Iz Cernomlja. Omcnjalo se je že v ,,Tov." « dragahi.ški in viniški šoli. Jaz sein ,se pa namcnil splnh o vseh naših soluh kaj pisati, da naši tovarši vidijo, da mi belikranjski učitclji ne drcmljemo. V naši glavni Aoli bilo je šolsko spraševanje 26. julija t. I. V (cj šoli se je podučevalo, kakor sc vidi iz ,,lclnega sporočila", ra/.un navadnih naukov tudi še o sadjereji, svilnreji, vinoieji, čebeloreji in nckaj tudi o tclovadbi. V pervem razrcdu je bilo 192 utencev in učenk, v drugem 150, v tretjcm 66 in v eeteiteni 28. Pervi in dnigi razred sta tcdaj prenapolnjena; po postavi bi se niorala napravifi vstrična ali pararelna razreda. Pii (nlikcm šfeviln učencev se (udi inore rnalo slorili; le prav priilni ntioci pcrvn lelo kaj naprcdujejo. Ako pa prinierjanio pervi razred s čclciiim, se riam zdi čtidnn, kako je to, da od blizo dvc sto otrnk jih koinaj dvajset do tridcsct pride v četeili razred. Kaj je (ega krivo? jaz niisliin (ole: Tukaj iina naj več učencev eno ali dobro eno in pol ure hoda do šole; Blarsi tedaj svojih otrok ne puščajo v šolo še s šestim ali scdmim Ip,tom, ainpak naj raji še le v dcvelem, ker se pn zimi zavoljo mraza za nje boje; polem hodijo toliko časa v šolo, da opravijo spoved in sv. obhajilo, potlcj pa ni dnha, ne sluha več o njih , kcr so že kakor hlapci in dekle; veih tcga jih pa pii nas prcvcč vsakdanjc šole oproslijo, in jih veliko v ncdelj.ski šoli za sv. obhajilo piipravljajo. De/.el.ska gosposka ni sedaj kaj skcrbela za šolsko obiskovanje; nadjamo bc, da bode zanaprcj (o drugače, ako ne, bodcmo imeli kmali prazne šolske izbe. Naša šola ima (udi blizo mesla vclik sadni vert, kteri si bo, ako Bog da, v malo lelih prav Iepo opomogcl. 17. avgusta jc bilo napovedano šolsko spraševanje v Metliki; ker je pa vlada učitelja g. S t u r m a poslala na Dnnaj v kmclijsko boIo, bila je ekn.šnja preccj začetka imenovanega rnescca. *) V pcrvem *) Iz Bclc Krajnc sla bila (edaj žc dva v lcj kmotljski šoli. Bomo videli, čc nam bo Ietošnji poslanec kaj o tcj šoli povcilalj lanski nam ni kar nič. Pis. razredu je bilo 190 učencev, v drugcin in (retjcin le 60. Tudi tukaj je tcdaj (ako, da učcnci ne giejo i/> pcrvega razreda v drugega iri tretjega. Pervi razred je zclo natlačcn, kcr jc Solska izba (ako majhina, da se učenci ne morejo v klopi slisniti, ainpak etoji jih veliko okrog klopi, ali pa sede na dolgili stolih ob zklu. Podučitelj jih vendar (ako marljivo podučuje, da znajo prav dobro brati in pisati. V drugem in tretjcin razredu učili so se (udi risanja in v tretjcm razredu še celiJ precej zemljepisja; tudi ncmška in slovenska slovnica jiin je bila dobio znana. iVo more se pa odobrili to, da učenci, šc bolj pa učeiike pri spraševanji tako glasno med seboj govore, da odgovarjevca polopujejo; tc tudi med letom tako delajo, res čudno je, da se kaj nauče. Posebno je pa lii šolska hiša ncpriincrna. Šol.-iki izbi ,s(c tako nizki, da bi sc človek v pervem razredu, kjer je 100 olrok, skoro zadušil. To jc gotovo kaj nezdravo! Naredili so zdaj v Mctliki kaj lepo novo meslno hišo; škoda, da niso še štiri šolske izbe prizidali za piihodnje šole! 16. avgusla dopoldne je bilo šolsko spraševanje na Planini ^Stockendorf). Učencev je bilo 26, učenk pa 29. Šolska izba je kaj lepa, prostorna in svetla; učitelj tcdaj v šoli Iahko diha. Ta Hola je po vecein ncmška, pa ne naprcduje dobro. Okrajni glavar, blagnrodni gospod grof C li o r i n s k y, ni bil s to šolo kaj zadovoljen. Samo (o povein, kako je bila v tej šoli klasifikacija vredjena. Naukov je bilo v zapisniku na ccnle naštetih. Nekleri nčcnci so imeli v žcslih naukih ,,srednje", in pri vsem lem pa d o b e r naprcdek. Tako sem pri cncm bral: nravno.st ,,srcdnje", /.možiiost rsrcdnjca, pvizadevnnst ,,8redtije", kcršanski nauk ,rslabn", branjc ,,siednje", š(eviljenje ,,srcdnje" itd. (sam ne vem več dnbro, koliko je iincl (a ubogi (erpin jjCvajarjev"), a naprcdck ,,dobro". Na vprašanjc, zakaj je (ako zapisano, pravi učilelj: ,,.Iaz scui naj pervo ,,napredck" klasificiial, in niscin Łe vedcl, o kolikih naukib bo ta ali uni ,,cvajte* iinel". — Popoldne 16. avgusla bilo jc šolsko spraševanjc v Scmiču. Učenci in učcnke so tako izverstno odgovarjali, da je bilo veselje. Pokazala sta g. katehet in g. učitelj, da sta se rncd letom s šolo (rudila, in gosp. okrajni glavar ju je tudi očilno pohvalil in rekel, da je ta šola ena pcrvih. Posebno mu je dopadlo, ker so otroci (ako glasno odgovarjali. Meni se je (o še preglasno zdclo; zelo so vpili in sc napenjali; rendar veliko bolje (ako, ko pa (iho. Pri šleviljcnji mi jc bilo pa (o preveč, ker se je učitclj (oliko ubijal s ,,tričlenko", kar še taki olroci (ežko razumcjo. Učencev je bilo v (ej šoli: v pervem razrcdu 54 dečkov iri 32 deklic, v drugcin razredu dečkov 61 in deklct 7, v tretjcm razredu učenccv 44 in učenki 2, skupaj 200. Šulska hiša je lepa in ima dve šolski izbi. Podučiteljska Hlužba je že dve leti spraznjena. Učitelj podučujc (edaj nekaj učencev dopoldnc, nekaj popoldne. (Prili. dalje.) Iz Notranjskega. M. J. — 27. scpt. imeli smo v Poslojni v krasno okinčani šolski sobi pervi učileljski zbor pod vodstvom goppoda c. k. okrajnega glavarja in vpričo gosp. okr. šolskega oglednika. Vdeleževalo se je tega zbora, kteri je od 10. ure do 1Y2 čez poldne trajal, nad 30 Ijudskili učiteljev. Posvelovalo in razgovaijalo se je v znanih vprašanjili tako jedernato, da so ec misli in vošila posamcsnih učiteljev v posebnih razpravah na tanko razodevale, ter so vslrezale veern zahtevam. Zato ni čuda, da so ueitclji po zboru nehote pretresovali nektere prejšnje zbnre enega kopila, v kterih so nas ueitelje vedno tolažili le z upanjem boljšega plaeila na unem .svelu. — Naj bi kdo drugi vdele/.evalec popi.sal ta zbor! jaz omenjam tii le še nekaj iz svojega kraja, kako sem letos gojil svilorejo. Veselilo me je videti, ne 8amo HuKsko niladino, ampak tiuli odra.ščene marljivo \n skcrbno popiijemati se te rcje, in res so se nckleri že dobro izurili. Kratili pa bo tni to delo in nedolžno vcsclje naš šolski prednik, ker so v tem času ncprenehoma šolo oglednvali, kakor da bi gojil v nji satne strupenc kače, ter so hoteli ovohati nek čudcn otrokorn škodljiv snuad, akoravno se žc samo na sebi razuine, da morajo tc živalice imcti čint in zdrav zrak, da se dobro ponašajo in da ne sniejo biti med žolskim podukom v šoli; pii vscm tem so me moji vikši ob svojem času poklicali na odgovor zarad tch dozdcvnih napak, in oni gospod so proli nekemu človeku djali: ,,Ich glaube, un.sur Lchrer wiid sich hier nicht lange bebaup(en konncn, Aveil er die Seideuzucht im Schulhause betreibt". — Ker sern od drugrga lelošnjcga pridelka pnsebno zdravega japancškega plemcna obilno svilnega acmciia pridclal, ga delim notranjskim učileljem za njihovo .šolsko rabo po '/2 lota brez platila; kdor ga lcdaj pntrcbujc, naj s c pri rn c n i nglaHil Konečno naj še pnfo/.im, kako se mi godi za plačo! 0 d 1. j a ii u a r j a t. 1. ,š c k r a j c a r j a n i s e m p r e j e I, p a a e t u d i nc nadjam pred novim lcloin kaj dobiti; štejem se pa v listo versto učiteljev, kakor je bilo že v nNTov." povedano, kjcr pridc na cno družinčc po6 Boldov na dan. Da bi že skoraj prisijalo snlnoe prcd naš prag, na klercm sedaj stnjimo, <er se inilo oziramo na vrata milosti, kdaj se nani bodo odpcrla. Iz Teržiča. (Očilno šolsko spraševanje, opravičenje in prošnja do slavnega deželnega zbora). Kakor druga le(a, airio tudi lelos šolsko Kpraševanje, kakor mogoče, praznično napravili in na osebno povabilo priJlo je dokaj poslušalcev izmcd soseskinih mož in domače gospode in to še poscbno k IV. razredu, k čimur jih posebno razun različnih šolskih slvaii šc tudi privabijo nalašč za (o nabranc dcklaniacijc podučljivcga pa (udi snic.šnega zapopadka, (ako nainreč, da 8C diužijo korislne icči z zabavnimi. Dobro so Ictos nauk pospešovale table, dar Njih Vcličanstva presvitlega našega ccsarja. Želel sem, da naj učenci za to slavo iu zahvalo Njih Veličanstvu očitno naznanijo; navadil sem jih, da so (likratni ,,živio!" takole pa zmiraj više zapcli: Bas ali tcmcljiii glas sle zapeli dve klopi dečkov, tretji glas drugi dvc klopi, peli glas so peli ostali dečki, dcklice pa bo o.stni glas poprijelc in vsi so tako dolgo svojc glasove peli, dasem jaz v v.seh (eli glasovih pel besede: Franc J o ž e f P c r v i, Živio!" Za teni je sledilo kakih desct pesem z navadno šolsko vesclico in s ccsarsko pesmijo. *) Zakaj pa je bila zabvalna maša prcd spraševanjem in zakaj se je pri spraševanji tako mudilo, to pa diugi vcdo. — Naše ,,pcrijohc" si Ijubi ,,Tovavš", močno osmešil pied svetom, vendar pa je bilo prchndo, ker je bila zadeta vsa šola. Nckaj izjeinka je, pa ne veliko. Da se pa ni po nikakornni slovnici pisalo, so pa nanesle srenjske zadeve, ki so znane. Srenja jc perijobe založila, torej ni imela za pripravljcno gporočilo piostora. Iinamo sedaj deželni zbor. Prosimo, (erkajmo! Morcbiti, da se nam bo pii (eb durih bolja prihodnost odperla, da se nad nami ne bo še bolj uresničeval stari pregovor, kakor pri nekdanjih nčiteljih! Vsakemu stanu se zboljšuje materijalni stan najpopred; pri nas pa se narobe vprega. Vsakdo zmed učiteljev si mnogo želi, nekteri si želi tega in unega, drugi si želi ae (ega in unega znebiti. Kaj vse žclimo, prosiin, naj se pogleda zadnji list ,,Uč. T." 1. 1865 pa 1866. Bog daj ! L. Knific. — fUčitcljski zbor.) 23. sept. t. 1. se nas je zbralo na povabilo c. k. okrajnega poglavaistva pod prudsednišlvom okrajnega oglednika kakih 18 učiteljev kranjskega glavarstva in sicer iz obeb dekanij kianjske in loške v pisainicab starega grada piijazncga Kianjskega nicsta. Pridružil se je (emu zbnra ludi č. g. Lazar (cdini duhovnik), za šolo vneti in marljivi vodja kranjake glavne tšole. Obravnavale so se razun treh od slavne vlade zaslavljcnih prašanj tudi že druge šolske atvari, ter se je posvetovalo o tem in uncm. Pervo vprašanje se je rešilo skoraj sploh za glaskovanje s pisanjem ob eneni, ter so se našteli tudi razlogi, kteri to ueilo zagovarjajo, ter ga za naj bolj veselo, korisdio in vedrilno ter na vscstrani najbolj vspešno poterjujejo. Pisavec teli verstic je razloge iz svojega izdelovnnja v sloven.ski zapisnik narekoval, g. llunier, okr. glavarstva pisar, pa je zapisnik tcr vse obravnovanja zapiaoval po narekovanji oglcdiiikorcm. Ako je drago, se (udi pušljcjo izdelovanja vaeh trch vprašanj, kcr sem jih po slovunski izdelal, **) drugi pa so veči del nemško izdclovali, nukteri po eno, nektcri po dve, nekteri tudi vse vprašanja; eni so pa kar molčali, in zakaj so molčali? Zalo, ker jih zraven ni liilii. Marsiklerega bi se labko vprasšalo, zakaj ga ziaven ni bilo. Pa si morda kleri misli: dokler iiove plače ni, tudi nove postave niinajo moči. 0 drugem vpraaaiiji smo obilno učilnih oddelkov na,šteli; slovnica, pravopisje, povestnica, zcniljepisjc, živalstvo, čbelarstvo, eadjereja, nviloreja, rudninstvo, ribštvo i. t. d. se mora obdclovati po berilu v višjem razredu in to za (o, ker posebnih knjig nimaino za (o, potrcbne pa so, in berilo o vseh teh rečcli kaj omcnja in jih obravnujo, •) Kak) smo obdelovali povestnico našega cesarstva in svetovno in kako smp imenovane table rabili, da smo se vadili na berilih Kadjorejc, sviloreje, živalstva, poljedelstva i. t. d., drugo pot. Pis. **) Prosimo, le pošljite ! Vredn. Pri (ej priliki pa smo (udi Njih Vcličanstvu prcsvillcmu ccsarju vftkliknili zabvalo in slavo za v la namen nam darovane ,,llar(ingcijeve" podobe. Tudi scni v svojem izdelovanji povdarjal, da bi se ,,Hennanove" podobc za kazavni pnduk nikjer pri nobeni šoli nc smele pogrešati. Prav rad bi vedel, koliko našib učiteljev jc pri družbi sv. Mohora, ker nibče drugi ni omenjal ,,žival domačib in lujili" s podobami. —- 0 tretjein vprašanji smo našleli vse polno razlogov, kako naj učitelj ravna, da ga bodo ljudje spoštovali in da bo šola napredovala; poglavidiega vzroka si pa riihče ni upal omcniti, in ta je, kakor naa je g. oglednik sam opomnil, gotovo boljša plača, ker s tcm se bo marsikaj poravnalo, kar je še krivega in da učitelju ne bo ticba bcračiti od biše do hiše. Tudi g. vodja kranjakc glavne šole je k teniu odgovoru blizo to lc dostavljal: Učitelj naj prcd vsem drugirn dela na to, da ga bodo učenci Ijubili, ker potem jili ljubczcn v šolo nagiba, sili, pošilja in tako rckoč vleče i. t. d. Po tem obravnovanji, ki je od 9. do 12. ure trajalo, snio pa še vse polno rubrik imeli napolniti, tako da smo še le ob 1 uri na Stari pošti k gorki juhi sedli, kjer snio se za dušno hrano s telesno poživljali, in nam je mcd kramljanjcm in petjem vse prchitro solnce za božjo gnado šlo. Lepo upanje nain je dajala prijazna veeerna zarja. Mislili smo si pač, da bi se slavni deželni zbor vender tudi naših ran spominjal, ter si s (cin postavil naj lepši spominek za oaiiko in oliko našega naroda! L. Knific. Iz Celovca. (Poziv Slovencem!) G. D. Tratenjak predlaga v ,,Slov. Narodu*: Naj bi pri vstopu k družbi sv. Mohora prihodnje leto udje razcn letniue dodali vsaki po 10 nkr., po tej poti bi se nabralo okoli 1300 gld. Za 300 gld. bi se Janežiču omislil spodoben spominck. Letni odstolki od 1000 gld. pa bi se dajali za darilo pisatelju, kteri bi družbi izročil najboljše dclo za natis, in to bi bila vse žive dni: ,,J a n e ž i č e v a ustanovitc v". — Radoslni podpiramo (a predlog; da ae pa vrcsniči, (rcba, da nabiratclji družbinih udov Ijudem primerno razjasnujcjo blagi in vrcdni naincn, kar nitj jim bo živo na srcu. Gotovo pa je Slovencem svcta dolžnost, da varnjemo in slavimo ppoinin Janežičcv! Zalo smo koj v začclku imcli namcn, ki ga razglašamo (a: Nuj blagovolijo častiti rodoljubi vseli slovenskib strani zlagati, da se ranjkciiiu pisatelja postavi primcren spoininek! Doneske bo prejemalo in razglašalo ,,Bescdnikovo vredništvo" v Celovcu. Slovence gploh prosimo, da z dobro voljo pospežijo dobro in blago reč! (»Bes.u) Iz Ljubljane. (Zbor mcstuih učitcljev.) 29. sept. t. 1. 8ino imeli (udi mi ljubljanski incstni učitelji v ineslni dvorani 8voj napovcdani shod. Preč. g. okrajni oglednik kot pervosednik naj prcd prijazno ogovori prieujoče, povdarja nanicn šolske postave in učiteljc tfpodbuda, da bi vzajemno in zedinjeni dclali za pov/.digo ljudske šole. Potcm pridejo na versto znana vprašanja, in sicer o pervem: ali naj se učenci uče čerkovati, slovkovali, ali brati in pisati ob cnem? Po g. Belarjevem govoru, da se učenci uaj Iožeje in naj prijelneje uče brati in pisati ob cnem, se sploh sklenc, da je to ravnanje ali učilo naj boljc za naše šolc. *) Pii drugcm va/.nejcin vpra.šanji, kako naj sc z bcrilnimi vajaini združujejo šc diugi nauki, sc mudiiiio dalj časa. G. pervosednik kažc nek odgovor tega vpraaanja iz učiteljskega ehoda prejšojega dnc. *"*) Za tem g. Močuik razlaga, kako bi ae v ljudski šoli posebno zemljepisje podučevalo in združcralo z beiil.nimi vajami. Drugače se uči zemljepisje kot vcdnost, t. j. sislematično, diugače po pedagogičnib rodilih. Navaduo se zemljepisje zacenja z matemaličnim oddelkom. Pedagogika pa pravi: Od bližiijega na daljno, od znanega do neziianega. Domači kraj otrok naj boljc pozna; zemlja, kakoršna je, iijcni hribi in doline, plani in ravnine, gozdi, polje in (ravniki eo mu že znani. To naj se mu najpicj razloži, tcr pokaže, kako se to narisa. Potcin naj otroci apoznajo 4 krajo svela, kajti besede ,,zgor", ,,doli", ,,ua deano'*', ,,na Ievo" nc zadostujejo. Olroci so že sedaj nekoliko pripravljcni, tedaj naj se iz posamesnegu (specijalnega) zcniljcvida doinačc dcžcle naj prcj odbcre rojslni kraj, naj ae v vanj narisajo vasi, mcsta, reke itd. Kar ae je otrok naucil spoznavati pii rojtstnem kiaju, naj ae uči tadi pri domači deželi. Da učenec epozna porečja, gorovje, naj se inu to v celoti prcd oči slavi, n. p. naša domača Sava od njenega izvira noter do uslja i. dr. Pri tem podučevanji gre v pervi vcrsti za naravne nieje. Ko se jc učencu pokazala ožja in šiija domovina, naj občuduje zvezdno ncbo, naj spoznava zemljo za obljo, ktera se suče v neznanem piostoru neba, naj se mu pove, kaj nareja šliri lelne čase i. dr., naj sc mu povd, kakšno je poveršje zemlje, morje, gorovje, dalje razlika mraza iu lu- plote po zemlji in poslednjič človeška plcmcna. Ko je učcnec to zvedel, potem naj se uči dežele in deržave po svetu poznati; učencc pride potcm še enkrat v avoj domači kraj nazaj; pervikrat je spoznaval reke, gore in nektere posamnc kiaje v domači deželi, spozna pa acdaj vredbo dežel, ujih zvezo rncd seboj, ter nekoliko iz statistike itd. Učenik kazaje podobo domačih krajcv, se bo težko anal, da bi tudi kaj ne spregovoril od zgodovine teh krajev. Govore od Save i« Kolpe bo težko molčal od Siseka ali Bclgrada i. t. d. Podoba krajev se še le potem živo v spomin vlimie in kraji sc oživč, ako vidimo, kako so se od nekdaj na tem piosloru Ijudstva gibala in suknla. Kaj pa, paziti je, da (ake vpletene rečf ne zapeljujejo učitclja preveč od svojega glavncga namena. Zgodovina, kteia sc uči v Ijudski šoli, ima prav poscbno namen serce požlahtniti, ter ga ogieti v Ijubezni do domovine i. t. d. V ta nainen so pa bolj sposobne žive slike slavnih mož, kakor raz- kladanje dogodadij, zgodovinskih šlevilk, ktere ee prej ali slej pozabijo. Vsa zgodovina naj se pa učcncein kaže kakor vlada božja nad človcčanstvoni i. dr. K aklepu pa inisli g. M.: Drugo berilo jc po hc- danji oanovi namenjeno za 3. in 4. razrcd glavnih šol, naj bi se v 3. razrcdn vzel pervi razdelck: naravopisjc; v 4. razredu naj bi se pa vzel 2., 3. in 5. razdelek. Učitelji so pa te niisli, da naj (o določi ravnateljstvo vaake šole v porazumljenji z učitelji. — Tretje vprašanjo *3 Oudno se nam zdi, da se še dan dancs pomcnkova o (em vprašanji, kei' scdaj povsod, pa tudi na Kranjskem že čez 20 let podučujemo po tem učilu. Vredn. **) Popis učiteljskega shoda iz Ijubljanskc okolioc podamo drugo pot. Vrcdn. o učiteljcvi veljavi odgovarja se liaj pved o po.samnili zadevah, poteni pa splnšno. G. Močnik povdarja, da k učiteljcvi vcljari pripomore iiaj več tudi to, če tudi njegovi predniki kažejo, da jim je mar za učiteljevo dobro ime, da tedaj ne gledajo na to, kaj ta ali uni govoii, ali kako ta ali uni sodi učitelja, temuč naj se o (cni vselcj tudi sami prepričajo in ravnajo samostojno. G. vodja Rozman dodaja k temu odgovoiu še dalje in razlaga, kako važna je učiteljeva veljava, da pospešuje vpljiv do šole. Sploh pa se pri tem vprašanji strinja vse v to, da, dokler učitelj po vredbi iu plači ni tako postav Ijcn in oskerbljen, da bi m o ge I s vo j e m u s ta n u p r im e r n o n a v n a n j e ž i v e t i, p r i s r e n j i i n d r u ž i n a h n e bode imel (iste veljave, ktere mu je trcba. Po še nckterih posebnih razgovorih o šolskem verdevanji i. t. d. skleuc g. pervosednik scjo s podbudno besedo do učiteljev in s slavoklicom na Njih Veličatistvo presvetlega ccsarja. — 8. t. m. je bila v deželnem zboru na versti postava o šolskem nadzorstvu. Po živib govorih ,,za" in ,,zopei" je bila poslednjie ta postava z malimi prenaredbami potem sprcjeta tako, kakor jo je nasvctoval šolski oddelek deželnega zbora. Kedar bode postava potcrjena, bodemo jo popolno naznanili. — V mestni šoli se očenci uče (elovaditi, in sicer vsaki razred po 2 uri na tcden.