosti. Otrok iz retorte.
Novoletno petje na Radišah. Bodybuilder.
Martin Krpan.
Video-clip.
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PRIREDITVE
CELOVEC
39. SLOVENSKI PLES
Čas: petek, 5. januarja 1990, ob 20. uri
Kraj: Dom sindikatov (ÖGB-Haus) v Celovcu
Za ples Igra: Alpski kvintet, pevca: Ivanka Kraševec, Oto Pestner: Trio .Drava" iz Borovelj, feat Emil Krištof, Marko Lackner Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Prosimo, za rezervacijo miz v pisarni SPZ (tel: 0463 / 51 43 00 - 20)
ŠENTPRIMOŽ
NOVOLETNI KONCERT
Čas: nedelja, 7. januarja 1990, ob 14.30
Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Prireditelj: SPD .Danica"
Nastopajo: MePZ .Danica", Mladinski zbor .Danica", Radiški fantje
DOBRLA VAS
Igra: „LAŽNIVEC“
Čas: sobota, 6. januarja 1990, ob 14.30 (sv. Trije kralji)
Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi
Pri Kučeju v Strpni vasi
Minuli dnevi so bili dnevi praznovanja in slavljenja. Na dan sv. Štefana smo bili povabljeni h Kučeju v Strpno vas. Uje je praznoval svojo 75-letnico in godovni dan. Pri sv. maši smo bili v Štebnu, kjer je naš župnik blagoslovil tudi konje. Ob 12. uri pa smo se zbrali pri Kučeju na dvorišču, kjer je nas pospremil gospodar v novo zgrajeni dom. Mlade kuharice so nas zelo ljubeznivo sprejele. Po dobri južini in žlahtni kapljici so se nam jezički kar razvezali. Prepevali smo pesmi skup-noz našim slavljencem. Zborvnučkov mu je nekajkrat zapet vse najboljše, „vse najboljše alej, vse najboljše za god."
Kar prehitro je minil družabni popoldan. Zupan Albert Sadjak je prišel s soprogo in čestital našemu jubilantu ter mu želel veliko zdravja. Ko smo se
Nastopa: igralska skupina SPD .Srce" v Dobrli vasi
Prireditelj: SPD „Srce"
Režiserka: Sonja Sturm Mentor: Zdravko Zupančič
GLOBASNICA
PODJUNSKI PLES Čas: sobota, 13. 1., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici
Igra: znani ansambel „DON JUAN“
RADIŠE
14. RADIŠKI PLES
Čas: sobota, 13. 1., ob 20. uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Igra: ansambel .ZMEDA" iz šentprimoža Prireditelj: SPD .Radiše"
ŠENTJANŽ
NOVOLETNI KONCERT
Čas: 13. 1., ob 19.30 Kraj: pri Tišlarju v Šentjanžu Nastopajo: Moški pevski zbor .Kočna“, Gabrijel Lipuš & Günter Lenart, tamburaši in dijaki glasbene šole Prireditelj: SPD .Šentjanž"
razšli, je bilo zunaj že temno. Po tej poti ti želimo, dragi uje, da bi ti Vsemogočni dal še mnoga zdrava leta. Bog te živi!
W. A., Strpna vas
Pomoč Romuniji
Za božične praznike je šmihelska fara organizirala akcijo.
Na božič sta gospod dekan Srienc in gospod kaplan Krištof oznanila, da bo na Štefanovo „ofer" za Romunijo. Šmihelčani smo bili zelo navdušeni in nabrali smo kar 40.000 šil., ki smo jih takoj nakazali na Caritas. Mi radi darujemo, samo če kdo organizira. Lepo bi bilo, če bi po vseh farah napravili tako. Že star pregovor pravi: Nikoli ni prepozno!
Majda Krivograd, Šmihel
	PISMA BRALCEV	
	I 			 ..	.	■							
ČESTITAMO
V Dobu pri Pliberku obhaja gospa Marija Kuežnik, pd. Petrova mama, jubilejni rojstni dan. Slavljenki iskreno čestita Društvo upokojencev Pliberk in ji želi še mnogo zdravih in srečnih let.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk iskreno čestita Alojziji Müller iz Vogrč za njen osebni praznik. Ob lepem življenjskem jubileju ji želimo vse dobro, mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva.
V Pliberku praznuje svoj 83. rojstni dan in god gospod Blaž Opetnik. Za osebni praznik mu želimo še mnogo srečnih, zadovoljnih, še posebej pa zdravih let. Vsi člani Društva upokojencev Pliberk.
Za minuli rojstni in godovni dan, ki ga je praznovala gospa Štefka Apovnik v Borov-jah pri Pliberku, želi Društvo upokojencev Pliberk vse najboljše, obilo zdravja in še mnogo veselih let.
Na Radišah praznuje svoj 65. življenjski jubilej gospod Štefan Resztej. Za ta jubilej ter za minuli god mu želimo vse dobro, obilo zdravja ter še na mnoga leta!
blozgi rantar
9150 BLEIBURG / PLIBERK
tel. (04235) 21 94, fax 37 37
toflach
699.50
Super
liisUufKhuh für Herren.
SLM-Kufe. Beufczone. herausnehmbar er Innen schuh. Schwan.
Or.: 38-43 1/2
DOBROPIS
S tem bonom dobite do 12. 1.	1990 drsalke Koflach
za samo
SOOr
Za društva in druge večje odjemalce pa imamo še posebno ugodne cenel
Trgovina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel tel. (0 42 35) 2537
pralne stroje GORENJE
šil. 3960,—
stroje za mešanje kruha in mesa do 45 kg
šil. 11.000,—
vitle (Seilwinden) Seile
DOSTAVA BREZPLAČNA
IŠČEM V NAJEM
staro
kmečko hišo
na dvojezičnem ozemlju južne Koroške.
Ponudbe pošljite na upravo Našega tednika pod šifro
„kmečka hiša".
SODALITAS

y'
r aJ
«ss ^1
Dom v Tinjah
Telefon: (04239)2642
9121 Tinje
od sobote, 6. januarja, od 14.30 do nedelje, 7. januarja, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik
v ponedeljek, 8. januarja, ob 18. uri
SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, 2.
del
Kraj: Kapuzinerkloster, Waaggasse 15, Celovec
Voditelj: Franc Krištof
od četrtka, 11. januarja, od 9. ure do petka, 12. januarja, do 17, ure
IZOBRAŽEVALNI DNEVI ZA KMETICE IN GOSPODINJE, nem.
Voditelj: žpk. Hermann Josef Wei-dinger
v četrtek, 11. januarja, ob 18. uri
SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE,
2. del
Kraj: Dom v Tinjah Voditelj: dir, Mirko Srienc
v četrtek, 11. januarja, ob 19,30
Predavanje: RASTLINE GOVORIJO,
nem.
Predavatelj: žpk. Hermann Josef Wei-dinger
od petka, 12. januarja, od 18. uredo nedelje, 14. januarja, do 13. ure
Tečaj za mlajše in starejše zakonce Z VESELJEM ŽIVETI SREČEN ZAKON
Voditelji: p. dr. Vinko škafar in dva zakonska para
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In lzda]atal|:
društvo „Narodni svet koroških Slovencev,“ ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in mag. Marjan Pipp, Viktringer Ring 26,9020 Celovec. — UREDNIŠTVO: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc Wakounig in Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Oglas
MLADO IN USPESNO PODJETJE VAM DAJE MOŽNOST SODELOVANJA PRI RAZŠIRJANJU SVOJE DEJAVNOSTI.
•	TAJNICA
•	KNJIGOVODJA
•	ELEKTROTEHNIK
Prijave od ponedeljka do petka, med 8. in 12. uro na telefonsko številko (042 27) 2976
Muldenweg 4, A-9170 Ferlach, TEL.: (0 42 27) 29 76 FAX: (0 42 27) 40 05, TLX: 422858, BTX: 914 210 254
MePZ Podjuna-Pliberk
je imel svoje tradicionalno silvestrovanje letos spet v Vogrčah pri „Florijanu“, kjer je pospremil pevke, pevce in goste v novo leto ansambel „Slovenija“.
Za polnočni vložek so tokrat poskrbeli mlajši člani zbora, ki so zaplesali zdaj zelo aktualni ples lambado in s tem navdušili publiko.
Tudi letos je bil pripravljen izredno bogat srečolov, za katerega so prispevala nagrade predvsem domača podjetja iz občine Pliberk, katerim velja posebna zahvala.
Silvestrov večer se je tudi v Vogrčah iztekel šele v zgodnjih jutranjih urah, v zelo prijetnem domačem vzdušju.
Mo so praznovali
Z ansamblom SLOVENIJA je praznoval novo leto MePZ „Podjuna“.
pri nas novo leto
Gostje so z velikim zanimanjem sledili programu na silvestrovanju SAK.
SAK je vabil v Juenno pri Glo- Za višek večera pa je poskrbel basnici, kjer je gostom igral an- avstrijski prvak v magiji „Magic Fe-sambel Doreta Kogovška.	lix“, ki je predstavil izredno zanimiv
čarovniški pro-
S Slovenskim atletskim klubom sta novo leto dočakala Klopinjčana Lojze Lach in Werner Gorenschek.
Nadaljnji plesni koledar
5. januarja
39. SLOVENSKI PLES
V domu sindikatov v Celovcu. Za ples igrata Alpski kvintet in trio Drava!
13.	januarja
14.	RADIŠKI PLES
ob 20. uri v Kulturnem domu Igra ansambel ZMEDA!
PODJUNSKI PLES
13. jan., ob 20. uri, pri Šoštarju v Globasnici Igra ansambel DON JUAN!
GIMNAZIJSKI PLES
26. januarja, ob 20. uri, v Domu sindikatov v Celovcu. Za ples igra ansambel „ŠOK“!
gram.
Nogometaši, člani in prijatelji kluba so se ob pripravljenem bifeju in glasbi zabavali do zgodnjih jutranjih ur in kar precej veselo vstopili v novo leto 1990.
V Sentprimožu pa je letos priredila praznovanje skupina „Zmeda“, ki je vabila v kulturni dom. Kot prireditelj je nastopilo tudi SRD „Danica“. Igrali so muzikantje „Zmede“.
Avstrijski prvak v magiji „Magic Felix“ je mdr. pustil v zraku ležati žensko in s tem izredno navdušil publiko.
V Borovlje so vabili na silvestrovanje SRD Borovlje, SRD Vrtača, SRD Hermann Velik iz Sele-Kota in SRD Šentjanž. Za zabavo je poskrbel ansambel Toneta Jančarja, društveniki pa so pripravili zabavni program.