GLAS NARODA
_
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily in the United States. :-
Issued every day except Sundays —: aid Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers.
TELEFOK PISARNE: 4687 CORTULRDT. Entered as Second.01am Hatter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. under the Act of Congress of March S, 1879.
TSUSFOH PISARNE: 4687 OORTLAHDX
NO. 229. — ŠTEV. 229.
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 29, 1916. — PETEK, 29. SEPTEMBRA, 1916.
VOLIM XXIV. LETNIK XXIV.
Anglija noče miru.
LLOYD GEORGE SVARI NEVTRALCE, DA SE NE VTIKAJO V ZADEVE VOJSKUJOČIH SE DRŽAV. — NE BO MIRU, DOKLER NE BO PRUSIANIZEM STRT! — FRANCIJA BO VSTRAJALA.
London, Anglija, 28. septembra. — (Poročilo United Press.) — Ne izgleda še, da bi bil kmalošen mir mogoč. Vsak korak, ki bi ga Združene države, ali kaka druga nevtralna država storila v prilog miru, bi ga Anglija smatrala za nenevtralnega in v korist Nemčije.
Tako so je izrazil napram zastopniku United Press angleški vojni tajnik David Lloyd George.
—	Anglija se je komaj pričela boriti; angleško kraljestvo j<* investiralo tisoče najboljših življenj, s katerimi ho-če kupiti napredek civilizacije; to investiranje je preveliko, da bi se ga zdaj proč vrglo, — je rekel angleški državnik. — Bolj kot kdaj poprej se zdaj Ameriko sumi, da namerava predsednik Wilson pričeti s kakim gibanjem za mir. Iste sumnje se ima glede Španske in glede Vatikana.
Rekel je, da so se zdaj okoliščine nekoliko obrnile, — namreč, da so uspešni zavezniki, vsled česar se Anglija ne more nikakor ukloniti Nemcem ali takozvanim človekoljubom., ki mogoče dobro mislijo, toda so zapeljani. Izjavil je, da je Nemčija nameravala Anglijo biti do konca, do angleškega poraza^ do nemške zmage. Zdaj bo nekoliko drugače, zdaj bo Anglija vbrala njeno pot, zdaj se hoče Anglija biti do — konca.
—	Cel svet, vštevši nevtralne države, naj ve, da se ne bo moglo ozirati na kako vmešavanje od zunaj. Anglija ni prosila za nobeno vmešavanje, ko ni bila pripravljena za boj. Ona zdaj tudi ne bo trpela nobenega vmešavanja, ko je pripravljena za tako dolgo vojno, dokler ne bo strt pruski vojaški despotizem, in sicer tako temeljito, da ga ne bo mogoče popraviti.
—	Na mir misliti je zdaj nespametno.
Vprašalo se ga je, kaj je njegovo mnenje, kako dolgo more še to trajati.
—	Y angleški armadi ni nit i ure, niti koledarja. Čas sedaj ne pride v poštev. Angliji je bilo treba dvajset let, da je potokla Napoleona; in od tistih dvajsetih let, je bilo prvih petnajst črnih vsled angleških porazov. Ta vojna sicer ne bo trajala tako dolgo, toda ne glede na to, koliko časa, bo trajala, mi bomo zmagali. Mi nimamo nobene de-luzije, da se vojna bliža svojemu koncu.
Vprašalo se ga je, kako je s Francijo, če je tudi ona pripravljena tako dolgo nadaljevati vojno. Rekel je, da ni niti najmanjšega dvoma, da bo Francija vedno na strani zaveznikov.
—	Na to vprašanje naj vam odgovorim z besedami, katere je izrekla neka francoska mati, ki je žrtvovala štiri sinove. Vprašal sem jo, ako ne misli, da je te vojne že dovolj. Ne da bi kaj pomislila, je odgovorila: — Ne bo je dovolj, dokler ne bomo mi dosegli toliko, da bo tako grozodejstvo v bodoče nemogoče. — Ta mati je govorila za Francijo. —
—	Kako je pa z Rusijo?
—	Rusijo, — je rekel George, — je bilo težko razdra-žit i, toda zdaj bo jo še težje pomiriti.
Rusija bo vedno stala na strani velike zaveze, pravi Lloyd George. ;
—	Naš bojni klic je zdaj: Nikdar več kaj takega! — je končal Llovd. George.
Stavka v New Yorku.
Izgleda, da ne bodo imele unije posebnega uspeho. — Končna generalna konvencija se bo vršila v sredo.
Ker ni včeraj unija delavcev za gradnjo hiš napovedala stavke, tudi druge unije niso tega storile.
Prevažalci pristaniških vlačilnih čolnov in krojači ter izdelovalci cigar so imeli včeraj cel dan seje, pri katerih so čakali odločitve gori o-menjene unije.
Ako bi ona unija napovedala stavko, bi bilo še včeraj 300,000 delavcev na stavki.
Odbor, ki ima v rokah stavko iz simpatije, bo danes obiskal vse linijo in jih pozivali, da se pridružijo že stavkajočim delavcem, ki so se odločili pomagati ubogim železniškim delavcem, ki ne morejo pričakovati, da bi se jim mogočna železniška družba v New Yorku u-klonila.
Te dni^se bo vršilo več delavskih konvenei.), pri katerih bodo govo-
rili tudi glavni
Delavci, ki so trdni.
delavski voditelji zastavkali so
ze
Mir in Nemčija.
LEUBECK ZAHTEVA, DA SE Z VOJNO NADALJU JE, DA SE NEMČUA POSLUŽI V BOJU PROTI AN GLUI VSEH SREDSTEV, KI JIH IMA NA RAZPO LACK), TUDI ZEPPELINOV IN SUBMARINOV.
Berlin, Nemčija, 28. septembra. — Propaganda za kruto in neusmiljeno vojno proti Angliji v Nemčiji vedno bolj raste. Zahteva se zopetno vojevanje s submariiti in da se prične Anglijo s Zeppelini z vso silo napadati.
Najprej so bankirje, trgovci in industrijci v Hamburgu izdali neko resolucijo, v kateri zahtevajo, da se prične vojevanje s submarini in Zeppelini; zdaj so tem sledili pa šc njihovi sovrstniki v Luebecku, kakor tudi šest indvajset tamosnjih političnih organizacij, in sicer socialnih, trgovskih in verskih.
Resolucija prebivalstva Leubecka se na nekem mestu glasi:
— Na vzhodu, zahodu, severu in jugu divjajo grozni viharji, ki jili povzročajo naši sovražniki pod vodstvom Anglije, s katerimi hočejo naso nemško domovino uničiti. Ne pozabite, da noče noben naših sovražnikov miru. ne da bi nas preje uničili. Anglija je njihov voditelj — Anglija, ki ne bo trpela močne Nemčije poleg-sebe, ki je sklenila imeti neomejeno svetovno nadvlado, vsled česar nas hoče uničiti. To moremo preprečiti le, ako se bomo poslužili proti Angliji vseh bičev, ki jih imamo na razpolago na morju in na suhem. Samo takrat nam bo mogoč-:; priti do nemškega miru. — Ohraniti Anglijo, se pravi večna vojna; zmaga nad Anglijo bo vsekakor pomenilo sve-
Brzovlak zadel.
South Lawrence, Mass., 29. sep+ Portland Express, ki je vozil iz Bo stona v Portland, Me., je prav blizu tukajšnje postaje zadel v nek tovarni vlak.
Potniki so bili zelo pretreseni, toda nihče ni bil nevarno ranjen.
Lokomotiva je nekoliko pokvarjena.
Dva italijanska zrakoplova izstreljena.
Dunaj, Avstrija, 28. septembra. Nad Jadranom je prišlo do zračnih bojev med avstrijskimi in laškimi zrakoplovci. Poroča se, da sta bila dva italijanska aeroplana izstreljena.
Angleški mornariški tap požene strel 26 milj daleč.
Washington, D. C., 28. septembra. — Ordonančni urad mornariškega departmenta je dobil informacije. da zamore angleški 18-inč-ni top pognati 3000 funtov težak strel šestindvajset milj daleč.
Zahodna fronta. 1 Balkanska fronta. [Grška bo V najkrajšem
času napovedala vojno.
Angleži so zavzeli točko, ki odpira Bolgari so imeli pri višini Kaima-
pot do Ane*. — Vjeli so 600 Nemcev. — Irored Verdun a.
London, Anglija, 28. septembra. Končno so Angleži zavzeli točko, ki vodi v dolino reke Ancre, za ka-
kalan silno velike izgube. — Spopadi ob Doiranskem ježem.
London, Anglija, 28. septembra. Z maeedonske fronte se poroča: — Ob jezeru Doiran se je vnela vroča
tero so se tri meseee borili. Gen.|artilerijska bitka ki se je koneala
Haigove čete so zavzele Schwaben reduto, s katere lahko angleška ar-tilerija kontrolira eel severni del doline Ancre.
Tekom noči so Angleži imeli tudi precej uspehov vzhodno od Thiepvala, tako, da so zopet nekoliko bližji Bapaume. V teh bojih so vjeli 600 Nemcev.
Nemški 180. infanterijski polk je bil že več mesecev v zakopih, ki so jih zdaj Angleži zavzeli, in jih cel ča.s izboljševal in utrjeval, da bi jih Angležem oziroma Francozom ne bilo mogoče zavzeti.
Francozi so danes na sommeski fronti počivali, le nemška artileri-ja je nekaj časa pošiljala ogenj nad franeoske postojanke, na katerega so Francozi potem odgovarjali.
Berlin, Nemčija, 28. septembra. Nemško uradno poročilo se glasi: "Tekom noči so angleške Čete napadale. Blizu Thiepvala je bila bitka nadvse ljuta. Sovražnik je imel nekoliko uspehov.
*'Naši zrakoplovci so včeraj spra vili na tla sedem sovražnih aero-planov."
Pariz, Francija, 2J. septembra. Francosko poročilo se glasi, da so Nemci na verdunski fronti zopet napadali, toda bilo je vse zaman.
Pot v Ogrsko.
Rusi so zavzeli višino, ki je velike važnosti. — Uspehi ob Serethu. — Berlinsko poročilo.
Pozor pošiljatelji denarja!
▼■led negotovoga dostavljanja pošte, ki J« namenjena ls Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarna poiiljatv« do preklica le pod pogojem, DA SB VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DEM Al 1TE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sa morajo le zamuda Ml Jamčimo sa vsako denarno poifljatev toliko Časa, da se izplača na določeni na •lov. Istotako nam jamčijo sanes Ijive ameriške banka, i katerimi smo sadaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri peiS
	terja		
	Osne:		
K	9	K	•
B....	.85	120....	16.20
10....	1.50	130____	17.56
15....	Z20 1 140....		18.90
20....	2M	! 150....	20.25
25....	3.56	160....	21.60
30....	4J30	170....	22.96
39••••	4.90	180....	2430
40,,...	645	190____	25.65
45V...	125 | 200____		27.00
BO....	6.90 j 250....		83.75
65....	7.60 1 800....		40.50
eo____	8.25 j 850....		47.28
85....	8.05	400....	64.00
70....	0.60 | 450....		60.75
75....	10.30	600....	67.50
89....	10.95 | 600....		81.00
89....	11.65 !	700....	94M
00«...	. 12.30 13.50	800....	106.00
100....		900....	121.5Q
110____	14.85 f 1000....		132.00
Ker se zdaj een		• denarju skoraj	
vsak daa menjajo, sm
Petrograd, Rusija, 28. septembra. — Ruski poveljnik, general Brusilov, je tekom zadnjih dni napredoval. Zavzel je gorsko pot, ki vodi med Kimpolungom in Mama-ros Szigetom, ter je tako pretrgal zvezo avstro-ogrskih čet. Ta pot bo velike važnosti, ako bodo pričeli Rusi prodirati proti Ogrski.
Z višine zdaj tudi kontrolirajo Kirlibabo.
• Glasom dopisnika lista "Novoe Vremya" je Kirlibaba prvič tekom te kampanje pod ruskim ognjem.
Upoštevanja vreden uspeh je imel general Brusilov ob gorenjem delu Seretha, kjer je napredoval, kljub temu, da so Avstrijci dobili ravno par ur noprej močno nemška ojačenja. Brusilove čete so vjele 1500 nemških in avstrijskih voja kov.
Ruski glavni stan danes uradno naznanja, da je bilo tekom te ofenzive. ki je pričela 1. junija, od ruske vojske vjetih 420,000 avstrij ski h in nemških vojakov. Dalje so pa ruski vojaki tudi zapelnili 2500 strojnih pušk in 600 vsakovrstnih topov.
Berlin, Nemčija, 28. septembra Nemške čete so v Volinji, pravi nemško uradno poročilo, zavzele vse postojanke, ki so jih bile prejšnje dni izgubile v bojih pri Ko-ritnici. Celo nekolike so še napredovale in vjele 2800 Rusov.
popolno zmago našega orožja. Izstrelili smo tudi enega zrakoplov-ca, ki se je vdeležil boja. Ob Stru-mi smo obstreljevali neko sovražno kolono ob Razolidos, francoska ar-tilerija je pa obstreljevala sovražne pozicije pri .Tenimahu.
Vzhodno od mosta pri Orljaku se je moral sovražnik z velikimi izgubami umakniti. Naši zrakoplovci so obstreljevali postajo v Agisti.
Pariz, Francija, 28. septembra. Vrhovno poveljstvo francoske armade je izdalo sledeče poročilo o bojih na Balkanu:
Fronta ob Strum i: — Angleška artilerija je z vso silo obstreljevala sovražniške postojanke. Pri Je-nimahu smo razkropili neko sovraž no kolono. Sovražnik je imel izvan-redno velike izgube.
Pri Velešu se vrše spopadi med našimi in sovražnimi prednjimi stražami.
Srbska fronta : — Sovražnik ni več obnovil svojih napadov proti višinam pri Kajmakalanu. Na tem delh fronte vlada popolen mir.
Bolgari so bili vprizorili pri Flo-nni več vročih napadov, kateri se jim pa niso prav posebno obnesli.
Naši zrakoplovci so bstreljevali Kenalo, iužno od Bitolja.
London, Anglija, 28. septembra. Tukajšnja Renterjeva agentura je dobila iz srbskega glavnega stana sledeče poročilo:
Ko je prišlo Bolgarom več kot en polk vojakov na pomoč, so napadli naše pozicije pri Gori Kajma-kalan. V temi se jim je posrečilo s silnimi žrtvami vdreti v naše strelne jarke. Nek častnik, katerega smo vjeli, je pripovedoval, da je bilo med našimi in sovražnimi strel nimi jarki vse ozemlje pokrito z mrtveci. — V jarkih se je bil boj na nož. Kljub temu, da je bil sovražnik v veliki premoči, se je mo ral slednjič vendar umakniti.
Srbske izgube so bile velike, bolgarske še 10-krat večje. Vjeli smo 50 bolgarskih vojakov in zaplenili nekaj vojnega materijala.
Dr. Ku do resigniraL
Washington, D. C., 28. sept. — I)r. Wellington Ku, kitajski poslanik v Washingtonu, je danes poslal zunanjemu departmentu v Peking svojo resiraaeijo, češ, da je obolel in da ne upa, da bo tako kmalu o kreval.
Dr. Ku je komaj 30 let star in je najmlajši diplomat kar jih je bilo kdaj v Washingtonu, da bi zasto pal kako državo. On je leta 1909 graduiral na Columbia univerzi. — On je doma n^Šanghaija. Poročil je hčer Tong-Sao-ji-ja, prvega ministrskega predsednika republikanskega kabineta.
"Deutachland" bo spet priieL
Nemčija, 28. septembra.
Pariško posojilo.
Kuhn, Loeb & Co. naznanja, da so ljudje že več pariškega posojila podpisali kot je treba, baje ga imajo že desetkrat preveč.
DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK.
KRAT J KONSTANTIN JE ČISTO POD UPLIVOM ZAVEZNIKOV. — ZAVEZNIKOM SO SE PRIDRUŽILE TRI GRŠKE BOJNE LADJE. — IZ ATEN POROČAJO, DA JE POROČILO O NAPOVEDI SPLOŠNE MOBILIZACIJE NERESNIČNO. — MNENJE BOLGARSKEGA POSLANIKA O SPORU MED GRŠKO IN BOLGARSKO. — VROČA BITKA PRI BRAŠEVU. — OBSTRE-LJEVANJE BUKAREŠTA.
Atene, Grško, 27. septembra. — Dopisnik "Časnikarske Zveze" je doznal iz zanesljivega vira, da je danes zjutraj sklenil grški kralj Konstantin napovedati Bolgarski vojno.
Ko je izvedel kralj, da je admiral Kunguriotis odpotoval iz Aten, je bil zelo razburjen. Grška bojna ladja "Hydra" se je v spremstvu dveh grških torpednih rušilcev pridružila zaveznikom.
Kralj je bil navzoč pri posvetovanju, katerega so se udeležili vsi visoki državniki ter vojaški dostojanstveniki. Kaj so sklenili pri tej priliki, se dozdaj še ni dalo natančno dognati.
Poslaniki zaveznikov silijo neprestano kralja, da bi jim povedal svoje mnenje, toda kralj molči kot grob. Kljub vsemu temu je pa jasno, da se bo pridružil zaveznikom ter napovedal Bolgarski in Nemčiji vojno.
London, Anglija, 28. septembra. — Grški princ Jurij, brat grškega kralja Konstantina, ki se že dolgo časa mudi tukaj, je dobil brzojavko, da se mora takoj vrniti domov.
Atene, Grško, 28. septembra. — Poročilo, da je odrejena na Grškem splošna mobilizacija, ni resnično. Po seji ministrskega sveta je sklical ministrski predsednik Kalo-geropulos kabinetno sejo. Rekel je, da bo vlada poslala Bolgarski noto, katere logična posledica bo mobilizacija.
Podnevi se je izvedelo, da namerava kralj napovedati Bolgarski vojno. Bolgarski bo poslal ultimatum, v katerem bo zahteval, da morajo Bolgari takoj zapustiti grški del Macedonije.
Grško prebivalstvo je zelo razburjeno. Vsakemu je jasno, da se bo v najkrajšem času nekaj odločilo, kar bo imelo za ves grški narod in za vso grško kraljevino velike posledice. Vojne z Bolgarsko se ljudje posebno ne boje.
V New Yorku se slučajno nahaja bolgarski poslanik Štefan Sanarepov, ki je rekel zastopniku "Časnikarske Zveze" sledeče:
— Neumno je misliti, da vlada med Bolgarsko in Grško kak spor. Bolgarska vlada ni nikdar nameravala osvojiti kaj grškega ozemlja. S tem, da so bolgarski vojaki zasedli tri trdnjave v okraju Demir-Hisar, se ni nič pregrešilo. To jim je vendar grška vlada izrecno dovolila. Enako je bilo tudi z okupacijo Florine, Kastorije in Kavale.
Vsak
se bo gotovo še spominjal, da je Bolgarska v balkanski kampanji zadnje jeseni zelo rešpektirala grško nevtralnost. Tedaj je bila Bolgarska prepričana, da ji bo mogoče živeti v miru z Grško.
Kmalo zatem so pa dospeli aavezniki v Solun in začeli spravljati Grško na svojo stran. Na vse mogoče načine so jo ščuvali proti Bolgarski in kot se kaže, so zdaj vendar dosegli svoj cilj.
Grki niso navdušeni za vojno. Če bo vojna izbruhnila, ne bo to krivda ne Bolgarov in ne Grkov, pač pa edinole krivda zaveznikov, ki imajo grško vlado popolnoma v svoji oblasti.
London, Anglija, 28. septembra. — Atenski dopisniV
Cena kronam je ista kot pri navadnih poailjatvah; le za naalov računa 65 centov za vsako besedo. I
Najboljše je, da se nam pošlje $4 ^ ,	, .	-	.,.„-„.
'.a vsak naalov; ako bo kaj preve«, Keuterjeve brzojavne agenture naznanja, da je dospela tja
ili kaj premalo, bomo poslali na-iiz Kanee, Kreta, neka brzojavka, ki naznanja, da sta os
*.aj ali pa sporočili, da se nam iejnovala bivši grški ministrski predsednik Venizelos iu ad-
lopoflje.	miral Kunduriotis provizorično vlado.
»tudi ]u^kelamaCiJi' ki Sta izdala> PraVita med
*00 itd. do K 10,000.	j	' * . . ...
Brezžične poiOjatve sredo vse! _ — . nas bl blla na.lvečja sreča, če bi se kralj v odlo-v Nemčijo, od tam se pa pošljejo, čilni uri postavil armadi na celo in napovedal vojno. Ako denarne nakaznic« po pošti na sad- j se to ne bo zgodilo, je naša dolžnost rešiti deželo pred pro-
nje mesto.
; padom.
■••Govori se, da bo nemški submarin|ali pa gotov denar ▼ priporočenem "Deutschland" zopet odplul proti .pismu, no pa potom privatnik če-Združenim državam, in si r takoj,[kov. i ko bo priiU vest, da je 4 remen
ailj.
J^r^^^rJ Berlin, Nemčija, 28. septembra. - Vrhovno povelj-se posiljatve dospejo primeroma „ i „ _v,	, . . , f ,	, , v , ^ -»
hitro za sedanje razmere. — Zgo- nemske armade je izdalo danes sledeče uradno porodi se pa kaj lahko, da poiOjetev ;<?ilo:
traje tudi dalj časa In to, ako sej —- V bližini Braseva se vrse izvanredno vroči boji. o napravijo napake pri brezžičnem katerih smo prepričani, da se bodo končali s popolno zrna-brzojavu; denarja se ne more is-j go našega in avstrijskega orožja.
j Pri Udvarhely je položaj neizpremenjen. Bolgari. Nemci in Turki prav dobro napredujejo v Dobrudzi.
Včeraj se je zopet pojavilo nad Bukareštom nekaj nemških Zeppelinov, ki so metali bombe v mesto m povz-do-, ročili precejšnjo škodo. Ko je stopila sovražna artileriia v ^jJlST	*wB8w akcijo, so se umaknili.
Denude bresfiSne brzojavke po-! Dunaj. Avstrija, 28L septembra. — Poročila vrhovne * Hjite po poštnem Honey Order*. £a poveljstva avstrijske armade se glasi:
— Na Sedmograškem in v južnih Karpatih je položaj neizpremenjen.
<r u b i t i, pač pa je mogoča oitev, ako se urine kje kaka napaka.
Kdor šeli podati na U način de-oar v staro domovino, mora n a-
mojjuo.

Sjeskaat«!«

KODA'
GLAiS NAKOPA, 29. SEPT. 1916
"GLAS NAROD
i	(Slovenian Duly.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING
(ft corporation, j
FRANK SAKS SIR, President,	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
COMPANY
PJaee of Business of the corporation and addresses of above officers:
82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko In
Ca nado .................... $303
Za pol leta.................... 1-50
Za celo leto za mesto New York.. 4.00
Za pol leta za mesto New York..
Za Evropo za vse leto..........
Za Evropo za pol leta..........
Za Evropo za «Vtrt leta..........
2.(10 4.r<o 2,55 1.70
"O LAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal npdelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holiday«. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt ipremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
82 Cortlandt St.,
New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Nekaj o
Svečeniki stoje za za grin j al om ter polagajo v usta nemega boga — kapitala visokodoneče besede o narodnem blagostanju in prosperiteti.
Lahkoverni narod posluša te glasove in jim tudi ver- Pri seji British Association, jame, doeim se svečeniki za zaveso smejejo v pest ter kuje- Londonu, ki se je nedavno vršila, j jo načrte, kako si bodo tudi v bodoče na najbolj uspešen ** * način prisvajali vse, kar proizvaja lepega in dobrega ta bogata in neizmerna dežela.
Ko bo izvoljen nov predsednik, se ne bo položaj prav nič izpremenil in naj bo novi predsednik demokrat ali republikanec.
Administracija ne more pri najboljši volji nadvladati malika, kateremu se pravi kapital, in zato je izid predsedniških volitev za delavca kot takega popolnoma brez'jih je raogie~najti,"kot p&eveni vsakega bistvenega pomena.
Xaj glasuje za to ali ono stranko, kapital bo vladal še naprej kot vlada celi svet in ga bo vladal do onega dne, k«) bodo narodi sveta izprevideli, ter pometli s sestavom, kateri je bil naravno plod razvoja, ki pa v sedanjih časih nima nobene pravice do nadaljnega obstoja.
Bodoča evropska mapa.
je kot glavni predmet raz pravljalo o bodoei evropski mapi,1 namreč o map:, ki bo po končani evropski vojni. Kolonel Sir Tho | mas Holdioh je sejo otvoril; on je rekel, da se mora »en rest o vol j no pripoznati, da je najboljši način,' da bi se moglo v bodoče ohranili med narodi mir, da se jih razdeli z močno ograjo, najmočnejšo kar

Dopisi.
Lorain, Ohio. — Večina tukaj-
zadnjih številk, ki so prišle v Združene države, londonski list "Times".	|
Meja bo morala biti nekake planke, -preko katerih se dotična narodnost ne bo mogla razvijati, in pozicije teh meja so pa odvisne zdaj od volje naroda. Osvojitev ozemlja proti volji naroda, ki tam stanuje, je bila ona velika po-
I ne bi preveč daleč zašel, naj bode
zasedaj dovolj o jolietskih razme- '.'''"	1 / "-/ T	' "
<-. , - , -i ™ •	nt lena budalost. Zedtnjenje in
ran. — Sedaj pa naj d v < hieago.	,.	,
-, . 1 WJ ' _ J	, °. spornlzumljenie naroda na onem
Štejem si v rast. da sem imel pri-	, „
...	. . v. . j . , ' ozemlju in z državo, ki je tisto
liko se vdelei.iti predstave, katero ..	... • i	.
...	1 , ' . zemljo osvojila, ni moglo priti ali
je priredilo siovensko samostojno .
Okna izložb,
Dobro razsvetljena okna izložb povspešiju zboljšanje trgovine. Nar«de pozornost mi moidočim in s<> znak naprednosti. Vraša izložbena okna se nčinijo najboljšim prodajalcem ako jih prav uredite in raz svetljite v jesenskih iz zimskih večerih. Pnstite, da vam povemo kaj so napravile za druge, dobro razsvetljene izložbe.
The New York Edison Company
i owr Service
Oneril Office*: Irtmii Plarr and lSlti Slrftl Branch Ottice Sho« Room-, lor liic < ontemrnrr of the Public 124 Broadway
l>elancev S«r«-ct	*121 Wrs: Streti
10 Irving f'lace
"Open until maintain
'*! K 84th Street ■-7 K llMh Street K M**th Street
(Včeraj je bil v našem listu članek rojaka iz La Salle, 111., v katerem priporoča ameriškim Slovencem, da naj se reorganizirajo in da naj bodo složni, ko bo udarila
odločilna ura.
V tisti odločilni uri se bodo odigravale velike stvari, tedaj bo treba poravnati največje račune, kar jih je bilo
kdaj na svetu	N
' Dopisnik nam svetuje, da bi se reorganizirali, združili in poverili svoje želje in zahteve Londonskemu od-boru.
Ameriških Slovencev ni mogoče združiti.
Vsi tozadevni poskusi so se kaj slabo obnesli.
čim lepše in idealnejše namene je imel združevateVj, tem manj priznanja je žel za svoje težko delovanje.
Že vsaj delne edinosti bi bilo treba, toda niti delne edinosti ni mogoče doseči.
Lahko bi strankarili, kolikor bi hoteli, samo da bi bili v zadevah, ki bi bile nam vsem vprid, edini. Pa niti tega ne.
Žrtev naše needinosti je postala Slovenska liga, njena žrtev bo morda Zavetišče, njena žrtev je bilo vse, kar bi brez posebnih težav lahko dosegli, pa nismo hoteli.
Needinost bo naš grob, zavist in malodušnost bosta
pa sveči na njem.	^
Ker nas ni združila strašna nevarnost, preteča našemu narodu v stari domovini, je menda ni moči na svetu, ki bi nas prisilila, da bi si podali roke in složno delovali samim sebi v prid.
Pri sklepanju miru ne bo imel Londonski odbor veliko besede, akoravno se zdaj hvali, da so na njegovi strani zavezniške velesile.
Oe so zavezniki kljub ugovoru Odbora obljubili Ita-ljanu dobršen kos naše zemlje, če hoče Srbija ne glede na Odbor priklopiti k sebi slovenske in hrvaške zemlje, ter jim postaviti za vladarja svojega kralja, je jasno, da zavezniki ne bodo na ljubo Odboru iztrgali Italjanom zavzetega ozemlja 111 da srbski kralj ne bo ne ljubo Londonskega Odbora odstopil.
Premalenkostni smo, da bo kdo nas vprašal za svet in za želje.	-	w^ikis-
Odločevali bodo tisti, ki bodo imeli — moč.
Mi smo in bomo brez — moči in potemtakem tudi brez besede.
Storili ne bodo tako, kot bi bilo nam prav in povo-lji, ampak bodo napravili vse po svoji volji, tako kot bo njim najboljše kazalo.
--o-
Volitve.
šnjih Slovencev nas je zapo&ljenih j0 priredilo slovensko samostojno .	...
v jeklarni, last National Toke'.podporno društvo "Danica", igre Je pa te/jk° pns'°-Co., katera obratuje še precej do- "Lepa Vida". Ali ie pa to bilo le DalJe Sn* Thomas Holdich bro. Vendar v primeri z današnjo sam o i,ue lepa Vida? Ne, ampak razpravljal glede bodoče Franci-drajginjo plače niso briljantne in'to jo bila v resnici nepopisno •>'*> J***lg>j** in kako hi bilo naj-se zasluži le za vsalkdanje potreb- krasna Vida. Ne mislim pa na boljše meje narediti, ali z gon»v-ščine. Precej pozornosti in zani- krasoto nežnega dekleta, ki je na- jf'in ;ili z ^kami itd.	,
stopila na slovenskem odru. Tr-" Mlss M. Newbigin je govorila o d it i pa moreni Ln izreči prvo čast Italiji m Jadranu in je rekla, da gdeni Emi Jorga, ki je nastopila ne.izgleda tako, da bi Italija po-v slavni ulogi igre "Lepa Vida", skušala vzeti Avstriji severo-Njene kretnje so menda presegale vzhodno obalo Jadrana, in sicer vse slovenske igralke v Ameriki, radi tega ne, ker 1m> tam nov in ži-TaOco, da se je opazovalcu č-e^to- la.v narod n aim est«. Av.^-ije.	j
krat zazdelo, da vidi pred svojimi Sir Arthur Evans, predsednik očmi v resnici 5, lir no življenje. Tu- asocijaeije, je istotako govoril, di ostalih igralk in igralcev se ne Naj navedemo dobesedno \/.
Male napake ne "Tirnesa'', o eeni je govoril: ( Le ostalo navzo- "Sir Aithur Evans, president ee občinstvo dela preveč pregla- of the association, said he had vice igralcem, in sicer največ s very friendly feelings toward lt-tem. da ^o vse moške osebe že dol- aly. but he had also lived for scv-go pred uadcem zastora imeli pri- oral years 011 the east coast of the pravljenj smodke in svnh-iee, da Adriatie, where in I he country so si jih brž pripalili, kar pa se- districts the population was large-veda jjako vpliva na glas igralcev. ]y Slavonic, and lie hoped they Sploh pi i gh*daliških prireditvah might eventually be able to build lastno bi se 11c smelo dovoliti kadit, kar np a south Slav State very large-streho. Za vzgled si naj vzamemo! je tudi v vseh mestih od požarne- ]y permeated by Italian civiilza-tukajšnje Madžare, kateri namie-J era department;! prepovedano. Tu- t ion. All the districts on the west j*'1 un'(l!1Kl va
manja pa je v tej naselbini vzbudil a novica, da se bo tukaj gradilo nove jeklarne. Kakor se cuje, je prostor že kupljen in da se z grajenjem prične še to leto. Koliko je resnice na tem, bode pokazala bodočnost. — Na društvenem polju ni opaziti kakega posebnega napredka. Vse je nekako mrtvo in zanimanja za društvene koristi je zelo malo, kar je razvidno že iz te-j more kritizirati, ga, da tukajšnja slovenska nasel-( pridejo v poštev bina šteje 11 društev, »katera pripadajo različnim Zvezam in Jed-notam. Pa vsa ta društva ne zmorejo svojega primernega prostora za društvene seje. Ako bi bilo več zanimanja v tem ožini, bi že lahko imeli svoj narodni dom ali pa vsaj delovali na to, da bi se vsa ta društva spravilo pod
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- "^Sk stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli- '^S ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije, '^fel
Veleizriaje.
Zaplenjene imovine na Hi vat skem.
"Die Dr an ki izhaja v ku. j«* pisala 24. avgusta: Za grebško sodišče je zaplenilo i mu vion Nikole Bnbiča iz I riga. ker ■>•* gu snmi, da je kot vjetnik v St-biji [»»'cšc] v srbsko žandarmerijo.
Dalje se je zaplenilo tudi imovino Petra Ninkoviča iz liežanije, ker ie ob priliki, ko so Srbi vdrli,	.
c - J, . ... • tc-_'a. k
v Snem, s«'l k sovarankii 111 pr< -lialkana" za
ribarjji v Zcmuiiu. k»*r se ga sunu, da j«* leta PTi	v Srbijo in
. k<» je prišlo d«» vojne, pridru-; / A s,ivra?.nikn in sprejel srbsko ! državljanstvo. Boril se je proti za-' vezniski bolgarski vojski in tako I zakrivil zločiu veleizdaje Aretacija.
Z»greb<.ka Hi v it ..:« j. pi-j s.ila :ll. av«tista: Iz Mitroviee j nam ja\lja prijatHj, da so J7. t. ! m. žandariui aretirjdi nadgozd.ir-j j a pet rova rad inške ob'ine, Paja ; Stan o j«-viča. Pravi ><*. da radi-.0 našli |>ri njem neke vdeizd.'jaiskc listine 111 ker je o-trokpošilja! v bnlgrajske šole.
teriai k tej stavbi preskrbeti po ceni, katero njo velja. Znano je
da družbe dobijo vse take stvari ,mnogo ceneje kakor pa posamezniki. I ji že s tem jim bode precej p Omagan o ter prihranjen marsi-ikak dolar. Toraj, ako druge narodnosti zamorejo kaj takega pod\zeti. zakaj bi mi Slovenci v tukajšnji naselbini ne mogli? Sodeč po številu Slovencev v tukaj-	se
Italija in Srbija.
Zatgrebške "Narodne Novine" so pisale 24. avgusta: Za*jm4>sko sodLŠče je odredilo zaplcnjenjc, imovine Dmitrija Atanackoviča,
Idil
Ar,
ravnjo zidati svoj lastni narodmi di mladega tamburaškega in pev-;eoast. of Jstria were Italian in sen- !iaTl'Jeinfti ^l"ge darove v denar-1
dom, za katerega so prostor ku-jskega društva ne smem pozabiti, timent, and nobody could doubt y-^d cesar je zakrivil zločin: Kje je moj prijatelj pili od National Tube Co., in sieeivki je nam dalo priliko poslušati that Italy ought to get. Trieste Yf'r)'iz n;1t"1 za primerno ceno. Obenem je o- par slovenskih pesmic. Cast ko-'and Pola. on Ihe eondition, how-menjena družba obljubila ves ma- nmr čast! — Prijatelj umetnosti, ever, that Trieste should be a free
1 city and free port. Italy mitst secure herself on ihe Adriatic, but she must do so by wise means. If she had the west coast of Istria. the arsenal of Pola and the key j m lints of Bologna and Hrindisi and certain islands, she would do
sKupaj v 1 mu ] M >r< «'•; niovine. I J:; i rd St.,
JOHN KO-cnim letom sva bila honpe, \V. V'a. I mani 1 nekaj iz si are do-.lolm Koprivnik, A kron, Ohio.
"Edinost" v Ti*stu piše: Italiia ima vedno neprilike z za-J vezni ki. zavezniki pa neprestane" V(ir-V	h' she	to mc>Vi'
sitnosti z Italijo radi nesoglasja sh<> wonkl do lt a,t h*r own r,sk s Srbijo. To nesoglasje ie postalo and a1	risk oL e^rtain war
zadnje čase še večje, posebno ko within a limited number of years, šnji naselbini, bi nam bilo mogoče	onlpolovrd v Petro«rad.'W,1-v should we, he asks, who
"Popolo d-Italia" je priobeif čla- sympathize with Italy in free-nek kot. odgovorB londonskemu Venice and Lombardy, not
je' now sympathize also with Serbia
postaviti svoj lastni narodni donii, kateri bi bil v ponos vsem lukaj-šnjim Slovencem. Obenem bi se lahko ustanovilo čitalnico, katera
Ako je dobro za Rockefellerja, je dobro za vas.
Bliža se čas, ko si bo narod Združenih držav izbral novega predsednika.
Kot pri vseh prilikah v novejšem času, se potegujejo za to mesto tudi v sedanjem slučaju trije kandidati, namreč: republikanske, demokratične in socialistične stranke.
Vsled sorazmerno malega Števila socialistov, pride socialistični kandidat komaj v poštev.
Vsled tega prideta do veljave ostala dva kandidata: sedanji predsednik Wilson kot kandidat demokratov, in bivši zvezni vrhovni sodnik Hughes kot kandidat republikancev.
Volitev predsednika ene največje države na svetu bi morala biti tako resna stvar, kot si je resnejše niti misliti ne moremo.
V resnici pa je vse drugače.
Skoraj z vso gotovostjo se lahko že vnaprej ve, kdo bo izvoljen in vzrok temu znanju ni poznavanje naziranja in stremljenja ameriškega naroda, • temveč poznavanje razpoloženja, ki vlada na glasovitem Wall Streetu v New Yorku.
Da je prišlo tako daleč, je vzrok to, da si je ameriški narod prej in bolj izrazito kot kateri drugi na svetu, postavil na oltar malika, kateremu se pravi dolar, ali kapital v širšem pomenu besede.
Times", v katerem časopisu .
dopisnik Steed predlagali, da se 1 seeking development? If Italy V Lorain, Ohio, prav poleg lotov, ki jih mi nudimo V pro
dajo našim rojakom, jih je Rockefeller, kralj olja, kupil
štiritisoč akrov.
To so dejstva, ki dokazujejo vmluost našega posestva in zagotovijo sedaj no vrednost, kakor vrednost v bodoče. Še več, to dejstvo priča, da ni nikjer bolje vložen
ibi bila v korist celi naselbini. Kdi-I ^j.^^j ^^ ^ j^jj^ ^ ^vobodne' not alienate this new nation-no, kar je treba, jc več zanimanja lu:k°lkjer imaj0 Vsi narodi enake' al5t-v< *he might look forward to za to stvar, katerega bi se pa na |	1(';1 postavil pod Pfa**^'"1 settlement in that iv-
pravilo najlažje pri društvenih italijansko Reka pa pod jm«-oslo-!hl,t on r,je other terms/' jab. ^ Začetek bi bil sieer težafeT| vansko upi'.lvo -popf>Io d'Italia"} Ali:
Sir Arthur Evans, predseilnik asociacije, je rekel, da goji jako
Joliet,
lokdaj
sk3 naselbine,
okrajih prebirv:
mere. Kaj posebnih novil- ravno'padla. Kaditega zahteva "Po^lo'P™*™ slovensko in on upa, da »e novosti in razširjale SO SC kot Svetloba okrog zeilielj-ne morccn poročati. Delavske raz-|d'ltwliada se Italiji izroči Trst, bi bHI ti zmožni ustanoviti	skp kroglje, da je poznana pittsburška JoneS iSČ Lailglllilt
'Raka. Zader, Split in Val ona, da!tualno jugoslovansko državo, ka- družba kupila 3,000 akrov zemlje v Lorain, Ohio na iztočili bila Italija gospodarica pomor-
vendar s složnostjo bi se prišlo do yps Sf4)e rad-	prfMiloga,
cilja. Pozdrav! — Frank Ziherl. ker ^ boji da ,bi na ta Da)(vm Av.
iet, 111.—Ker se le bolj ma-|strijti gravitirali na Trst, ali pa,Pr,iatrfifk® ,x,lte napram Italiji/ denar jvOt tukaj. Lotov valil ne bo nikdo VZel ill Cflia )»o j čitajo dopisi iz naše joliet- bi se politično m gospodarsko tr- tod^ je istotoko par let živel na je y Loraill rastla, ako Up<»števate VSe okološčilie, ki SO V laselbine, namenil sem se jaz /.išče pomaknilo na Reko in itali- vzliodni obali Jadrana, kjer je hi-	- ,	- ,	1- ti i,fi,»l,čili I o ib.l»r<» tnvirlov
iJro or,i4ti „»*p sednine ra^-l i an ska. trc(>vsk» r,r«moč. hi T>ro- l« V deželnih okrajih prebivalstvo ™ eZ1» kei ^lllOl l^Rl llStl SO pilohUll U Clobie 10/d(h\-
skega prometa na Jadranu. Najbolj sigurni in najbolj kratki pot v ruski Carigrad in angleško Mezopotamijo vodi preko Reke ia Trsta, katera mesta je toraj potrebno zediniti z Italijo. Novi narodi se naj urede po ugledu na stare in močne države. Da se nova slovanska država (S tem mi-
inere so v Jolietu, kakor napredovanje vojujočih se evropskih držav. Ako Nemci nekoliko napredujejo na ti ali oni fronti, taikoj zavezniki pošljejo novih naročil v tukajšnje žičarne za bodeče žice. Ako se pa preobrne zmaiga na zavezniško stran, da zavzamejo kako mesto ali večjo množino ozemlja osrednjih zaveznikov, ali pa krvavo po Nemcih pridobljenega ozemlja, pa zopet potrebujejo novih naročil na žeblje za pribija-nje tračnic za vozni {promet. Tako, da 'mamo mi delavci vedno dovolj opravka. Seveda, družba pa plača le pičlo dnevno plačo v primeri s sedajno draiginjo. Dela je bilo dosedaj preveč, tako, da morali prekiniti s prometom pri poulični! 1 delih vsled pomanjkanja delavskih moči. Kakor hitro se je pa narava pričela nagibati na zimsko stran, seveda, so pa tudi delodajalci nekoliko zrastli ter so nam pričeli zatrjevati, da so zopet .oni bossi ki ne več ini delavci. — Omenim naj tudi, da še že' vnše vsestranske priprave na slavnost, ki se bode vršila dne 22.11« kaj poreče na to Italija, če po-oktobra v jolietski naselbini ki>tzna kaj rusko zunaj no politiko? petindvajset letnica obstoja slovenske fare sv. Jožefa. Cerkveni odbor, duhovniki, č. šolske sestre, kakor tudi ostaAi farani se trudi-
mor je že prodrla italijaiiska eivi- strani prav poleg posestva, ki ga mi prodajamo in k jer hzaeija. Vsi okraji na zahodni o- 1	' 1:1 1 ,	1 • 1 «- -i ,
bali so bili po duhu italijanski, in	velikanske tovarne, enake onim od l nited
nihče ne more dvomiti, da bi mo- States Steel Corporation.
Število ljudstva bo v Lorain na račun teh tovarn na-
rala Italija dobiti Trst in Pulj, in'
sicer, vsekaikor, pod zunajniini o-' ,	,	,	...
koliščinami, da bi bil Trst prosto rasl° "a.iraani za 2o%. Cena posestev se bo grozno višala.
mesto in prosta luka. Italija se 18,000 delavcev,, ki jili je zdaj v Lorain zaposljenih, ne bo
mora zagotoviti in vgnezditi na zadostovalo. Tisoče in tisoče več jih se bo potrebovalo.
Jadranu, in to na pametne načine., m-4. • -ti 1 •
Ako bi ona imela vhodno obalo . lu -le tore.l Prillka' kl se nudi našim rojakom, da se
slijo Jugosla\-ijo. Op. urc?d.) okre- —<"""» - , - -	.	....
pi in zavaruje pred nevarnostmi' T^nje. arzenal v Pulju ter ključ izpolnijo zelje, kl so Jih dolgo gojili. Pomislite na vašo
.	, .	#	_	T) nI . , ■ " M. i_ TI,_m__..* *-	_____ • K/\/ 1	J§ *X ^ ».f -1______\T * 1 _	I ^ "J
Avstnje, zato je potrebna mfw'na Italija in močna Rusija.
Vražjo nalogo je prevzela — piše ''Edinost" nadalje — velika
Boionje in Brindisija ter nekaj bodočnost — zgradite si dom. Nikar ne plačujte mesec
gotovih otkov, bi bilo jako dobro za mescem svojih težkih prihrankov bogatim stanodaial-
zanjo. Ako hI poskušala narediti eem ali družbam, v kojih hišah stanujete. Kupite lot za hive,*, bi delala na svoj lasten riziko	^ „nc3	+ * .	.	,.	1 . ,
. .in ni ri/iko o-ntovp vnin« v so »as in s tem ste prn'cli ustanovljati svoj dom.
Rusija, ki je. če smemo vrjeti ru- . na riz,KO goio\e vojne v ome-	'	•>	•>
spim časopisom zadnjih dni. zatr- -»enftin številu let. Zakaj bi mi, je Kupite še danes in lie čakajte do jutri. Ni uprašanie
dila, da b« varovala jugoslovan-h^ra-al (Se-Evans), ki slmpatizi- ako llhmte celo syoto ZR ,f|t K')% ■ voj j za nak ^
z^^rtz	t	«b^te	v mJ„ih ob,Po
jugoslovanske države je bil v Pe-,zdaJ ludi 11 e simpatrzirali s Srbi- X azli° .le 111(11 tO, fla valil ne bo potrebno plačevati obresti troigradu. Toda petrogradski lLsti^0' ki si želi	Ako ni Ita- lia ostalo Svoto.
javljajo, da je bil Pašič popolno- T"***^ te nove narodnosti, -p;x:+A	oi;-^«	•
ma zadovoljen s srsojbn obokom ona	S^da ^aprej do mirne . ..l lSlt° takoJ a!l Pa Podite V pisarno. Pišite V Svojem
pri rusiki vladi in da je dobil od reSltv* v tem ozemlju, toda pod .l^ziKU za podrobnosti in mi j,h vam bomo z veseljem po-
ruske vlade garancijo, ki poDol-jno>bwiiini drugimi pogoji._,8lall.
noma odgovarja njegovim idejam,	izvedel za naslov svojih
prijateljev: JOSIPA KOCJAN-C1Č ter LOVRENCA in JAKO-

L-7 spuščen v mori«. Long Beach, Cal., 28. septembra. Snbmarin Združenih držav L-7 je jo, da bo največji uapeh vseh p<ri-;bil danes od California Shipbnld-rediter, ki se bodo vrnile. Da pa ing Co. spnšcen v morje.
i« x i _.
.. ■ - ■ *" ....,
BA «IRCA. Vsi so doma iz Stu- 435-437 4th AVE. denega pri Postojni. Prosim jih, ako bodo čitali ta oglas, da se mi javijo. — Frank Miiavec, 710 Pough St., Niles, Ohio.
(29-9—2-10)
DENES & COMPANY REAL ESTATE OFFICE
PITTSBURGH, PA.
m

OISB sssosž, »t. SSPT. i9i6
jggislovinski
Kitil. Jednita
g
raicorporiran* dne 24, januarja 1901 v državi Minn*»ottL
Sedež v ELY MINNESOTA
•LAVNI UKADHXZIa
fptednlk! A, GERM, 601 Cheru Way o| Fob IT,
dock. Pa.
fodpredsedniki ALOIS BALANT, Box 100. Peart Avf..
Ohio.
•Laml tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Min«. Plsgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min«, laopnik: LOUIS COSTELLO, Box 683, Salida, OoU.
VRHOVNI zdravnik;
1%. MARTIN rVKO, 900 N. Chicago St, Joliet, PL
nadzornih:
sm ETJNICH, 421 i 7th St., Calumet, MIefc
PETEB ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kamaa City, Kani. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN BJ&I&NIK. Route 2, Burley, IdaM,
POROTNIKI S
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PI8HLAR, 808—6th St., Rock Spring«, Wye» •. J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR!
JOSEPH MEBTEL, od droit v a ev. Cirila In Metod*, Her* L Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva it. Srca Jezusa, iter. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st^ od druitva Slovenes, iter. 114, Ely, Minn.
Vd dopisi, tikajoči ae uradnih aadev, kakor tudi denarni .»oiiljatve, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, ve pr~ toftbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oeebna ali neuradna pisma od strani šlaaov |S n« bedi oairalo.
Drufttreno glas&ol "• E A 8 NARODA"
Japonsko vprašanje.
ob-
' mornarico, in sicer tudi iz ranibnih vzrokov.
Ko se je borona vprašalo, pred 1 katerim ima toliko strahu, da se ji zdi vredno oboroževati; njegov j odogvor je bil indirekten.
"Kofra se pa Združene države »oje?"
Nafcn se je barona direktno vpra šalo. ako se mu ne zdi. da je za temi mornariškimi programi japonsko vprašanje, ki dela nape tost ined Zdruežnimi državami in
Baron -loširo Sakatani, eden največjih japonskih ekonomov, bivši župan mesta Tokio, in delegat na zadnji zavezniški ekono-j y mien i konferenci v Parizu, ki se je nedavno vršila, je včeraj v nekem pogovoru z ameriškimi časnikarji rekel, da bo po končani vojni največji ekonomični problem: rešitev japonskega vpraša-, j ngko
Mja. namreč kar se tiče Japoncev;'	^ odgovoril ,<Ta shua
in Združenih držav.	^ jp bUa Japonska ]e od kraja
Baron je rekel, da je zahteva
praviea in potreba", da se pre-	vorjji m rt.kli tlu na5i ]judje
naredi ameriške postave, likajoče se japonskega vprašanja. On misli iti skoro prepričan je, da se bo eelo vprašanje mirnim potom i rešilo, namreč z mirnim spora-; zuinljenjem dvema narodoma z: ideali.	'
Kekel je, da nočejo Japonci drugega kot isto postopanje v Združenih državah kot pa uživajo drugi civilizirani narodi. On naziva postavo, ki ne dovoljuje .Japoncem dostop v ozemlje Združenih držav, "krivično in unfair."
Pravi, da je imela Amerika dobiček od Japonske, ki je patrulji-rala na Daljnem vzhodu, in da bi imele Združene države še večje dobičke, ako bi hotele Združene države vpoštevati "odprta vrata -politiko, katera je edini cilj japonske vlade v kitajskih aferah.
Baron je na potu na Japonsko, vrača se iz pariške konference. On je prišel v New York v nedeljo, tukaj bo ostal še par tednov, nakar bo šel v Vancouver, odkoder bo potein odpotoval na Japonsko. On je zdaj že tretjič v New Yorku. Pravi, da je bilo prijateljstvo med Ameriko in Japonsko tradicioanalno in da se bo to prijateljstvo vedno nadaljevalo, seveda prej je treba doseči med obema narodoma po pol en sporazum. Omenil je tudi delovanje Društva ameriških prijateljev na Japonskem, češ, da bo to važen faktor, ko se bo pričelo resno reševati to kočljivo vprašanje.
Nek ameriški časnikar je baro na vprašal, kaj se misli in govori ter piše na Japonskem glede najnovejšega mornariškega programa. —
Odgovoril je: "Kadar se prične kaka velesila kar nenadoma oboroževati, in sicer * veliki meri, potem prične to zelo zanimati druge velesile, ka.1 je namen tega oboroževanja. Z o-zirom na lokaeijo Združenih dr žav, ki so okoli in okoli obdane s širokimi oceani, Japonska ne vidi nobene potrebe, da bi se bilo tre ba Združenim državom oboroževati, da bi bilo treba delati tako velik mornariški progranj.
"To bo mogoče dalo povod, da bo pričel naš narod študirati vašo deželo. Toda prijateljstvo teh je kot sem rekel tra-ai tudi
ni
ne bodo hodili v Ameriko in iz seljevanje v Združene države jt popolnoma prenehalo. Naši čuti so ->ieer nekoliko ranjeni, vendar zadeve se bo popolnoma lepo rešilo. Jaz mislim, da morate v pripoznati. da se to vprašanje mora rešiti. Japonska ne namera va Združenih držav preplaviti svojimi ljudmi, kot to nekateri izmed vaših časopisov mislijo, V boste videli po vojni, da bo vsaka država po vojni držala svoje lju di doma in jih ne bo pustila v A meriko.
"Mi smatramo postopanje Zdr držav za razžalitev, kar nas boli Moje sanje so, ua bo prišel čas ko bodo Amerikanei tako mislili kot mislijo nekateri veliki in iz obraženi Amerikanei, ki smo iih sprejeli v svoji deželi."
"Japonska", je nadaljeval ofenzivna, pač pa je defenzivna vsakem oziru."
Dalje se ga je vprašalo, ako je res mogoče pričakovati, kot se govori ponekod, da namerava Japonska pošiljati svoje lj"di na Kitajsko.
"Japonska ne bo storila kaj takšnega", je odgovoril. "Ali naj pošljem i mi tja naše delavce, ko sij kitajski delavci vendar trikrat cenejši ?!"
"Kako je pa z japonskimi tovarnami v Kitajski, v katerih lajo kitajski delavci", se ga je vprašalo.
. *'Ah, to je kaj drugega", je odvrnil.
"Ali ima japonski mornariški program v svojem ozadju kake namene in želje glede Kitajske!" je bil baron vprašan naravnost.
"Mogoče", je odvrnil. "Zakaj je pa Japonska imela vojno z Ru sijo?"
"Naj vam povem', nadaljeval, "da je program Japonske od preti sebi in vsem drugim državam vrata v Kitajsko."
Ko je razložil, da je .Japonska napadla Rusijo, ker se je domnevalo, da namerava Rusija okupirati Mandžurijo, in ko je tudi povedal, da bo Japonska vsakega napadla, ki "Se bo predrznil utika-ti se v njeno "odprta vrata''-politiko, je rekel baron Sakatani:
"Japonska hoče, da se jo vpo-števa in da se žajo postopa kot a
ma enaka drugim. Mi smo preskrbeli zase vpožtevanje in dostop v Kitajsko in preskrbeli smo ga tudi za druge narode. Japonska "odprta vrata "-politika ni drugega, kot nekaka garaneija Ameriki, da bo ona imela v Kitajski polje, na katerem ji bo mogoče pridobivati trgovino s Kitajsko na svojo stran."
Baron je dobil eno pod nos, in sicer ko mu je časnikar rekel, da je Japonska to najbrže zato storila, ker more ona najcenejše i zde lovati blago kot druge dežele.
"All right", je odgovoril, "to pripoznam. Vprašam pa Vas, ali nima vsaka država po postavi iste pravice kot mi, da izdeluje blago cenejše ? Napravite si pretektivno tarifo, kot jo imajo vsi, mi ne bo mo imeli nič zoper to. Vaši indu-strijci in vaši trgovci gredo lahko na Japosko in Kitajsko in tam lahko kar hočejo delajo. Mi ne moremo to storiti v Združenih državah. Zakaj ne? Ako smo dovolj inteligentni in ako imamo zmožnosti. da se lahko družmo z velikimi Amerikanei, zakaj se nas zapostavlja in izobčuje?"
Japonca se je potem vprašalo, ako hoče Japonska Filipine?
"Ne', je odgovoril. "Filipini spadajo Združenim državam."
"Toda, recimo, če bi bili Filipini že prosti?", se je glasilo na-daljno vprašanje.
"Amerika bi vedno imela nekako pokroviteljstvo čez Filipine. — Veste, jaz vam povem, da ima Japonska dovolj opravka v Japonski."
Baron se je čutil razžaljenega, ko se mu je reklo, tla pojasni, ako je kaj resnice na tolikokrat ponovljenih poročilih, da so bili japonski častniki v mehiški armadi.
"To ni res", je odločno zakli-al. "To je absurdno. Jaz mislim, da >e je moralo kakega Mehikanca smatrati za Japonca. To se je že večkrat zgodilo. Ako so pa Japonci res v Mehiki, namreč v mehiški vojski, potem vam zagotavljam. da japonska vlada o tem ničesar ne ve. Vi imate nekaj časopisov ki trosijo med ljudi take novice, kar je vse drugo kot dobro za nas in za vas."
Nedavno je nek nevrvorški list prinesel poročilo, da je bila muni-ci ja, katero so Japonci poslali zaveznikom, izdelana v vladni tovarni za municijo in da je japonska vlada spravila v državno zakladnico velike dobičke.
Na lo 'novieo" je baron Sakatani pojasnil:
"Pred vojno se je v državnih tovarnah za municijo izdelovalo municijo, toda ko je prišla vojna se je to prenehalo, kajti pojavilo se je mnogo navih podjetnikov, ki so pričeli izdelovati strel ji vo, in dobičke so spravili sami."
Baron je znan na Japonskem kot eden največjih zagovomikov miru ali pacifistov.
je bQ imenovan, ko je bil Činda noslan za poslanika v London.
Stališče japonske vlade glede ameriško - japonskega vprašanja ie. kot so izjavili nekateri uradniki pri poslaništvu, da je postopa-lje Zdruežnih držav napram Ja-poneem krivično in v nasprotju z mednarodnim pravom. Japonska vlada pravi, da to Združene države delajo zato, da dajejo tako dru gim narodom boljše priložnosti.
Uradniki japonskega poslaništva so prepričani, da prihodnje pogajanje med Združenimi državami ne bo v zvezi z nobeno nevarnostjo kake vojne, temveč, da se bo vse lepo, mirnim potom rešilo.
Japonska zunanja politika obsega tri glavne točke, in to so: da bi stopila z Združenimi državami v bolj prijateljeske odnošaje, da bi se mogli japonski interesi v Kitajski razvijati in da bi prišlo do zaveze, med njo in Anglijo.
- > • t >
9BBBBS

■m

—	Rogljanov svet pod jarkom je močviren; moj pa je suh in rodoviten. Za močviren svet vendar ne morem zamenjavati suhega.
—	To je res, — se je vdal Jer-naj. — A zato pravi Bende, da ti da toliko več. Sicer pa (in Jernaj se je zazdel samemu sebi nespa
meten, da se vtika v zadevo, ki njega ne briga, — sicer pa napravite, kakor veste in znate.
In odšel je nevoljen sam zase.
Ana pa se je v tem hipu spomnila starega kočarja, ki je bil strehar in moder mož v okolici. Kar spomnila ga se je in v hipn ji je bilo jasno, da mora iti in se posvetovati z njim. Ljudje so se radi zatekali k njemn po svet; — zakaj bi se tudi ona ne?
—	K njemu grem; njega povprašam.
In vstala je in šla. Neka malodušnost. ki se je je
Kar se tiče japonskega sodelovanja pri "vojni po vojni" bo baron Jošito Bakanti v petek razložil, ko bo pri kosilu pri Jamesu Brownu Scottu, tajniku i'arnegie-jeve mirovne družbe.
Goljuf.
Črtica.
Spisal Pavel Perko.
(Konec.) III.
— Kakšna bo? Kako si opra-je vprašal Rogljanov Ja
vil? -nez.
—	Takšna je, kakršna je bila rajna... Ne proda. Sicer pa par pedi sveta sem ali tja. Ni vredno da bi se človek gnal v to.
Janez pa se je porogljivo nasmehnil .kot bi hotel reči:
—	Pa le nimaš toliko moči kot slabotna ženka. In vendar si mož in celo — boter...
In ta zasmeh je Bendeta bodel v dušo.
Ko bi se bilo vredno prepirati z ženskami, še enkrat bi šel in trpko in surovo bi hotel nastopiti.
—	Pa najmi koga drugega, da gre mesto tebe. — je svetoval Janez. Videti je bilo. da mu je veliko do t%ega, da stvar izpelje.
—	Morda misli le na svojo korist. — si je dejal Bende.
Toda veliko ugovarjati mu n smel; saj je bil njegov dolžnik.
—	Čakaj, soseda .Ternaja do bini; tega pošljem k njej. Pobo-
bila polastila, ko je videla, da je sama na svetu nasproti tolikim, ta malodušnost je kar izginila.
—	Kočar bo gledal na mojo korist in pritrdil mi bo. da delam prav. To vem, da bo!
In glejte, ni se varala. Strehar Kočar ji je takoj dal pameten svet. Na rat ko in brez ovinkov ji je rekel :
—	Ne smeš. tako ti rečem. Bog varuj prodajati! Bende bi ne bil veliko na boljem. a ti bi bila na slabejem. Le poslušaj, kar ti rečem : Bog varuj! (In globoko so se mu vdirala neobrita lica. ko je vlekel iz pipe.) — Ne prodajati! O Bendetu ne rečem nič. A kjer je Rogljan vmes, tam ne kupuj in ne prodajaj! To rečem!
—	A kaj naj odgovorim, ko vem, da me bodo zopet silili*
—	Hm, reci da ne, pa je konec besedi. Boljša prva zamera, nego druga.
Ko je šla od Kočarja, je čutila v srcu neko trdno, neomahljivo samozavest, katere dotlej ni poznala. Da, da! Doslej je bila otrok, ki je prepuščala večje skrbi le materi. Sedaj pa je sama na svetu. In treba je, da je odločna!
IV.
Tista jesen je bila zelo deževna. —
Pusti so deževni jesenski dnevi. Enakomerno ti pada dež in e-nakomerno otožno ti kaplja od strehe v žleb in po žlebu navzdol; kakor bi kdo z lahkim lesom tolkel ua pločevino.
Ne da bi ti bilo treba gledati skozi okno — že po tem veš, da
žen je in ona ga spoštuje. Ni zlo- dežuje. —
Izjava japonskega poslaništva v Waahjngtonu.
Washington, D. C., 28. sept. — Japonsko poslaništvo je danes odkrito priznalo, da uo Japonska po končani evropski vojni r is obnovila boj za pravico, da bi se smeli Japonci izseljavati v Združene države, kot je izvajal baron Jošito Sakanti v New Yorku.
Pogajanja glede tega vprašanja, ki so se končala pred dvema letoma, po mnenju Japonske se niso končana, temveč le preložena na poznejše, ker je bilo treba potem reševati druge važnejše probleme, ki jih je spravila na površje evropska vojna.
S pogajanji se je prenehalo, ko se ni ničesar doseglo, kljub temu, da sta imela bivši državni tajnik Brvan in tedanji japonski poslanik v Washingtonu baron Činda več konferenc in da je romalo par not iz Washingtona v Tokio in nasprotno; vse te konference in note so bile vsled postave, ki jo je sprejela država Californija, s katero se je prepovedalo Japoncem naseljevati v njeno ozemlje.
Potem, ko je državni depart-
mek, da bi se ženska ne dala o-mečiti... Prav imaš! Jernaja poprosim.
Sosed Jernaj je bil res dober mož; le nekoliko prelahkoveren. Ko ncu je Bende razložil svojo misel in ko je še Rogljanov Janez pristopil, je menil, da je kar njegova dolžnost, da gre in ostro poprime Ano. Z rajnim očetom njenim sta bila dobra prijatelja, to se mu je zdelo, mu daje pravico, da jo sme svariti bolj ko drogi.
— Tako ti povem, Ana, — je dejal, — za boljšo sem te imel kot si v resnici. Da bi tako trdovratna bila. nisem verjel. Poglej, ali bi ne bilo najbolj krščanko. da prodaš nekaj malega sveta in sosedu pomagaš iz zadrege. Ti si sama,
Človek je ob takem vremenu zaspan in slabe volje. Pravega dela ni; človek ne ve, kaj bi počel.
Bende, ki je bil bolj dninar nego rokodelec, ta dan ni imel dela, a misli in skrbi je imel dovolj •in te je hotel pregnati s pijačo.
Ni bil pjanee. A ta dan je bil morda zadnji v domovini in vino mu je žalost slovesa vsaj nekaj zmanjševalo.
Na tihem je bil sklenil, da gre v Ameriko in do danes tega ni povedal nikomur razen ženi. Čutil je, kako je bil zlezel v oblast — Rogljanu. Na tihem je hotel iti in zaslužiti, da reši sebe in družino.
Krč mar Berton mu je imel posoditi za pot.
— Veš, pa ne zameri, Ana, —
on pa ima otroke, ki potrebujejo je dejal, ko je prišel mimo hiše.
prostora. Kaj torej hočeš? Cemu se ustavljaš?
Ana se je začudila, da tudi Jernaj prihaja s tako mislijo. Za hip se je vprašala, ali je morda vendarle res preveč trdovratna in
kjer je Ana stala na pragu. Ne zameri, če sem te vtikal v tisto prodajo... Kaj meni mar, ali prodaš ali ne prodaš; jaz grem v Ameriko.
— Pa ne res? — se je začudila
ali ni rajna mati vse le prečrno Ana.
videla___
Že je dvomila, kaj naj odgovori.
— Tako ti svetujem, daj se pre govoriti. S sosedi živi v miru. ako le moreš. Tako so meni rajna mati — Bog jim daj dobro — vedno pravili. Sosedu stori dobro, kjer mu le moreš. Glej, moj sosed je Rogljan. Drugi ga ne marajo, a jaz — povem ti — živim prav v miru ž njim. Meni se ne zdi napačen človek.
Ana "se je spomnila, da je Rog
ment pojasnil aJponski, da ne mo-jljanov za poroka .Ternaju... In vsa re storiti ničesar drugega glede f zadeva ji je bila naenkrat bolj
te postave kot vplivati na posta-vodajne faktorje, da jo odpravijo — in sicer to radi ameriške u-stave, — je japonska vlada izjavila v zadnji noti, da se bo s pogajanji prekinilo.
Takrat so bili vsi prepričani, d^ Jernaju je ob tej odločnosti u
državo, ki je popolno- ski
■ - ^..iv^
bo Japonska le tako dolgo pustila to stvar pri miru, dokler bo vojna, toda zadnje čase ni na to vprašanje nihče več mislil, vsaj govorilo se l: več o njem.
Od tega se tudi zdaj ne bo od strani japonskega poslaništva formalno razpravljalo, dokler ne bo. prišel v Washington novi japon-)
jasna.
Dobila je pogum ter rekla: — Veste, sosed Jernaj: ne morem !, Rajna mati tega ni hotela; je že vedela zakaj. — Jaz tudi ne smem!
padla polovica poguma. Vendar obupal ni.
;— Če se ti zdi škoda trgati svet, pa zamenjaj. Bende ptavi, da misli kupiti od Rogljana parcelo sveta tam pod jarkom. Od te parcele ti odstopi polovico, no in svet imaš lepo skupaj in nič četudi Bendetu na« to t
.......
_"__
— Res! Pa tiho bodi. Veš, do danes nisem tega trosil okrog. A morda odrinem že jutri. Berton mi da za pot in potem... Če bi se primerilo, Ana — in solzne so mu postale oči — če bi se primerlio. da bi Rogljanov. saj veš: — zaupati mu ni... Če bi se primerilo, da bi zapodli iz hiše ženo in otroke.... To sem te hotel prositi, Ana! Sama si, mati ti je umrla, prostora imaš na drugem koncu dovolj.... Če bi jih vzela pod streho; to seni te hotel prositi. No pa, saj ni da
bi---
In odšel je naprej, moker in reven.
Vsled jeze je bil postal bled in smešno je bilo videti zabuhel obraz, pa bled...
—	Goljuf si in ne zaupam ti, da veš. Tudi tedaj ne, kadar mi kaj daješ ali ponujaš. — Travnik pod jarkom mi ponujaš, a jaz ga nočem! Ne zaupam ti, goljuf, da veš.
In vdaril je po mizi, da so za-žvenketali kozarci.
Gospodar Berton je vstal in čakal neodločen, ali naj spravi Bendeta ven, ali naj posluša, kaj bo odgovoril Janez.
Janez pa — že poprej bled — je postajal še bledejši. A prema go val se je do skrajnosti.
—	Dobro, ako nočeš; meni prav. Hotel sem ti dobro, ker vem, da si revež... Toda sedaj — in vstal je ter se postavil ob robu mize — sedaj plačaj! Plačaj v štirinajstih dneh, sicer — —
In vdaril je po mizi s pestjo, da so se mu potresli hodnični rokavi gori do debelih laktov.
—	Vse dobiš, tako ti povem!.. Jutri me bo vzela Amerika in potem ti vržem tiste krajcarje — in narazen dva, da veš!
Janez je bil že pršel do vrat in hotel oditi. Zadnje besede pa so ga spekle, da se je obrnil in stopil nazaj.
—	Pa ne, — je rekel. — ampak dom ti prodani in otroke in ženo ti spodim iz hiše. Tako bo!
Bled jc bil. a z nobeno mišico ni trenil. Oko se mu je tako ostro vpiralo v Bendeta. da Bende za enkrat ni vedel, kaj naj odgovori.
Janez pa, kot da se je domislil nekaj važnega, se je vprl /. roka-mo oh mizo in kričal:
-	Prašam te, ti Bende. ali si --mož, ali si baba? Mož nisi! Ko bi bil mož, bi znal krotiti trmo tist. dekline Bolantačeve. ki si ji boter... Poglej svojo hišo! Voda ti izpodjeda zidovje, ker jarek drži tik do zida. Ob deževju ti izpira voda vso steno. Zdaj in zdaj ti bo izpodjela podstave... No. in kaj ti je bilo treba drugega, kot da dobiš moj travnik pod jarkom. Po travniku bi napeija! vodotok, ob hiši bi pa škarpo postavil. lis lahko bi jo bil postavil, ko bi ti bila dala deklina tisti svet... Tako pa ti bo kmalu vredna hiša toliko, koliko je vredna groblja kamenja Tako. je!
Bende je hotel ugovarjati, toda ni mogel do besede.
—	Vodo bi bil napeljal do Bolantačeve njive. Proti e«*sti 1 j i jo bil napeljal. In lahko bi jo bil napeljal; saj bi jo bil po svojem.
Še bi bil kričal; toda iz kota sem se je pojavila sloka postava starega Kočarja, Bog sam ve. kje se je bil vzel.
Dotlej ga nista bila zapazila niti Bende. niti Janez.
—	Postoj ti Janez, da te nekaj vprašam. — je rekel in glas s.- mu je tresel razburjenja. — Ti Janez, si rekel, da bi bil napeljal vodo proti cesti. Toda med jarkom in cesto je sedaj Bolantačkina njiva — !
—	Kaj potein? — je vprašal Janez porogljivo.
—	Kaj? Na njivo vendar ne bodeš napeljevaT votle... Njiva je dekletova last. — In edino to njivico ima po rajni materi.
—	Dekle in njiva meni nič mar. Ako skopljeni vodotok do jijive. kdo mi more braniti? Svet je moj. Čez njivo bo voda s^nigo delala sama, ali pa naj deklina gradi škarpo.
—	A, tako?!
In Kočar se je obrnil ter izginil v kotu mežikaje z očmi.
—	Dobro si mit povedal! — je dregnil sosed Kočarja. — Na.
—	Ne bo več veliko prijemal, ne! — je pripomnil kmet, ki je tisto jutro šel po cesti in se vstavil ob gruči sosedov.
—	Kdo ne bo prijemal? — so vpraševali.
—	Ali ne veste? Rogljanovega Janeza ni več!
—	Kako?! Ali je — — ?
—	Pravkar so ga dobili mrtvega...
—	E! Ni mogoče! Še včeraj sem «a videl.
—	I, kajpak! Prišel je pozno domov, vinjen in razburjen je bil. Deževalo je in treskalo, kakor veste. V najhujšem nalivu je Tekal okrog hiše gologlav in golorok. In vpil je. da ga je bilo slišati do tretjega soseda:
—	Podira se! Podira s«'! Pomagajte, podsulo me bode!
Grozno je tulil. Sosedje so prihiteli in Mevže in Andrejka sta ga komaj spravila na ležišče. Potem je zaspal. No in danes zjutraj so ga dobili mrtvega.. .
— A! — Glejte si! — so se čudili drug za drugim. —
—	Takšen je bil, da ji- vedno kaj premišljeval in tuhtal. Jaz mislim: prej ali slej bi se mil bilo itak zmešalo. — je pristavil sosed.
Bende je izvedel o Janezovi smrti, ko je bil že v Ameriki.
Ženi je odpisal dolgo pismo, kjer pravi: Bog mu daj dobro: hud nisem bil nanj. Ako l»i mi bilo dana. bi ga bil hotel prositi odpuščanja. Pa kar je. je. Delam pridno in ako Bog da srečo, v par letih prislužim toliko, da se dolgovi poplačajo in s»* domačija postavi na k:ik primeren kraj.. . Sicer pa: malo časa smo na svetu in za ta čas bo že... Knj bi, tisto!. ..
Kruh za mladino. London, Angrlija. 27. septembra. Reuterjev korespondent poroča i* Amsterdama:
"Tukaj je bila sprejeta neka brzojavka iz Berlina, da je bila letos v Nemčiji taka letina, da dobi lahko vsak deček, kakor tudi deklica od 12. do 17. leta -*i00 gramov več kruha na teden. Izdajalo se bo za take otroke posebne karte.
Zvonite zvonovi!
Pri Bertonu pa je nastal prepir, da se je čulo ven in da so ljudjtr postajali pred vrati. Pa saj večkrat nastane prepir in ljudje postajajo pred vrati.
Toda danes je vpil Bende. ki ni rečem! bil pijanec, a danes je bil slučajno pijan. In vpil je visoko in kričeče, da je človek hote ali nehote ostal in poslušal.
—	Goljuf! Goljuf, da veš! Goljuf si bil in goljuf ostaneš!
—	Kedaj sem te, povej, kedaj sem te goljufal! — je ugovarjal
pij!
Kočar pa ni pil. ampak samo mežikal je. A obraz mu je bil resen in trd.
Tedaj pa se je z jasnilo tudi Bendetu. In zasmejal se je ter se udaril po čelu:
—	Ha! A tako si mislil?: Glej ga, kakor sem rekel, tako je: — goljuf si in goljuf ostaneš!
In zrastel je in z očmi je bliskal.
—	Hišo bi bil obvaroval, kaj ne? Pa ne meni, ampak sebi bi jo bil obvaroval, kaj ne? Ker na to si čakal, da me zapodiš iz hiše potem, ko bo enkrat hiša na trd nem... A rečem ti, le imej jo! — Imej jo tako, kakršna je. Poženi mi ženo in otroke, a hišo naj ti izpodje voda — voda - In vo-
da naj ti hišo izpodje! Tako ti
Zvonite, zvonite zvonovi.
v blaženi tihi večer, poslušam vas v daljni tujini, mi vzbujate v miru nemir...
Oh, kje so zdaj tihi večeri.
ko legal j> m rak na zemljo, zvonovi so mili zvonili, nad mirno domačo vasjo.
Ko zdaj se nahajam na tujem.
mi solza po licih polzi, če v mraku večernem pokojnem iz stolpa se zvon oglasi.
Zatoraj : zvonite zvonovi.
naj solza oko mi rosi. saj meni. v daljni tujini.
nikdar se srce ne vmiri. ... Brooklyn. N. Y.
Anna Marin.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem, naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno novico, da nam je dne 16. septembra t. 1. po dolgotrajni bolezni za vedno zaspal vsem nepo /.abni brat
MATIJA POZNIČ v najlepši dobi življenja v s-taro-siti 28 let.
Najlepšo zahvalo izrekamo tem-potam vsem, ki so ga obiskovali in tolažili za časa njegove bolezni, posebno pa onim, ki so ga .^premrli k zatLujemu počit.ku ter mu podelili krasne vence v zadnji pozdrav.
Ranjki, ki je bolehal in umrl za jetiko. je bil doma. v Nizki vasi, fara Rečica na Stpod. Štajerskem, kjer zapušča mater in dve sestri, en brat in oče sta mu umrla lansko leto in drugi brat Jožef je pa v jet v Italiji.
Krasne vence so darovali: Anica Hočevar, njegova izvoljenka in njena sestra Marija ter brata Frank in John; poseimo krasni venec so mu darovali njegovi neomenjeni prijatelju
Vsem, ki so ga poznali, se pri-
klo:
Tisto noč je odšel Bende. Vsi so se začudili, ko se je re- poroča v molitev in blag spomin
Žalujoči ostali: Anica Hočevar, izvoljenka. Frank in John Funič, "brata. Milwaukee, Wis., 18. aept. 1916.
—	Bendeta je vzela Amerika! Ta in oni je pristavil:
—	Dvomim, da bi se izrezal Kar Rogljan prime, te-
I"

GLAS XAItODA, 29. SEPT. 1916 -
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
svite Barbare
ZA ZEOlfUENE DRŽAVE SEVERNE AMI
Sedmi : FOREST CITY, PA
UwVwWim dm* 21. Muiji 1902 * drbvi Pmmn
GLAVNI URADNIMI*
JOŽJCF PBTEKNEL, Box OS Wlllock. Pa. 1 podpredsednik: SLA KOL ZA LAB, Bor 547. Forest Ottj, Ps. TL podpredsednik: L/JU 18 TALCUAK, Box 838, Bock "r^T Tsjmk: JOHN TELBAN. Bor 707, Forest City, Ps. IL tsjnik: JOHN OSOLIN. Bcx 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MAKTIN MUHlC, Bor Kt7, Forest City, Pa.
tj JOSIP ZA LAB. 1004 North Chicago St.. JoU«t, P«i
Wj*
Df.
TRHOVNI ZDRAVNIKI
IVBCX tOO Okle—s St. Jolist. m,
KADZOBNI ODBOBt
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Rfstloa St. E. KL, Pittsburgh. PA L Bsdsoralk: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Ps.
0.	asdsantfk: FRANK PAVLOVClČ. Bor 706, Oooemsugfe, Pa. *IL aad**rnlk: ANDBBJ SLAK. 7713 Issler Ara. Clsvolaad, Otl*
POROTNI ODBOBf
Frsdsednlk: MARTIN OBUEŽAN, Bor 72, Bast Mineral,
1.	porutnlk: liABTIN ftTEFANCiC, Bor 78, Franklin. Kin*. U Porotnik: MIHAEL KLOPClC. 628 Dstsoo A»s, K. F D. L
fJold. Detroit. Midi.
UPRAVNI ODBOBf
Pss6«sdnik: ANTON HOČE VAB, B. F. D. N«. 2 Bor 11 H. L S|*a>nlk : ANTON I> KM ft AH. Baz 133, Broagtitan, Ps. * O. 6(.rsrnU: PAVEL OBBEOAB. Box 402. Witt. IIL
tKjplsi aal ss uottljajo L tajnika Itaa Ittftaa, P. O.
m. p«
"•LAS BABODA«,
Mrtvemu sovražniku večjo čast kot borilcu za domovino.
PwH-ali siu«». tla j«1 |»ied tremi tedni »i«-k anplefcki zrakoplovee spravil i/ ^rakii na tla nemški /£ep-|»«-lin, katerega moštvo j«- !>«(<> ua uu-stu mrtvo. Por« h-ali >mo tudi. da an«f!»'ik»' Vdjaiike oblasti izkazal e t«*i»iti mrtvemu moštvu neui Z<i»|M>liim vojaško «-ast pri |M)grcbu.
Kavimkar nam j«* priael v roko londonski list .I oh n Bul!" od »♦»pt«*«ibra, ki priiifxci elanek. pripisan o«l "Serntatorjav katerem pravi:
"Kdo j«- bil odgovorni za fiklep. da j,, i/ka/alo Zeppe lino vem u moštvu pri itogrebu vojaške »"asi i * K*>roner pravi, da j«- vojni urad, in to pravi Mr. Llovd Geor«re. .Mi nr \ rjaiiifino. da bi l»i! vojni tajnik na kakšvukoli na«'-tli o<ltrovor«*n /a 'o raz/ali t <• v javnega mnenja. Ye»* iii**see«*\ ,s<» ministri v svojih govorih / visokimi frazami izražali svoje zgražanje nad pm-eiijanjem Zep-jM linov, nad umori, ki jih izvršujejo ti nemški zrakoplovi, in easo-jih j.* nazivijalo "baby kil-!<-rs". Nam s.- j»> bilo bljubilo, da s«, bo glede tejra enkrat obračuna-lo. nevtralnim državam se je dopo-vedalo, da je te vrste vojevanje ueeiv iliziratio in nevlovesko. In sko ro nie prej nismo spravili na tla nemški Zeppelin in t»a uničili, ko je nek uradni tepec naroeil, da s1 izkaže tem nemškim telesom via vojaško east. Ali se je v kakem slueaju jrrš«- tmeraščalo javno mnenje?
"Tem hunskim truplom se je dala več kot dostojen pogreb, kar je vsm. kar so zaslužila. Žnjimi se je postopalo kot z ostanki častnih sovražnikov; še eelo pogreb je bil tak, kakršnega bi inoral imeti angleški vojak, in da, pogreb Zappe-1 i novega moštva je bil velieastuej-ši. To je vse napačno. Mi se poginoma strinjamo s pismi, ki smo jih te dni dobili od naših čitate-Ijev, v katerih protestirajo proti takim velieasnim pogrebom zeppe-linskih letalcev.
Zeppfliuovi letalei ne morejo biti obenem morilei in častni sovražniki.. Nikak odgovor ni, ako kdo prav, da. M) zrakoplove i v Zeppelr-nih navadni vojaki, ki vrše svojo dolžnost. 1st o se lahko reče o špio-nu, ki je poslan v to deželo iz sovražne države, da vrši tukaj svojo dolžnost kot špion. Ako se ga vja-me, je vstreljen in se ga zakoplje v skrit kotiček zemlje, ne da bi se mil dalo na grob njegovo ime. — Moštvu izstreljenega Zeppelina se je izkazalo večje čaMi kot se jih izkazuje junakom, ki padejo za domovino. — Medtem ko se je morilec« nedolžnih otrok in žena izkazalo vojaške časti, se je polagalo ne daleč od tam k počitku trupla ixl otrok in žensk, ki so postale žrtve teh deJaveev, poleg tega se pa teh žen in otrok jniti niti v poročilu navedlo." —
JSŠSias^t-j-SŠŽ': ' ' '. t . . 'L .
Kaj so centrane države izgubile z Rumunijo.
Ekonomiena ali gopodarska situacija centralnih držav bo postala v najkrajšem času veliko bolj kri-tična kot je bila dozdaj. namreč vsled tega ker sta Rumunija in Italija napovedali vsem centralnim državam vojno.	»
I >o nedavnega časa je Nemčija j IMišiljala v Italijo preko Sviee raz-li«"eii materijal. eelo tak, iz katerega je potem Italija izdelovala orožje in munieijo, katero je potem rabila proii Avstriji, njeni zaveznici. Na drugi strani je pa Italija pošiljala v Nemčijo različno hrano, zlasti sadje in zelenjavo.
Nemško časopisje, zlasti Frankfurter Zeitung in Muenehester Net jeste Naehriehten — kot se po-roča ravokar iz Sviee. kajti nemških časopisov zdaj ni mogoče dobivati točno in redno — piše, da -e j«< Kiimunija zelo zaračunala, ko j<- napovedala Nemčiji vojno in se pridružila zaveznikom. (Joriome-njenal ista pravita, da se ima Runi unija za svojo sedanjo prosperi-teto zahvaliti le Nemčiji, ki je u-sta novi le v Bukarešta in nekaterih drugih rtimnnskih mestih številne banke, kakor tudi pričela različna industrijska podjetja, ki so prinesla Ruinuniji veliko bogastvo.
Komercialna izmenjavanja me<l Rumunijo in centralnimi državami so bila gotovo zelo velike vrednosti. Najbolj se to vidi iz spodaj navedenih številk, ki kažejo kolikšna je bila trgovina med Rumuni in Centralnimi državami. Te številke kot je vidiki se tičejo treh let pred-uo s»* je pričela evropska vojna.
Centralne države so eksportirale v Rumunijo: *
o Paaiču.
Tržaška "Edinost" je pisala 1. septembra:
"Paateu ae mora psipomita, i jo pmvi oudocMnik. Kljub tam«, da ie dowgel še visoko starost, j« agilen kot mladenič, in kljub te-js ob ministef države, ki ne obstoja, se saveda, da igra. važno utogo. Zdaj je tukaj, zdaj tam kot advokat. Te dni je bil v A-tenafe — mogoče je še danes tam, — kjer je konferiral z Venizelo-som mi^.dosegel toliko, da so neki grški listi zopet pričeli pisati o srbsko-grški zavezi, rdeči, da ista še danes obstoja in da je močna. Slično piše tudi list srbske vlade v Soluna, ki z vsem glasom potr-iuje prijateljske odnošaje med Srbijo in (irško. Pašič dela z vso silo za sporazum, od katerega pričakuje rešitev. Temu cilja je gotovo služilo tudi njegovo zadnje potovanje v Petrograd. V tistem času so ruske novine pisale, da je Pašič s svo&h uspehom popolnoma zadovoljen. Bilo je celo nekaj glasov, ki so trdili, da je Pašič spravil Sazonova (bivši ruski ministrski predsednik), kateremu so ruski srbofili očitali, da smisla za slovanske naloge Rusije, e krmila. Agflaost Pašiča rr sluti vsako priznanje. Naglaševanju, da je srbsko-grški si>orazum še v moči. je treba posvečati važnost v toliko, kolikor je treba, da se potom Venizelosa pridobi grški narisi, da bi pričel z aktivnostmi v' da uašnjih dogodljajih na Balkanu. To je ono vprašanje, radi katerega ima danes eel svet svoje oei obrnjene proti Atenam".
Vsekakor značilno j*» kako zna "Edinost na m j ga vat i!
N&redba glede jetnikov.
Ljubljanski "Slovenski Narod" je prinesel sled*-«"i opomin 1. septembra :
"Prebivalstvo se ponovno naj-resnejše opozarja na .opomin c. kr. višjega poveljstva od 16. febr. 191 G, st. op. Št v. 892S, da se ne sme dajati pobeglim vojnim vjet-n i ko in prenočišča, hrane ali jim pa na kak drug način dajati kako pomoč. Kdor bi na kak tak način
»obeglim vojnim vjetnikom pomagal, bi bil kaznovan po paragrafu 327 voj. kaz. zakona, po katerem se tak Čin smatra kot zlo-"•in proti vojni sili, in se .ga bo kaznovalo s smrtjo na vešalih.
Ljubljana. 2S. VIII., 1916.
C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems, s. r.
Prebivalstvo ob Soči.
Ljubljanski "Slovenski Narod" je dne 19. avgusta pisal:
"O naš:h Tolmineih piše vojni kopisnik "Grazer Volksblatta": Velik del prebivalstva je ostal na svoji rodni grudi. Jako ie siromašno, toda vendar jo ni zapustilo. Kjer so živeli prej, žive i sdaj s svojimi ženami in otroci na kupih razvalin. Kajti na celem ozemlju tolminskega predmostja ni niti ene hiše, ki ne bi bila rasbita od granat. Ko sem zjutraj odhajal iz sela, sem srečal gručo bosonogih dečkov in deklie, ki so tekli v šolo. Niti eno dete ni bilo zanemar jena ali umazano. Vsi so bili umiti in počesani. Tr»da to ni samo slučaj, da so otrobi tukaj dobro negovani in vzgojeni. Kajti kljub temu. da so siromašni, Slovenci tu-iaj niso brez umetniškega smisla. V njih se opaža neka duševna Črta, katera bi jih mogla dvigniti v Tišino.
"Monte San GabL-iele".
Ljubljanski "Slovenski Narod" je pisal dne 19. avgusta:
"Teh "monte"Je že toliko kot bi bila že cela Goriška v resnici italijanska, toda to ni res, kajti ona je popolnoma slovenska, furlanska je samo Gradiška, pa š«1 o na ne vsa. T..raj v slovenski Goriški ni "montf ', temveč gora To se tiče tudi gore sv. Gabrijela v slovenski Goriški, in ne "raon te". Kajne to se ne čita tako lepo in pravilno? Krn. Vodil, Vrh. Mrzli Vrh. Sveta Marija, toraj naj se tudi ime gora sv. Gabrijela ne italijanisr/a v poročilih. Sveta Gora je Sveta Gora, a ne mord i monte Santo. A kaj bi ob priliki pisali za Nanos, ako bi do njega prišla bojne črta! Kajne. "Monte Re", kakor ga krstijo Italijani?
svojih ramah. Vendar srečen sem, ako morem napraviti kako osebno žrtev za dobrobit moje domovine."
Potem sta časnikar in sultan pričela govoriti o Ameriki.
"Jaz jako spoštujem in občudujem Ameriko", je rekel. "Jaz občudujem ameriško podjetnost, ameriški pogum ter globoko ljubezen do domovine. Amerikanei imajo pri srcu dobrobit svojega naroda, kar je tako kot mora biti. Meni se je zelo dopadlo, ko sem v Parizu videl ameriške otroke, ko so nosili pripete ameriške zastavne. Meni se zdi. da celo ti malčki Čutijo patriotizem, in to je baš tipično od vaše velike republike. In vi napredujete. Jaz sem vedno pazil na razvoj Amerike od časa predsedništva Mr. Roosevelta. Jaz sem mnenja, da postajate vi vedno večjiinvečji faktor v mednarodnih aferah."
Pogovor je nanasel na ljudsko mnenje v Egiptu glede angleškega protektorata.
Sultan je rekel, da je bilo spočetka nekoliko nezadovoljnosti, toda to je bilo le vsled verskih vzrokov, ker so ljudje vero mešali s politiko. Pripoznal je. da so ljudje še nekoliko v temi. vendar po-staja jim vedno bolj jasno._
BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU!
Bed Lsdge, Meat.: Joseph JeraJ.
MsnL: Tamil Panlln. N. T.: Kari StsrnUs. Little Falls. M. Frank C reworks O. In sksliea: Mat* Kis
Iflll 1912 191 rt
335,814,851 3964B4J623 392.777,096
Sedanje zavezniške države so eksportirale v Rumunijo:
1911
1912
1913
191,458,404 201.334.475 141.421,494
Centralne države so iz Ruinun-sku importirale:
191	1............ 122,875,346
1912	............ 171,363.633
191	3............ 194,768,684
Sedanje zavezniške države so iz
Rumunske import irale:
1911
1912
1913
...... 425,605,489
...... 374,973.708
...... 368,105,367
Iz teh številk je razvidno, da je Rumunija prodala zaveznikom državam več kot za dvakratno vrednost blaga, katerega je prodala eentralnim državam. Industrijsko je bila pa Rumunija čisto odvisna od centralnih držav, kajti iz gornjih številk je razvidno, da je Rumunija importirala iz Nemčije oziroma Avstrije dvakrat več materijala kot ga je iz zavezniških držav.
Nemčija je s tem, da je Rumunija postala njena sovražnica iz gubila izvrsten trg, kjer je mogla dozdaj kupovati, dalje ji je pa z<Jaj_tudi zaprta Rumuija za njeno blago, katero ji je dozdaj pošiljala.
Rumunija se je zdaj ekonomično rešila Nemčije, kot se je je rešila Italija, ki je bila zvezana z Nemčijo v nemško-italijanski trgovski pogodbi, ki hi imela biti zopet obnovljena prihodnje leto.
Ako bi Nemčija rumunsko trgovino izgubila v mirnem času, jo ne bi posebno bolelo, tembolj jo pa boli zdaj, ko je bila Rumunija skoro njena edina kašča, v katero je hodila po žito. Istotako je dobila Nemčija dobro po glavi, ko ji je Italija napovedala vojno. Zdaj se od Nemčije že svet obra-"a. In dežele, I:i so lahko izhajale tekom vojne brez nemške trgovske kontrole in nemškega vpliva, gotovo tudi po vojni ne bodo silile k njej. Popolnoma lahko se reče. da bo imela Nemčija mnogokrat več indirektnih stroškov vsled te vojne kot bo pa imela direktnih. Indircktni stroški nastanejo največ vsled zavstavljene trgovine, in so vedno večji kot pa direktni ali oni stroški, ki jih mora država žrtvovati za vojaške o-pe racije.
Grozna tragedija.
V Philadelphiji se je včeraj dovršila velika tragedija. Mrs. Margareta Belzer iz New Yorka je tam umorila Josefa G. Graveurja iz New Yorka in ranila je Mrs. J. C. Le Due iz Chieaga ter potem še sebe ustrelila.
Vse to je storila iz ljubosumnosti. —
Mrs. Belzer je imela z Graveur-jrm nekaj časa ljubimsko razmerje, toda pozneje jo je Graveur pustil, ker ga je premotila Mrs. J. C. Le Due. Ko je Mrs. Belzer to zvedela, ju je zasledovala. Dozna-la je, da sta v Philadelphiji, nakar je odpotovala tja in preiskala vse hotele, dokler ju ni naala v hotelu Walton, kjer so ji povedali. da stanujeta v sobi štv. 905. Toliko časa jih je čakala pred sobo. da sta prišla ven, nakar je oddala strele.
Gaveur je bil svoječasno Ročke fellerjev agent za preiskovanje belega suženjstva. Potem je bil tudi v zvezi s kriminalno sodnijo ter ljudsko šolski
Bodočnost Egipta.
"Jaz imam velike nade za E-gipt. Brez nad ne bi bilo nobenega človeka življenja nič vredno. Tako, jaz sem vedno v nadi, in jaz vrja.nem, da je pod pokroviteljstvom Anglije bodočnost E-gipta zasigurana."
To je govoril llusajn Kamil, novi sultan v Egiptu, zastopniku Associated Press v Ras-el-Tinu. svoji poletni palači v Aleksandri-ji. S časnikarjem je govoril skoro dve uri in je svoj polažaj prosto opisoval, predmet je bila bodočnost Egipta.
Sultan je prikupljiva oseba in izvrsten konverzaeionalist. Demokratičen v svojih idejah — in s ponosom pravi, da je res tak, češ. da je demokratičen duh podlaga islamizma —, in istotako demokratičen v govoru in vedenju.
Skozi eelo življenje — on je star petinšestdeset let. kljub temu, da izgleda več let mlajši — je bil velik proučevalee sveta Tu v mnogih predmetih je temeljito podkovan.
Izrazil se je, da je zadovoljen svojim uspehom, katerega je imel dozdaj, on misli, da se bodo ljudske ideje zdaj. ko je on na krmilu, kakor tudi mišljenje ljudstva spremenilo. Pravj, da ima zadnje čase veliko moralno podporo od strani ljudstva, in pristavil je. da ima narod popolno zaupanje v Anglijo.
"Ko se mi je reklo, da naj prevzamem mesto sultana, sem takrat odklonil", je nadaljeval sultan. "Situacija je bila takrat zapletena in težka, in jaz pa nimam nobenih osebnih ambieij. Po treznem premišljevanju sem sprevidel, da bom mogoče lahko napravil kaj dobrega za Egipt, ako bom sprejel, m posledično je bila moja dolžnost, da sem sprejel, kajti jaz ljubim svojo deželo. Pogodil sem se z Anglijo, prisegel mojo uda-nost, in mojo pogodbo bom izpeljal do konca, kajti razumem prav dobro, da je to v korist moje dežele.
"Ako bi jaz ne imel toliko zaupanja v Anglijo, in ako ne bi bil prepričan, da nam bo privoljenih vedno več pravic in končno samouprava, se jaz ne bi lotil tega velikega dela. Kot oseba jaz ne morem zase ničesar doseči. Jaz sem bil srečen kot princ, kakršen nisem imel nobene vladne teže na
NOČE, DA B GA NE BILO V HIŠI.
H. H. von Sehliek, slavnoznam naravni zdravnik in tovarnar Bol garskega Krvnega Caja, kateri jf s stoiustotisoč bolnimi v stani zve-zi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdrav je, cele kupe zahvalnih pisem, je naš rojak Julius Mol na r. 1523 E 29 St.. Lorain. O. takole pisal :
"Pošljite mi zopet eno škatljo Bolgarskega Krvnega Caja. ker nočem, da bi ga ne bilo v hiši. — Odkar to čudovito sredstvo uživam. morem zopet v red u delati in priporočam Bolgarski Krvni čaj vsakemu svojemu rojaku, ker je dober za vsakovrstne bolezni".
Eno veliko škatljo Bolgarske ga Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za 31.12:
Marvel Products Co.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja tev oaUrurati. po"' i i te lOe. več..
NAftl ZASTOPNIKI.
kateri so pooblafifenl pobirati naročnino sa "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi ss t so drugs ▼ nsfio stroko npsdajofie posle.
Jenny Lind, Ark. tal skallca: Hlbsel Cirar.
gan Franeisre. CaL: Jakob Lovita.
Denver, Cols.: Frank Ssratoc.
Lcadvills. Csls.: Jerry Jsmnlk
Pueblo, Cele.: Peter Colli, frank Janesh in John Germ.
8alida» Csls. in skslica: Loots Os stelto.
CUntso, In*.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rndntsn.
Woodward, la. ia sfcoliea: Lokaš
Podbregar.
Aurora, HL: Jernej B. Verbis.
Chieag*. HL: Frank Jnrjovse.
Psoas, DL: Dan. Badovlnae.
Joliet, DL: Frank Lanrlcb, Joba Sa letel ln Frank Bamblcb. La Salle, DL: Mat Kom p. DL in
O.: Frank HoCerar. CoUinwood, O.: Muth. Slspnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakser, 1 Marintlč, Chas. Kar linger. Jakob Bes nlk, Jobn Prostor in Frank M«Mti Lsnun. O. in okolica: j. KomSe b Niles, Ohio: Frank Kocorfek. Yonmstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Ore*.: XI. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarleh. Ambridge, Pa.: Frank Jskfi* Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSek. Braddsek. Pa.: Iran Germ. Burdine, Pa. in okolica: Jobn Dets Ur.
Canonsbnrg. Pa.: John Kokllch. CeciL Pa. in okolica: Mike Koferat Conemau?h. Pa.: Ivan IMjk ln Vič Bovanšek.
Claridge. Pa.: Anton Jerlns. Broughton. Pa. in skoUca: A Dem iar.
Darragh, Pa.: Drsguttn SUrli Dunlo. Pa. in skobca: Joseph Sabor Export. Pa.: Frank Trebets. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Fran) Leben In Math. K*min
Farell. Pa.: Anton Vuleutlučli
Greensburg, Pa. In okolica: Frank Novak.
Irvin. Pa. in skoUca: Fr. Demisr.
Inhnntown. Pa.: Frank Gabrt-nja ln John Polane.
Lmeme, Pa. In sksOcn: Anton o šolnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Scsoits.
Moon Run, Pa.: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksb«s L Pudraanllc, L Magister ln U. U. Ja-j kob*ch.
Sonth Bethlehem. Pa.: Jernej Ko-' prlvSek.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Unity Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ.
West Newton. Pa.: Josip Jovan.
WUIoek, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-! nel.
I Tsoeie, Utah: Anton PslO«. Winterquarters. lTlah: L BUZW-n
Black Diamond. Wash.: G. J. Fo-renta.
Davis. W. Va. In skoUca: J. Brosh h.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank Koclja d ln A. Koren<-han.
Kenosha, Wis.: Aleksander fVxrtlr.
Milwaukee, Wia: Jostp Trauiik in Ang. Collander.
Sheboygan. Wis.: Heron 1m Sretlln In Martin Kos ln John StampfeL West AUis, Wis.: Frank Skok.
Springs, Wyo.: A. Jaatin. VaL ballrh in Valentin Maretaa.
DL: Frank Ceng
DL: MatUa BarborlC.
: Frank ,: Matt. Hrlbernik. DL te okolica: Fr. Fst korfiek In Math. Ogrin. Columbus, Ha— ; Joe Knafolc. FrankHn, Kans.: Frank Leskovec. FVswtrnae, Kans. In skoUca: Frank Kerne ln Bok Firm.
John Stale. Mike PenctL
tank
Vodoutvee. Cali—al, Mkk In okoOsa: Pa wit
Sbalts. M. F. Kobs In Martin Bads.
Frank
M TJ Jakob
Joseph Rhirilme la okolica: Ivan GooSs
Jos. J. Peshel in Louis M JnriJ
Pozor rojaki!
i-o---"" ""
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:	-	j ^ •
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Z upa niča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vso«!i slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov bilo poslanih našim vjetrnlroni v Rusijo, ]>et tisoč jih jna razpolago ameriškim S!.,\. ii-cem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 et. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 E. 40 at.	Cleveland, Ohio.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CO RT LAN DT ST. NEW TORS, N. Y,
MnigaaaBiiigiaBfBra
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemaki Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Hitri računar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angL-
glov. slovar 81ov.-angL in angl.-slov. var
Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalee Veliki alovenako-angleikl tolmač
j Življenja trnjeva pot
_^»j | Življenje na avstr. dvoru ali
.50
—.50 —.40 —.70 i—.40 —.50
$1.00
—.20 —.25
—.50 slo-1.50 —.40 i—.50 «—.50
$2.00
Smrt cesarje vir-a Rudolfa (Tragedija v Meverlingu) —.75 Z slikami mesta New Yorka po	—.21
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli z orožjem I
Božični darovi
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Onatrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki
Odretniika tarifa
Pregovori, prilike, reki
Titanik
Trojka, povest
Vojna na Balkanu, 13. rrez
Zgodovina e. in k pežpolka
It 17 • slikami Zgodba o povišanju Zgodovin* slov. naroda 5.
Zlate jagode, ven.
—.50 —J5
—.20
—.20 —.20 —.80 —.20 —.16 —^0 —^5 —^0 —.50 $1.86
—.50 —.30
—.40
8PILMAN0VE POVESTI
1. zv. Ljubite svoje sovrai-nike
4. zv. Praski judek 6. zv. Anunugan, siu Indij--akega kneza
—.20 — 20
—.25
RAZGLEDNICE:
Newyorske s cvetlicami, hamoriatiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po dueat po
Album mesta New Torka g krasnimi slikami mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav veliki
Astrijsko-Italijanska vojna mapa
Balkanskih driai
Evropo
Evrope, veaan
Vojna stenska mapa
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinoia, K"»m>t Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wis-eonsm, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
Avstro-Ogrske maU veliki veaan
Celi svet
felika stenska mana U. B. na, dragi strani pa eel! svet
—.OS
—.2®
—.10 —.20
— ia
—.15 —.15
—.50 $1.50 ~2$
—-2f —.10 —.50
•1.8|
Naročilom je prilo flli denarno vrednost bodisi » go* tovtal, poM&i nskssirfgl, aU poMs tk mmmkmk PoStnina j« prt eeei *t»

. t . ----- , :f.T
GLAS NARODA. 29. SEPT. 151®
L
Kvišku.
Spisal Fran S. Finigar.
(Nadaljevanje).
Po večerji se je zabava razvnela m bila prav prijetna, živahna. Baronn ni dwtipov, poklonov in nično, sedaj kruto, potem usmilje
vitnosti je nekaj, kar je stalno skozi vse veke, a najbolj izpre-menljivo v bežecih dn?b posamez-nikovih — to je človeško sree. Srce — da, endna stvar. Sedaj viharno in nnpokojno, potem mimo in udano, sedaj strastno in sovražno, potem pokorno in ljubeznivo, sedaj prevzetno, potem p'o-
dogodkov nikoli poteklo. Margita1 ^ sedaj hrabro, potem boječe— j« bila pfi njem ze4o vesela; zdelo, vse to plivka "Hmintja brez pre s« ji je, da ji tako če nikoli ni u-g&jal. Morila je vplivala nanj prosta narava, družba, zlasti Margi-tina, ki ga je brzdala, da ni bil] j«, nobei frivol en, kot je bil znan med svojimi tovarmi v mestu.
Kar vatam* Margita, seže po
pompadurt m vzame tek.
iz ii j h zavi *
"Gospod doktor, oprostite, sko-
stanka. Ali kljub temu je bistvo j srea z nj *ga svojstvi stalno v zgodovini človeštva; nobena prekuei-razvoj »a ne prest vari. Oloveako srce poganja kot neusahljivo drevo v tiso."* pomladnih tis<n" in tisoe istih cvetov in v ti-jesenih donaša iste sadove. I*i kakor ni morja kljnb vilmrjaju in
I valovom, Srilam in Karibdam, da , ne hi hranilo v svojem dnu Kakc-
ro bi hila pozabila! Izvolite: na-jne hi hranilo v svojem dnu l-rada!"	j ga bisera, naj j«* zavit in slcrit še
Laeingvr je odvil zavitek, vsi so tako globoko, tako tudi ni elove-ga opazovali, kaj m bo prikazalo.!sk.-ga srca, katerega vsaka trohi-MargLta je medtem razlagala, da'ea bi bila skvarjena in slaba, v ie izgubita zalasnieo in najditelju| katerem bi ne spalo na dnu, če-I.ai-ir»#r«rjii zato izro."-a na^Tado. j prav glrtboko, zagrr-benih nekaj
V b^le^n papirju je bila butari- biserov, ea najfinejših smotk, povitih z mi- Malo *asa je bival baiw.n Lotar deeim svilenim trakom, zavesa- na letovišeu, a vf ndar ni b0a dru-nim z drobno )M-tljo.	|žba? s katero j,- ob,V val, v njego-
< Vst rta m, čestitjun!*' kln-al' v.-m mimi Ur*z ruLneva. P kresala no j.- kapitan in se pripor«N-ai za1 w» ,n1l neznatna iskrica globoko hm'hI ko.	J nn <it|t| srca in prav, prav male?
Ante je vstal in poljubil roko1 osvetljevala grozno temo, ki je Margiii, ker jim je preskrbela ta-j vladala v njem dolgo, dolgo. Duke .peeialit« te, katerih ni bilo do- *evno plemeniti lju<Jje, s katerimi bili blizu. Smodko je vzel tudi j„ nh£*-val, so vplivali nanj toliko, baron, poljubil roko .Margiti in jo'da je slekli najgorjo skorjo fri-prosil, i V jo sme. ne ki»l dar An-| volnosti, da j 3 brzdal izbruhe do-tetov, ampaik njen, spraviti za vlipov, kateri so bili njemu v »pomiti. Nihee ni mislil pri tem prejšnji družbi edina sol duha. t i' /h-jra. Ante je <*<t;ile rnnotW Sree se je nralo tue«"ifo in Margito vtaknil v zstok, rd**<"'i trak je pa je pri,VI spoštovati,- čislati. Dasi vložil v listnico. Dasi Margita ni nj knol nobene vere v ž?nstvo, da-pri tem nieesar namerjala, ko je'si so nil, bile vse ustvarjene le za povijala smortke z rdečim trakom,'kratek <'as; ali pa, da na i>odlagi vendar je prav ta rdeči trak silno j zakonskega prava napolni ta ali anil baronovo srce. V razburjeni' f,„a globoko brpzdne nj
KAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V Aw»m
Naročite vse pijače pri naa po poŠti. Ekspres vam jih prinese v hišo.
41 Tilček, sem pojdi; na, pij !'» 1 4'Ne utegnem, gospod baron." Hotela je mimo njega. Ujel jo je za roko in laskavo, zapeljivo šepetal vanjo, naj pije, naj poč-a-<k&, nihče je ne vidi, saj gospodar in gospodinja že spavata, naj si privošči drage pijače, vse ji je na razpolago. Tilka se je obotavljala. I>aJa se je barona, sama ni vedela, zakaj. Kolikokrat je že pila mal požirek ob mizi, kamor so jo povabili rojaki, nič se ni bala, napravila, zfjsmejala se veselo preprosti šali,, pa odšla svojim potom. A nocoj ? Ne. ne. od tega človeka ne l>o pila; boji se, v časi se ji zdi da plava strup, da so svetli mehurčki, ki gomaze p»> steklenici, satni /ii dull o vi, ki jd vabijo,*^ A Whiskey'.. $2.60 S3 00
Zbegajo, zmagajo, Beti rf. Whiskey.. |2.$2.50 $3.00j Rad bi zvedel za nasloV svojih
Bum (rdeč)..
da r ris.
zve gospodar, kaj podi te!"
da jo omamijo uničijo.
Ker ni slušala barona, pomagal Gin aii Brinievec S2 Sfin Jann! mu je Adolf. Ta ni bil TiUci nik- ^	g
tako grozen kot njegov tova- Anisrtte......... $2. $2.50 £-00 j
. ,	Kosolijo.........$2. $2.50 $3.00
rdka7 saj vers daje to žaljivo ViMki Jpjrit...., $3. $3.50 H00!
goste, aico se tak/ ved«! ( e Tini	aH
bi rekel? Od-j ^.......... $1. $1.50 $2.00
, . .	... . . I Pišite po natančni cenik whi-
De.kletve je pričelo omahovati;	,___. .	.. _
i -i - 1 ......	' siceya, vina, okrepcujocih pijač
oglasil se je v njej ljubi kruhek,	v- »	-	,K »
r ,;1 . ,J	, , .	,td- ^ plačamo ekspresne ali že-,
slotiila je baronovi roki kot senca -- ^ .__I
,	.. ,	... leznicne stroske ako naročite za
Iwez moči ter sedla na Stol m po- m	A:1
kusila opojno ča«o. Mislila je, da
s ten zadovolji sitna pozna ^ žganje, odpirače, vse dobite!^ ^ ^rok ali pa ne več od sta. Ali varala se je, l^tar je bil bre la5no . ^nim.	enega. Imam stalno službo $120
.<la,J<* '^r^1 ,n	**** pošljite PO pošti au r pri- 111 a	Toraj, katera resno mi-
J'/. njegovega. Ot-esa je z.arel «livji	«n. t■. „ r	w
ogenj in olvsvigaval
dveh prijateljev FRANKA JA-NEŽIC in JOHNA NOVAK. Prvi jo doma iz Dobropolja, drugi pa iz Knežaka, Notranjsko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Ijouis Ludvik, Box 103, Morley, Colo.	(23-29—9)
POZOR, SLOVENKE!
Mladenič, star 27 let, se želi se-ali več. Naročte tiskovine, | z"nnitl s Slovenko v starosti od - — koledarje, kupice j <Ic	: tudi je lahko že vdo-
poročenem pismo.
C. F. ZARUBA & CO.
313 THIRD AVENUE. Dep. Q. N. PITTSBURGH. PA
njen naivni obrazek; ontt je jMKvesila oči, rde-' čica ji je pobarvala razpaljeno lice, v ne<lrih je pa kovalo srce ka-| kor kladivo. Prič-el s*- je ln»j. oni krut: boj, ki naj stepta \-se nežne cvetlice v njenem sn*u, ali pa naj
očisti /.rak in okrepča cvetje, da S633C6:35CE:35CE35C8:356E:35S6
| sli. naj mi piše iii priloži svojo sliko, ako j«* mogoče. Na zahtevo | vrnem sliko.
<'. Molinšek, B.»s	('arbondale, Pa.
(28-29—9)
domisi
vo —
PTW2I
ajiji si je tolaval rde."-o bar-'pra?ne blagajne vendar.se ni mo l Krik! Tilka je planila od m»e' barvo ljubezni. Dimo mu je' ustavljati misli, da mu j- Mar-'i» bežala odada —" ; ' gnev <4o Antena in najraj-| gita pač nekaj "več". O pravij nenadoma zdramiš, ^i bi mu bil izpulil trak ter ga globoki ljubezni pri lvofcarju ivičil"il z:i njo. Adolf
•shranil |H'%ku.
noč črna misel, /asumil
sam ali pa ga poteptal v ni da bi govorili. Sree, ki je toli-Polastih-i ga je kakor kokrat ljubilo, tolikokrat gorelo j«- Mar- v bučni strasti, je pač moralo do-gito in Laeingerja, za srce ga je goreti do pepela, in pepela ni rno-stisnila silna mora — in v trenut-|	v«-č užgati. Skriva se v
kii je bil -kl«p dovršen: Laeinger njem kaka iskra, kak brleč ogor-mora pro-, proč od nje, naj velja, |,vk, ki pa nikdar ne zap lapuhi v kar h<M'e. Vse sil:* je moral natjfet:,' mogiVen zubelj. s»* jt^ premagoval v družbi, <ia* Tak žarive* bil še vedno ljubezniv; toda
tem lepše zadiši ob solnčnih žarkih. Vojeval je pekel z nebom, satan z angelom, ko varstvo s pošie-iijegovsj iK»tjo, p ropa lost z nedoLiuostjo. se ni mo
srniea, «*e j butar je sk«»-]>ač]rl1 za njo. A<i»»lt .se je smejal. Lo-
IZUMITELJI
lelite Ii informacije kako da
IZPOPOLNITE in ZAVABUJETE
SVOJ IZUM,
SLUŽKINJA
| dobi dobro stalno mesto pri slov.
ižini z enim otrokom. Ivahko delo, plača po dogovoru. Pišite na na slov ■
Mrs. Gertrude Rainer, fi.	I^ffertv, Ohio.
(2S-9—4-10)
je vpihal v ba-
jrt fill V vestno 1/tMjezuiv;	runov*mi sreu pričujoči večer.
Lacingerja ni v.V- ogovoril in ga Rd^č trak — kaka malenkost! In
.■esto poglobil po strani s sovrai-	viwiar je v njem zabučalo kot vi-
riini očesom.	har, kri mu je zaplula strastno,
ti.rsti s,» se pričeli razhajati,	|M>rf>dila se je ljubosumnost, ka-
je tudi omizje, poslovili so	kor j
OPOMIN.
Tar j- pozabljal vsako dostojnost^	SVOJ IZUM,	Tempotom opominjam vse one.
pt zabijal, da j" baron; žgaia ga	_ __ki mi kaj dolgujejo, da mi v teku
je sama strast, dvojna strast, po- pišite V SLOVENSKEM JEZIKU - enega meseca pošljejo svoj dolg.
hotnost in osveta. Plovil je Tilko'	^ yj bodete takoj dobili	K«!'"- »e v tenn času ne bo javil, ga
sredi stopili", j>ro.-.il, obetal ji zla-	I bom moral drugim potimi tfkati.
te gradove, vabil in prertil ter jo	natančen odgovor	-loseph Jakšetič.
iiotel šiloma odvesti nazaj na vrl.!	. er Avrvevnu m	j'^ox 112,	Onoville, N. V.
Tilka je zdihovala, zdrsnila na k<H|	V SL<>VENSKEM JEZIKU.	<2H-9—2-1Q)
Jena in ga v solzah prosila, naj jo Knjižico zastonj vsakemu, Id Jo pusti; .zastonj — Lotarjeva roka' jo je držala kot klešče. Ali sila ne
vsiab
pozna prava. Olasen klic je zado-nel po stopnicah, Tilka je zmagala in odhrzela v svojo sc*bieo. Lose ni p<fznal do danes. Bil!tar je pa priklel k mizi in si bri-
razšli. Baron je spremljal j,. pri nj^n Velik kos povoda'z rutico kaplje krvi na roški,
Maivito, Anton in Adolf pa triko n a.jsk rajnki egoizem, najgorja
J Mibičnost — ali sama ni bila. Več-
\ travi !»«» čirinkali ocntevilni
jo moč je zavzela Margita sama.
Lil potisnila na-v ozadje.
katero je oprasnil tanki noht Til-krnega prsta.
"Vrag je v tej ženski!" zago-driijal je jezm», izpil ši- kozaree iu odšel sijial, zmagan, osramočen kcd
murni, škrt.de kobiliee, v gozdu se njena blaga duša, se oglašal čuk in swtajpasedaj j«'\,nkrat njeno dot«
prhutnil nad njihovimi glavamil Ko sta s<t vračala z Adolfoni fxl nikdar v življenju, zmagan ka-nH<»jtir, prifrlel ponočni metulj, grajščine proti gostilni, ni zgo\*or-J valir, plcmenitaš od nepremaglji-jirele-tela t pot krwuiea.	j ni baron govoril skoro nič. Pušiljve kreposti dekliške.
Margita in baron sta šla nekaj j,, cigareto za cigareto, pogleda- Tilka je i>a slonela v postelji, • is.i molče drug oh drugim.	val na nobo. stopal odločno in na podpirala trudno, plavolaso glavi-
"V^iika beseda se mi ustavlja, Adulfova vprašanja odgovarjid iJo z levico in čutila, kako so ji v
kratko, cv-sto nelogično.	| sencih kovale žile, slušala, kako
\ gostilni jo gorela samo še ena K »ve burilo v prsih, in vsa zmu-
ko bivarni »rtnli tako kmsm1 narave. mora človek samo molčali.
poslušati, gledati in uživati; opro-j]ltl-.	kostanjem. SlužabnLštvo čena gledala na beli desnici za
stite, gospo«) baron, da sem tako molčeča."
"Prosim, gospica! Samo da grem ob vaši strani, srečen sem dovolj. Saj se meni prav tako godi. Ali nekaj občutim sredi narave, da *«*n namreč čisto zapuščen, «am, sam, brez namena, kakor lati ija brez krmila, ki se giblje, kamor jo zanesejo valovi. Verujte, da m« prav ta otožnost žene v vr-1 inee, da se m često tako raz,brz-dan, razbrzrlan samo zato, da pozabljam, kako «em sam, kako brc« namena živim. Margita — bai^jfi je govoril prisrčno — Margita, a teboj se začne moj namen, moj tnir, moja sreča!'*
Baron je pocmokčal m tehtal učinek Zadkih "besedL Margita pa je stf«|>a'la ob njegovi roki rablo in ni z na j manjšim sledom izdala, kaj se godi v njeni duši.
"Toda gorje", povzame strastno baron, gorje vsakomu, kdor bi mi kršil mojo sre-čo. Strem ga kakor črva!"
Margita ga je vprašaje in <«up lo pogledata, a sopet molčala ter gledala v miglja joče nebeške luči. IVi srcu jMi ji je bilo ugodno in neugodno, tako, da bi bila naj raj-ša izpustila baronovo roko, pa sopet hodila žnjim inoVče <tolgo, do^go — eel o noč.
XII.
Valov je plove po okrogli zemlji, v »oko, razburkano valovje »kozi dolge vek«. Vsako stoletje novi sistemi. -v««a/ko stoletje novi nazori, podmene nove, diih časa nov. Kar se letos v zvezde kuje meče se drugo leto v blato; kar fiedaj p rešim j a in giblje človeštvo,
let novi
je pospravljalo z miz kozarce in pestjo rdeče proge koščenih Lo-prte, gostov ni bilo več.	j farjevib. jirstov.
"Adolf, pijva!"	| "Sirota, ah, sirota! kaj imam?
Baron je sedel k mizi in naročil Ničesar, razven poštenja"— in če buteljko. Kadil je, nemo trčil z tega nimam, potem nimam nič, či-AdaCfoni in pila sta "ex". In zo- sto nič..."
pet je natočil in zopet sta izpila Sveča je zapresketala. po sobi do dna. Lotar jo ukazal drugo fi- je planila črna noč, a v dekliški nejšo buteljko. Sedela sta v is-a- <luši je bilo tako ja«iio — jasno vis, kadila in molčala. Krog sve- kot na nebu vrh zvezda.
zahteva.
Pišite na naslov:
A. M. WILSON,
309 Victor Bldg. Washington, D. C.
1SCEM
i 4 do o mož za dehiti mehka drva (hemlock wood). Plača na dan 2 dolarja, hrana rn stanovanje prosto. Delo za več časa.
Andrew Potnik, Box 540.	Sheffield, Pa.
(28-29—*>)
NAZNANILO.
V PITTSBURGH, PA.
Vljudno poziv;Uiio vse delničar je K. S. Doma v Pittsburgh™, da se zanesljivo udeležite seje v ne-| del jo dne 1. oktobra \-si od št. 1' <lo št. 1<M>; vsi oni. ki š»' niso dobili obresti za 5 let, naj prideju ali naj pošljejo svojo natančne naslove, ker denar je pripravljen. Toraj oglasite se. kdor še ni dobil j do št. 100, os;d)no ali pismo. Po-! zdrav vsem delničarjem K. S.| Doma !	Odbor K. S. Doma. I
(28-29—9)
Želim zvedeti za naslov svojih dveh bratov FRANKA in MI HAELA NAfJE^. Doma sta iz Snmliiie vasi pri Novem mestu. Frank se nahaja nekje v Detroit!!. Mich., in Mihael pa nekje v Pennsvlvaniji. Pi-osim cenjene rojake, ki vedo za nju naslov. da ga mi javijo, ali naj se p:i sama oglasita. — Anton Nagel. 722 Holmes Ave., Indianapolis. hid.	(28-30—9)
Posebno poročilo Profesorja Doktor SLOAN.
S seboj je prinesel ▼ Pittsburgh vse svoje čudovite stroje in aparate, ki se jih rabi i»ri zdravljenju možkih iu ženskih bolnikov in tu So nadaljeval svoje uspešne metode, ki jih rabil z velikim uspehom na glavnih klinikah v Evropi, poleg v^esa tega pa ne bo ra.'nnal nie za preiskavo in nasvete
pbosto preiskanjk z električnimi žarki
je na razpolago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. IX.ktor Sktan pravi: Pred no se zamore koaa alraviti, je ne«»l<li«Mlnc fiotrebno. da se ga natančno preLšče. ker ravnotako je i*otrebno zdravniku vedeti za pra\y> U>lezen bolnkta. kakor jia znati, kako zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete: preiskalo se vam Ih> vodo. kri iu želodec. S»» oelo ratjilo se Im> električne žarke. Potem iele se prične zdravljenje («V bolen>n pronaj.le ozdravljivimi in z<lravnik pove prili.rno. kako
NfegOfi uradi so »i izmtd
najboljših.
Tu Itoste videl! čmlovite stroje, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih ni doseglo po d rucem načinu. C'udili se boste. kako vse na vas učinkujejo ti stroji in apa-ra ti
ste
Pridite takr»j. ii« Tam ta specialist Dokaze, kaj zamore za vas naredit i. povedal vam bo »ko n-
■■nlt Wti aJntbni. Ako
steze rabili vse drujTe	_______________ _______________
****** za zdravljenje vseh bolezni, Id ]fi i«- mccdfc zdraviti. Njteova uporaba vsakoVrsuiih priprav je tM»ledica večletneira učenja. X-> je brez v-akih bolečin ali ik.Je. ker ozdra»-ljenie je prijetno in ni potrebno KMbtti n<u»fl delavnega .-»-a. Doktorjev p.sur n v- rfa nihče ne troji »voj teiko prmluieui denar brez uspehov. ii>r,-j po kratk. uporali rijn-OTnia najina ute »» T>"t»i do popofawa zdrav it.__
$1000.0« X ŽARKE
se rabi pri preiskavi in zdravljenju.
Mnoga priznanja in uspehe
ima radi znanstvenega načina, ki ga pri vsakem bolniku u|KiRilii. Nič ne opusti, kar zamore pomakni bolniku v najkrajšem času Osebno zilravlje-nje in pojtotno ns dnost s«' jam-
či bolnikom.__
nač-ae brv z -ha, nikar ne obupajte. ternvo# pridite in puhtite profesorju in doktorju, da rabi tvoje čudov te pri. prave, ki jih dobil i* raznih delov «veta. pri njem boste videli p.i-
Ali imate
nered » želodcu, katar, bronchitis, nered v /edirah ali mehurju, reumatizem. L..!i.a Jetra, zaprtje, clavobul. nečitto kri. ture ali mazule? Otrpneloet. bolečine, zhadanje ali zvijanje, nervtznost ali folabvlott. Kakršnokoli iwlezen ali DOPronri-^t? pljuča? Bolno srn * Ksšelj? Spolne !«.>jnni.
mo£ke ali ien*!ce?
Vaša prilika.
Zdaj je vaša pri tika. da ob^.H te velskera ipe« iali^ta. da va> preišče z X žarki popolnoma brezplačno. Nikdar preje w ni e r.u-d:la taka prilika bolnikom, ki zdaj nuji ienskain ali m«ikini v tem aSMtu. S*«-t .je mo van. da a takoj >>bi eir-
Uradne ure
vsak dati ud i. ure zjutraj
ure iveeer. V neileljah od » JU do 1. ure popoldan.
Prof. Doktor Sloan
za stalno ria-*ar« »n 303 Smitlsfield St .
Piltiburch, Pa.
HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 1111
Hello Ign&tz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko g&Io-dov oue izvrstne tropov ice, priio2i ob enna tu«li nekaj galoft-čkov slivovice, ter par galonov rdei'e wtais»'e. t*'ul H^m, »ia i umi ▼ zalogi tudi fina ameriška in importiraua vina, ter likere, toila glede tega pr'dem v kratkem osebno k tebi.
Da, tako jel Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-•trežeri, naj se zaupno obrne na:
Ignatz Podvasnik,
WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA.
Nasproti East Liberty postaja.
NAZNANILO.
Dr. J. V. Grahek se je zopet vrnil nazaj v Pittsburgh, Pa., na East Ohio St.. kjer ima svoj uraid in ga bolniki Ulvko vsak dan!Box dobt..	(28-30—9)!
OPOMIN.
Podpisani opozarjam vse one, ki mi kaj dol^uje^o, da mi plačajo do 1. novembra, ker inaee jiii bom pa obelodanil v vseh slovenskih listih.
Emil Jakšetie, ">40.	Sheffield, Pa.
(28-29—9)
(Dalje pribcdnjifcy.
tilke nad mizo fso frtele veAt-e, zaletavale se v steklo, padale na tla,' NAZNANILO IN PRIPOROČILO. dvigaJe s«1 zopet m zopet plesale
nad plamenom in osmo j enih krit	rojakom v West \ir-
e ep ale na mizo in na pesek. Tako sima in Pennsylvania naznanjamo, so obletavale omotične misli ba-' da bo v kratkem obiskal nas ronwo dušfi.	/
Xatakar prinese šampanjko Cep pori rn zleti med veje, rumeu1 kostanje j list pade na tJa, ^limo mize prišinni po pesku hitra in1 lahko Kt op in j a Tilke, katera je' nesla v naročju skladi namizjiih' prtov.
Baron jo zagleda. Satan sam menda prižge -krvavo liui- v \Tti-noe njegovih misli. V tr<%utkn jo bil »klrtp «lo\T!sen: Os\'eta, os\*eta Antetu, o sve t a ob njego\'i sorod-niei!
Razvnel se je pri opojni pijači, prevladal v njem stan človek ra' nič ni mislil, kako je to podlo,1 kako grdo, da, ni mislil, kako je to liomofalno, a ni niti mislil, ka-| ko je nekajvalirsko.
Ca&ioo za eašieo je izpil in drgetajo eakal, kdaj se vrne Tilka' ki ^ Pooblaščen »prejemati narod-po ostalo perilo. Tilka je prišla niiroM^GUa Naroda" inizdajatl z istim hitrim in lahkrin kora- ~ ~ kom, ki je lasten pridnim, mladhn ^ mu bodo m «>j«ki ▼ odr
^/VVmVVV/MWAY/VVY^^	1
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je nataneen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Nov uzoren pisalni stroj!
No.
OLIVER
Tim Stamšmrd VšiibU WriUr JUH
KUPITE GA SEDAJ!
Da, tri um f na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zinagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9", Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke 1
(ti'1 IkIs m
služkinjam, ki delajo vestno in v čilem, edravju in so plačane naj-' bolje, ako ležejo poervat z mirno vestjo.
Lotar vstane od mize in ji pre-ftriže pot.
POZORI
Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača.
Ta daje celo kontrolo črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le a 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroja.
Pb&lci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver *'9>a takoj to* hitreje in lažje.
SVARH-O!
Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni Ne stane več kot zastareli v primeri z novim razkritjem.
Doeim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Odločite se sedaj videti Ca umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Ce rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta.
Ce rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši modeL t
17 fENTOV NA M NT Zapomnite ri, da pe ta najno-
II lEdllVV 11A UAI1. vejsi Oliver največja vrednost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in % unče touch ter dodatno poljubni premikač, Izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo aa odločili, da ga prodajamo vsakemu po MŠem slavnem načrtu — 17 centov na Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, a slavnim PRIN-TYPE, ki piše kot tisk.
Se danes pišite za vse posameznosti p
do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odposljite dopisnico takoj. Nikakih obveznosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
310 BBOADWAY,	HEW YOKE, N. T.

Naša Ančka.
(Povest. — .Spisal Wkoslav Ratl-goočan.)
Tisto nedeljo popoldne so se nase znank«1 in njih znanei v ve selem pogovoru kratkočasili v kavarni "Adrija". kamor so bili po dogovoru prišli na sestanek. Ker ge je ples pri "Zlati goski" pričel šele ob osmih zvečer, je naša družba sklenila popoldne napraviti majhen izlet v mestno okolico, potem pa skupno oditi na ples. Tako se je tudi zgodilo.
Karel je bil danes posebno dobre volje. Kar je kdo rekel, vse je vedel tako zasukati, da se je vsa družba smejala. Kolikor bolj se je bliža! večer, toliko bolj je bil vesel. Am"ka se je ta popoldan že toliko smejala, da so ji kar solzf stale v očeh. Kako lepo bode šele zvečer na plesu, mislila je sama pri sebi. In ni se motila.
Plesni večer pri ""Zlati sroski" je bil kaj lepo prirejen. Velika, vse drugače nego po navadi razsvetljena dvorana je bila okrašena z zelenjem in v kotih so stale skupine svežih rastlin. Xa spodnjem koncu je bil zvišan prostor za frodce in tudi ta je bil lepo o-veučan. Godba na lok je štela osem mož, samih spretnih godcev, ki so bili kos svoji nalogi in so zato tudi od obČintsva želi splošno polivalo. Občinstvo je bilo jako na-inešano. Najbolj je bil zastopan srednji stan, od vojašava pa so bili sami podčastniki.
Naša Ančka je bila kar očarana. Kaj takega še nikoli ni bila videla. Lepe obleke, razsvetljava, godbo, veseli obrazi krojr nje, vse to jo je nekako omamilo, vzbudilo v njej čuvstva. kakrših doslej še ni poznala.
Vrhu vsega je bil Karel danes z njo tako ljubezniv, tako odkritosrčen, tako zgovoren, kakor doslej še nikoli. Kadar je plesala z njim — in plesala je z njim vse plese — tal kar čutila ni.
Dozdevalo >e ji je. da se vrti po zraku in da >e !•• tu pa tam malo dot akne tal. toliko da ne pade. Oči so se ji svetile, lica so ji žarela in prsa so se ji dvigala kakor razdražen morski val. Danes bi pač ne imela v sebi dovolj moči, mu odreči, karkoli bi želel od nje. Tako zelo jo je premagala ljubezen.
Ko je ura odbila tri po polnoči in so dokončali tretjo četverko, so se nekatere skupine pričele poplavljati in pripravljati na odhod. Tudi Ančka je bila že malo trudna, a rekla ni besedice o tem. Karel pa je že imel dovolj pleva. Zalo je Ančko prijel za roko. ji prav ljube/njivo pogledal v oči in rekel: 'No, Ančka, ali »i se danes naplesala? Vidim, da si tudi ti že trudna. Pojdi, greva se malo od-počit, predno bo dan. Saj imaš itak do opoldne prosto in jaz trrem tudi šele ob sedmih v vojašnico, f Hej. streljaj odtod preko ceste je hotel "Adrija", kjer smo bili popoldne v kavarni. Pojdi, Ančka, ne bo ti žal !**
Ančka ji- zrla pred se na mizo iu ni odgovo>ila na to. <'utila je le, da ji je še bolj vroče, nego pri plesu, iu da ji srce še hitreje bije, kakor poprej. V grlu pa jo je neka tiščalo, da ni mogla spregovoriti niti besedice. Bila je tako zmedena, da urni a ni vedela, kaj dela. Hotela mu je odtegniti svojo roko, —- a zgodilo se je ravno nasprotno; še stisnila mu jo je. To je bilo Karlu dovolj. Četrt lire pozneje sta Karel in Ančka roko v roki korakala po zmrzli cesti proti hotelu "Adrija".
V.
Vročemu poletju je sledila je sen. Mesec avgust še ni dopolnit svojega teka, že so radi hud« vročine in še hujše suše stala nekatera «lrev«'sa hr^z listja in štrlela svoje gole veje proti nebu. kakor bi je prosila nove zelene obleke.
Travniki so bili ob svojo svežo zeleno barvo in so bili od solnč-nih žarkov popolnoma ožgani. Ko se je prve dni septembra nebo prevleklo s temnosivimi oblaki in je pričelo deževati dan za dnevom, je nastopila prava jesen z vsem svojim tožnim spremstvom. t. dežjem, mrzlim vetrom in temnimi, oblačnimi dnevi.
Tudi lastovke so čutile, da je letni <"*aa pri kraju in da ni več pričakovati lepših dni. Zato so se ie pred malim Amamom zbrale v čete in odletele eez hribe in doline v toplejše kraje.
Dnevi, ko vine na nebu sivi oblaki kakor tagrinjalo pred gledalskim odrom, vplivajo na člo-
veka, kakor da mu je svinec vlit v žile. Po«! vplivom takega vreme na postane eelo vesel človek brezbrižen. mrzel in brez zanimanja za to, kar se godi krog njega.
Še bolj moreče pa vpliva na ljudi, ki so že iz <lrugih vzrokov tužnega srca. Tario tužnim ljudem se je to jesen prištevala tudi naša Ančka.
Po enem zanjo tako pomembnem plesu v predpnstu je Ančka s svojim Karlom nžila in preple-sala š«1 marsikatero veselo uro. — napravila sta marsikak lep skupen izlet, marsikak vroč poljub je pospešil tok krvi po njenih žilah.
Ančka j«- bila srečna, popolnoma srečna.
Toda kaj, ko j«* sreča tako nad vse nestanovitna! Prikaže se ti, namigne ti. nasmeji se, vidiš jo. čutiš, objameš jo z obema rokama. držiš jo — a že v prihodnjem trenutku se ti kakor blisk izvine iz rok in zbeži od tebe, ne <la bi o sebi zapustila drugo sled nego — spomin na tiste srečne hipe.
Kakor v naravi, nastopila je letos tudi v Ančkinem srcu zgo«l nja jesen: na pr 'je tako jasnem nebu njenega življenja so s«- prikaz; ili temnosivi oblaki in niso več hoteli zginiti raz obzorje. — Čim bolj si j«* prizadevala razpr siti jih. tem huje so se kupičili.
in vse T«4 oblake ji j«1 nad glavo pripodil edinole njen Kar«*l. Š<> «♦110 leto ni dobro minulo. o«lkar ga j«' bila spoznala, pa kolika — sprememba! Ne samo v njenem življenju, tudi na njem samem.] Kako prijazen, kako ljubeznjiv je bil vendar izpočetka, kako pa je se«laj ravnal z njo! Koliko bolje bi bilo za njo, «la bi «ra nik-lar ne bila spoznala!
Kolikor bolj se je bližal dan nj«'govega odpustu od vojakov, to liko hladnejši, toliko osornejši je postajal proti Ančki.
Z«» marsikatero nedeljo ga j«* ■akala zastonj, kar se prej nikdar ni zgodilo, in če mu je prihodnjič o tem kaj omenila, ji je rekel, da ima preveč opravila in da ne more biti povsod.
Včasih je eelo postal surov.
Ančka mu je verjela — zakaj bi .nu ne? Saj mu je že toliko verjela, zakaj bi še tega ne? I'-tihnila je in mislila sama pri sebi : me ženske smo pač že zato list varjene, <la moramo več trpeti kot možki.
Nenadoma pa s«* j*' na obzorju pojavil nov oblak, večji o«! vseh prejšnjih, in s svojo temoto naenkrat docela potemnil solne«* njen«- mlade ljubezni.
Bilo je predzadnjo s«*pteml»ro-vo nedelj«), ko so se Ančka in njene prijateljice zopet enkrat se-šle v znani gostilni pri "Zlati go-ki". Ker je prejšnji dan močno deževalo, se je bil zrak tako ohl-a dil. «la je bilo prijetnejše sedeti v sobi nego na vrtu.
Naša družba si je bila izbrala mizo v kotu prostrane sobe in se je še precej dobro zabavala. L«* Ančka je bila danes bolj tiha in nekako otožna. Tudi nagajivi do-vtipi njenih prijateljic je niso mogli pripraviti v «lobro voljo: Ančka je imela zanje le pomilovalen posmeh, od go v rajala jim pa ni.
('ez nekaj časa je k mizi prise-del podčastnik, ki so ga naše znanke že vse poznale kot Karlovega prijatelja in tovariša. Čudno se jim je vsem dozdevalo, da je danes priš«*l sam. ko sta on in Kar«'l ravno zadnji čas, ako ju le ni ovirala služba, vselej prišla skupaj.
Ko je Ančka ugledala Karlovega prijatelja samega, se je kar stresla in vsa kri ji je udarila k srcu, kakor bi je hotela utopiti. Grozna slutnja se ji je porodila v glavi, a dati ji izraza si ni upala.
Micka pa svoje radovednosti ni mogla brzdati. Zato je brez pomisleka prišleca vprašala, _ kaj in kako je s prijateljem Karlom.
— Kje pa imate danes prijatelja Karla? Ali ima službo, ali je morda bolan?
Podčastnik jo je ves začuden po-gledal, potem pa je prav zateg njeno odgovoril:
"Moj prijatelj Karel je že pred tremi dnevi šel od vojakov na odpust ; Karel je že doslužil. Ali vam ni nič pravil o tem, da pojde? — Čuden patron, če ni nič povedal."
Ančka je sedela poleg Micke. Ko je slišala te besede, se ji je zazdelo, «la ji je srce nehalo biti. Za majala s«' ie miza s kozarci vred in koj 11a to se ji je stemnilo pred očmi. — Kaj se je potem z njo go dilo, tega se pozneje več ni mogla domisliti, kajti v tistem trenutku jo je zapustila zavest. Na pol proti Micki obrnjena je bolj izdihnila, kakor izprejrovorila besede
"Micka, slabo mi je — ven —' od vedi — me — —"
In Ančkinega obraza je izginila slednja kaplja krvi. Oči. ki so odsevale kakor steklo, je imela na pol odprte, roki sta se ji povesil« oli strani stola in glava je zdrknila Mieki na ramo. Ančki je bilo zelo. zelo slabo.
Micka je hitro ustala in Ančko naravnala na stol. Potem sta ga ona in podčastnik prijela in ga z Ančko vred skozi bližnja vrata odnesla na dvorišče na zrak. Zofka je stekla v kuhinjo po sveže vode in kisa. Ko so jo tin I j časa drgnili s kisom in ji 11a čelo in senei pokladali sveže obkladke. se je Ančka zopet zavedla. Počasi so iz njenih ust prihajale besede, iz katerih je bilo takoj lahko povzeti vzrok njenega onesveščenja: "Kje pa sem — odvedite me do-dov ali pa — v vodo — bo še boljše — ne maram več živeti — na tem grdem svetu — ki je tako goljufiv — tako lažnjiv!'*
Nato je umolknila. Zopet je po-bledela. zopet so jo napadle slabosti, a ne tako močno kakor prvikrat. Nekaj časa je srpo zrla pred se, potem se je vzdignila s stola, pa zopet omahnila nanj; bila je še preslaba, da bi mogla iti domov. Po <!«dg«*iii prigovarjanju njenih prijateljic se je vendar to-ilko udala, da je šla v stransko sobo, kjer je ostala toliko čas*a, da so se ji povrnile moči.
Jedla ni ni«.*, pila nič. tudi j«»-kala ni. samo tožila je da jo grozno boli glava, da ji j«» hoče razn«'-sti. —
Čez »lobro uro so jo prijateljice spremile »lomov. Med potoma ni nič govorila, dasi so si prijatelji-«•«» zelo prizadevale potolažiti jo, pred hišo pa se je kar na hitro in na kratko poslovila od njih.
Ko je Ančka stopila v svojo sobic«), j»- za seboj zaklenila vrata, v kot vrgla solnčnik, rokavice in šerpo. stopila pred posteljo in nekaj trenutkov stala kakor kamnen kip. Potem pa si je z obema rokama zakrila obraz in se zgornjim životom vrgla na posteljo. Dva močna potoka vročih solz sta pritekla iz njenih lepih oči.
Dolgo že ni tako bridko jokala kakor danes — morda še nikoli — vsaj spominjala se ni več. Bilo je pa tudi nekaj groznega, kar jo je bilo danes zadelo: njen Karel. — tisti Karel, ki ji je toliko zatrjeval svojo ljub«v.en. da. c«*lo prisegal — tisti Karel j«s je sramotno zapustil! -— Sramuje naj se, da j«, je popihal kakor tihotapec, ki se boji belega dneva; kakor tat je pobegnil, ne <la bi bil povedal. kam gre, ali gre domov, ali kam drugam. Brez slovesa je šel. brez prijazne besede, niti roke ni v slovo stisnil njej, ki 11111 je zaupala vse. žrtvovala vse. Ali je sploh kaj takega mogoče? Ali se sploh še kje najde tako trd, tako brezčuten človek? Brezsrenež, ki. more zapustiti dekleta, kateremu J je obljubil zvestobo do smrti? Nemogoče !
Saj bi ne bila silila za njim, če mu je bilo neljubo! Toda vsaj prijazno besedo na jbi ji bil privoščil za slovo, vsa roko podal naj bi ji bil še enkrat, tisto roko, s katero ie bil njeno tolikokrat stiskal.
(Dalje prihodnjič).
\ 1916
Je ušel avstrijskemu submarinu.
Včeraj je dospel v Newport News angleški tovorni parni k "Na-tinons*. kateregra kapitan je povedal. da ga je v Sredozemskem mor-j ju napadel avstrijski podmorski čoln.
Avstrijski suhmarin je torpedni strel zgrešil, nakar je posla! nanj hn«l ogenj iz pušk. ki pa ni napra-j vil veliko škode, kajti kapitan je! pričel s parnikom cik-eakati po' morju.
Potujočim Slovencem
priporočam svoj ilobro urejeni
m». SALON (m
ter snažna prenočišča. Prodajam <Iobra doma«'a vina po zmerni ceni. Prijetno shajališče Slovencev!
Jos. Birk,
6006 St. Clair St., Cleveland, O.
OGLAS. Cenjenim rojakom pri porotam svoja
KA1LAVHA VIHA.
Dr. KOLER,
638 Pen Ave.,
Pittsburgh' Pa.
Dr. Kolcr Je naJstareiAi slovenski zdravnik. S p e c I j al i s t v Pittsburgh!!, ki ima lSletno
Srakso v sdrav-enju tajnih nO fcklh bolezni.
Sifilis ali «a-»truplj*-nje krvi zdravi b glasovi-tim 606. ki ca je itum«l dr. prof. Erlich Ce imat» mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izcistil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapa vac ali trl-per in tudi vse druge posledice, ki na--1« n*-jo radi izrabljivanja samega sebe.
Eiiitenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem (asu. Hydrocelo all kilo ozdra\im v 30 urah in deer brei operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Tine v križu in hrbtu in v<'iuib tudi pri spuftčanju vode. ozdravim a jfuto-vojstvo.
ncumattzam. trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofie In druge kožne bolezni, ki nastajajo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ln nI potrebno letati.
HARMONIKE
hkUH ktkrbekoll vrsto izdeluje« Is
popravljam p« najnižjih cenah, a da lo trpežno ln zanesljivo. V poprave zanesljivo vsakdo pofitje. ker sem b nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem laauiem damo. V popravek vzamem k sanjske kakor ess druge Harmonike ter računam po dela ka aorfino kdo sabteva bres ns«lsljnlb vprafianj.
JOHN WENZHL 1M1 Kast Krni SU
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko ae pošljs denar sorodni kom, prijateljem in znancem, ka teri te nahajajo v ujetništva s Bulji ali Italiji. Potrebno je, ka j dar m nam denar polije, da u priloži tudi njetnikova dopisnica aH pismo in se nam tako cmofoii pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite gr takoj, kc sprejmete njegov n—lov, ker akr bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi cm ne na5!i več na '.stena mestu ln mu ne mogli uročiti denarja.
tvrdka frank sakser.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
POZOR ROJAKI!
j	E»*tlo ti i«cika laae, kakor tudi
•» zn. «i • trk« ta knjc Go t»t > "-«» iruLt;u v : 'tik (Miših lr««Dl |o»U in dolgi	kakor tudi
tBbOiD tlMbi brki in bruit Is rj.LocU.	in
j t*iveli. Krimitii.ro. ko.tihtl ■!< trtanj* v isk>h, . BK»ii .n v L I" in. v o. min dn<-b i-opolocrr.a otdrn-»Sir. rire. oteklin«, tale. ture kruta in irxicte. pou,( kurje	cr.Lht« y par »lneb »o-
rolrcnt odstranim. Kdor Li n.o:» idraviU br«a ! Utf el-r rati! ir.u jim* m rt ?i> "At. Pilile lakej po cenik, ki »K t&kij j^*Ijun mtnrri
JACOB WAHOlO, ; 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
IŠČE SE
TSČE SE
Delavni čas
,	,	j dan. Zasluži se
1UU drvarjev za aelati drva v se->na tjaII pja(-.a
vernem Michiganu. Lep gozd. I tudi od ko*a.
AVSTRIJSKI ČASTNIKI STRELJAJO SVOJE VOJAKE.
Dunaj, Avstrija, 29. septembra. Pred par dnevi je princ Windisch-graetz v avstrijskem parlamentu zahteval pojasnila, kako je to, da so na soški fronti nastavljene puške proti avstrijskim vojakom, in kako je to, da avstrijski častniki, ki so nalašč tam nastavljeni, streljajo avstrijske vojake, ako se poskušajo skriti v zakopu.
\ * I'**.
Belgija mora biti zopet vstanov ljena, pravi Poincare, 3icer bo cela Evropa onečaščena.
Pariz, Francija. 27. septembra. Predsednik Poineare ji? danes sprejel na novo imenovanega vlad nega zastopnika za Francijo, barona de Gaiffiera R'Hestrov.
Govorila sta o oni noči, v kateri se je Belgija odločila .da se bo zoperstavila Nemčiji. Poineare je rekel:
"Ako Belgijci ne bodo dobili zopet popolno neodvisnost, ako ne bo Belgija dobila vse povrnjeno, kar je morala pretrpeti, bo padla na Evropa velika sramota, in o-stalo nam ne bo drugega kot veliko žalovanje za pravico. — — Vsak dan smo pa bližji nase zma-ge, ki bo to prinesla Belgiji.
BRAT. POMAGAJ TKPEČKMU
Is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Hie* ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal <15.50, 50 gal. $27.50. Staro rde^e dno Zinfandel 27 do 28 galon #14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galos $25, rdeče vino 27 do 28 galon 112.50. 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropin je vee 4% gal <12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek ca vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovanjem
S. JACKBB, Bos 161	St. Helena, Cal.
Pridite kupiti farmo zdaj.
Pridite tt-r kupite farmo ali zemljo za farmo zdaj, ako ste namenjeni kupiti, ker zdaj v mesecu septembru zamorete najboljt* vi«leti, kako razni sa«lovi vspejo in kaj so vaši rojaki, farmt-rji pridelali na svojih farmah v pn^h-k-ieru letu. .Mi imamo več tiso«" akrov še ne čiščene zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki. ki se nahaja v Clark okraju v Iržavi Wisconsin. Pridite in oglejte si farnte svojih rojakov in govorite z njimi. — Onim našim kupcem, ki žele, da jim zgradimo liišo, hlev dovolj velik za začetek in izčistimo nekaj zemlje, ustrežemo vse in sicer na lahka in dolgotrajna izplačila. Pišite po pojasnila. Naslovite:
Homemaker Land Company Dep. 3	Tioga, Wis.
IŠČE SE GOZDARJE. Za delati drva; $1.35 od klaftre
za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača, j Ko preneha sezija, je dovolj dela <»d kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logsc, stebre, t rame, Svelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja pla«**a. Stalno delo skozi celo leto.
1. STEPHENSOX TO., Trustees, (19—9 v «i)	Wells, Mieh.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDU8-TRIES AND IMMIGRATION'" u državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bUi oslepa-rjeni. oropani ali če so s nji oii slabo ravnali
Brezplačna navodila in pouk v aaturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr 2av, kjer se oglasiti za državljan ske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: 8TATE DEPARTEMENT OF LABOR.
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dc poldne do petih popoldne in o) sredah od osme do devete or* zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. a Mor gan Building. Odprto veak dar od devetih dopoldne do petih (to poldne in ob sredah od sedme dc devete ure zvečer.
8»
MODERNO UREJENA
TISK1HNA GLAS NAHODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
DELO OKUSNO.
sa u ■ m
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. ■ ■ ■ ■
UNIJSKO ORGANIZIRAJ
DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
vflA nabočUjA roAum NA*
Slovenic Publishing Ce.
82 Cortlandt St, N«v York, V. T.
mmmmmmmh
klaftre. okolica.
Plača $].:i0 od kampe, prijazna saj te pri:
Charcoal Tron Company of Ajneriea, (6-9—5-10) Manistique. Mich. (^1
DELAVCE.
H, S in 10 ur na od £2.25 do $4.00 je od dneva ali pa 10<fž, !mm;s» pri-
Dobre boljška pri stalnem cel o mlečnem Vpra-1 poslu. Samo stalni delavci naj i vprašajo. V .-lika >'«.\t-nska nast-1-
nna.
Koliler Co., 10) S h tah o v ga n.
Wis.
ANTHONY KRZENTIH,
STAVBENIK IN KO.NTRAKTOR
izd«-luje risbe in proračune.
Xj«*«rova posebnost j.- popravljanje in prenavljanja poslopij.
LES OPEKA CEMENT
Pisarna: HOTEL MUCHITZ, Foiv>t City. I'a.
EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL
v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica.
Jos. Starčevič, lastnik
SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa.
Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek, vedno na razpolago. _	Rojakom se priporočam.
VINA! VINA! VINA!
VINSKO ŽGANJE (TR0P1NJEVEC)
Za samo §»26.00 pošljemo 52galcn s«xl californijskega rdečega vira in za samo S37.SO pošljemo pa sod 52 ^alon Rieslinga(fcelegs) vina Vse bla^o jameeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pilite po cenik na:
DALMATINSK0-KAUF0RNIJSK0 VINAPvSKO ZADRUC0
140 Liberty Street,	New York. N. Y.
Kadar Je kako drnStro namenjeno kupiti bsndere, zastave, regatj«, fodbene Instrumente, kape itd., sli pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstsne itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene rprafiate. Uprafianjs Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, veC vrst pošiljamo brezplačno. Plfiite ponj.
IVAN PAJK & CO.. Conemaugh, Pa.. Box 328.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAH
(Notary Public) ▼ GBEATEB-NEW TORKU
ANTON BURGAR
12 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE tiakomtni pooblastila, rojaike proinje In daje potnbtl ■aareto ▼ raeh rojaikik saderah. Rojakom, ki Ma dobiti —Miriiki državljanski papir, daje potrebne SnformaeUe gledS datuma lakreanja ali imena p**—
kjer boete loiao Itf BaUdno