$t  142.                                        V Gorici, v
Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek D soboto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠt prejpmana ali v Gorici na dom pnšiljana:
vso leto      .........15 K
•/............10  »
V...........*   5  •
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„SOCa" ima naslednjo izradne priloge: Ob novem letu »Kažipot po GorUk'em,i»),GradiieanilLflm" in, ^aiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva"' tr.it v li'tu „Vczni red irleznic, parni ko? ia poitaii we»" ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik".
Naročnino sprejema »pravništvo v Gosposki nlfoi ;tL.v. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarn:« A. GabršSek Ha naroČila bret doposlane naročnine se ne otiramo Oglasi in poslanice se racunijo po K-tlt-^rstalr-e* fckano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka «&ta. Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — — Keklanie in spisi t uredniškem delu HO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici«
četrtek dne 12. decembra 1907.
Tečaj XXXVII.
»Vbb za narod, svobodo in napredek 1< Dr. K. Lavni.
se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi V I. nadati Z urednikom je mogo5-> govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedaljah ia praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
NaroBnina, reklamacije in druge rofii, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj. se pošiljajo le upravniStvu,
..PRIMOREC" izhaja ne<<iisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnaa: Schwarzv Šolski ul.,Jellersitz v Nunski ul, Ter. Lebanna tekaliSeu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliicni »lici,L Matiussi v ulioi Formica, I. Hovafiski v Korenski ulioi St.22; v Trstu v tobakarni Lavren5i5 na trgu-della Caserma.---------——      ----------   --- —
— T«l«foa It. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov, J. Fabčič) tiska in zal.
Gospodarska in JiicialfiopoliliMa  akcija vlade v laii deželi — ssu za Lah t!
Meseca julija t. 1, je imel mini-sterski predsednik baron Beek v poslanski zbornici govor, v katerem je povedal tudi to, da vlada namerava uvesti za Primorsko in južni del Tirolske tako gospodarsko in socialnopoli-tično akcijo, kakoršno je uvedla za Dalmacijo.
To naznanilo smo takrat pozdravili z veseljem. To veselje pa ^edaj kalijo pojavi, ki kažejo, da utegne biti napovedana akcija vlade enostranska ter je bodo najbrže deležni le ~ Lahi! Nismo črnogledi. Dejstva govorijo.
Meseca oktobra t. 1. se je vršil v Furlaniji obhod v svrho pregledovanja načrtov za ureditev Soče, Tera in Idrije. Takrat se je povdarjalo od strani zastopnikov našega deželnega odbora (deželni glavar dr. Pajer, deželni svetnik dr. Fettarin in inženir Glesalg), da vidijo v intenzivnem zanimanju osrednjih činiteijev in državne uprave v obče za izvršitev projektirane uravnave nekak refleks namenov, kojih je navajal ministerski predsednik v državnem zboru, namreč da hoče prihiteti na pomoč Primorski, da se povzdigne to delavno in patriotično ljudstvo do blagostanja. To delavno in patriotično ljudstvo so — Furlani! Pri tako veliki gospodarski potrebi, kakoršna je uravnava Soče v celem toku, smo videli eno-stransko postopanje. Vse za furlansko nižino, za slovenski gorati del nič. In to so pozdravljali zastopniki deželnega odbora kot refleks namenov vladne akcije za Primorsko.
Na južnem Tirolskem je tudi uvedla vlada gospodarsko in socialnopoli-tieno akcijo, torej za laški del dežele. Tirolski Nemci pa so hitro poprašali vlado, kako je pravzaprav s to akcijo. Seveda vkda ne stori ničesar na korist laškega dela dežele, kar bi škodo-
valo nemškemu. Tirolski Nemci pa se tudi na sploh nimajo nič pritoževati, ker vlada skrbi za nje kakor sploh skrbi za vse Nemce.
Drugače pa je pri nas. Mi smo tako mejaši proti Italiji kakor Furlani. Vlada je začela svoje delo med Furlani, in sicer ob taki reči, ko bi se bila morala na vsak način ozirati tudi na Slovence, ako bi imela biti njena akcija razširjena tudi na goriške Slovence. Laški listi so započeto delo z veseljem pozdravili, in po dosedanjih pojavih pišejo le o gospodarski akciji za   Lahe!
No, nič čudnega I Saj smo v Avstriji ! Mi smo vedno le tlačeni in teptani, zaničevani in izkoriščani. Gospodarsko treba podpirati druge : Lahe in .Nemce — Slovenca so požene na bajonete in pod kanone!...
Furlanijo hočejo povzdigniti, obmejne goriške Slovence pa pustiti v miru v gospodarskem pogledu, kakor doslej. No, utegne priti čas, če se bo tako nadaljevalo, da ugasne popolnoma vsako patriotično navdušenje med zanemarjenimi mejaši. Že sedaj sečujejo cesto opazke: Če bi bili pod Italijo, bi imeli Že to in ono, tako pa nimamo nič! Vlada pa računa tako : Furlane hočemo držati trdo v patriotizmu, ti naj bi v BluČaju pokazali, kako so avstrijski — Slovenci morajo že tako ali tako žvižgati z avstrijskimi kanoni.
Nevarno igro je pričela vlada. Naj pazi, kaj dela!!
Pozivljemo »jugoslovanski klub«, da stori v tej reči takoj potrebne korake pri vladi, katera naj da določen odgovor, kako je pravzaprav s to njeno »akcijot v naši obmejni deželi?!
Petletnica slov. akad. tat. Jirija"
v Pragi.
Pred  par  dnevi se je obhajal v  Pragi sicer mril pa  vendar dosti pomemben praz-
nik: petletnica najstarejšega slovenskega praškega akademičnega društva »Ilirije". J           Kljub temu, da se je po  nemilem slu-
| Čaju vršil baš isti večer na  »Žofinu" preda-vateljski in zabavni večer »Češke podružnice Slov. planinskega društva"  je bila udeležba zlasti s strani Srbov in Hrvatov jako častna. ' I%Te bi nadlegovali slov. javnosti  s poročilom ( o petletnem  delovanju društva, ali, ker odseva v njem vse slovensko dijaSko življenje v ' Pragi, ki morda vendar zanima tega ali onega, , povzemamo iz njega sledeče: j           Liki razkopljeni čredi ovac se morajo
potikati slovenski dijaki sirom tujega sveta, j ako hočejo izpolniti svoje študije z visoko-. šolsko znanostjo in izobrazbo. Velika masa ( slov. dijaštva je hitela vedno zvesta tradicijam ( v geografično najbližji nam Gradec in Dunaj in le tuintam se je izgubil kak izletnik v kulturno vsekakor mnogo sorodnejšo nam Prago. Dočim so si osnovali Slovenci svoja ognjišča na Dunaju in v Gradcu že pred desetletji, se takrat v Pragi na kaj podobnega niti misliti ni moglo. Šele leta 1899. se je osnoval v področju srbskega akad. društva »Šumadije" »Slovenski klub", ki se je pa preselil kmalu v »Akadeinicko čitarno" in nato v „Akademicky čtenftrsky spolek". Ali število slov. akademikov v Pragi jo rastlo od leta do leta in tako se je moglo pričeti misliti na samostojno slov. akademično društvo, misel, ki se je uresničila 1. 1902. z ustanovitvijo »Ilirije". Namen novo ustanovljenega društva je bil jasno izražen v naslednji točki društvenih pravil: Društvo hoče prvič biti središče znanstvenega in družabnega življenja praških Slovencev, drugič razširjati obče duševno izobrazbo in tretjič, skrbeti za gmotno podporo članov. — Z ozirom na to, da je imelo društvo družiti v sebi vso slov. praško dijaštvo in pa na utemeljeno prislovico: »Dva . Slovenca — dve stranki" se je sprejela v pravila \ točka, ki izključuje v društvu vsako politiko. Da je skušalo društvo vestno vršiti stavljenj ai nalogo, je videti že iz tega, da je imelo tekom 5 let 46 občnih zborov in 17 društvenih sej. Tudi posamezne točke svojega programa je izvrševalo društvo jako vestno. Društvo je priredilo celo vrsto veselic, ki so
vspele vse jako častno, prirejalo je predavanja v informacijo zlasti češkim gostom, za člane pa so se vršili debatni čajevi večeri ter izleti v razne razstave, tovarne, v različna češka mesta itd. Razven tega si je nabavilo društvo knjižnico, ki šteje danes okoli 600 zvezkov, ki obsegajo pred vsem slovensko slovstvo. V društvo je prihajalo tudi redno povprečno 40 časopisov in revij.
Pridno so delovali tudi razni klubi in odseki, med katerimi treba omenjati zlasti »Tehnični klub", ki se je pozneje osamosvojil in je danes najboljši naš prijatelj. Iz našega društva je izšla tudi misel na ustanovitev »Akademičnega pražka češke podružnice slovenskega planinskega društva", ki ima lepo nalogo, buditi med češkim dijaštvom smisel za lepoto naših slovenskih planin in privesti v ožje Btike češke akademike-planince s slovenskimi akademiki. I misel na slovenski narodni kolek se je rodila v glavah naših članov in oni so bili, ki so je vresničili prvi. Zlasti pa so se zanimali naši Člani za češko sokol« stvo in si pridobili s svojo vstrajnosfjjo priznanje in simpatije pražkega »Sokola", napram kateremu stojimo danes v uajprisrčnejših stikih. Sploh seje društvo v čeških krogih vedno jako dostojno reprezontiralo. V tem oziru treba posebno omeniti 1. 1903., v katerem je nastopilo društvo nič manj kakor 36 krat in dobri glas, ki si ga je pridobilo društvo takrat, si je društvo znalo ohraniti do danes.
Nič manj se ni zavedalo društvo tretje točke svojega programa. Ne le da je priskočilo svojim članom na pomoč v neštetih slučajih, priredilo je tudi več veselic v prid pre-potrebnemu »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi" in založilo v prid dotičnemu narodni kolek.
Največ prepirov in bojev pa je rodila v društvu ona točka o politiki. Baznih nasprotij v društvu ni manjkalo niti v začetku, ali visoko so zakipeli valovi šele le 1. 1904.
Ker se veČina (23 članov) ni hotela vdati in hotela, da imajo v društvu prostora i tisti, ki z oficijelno narodno-radikalno taktiko ne soglašajo, manjšina (22 članov) pa hotela vsekakor, da se mora »Ilirija" oficijelno priklo-piti narodno-radikalni organizaciji, je boj kon-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
===== „Treh mušketirjev", =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE  DUMAS.   ==
(Dalje.)
—  Gospod, odvrne Olivain spoštljivo, dovolite mi, da vas opozorim, da sta najina konja danes že zelo utrujena. Mislim, da bo dobro, če prenočiva tu ter odideva jutri na vse zgodaj dalje. Osemnajst milj zadostuje za prvi dan.
—  Gospod grof La Fere želi, da se podvizam, odvrne Raoul, ter se snidem z gospodom princem zjutraj četrtega dne: potegniva torej danes do No-yon-a, to bo približno tak marš, kakršnega smo delali na poti iz Blois-a v Pariz. Ob osmih bova tam. Konja bosta imela celo noč, da se odpočijeta, in jutri zjutraj ob petih odrineva na daljno pot.
Olivain se ni upal upirati temu sklepu; toda ubogal je godrnjajo.
—  Pojdite, pojdite, je godrnjal, le se izpihajte takoj prvi dan t jutri boste prejezdili namesto dvajset milj samo deset, pojutrajšnjim pet, in tretji dan boste morali ostati v postelji. Potem pa boste radi ali neradi počivali. Vsi mladi ljudje so res nepremišljeni.
Vidi se, da ni bil Olivain vzgojen v isti šoli kakor Planchet in Grimand.
Raoul se je čutil zares utrujenega; toda hotel je poskusiti svoje moči, in ker je bil vzrejen po načelih Athosovih, katerega je bil neštetokrat slišal govoriti o petindvajset miljnih potih, ni hotel zaos*ati za vzgledom svojega mojstra. Občudovati je moral d! Arta-gnana, tega jeklenega moža, ki je bil kakor zamešen iz kit in mišic.
In tako je nadaljeval svojo pot ter vspodbadal svojega konja bolj in bolj, vkljub Olivainovim opazkam. Jahal je po prijazni poti, ki je vodila do nekega broda ter bila za celo miljo krajša nego velika cesta, kakor so trdili ljudje; in ko je prišel na vrh nekega griča, je ugledal pred seboj reko. Na bregu je stalo nekaj jezdecev, ki so čakali, da pridejo na plav. Raoul je bil prepričan, da je to oni plemič s svojim spremstvom ; zaklical je na glas, toda bil je Še predaleč, da bi ga mogli oni slišati. Tedaj je spustil konja v galop, dasi je bil ta že silno truden; toda svet pred njim je bil valovit, in kmalu so izginili potniki izpred Raoulovih oči, in ko je prišel na drugo višino, je bil plav že odrinil od kraja ter se je zibal proti onemu bregu.
Ko je Raoul videl, da ne more priti pravočasno, da bi se prepeljal čez reko skupaj z onimi potniki, se je vstavil, da počaka Olivama.
V tem trenuku je zadonel krik, ki je prihajal očividno od reke sem. Raoul se je obrnil proti oni strani, od katere je bil prišel krik, položil roko nad oči, ker ga je slepilo zahajajoče solnce, ter dejal:
— Kaj pa jo tam doli, Olivain ? ali vidiš kaj ?
Sedaj je zadonel vnovič krik, še močneje nego prvič.
—  Ej, gospod, odvrne Olivain, vrv se je menda vtrgala, in plav zanaša voda dalje po reki. Toda kaj vidim v vodi? nekaj brca v njej.
—  Da, gotovo, pritrdi Raoul ter vpre še bolj oči proti jedni točki reke, ki se je svetila v luči solnčnih žarkov, konj je in jezdec.
—  Potapljata se 1 vsklikne sedaj Olivain.
In res, tudi Ruoul se je prepričal, da se je pripetila na plavu nesreča in da se nekdo potaplja. Pognal je zopet konja, mu zasadil ostroge v trebuh, in Žival, ki jo je zabolelo in ki je čutila, da je prosta, je z dirjala preko ograje, ki je obdajala postajališče za ladje, ter planila v reko, da so zletele pene daleč na okrog.
—  Ah, gospod, vsklikne Olivain, kaj delate za Boga!
Raoul je krenil konja proti nesrečnežu, ki se je boril z nevarnostjo, To ni bilo zanj Razadnje nič novega. Vzrastel je bil ob bregu Loire, in valovi so bili takorekoč njegova zibelka; stokrat je bil jahal čez njo na konju, tisočkrat jo je bil preplaval. Athos, ki je imel pred očmi čas, ko vikomta izpremeni v vojaka, ga je utrdil v takih vajah.
-— O, moj Bog! je nadaljeval Olivain obupno, kaj bi rekel gospod grof, ko bi vas videl!
—  Gospod grof bi bil storil isto kakor jaz, odvrne Raoul ter požene konja.
—  Toda jaz! toda jaz! zajavka Olivain bled ir» ves obupan, kako pridem jaz črez?
—  Skoči v vodo, strahopetnež, mu zakliče Raoul ter brede dalje.
čal s secesijo. — Manjšina je izstopila in si osnovala lastno druStvo »Adrijo", v »Iliriji" je pa ostalo napredno dijaštvo, v katerem so bile zastopane vse struje, od zmernejših ra-dikalcev do ljubljanskih BSavanovu, od »hudih" liberalcev do sodjalnih demokratov. Vse te pa je vezala in veže ideja strpnosti, svobodomiselnosti, ki vpošteva i tuje nazore, Čeprav so različne v bistvu, ne da bi jih ho-tela zakriti z istim skupnim imenom, veže nas vse ista misel, da hočemo vsi dobro svojemu narodu in da ne preklinjamo nikogar kot izdajalca, če ima o tem in onem-slučajno nekoiiko drugačne misli kakor mi. Ta misel nas je družila in rodila doslej, ta nas bo vodila tudi poslej.
S posebnim veseljem pa treba zaznamovatinajnovejši korak, ki gaje storila »IlMJa" zadnji čas, korak, s katerim je začela novo petletnico: najela si je s »Klubom slovenskih tehnikov" ter s srbskimi in hrvatskimi aka-demičnimi društvi »Šumadijo", »Svobodo", »Hrvatom« in hrvaškim »Tehničnim klubom" skupne društvene prostore. Ob enem se je pričela snovati »Zveza jugoslovanskih akade-mičnih društev", ki bo nov faktor pri vresni-čevanju jugoslovanske ideje.
V toplih besedah se je spominjal v daljnem poročilu predsednik bratske zveze, ki veže »Ilirijo" s »Triglavom" in ozkih stikov, ki smo jih navezali zadnji Čas z dunajsko »Savo". Treba nam še ožje zveze, ožjih stikov in še boljšega medsebojnega spoznanja in na podlagi tega kar največje konsolidacije, ki je potrebna, če hočemo da se povspne i glasilo svobodomiselnega dijaštva »Svoboda" na ono višino, katero se zahteva od dijaškega glasila.
Da se je govorila nato napitnica za na-pitnico, da lepega petja ni manjkalo in da je ta prvi praznik v zgodovini »Ilirije" končal v  najlepšem soglasju, se razume  samo  ob
in sitnosti nam provzroča taka poštna zveza, čutimo trpko že več časa. Zato smo se že ponovno obrnili na razna kompetentna mesta. Tudi gospod državni poslanec Štrekelj Alojzij se je zavzel v državnem zboru za ugodnejšo zvezo in vložil interpelacijo, katero je priobčila »Soča" in za katero se mu zahvaljujemo. Ta interpelacija je imela uspeh. C. kr. poštno ravnateljstvo je dalo ukaz,, da počaka poštni sel vsak dan pošto iz Gorice in šele potem odide iz Podgore. Toda ta ukaz se je upoštevalo menda samo par dni. Sedaj je že spet privandral poštni sel k nam na vse zgodaj. Ne vemo, »li je c. kr. poštno ravnateljstvo dvignilo gori navedeni ukaz, ali dela poštni sel, kar sam hoče. Ne eno, ne drugo bi ne bilo na mestu. Opozarjamo na to ponovno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu! Našim gg. starešinompiagamorna^srce^Ne odnehajte prej, dokler nam ne dajo, kar bi morali že davno imeti, namreč pošto v Pevmi. Bodite gotovi, da dokler ne dosežete tega, ostanejo poštne razmere takšne, kakoršne so danes. Na noge sedaj, ko je interpelacija pr odložena trgovin ske mu m in is ter-stvu in ko smemo upati, da stori poslanec Štrekelj še vse potrebne korake, da dosežemo to,.kar n.na že zdavnaj pritiče.
Iz tolminskega okraja. »Društvo zi varstvo zanemarjenih otrok za sodni
Okra) Tolmin" priredi v nedeljo 15. t. m. ob 2. pop. v prostorih ljudske šole v Tolminu javno predavanje o sirotinskem vprašanju. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi
odbor.
DOPISI.
Iz goriške okolice,
Iz POIBI. — »Kaj je največja hitrost", je vprašal domači trgovec svojega soseda. »Največja hitrost", se je začudeno vprašal ta še enkrat. »Recimo, če prideš peš iz Gorice v Pevmo v 15 minutah". »Kaj še, saj sem ravno včeraj rabil komaj 10 minut", mu odvrne prvi. »No, kaj drugega, povej pa ti", odgovori sosed. »Največja hitrost je gotovo ta, če pride rekomandi-rano pismo iz Gorice v Pevmo v dveh dnehft, se resno odreže trgovec.'
In prav je imel. Tako skrajno zanemarjene poštne zveze, kakor jo imajo vasi Pevma, Podsabotin in Št. Maver, je nima niti najzadnje gorsko selo. In vendar so te vasi v najožji bližini mesta Gorice, ki Štejejo skupno čez 1390 prebivalcev. V njih so šolski in kuracijski uradi, razna društva, mnogo obrtnikov in posestnikov, ki imajo veliko vsakdanjo korespondenco. Koliko  škode
Zveza narodnih društev.
Pridavarijd i Dornooriu. — v nedeljo dne
15. t. m. predaval bode v Dornbergu g. dr. E. Dereani: »Kako si ohranimo zdravo oko in vid". Začetek ob 4 pop.
Predavanji na Vcgrskem. — v nedeljo dne 15. t. m. predaval bode v tamošnjem bralnem in kmetskem društvu odv. koncipijent gosp. Franc Gabršček „o avstrijski ustavi in državljanskih pravicah".
Domače vesti.
Premeščen JO okrajni komisar v Tolminu V. Treo v Trst, iz Trsta v Tolmin pa dr. J. Mosettig.
Imenovanja. — Poštna asistenta Fr. Bru-mat in A. Piccinini v Gorici sta imenovana za oneijala.
Koncert sester Gernecklh. — Sinoči sta nastopili v Trg. Domu sestri Cernecki. Dober glas, ki je šel pred njima, sta popolnoma opravičili. Obsežni vspored sta izvedli tako umetniško, mojstersko, kakor je bilo pač pri-| čakovati po merodajni kritiki. Navzoče občin-
stvo se je divilo fini igri Vere in obsežnemu glasu Nadežde. Kakor se je reklo o Kubeliku, da je žongler na goslih, tako se more reči o Veri, da je žonglerka na klavirju. Glas Nadežde je nekaj izrednega; tako pevko bi se poslušalo ure in ure. Podrobne kritike o koncertu ne podajemo, ker bi morali ponoviti le to, kar je bilo povedano v kritikah, priobče-nih v podlistku. Kdor je čital to, ve, kako je bilo sinoči v Trgovskem Domu. Udeležba bi bila lahko večja. Prišlo pa je precej aristokracije, z dežele nekaj rojakov ; konštatovati moramo, da v Gorici sploh niso ugodna tla za prave umetnike; vendar pa sta imeli Cernecki več občinstva kot marsikdo drugi. Sestrama Cernecki sta bila poklonjena v imenu goriških dam 2 lepa šopka.
Klerikalci In draginja. — Ni je reči na svetu, s katero bi klerikalci ne sleparili. Sedaj sleparijo tudi z draginjo. Naš poslanec Štrekelj je glasoval v poslanski zbornici za predloge, ki merijo na odpravo draginje, katero pri nas občutimo vsi jednako: kmetje in meščani. Vsak pameten človek mora reči, da je storil Štrekelj prav; samo klerikalci trdijo v svoji hudobnosti, da je glasoval proti kmetom. Klerikalci so pač lažniki in podli ljudje, ki sovražijo resnico, hčerko božjo. — Kaj pa so zahtevali oni predlogi, ki so po pameti klerikalcev tako strašno Škodljivi kmetu ? V predlogih se je zahtevalo, da naj vlada z zakonitimi sredstvi omeji vsako neosnovauo po-draženje živil in drugih potrebščin, najprvo pa da se določijo najvišje cene v trgovini, na kar bi se omejil zlasti umazani posel raznih mešetarjev, ki vplivajo pogostoma največ na cene. V predlogih se zahteva,, da naj vlada podpira poljedelske zadruge, da naj zniža užit-ninski davek, davek na pivo, petrolej, v prvi vrsti pa na sladkor. Kaj je torej v teh predi ogih tak ega, kar bi bil o proti kmetu?! — Iz vsebine predlogov je razvidno, da je storil Štrekelj popolnoma prav, ko je glasoval za predloge; tisti, ki so glasovali proti, so glasovali proti koristim kmeta. Taka je resnica. Sleparji po farovških listih pa naj še naprej kričijo, kolikor hočejo !
Klerikalci In nagodba. — Klerikalci kričijo na vso moč, kako koristna da je za kmeta nagodba. Ali poslušajte tole:
Stalni odbor avstrijske centrale v varstvo poljedeljskih interesov je imel dne 24. oktobra t. 1. na Dunaju sejo, ki so se je med drugimi udeležili tudi slovenski klerikalni poslanci Povše, Gostinčar, Pišek in Roškar ter štajerski napredni poslanec Vinko Ježovnik. V tej seji so ra^ni govorniki, parlamentarci in neparlamentarci. dokazovali, da je nagodba taka, kakor so je sklenila med avstrijsko in ogrsko vlado, v veliko škodo kmet-skim interesom. Veterinarska konvencija je za avstrijsko poljedeljstvo naravnost nesprejemljiva, ker ne nudi dovoljnega varstva proti okuženju naše živine; s sladkorno surtakso se krši carinska skupnost v enostranskem interesu Ogrske; financialna pogodba glede Močne rente znači po priznanju ogrskega  ministrskega   predsednika  dr.
Wekerleja darilo Ogrski v znesku 49 miHj0. nov kron, razen tega pa še letni dohodek 4,283.000 K; pri razdelitvi carinskih dohodkov je Avstrija oškodovana za SO milijonov kron; priznanje davčne prostosti za ogrsko moko pomenja pravo katastrofo za avstrijsko mlinarstvo. Vse te slabe strani, na-godbenih predlogov, ki so v prvi vrsti v škodo kmetijstvu, so posamni govorniki dokazali z nepobitnimi argumenti in končno se je soglasno sprejela tale resolucija:
»Stalni odsek avstrijske centrale v varstvo poljedeljskih interesov izjavlja v svoji seji dne 24. oktobra 1907. po stvarnem preudarku, da so parlamentu predložene nagod-bene predloge z agrarnega stališča nesprejemljive, ker njih določbe ne odgovarjajo agrarnim interesom avstrijske državne polovice, niti agrarnemu volilnemu programu „centrale", na katerem je kandidirala pretežna večina agrarnih poslancev in bila tudi iavo ljena."
Kakor smo omenili, je bila ta resolucija soglasno sprejeta, z njo so se strinjali tudi navzoči slovenski klerikalni poslanci, ker bi sicer gotovo nastopili proti njej in jo pobijali. Ker tega niso storili, je gotovo, da so ž njo popolnoma soglašali ter s tem tudi priznali, da je nagodba s kraetskega stališča absolutno nespremenljiva.
Kakšnega vraga pa delajo sedaj! Vlada je pridobila klerikalne slovenske poslance zase. Strankarske koristi so postavili zopet nad ljudske, zlasti nad kmetske koristi; zato pa govorijo sedaj čisto drugače nego so sklepali njihovi odposlanci meseca oktobra, Povsodi le sleparija! No, Stranka Ljudskih Sleparjev pač ne more drugače delati.
Klerikalci In sladkor, — Sedaj lažejo po
farovških listih, da če se cena sladkorju no zniža, bo tega kriv •— Štrekelj! Pobožni klerikalni poslanci pa se sami kar nič ne ogrevajo za znižanje cene sladkorja. V državnem zboru je šlo za znižanje sladkornega davku, ali klerikalni poslanci, ki so slepo udani in prodani vladi, so jo pobrisali iz zbornice ter pustili v njej le tri svoje junake. Davek je tak, da je naravnost oderuški — klerikalni poslanci pa delajo proti odpravi takega davka, samo 1'arovSki listi lažejo najnesramneje, kako da dobro zastopajo kmetske koristi »ljudski poslanci". Ubogi kmet, ki še kaj veruje ljudskim sleparjem!
V delegacijah bo zastopal letos našo deželo laški poslanec Faidufcti, namestnik je Bu-gatto. Kakor poroča BLfEcou, se niso mogli zediniti slovenski in laški poslanci, zato so žrebali, in žreb je odločil za Faiduttija. — Je že zopet tu vmes Gregorčičevo cincanje! V delegacijah bi moral zastopati baš letos našo deželo slovenski poslanec, ne pa da nastopi tam furlanski poslanec. Baš letošnje de-legacijsko zasedanjo je jako važno, ker jo prvo po volitvah s splošno in jednako volilno pravico. In v tem zasedanju ne bomo imeli svojega zastopnika. Pravijo, da so se zmenili tako, da prihodnje leto bo zastopal deželo slovenski poslanec. —  Radi bi vedeli natanko,
Petem se obrne proti potniku, ki se je potapljal kakih dvajset korakov pred njim ter mu zakliče:
—  Pogum, gospod, pogum! Pomoč se vam bliža. Olivam se je zaganjal naprej, nazaj, vzpodbadai
konja, da se je vspenjal, ga zopet obrnil nazaj, ter se slednjič od sramote, ki ga je začela grizti, vrgel v vodo, kakor poprej Raoul, toda ponavljal je venomer: Mrtev sem, izgubljena sva!
Med tem se je plav naglo oddaljeval, struja reke ga je nesla s se" oj, in slišati je bilo vpitje onih, ki so bili na njem.
Človek sivih las je bli >kočil s plava v reko ter plaval krepko proti onemu, ki se je potapljal; toda bližal se je le počasi, zakaj plavati je moral proti reki,
Raoul je nadaljeval svojo pot in se očividno bližal svojemu cilju; toda konj in jezdec, katerih ni izpustil izpred oči, sta se vidno pogrezala: konj je Imel samo se nosnice nad vodo, in jezdec, ki je bil izpustil vajeti, ko se je boril, je iztegnil roke, glava mu je padla nazaj. Minuto še, in vse je moralo izginiti pod vodo.
—  Pogum, zakliče Raoul, pogum!
—  Prepozno, zamrmra mladenič, prepozno! Voda se jo zgrnila  nad njegovo  glavo ter mu
zadušila glas v ustih.
Raoul je skočil s konja, kateremu je pustil skrb za lastno rešitev, mahnil trikrat, štirikrat z rokama, in že je bil pri mladeniču. Takoj je prijel konja za verižico pod gobcem ter mu dvignil glavo nad vodo; žival je prosteje dihnila, in kakor da razume, da hoče nekdo pomagati, je podvojila svoje moči. Hkratu je prijel Raoul jedno roko mladeničevo ter jo položil konju na grivo, katero se' je prijela roka z močjo človeka, ki tone.  Raoul  je bil prepričan, da jezdeci
več ne izpusti te grive, in potrudil se je zdaj samo I še za konja, katerega je vodil proti onemu bregu, mu pomagal rezati vodo ter ga vzpodbudil z besedami.
Naenkrat je zadela žival na trda tla ter stopila na pesek.
—  Rešen! vsklikne mož sivih las ter stopi tudi on na noge.
—  Rešen! zašepeče mehanično plemič, izpusti grivo ter se spusti nalahko iz sedla v Raoulovo naročje.
Raoul je bil komaj deset korakov oddaljen od brega; zanesel je tja plemiča nezavestnega, ga položil v travo, ga razvezal pod vratom ter odpel zapone njegovega vamsa.
Minuto pozneje je bil mož sivih las pri njem.
Tudi Olivain je slednjič srečno priplaval na breg ko se jo prej najmanj stokrat prekrižal, in ljudje, ki* so bili na plavu, so vodili tega po možnosti proti bregu, s pomočjo nekega droga, ki je bil slučajno na ladjici.
Polagoma se je vrnilo življenje v bleda lica nezavestnega, zakaj Raoul in mož, ki je spremljal plemiča, sta se v resnici potrudila zanj; odprl je oči, v začetku ptešne, ki so pa kmalu obstale na onem, Ki ;;a je rešil.
—  Ah, •* ood, je vskliknil, vas sem iskal: brez vas bi bil m:        trikrat mrtev,
—  Toda, kakor vidite, mrtvi vstajajo, odvrne Raoul, in za enkrat sva odpravila samo s kopeljo 1
—  Ah, gospod, kako sem vam hvaležen l vsklikne mož sivih las.
—  Ah, vi ute tu, dobri moj d' Arminges! zelo sem vas oplaSil, kaj ne? toda vas zadene krivda: vi
ste bili moj učitelj; zakaj me niste naučili bolje plavati?
—  O, gospod grof, pravi starček, ko bi se vam bila pripetila nesreča, bi se nikdar ne upal predstaviti maršalu!
—  Toda kako se je stvar pravzaprav vršila ? vpraša Raoul.
—  Ah, gospod, zelo, zelo priprosto, odvrne oni, kt ga je bil imenoval starček grofa ; imeli smo nekako tretjino reke za seboj, ko so je vrv na plavu utrgala; pri vpitju in razburjenju, ki so ga povzročili popotniki, se je moj konj splašil ter skočil v vodo. Jaz znam slabo plavati ter se nisem upal skočiti v reko. Namesto da bi bil konju pomagal, sem ga še plašil in oviral, in bil sem že na tem, da utonem kar najgalantnejše, ko ste prišli vi v odločilnem trenutku ter me potegnili iz vode. In tako sva odslej, če vam je drago, gospod, nerazdružna prijatelja za življenje in smrt,
—  Gospod, odvrne Raoul ter se pokloni, jaz sem vam vedno na uslugo, zagotavljam vas.
—  Jaz sem grof Guiche, nadaljuje plemič; moj oče je maršal Grammont. In sedaj, ko veste, kdo sem jaz, mi hočete li izkazati to čast, da mi poveste tudi vi svoje ime?
~- Jaz sem vikomt Bragelonne, odvrne Raoul ter zardi, ker ni mogel imenovati svojega očeta, kakor ga je bil imenoval grof Guiche.
—  Vikomt, vaš obraz, vaša dobrota in vaš pogum me silijo k vam; bodite zagotovljen moje največje hvaležnosti. Poljubiva se, bodite mi prijatelj, prosim vas:
~ Gospod, odvrne Raoul ter objame grofa, tudi jaz vas imam že od srca rad; razpolagajte torej  z menoj, prosim vas, kot z udanim prijateljem. (Dalje pride.)
feko se je vršila pravzaprav ta reč. Če le 00 slov. in laSki klerikalci napravili tega giur lepo med seboj 11
Iz CirkiM je bil v zadnji »Gorici" neki pramen dopis, ki se bavi z občinskimi volitvami, pri katerih naprednjaki po resnem „r(.iidarku niso nastopili. Dopisnik laže, da 0 se poskrili kakor da bi se bali volitev. — ponavljamo, da so se vzdržali naprednjaki. J volitev res le po resnem preudarku, vpošte-isje položaj v občini, ki mora imeti za klo-likalce Je neugodne posledice. Pribijemo pa, ji napredni živej na Cerkljanskem narašča V d« se utegne zgoditi ob prihodnjih občinskih volitvah, da dobe naprednjaki**š9 vefi-j jtartžia nego so jih imeli v bivšem stara-SiBStvu! Klerikalčki, le lepo mirni bodite!
V KO&artd se preseli nazaj g. dr. Franck, ti je bil odšel v Buzet v Istro.
Skupščina  Jfizi liifiisklh plitkih drvita* !
$ vrši kakor je bilo vže naznanjeno v Ljubljani v nedeljo, An€ 29. t. m. ob 10. jopoludne v dvorani ^Glasbene jUtice". Slavna pevska društva se uljudno isprošajo, da dopošljejo vsaj do 18. t. m. i dopisom „ZvezeH z dne" 20. novembra t. 1. rposlane vprašalne pole in sploh ustre-lejo zahtevam upravnega odbora »Zveze*, ki io v imenovanem dopisu natančneje navedene. Slavna pevska društva Se enkrat opozarjamo iskoneert BZveze inoravskib uči-ieljev", (5o čeških učiteljev-pevcev z Mo-mvskega) ki se vrši ta dan ob 5 popoldne. To bo izvanredna prilika, katere noben pereč no bi smel zamuditi. „Zveza" bo imela m odposlance skupščine in pevce sploh n e-lij sedežev rezerviranih, oglasiti i» se je zanje v kratkem, ker so se vstopnice pričele že v ponde^ek, U. t. m. prodajati. fpravni odbor MZveze" je v svoji zadnji seji mižal ceno partiture Adamičeve skladbe Notranjska0 na 25 vin, ako se naroči več partitur. Onim pevskim društvom pa, ki ti hočejo prirediti sama glasove, se dovoli prepis.
mm SV. Cirili ll Mitodl v Ljubljani je založila troje božičnih, oziroma novoletnih razglednic v barvotisku. Te razglednice so krasim umetniška dela in predstavljajo božični oziroma novoletni dobi primerne ideje, itaz-inice so porabne za inteligenco in pri* frosto ljudstvo. Cena razglednic franko do-stavljeno naročniku je pri naroČilih
od  20  do  50 komadov po 9   v „   50   „100       „        B   H    n
„ 100   „ 500       „         „   7    „
„ 500 višje......„   6J/, n
Prodaje se bodo na drobno.
Naročila prejema pisarna družbe vs. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Pri vsakem naročilu naj se natanko navede število naročenih razglednic in naslov ter zadnjo pošto naročnika.
Ki dil trfl Sf- M«jt je bil aretiran v Gorici Lah iz kraljestva Karol Bergadano. Ko » ga preiskali, so našli pri njem veliko de-itrnico & precejšnjo svoto denarja. Bergadano loče povedati, kako je prišel do te denarnice. Kijbrže jo je ukradel. Komur bi manjkala tik& denarnica s trga sv. Andreja, naj se 'igl&si na policiji v Gorici.
TatllM. — Danes ponoči so udrli tatovi t prodajalno g. Medveda na Verdijevem Te-U\Ua ter pobrali okoli 40 K denarja in ; P oblek.
Družbi sv. Cirili in Mltoda v Ljubljani nasanja, da so naročili računske listke sledeči % in tvrdke: Gostilna Feliks Robič, Lem-*h pri Mariboru; Franc Fajdiga, Sodražica; ^ Vilko Mauer, Krško; V. Eagelman, Trst; J-»rija Lončar, „Narodni dom", Ljubljana 5 *T«aka Kimovce „pri Lipi8, Ljubljana; Marica Eržen »Stara poŠta«, Kranj; Jakob Brivec, Vransko; AntonijaTuček, Novomeato; **W »Ilirija«, Ljubljana; Terezija Karolnik, KiaiDik; Fr. Paternost, Postojna, nar. hotel; Wflna Tratnikova v Ljubljani; Val. Drago-H H. Bistrica; Josip Stolfa, restavracija, Se- ' ly»; gost. Stari tišlar, Ljubljana.                    i
Občinske volltvi v Solkanu. — v torek je volil tretji razred. Klerikalci so bili poraženi za 38 glasov. Danes sta volila drugi in prvi razred.
V drugem razredu zmagali tudi naprednjaki. Izid iz prvega razreda nam še ni znan.
Bralno In pevsko društvo »Lidija" v Uevlnu bo imelo svoj redni občni zbor dne 22. t. m. v jdvojrani g. M. Plesa. «
KO Je Cipil les, je odletela sekira 23-letnemu Francu Mladovanu v Sv. Mihelu na desno nogo; vsekal se je nevarno, vsled česar so ga prinesli k usmiljenim bratom v Gorico.
Strej j« Ztfli&ll v tovarni v Ronkih delavca Franca Kompareta za desno roko ter mu jo zvil in poškodoval, da je moral priti v Gorico v bolnišnico.
Železfllškefi USluibeRCI Iv. Binderja je napadel nekdo v veži hiše, kjer stanuje. Napadel ga je in pretepel, potem je pobegnil. Kdo da je bil napadalec in zakaj bi bil tepel Binderja, se ne ve.
Kavaltrljl I 6orfCl. — Meseca maja dobimo v Gorico dragonce. Kje naj se jih nastani začasno, dokler ni sezidana vojašnica, o tem je bilo te dni posvetovanje na magistratu.
Družba sv. Cirili In Metoda v Ljubljani je dobila v mesecu novembru 1907. sledeče zneske iz nabiralnikov: 1. Josip Komlja-nec, Ptuj K 21 '40, 2. Moška podružnica Trst iz nabir. kavarne Balkan K 41, 3. Moška podružnica Trst iz nabir. kavarne Balkan K 25*50, 4. Restavracija „ Narodni dom", Ljubljana K 15*50, f>. Fr. Zaherl, Ljutomer K 4*80, 6. Podruž. pri Sv. Jakobu v Trstu iz nabir. v konz. društ. K 25, 7. Anton Oobre v Že-talah K 3*93, 8. Gistilua MikuŠ, Ljubljana Kil, 9. Ivan KazborŠek Šmartno K 4*79, 10. Fani Šentak, Vransko K 8, 11. .Jakob Zalaznik, Ljubljana K 11, 12. Gostilna „Faj-digaa, Sodražica K 32, skupaj K 203*92.
Nesreča pri delu. — 54-ietni Frane mr-
rušič iz Opatjegasela je padel kake 4 m globoko ter se močno poškodoval po telesu, vsled česar so ga prenesli v goriško bolnišnico.
Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda so dospele. Razpošilja jih edinole družbiua pisarna. Razglednice se bodo prodajale po trgovinah po 10 vinarjev, trgovci pa dobe zda-ten popust. Pričakujemo mnogo naročil.
Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današ><!< oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v HamUrgu.
Dva prijatelja, katera čez poletje lahko ____pozabimo
I m I na zimo ne moremo pogrešati: gorko ¦I pečico in pa Fay-ove pristne miue-—------ ralne Sodenske pastile. Kakor se založimo z drvmi in premogom, tako bi se morali založiti z Fay-ovimi pristnimi mineralnimi Sodenskimi pa-8tilami, da bi jih mogli dati vsak dan otrokom seboj v šolo ter da bi jih imeli pri rokah, kadar se pojavijo pri domačih posledice prehlajenja. Dobi se Fav-ove pristne Sodenske mineralne pastile v vseh lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodami za K 1*25 vin. Škatljica. Pazite pa da Vam ne dajo ponarejenih pastil.
I
Glavno zastopstvo za Avstro»Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj IV. Grosse Heugasss 27.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
»Gerifte kmetijske društvo" bo imelo svoj
občni zbor dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne pri „ Zlatem jelenu" v Gorici,
Slldliča v Trstu so prenapolnjena vsled stavke težakov. Tovarno blago se sprejema torej v promet le omejeno v smislu ©pravilnika.
Stoletnico c. kr. kmetijskega društva na Dunaju
obhajajo danes 12. t. m, na slovesen način. Določena je slavnostna seja, h kateri so pri-
javili udeležbo tudi nadvojvoda Rainer, ministri in razne korporacije.
Vlija državni obrtna šoli v Ljubljani. - Poslanec Iv. Hribar je dobil na merodajnem mestu zagotovilo, da se ustanovi v Ljubljani višja državna obrtna šola. Ustanovi se tudi železniška delavnica.
Sladkorni davek, — Proračunski odsek v dunajskem parlamentu je sklenjj, naj §e sladkorni davek od i. septembra 1908. zniža za 8 K ter sprejme v zakon določba proti umetnemu proizvajanju sladkorja.
Stoletnica parearoda se obhaja letos. Dne 7. oktobra 1807. se je peljal Amerikanec Fulton s svojim parobrodom po reki Hudzon. Bilo je že poprej več poskusov, ali nobenemu se ni posrečilo, napraviti parobrod, ki bi se dal uporabiti praktično.
VoMu-poštnl promet TMžianlTiHT^a kr;
poštno in brzojavno ravnateljstvo javlja: Ozirom na množeči se vozno-poštni promet v božični dobi priporoča se občinstvu, da se ob odpošiljanju vožno-poštnih pošiljatev na sledeče ozira:
* 1. Radi izredno pomnoženega tovornega prometa v tej dobi je priporočati, da se poštnih pošiljatev, ako se hoče, da jih naslov-ljenec pravočasno udobi, ne oddaja še le prav zadnje dni pred božičem na pošto, marveč že nekaj dni popred.
2. Posebno pozornost je obračati na to, da so pošiljatve dobro zavite in zaprte, ter da je naslov na istih dobro pričvrščen. 7m male pošiljatve z manjšo težo (do 3 kg), katerih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in ki niso namenjene daleč, zadostuje, da so v močan papir zavite in z vrvico trdno prevezane. Veče in teže pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje, in slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijajo, ali ki puščajo maščobo in vlažnost, morajo biti z ozirom na vsebino obsežnost, težo in vrednost vsaj večkrat zavite v močan papir ali močno platno, oziroma morajo biti spravljene v košaricah, zabojčkih itd. Zaklopnice (Škatlje) iz lepenke, osobito takozvani poštni kartoni so dovoljeni, če nimajo znakov poškodbe. Divjačino, ki ne krvavi več, sme se pošiljati v posamičnih komadih nezavito, vendar je bolje, da se pošiljanje nezavitih pošiljatev po možnosti opusti, kor se naslovi takih pošiljatev lahko izgube- Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije, se ima označiti na zavoju razločno z znamenjam stekla. Pri pošiljatvah z lahko spridljivo vsebino naj se napiše na spremnici dostavek „se naglo pokvarja* ter naj se ta dostavek krepko podčrta z modrim ali rudečim svičnikom. Zavitek mora biti tako trdno zaprt da se brez poškodovanja zapore ne more do vsebine. Pošiljatev brez nazna-čene vrednosti ali v vrednosti pod 400 K v obče ni treba zapečatiti, če so zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd., pri potnih torbah, kovčegih in zabojih s pomočjo zaprtih ključavnic, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazdeljivosti zadostno osigurjene.
(Konec prih.)
i
Politični pregled.
FoslanSka Zbornici. — V meritorični razpravi o nagodbi je govorilo več poslancev, med njimi Šuklje, rekoč, da bo „ Slovenski kluba glasoval za nagodbo. Nujni predlog glede" razprave o nagodbi je sprejet z veliko dvotretjinsko večino. Posl. Biankini je predba-cival slovanskim strankam, da izdajejo z glasovanjem za nagodbo Hrvate Madjarom na milost in nemilost.
Večina govornikov včeraj se je izjavila za nagodbo. Malorusi jo odklanjajo, ker ni državna potreba ampak le želja krone.
Deželni zbori. — Poslanska zbornica reši nagodbo v prav kratkem času. Na to bo sklicanih več deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor najbrže ne bo več sklican, ampak razpuščen. Nove volitve bi bile koncem iebruvarija 1908. Tako poroča „Slov. Narod".
Poslanska Zbornica se odgodi o Božiču do konca februvarija.
Pooblastilnl. zakon v ogrsko-hrvatski poslanski
Zbornici. — Za zakon je glasovalo 149 poslancev, proti 37; absentiralo se je 263 poslancev, med temi vsi narodnostni zastopniki.
Razne vesti.
-----------Štrajk težakov v Trstu traja dalja Policija
ščiti one, ki delajo. Težaki v N. D. 0. se štrajka ne udeležujejo, vračajo pa se na delo tudi mnogi Štrajkovci. Kaže se, da je čas za štrajk nesrečno izbran. V štrajku so posebno ognjeviti laški podaniki.
Proti teološki fakulteti. — Svobodomiselni dijaki na lvovskem vseučilišču so priredili 9. t. m. shod, kjer so sklenili resolucijo, da zahtevajo ločitev teoloških fakultet od vseučilišč ter izrekajo zahvalo in zaupnico Masarvku.
Ljudski učitelji državo! uradniki. — Virten-berški deželni zbor je sprejel predlog, da se Ijudsko-šolske učitelje uvrsti med državne uradnike.
Anarhisti. — V Trstu so zaprli tiskarja lista „Germinalu,Iv. Tomažiča in odgovornega urednika anarhističnega lista B.  Andreanija.
—  V Miljah pri Trstu se je imel vršiti anarhističen shod, pa ga je policya razgnala.
Kazenska razprava radi prodaje Port-Adurji je pričela v torek 10. t. m, pred vojno sodnijo v Petrogradu. Obtoženi ao generali SteBelj, Smirnov, Fock in Reiss. Povabljenih je okoli 150 prič.
Vojaške novosti. — Namesto topov uvedejo pri kornih artilerijskih polkih havbice in sicer model 99 s kalibrom 10*4 cm. Havbice prirede tako, da skoči po strelu havbica nazaj na svoje prejšnje mesto. Take havbice imajo dozdaj samo na Angleškem, Francoskem in v Švici in v nekaterih manjših državah,
—  Prihodnje leto prično ustanavljati telefonske oddelke pri pehoti in pri lovcih, Pri pehotnih in deželno-brambovskih divizijah se ustanovi telefonski tečaj, ki se g_ udeleži od vsakega pehotnega polka po en poročnik in nekaj vojakov.
Slovenci BJornstJerne Bjiirnsonu.  — Veliki
nordiški pesnik in pisatelj Bjornst^erne Bjiirn-son je v nedeljo 8. t. m. slavil svojo 75-let-nico. Ker se je Bjornson vedno zavzemal za tiste, ki so tlačeni in zatirani, ter pred kratkim dvignil svoje kopje tudi proti »viteškemu" narodu Madžarov ter pred vsem svetom ožigosal njihovo barbarsko postopanje z ubogim slovaškim narodom, mu je „ Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani poslalo tole brzojavno Čestitko: „Bjorn-stjerne Bjornson,   Rim,   Corso Umberto 397,
—  Blagovolite sprejeti v imenu slovenskega naroda, ki je najbolj zatiran med vsemi narodi Avstrije, naše najiskrenejše čestitke in izraze hvaležne zahvale na Vaši občudovanja vredni obrambi pravic slovaškega naroda. — „ Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani."
Nove knjige za mladino. — v založbi 1.
Giontinija sta izšli dve novi knjigi za mladino: 1. Viljem Hauffove pravljice za mladino, izbral in poslovenil Fran*Nedeljko. Ta knjiga, ki obsega pet daljših pravljic, velja vezana 1*20 K, s pošto 10 v več; 2. Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju (1872—1874.)Po Weyprechtovem in Paverje-vem popisu. Cena 40 v, s pošto 45 v. Obe knjižici sta prav primerni za- mladino.
V nedeljo dne 15. decembra
se  bode prostovoljno prodalo v Biljani, več parcel zemljišča in eno   poslopje,   natančneje   pove   gosp.  Anton   PrinČlČ
== v Bičani. ===== TMr*sMBrrM»-T<4r--fMr-T«
V soboto dne 14. decembra ob 4. uri popoludne
¦*- otvoritev skladišča c. kr. priv. mnihovgraške tovarne čevljev.
otvoritev
Na izvoznem trgu tekališče Jos. Verdija
Bachmaier-jev — veliki električni bioskop. =
«¦111« „a™,mi vAlilcosti oo najnovejšem Edizonovem modelu 1907. -  Program je sestavljen le iz najnovejših m Gledališče za predstave z.vih dik v »JHkosu P^Jf^oja^ov ter komičnih prizorov vsake vrste.
„      ^             *,,*+*           ondboupoizvaia veliki koncertni o^kestplon.   -   Zvečer bajna razsvet\jaya.
es sars-^naae' »sam« «ww ¦"'" * — •
II. RROGRAM V nedeljo 15, pondeljek 16. in sredo 17. decembra.
1-8.  Moderni tatje. Roj med orožniki in tatovi. Komično smešni prizori. a-22. San Francisco. Zanimiva predstava podrtin mesta San Francisco.
I. PROGRAM V sredo 11., četrtek 12., petek 13, in ˇ soboto 14. decembra.
1.       Lov torpedovke, nemške ladje »Sleipner« v viharju. -i-____Sojeno pismo. Komieeitprizonz„vojaškega zivlienja,
lfcL EmjSZffiZ'JSF&L Cfeanka ukrade dete; «01».
43-51. ŽivHenje in smrt vjetoikov na gs
. Največja predstava v devetih
Posneto po naravi nalicu mesta.                      .
23—28. Dragica na uprehodo. Doživljaji na nedeljskem izprehodu Zelo, zelo smešno.                                   . . v
"0—;$=>. Arabske čudotvornosti- Začudenje vzbujajoča, fantastična predstava.
33-35. Kadar ni gospode doma. Gospoda gre v gledišče; posli se zabavajo doma v salonu.   ^                              ....                         ,.
86--48. Drama v Sevilji (Španija.) Bonlee z biki gre v smrt radi nezveste sjpproge.                                                    .        ....
49-56. Lov na lepe deklice. V minolih časih. Smešen prizor, ki zanje obilo smeha.
L•••••• •••••••••• MMIHh 9%9%{
podobah. Zanimivo.              .....
mOPm^rSrsoTtt^MT.. III.prostor 30 v. Otroci faTOiakiionaretoikaplaSajoMI.prostor 50v., II.prostor 30t
VSTOrSHifc. 1. prOSTOr WP v., u. »JJ"JJJ 'w„ ! ' *.: ,5 nqinolwlneiši zavod svoje vrste, ki je dosegel po vsem svetu vsled izvrstne sestavo pro-
Br„„,„«JL1S4-LtSffiK*t^,iS^                     <»k"k"° "• - °4i"8tt°-d° mc "°scu v obil,:cm s,ovi"1'
b                                                                       Z odličnim spoštovanjem                                                         .-.,,.              t
I. Bachmaier, imetelj zavoda.
Pfaffovi šivalni stroji
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Keprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tilio in mirno bre« vsakega ropota. Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLET V GORICI
Magistratna ulica štev. 1.
Imava v saloni «udl iivalne stroje raznih drugih vrat In tovaron.
—               Cene zmerne, pogoji ugodni.            ¦¦—
Slavno občinstvo je naprošeno, da pred nabave šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franko
ga
g TrLo\/5ko-obrtqa zadruga \l Gorici
ga                         reglstrovana zadruga 2 neomejenim Jamstvom.
s8!             Načelstvo in nadzorstvo >Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na
premeujena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. Bklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan] u.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali veš let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */¦L prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*!,$, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Kožuhovne ovratnike
------- (boa) -------
o najuečji izberi - po čndouito nizkih cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo m
naj si Y lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom ? trgovini
J. ZOBNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!  — Cene stalne!
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Drasčik
v Carici na Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butetkah Priporoča se slavnemu občinstvu za ronogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »»"* po jako zmernih cenah. -~*&
(Tlehanična delavnica
GORICA - za vojašnico - GORICA
=  Telefon št. 71   ------
Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode.
V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihutte", St. Poitensko tovarno mehkega ?>leza in livarno jekla, in „Ww. Lutz siuovi" v Bludencu, t, j. tovarno, ki izdeluje   posteklinate   (email)   peči   in
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s preeizijskimi strmi za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno.
Andrej Fajt
1
pekovski mojster!
v Girici Corse Franc. Blus. it. I
—-  Filijalka ? Dornbergn.  ~^= #
Sprejema naročila vsakovrstnega !
peciva, tudi  najfinejega, za nove S
maše  in  godove,  kolače  za  bir. •
3 mance, poroke  itd.  Vsa naročila I
1  izvršuje točno in natančno po želji *
2  naročnikov.                                     •
Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje 1 po zmernih cenah.                     '   t
Za veliko   noč   priporoča   gorice i plnce, potice Itd.               1
Največji dtbitejti Naznanilo  !Za iobitke m-
Mark 600.000|      gre$e<      |   tira država
Pruo žrebanje 19. decembra. Vabilo k udeležbi
== dobitnih šans =====
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je
9 milijonou 841.476 mark dobilkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je ;Y srečnem slucih 600.000 Mark. I premija k 300.000 Mk,
1 dobitek a 40.000 Mk
l     »      »30.000  »
1    »      »20.0«)  »
1     *      »15.000  »
It     »      »10.000   »
4«    »      »   5.000  »
!03    »      » nmo   ,
163       »         -  2.000    ,
r.ao     *       » t.ooo   ,
693    *      »    aoo   ,
181       »         .      300    ,
200.000
1      »       »   00.000
t      »       >   50.000
1     »       »  45.000
1      »       »  40.000
1      .       »   35.000
1      *       >   30.000
1 dobitek »100.000
l      »      »   60.000
1       »       »   50.000
V celem obsega loterija, katera je 7 niz
razvrstena    100.000 sreCk s 48.405 dobitki
premijah, tako da mora  približno  polovica vseh
srečk z gotovostjo nadeti,
Največji dobitek I. razrt.<a znaSa v srecnam
slučaju 50.000 Mark ter se zviSa v 'i. rajsredu
55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v t.
65.000 M., v 5. na 70.0^0 M., v fl. na 80.000 M
iu v 7. ua 600.000 M,
SrcCknnje jo postavno določeno. <Iene srečkam 1. razreda so sledeče •. cela orig. srečka M. 6— ali K 7¦— pol » » » 3- . . 3-50 četrt » » » 1-55 * » 1-75 Vlogo za ostale razrede, kakor tudi na......
dolof Ho dobitkov je razvidno iz uradnih z drhvnra
grbom opremljenih sref kovnih listin, kateri« r.i,
Siljam na zahtevo zastonj in poštnino prosto Vsak vdeleZenec loterijo dobi takoj p*"!
Scnem sreCkaaju uradno listino, ne da bi ju n
Se-le zahtevati.
Izplačevanje in dopošiljanje dobiiko? se oskrbi strogo tajno.
NaroČila sprejemam proti p»»zatju ali p j proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-jecega srečanja takoj, ali pa vsaj do
10. decembra
zaupno na naslov:
Samuel Heekscher senr.
r.ankffeschaft v HAMBURGU.
po najnovejši iznajdbi scstavljeiui. &» ur iC ' nikol-reniont. zt-pna ura s spkundnikom.zn.ii.'^ ..Svstem-Hoskopf-Patent". Ta ura ima -w::i kajočo se cifernico - - tako. da s-e vidi rt ;:•' tudi v temi. (iarantira se pismeno za ".' \ "• (Uri  priložimo brezplačno  lepo verižico t-r "
_____________okraskov i._____________
Fina, lopo izrezljana srebrna ura za g> *\   ''• ¦ verižico vred stane samo gld. 5"55-
Za inMisrajajoče se povrne denar. Y«.v*.'- '¦ varnost je izključena. Odpošilja se proti !'<¦•¦' ali proti naprt-j plačilu
M. J. Holzer-jeva vdova Marija Holter tovarniška zaloga ur. zlatnine, »rebmine, kit.:,,-.-' srebra ter zaloga podal KRAKAU  St.  Gertrudgasse 29. Hochparlcrr
i preje Dietel«.isse 73 . Ceniki yasto» j in poštnine proato. — IšCejo se ;*''t"ij_^_
Proda se iz proste roke "i"" Pri Carici \j\^ l ^OE
Ista leži ob glavni cesti na zelo pripravnem kraju Wj se je v njej vršila dosedaj gostilniška obrt in trgovina # I jestvinami združena z pekarijo.
Za slučaj, da bi se hiša ne odprodala išče se zmožnega j najemnika ali pa izvežbanega poslovodja, kateri bi vodil tam zalogo in trgovino mlevskili izdelkov na račun lastnika.
Ponudbe poslati je  do  251 t.  m.  na  «,V0ljČili  IflllB
W. Jochmann", Ajdovščina.