Ilb*j» Iiiued dsifr Satfcriaja. Sundajs and Holidajra. rJJ (MirMfff...... lkto-yea* nm PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE " llradnllkt In uprarnilkl praatarti 1667 8. LawndaU Ava Offlaa of Publtcatlon. •667 South UwndaU Ava. Talephona, Kock w. II 4 »04 CHK AGO. ILL., PETEK. 27. DECEMBRA (DEC. 27), IMS SubMrtpUoa |«.0U V »arij STEV—NITMIIEK 252 KAMPANJA ZA ZDRUŽENJE RU-DARJEVVILL Lcwi« na»lavil več levičarskih organizatorjev predsodki rahljajo se Springfield, UL - • Boj med rudarskima organizacijama United Mine Workers in Progres-live Mine Workera, ki je nastala pred nekaj leti radi revolte proti Levvisovemu vodstvu, ae je zadnje čaae v Illinoiau pričel obračati v drugo amer. V neki meri se je pričel celo na glavo postavljati. Na glavo se je pričel postavljati s tem, da je med resnično progresivnimi elementi V Progresivni rudarski uniji nastalo gibanje za ponovno združitev vseh rudarjev pod praporom stare rudarske unije. Pred petimi leti so prav ti elementi najbolj rebelirali proti Lewisove-mu vodstvu, katerega so dolžili raznih neetičnih dejanj in diktature ter odgovornosti za polom unije, ki je po ponesrečeni splošni stavki leta 1927 izginila skoraj po vseh okrožjih mehkega premoga. Organizacija se je vzdržala le še v Illinoisu. In ko se je pred nekako petimi leti Lewis hotel polastiti še organizacije 12. distrikta s suspendiranjem avtonomije in z nastavo svojih "provizoričnih u-radnikov", je naletel na veliko revolto, ki je končno rezultirala v organiziranju nove Progresivne unije. Ustanovitelji to upali, da »e bo novo gibanje razširite tudi na druge premogovne države, ki so bile do velike in spek-takularne Levvisove kampanje po sprejetju NRA brez vsake organizacije. Vsled tega je nova unija dobila veliko prijateljev in simpatikov m£d vsem progresivnim elementom; še celo med konservativnimi unijski-mi voditelji je imela pristaše. Toda nova unija je kmalu naletela na velike zapreke. Na eni strani je Levvis, ki je imel na svoji strani tudi največjo premogovno družbo v Illinoisu, Pea-body Coal Co., pritiskal nanjo z v»emi silami. V bratomornem boju, ki je sledil, je bilo ubitih 18 rudarjev, skoraj sami člani I\MA. Na drugi strani pa se je kmalu pokazalo, da vodstvo nove u-nije ni le kos svoji nalogi, mar-več tudi, da je prav tako konservativno ko Lewisovo tedanjih ko. V Ameriki je bila 80 let in tu zapušča moža, sina in dve hčeri. — Trgovec J os. Meden je bil zadnjo Boboto zjutruj obetreljen na obeh nogah od dveh neznancev, ki sta ga napadla pred njegovo prodajalnico. — V Conne-autu, O., je umrl Aleksander Kaval, star 54 let in doma iz Valavja na Hrvaškem. Bil je član SNPJ. Vesti iz Mlnneiaote ~Ely, Minn. — V odbor Slov. narodnega doma za prihodnje leto so bili izvoljeni: Joseph Ma-vetz, predsednik, Mary Gradi-šar, podpredsednica, Anton Poljane, Ujnik, John Otrin, blagajnik; John Jurešič, predsednik nadzornega ^dbora, Mike Cerkovnik, prvi nadzornik in Mary Zgonc, druga nadzornica. Odbor Stalnice: Martin Peča-rič, predsednik, Mary Sajevic, tajnica in John Mehle, knjižničar. — Eliški rojaki se opozarjajo, da je nevarno voziti se v avtih na ribolov. Zadnje dni sta z avtom vred utonila dva moža, ko se je pod avtom udri led. — V Soudanu je umrla Barbara Plantan, roj. Bajuk, stara 64 let. Tam zapušča mater, devet otrok, dva brata in dve sestri. Nov grob v Calumet u Calumet, Mich. — Zadnje dni je umrla Agnes Kuzma, stars 26 let in rojena tu. Zapušča starše, šest bratov in tri sestre v Raymboultownu. Vesti Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Tukajšnji Slovenci si ustanavljajo gospodarsko zadrugo. — Poročili so se: Alojzij Novak iz Kostanjevice in< Marija Golja Iz Gorjanskega, Franc Razložnlk iz Velike Loke na Dolenjskem in Marija UrŠič iz Bukovfc« na Goriškem. — Iz stMre domovine so prišli: Ivan KerŠevan Iz Ri-hemberga, Jožefa Skočlr iz Vo-larij in Suzana Mljač iz Trsta. Za amendment delavskih pravic Baltimore.—Tukaj se Je vršil delavski »hod v interesu gibanja za sprejetje amendmenta delav* akih pravic. Govorniki so bili Harry W. Laldler, direktor Lige za Industrijsko demokracijo, Franci« J. Oorman, pod pred *ed-nik tekstilne ynlje, In Charles W. Irwin od Amalgamated Clothlng VVorkers unije, Gorman je urgirai tudi ustanovitev d. lavske stranke. Osnutek bo v kongresu ponovno predložil kongreunlk Vito Msr^antonio Iz New Vorka. 3 3 žrtev razrednega boja New York,- Razredni boj Je letoa zahteval življenje 33 delavcev, ki so padli v raznih atavkah. Izjema je J. A. Khoe-maker, ki Je Ml ubit po ugrabiteljih v Tampl, Fla. PROTESTI PRISILO] OBLASTI V TAMPIK AKCIJI Ugrabitev in bičanje treh delavcev pred veleporoto formiranje odbora za pravice Abesinska ofenziva RUSKI DELAVCI V * na severni fronti AKCIJI ZA ZVIŠANJE PRODUKCIJE Tampa, Fla. — Pod pritiskom protestov in velikega ogorčenja v delavskih, liberalnih in cerkvenih krogih proti ugrabitvi in bestialnemu bičanju treh socialistov, od katerih je oden, Joseph A. Shoemaker, umrl, so se končno zganile tudi tukajšnje oblasti in odredile preiskavo tega barbarskega incidenta po o-kraj ni veleporoti. Protestnemu gibanju so se pridružile tukaj tudi vse verske sekte, Prošlo nedeljo so vsi duhovni in pridigarji raiglasili dan "javnega žalovanja" In s prižnic obsojali ves tukajšnji politični sistem, ki je odgovoren za ta zločin. Neki duhovnik je rekel, da ta ugrabitev in umor Shoemakerja vodi "do sainega sedeža justlce in policijski administracije." Sest policajev, ki so brez postavnega dovoljenja udrll fV stanovanje tajnika krajevne voani-ške unije, kjer se je vršil , sesta nek za trajno ustanovitev giba nja pod imenom moderni/demokrati in kjer so aretirali ugrab Ijence v svrho "preiskave", Je bi lo suspendiranih iz službe. Iz gasilske službe je bil suspendiran tudi J. A. MoCasklll, ki je bil tudi med aretiranimi, toda vsa znamenja ka*aj%.da Ja bil policijski in politični agent provokater, orodje višjih. Tudi on je bil namreč "pristal" mo dernih demokratov, nove stran ke, ki je pri zadnjih mestih volitvah nastopila proti politični mašinl, in organizacije brezposelnih. Oni dan, ko je bila poivsna okrajna veleporota k zasedanju, so vse igralnice misteriozno zaprle vrata. Igralski raketlrjl I-majo namreč važno besedo pri mestni vladi in sumi se, da so ti interesi sodelovali pri akova-nju načrta za ugrabitev delavskih agitatorjev. Iz privatne preiskave Je razvidno, da sta bila vsaj dva Jav-na uradnika (policaja) med u-grabiteljl. i Zahtevi za premestitev konvencije Ameriške delavska federacije ae je pridružila tudi Zveza za napredek zamorskega ljudstva, ki Je v tem smislu brzoja-vila Greenu. Deloma Je to storila kot protest proti umoru fthoe-makerja In deloma kot protest proti llnčanju zamorcev v Floridi in diskriminacijam proti zamorskim delegatom v slučaju, če konvencija ni premeščena. Popolnoma drugačnega mnenja kot Green Je predsednik državne delavske federacije, ki Je na Greenovo urgenco, naj v I-menu obeh federacij, splošne in državne, protestira proti barbarskemu incidentu in zahteva strogo preiskavo, odgovoril, "da prizadeti niso bili unionisti," vsled -sinske Čete so včeraj raivile veliko ofenzivo na severni fronti. V besnem bojevanju je padlo čez A000 mož na obeti straneh. Italijanska linija je bila v več krajih zdrobljena pod težkimi udarci abeslnske armade. Abeslnski napadi so bili najhujši na desnem in levem krilu, kar znači. da bi abeslnski povelj-nikl radi prisilili Italijane na umik v centru fronte, v okolici Makale. Asmara, Krltreja, 26. doc.— Italijansko vojno sodišče v As-mari je obsodilo tri erltrejske domačine na smrt z ustrelitvljo v hrbet zaradi špionaže v prid Abesiniji; devet drugih domačinov je bilo obaojenth v zapor od enega do 16 let. Glede abeslnske ofenzive se glasi italijansko poročilo, da so bili vsi abeslnski napadi odbit* g velikimi izgubami za napa dalce. Nove politične ho-matije v Jugoslaviji Dva ministra podala ostavko zaradi sankcij New York.-*Poročevalc( new-y orških listov^ a vi J a Jo iz H«l-grada o novi krizi Htojadinovl-čeve vlad«. Dva ministra sta odstopila zaradi sitnosti In sporov, ki Izvirajo iz ekonomskih sankcij proti Italiji. Stojadino-vi<* pa le vztraja na svojem stališču. Sodnik Lindsey dobil zadoščenje Denvur, Culo.—Hodnik li«n B. Llndsey, ki j« bil leta ItttO v tej državi diskvalificiran za praktl-ciranj« odvetniškega poklica radi svojega odprtega sovraštva do klanovcev, Je zdaj dobil zadoščenje. Vrnjena mu Je bila odvetniška pravica v tej državi. On se je proslavil kot načelnik družinskega sodišča lil kot za govornik "poskusnega zakona." Slednje so klartovcl izrabili in ga tirali Iz države, Od takrat se nahaja v IAngelemi, kjer J« bil izvoljen za sodnika. lil če-prav se ne namerava vrniti v Colorado, je ta zmaga nad kla novNko netoleranco v veliko za-doš-darskega načrta rekrutirala v kapitalističnih deželah, v K v ropi in Ameriki, Ti strokovnjaki ao bili večinoma učitelji, ki ao zavzemali odgovorna mesta V sovjetski produkciji. Mnogo teh strokovnjakov in kvalificiranih zunanjih d«lav-cev J« zmajevalo z glavami, ko ao bili priča obratovanju dragih in kompliciranih strojev po ne-Izvežbanlh močeh. Kritiki ao napovedovali polom I»etletke In nekateri celo bank rotiranj« dežele. Toda sovjetska vlada J« vztrajala, prav tako tudi rusko delavstvo, ki J« v novih tovarnah in kompliciranih strojih videlo lepšo bodočnost ter se učilo, trpelo In — sanjalo. Tako zvano Htahanovo gilm-nje za zvišanje produkcije J« nei*|M*dbito znamenje, da je Rusija prebolels Industrijske porodu«- tmleCine Obenem Je tudi znamenje tehničnega dozoreva-II Ja ruakega delav.it v a, ki ae j« pričelo silno zanimati za vpra-boljše organizacij« pri produkciji, to Je kako čim več Oimrnltler for the Defense of | |,rodoeiratl v najkrajšem čaau rivll Right« In Tampa na gor-j jn iglHiljSatl kvaliteto, n Ji naslov, , | d »•!/«• na I »tras»> PBOSV RTA PROSVETA THE EN LIG H TRN M ENT GLASILO 1« LASTNIMA ILOVIMIU HABODKl PODrOBKB JSUNOTS kr UM MM« M« HmIiImi m tdnJmm (Ur mm ckm*«l tm KmmmSm HM mm tel«. UM m pmt l*u. II-M m Utrt tet«; n CkteK ta Ci«. HM - Mta teto. mn m pmi tet«; m tiJt rmtw i far tW U«»U4 KM« Cht—m) mm4 Čute« M M pot CbU«®» 0U*» fT M p« f—» taMtaa MMBtrtei M M par |Wi. C*m ocImot r> fctiMn-ite«^ tefMf ta »—fl-ft M »rmta> *ok*»»i INmm (Mite«, iu.) m rrmte »mlltetaite te v ataMi«. M te »HKAII »o*t»i»o m ___. nt* m- »4 mmmuiUilM miUeUm «111 m h OtW »ucfc M Mori«. ptef«. PMMi te«.. »III M r+mrmm* ial«d M tef »te Maatav u m, UHm K* i PROSVETA * MIT-M trn. Vmmmdmlm Ar«, CMmh . MKMBKB Of T« flDBfcATSD Dttum » »• prim»r lNo«kušaio p«wnemati Callesa v » '•> nnjr in |>opuVanje. Raz-n.t.i ,«wn ^ Uc/.ikov na farmah) so prillč-no izboljšale, ne pa tako razmere industrijskih delavcev. Ameriški in angleški kapitalisti imajo Ae vedno glavno besedo v Mehiki. In t o j«. naj\«' čja nesreča mehiškega ljudstva Glasovi iz naselbin JednoU i« nje«* članstvo Sharon, Pa.—Nikomur ne bo škodovalo, če se še enkrat oglasim-pred nastopom novega leta in če sporočim javnosti nekaj iz mojih izkušenj, vtisov in mnenj o tem in onem. Torej poslušajte! Mladinaka konferenca, ki se je vršila v Chicagu 2. nov. t. I., je Mignila precej prahu in prerekanja v našem priljobljenem listu Proaveti. Moje iskreno mnenje je, da tako prerekanje in preklanje več škoduje naši SNPJ ko koristi. Nekateri člani zahtevajo, da bi morala Prosveta priobčiti vse do pičice, kar ta Jrii oni dopisnik napiše v svojem dopisu. Kdor kaj takega zahteva, direktno krši sklep 10. redne konvencije in škoduje napredku SNPJ. Spominjam se — tako tudi mnogi drugi — koliko nezadovoljstva in jeze je bilo, ko je bil v Prosveti v veljavi Ljudski glaa.r Prejšnja konvencija je namreč sklenila, da mora uredništvo objaviti vse in vsak dopisni ne presega 500 besed: Pa so te napadali in obkladali ter obdelovali.' In rečem vam, da js precej naročnikov pustilo list radi takih napadov in cikanj. O tem ze je menda najbolj prepričal potovslni zastopnik, ki potuje od naselbine do naselbine in prisem ponosen. Tudi tajnikoval sem različnim društvom. Pridobil sem že mnogo članov v drtlštva, mnogo članov v oba oddelka. Pa še nikdar me ni nihče liri vstopu vprašal, kakšne vere ne društvo. Vprašali pa so me viflej, za koliko bodo zavarovani, koliko bi dobili v slučaju bolezni ali nesreče. To so vsekaMor naravna in pravilna vprašanja. Tako vpraša vsak, pa naj bo katolik ali svobodnomislec ali pa totalni brezverec. Vsak prosilec je gotovo že prej kolikortoliko poučen o društvu ali jednoti, v katero želi pristopiti. Vere so pri naših podpornih organizacijah postranska se reče, da je v lovka članov, k zateče k verski naj jih zato so jih prej niiKovarjali, naj pridejo v našo organizacijo. Ne, tega se pri nuši jednoti ne dela! Tudi nI lepo, če se jih potem v časopisih napada in sramoti zaradi njih mišljenja. To je njihova privatna zadeva in oni so upravičeni.do nje. Skupno moramo pa delati, da bo naša organizacija napredovala ter skrbeti, da bo ostala na principih, na katerih je bilu ustanovljena. Ko potujem po naselbinah v interesu dnevnika Prosvete, se ne Izogibljem katolikov, temveč jih redno obiskujem in se z njimi dobro razumem. Mnogo ka-toli«>anstr<'gla. Povedala ml je. odkar čita dnevnik Prosveto, da se Je mnogo naučila. "Prej," je rekla. "«om mi-slila. da so katoličani najboljši ljudje, s««dnj pa vidim, da sem bila v zmoti." Vidite, sobratje in sosestre ter čitatelji Prosvete, da je prošla ali 10. redna konvencija SNPJ zelo pravilno ravnala, ko je odpravila kolono Ljudski glas. Zato pa že sedaj apeliram na delegate, ki se bodo zbrali na 11. redni konvenciji, da bodo branili čast naše dobre matere SNPJ, tako da bo še v večjo korist vsega našega delavskega naroda. Branijo naj tudi dostojnost njenega glasila, tako da se ne bodo le nekateri šopirili, ki "znajo fajn udrihati" po svojih sobratih. Take stvari in zadeve naj se obravnavajo pri lokalnih društvih, nikakor pa ne v listu. Ni dolgo tega, ko sem sporočil, da so člani SNPJ in naročniki Prosvete zadovoljni s stališčem, ki ga zavzemata gl. odbor in uredništvo Prosvete. Slišal pa sem, posebno zadnje časa, od nekaterih članov in delegatov mladinske konference, ki so dejali, da se "mora enkrat za vselej pomesti z vsemi glavnimi uradniki ter jih nadomestiti z novimi." Moje mnenje pa je, da je tako govorenje nepotrebno. Moje mnenje j«, da imamo sedaj zelo poštene uradnike in dobro vodstvo na krmilu naše jednote. Oni imajo dovolj izkušenj in vedo k#kp je treba ravnati v vseh zadevah.* Članstvo ima dovolj kontrole nad jednotinim vodstvom in dovolj demokracije, tako da gre vse naprej pošteno in pravilno. BaŠ naia organizacija je v vseh zadevah najbolj demokratična. Njeno vodstvo zna braniti njene interese in njena načela. Zavedajmo se tudi tega, da našim gl. uradnikom ni z rožcami postlano, poleg tega pa žrtvujejo marsikatero uro za članstvo, da mu ustreiejo. Pri našem društvu št. 262 uradujejo nekateri člani že okrog 20 let, pa ne zato, kar ni drugih zmožnih članov, da bi zavzeli njihovo mesto. Ker pa imamo poštene mote na krmilu in jim gre vse delo izpod rok urno, jih pa ponovno izvolimo, ker se zavedamo, da zastonj ne more nihče dela opravljati. - To velja tudi za gl. odbornike. Zato pa apeliram na naše federacije ter posamezne člane, da skupno delujejo za skupen napredek in pa za napredek našega dnevnika Prosvete, tako da bo tudi naša mladina dobila več gradiva v angleščini. Potom tega se bo mladina poučila o našem delu in pomenu naših stremljenj. Opazoval sem našo mladino pri raznih angleško po-slujočih društvih, pa sem še povsod videl, da jim starejši člani pomagajo z nasveti, da gre mladina s svojim delom naprej. Starejši člani imajo izkušnje, ki so potrebne mladini. V vseh zadevah je treba medsebojne kooperacije, pa gre delo naprej. Vsekakor je medsebojno sodelovanje potrebno. Stari člani morajo pomagati mladim in obratno. Le potom tega je mogoč napredek. * . < Pred nekako 40 leti sem poznal nekega premožnega farmarja, ki je imel dva sinova In dve hčeri. Vsi štirje so imeli srednješolsko izobrazbo, kmet-sko delo pa jim je bilo deveta briga. Brigali so se le za očetovo precejšnje premoženje. Kakor sem potem slišal, jim je pp svoji smrti zapustil SO tisoč dolarjev premoženja. Par let poi-neje. ko je prevzel njegov starejši sin vodstvo premoženja, Je šlo vse skupaj k vragu, vse je pognal po grlu In v par letih je ostal velik revež.. Umrl je, kakor da ne bi nikdar peniju po dedoval. Tako je tudi lahko s pn motenjem naše jednote. ako ne bomo pazili, da !>odo na njenem vodstvu zmotni in pošteni ter Izkušeni možje, kakršni so sedaj. Naša mladina in ostalo članstvo SNPJ pa naj se zanima za to, da bo Prosveta nudila več angleškega gradiva v svojih kolonah. Potrebno je tudi, %1a sta rejši člani, ki so zmožni angleškega jezika, od časa do časa pojasneio mladini s kratkimi dopisi o delu in potrebah naše jednote ter o njenih ciljih za delavsko stvar. Mladina nsi izve, s kakšnimi žrtvami se je pridobilo to, kar imamo danea. Mladina naj se seznani z resnico o delu, iNHitanku in misiji na še dobre organizacije. Naša mladina je delavska, sato naj se vzgaja v delavskem duhu. Naša mladina naj bo ponosna, da je v društvih največje in najboljše slovenske podporne organizacije! To naj bo moj poslednji dopis v tem letu—od vašega potovalnega zastopnika, ki je te 70 let star! Anton Zlifrnšelr, zastopnik. Vsem naročnikom dnevnika Prosvete, članom SNPJ in njenim gl. odbornikom ter uredništvu in upravništvu želim prav srečno novo leto! O korupciji in drugem Detroit, Mieh.—Pred par dnevi je detroitsko meščansko časopisje spet odkrilo veliko korupcijo v dobrodelnem depart-mentu, kateri je bil ustanovljen v sedanji depresiji, da pomaga bednim družinam in brezposelnim. Denar je prihajal od raznih dobrodelnih ustanov in tudi od federalnega relifa. Pred dvema letoma so prišli na sled dejstvu, da je v skladu primanjkljaj znašal vaoto $275,000, ki jo je porabil v svojo korist upravitelj tega departmentiL Upravitelj je bil spoznan krivim in obsojen v ječo od do 10 let. Komaj je bila ta velika korupcija malo pozabljena, že je spet prišla na dan druga in primanjkljaj izkazuje $2^00.00. Upravitelj je bil odveden v preiskovalni zapor, kjer čaka sodbe. Ameriška javnost se pa vsled tega nič ne razburja in se ne zanima za take tatvine. Vse se v par dneh pozabi, češ: "to so le prefrigani in zmotni ljudje." In to kljub temu, da je bil do-tični denar nabran z namenom, da se pomaga največjim revežem, ki stradajo in prezebajo ter počasi umirajo od vsega hudega. Tudi ta denar pokradejo kar na debelo! Kdaj se bo ljudstvo zdramilo in spregledalo, da napravi konec sedanjemu gnilemu sistemu?! Meščansko časopisje je tudi pisalo, da je že konec krize, busi-ness je dober in pomanjkanja ni več. Če pa bolj natanko pregledamo vse skrite kotičke v. teh listih, pa kmalu vidimo, da je v Detraitu še mnogo bede. - Se na tisoče je bednih in lačnih. Se na tisoče je raztrganih in bosih otrok, ki ne morejo niti v šolo. Tudi apele se opazi, v katerih se apelira na dobra srca in dobrodelne organizacije ter bogatine, naj pomagajo in naj darujejo tudi staro obleko za te reveže. Ce pogledamo, bomo kmalu videli, kako sistematično znajo organizirati svojo propagando za blufanje ljudi. Drugega ni ko fehtarija in norčevanje iz revnega delavca. Fehtarija s community fondom » sicer poznali zdravilno moč čebule, apostoli moderne prehrane so ji pa šele prav kasno priznali važno mesto, ki ji po vsej pravici gre. Ke*-niča je, da vsrka čebula vse nepotrebne in škodljive snovi v telesu, da čisti želodec in črevesje in skrbi za pravilno in obilno izločanje prebavljenih jedi. Poleg tega pa dovaja telesu skoraj s m u talilen lužnih snovi, uh J T i prTEK. 27. PECEMBHA Vesti iz Jugoslavije (Isvftn* poročila la Jagoatavijc.) IJI BUAN8KI DNEVNIKI MOLČE Ljubljana. Pred nekaj dnevi bo beograjski dnevniki poročali o zanimivem procesu, ki se je vršil na ljubljanskem sodiSču, beograjska "Politika** je posvetila temu procesu celo več kolon. V ljubljanskih dnevnikih pa nisi bral nič, le "Slovenec" je zapisal par vrstic o tem, a seveda zelo previdno in obzirno. In vendar je to proces, za katerega se je beograjski tisk tako zelo zainteresiral in za katerega se zdaj zanima precejšnja jugoslovanska javnost pa tudi juristi. Gre za neko uradnico Ložarjevo, ki je bila nameščena v ambulatoriju za železničarje. Uradnica je in-validinja, brez obeh nog je in morali so jo vsak dan prinesti v pisarno, kjer je delala. To dekle je bilo zdaj pred sodniki. Zakaj ? Službeno je sporočila višjim Hvojim šefom o nekih nepravilnostih, ki da se dogajajo v pi-,sami in v katere bi radi zapletli tudi njo. Temu se je poštena uradnica uprla in javila zadevo dalje. Kaj je sledilo? Preiskava in nato — odpust te uradnice iz službe. Stoprocentna in-validinja je bila vržena na cesto. Hkrati pa so vložili njeni prizadeti predstojniki tožbo proti njej. Prva razprava se je že vršila in beograjski tisk poroča, kako so se visoki uradniki tožniki posmehovati invalidni u-radnici, ki so jo prinesli v sodno dvorano in ki jo je stalno podpirala znana delavka v ženskih organizacijah, žena inž. Stebija. Razprava še ni končana. Zanimivo je tudi, da noben odvetnik kljub prošnjam ni hotel prevzeti njenega zagovorni-itva, da bi zagovarjal ubogo, invalidno, odpuščeno uradnico. Sama je bila pred sodniki, opirajoč se na go. Štebijevo, sama ne je zagovarjala, reva brez nog, brez službe, vržena na cesto zaradi svoje poštenosti. Razprava se bb še nadaljevala. Pribiti je treba, da noben slovenski dnevnik ni smatral za potrebno, da bi napisal poročilo o tem, kaj šele da bi zastavil kako dobro besedo za obtoženo invalidinjo. Ce bi Vak dnevnik napisal stvarno poročilo o tej obtožbi in razpravi, bi se vsa slovenska poštena javnost zavzela za dekle. Toda najbrže so visoki tožniki zaprosili redakcije dnevnikov, naj molče o tem, in ker »o visoki uradniki, so jim redakcije pač uslišale prošnje. In tako se že nekaj časa dogaja (odkar imajo srbski dnevniki Nvoje dobre dopisnike v Ljubljani), da moraš brati srbske liste, če hočeš zvedeti, kakšne u-toazanije se gode v Ljubljani. Tako je bilo tudi, ko je bil aretiran pred letom neki zobni tehnik zaradi nemoralnosti, ki jih J«' počenjal v svojem ateljeju « pacientkami. Beograjski listi »o pisali tedaj o tem več kakor Pa ljubljanski! Se ena umazana afera je bila te dni pred ljubljanskim sodiščem, o kateri je ljubljanski lint poročal le pet, šest vrst, a ki je viendar ta*e narave, da bi bilo treba o tem pisati obširneje, pa najsi je resnica taka ali taka. Gre za tožbo ravnatelja ljubljanskega Okrožja urada za zavarovanje de-lavcev, nacionalista dr. Bohinjca proti ljubljanskemu zdravniku Bajžlju. Zdravnik dr. Baj-"'i je namreč govoril okrog o kih nepravilnoKtih pri oddaji stavbnih del, ko je Okrožni u-r;"l (bolniška blagajna za delavce) zidal »mbula torij v Mari-*"»ru. Trdil je, da je najnižji ponudnik Pičmsn proti precejšnji n »gradi umaknil svojo ponudbo Idništvo po Pičmanovih izpove-Idih pridržalo akte, da morda (samo poseže vmes. Proces se bo še nadaljeval. "Slovenec" je zapisal o tem procesu pet, šest vrst, "Jutro" menda sploh nič, saj je dr. Bohinjec nacionalno zaveden človek in torej blizu "Jutra", kamor večkrat pošilja svoje članke. Toda taka afera bi morala priti v javnost, tu gre za poslovanje zavoda, ki je ustanovljen na stroške delavcev in za delavsko zavarovanje, o taki aferi bi se moralo pisati obširno, bodisi da se rezultat glasi tako ali tako. Naj nazadnje zmaga toženec ali tožnik, javno je treba poročati o poteku in rezultatu takih procesov, ne pa z zamolčevanjem dajati potuho ob-rekovalcem ali podkupovalcem. — K procesu proti invalidni u-radnici Ložarjevi naj pripomnimo še, da se je po poročilih v srbskih dnevnikih ponudil Ložarjevi za zagovornika eden najboljših odvetnikov v državi, dr. Ivo Politec iz Zagreba. Bral je v listih, da nihče od ljubljanskih odvetnikiv ni maral prevzeti zagovorništva Ložarjeve, pa se je zdaj sam ponudil, da jo bo zagovarjal brezplačno! Kdor pozna dr. iPolitca, ta ve, da ni storil tega zaradi senzacije in reklame. . .. , , Mežnar jev sin vlomil. — V Gu-štanju je bilo med mašo vlomljeno v farovž in je vlomilec odnesel precej denarja. Vlomilca so našli v 19 letnem mežnarjevem sinu. Fant je poznal ra*zmere v župnišču in videli so ga, kako je med mašo odšel s kora in iz cerkve. Ker je potem razpolagal s precejšnjo vsoto denarja, se je sum povečal, a župnik ni maral tega verjeti. Ko so ga aretirali, pa je nazadnje le priznal vlom. Fant je bil vnet delavec v katoliških društvih in je rad grdil fante drugega prepričanja. • Mater svojega dekleta ubil. — V Crešnjevcih pri Gornji Radgoni je prišlo do hudega zločina. Želarski sin Ferdinand Vogrin iz Polic je imel že dalj časa ljubezensko razmerje z 19 letno Marijo Geratičevo v Crešnjevcih. Dekle mu je pred dvema mesecema rodila nezakonskega otroka. Vogrin je hotel dekle poročiti, toda ljubezenskemu razmerju in posebno še poroki se je kljub otroku na vso moč upirala dekletova mati Marija Geratičeva. Branila je Vogrinu, dri bi sploh zahajal v njeno hišo. Razmerje med materjo, hčerjo in fantom se je zmerom bolj poostrovalo. Nazadnje je Vogrin kar odpeljal dekle s sabo v Police. Mati dekletova je tedaj zasovražila vsiljivega zeta. Ko se je pred nekaj dnevi zglasil pri materi Vogrin, da bi *e pomenil z njo glede hčere, je prišlo med njima do hudega prepira, v katerem je Vogrin potegnil iz žepa revolver ter ustrelil Geratičevo. Strel jo je zadel v prsi in je Geratičeva obležala mrtva. Sprva je Vogrin rekel sosedu Rauterju, da ga je noj-prej ona napadla s sekiro, toda potem je priznal, da to ni bilo res. Se to je rekel, da bo dobil kakih 10 let robi je, nato pa so ga aretirali orožniki in odvedli v zapor v Maribor. Ustreljena Geratičeva je bila stara okrog let. _. Vesti iz Primorja NEUSMILJENO POSTOPANJ« Z DELAVKAMI V PODGORI POSVETA Radi majhnega preatopka ho odpujttili v mi k o deaeto delavko. ker nino mogli dohiti prave alorilke Gorica, rtecembra 19M.—Pred kratkim je nekdo napiaal v stra-|*ato. da je dela prevzela druga, I nišču na steno v tekstilni tovar-diažja ponudnica, neka ljubljen- ni v Podgori: Pol za dočeja. pol -a etsvbna družba — in da je' /a Italijo. Seveda je *l<*dils te pri vsem tem imelo vodstvo O-! mu tskoj velika rarija med de-kmftnega urada svoje prste lavkami in karabinerii ao a te-vmea. Ravnatelj urada dr. Bo- nt« Ijitimi preiskavami i-kal» hinjec je zahteval od zdravnika pravo storilko tega dejanj, 'ir Hajžlja. da te svoje govorice Kljub vaemu zlasti s primerja prekliče, o*ar pa ta ni maral njem piasve. ps je mao m«»irli *ato j« dr. Bohinjec tožil dr dobiti. Ker niso hoteli pustiti •Vtjžlja zsrsdi klevete. Vršila j greh neksznovsn. *o kratko ms " je razprava, na kateri je na- lo odpustili i« »lui**e v Mik«« de- Furlanije, ki so ostale popolno^ ma brez vsakih sredstev. Trije fantje iz Rihemherka padli v Abesiniji Gorica, decembra 1936. — Po vipavski dolini se širijo govorice, da so baje padli trije slovenski vojaki na abesinski fronti. Dva sta bila iz Rihemberga, eden pa iz okolice. Govori se. da so bile za njimi tudi ma^fe za-dušnice. Koliko je resnice na stvari, Tie moremo ugotoviti. Z utrjeval ni m i napravami ob meji pri Godoviču nadaljujejo Hotedršica, novembra 1985.— Kot amo svojčas že poročali, so ob meji pri Hotedršici in Godoviču, potem ko so končali s podzemnimi utrjevalnimi deli, pričeli z napravami žičnih ovir vzdolž meje. Letošnjo pomlad pa so s tem delom prenehali. Vsi delavci, ki so bili tu zaposleni, so bili odposlani nekam v Tirole tudi k utrjevalnim delom. V sredini meseca septembra pa so se vsi tisti, ki so bili spomladi zaposleni tu pri napravah žičnih ovir spet vrnili, in sedaj nadaljujejo z že prej začetim delom. Zaradi tega so ojačane vse postojanke javne varnosti v okolici, bodisi milicije, bodisi kara-binjerjev, V teku jeseni je bilo celo ustanovljenih nekaj novih postojank. Ob meji pri Postojni pridno nadaljujejo z utrjevanjem Postojna, novembra 1985.— Pri takozvani Ravbar komandi v bližini Postojne, so že pred Časom pričeli z utrjevanjem, zlasti pod zemljo. Tu so vse primerne točke utrdili z raznimi rovi in kavernami, zlasti pa so naredili mnogo prostorov za topove. Sedaj pa dovažajo v te prostore zložljive topove in jih montirajo na določena mesta. Vsa površina nad utrdbami je sedaj že prosta vsakršne navlake, ki bi ma-skirala okolico, kajti trava se je že zarasla po preriti zemlji, poleg tega pa so tudi vso površino zasadili s starim drevjem, ki so ga izkopali v goz^u s korenica-ml vred. Vsak kraj pa je močno zastražen tako, da ne more nihče v bližino. Delo na bolnici v Gorici , ustavljeno Gorica, decembra 1935.—Kakor smo poročali so pričeli v Gorici letos z gradnjo velike nov* bolnice, baje za tuberkulozne. V zvezi z mobilizacijo pa so to javno delo ustavili in ne grade več. Ravno tako poročajo, da so ustavili velika dela na justični palači v Milanu. Nafte vasi in sankcije Trst, decembra 1985.—Po naših vaseh, zlasti kjer nimajo elektrike se zelo čuti pomanjkanje petroleja, ki se ga skoraj v nobeni trgovini ne more dobiti. Vendar pa je trgovcem prepovedano govoriti o pravih vzrokih pomanjkanja tega in drugih trgovskih predmetov. Reči morajo, da bo vse v krat* kem prispelo. Blago sploh se je zelo podražilo, ljudje pa imajo vedno manj denarja za nakupovanje. Tudi postajajo trgovine vedno bolj prazne, ker ne morejo nabavljati novega blaga in onega, ki je zmanjkalo. Aretacije v ftempasu V Sempasu so karabinerjl aretirali Antona PerŠiča, ki je bil osumljen, da se ni odzval pozivu k vojakom. Dvospolni tipi v ženskem športu prav uič redek. Lansko leto je ob priliki londonske ženske olim-pijade pisala Klsie Strenader, avstrijska tekmovalka na kratkih progah, da je potrebno sprego-Primer češkoslovaške lahkoatle- voriti ko"čuo odkrito besedo o tinje Koubkove I moškem tipu v ženskem športu. Ta tip danes že prevladuje. Te-poročajo) mu tipu pripada Koubkova. ki je bila aicer zelo huda. ko so dunaj- Slovanska Narodna Češkoslovaški listi obširno o senzacionalnem primeru znane svetovne rekorderke v področju lahke atletike. Zdenke Koubkove. Pravijo, da se bo v bližnjem času podvrgla operaciji, ki bo iz "nje" napravila "njega," iz ženske moškega.' Koubkova je danes stara 28 let, zelo vitka in z moškimi potezami v obrazu. Lansko leto je na ženski olimpijadi v Londonu dosegla svoj svetovni rekord v teku na 800 m (2:12.4), potem ko je že prej dosegla celo vrsto domačih prvenstev v teku od 50 do 100 m. Že pred pol leta so se pojavile vesti, da z njenim spolom ni vse v redu in da se namerava podvreči operaciji. V tem času je prenehala tudi športno nastopati, odšla je v svojo moravsko domovino, pozneje pa je postala uradnica neke praške nogometne tekmovalne pisarne. Pred nekoliko tedni so ji zdravniki po temeljiti preiskavi spet svetovali, naj se da operirati in stvar se bo odločila te dni. Seveda je to vf znanstvenih krogih kakor v javnosti zbudilo velikotlp^ornost. Znani praški ginety»l(|g prof. Knaus je "izjavil na vprašanje nekega časnikarja, da niso primeri Žensk, ki prihajajo v 20. letu ali še i>ozneje k zdravniku in zahtevajo operativnega posežka, da se jim odstranijo slabo razviti moški organi, prav nič redki. Prof. Mathes iz Insbrucka poroča o neki mladi ženski, ki je prišla nekega dne k njemu in dejala, da bi se rada poročila z nekim moškim, ki ga ljubi, a je ta spolno ne privlačuje. Mathes jo je preiskal in u-gotovil v njej slabo razvite moške spolne organe. Izvršil je majhno operacijo in ženska je postala Šele 0rava ženska. 8 takšnimi primeri je imel opravka prof. Knaus sam. Tudi k njemu je pri-šla n. pr. mlada ženska, ki se je hotela poročiti, a bi rada, da bi ji prej odstranil #labotno razvite moške spolne organe. V tem primeru pa učenjtfk ni mogel izvršiti operacije, ktir nesrečnica ni imela pogojev za normalno funkcioniranje Ženskih organov. O-stala je do danes dvospolno bitje. V nekem drugem podobnem pri meru pa je Knaus mladi dami lahko odstranil znake primešane moškosti in dama je postala pra va dama. Prof. Knaus izvaja iz premnogih podobnih primerov, ki so znani zdravniškemu svetu, da je treba pri določitvi spola novorojencev velike pazljivosti. Bsbice dajejo le v redkih primerih potrebno jamstvo za pravilno določitev spola, v dvomljivih primerih se bodo gotovo motile, a takšne zmote postanejo za človeka lahko katastrofalne. Sprememba ali točna usmeritev spola je v takšnih primerih z nekom plicirsno operacijo večinoma mognttii vendar pa j«? bolje, da se takšna operacija izvrši čim prej, kajti pozneje imajo spremembe spola lahko zelo neugodne duševne posledice za pacienta oziroma pacientko. I*ri porogljivo bi bilo tedaj, da tri za doJočiUv spola novorojenega otroka pozvali na |tomo/- zdravnika. Sicer je pa zanimivo, da ni primer Koubkove v športnem svetu ske kritike ob nekem njenem nastopu tam pisale, da je bolj fant nego dekle. Seveda ni to zanjo samo noben očitek, saj ni kriva, da je tako, toda v korist ženskega športa bi bilo, če bi se stvar končno obravnavala. Nemška rekorderka Krausova spada k istemu tipu kakor Koubkova, samo še bolj očitno. Takisto velja za Holandko Schnurmannovo, Poljakinjo Valasiewiczevo in Angležinjo Launnovo. Tako, kakor je tekla Koubkova na 80 m prav za prav ne more teči nobeno dekle. Ne bi bilo pravilno, če bi trdili, da ustvarja šport takšne tipe, resnica je marveč ta, da šport takšne tipe privlačuje še na poseben način, v njem pa imajo potem zavoljo svojih moških primesi večje upanje na uspehe nego pravi ženski športni tip. V liondonu je pred tekmami neki zdravnik dobil dovoljenje, da sme preiskati atletke, v koli korbi te same dovolile. Preiska vo je izvršil v 60 primerih in je našel mod njimi mnogo moške primesi. Zanimivo je vsekako, da se zgoraj omenjene športnice niso hotele dati preiskati in zdravnik je prepričan, da pri eni ali drugi moška primes previs duje. Zanimivo je tudi to, da pri nekaterih športnicah tipično žen ske telesne funkcije manjkajo, kar jim že samo (m sebi daje ne dovoljeno prednost pri izvajanju športa. V liondonu se je zgudilo, da so se morale neke atletinje vsak dan — obriti. Vsekako bi bilo potrebno, da bi se pri na slednji Ženski športni ollmpijad vse udeleženke natančno preiskale, brez zdravniškega spfičeval* da so nepomešane ženske, pa b jih sploh ne smeli pripustiti k tekmovanjem. Socialist postal žrtev razrednega boja Detroit. — Stavka avtnih de lavcev pri Motor Products kom paniji, ki traja že šest tednov je zahtevala svojo žrtev v oseb 26-letnega Carla Svvansona, ak tivnega socialista in upionista katerega je podrla krofla. U strelil ga je Eugene Green skebskl preddelavec pri omenjeni družbi. Swanson je bil član odbora, ki je šel do Gfoena i na mesom, da ga pridobi Zs stav ko. fiwansojf je bil ustreljen pred Greenovim stanovanjem pred tremi tedni. Green je bil aretiran šele po pogrebu svoje žrtve in na zahtevo Detroltske delavske federacije. Oblasti so prej niso ganile, bolj marljive so pa z aretiranjem stavkarjsv. Brezdomec iel korak dalj ko Rooseoelt San Antonio, Tez,—Vlada se lahko "iznebl relifnega biznisa," toda vsaj en brezdomec ne bo proti temu protestiral, niti ne I Mi lačen. Ta osebe je 27-lrtnl J. A. Gorman, ki Je šel še en korak daiJ ko zvezna vlada. Ko {e porabi) zadnjo desetlco za irano, se Je v prenočevalnlcl Zveličavne armade na poateljl ustrelil. Svojemu siromaštvu Je s tem napravil konee. Podporni Jidnti lohor*. IT.)««!). 1SOT V drloal Uato*ovt)oa» e. mHU ' IS04 h I667-66 La»»daU A*®, Chicago, IIL TtL ttuckw.il 4*4 GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI ODSEEt VINCENT CA1NEAR. prodsodnik... Z667 8. Uwnd*lo Atfc, Chlcafo. tli PRED A. VIDER. gl. tajnik.........mi 8. U»ndal« Avs., Chtoafo, 111. LAWRENCE GRADISHEE, taj.bol.odd.W57 8. Uvndai« Avo., ChlcMo, IIL JOHN VOORICH, «1, Llavajnik.......EMT 8. LawndaU Avr, C h le.,o, IU. PIUP GODINA, upravitelj glailla....S6ft7 8. Uwndalt Chtoago, 111. )OHN MOLEE. urodnik glasil«......SM7 8. Uwndal. A v«., Chicago, III. ODBORNIEli PRANE 80MRAE, prvi podprodaodnik.....m K. 74th 8t„ CUvolaod, O. JOHN E. LOKAH JR., drugi podprodMdnik.il»S E. 170th St., CUvolaad. O. U08P0DAK8EI OD8EE: MATB PETROVICH, prodtodnik............m E. MOth dt., Clevslsad, a ANTH0NY CVETEOVICH..............M8 8onoo« Avo., Hrooklya, N. Y. JOHN OUP....................14» 8. Proipoct At«.. Clarondoa HUls. UL POROTNI OD8EK i I0HN OORftKR, prodMdnlk..............414 W. Bay St, BprtagfUM, QL ANTON ftULAR..................................7ln.i 17, Ariaa, Km. JOHN TRČEU...................................Bo i 847, 8trsbsM, Pa. PRANE PODBOJ..................................Bos «1, ParkkUl, Pa. PRANE BARBICH....................19BU Muskoka At»„ Cltvoland, a NADZORNI ODSKEt PRANE BAITE, prodiodnlk................161» W. Iflth 8t., Chicago, IU. PRED MALO Al.........................,.,..16 Contrai Park. Per«, IU. JACOB AMBROZ1CH......................416 Piorco 8t., Kvoloth, Mirna. roso SI SMMH« i— • atovalal U Maj* v «i VSA PISMA. M m mmkti ao imS «i. »nlniotlt. mj m i VS8 DBMABMS »•**!•*« M rt*oH. ki M Sfel« «i mirna vm m4rr% stoto«* m uuuifce m>m> mJ m »osmi« m m. tajali**. Vm aaSm v a*aa4 • Ma*aJoiOI«t »aaS. aaj aa »aMJala aa Ua«ajallt«a. vsa paitoftsa Itaia uMaiaoi« v «1. a»to«M« VSI raisnn M *l. »WUI a*afc aa aaj »aiRJaJa m laka Sartta. aa«a Uaafca, Vil DOPISI ta drogi a**. ——oSa, aatart, oajalaloa ta aM aaa. fcar h • mi mNmb IiImiU aaj aa »aMJa ao TSOSVBTO,« mit a UoaSala A**.. CMaaca. is. HOrS. 0»ryaaa«ai»ahl taaH ahaoM la illnail to 9mmk W Mm Hsiril ®f 0M|iirvifl6ii Ckartaa, aaaiolalata ud aopaah taaoM ta aSivaaaaS ta Jaha OartaS. Silron. ii M>il Pičmsn in izpovedsl msr-•ksj. Razprava se bo še nada-jevala, ker si je državno prav' •eto d<*lavko. Tako jih Mk prizadetih v tem oddelku tovarne precejšnje fttevilo ii*«ti is f«4m,«4 fmm«. Vriutf It ns pada ns barake brazilakih rebe lev. MrvoJta. ki h je vlsda zal ris. je uhltvila «•*)* šlevile življenj. Ruski delavci v akciji za zvišanje produkcije (Nadaljevanj« s 1. Hrast.) To vprašanje sicer ni novo niti v sovjetski Rusiji, toda eksperiment rudarja Stahanova mu je dul novo pobudo in iz nJega naprsvil pravi vsi tanlma-nja zs — "priganjaš!vo". Do tega je prišlo takole: V nekem premogovniku je produkcija zaostala za kvoto, ki Je j jo gospodarskem načrtu predpisana za vsako industrijsko podjetje. Rudarji so se zbrali skupaj in razpravljali, kako Jo zvišati. Sklenili so, ds la>do poskusili nov produkcijski sistem. Nalogo so poverili tovarišu Stahsnovu, ki je operirsl stroj ns stlsnjsn zrsk za izpod rezavanje premoga, Po starem sistemu je on delal s strojem ln obenem postavljal opore ter vršil s tem v zvezi drugo delo, Vsled tegs je stroj poči vsi prsteftni del delovnika (šesturnega];. V treh dnevnih šihtih je obratovsl komaj tri u-re. Po novem sistemu, novem nsmreč za Rusijo, ne pa ns primer zs Ameriko, sta bila Sta-hanovu določena dva pomočnika, ki sta postavljala opore ln opravljala drugo delo, sam pa ni delal nič drugega ko obratoval stroj, "Čudež" se jo takoj pokazal. V petih urah in 4ft minutah je iz-podrezal 102 toni premoga v primeri s IU uli 14 tonami na šlht pod prejšnjim sistemom. Rekord Je pozneje zvišal na 227 ton premoga. 8ličwn sistem je bil takoj upeljsn po vssm premogovniku, nakar ae Js produk-clja na izpodr«zovelni stroj zvišala povprečno od 60 do OA ton na šiht. Ta novica ae je takoj raznesla po vaej Rusiji In se v šestih tednih razvila v tsko zvsno "Stahanovovo gibanj«" po vseh industrijskih krajih. Delavstvo je pričelo sklica vat i kongrese, na katerih razpravlja o upe Ijavi 'Vshaijovokegu nUtemu" in z njegovo |>ornočjo pomnožiti produkcijo ter znižati produkcijske stroške. V ruskih industrijah Je dovolj proatora za oboj«. Z uvedbo boljše produkcijske organizacije ali rafionalizaeije »o «lslts-novci v neksterih »lučajih že po-deseteri 11 ali celo podvajoetefill produkcijo na stroj. Ta racionalizacija, ki je Aied delavstvom v kapitalističnih deželah |x»Enana kol priganjaš!vo, ne rapidno širi in produkcija stalno napreduje, toda le v redkih slučajih ae lahko primerja z najboljšimi ameriškimi metodami, Kdor opaiuje to giba nje med sovjetskim delavstvom, nima noiienega dvoma, da l»> ta kolek-tlvintična racionalizacija produkcije preaegln kapitalist i< no ra<-MMiahxiu-ijo. V kapitalisti/-^ nlh deželah je to sicer prineslo veliko brezposelnost in stalno krizo. Vzrok temu je, ker izven sovjetske Rusije služi stroj v prvi vrsti profilu. V Rusiji se gospodarske krizo s te strani ni bati, ker vso racionalizacijo narekujejo in fun-damentalno kontrolirajo delavci Pod sovjetskim kolektlvističnim sistemom prinaša zvišanje produkcije naraščanje življenskega standarda za vse delovne mase, ne pa brezposelnost kakor se to dogaja v kapitalističnih deželah. Kampanja \ za združenje rudarjev v III. (NadalJvvaaj« a 1. «uanl.) , lloarstovo časopisje, je vsa "vzgoja" njenega glasila ped sedanjim uredništvom v tem, da Je velik del članov afanatiziralo proti Lewi*u in proti stari rudarski uniji. "Raj« poginem kakor bi še kdaj delal pod l*wi-som ali staro unijo," Je močno ukoreninjen predsodek med čla-| ni Progresivne rudarske unije, ki je še edina dualna unija med rudarji, Druge ao zadnje čase Izginile. In kakor izgleda, bo prej ali slej icglnll dualizerti tudi med illlnoiskimi rudarji. Odkar Je L*wJ* pričel zagovarjati bolj progresivno smernice v Ameriški delavski fed«racijrin se postavil na čelo gibanju za industrijski uiiionlzem in tudi drugače pokazal, da ae je zadnja leta procej Jisučil (to Je predvsem rszvidno iz njegovega govora na konvenciji federacije), so tudi m«d člani PMA pričeli |>opušča-tl predsodki. Vsaj v resnici progresivni element je pripravljen likvidirati to unijo in ae zo|wt pridružiti stari organizaciji. Agitacija v tej smeri J« sicer (at/asna in težka radi prej omenjenih predsodkov, toda postala je tako močna, da "Progressive Miner" tadnje /a*e kaže veliko nervoz-nost, Glasilo te unije zdaj poavoča največ pozornosti Powersu llap-iroodu in tudi Jimu VVattu, katera je J*wIm Imenoval m organizatorja. Oba ata znana levičarja llapgood, ki Je sodeloval pri organiziranju PMA, je tudi flan ekaekutive niarialistlčiie itranke in znan organizator. Konservativni elementi skušajo onemogočiti njuno delo za združenje z diakredltiranjem. Pogojnik GoKfHHl Mrna Pad rabi |>ogoj-nik. Ondan je nekemu prijatelju razkazoval svoje poaestvo. "Vidiš, tol« bi bila moja hiša, onolt. bi bilo naše |>olje, tule pred hišo Iji bil pa moj vrt." "In fantiček, ki »e igra na vrtu?" vpraša prijatelj. "To bi bil pa moj sin." PR08VETA Dolina meseca ROMAN gpiaal JACK LONDON—PmI^mII Vladimir Levstik Pustiti ga je bilo toliko ko vdati se. Saxon je položila to reč pred sodnji stol spomina na svojo mater. Ne, Daisy se ne bi bila nikoli vdala. Daisy je bila bojevnica. Tedaj »e je morala tudi ona, Saxon, boriti. Razen tega — to je rada priznala, čeprav le hladno in mrtvo — razen tega je bil Billy boljši od večine soprogov. Boljši od kateregakoli soproga, ki je bila kdaj slišala o njem — tako Je sklenila, miileč na njegovo nekdanjo rahločutnost in obzirnost pri tolikih prilikah in zlasti še na njegovo večno pesem: "Nič ni predobro za naju dva. Ro-bertsovi ne vprašujejo, kaj je po ceni." Ob enajstih je dobila gosta. Bil je Bud Strothers, Billyjev tovariš v stavkarski stražni službi. Povedal ji je, da se je Billy odrekel pravice položiti varščino, da je odbil zagovornika, zahteval, naj ga postavijo pred sodnika, se priznal krivega in bil obsojen na šestdeset dolarjev ali trideset dni. Takist6 ni dovolil, da bi tovariši plačali globo namestu njega. "Ob vso pamet je," — tako je končal Stro-ther "Ničesar si ne da dopovedati. Pravi, da hoče odsedeti svojo kazen. Sodim, da si je preveč redno namakal grlo — od tega ima zdaj zmedeno glavo. Nate, to pisemce mi je dal za vas. Kadarkoli bi česa potrebovali, pošljite pome. Vsi naši fantje se bodo zavzeli za Billovo ženo. Naši ste, saj veste. Kako je zastran denarja?" Ponosno je utajila vsako denarno stisko in šele ko je gost odšel, je prebrala Billyjevo pismo: "Draga Ssxon—Bud Strothers ti bo prinesel te vrstice. Zastran mene ne bodi v skrbeh. Popil bom svoje zdravilo. Zaslutim ga, to sama veš. Menda sem čisto ponorel. A vendar mi je žal tega, kar sem napravil. Ne obiskuj me. Ne maram, da bi hodila k meni. Ce boš potrebovala denarja, ti ga bo dala organizacija. Z blagajnikom je vse urejeno. Cei mesec dni bom spet zunaj. In, 8axon, saj veš, da te imam rad; le sebi reci, da mi to odpusti*, pa ti ne bo treba nikoli več ničesar odpuščati. Billy." Takoj za Budom Strothersom sta prišli Mag-gie Donahuejeva in gospa Olsenova, da bi jo kot dobri sosedi nekoliko ohrabrili; obe sta jI prizanesljivo ponudili svojo pomoč in skrbno opustili vsako nepotrebno besedo o Billyjevem položaju. Popoldne se je oglasil James Harmon. fie-pal je nekoliko in Saxon je uganila, da si kar moči prizadeva in skriva ta dokaz svoje poškodbe. Hotela se mu je opravičevati, pa je ni poslušal. "Ničesar vam ne očitam, gospa Robertsova," je dejal. "Vem, da vi niste krivi. A vaš mož ni čisto zdrave pameti, se mi vidi. Imelo ga je, da bi se zbil s komerkoli, in nesreča je hotela, da se Je spotaknil ravno obrne — to je vse." "A vendarle —" Kurjač je zmajal z glavo. "Saj vem, kako in kaj. Tudi jaz se svoje dni nisem ogiltal pijače in sem napravil marsikatero neumnost. In žal mi je, da sem ga naznanil. Pa kaj, ko sem bil sam ves divji. Zdaj sem se ohladil in se kesam, da sem to storil." "Strašno dobri ste in prijazni," je dejala. Nato je obotavljaje se izpfegovorila o tistem, kar jo je težilo. "Zdaj . . . zdaj ne morete ostati tu, ko je on ... ko ga ni doma, saj veste." "Da, ne spodobi se, jelite? Veste kaj?: zdajle pospravim svoje reči in pojdem, jsitlej pa, •do šestih zvečer, pošljem z vozom |K>nje. Nate ključ od kuhinjskih vrat." Naj se je še tako branil, vendar gs Je prisilila, da je vzel ostanek najemnine nuzuj^ Pri slovesu ji je prisrčno stisnil roko in izkušal dobiti od nje obljubo, da se vsak čas obrne do njega, če bi potrebovala denarja na posodo. "Vse v redu," ji je zatrdil. "Oženjen sem in dva dečka imam. Eden je slab na pljučih pa je šla z njima v Arizono, da tam taborijo pod milim nebom. Železnica nam je pripomogla z brezoladno vožnjo." lit ko je odšel po stopnicah, se je sama pri sebi čudila, da more živeti na tem blaznem, okrutnem svetu tako dober človek. Mali Donahue ji je vrgel v hišo neprodan večerni list in Saxon je našla v njem kar pol stolpca o Bil!yju. Prijazno res niso pisali. Clankar je omenjal dejstvo, da je bil stopil pred policijskega sodnika z očmi še črnimi od prejšnjih pretepov. Opisoval ga je kot bandi-ta, razbojnika, suroveža in poklicnega pretepača, čigar članstvo je delavskim organizacijam v sramoto. Napad, ki ga je sam priznal, je bil ostuden in neupravičen; če bi bili vsi stavkajoči vozniki taki, bi bilo za Oakland edino pametno, da bi razpustili organizacijo in vsakega člana posebej spodili iz mesta. In končno se je list pritoževal, da je sodba premila. Vsaj šest mesecev bi bil moral dobiti. Omenjal je, da je sodnik izrazil obžalovanje, ker ga ni mogel obsoditi na pol leta; ovira je bila namreč v tem, da so bile ječe že itak prenapolnjene z ljudmi, ki so bili v teku sedanjih stavk zagrešili nasil-stva. i Ko je Saxon tisti veder legla spat, je prvikrat občutila, kaj pomeni zapušdenost. V glavi ji je vrelo kakor vrtinec in njeno spanje so prekinjali jalovi poizkusi, da bi zgrabila Billyja, ki se jI je zdelo, da bi moral ležati zraven nje. Nazadnje je prižgala svetiljko in obležala z odprtimi očmi; strmela je v strop ter spet in spet premišljevala podrobnosti nesreče, ki jo je bila vrgla ob tla. ČutiTa je, da bi mogla odpustiti in vendar ne more. Udarec v njeno ljubezensko življenje je bil prevfed neusmiljen, preveč surov. Njen ponos je Ml prehudo ranjen, da bi se bila mogla v mislih popolnoma vrniti k onemu dragemu Billyju, ki ga je ljubila. Vino v glavo, pamet iz glave, je ponavljala sama pri sebi; a ta pregovor ni zadoščal v odvezo možu, ki je spal ob njeni strani in kateremu se je bila posvetila. Jokala je v samoti svoje preširoke postelje, si prizadevala, da bi pozabila Billyjevo nerazumljivo okrutnost, in celo z omotično nežnostjo naslanjala lice na bolečo laket; a užaljenost j« še vedno gorela v njej, neutolažljiv plamen upora zoper Billyja in zoper vse, kar je bil Bllly storil. V njenem grlu je bilo vse suho, v prsih je kljuvala zamolkla bolečina, ki ni hotela cd nehati, in občutek, kakor da je vsega konec, ji je tlačil srce. Zakaj? Zakaj ? A uganka sveta ji ni dala odgovora. Zjutraj jo je obiskala Sara — prvikrat v vsem času njenega zakona; na prvi mah je u-ganila, da ima svakinja hudoben namen. Brez posebnega prizadevanja j« uprl ves Saxo-nin ponos. Niti malo *e M hotela braniti. Tu ni bilo česa zagovarjati in če ta pojasnjevati. Vse je bilo v redu in vsekako ni bilo nikomur nič mar. To stališče je Saro le še bolj razkadilo. "Svarila sem te, ne moreš mi očitati, da te ne bi bila," je tekla njena pridiga brez konca in kraja. "Od nekdaj sem vedela, da je nepridiprav, kandidat za jetnišnico, razbojnik in pretepač. Toliko da se nisem sesedla, ko sem zvedela, da hodi* a poklicnim boksačem. Ze takrat sem ti povedala. A ne; nisi me hotela poslušati, ti s svojinji visokimi pojmi, ki imaš jih spodobna ženska imela bolje od mene. In ta-Tom\ sem rekla, 'zdaj To so bile moje besede, e, se osmoli. Mar bi bila ! Potem vsaj rodbina ne to. iln to je šele začetek, m: šele začetek. Sam Bog konec. Se ubil bo koga, ta ili ga bodo. Le počakaj, videla boš, spomirjjala se boš mojih besed. Kakor si postelješ, tako boš ležala —1" (Dalja prihodnji«.I čevljev toliko, koliko ti ne sme. Vse si v krat sem rekla Tom je s Saxono pri kraj Kdor se dotakne s vzela Charleya \m bi prišla v to sra pomni, kaj ti pra si ga vedi, kje -br tvoj potepuh, in < Milan Medvwwk (Cleveland, O.): i 'Resnicoljubni' Leon Ujednik (Satira iz metro|>ole) Leon Ujednik, filozof, kritik in bogve kaj, doma iz slavne ameriške slovefiake metropole, je bil silno temf>eramenten in brezobzirno "resnicoljuben" človek, zato rto ne ga spoštljivi n>-jakoljubi že oddaleč ogibali. Najhujšo "resnicoljubno" piko pa je imel na one slavne rojako-ljube, ki so po njegovem mnenju preveč glasno trbtientalf slavo svojim movrhu še značajen in od sile resnicoljuben človek. "Kaj pa vi veste, kaj je kultura, socializem, religija?! . . . Vi nič ne veste, nič ne razumete! Kaj sem jaz, se vam niti ne sanja! VI lahko živite še sto let, l»n me ne boste razumeli! 1a» smejte »e, le smejte, jaz pa vam povem, da sem učenjak, ker nem študiral na visokih šolah — na univerzah!" je tem|>eramentno kriv hI iii razburjeno gestikuli-ral z rokami. V slučaju pa, le. bojevit ko petelin. Več ko stokrat se je i1 pridušil, da bo vse švoje sovražnik e — narodno kulturne idiote jih je imenoval — oglodal do kosti, in sicer z brezobzirno resnico, z resnico iz obraza v obraz. Na ulici je najprvo aredal m rs. Martinovo, ki je bila žena enega izmed slavnih rojakolju-bov slavnega odbora, ko se je prav pripravljala, da zasede eleganten, nov avtomobil. "How do you do, mister Leon!" ga je pozdravila. "Torej ste ozdraveli? . . . Zelo me veseli, resnično!" je vzklikala s ponarejeno prisrčnostjo. Leon ji je hotel sedi v besedo, toda ni mu dala prilike in žlobudrala je dalje. "Kako vam ugaja naš nov avtomobil, mister Leon? Martin ga je včeraj kupil!" Tu je dobil prvo priliko in lopnil jo je po glavi z brezobzirno resnico. "Yes, yes, vaš avtomobil je zelo lep, preveč lep za trapasto baburo kot ste vi, toda grda je duša vašega moža, ki je tisti denar ukradel našemu proletarcu v svojem salunu — pri šnopsu in kartah!" Hotel je še nekaj redi, ali tedaj je ženska silovito zaloputnila vratca avtomobila, da se je Šipa razsula na tisoče koščkov, in krideda kot sova je letela v salun svojega moža. "Haha, resnica bode, bolj bode ko šivanke!" se je resnicoljubni Leon mašdevalno kroho-tal. Nato se je napotil v restav-rant, katerega je vodil eden izmed rojakoljubov slavnega odbora. Tudi restavrater je glasoval proti Leonu, dasiravno je bil on njegov stalen gost. Toda s človekom kot je naš učenjak je bil velik križ. Nikoli mu niso mogli dovolj dobro postredi. Vedno je sramotil kuharico in restavraterja. "Torej, mister Leon, sedaj ste zdravi, kaj ne da? Zelo mi je bilo žal, l^o sem slišal, da ste zboleli!" ga je nagovoril restavrater. > "Vam je bilo žal?" ga je sar-kastidno vprašal Leon. "Da, žal vam je bilo za desetak, ki bi ga izkupili, de ne bi bil dva tedna bolan, enako velja za vašo ženo, ki bi bila ekaelentna kuharica za prašide, ne pa za ljudi!" , Mož je poskodil, kot da bi ga osa pidila, pripravljen, da resnicoljuba zakadi skozi vrata, ali on je že stisnil rep in jo pobrisal. "Vraga, nazadnje bom še te- pen," se je m^lo prestrašil, med tem pa ga je dohitel neki na-rodno-demokrataki klerikalec, ki je bil prida dogodku v restav-rantu. Ta človek, ki je hlinil globoko pobožnost in ob vsaki priliki "drukal" za cerkev in duhovnike, je silno sovražil ateiste, h katerim je prišteval tudi restavraterja — k njemu je vseeno hodil jesti, ker je bila hrana cenejša in bolja kot drugje — je resnicoljubnega Leona spoštljivo potapljal po rami in deJ*1:i ,u. "Imenitno ste ga skrtačili, mister Leon, saj tisti projcleti ateist ne zasluži drugega!" "Jezik, za zobmi, farški pod-repnik!" ga je učenjak naskočil. "Vi sami ste večji ateist, kakor pa kakšen ruski boljše-vik! Vi izrabljate vero za osebne koristi in nič drugega!" Mož je jezno odkuril, preklinjaj od kot sam Lucifer. Skoraj malo potrt je nato nadaljeval svojo pot po obcestniku St. Clair ulice in že je hotel, da bi danes končal z misijo brezobzirne resnice, ko nenadoma zagleda pisatelja Franceta, ki je bil tudi član slavnega odbora slavnih rojakoljubov. Pisatelj se mu je hotel ogniti, toda, ko je videl, da je pre pozno, ga je prijazno nagovoril: "Kako je kaj, Leon? Zelo me veseli, da si ozdravel!" "Lažeš, nesramno lažeš, gospod 'pisatelj'! Ti bi rajši videl, da bi danes crknU kot jutri, ker se bojiš, da bi te razkrinkal pred narodom, da si navaden preplon-kač, stvari pa, ki jih ustvari tvoja puhla glava, imajo kompozici jo šestorazrednika!" Tudi pisatelj je zbežal pred bojevitim resnicoljubom in se napotil naravnost v pisarno k slavnemu odboru in jim ves prestrašen povedal, da je Ujednik silno razkačen in trosi grozne laii po metropoli. Strah in groza. vsem zasluženim rojakolju* bom grozi s škandalom. Ujed- nik tako zvito laže, da mu bo naiven narod verjel. V nevarnosti je čast vseh poštenih rojakoljubov in slavne metropole. Slavni rojakoljubi so globoko klonili svoje mo^re glave. Zaskrbelo jih je. Morda tisti zga-gar resnično kaj ve, deaar ne bi smel vedeti. Končno pa je presekal gordij-ski vozel pisatelj France, ki je predlagal, da se Ujedniku zaveže jezik s tem, da se ga enostavno sprejme v službico — 15 dolarjev na teden bi že slavni odbor kako skupaj spravil, pa de jih imajo sami ic svojega žepa odšteti. — Predlog je bil po dolgi debati kondno sprejet in slavnemu odboru se je odvalil težak kamen od srca. Drugi dan je resnicoljubni Leon sprejel pismo od slavnega odbora, nakar se je takoj zmagoslavno napotil v pisarno ter nastopil svojo službico — tu pa se tijdi konča resnicoljubna misija našega udenega Leona U-jednika. Naša slavna metropola pa še tu in tam sliši o njem, kadar namreč v glasilu svoje organizacije napiše kakšen bisern esej o pisatelju Francetu in drugih zasluženih rojakoljubih. . , . , tr—.— Jean de Letraz; Skrivni predalček Cecilija Serettijeva je bila prekrasna ženska in zato je bil njeni krasoti potreben tudi lep okvir, Nad vse je ljubila razkošje in lahkoživost, saj je bilo to zanjo kakor nalašč. Kako si je njen mož Martin Seretti prislužil denar, živ krst ni vedel. Malo nededni so bili brždas njegovi računi. Na borzi je igral, posredoval je prodajo hiš in avtomobilov . . . skratka: kupdeval je . . . Njuni znanci so se hudo čudili, da jima tako nese, ko je pa Cecilija zmerom v takem razkošju in izobilju. Lepega dne je prišel v goste grof Faremont, star hišni prijatelj Serettijev. Ko so podedovali, so se preselili v salon in med kajenjem kramljali. Zdajci je začel Seretti govoriti o starinskem pohištvu in je nenadoma vprašal bogatega grofa: "Ali bi vas zanimalo ogledati si neko starinsko mizico? Vem, da ste ljubitelj in ugleden poznavalec redkosti . . ." Grof je skromno odmahnil z roko, toda Seretti ga ni pustil k besedi. "Nikar ne ugovarjajte. Ves svet ve, da je tako. Izvolite kar z menoj!" Obrnil se je k Ceciliji in vpra šal: 'ISaj dovoliš, draga, da pe ljem grofa v tvoj budoar?" Cecilija je nekam v zadregi dejala: "Prosim, prosim!" in se pridružila gospodoma, ko sta vstala in šla v njeno sobo. Tam je Seretti pokazal grofu desal-no mizo: "Oglejte, si to prekrasno pohištvo iz sedemnajstega stoletja. Nedavno sem ga bil kupil na neki razprodajo. Kakšno prekrasno delo! Kakšna gosposka linija! Le poglejte, najžlahtnej-ši les, ki si ga morete misliti, z ebenovino vložen." Martin Seretti je sedel pred ogledalo in pridel stikati po predalih, da bi grofu pokazal, kako lepo so znotraj izdelani. Njegovi prsti so božali okove, med tem je pa mrmral: Najlepše pri vseh teh starinah je pa to, da dlovek včasih odkrije skriven predalček ... in v ta-kemle skrivnem predaldku pre-zanimive papirje. Prezanimivi so, vdasih kar preved izdajalski za njihove lastnike. Nu, žene in ljubdki so že tisodletja pod rušo, njim dlovek ne more ved s takimi izdajalskimi papirji do živega." Za Serettijevim hrbtom je vsa v strahu stiskala Cecilija grofu roko. V obupu se ji je spačil obrat in komaj slišno je grofu zašepetala v uho: "Najina pisma . . ," Grof je razumel, njegova pisma so torej skrita nekje v tej mizici. Zdaj pa zdaj jih utegne prevarani soprog najti ». . Grof je že večkrat slišal, da je Seretti hudo ljubosumen in nagle jeze. Ali ni mar te sam nekoč pripovedoval, da bi ubil svojo ženo ko psa. če bi jo zasačil s kakšnim ljubčkom? "Vraga, menda bom vendar že našel tisti predalček ..." je smeje se dejal Seretti. PETEK. 27. PECE M R P A * —Federated pietur«. Moštvo obrežne straže, ki je rešilo štiri mornarje s potaplja-jode se jambornice "Theresa White" v bližini Cape Henrvja, Va. Strašne minute smrtnega strahu. Nenadoma je grof po-trepljal Seretti j a po rami: "Dovolite, da si sam ogledam to redkost. Neznansko ml je všfeč!" ' >i<| Seretti se mu je umaknil. Faremont se je dejal, ko da bi z največjim zanimanjem občudoval mizico. "Ali je na prodaj?" "O, za vas že!" "Rad bi jo kupil. Za koliko bi jo dali?" "Dvajset tisoč frankov je vredna med brati!" "Hm, malo draga red!" "Ta cena, dragi grof, je samo za vas!" Grof je segel po dekovno knjižico in napisal ček. "Kar s seboj jo bom vzel!" "Zakaj ne! Moj sluga vam jo bo precej odnesel v avtomobil." Cecilija se je oddahnila. Nepopisno sredna in hvaležna se je zazrla grofu v odi. On ji je pa z nežnostjo sokrivca stisnil roko. * Zdaj sta bila Seretti in njegova žena sama. "Koliko si dal za ono mizico?" je Cecilija vprašala moža. "Dva tisoč pet sto frankov ... Dobra kupdija, ne?" Zmagoslavno *je pomahal s čekom in je smehljaje se pripomnil: "Polovico dobiš za mešetari-no, kakor po navadi." "Prav! Bojim se le, da ne bova tako kmalu spet staknila takšnega butca . . ." bi rekel! Težje, se mi zdi, bova našla takole desalno mizico, ki bo imela vdelan kakšen skriven predalček." Ali ste že naročili Pi os veto ali Mladinski Ust svojemu prijate lju ali sorodniku ▼ domovino? To Je edini dar trajne vrednosti ki ga za mal denar lahko pošljete svojcem v domovina Vir nemškega humorja Na Nemškem je zadnje čase zavladalo obdutno pomanjkanje masti, margarina itd.; tu pa tam se celo vračajo prizori, kakor smo jih bili vajeni med vojno. Nacijsko glasilo "Der Angriff je pri tej priložnosti tole zapi-salo: "Zaradi začasnega pomanjkanja nekaterih živil so se morale po nekod gospodinje ustopiti v vrsto pre4 trgovino in čakati, da pridejo na vrsto. Ali naj napovemo, da bo naš narod izgubil svojo dobro voljo zaradi takšne majhne nevšečnosti? Kaj še! Naši ljudje to potrpežljivo pre. našajo; nemški narod ima toliko virov humorja, da vidi čelo v nujnosti takega čakanja priložnost za smeh ... Jubilej "Danes je pet in dvajset let, gospod Žolna, kar sem pri vas v službi." "No, vidite, kakšno srečo i-mate — malo je podjetij, ki bi tako dolgo obstala!" Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, IU. — "Trincrjevo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih ncrcdnostili iti lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mr«. Susanna Tavlui. Kikarte delati poizkusov • kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINAj_ Joaeph Triner Company. Chicago NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO P« sklepa 11. redne koaveadj« m lahko narotl aa liat Proaveta I« P^ itele eden. dva. trt« fttlrl ali pet članov It ene drollne k eal naročnini L" Proaveta etaae aa vee enako, sa tlaae aH Mflaaa |CJ0 ta eno letno aaroe ni ao. Kar pa člani ia plačajo pri aaaaaienta $1.20 ta tednik, ae Ji- «•' P^ iteje k naročnini. Torej sedaj al varoka, reči, da Je liat predrag ""J" 8- N. P. J. Liat ProaraAa Je vala lastnina ia gatora Ja ? vsaki draiial nen ki M rad flUl lis« vsak dan. Cena Usta Prssvets Js: ta Cieero la Chicago t« $7.SI iJt 1.1« IH 17» IM tli MomT Za Zdrnft. drftsvs In Kanada |t.M 1 tednik la................4M 1 tednik In......... I tednika la...............LM t tednika la......... S tednike la.............,.1.40 I tednik* ia......... 4 tednike ta............... IJt 4 tednike ta........ I tednikov ta............. nič f tadnikov in........ Za Evrope )•..............90.0P Itpolnite spodnji knpsa. pritožite potrebno vsoto denarja Ordsr t pisma ta si naročite Prosveto, Ust, ki Je vaia lastnina Pojasnilo t—Vselej kakor hitro kateri toh članov prenetu biti ali Is se proaeli proč od draiins ta bo sahtoval tam »roj Itat moral tisti član it dotičns druiiDS, ki Js tako »kupno 1" ® tWl0 Protest o, to takoj natnanitl upravnlltro Usta, In obenem šcplaesii o vsoto Usta Proaveta. A ko toga as staro, todaj msea uprava Utvo datum sa to vsoto naročniku. i __- PROSVETA. SNPJ, MC7 Bo. Lawndals Aro. Ckieage M. Pri toženo pošiljam naročnin« sa Itat Prosvsto vssto ................ I) Ima.................................................... N satov _____ Ustavita draiins: t) ............ I) ••»•••«•»«•• 4) ............ 9/ sssaassssaasi I. prtp4Hto k m*'«*— - ......ČL drofc»a It. ...........Ci draštva It- ...........Ci dn**a * .........a draitve It.