ZAPUŠČINA DRUŽINE LESLIE NA PTUJSKEM GRADU MARJETA CIGLENEČKI Ptujski grad je eden namogočnejših grajskih kompleksov na Slovenskem. O njegovi pre- teklosti se je nabralo že veliko strokovne literature,' mnoga nepojasnjena vprašanja pa nenehno vabijo k novim raziskavam. Ptujskemu gradu pripada pomembno mesto med slovenskimi gradovi tudi zaradi opreme. Nekdaj so bili gradovi in graščine na območju današnje Slovenije bogato opremljeni, o če- mer lahko beremo v starih inventarjih in dru- gih opisih. Prvi večji poseg v to bogastvo je bil storjen v letih med obema vojnama. Nove gospodarske razmere so spravile graščake ob dobršen vir dohodka in mnogi so se zatekli k razprodajam umetnin. Veliko teh dragoceno- sti je bilo prodanih v Avstrijo. Kar je prežive- lo vihre druge vojne, je bilo leta 1945 z nekaj redkimi izjemami prepuščeno vsem in vsako- mur. Na Ptuju pa so grajska vrata ostala zapr- ta tudi v najbolj nemirnih in negotovih dneh leta 1945. Že spomladi 1946 so bile bogato opremlje- ne sobane ptujskega gradu na ogled obiskoval- cem. Ptujski muzealci so jih razkazovali kot primer fevdalne stanovanjske kulture, kakrš- no so na Ptuju gojili Herbersteini, zadnji graj- ski lastniki. Herbersteini so ptujski grad kupili leta 1873 na dražbi, zanj pa so odšteli 147.000 florintov.2 Več ali manj velja, da so prevzeli izpraznjene stavbe, ki so bile vrh vsega tudi v slabem gradbenem stanju. Takratna gospoda- rica Terezija Herberstein se je lotila temeljite obnove, kije bila zaključena leta 1904 z vgra- jevanjem novih okenskih okvirov, vratnih podbojev in stenskih opažev. Leta 1907 so v prostore začeli nameščati pohištvo, slike in drobni inventar z bližnjega gradu Vurberg. Vurberg je bil v posesti Herbersteinov že v 17. stoletju, leta 1907 pa so ga namenili ruskemu Rdečemu križu. Ker dragoceni in že v 19. sto- letju znameniti vurberški grajski inventar ni več ustrezal novi namembnosti, so ga preselili na Ptuj. V letu 1925 so se Herbersteini odrekH še bivanju na gradu Hrastovec, ki je sodil med njihove najimenitnejše posesti. V gradu so na- mestili ruske ubežnike in kadetsko šolo, opre- mo pa so se odločili razprodati. Dr. France Stele je v skladu s pristojnostmi konservator- ske službe prepovedal prodati v tujino najve- čje hrastovške dragocenosti: zbirko družinskih portretov ter stari družinski arhiv in knjižni- co. Vse to in še nekaj neprodanih kosov pohi- štva je Josip Herberstein preselil na Ptuj. Današnji inventar ptujskega gradu tako v pretežni meri sestavljajo kosi iz zapuščine Herberstein. Herbersteini so radi poudarjali, kako zahtevno je bilo obnavljanje in oprem- ljanje ptujskega gradu, hkrati pa so se živo zanimali za prejšnje lastnike in z vso skrbjo hranili vse, kar je ostalo za njimi v ptujskih grajskih prostorih.3 Za gradbena dela, ki so potekala na ptuj- skem gradu med leti 1873 in 1904, lahko trdi- mo, da so bila spomeniškovarstveni posegi v modernem pomenu besede. Enako velja za ohranjevanje redkih premičnin iz obdobja, ko so na ptujskem gradu gospodarili Leslieji. Z imenom družine Leslie se na ozemlju da- našnje Slovenije ne srečujemo ravno pogosto. Že v 11. stoletju se je Bartolomej Leslie, os- rednja osebnost pomembne ogrske rodbine, preselil najprej v Anglijo in nato na Škotsko. V nekaj stoletjih so Leslieji na Škotskem do- segli mnoge visoke položaje ter obogateli. V 16. in 17. stoletju pa se je nekaj posameznikov iz družine preselilo nazaj na celino. Večina jih je služila v vojski. Najznamenitejši med njimi je bil Valter (Walter) Leslie. Udinjal se je ce- sarju Ferdinandu IL in se proslavil v tridese- tletni vojni. K uspehu v vojaški službi mu je leta 1634 pripomoglo sodelovanje pri dokaj nečednem poboju vojvode Wallensteina, ki ga je cesar zaradi svojevoljnih pogajanj s Švedi in nemškimi protestanti razglasil za veleizda- jalca. Po tem mučnem dogodku je Valter Les- lie hitro pridobival nove nazive. Najprej je postal poveljnik regimenta, nato mu je cesar podelil grofovski naslov in kmalu je postal še poveljujoči v Slavonski krajini. Valter Leslie se je proslavil predvsem kot vojak. V vojaški službi je tudi obogatel, v zrelih letih pa je us- pešno opravil še nekaj pomembnih diplomat- skih poti.4 Leta 1656 je Valter Leslie kupil ptujski grad od zagrebških jezuitov za 62.000 florintov.5 Grad je ostal v lasti Lesliejev vse do leta 1802. Že Valter Leslie se je lotil obsežnih prezidav, z deli pa so nadaljevali njegovi nasledniki. Po- segi Lesliejev so bili doslej v strokovni litera- turi označeni kot barokizacija ptujskega gra- du, čeprav bi bilo potrebno to oznako nekoli- ko precizirati in dopolniti z novimi podatki. Nekaj novih spoznanj je že bilo objavljenih.6 Na kratko bi lahko rekli, da so Leslieji najprej do kraja izpeljali urbanistično zamisel, ki so si jo začrtali italijanski gradbeniki v petdesetih in šestdesetih letih 16. stoletja, ko so moderni- zirali ptujski grajski utrdbeni sistem. Šele nato so sledile baročne novogradnje in prezidave, ki pa niso prerasle renesančnega koncepta. V 17. stoletju so Leslieji grajske sobane na 171 novo opremili. Podatki o takratnem inventar- ju ptujskega gradu so sila skopi. V Janische- vem leksikonu iz leta 1885 lahko preberemo, da je bila viteška dvorana nekdaj opremljena z upodobitvami knezov in princev iz 17. stole- tja ter s portreti grofov iz družine Leslie iz 18. stoletja. Slike so bile po letu 1802 prenesene nekam na Moravsko.^ Čisto vsega pa Leslieji le niso preselili na Moravsko. Herbersteini so proti koncu 19. stoletja na gradu našli nekaj zavrženih pre- mičnin. Zapuščene in poškodovane predmete so ocenili za dragocenosti in jih vključili med svoj inventar. Tako pravi družinsko izročilo. Tudi v harbersteinskih popisih je najti omem- be v zvezi s tem, nekaj teh kosov pa je celo označenih z grbom družine Leslie. Najdragocenejše iz tega fonda so tapiserije. Terezija Herberstein, ki je leta 1873 kupila ptujski grad, jih je našla na podstrešju, zavržene in nagrizene od miši. Že Terezija ali pa kateri od njenih naslednikov, je dala tapi- serije pokrpati in uokviriti. Herbersteini so se zavedali visoke vrednosti tkanih umetnin. Na- mestili so jih v najodličnejše grajske sobane. Tapiserije razvrščamo v dve skupini. Prve štiri so flamske in dosegajo izredno visoko kvaliteto. Datirane so na začetek 17. stoletja, predstavljajo pa prizore iz Odiseje: Odisej reši Telemahu življenje, Odisejevo slovo do feja- škega kralja Alkinoa in njegove hčere Nausi- kae, Odisej ponuja Polifemu pijačo in Odisej s tovariši pobegne Polifemu iz votline.8 Tapi- serijam žal manjkajo bordure, zato se tudi ni ohranil znak delavnice, kar seveda otežuje na- daljne raziskave. Posamezni prizori so dokaj neenakomerno porazdeljeni izseki iz Odiseje. Morda smemo domnevati, da je serija prvotno obsegala več kosov. Šest francoskih tapiserij so tako imenovane verdure.9 Predstavljajo z drevjem na gosto preraščeno pokrajino, ki se povečini nekje na sredini odpira v osončene jase, s čimer je po- udarjeno prespektivično poglabljanje prosto- ra. V pokrajino je postavljenih nekaj pastoral- nih, lovskih in ljubezenskih prizorov. Clove- Flamska tapiserija Odisej pobegne s tovariši iz Polifemove votline, začetek 17. stol., foto S. Habič 1969 172 Francoska tapiserija Lovska pokrajina z jezdecem in ljubimcema, konec 17. stol., foto S. Habič 1969 ške postave so nesorazmerno majhne v pri- merjavi z drevjem. Razen na eni manjši, so se na francoskih verdurah ohranile bordure, na katerih pa tudi ni delavniškega znaka. Tudi francoske tapiserije so bile hudo poškodova- ne. Skorajda vse so sestavjene iz več skupaj sešitih kosov. Ti so sicer dokaj spretno zlože- ; ni, vendar so nelogičnosti v kompozicijah, očitne. Tapiserije s ptujskega gradu so doživljale podobno usodo, kot mnoge druge tekstilne ■ umetnine po Evropi. V prvi polovici 19. sto- \ letja niso bile več v modi, zato so jih marsikje \ zavrgli. Ne sme nas presenečati, da so se tudi ; tapiserije s ptujskega gradu znašle na podstre- [ šju, posledice pa seveda niso izostale. Ob po- ; pravljanju so preveč načete dele preprosto iz- rezali, spoji pa nato niso več sledili prvotni li- kovni zasnovi. Ne glede na hude poškodbe, pa je deset ta- piserij s ptujskega gradu dragocena ostalina iz posesti Lesliejev. Gradovi na Slovenskem so bili v preteklosti bogato opremljeni s tapi- i serijami, o čemer pričajo stari inventarji.'O Do konca druge vojne pa je ostalo v Sloveniji le ; malo gradiva te vrste, ki ga hranita le ptujski • in Narodni muzej v Ljubljani. i Iz Lesliejeve posesti je na ptujskem gradu ostalo tudi nekaj masnih oblačil. Točnega šte- vila zaenkrat sicer ni mogoče ugotoviti, saj je v starejših popisih originalno lastništvo več- krat zapisano skupaj z vprašajem. Ena od ka- zul, ki jo dopolnjujejo še stola, manipel in bursa, nosi (oz. je nosila) grba družin Leslie in Liechtenstein. Leta 1982 sta bili iz ptujske grajske kapele ukradeni dve kazuli, ki ju kri- minalisti niso več izsledili. Ena od obeh je že omenjena z Lesliejevim grbom iz belega in rdečega brokata,'' darirati pa jo je mogoče na začetek 18. stoletja. Leslieji so bili povezani z Liechtensteini že v 17. stoletju. Ženo iz te družine je imel Jakob Leslie, ki je gospodaril na ptujskem gradu od 1667 do smrti 1692. Njegov nečak in naslednik Jakob Ernest Les- lie je bil poročen z Luizo Liechtenstein. Jakob Ernest je uporabil grba obeh družin, da je z njim označil štukaturo na stropu grajske jedil- nice, ki je pripisana mojstru Petru Zaaru in datirana v drugo desetletje 18. stoletja. 12 Tudi dragoceno kazulo, ki se najbrž ne bo več vrni- la v ptujski muzej, je treba pripisati zakonske- mu paru Jakob Ernest Leslie - Luiza Liech- tenstein. Za časa Lesliejev je bilo na ptujskem gradu. 173 postavljenih več temnorjavo glaziranih peči, ki jih lahko datiramo v drugo polovico 17. stoletja. Na pečnicah se ponavljajo angelske glavice, girlande, akant in družinski grb. Ko so Herbersteini leta 1873 prevzeli grad, so morale biti te peči že hudo poškodovane. Po- djetna Terezija Herberstein, ki se je lotila te- meljite prenove gradu, je iz več različnih, a dokaj podobnih peči dala postaviti eno samo v jugovzhodnem grajskem traktu v takoime- novani grajski pisarni. Na pečnicah se pona- vljata grba družin Leslie in Thum-Taxis (?).13 Več fragmentov enakih in podobnih temnor- javo glaziranih pečnic seje našlo leta 1981 ob severnem grajskem zidu ob priliki podteme- ljevanja.l4 Ob severnem grajskem zidu je bila odpadna jama, kamor so grajski stanovalci od- metavali vse nepotrebno, tudi dele razrušenih peči. Tudi obnovitvena dela v letu 1991 so pri- nesla nekaj zanimivih izkopanin. V notra- njosti in v neposredni bližini vzhodnega graj- skega stolpa, ki ga je leta 1665 dal pozidati Valter Leslie, smo med drugim našli srebrnik Leopolda I. in fragmentiran keramičen krož- nik s cvetličnim omamentom.l5 Oba sodita v drugo polovico 17. stoletja. Skopi opis v Janischevem leksikonu omenja slike v viteški dvorani, za katere danes ne vemo več, kje so shranjene. Vsaj eno oljno sli- ko in eno grafiko, ki sta v fondu ptujskega Leonardo Venetiis: Portret grofa Leslieja, ba- krorez, 17. stoletje, foto B. Kovačič 1991 Lesliejev grb v viteški dvorani, foto Langerholz 1962 muzeja, pa lahko z dokajšnjo verjetnostjo pri- pišemo Lesliejem. Eno od pomembnih ptujskih likovnih del je veduta Ptuja iz leta 1687.16 Na sliki je pravza- prav upodobljen ptujski grad in takšen je tudi naziv slike, izpisan na sredini zgoraj - Ober- pettau (Gornji Ptuj). Tako se je ptujski grad imenoval še na začetku 20. stoletja. Neznani slikar pa je upodobil tudi celo mesto. Do po- drobnosti je dokumentiral mestne zgradbe, ki se stiskajo na ozkem prostoru med Dravo in vznožjem grajskega griča. V središču slikarje- ve pozornosti pa je bil grad, ki je upodobljen nekoliko predimenzionirano v primerjavi z drugimi objekti. Slika ni niti signirana niti da- tirana. Leto nastanka je določeno glede na izoblikovanost posameznih objektov v mestu, kije bilo hudo prizadeto v požaru maja 1684, a je do leta 1687 že obnovilo večino svojih stavb. 17 Slika je narejena nekoliko konserva- tivno, v pogledu od zgoraj navzdol. Kompozi- cija je razdeljena v več zaporednih pasov, ki se pomikajo navzgor in tako ustvarjajo vtis globine. Kljub konservativnemu pristopu pa slikarju ne kaže odrekati likovnega znanja. Uspelo mu je ustvariti vtis poznega popoldne- va. Preko hiš so se potegnile dolge sence, le na zahod obrnjena pročelja so še toplo obsijana od sonca. 18 Gornji Ptuj velja za prvo posvetno veduto kakega kraja na Slovenskem in torej ni vezana na čudežni dogodek. 19 Brez večjega omahova- nja lahko za naročnika določimo Jakoba 174 Veduta Ptuja, 1687 Leslieja, ki je bil leta 1687 lastnik ptujskega gradu. V ptujskem muzeju pa je shranjen tudi ba- krorez z doprsno upodobitvijo grofa Valterja Leslieja,20 kije kupil ptujski grad leta 1656 in ostal njegov lastnik do smrti leta 1667. Najznamenitejši predstavnik nemške veje Lesliejev je upodobljen v vlogi cesarskega od- poslanca na turško porto. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru, 1. avgusta 1664, je cesar Lepold L prav Valterju Leslieju naložil eno od zahtevnejših nalog pri ratifikaciji mi- rovne pogodbe s turškim sultanom Mehme- dom IV. Leslie se je sprva upiral napornemu in dolgemu potovanju v oddaljeni Istanbul, saj je imel že več kot 60 let. Premamil pa ga je red zlatega runa, s katerim ga je odlikoval cesar. To visoko odličje so prejeli le redki iz- branci. Eden od Valterjevih naslednikov, ver- jetno Jakob Leslie, je dal red zlatega runa sku- paj z družinskim grbom vklesati nad portal vi- teške dvorane na ptujskem gradu. Odličje je bilo pač eden največjih družinskih ponosov. Ovenčan s to slavo, se je Valter Leslie le od- pravil na pot in dobro opravil svojo nalogo. Njegov življenjepisec (Edvard Damisch) nava- ja,2i da so na turški porti zelo občudovali Les- liejevo razgledanost. Menda noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega čaščenja na osmanskem dvoru. Dolga pot pa je bila za starega moža vendarle prenaporna. V Dežel- nem arhivu v Gradcu so shranjena štiri pisma s te poti, ki jih je svojemu očetu Janezu Maksimilijanu I. Herbersteinu pisal Janez Jo- žef Herberstein, eden od Lesliejevih spremlje- valcev.22 Janez Jožef Herberstein je imel 35 let, pa je težko prenašal zastoje na cestah, ki so ob vsakem dežju postale skoraj neprehod- ne. Med člani spremstva so razsajale bolezni, tedne in tedne trajajoče bivanje v Istanbulu pa je postalo dolgočasno celo za mladega moža. Valter Leslie je po vrnitvi domov zbolel. Umri je 4. marca 1667, pokopali pa so ga v Škotski cerkvi na Dunaju. Bakrorezec Leonardo Venetiis je Valterja Leslieja postavil v interier. Steber v ozadju ovija zavesa s cvetličnim vzorcem. Plemičev obraz obdajajo kodrasti lasje ter dolga brada in brki. Obleka se mu na prsih zapenja z vrsto drobnih gumbov, odet pa je še v vzorčast brezrokavnik s krzneno obrobo. Oblačilo spo- minja na dragocene orientalske obleke in ga lahko primerjamo z nekaj podobnimi oblačili na portretih osmanskih veljakov iz ptujske zbirke turquerij,23 ki je nastala okrog leta 1666 po naročilu Janeza Jožefa Herbersteina in je tesno povezana z Lesliejevo diplomatsko odpravo v Istanbul leta 1665. Turški sultani so evropskim diplomatom pogosto poklanjali kaftane iz najdražjih tkanin. Evropejci, ki jih je očaralo orientalsko razkošje, so se v njih radi upodabljali.24 Tudi italijanski napis pod 175 portretom Valterja Leslieja poudarja, da je bil ta znameniti vojak in cenjeni diplomat odpo- slanec na turški porti.25 Po vsej verjetnosti se med muzealijami na ptujskem gradu skrivajo še kakšni predmeti, ki so bili prvotno v lasti Lesliejev. Morda bodo obnovitvena dela v naslednjih letih ali pa celo študijsko zasnovana izkopavanja na ptujskem gradu kdaj v prihodnosti odkrila še kakšne ostaline njihove oprave, ki jih danes prekriva zemlja. Vendar lahko tudi na osnovi majhnega števila ohranjenih umetnin iz pose- sti Lesliejev sklepamo, da je bil ptujski grad v 17. in 18. stoletju bogato opremljen. Leslieji so bili dobri gospodarji. Dokončali so temeljito preobrazbo ptujske trdnjave, ki je bila zastavljena v 16. stoletju, ter izpeljali po- membne baročne prezidave. Grajske sobane so napolnili z mnogimi dragocenostmi. O tem priča nekaj skopih starih zapisov ter več umetnin, ki so se ohranile na ptujskem gradu. OPOMBE 1. Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Območja Maribora in Ptuja, Ljubljana 1990. Na str. 105 je našteta vsa pomembnejša literatura o ptujskem gradu. — 2. J. A. Janisch, Lexicon von Steiermark, Graz 1885, II. del, str. 482 (geslo Ober- pettau). — 3. Vrsta podatkov o tem, večina še ne- obdelanih, je zaspisana v arhivski zapuščini druži- ne Herberstein. Hrani jo Zgodovinski ahriv Ptuj pod oznako Arhiv Herberstein - sekretariat — 4. Marjeta Ciglenčki, Družini Leslie in Herberstein ter oprema njihovih gradov Hrastovec, Vurberg in Ptuj. Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu. Raz- stavni katalog, Pokrajinski muzej Ptuj 1992, str. 44-46. Na str. 44 so navedeni najpomembnejši viri in literatura, ki navajajo zgodovino družine Leslie. — 5. J. A. Janisch, Lexicon von Steiermark....., str. 478. — 6. Miroslav Klemm, Štuko dekoracije sje- vemog krila isusovačkog kolegija u Varaždinu. Go- dišnjak gradskog muzeja Varaždin, leto 8, Varaždin 1988, str. 33-43. Marjeta Ciglenički, Ptuj - utrdba v obrambi pred Turki. Srečanje z Jutrovim..., str. 31-36. Marjeta Ciglenički, Družini Leslie in Her- berstein ter oprema njihovih gradov Hrastovec, Vurberg in Ptuj. Srečanje z Jutrovim str. 43-52. — 7. glej op. 2. — 8. Inv. štev. UO 485 T, UO 490 T, UO 488 T, UO 489 T. — 9. Inv. štev. UO 481 T, UO 482 T, UO 483 T^UO 484 T, UO 486 T in UO 487 T. — 10. Hanka Stular, Tapiserija v Slove- niji. Razstavni katalog, Narodni muzej v Ljubljani 1982, str. 18, 19. Marjeta Ciglenečki, Oprema gra- du Velika Nedelja v letu 1673. Ormoški zbornik III, Ormož 1988, str 62, 62, 68. — 11. Inv. štev. UO 419 - A - It. — 12. Miroslav Klemm, Štuko deko- racije ... — 13. Inv. štev. UO 501 - peč. — 14. Mar- jeta Ciglenčki in Blagoj Jevremov, Posegi na ptuj- skem grajskem kompleksu po letu 1945. Varstvo spomenikov XXV, Ljubljana 1983, str. 92. Frag- mend nosijo inv. štev. UO 1547 K - UO 1554 K. — 15. Marjeta Ciglenčki, Družini Leslie in Herber- stein ....., str. 46, kat. št. 4.48. — 16. Inv. štev. G 829 s; o.pL, 48x69 cm. -- 17. Jože Curk, Razvoj ptujske mestne vedute. Ptujski zbornik II, Ptuj 1962, str. 238, 240. — 18. Marjeta Ciglenečki, Ptuj na starih vedutah. Razstavni katalog, Ptuj 1989 (ponatis) str. 8, 9, 27. — 19. Ivan Komelj, Sloven- ski kraji in naselja v preteklosti. Razstavni katalog, Narodna galerija v Ljubljani 1978, str. 12. — 20. Inv. štev. G 529 g; 25x16,7 cm. — 21. (Edvard Da- misch?), Des heiligen römischen Reiches Graffen von Leslie deutscher Linie von ihren Ursprung 1067 bis zum Austerben 1802. Zgodovinski ahriv Ptuj, rokopisna zbirka, R - 39. — 22. Harald Hep- pner, Johann Josef von Herberstein und die kaiser- liche Grossbotschaft nach Konstantinopel 1665-66. Osterreichische Osthefte 20/1978, str. 116-123. Srečanje z Jutrovim str. 127, kat. št. 4.17 (kata- loški opis Harald Heppner). — 23. Srečanje z Ju- trovim str. 153, 157. — 24. Znameniti diplomat Žiga Herberstein (1486-1566) je trikrat upodobljen v kaftanu, ki mu ga je leta 1541 poklonil sultan Su- lejman Veličastni v Budi. Leta 1559 se je dal upo- dobiti sam na koloriranem lesorezu, ki je objavljen v njegovm avtobiografskem delu Gratae posteritati Dunaj 1560. Lesorez je nato dvakrat služil kot predloga za oljno sliko. Starejša iz 17. stoletja je shranjena na gradu Herberstein na avstrijskem Šta- jerskem, mlajša iz 18. stoletja pa v Pokrkajinskem muzeju Ptuj. — 25. GVALTIERO CONTE DI LESLIE DEL CONS: DI STATO DI/ S. MTA CESA GENERALE IN SCHIAVONIA, CAVA- LIER DEL/ TOSON, AMBASCIATORE STRA- ORDINARIO ALLA PORTA / OTTOMANNA. 176