List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
33. številka	JToliet. Illinois. 26. julija leta 1607	Letnilf I
STRAJK OB GORENJEM JEZERU.
Organizator Zap. federacije rudarske obtožen, da hujska štrajkarje k uporu.
UNIJCI PROTI NEUNIJCEM.
“United States Steel Corporation” pripravljena za dolg boj.
Duluth, Minn., 20. jul. — Petnajst-tiauč rudarjev “United States Steel -kompanije, zaposlenih v rudnikih ob Vermillionu in Mesabi, je ostavilo delo in s tem je zavirano poslovanje v železnih topilnicah v pokrajini ob Gorenjem jezeru.
Rudarji zahtevajo $2.50 na dan pri Petriellu, ki vodi rudarski štrajk, svetoval štrajkarjem, usmrtiti vse delavce, ki hočejo spet na delo.
Hibbing, Minn., 24. jul. — Najnovejša govorica v zvezi z rudarskim štrajkom je, da bo Petriellu, organizator zveze "Western Federation of Miners", prijet in dejan v zapor zaradi hujskanja k uporu. Pravijo, da je Petriellu, ki vodi rudarski štrajk; ki hočejo spet na delo.
Petriellu je baje dal ta svet sicer v italijanskem jeziku, ampak navzoč je bil baje neki policijski uradnik, ki razume ta jezik. Če bo res dejan v zapor, bo to pomenjalo začetek odkritega boja proti "Western Federation of Miners".
Medtem se zaprisegajo pomožni šerifi, tako da jih je sedaj okoli 100 na razpolago, ki se imajo predvsem uporabljati v to, spremljati do in iz rudnikov tiste, ki hočejo delati.
Hočejo ščititi delavce.
Na velikem shodu Hibbinčanov v operi je Martin Hughes v nagovoru rekel, da morajo delavci imeti pravico do dela, če ga žele, in da jih je treba ščititi pri delu. Enoglasno je bila sprejeta resolucija, da naj mesto Hibbing ukrene vse potrebno v varovanje delavcev pri delu.
Shod je obenem obsojal zvezo “W. F. of M." in njene čine. v Cripple Greeku in' Idahu. Prebivalstvo noče štrajka.
V dveh dneh je skoro 1,000 rudarjev povečini Italijanov, ki se niso pridružili štrajku, odpotovalo v Duluth.
Unijski rudarji, po številu kacih 1,-OOO, so korakali iz Virginije v Biwa-bik, zapirajoč rudnike na štiri milje dolgi poti, razun nekaterih neodvisnih rudnikov.
Rudarske zahteve.
Petriellu, glavni organizator federacije, ki je organiziral rudarje v državi zadnje leto, pravi, da zahteve niso za pripoznanje unije, ampak za razločevanje v odslovljanju unijskih delavcev in za osemurno delo in višje plače, odpravo pogodbenega (kontrakt-nega) sistema in nagradbenega (bonus) sistema ter grabeža (grafting) odstrani rudniških kapitanov, kateri izsiljujejo denar od rudarjev, ki želijo posla (job) ali želijo obdržati posel.
Priznava, da je najmanjša dnina $2 in pravi, da se moški lahko (!) preživlja z $18 do $22, če je oženjen. Nadalje pravi, da je 40,000 rudarjev in rudniških delavcev v Minnesoti, od katerih je 14,500 v federaciji.
Trgovci v okraju so sklenili, da ne bodo več dajali na up štrajkarjem, in pivovarji so obljubili storiti vse v svojih močeh, da preprečijo prodajo piva štrajkarjem.
Kaj pravi U. S. Steel Co.
New York, 24. jul. — Štrajk delavcev v rudnih jamah v okolišu Gorenjega jezera vzbuja največjo pozornost med uradniki “United States Steel”-korporacije.
Ti izjavljajo, da korporacija ne bo popustila v svojem boju z "Western Federation of Miners” v stvari, v kateri je po mislih uradnikov občna pravica na njeni strani. Uradniki korporacije mislijo, da se je federacija sama izobčila, ker se ni ozirala na pogoje svojih lastnih sklepov, predno so bili šestintrideset ur v rokah g. Cole-a, predsednika “Oliver Iron Mining -kompanije.
Nadalje izjavljajo, da se ima boj nadaljevati, ne da bi se vršila pogajanja z malim odstotkom delavcev, zaposlenih v rudnih jamah in dejansko spadajočih k zapadni federaciji. Korporacija za jeklo misli, da delavci nimajo v resnici nobenega vzroka za pritožbo, in kaže na dejstvo, da se je šele zadnjega januarja meseca, radovoljno zvišala plača delavcem. Od tedaj ni bilo nič pritožeb in se ni pričakovalo tež-koč, dokler se niso predložile zahteve odbora.
Vnanji organizatorji.
Po trditvah uradnikov korporacije so celo homatijo povzročili vnanji organizatorji po poklicu; obenem trde, da manj nego 10 odstotkov delavcev pripada uniji.Tem se je med(etj) posrp
Čilo, ostale preplašiti s tem, da so korakali po okraju z rdečimi zastavami, lastnino požigali in tiste pretepali, ki so dalje delali. Po naznanilih korporacije je bilo 14,393 rudarjev zaposlenih v okolišu Gorenjega jezera. Štrajk je že občuten za delavce pri rudnih železnicah in ob jezerskih staniščih. Skoro 1700 moških je zaposlenih na prevoznih črtah korporacije, ki jih utegne štrajk prizadeti.
Včeraj je korakalo kacih 100 štraj-karjev vkljub vročini več milj daleč na shod, poslušat nagovore voditeljev. Nasilstva so bila odsvetovana.
O možnem posledku.
Določeno še ni, kak učinek utegne imeti štrajk na trg z železom in jeklom. Družba ima velike rudne zaloge za sedanjo potrebo; če’ pa bo štrajk trajal dlje časa, utegne povzročiti precejšnjih neprilik, ko bo morda ustavljeno brodarstvo po Gorenjem jezeru.
Dež in vihar.
La Crosse, Wis., 22. jul. —• Najhujši dež in vihar tega leta je popolnoma ustavil promet na železniškem omrežju Milwaukee, Northwestern & Burlington. Zadnjih dvanajst ur se ni odpeljal od tukaj noben vlak in doslej še ni znano, kdaj se bo moglo spet pričeti s prometom. Mesto je brez vsake železniške zveze.
Poročila o precejšnih izgubah dohajajo) od vseh vetrov. Nekemu farmarju blizu tega mesta je utonilo sto glav- živine. V West Salernu 12 milj vzhodno od tukaj, je strela uničila dve hiši. V Waterfordu je udarila strela v cerkev sv. Marije in usmrtila Venclja Mikscha (?) iz Milwaukee.
Nad 400 rudarjev usmrčenih.
Tokio, Japonija, 22. jul. — Usode-polna eksplozija se je pripetila zadnjo soboto v nekem premogovniku pri mestu Toyooka v pokrajini Bun-go. Kakor se poroča, so storili smrt skoro vsi v rudniku zaposleni delavci po številu 470.
JŽaloigra.
Nunica, Midi., 22. jul. — 50 let stari farmar enry Scutcheon, tu blizu stanujoč, je včeraj naenkrat zblaznel, pograbil sekiro ter usmrtil svojega sina, svojo ženo, ki je hitela na pomoč in neko drugo žensko. Pozneje ga je njegov sosed, farmar H. McClellan, v silobranu ustrelil.
Družina Scutcheon je živela navidezno vedno srečno. Samo bolehnost sinova je kalila srečo. In ta je menda tudi omračila duha očetu.
Sreča v nesreči.
New York, 24. jul. — Vsled nesreč je včeraj Frank H. Moorehead iz Fair fielda, N. J., postal posestnik vreče zlata in srebra.
Moorehead je bil šel ribarit. Opoldne je stopil v neko luknjo in si izvi-nil členek. Nato je sedel v čolnič in skoro utonil.
Brez ribe se je napotil domov. Šel je čez neko pogorišče. Dračje mu je zdajci zakrilo stezo in krilo je tudi neko votlino. In v to votlino je padel in se zaklel, da ne pojde nikdar več ribarit.
Pa glej, zagledal je steklenico in v nji srebro. Potem je brskal in iskal in našel še več srebrnine, tudi ur in prstanov in celo demantov.
Blago, katero je našel Moorehead, je vredno od $2500 do $3,000. Najdni-no so bržkone skrili tatovi.
Pivo v tablicah.
London, 24. jul. — Po pravkar izdanem poročilu se je nekemu danskemu civilnemu inženirju posrečilo, proizvesti pivo v obliki tablic (dešcic). Te se razkroje v topli vodi in ko se ta shladi, imaš na razpolago izvrstno pivo po kakovosti in okusu.
Prišel, videl, ubil 66 kač.
Boonville, Ind., 24. jul. — Harry Hemenway, bratranec Združenih držav senatorja Hemenway, je bil šel danes brat borovnice, pa je usmrtil šestinšestdeset kač na enem mestu.
Globa radi štrajka.
Linton, Ind., 24. jul. — Lastniki Summit-rudnika so danes ravnali po protištrajkovski pogodbi ter 300 rudarjem odtrgali po $5 od njihovih plačilnih čekov in naznanili, da bodo odtrgali še po $3 vsakemu. Rudarji so zaštrajkali pred dvema tednoma, ker kompanija ni hotela odsloviti rudniškega poslovodje. Pod pogodbo vsak rudar zapade $1 kazni na dan za štraj-kanje brez dovolitve od unije, in ta globa gre v žep rudniškemu lastniku.
—Rojaki, ne dajte se zapeljati raznim krivonosim tujcem, ki vam ponujajo blago, ker ceno blago ni navadno nič vredno. Vsako stvar, kar potrebujete dobite lahko v prodajalnah naših trgovcev, ki vam blago garantirajo. Brat k bratu!
NESREČA NA
ŠIROKEM MORJU.
Parnik “Columbia” ob Pacifiški brežini trčil ob drugega in se pogreznil.
DO 100 POTNIKOV UTONILO.
Zenska pripoveduje o strašnih prizorih v temni noči.
San Francisco, Cah, 22. jul. — Par nik “Columbia”, od tu namenjen v Portland, je trčil v noči od sobote na nedeljo ob parnik “San Pedro". Nesreča se je pripetila o polnoči blizu zaliva Shelter Cove v Mendocino countyju. Gosta megla je ležala nad vodo. Parnik "Sail Pedro”, napolnjen z lesom, je zadel “Columbio” ob pleče zadnjego krova s tako strašno silo, da se je v petih minutah pogreznila. Kacih 100 oseb je našlo ž njo moker grob v valovih. Osemdeset oseb, ki so se oklepale parnika “San Pedro”, je čez več ur rešil parnik “Roanoke”. Kapitan P. A. Doran od "Columbie” se je potopil s svojo ladijo.
Parnik "San Pedro” je bil hudo poškodovan, a pozneje najden in odpeljan v Eureko.
“Columbia" je odplula od tukaj zadnjo soboto dopoludne ob n. uri s 189 pótniki na krovu, med njimi 21 medkrovnih potnikov. Razun častnika v službi in straže so vsi spali, ko se je nesreča pripetila. “Columbia” je plula z navadno hitrostjo; naenkrat se je pokazal temni grot parnika "San Pedro”, ki je očividno zašel s svojega pravca. Parne piščali so zabrliz-gale in krmarji obeh parnikov so se junaško trudili, da bi preprečili nesrečo, a zaman. “San Pedro" je na široko preluknjal "Columbio”, katero je voda napolnila. Potniki so bili alarmirani, a le malo se jih je moglo rešiti.
Shelter Cove, kjer se je pripetila nesreča, leži kacih 179 milj severno od San Francisca.
97 pogrešanih.
San Francisco, Cal. 23. jul. — Število preživelih v pomorski nesreči je bilo danes pomnoženo za dvanajst o-seb, ki jih je danes dovedel na suho rešilen čoln.
Vseh preživelih je seBaj 160 oseb izmed 257, ki so bile na krovu, tako da se zdaj še pogreša sedemindevetdeset oseb. Tri mrtva trupla so najdena doslej.
Kapitan hvaljen.
Miss A. Leidell, ena izmed rešenih oseb, je dospela danes semkaj na parniku “Panama”. Še vsa preplašena je pripovedovala sledeče:
“Ko sta ladiji trčili skupaj, se je vsakdo razburil — vsakdo razun kapitana. On je stal na mostu, z razprostrtima rokama, proseč potnike, naj ostanejo hladnokrvni.
"Mornarji so stali ob čolnih, odve-zavajoč jih. Časa ni bilo spustiti jih navzdol!. Kdor je le mogel, se jih je oprijel. Mnogoterniki so poskakali čez krov in se v vodi oprijemali lesovja, plavajočega naokrog. J.az nisem utegnila misliti. Tekla sena in skočila čez zala nanjo. Druge ženske so storile istotako.
Strašni prizori
“Potem se je ‘Columbia’ pogreznila, naša plav se je zavrtela in voda se je vlila čez nas. Dve ženski in jedno dete so valovi odnesli, in nič več nisem videla nesrečnic.
"Ena ženska je ostala poleg mene. Pa komaj se je držala. Prosila me je pomoči. Skušala sem jo vzdržati, pa bila sem preslaba. Umrla je pred mojimi očmi. O, tega ne morem pozabiti. Potapljala se je in pomagati jej nisem mogla.
"Tupatam sem zazrla kako drugo plav ali čoln. Pomagali smo si naprej, kakor smo mogli Nazadnje, moralo je biti več ur potem, smo zlezli na “San Pedro”. To je bilo strašno plezanje. Moški so pomagali, qmpak čutila sem se tako premrzlo in slabo, da sem mislila — vsega je konec. Valovi so pljuskali čez nas, da smo se kar tresli.
Spet s krova v morje.
“Na parniku ‘San Pedro’ smo se prijeli in držali necega lesovja. Pa naenkrat se je zadnji jambor prelomil in več rešencev so valovi odplahnili čez krov. Enega ali dva so spet rešili, a ostalih nismo več videli. Tema je delala položaj grozen. Vedeli nismo, da li bo ‘San Pedro’ vstanu kljubovati valovom, dasi so nas častniki in mornarji namoč osrčevali.
“Ko je napočil dan, je megla še visela nizko, in svitalo se je le polagoma. Potem smo mogli videti, kdo je bil rešen in kdo ne. Tistega prizora ne morem opisati.
“Nazadnje je doplul parnik ‘Elder’ in nas vzel na krov.”
Haywood.
Boise, Idaho, 24. jul. — Koj po 9. uri danes dopoludne je začel zagovornik Clarence Darrow iz Chicage svoj sklepčni govor <na porotnike v pravdi proti Haywoodu. Prosi! jih je, naj denejo na stran vse strasti in predsodke, smatrajo . obtoženca za e-nega svojcev in ravnajo ž njim tako pravično, kakor ne bi bili umorjenca nikdar poznali. Samo po danih dokazih naj ukrepajo. Pomisliti morajo, da je bil obtoženec nasilno semkaj priveden iz svoje domačije, 1500 milj daleč. Na poravnavo jim ni treba misliti. Če verjamejo podanim dokazom, naj obtoženca spoznajo krivim smrti. Haywood je ali kriv ali nedolžen.
G. Darrow je krepko napadal drž. pravdnika Hawleya, kateremu se gre samo za denar, ki bi ga rad dobil od države Idaho.
Boise, Idaho, 24, jul. — V popoldanski seji je zagovornik Darrow nadaljeval svoje napade na pravdnika Haw leya, ga imenoval "bughouse” in izjavil, da je bil le takrat prijatelj delavcev, ko je dobival njihov denar. Rekel je, da očividno boleha na “orchar-ditis”, ker se vedno sklicuje na Or-charda.
Da je imel Orchard vzrok, umoriti guvernerja Steunenberga, so mnogoštevilne priče dokazale, in ta vzrok je bil čisto oseben in ni imel nič opraviti z "Western Federation of Miners". /
Darrow je svaril porotnike, naj ne
verjamejo krvoločnemu morilcu kot je Orchard. Rajši naj puste uteči 1000 krivih, nego da enega moža obsodijo na nezadostne dokaze.
Grozna železniška nesreča.
Salem, Mich., 20. jul. — Dve milji vzhodno od tu sta danes dopoludne ob. 10. uri trčila skupaj tovoren vlak in vlak z izletniki.
Število ranjencev cenijo na 100 o-seb. Med potniki je. bilo mnogo žensk in otrok. Odpeljali so se davi iz Jonije na piknik v Detroit. Od 11 vagonov je bilo 6 popolnoma razdejanih.
Mrs. Minnie Dewmore pravi o nesreči tole: "Moj mož in jaz sva bila v šestem vagonu. Slišali smo strašen tresk, potem se je vlak naenkrat ustavil, vsled česar smo bili vrženi s sedežev. Vse se je prestrašilo. Vsak je iskal izhoda. Nihče ni vedel, kaj se je pripetilo, a slutili smo, da se je doi-grala strašna žaloigra.
"Ko smo prišli iz vagona, smo videli, da tvori pet prvih vagonov z lokomotivo strašno grmado ob tiru. Ponesrečenci so javkali in klicali na pomoč.”
Predno je dospela pomoč iz Detroita, je bilo že najdenih 19 mrtvih trupel. Do 2. ure pa 29.
Po sporočilu generalnega superin-tendenta Trumpa so strašno nesrečo zakrivili vslužbenci na tovornem vlaku. Tovorni vlak bi imel počakati v Plymouthu, da napravi pot vlaku z izletniki. Pa počakal ni in posledica je bila nesreča.
Detroit, Mich., 22. jul. — V St. Mary’s Hospitalu je umrl sinoči 29 letni Banner Huggins iz Jonije, Mich. ki je bil ranjen ob železniški nesreči pri Salernu zadnjo soboto. To je 32. žrtev strašne nezgode.
Billik obsojen na smrt.
Chicago, 111., 19. jul. — V pravdi proti Hermanu Billiku radi zastrupljanja so porotniki spoznali obtoženca krivim. Billik je obsojen na smrt. Svoje zločine je izvršil v letih 1905 in 1906. Obdolžen je bil, da je v tem času pet članov družine Vrzal zastrupil in obenem povzročil samomor gospe Roze Vrzal. Obtožba je trdila, da je Billik z gospo Vrzal začel Ijubav-no razmerje in jo tako spravil pod svoj vpliv, da sta potem skupaj zastrupila njenega moža in štiri njene otroke, da sta prišla do zavarovalnine za življenje. Gospa Vrzal je pozneje izvršila samomor, ko jo je Billik zapustil.
Po odstopu koreanskega cesarja.
Seoul, Korea, 19. jul. — Cesar se je danes odpovedal svojemu prestolu. V kratkem proglasu izraža svoje obžalovanje nad tem, da je med njegovo 44letno vlado narod pretrpel toliko ne sreč in da se je beda prebivalstva tako pomnožila, da je prisiljen odreči se prestolu na korist svojemu najstarejšemu sinu.
Seoul, 20. jul. — Ljudstvo je razburjeno radi odstopa cesarjevega. Ministri so v smrtni nevarnosti, še bolj pa Japonci; kajti Japonija je povzročila odstop cesarjev.
Seoul, 24. jul. — Poročilo iz Če-mulpa pravi, da so tja dospele japonske vojne ladije “Kasagi”, “Nitaka” in “Tsushima” iz Gensana, z mnogimi četami na krovu, ki pridejo semkaj.
Seoul, 24. jul. — Semkaj prihajajo mnogi agitatorji iz pokrajin. Bati se je večjih nemirov. Prejšnji cesar baje kuje zaroto.
SVETLA BODOČNOST CERKVE V AMERIKI.
Opat Klein pravi, da katoličanstvo najbolj napreduje v novih deželah.
NA FRANCOSKEM VERA PEŠA
Brezverska vlada zapeljuje ljudstvo k brezverstvu.
Chicago, 111., 24. jul. — "Najsijajnejša bodočnost za katoliško cerkev leži v Ameriki,” je rekel opat Felix Klein sinoči v hiši patrov pavlistov. “Cerkev narašča v gorečnosti in številu v novih in demokratičnih deželah. Nazaduje pa v starih deželah.”
Opat Klein je zaključil vrsto predavanj na chicaškem vseučilišču, in čez nekaj dni pojde v Peorijo in St. Paul posetit nadškofa Spaldinga in Ire-landa, a potem pojde v Arizono, Cali-fornijo in druge zapadne kraje.
Predmet, ki sedaj najbolj zanima opatovega duha in ki je o njem največ predaval, je ločitev cerkve in države na Francoskem. Prihajaje skoro naravnost iz Pariza, je dobropoučen o raznih njenih stopinjah.
Vera uspeva v novih deželah.
“Nehote se mi vriva v misel nasprotje med svetlo bodočnostjo cerkve v tej deželi in razmerami v nekaterih starejših deželah,” je rekel opat. “Katoliška vera najbolj uspeva v novejših demokratičnih deželah zato, ker je tu boljše naravno stalo za njen temelj. V tej deželi ni predsodkov proti cerkvi. Ta napreduje najbolj med svobodnim, izobraženim ljudstvom. Brezverski vladi, kot na Francoskem, sledi brezversko ljudstvo.
“Na Francoskem, pa najsi je to videti' še tako čudno, vera peša med kmeti, dočim narašča med bolje izobraženimi, razumnejšimi sloji. Znatno napreduje, na primer, med 'gotovimi sloji delavskimi.
“Za naraščanje vere v Združenih državah je mnogo vzrokov. Njeno do-broznano stališče glede razporoke je pridobilo cerkvi mnogo prijateljev. Dejstvo, da se duhovniki ne ženijo, jih usposoblja posvečati več časa ljudstvu. Vso svojo delavnost lahko združujejo. Cerkev je vedno skrbela za ubogo, preprosto ljudstvo.
“Je.dinost cerkvena je bila druga velika činiteljica v razširjanju vere. Priseljenci, ki dohajajo iz Italije, Nem čije in drugih evropskih dežel, nahajajo tu iste oblike svoje vere.
“Vsled položaja na Francoskem je cerkev zaželela ločitve. Nemožno je bilo, da bi zveza med cerkvijo in državo trajala še dlje.
Hvali razmere v Ameriki.
“Tu v tej deželi, kjer ni razmerja med cerkvijo in državo, je cerkev svobodna in neodvisna. Država se ne vmešava v življenje vsacega veroizpo-vedanja, ampak je bogaboječa. Ob vsaki narodni svečanosti se vedno izkazuje čast Bogu. Vlada priskrblja kaplane za armado in mornarico.
“Eden najpomenljivejših dokazov za državni verski čut je predsednikov proglas na Zahvalni dan. Spominjam se, da sem čital tak proglas na shodu socialistov v Toulonu, in napravil je na socialiste velik vtisek.”
Opat je posetil Chicago pred štirimi leti in' napisal knjigo o svojih vtiskih. In upa, da bo vstanu napisati drugo knjigo po svojem povratku v Evropo, topot o družabnih razmerah v Ameriki, a priznal je, da ni utegnil pridobiti baš preveč vtiskov. Dospel je v New York dne 9. julija, in po nekaterih predavanjih v tem mestu, je šel v Chautauqua, kjer je imel tudi več govorov.
Socialni demokrati in cesar.
Toplice, Češko, 21. jul. — Socialno-demokraški poslanec Seliger je na nekem shodu izjavil, da socialna demokracija cesarja visoko spoštuje, ker, če bi njega ne bilo, bi volivna reforma bržčas še dolgo ne bila rešena. Cesar se ni vdal plemiškim intri-gantom, ampak je z dosledno vztrajnostjo delal za ljudsko zahtevo. To cesarjevo zaslugo socialni demokrati cenijo in upoštevajo.
Nemci povsod enaki.
Pariz, 23. jul. — Francosko časopisje grmi in treska nad sklepom nemških šolskih oblasti, da se v bodoče v "izgubljenih pokrajinah” (Alzacija-Lotaringija) francoski jezik kot učni predmet v meščanskih šolah opusti. Časopisi trde, da je nameravano nasilno ponemčevanje, ker imajo štiri petine v Alzaciji-Lotaringiji rojenih otrok francoske starše, kojih materinščina je francoska in ki seveda svoje otroke odgajajo v tem jeziku.
Vsi moški v Ameriki.
Budimpešta, 24. jul. — Ker ogrskemu prebivalstvu predstavljajo agentje Združene države kot deželo priložnosti in bogastva, je nastal, čuden položaj v veliki vasi Kerisova, blizu Lu-goša, ki ‘je štela ob zadnjem popisu ljudstva do 3,500 prebivalcev. Drug za drugim so moški prebivalci v Ke-risovi culi klic čez “široko lužo”, in izseljevali so se v krdelih, dokler ni bil župan edini odrastli moški, ki je ostal v vasi. Nazadnje je tildi 011 podlegel poročilom o dobrih plačah in zlatih priložnostih v Ameriki, in natlačil je svoj kovčeg in odrinil na barko in v obljubljeno deželo.
Ker so se izselili vsi moški, je bil baš sedaj izvoljen občinski odbor iz žensk, in županja in odbornice so zasedle občinske urade.
Ogrska ustava pa veli, da ne sme nobena ženska upravljati javnega u-rada, in po postavi je navzočnost žensk v uradu nepostavna.
Proti ciganom.
Budimpešta, 24. jul. — Vsled mnogih umorov in drugih zločinov, ki jih ‘zakrivljajo cigani, je nastalo vprašanje o nadzorovanju ciganov spet pereče. Reševanje tegft vprašanja muči ogrsko vlado že nad sto let.
Vsled izvršenih hudodelstev nastalo vznemirjenje je daleč razširjeno, Ljudstvo namerava vlado prisiliti, da konečno reši cigansko vprašanje.
Več vlad se je že zaman trudilo, napotiti cigane, da bi se v gotovih okrajih naselili in mirno iveli.
Desetletna nagodba z Ogrsko.
Dunaj, 21. jul. — V državni poslanski zbornici je imel ministrski predsednik baron Beck daljši govor, v katerem je razpravljal vladni program o socialni politiki in omenil tudi bodoče razmerje k Ogrski. Rekel je med drugim:
“Ureditev poštavodaje glede delavstva in zavarovalništva je od največje važnosti.
"Vladna politika mora biti državljanska. Če se socialni demokrati postavijo na isto stališče, je prostora zanje.
“Avstrija ni dežela političnih večin, Vlada in državni zbor morata tvoriti poslovne večine.
"Desetletna nagodba z Ogrsko je danes verjetna, daljša nemožna.”
Na smrt obsojen profesor.
Karlsruhe, Nemčija, 22. jul. — Profesor Karl Hau je radi umora svoje tašče, gospe Molitor v Baden-Baden, obsojen na smrt.
Ujetnika ni izrek porotnikov prav nič ganil. Ko so se sodniki umaknili, da razsodijo, se je Hau tiho razgovar-jal s svojim zagovornikom. In ko je bila sodba razglašena, je ostal isto-sodba razglašena, je- ostal obsojenec tako miren. Nekaj hipov nato ga je odvedlo šest policajev v ječo. Občinstvo, ki je med 5 dni trajajočimi obravnavami kar oblegalo sodišče, obsodbe ne odobrava. Sinoči je postal položaj pred sodiščem tako preteč, da so bile pozvane na lice mesta dve stotniji pešcev in ena škadrona policajev na konjih. Več oseb je bilo ranjenih.	■•>«*!
--------------‘
Oblak se utrgal.
Dunaj, 19. jul. — Tu se je včeraj utrgal oblak. Ceste so bile poplavljene. Dve predmestji sta utrpeli ogromno škodo. Mnogo oseb je storilo smrt. Vsi mestni gasilci še danes na vse kriplje delajo, da rešijo, kar se še da.
Jolietske novice.
—	“Govoričenje o vojni med Ameriko in Japonijo je smešno.Bržkone so je snočeli časopisi, ki ljubijo senzacije in kričeče naslovne črke na svojih prvih straneh." Tako je rekel William Jennings Bryan, največji zastopnik demokratske stranke v Združenih državah dandanašnji, ko je imel v torek zvečer v Delhvood patku znamenit nagovor pred velikim zborom navdušenih pristašev in tudi republikancev. Mr. Bryan je dospel v Joliet v torek zvečer ob 7:05 in opolnoči nadaljeval svoje potovanje križem Združenih držav. Kakor znano, je bil g. Bryan že dvakrat kandidat za predsednika Združ. držav, ali bode še vtretjič?
—	V noči od torka na sredo j<2 bil v neki bližnji hosti imeniten piknik, ki ga je priredil alderman NemanicH z nekaterimi drugimi rojaki.
Preklic.
Popolnoma preklicujem svoj dopis v Ani. Slovencu št. 31, kar sem pisal o zadevi osebnosti. Ker vidim, da ni mnogim ugajalo, nasprotno pa žalilo in ker nočem nobenega osebnega sovraštva v nobenem oziru, torej po-popolnoma preklicujem svoje pisanje ter se zanaprej ne bodem več v nepotrebnosti podajal. Kedor se čuti užaljenega, prosim, da mi odpusti. S srčnim pozdravom.
Ely, Minn., 23. jul. 1907.
p. d. Pijanovičev Jožek.
AMERIKANSRI SLOVENEC. 26. JULIJA igo-.
Joliet, 111., 24. jut. — Naš ljubljeni župnik, č. g. F. S. Šušteršič, je bil dne 30. junija v Rimu v avdijenci sprejet od sv. Očeta. Msgr. Kennedy, vodja amerikanskega kolegija, je predstavil 2 njim vred šest amerikanskih duhovnikov papežu Piju X., ki je imel za vsacega prijazno besedo in dovolil vsem apostolski blagoslov za njihove farane. To veselo vest smo prejeli zadnji petek opoludne in je datirana iz Ljubljane 6. jul. Priobčujoč ,jo izražamo iskreno željo, da si naš g. župnik v starem kraju dobro okrepi ljubo zdravje in se potem srečno vrne v našo sredo, Na veselo svidenje!
V nedeljo, dne 28. t. m., bo v Theilerjevem parku veliki piknik, ki ga priredi slavno društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. Kakor čujemo, se pripelje z omenjenim društvom tudi mno go drugih Slovencev in Slovenk iz Chicage in okolice, tako da bo udeležba od tamošnje strani velika. In od naše? Gotovo še večja! Kajti Joliet-čani so imeli še vedno odprto srce in odprte roke, kadar se je šlo za sprejem ljubih gostov rojakov. Nedeljski piknik ali veselica v parku bo gotovo nudila izrednih užitkov. Na vsporedp je med drugim kegljanje za dobitke. Posebni vlak odide iz Chicage , ob 9. uri dopoludne in zapusti Joliet ob 8:30 zvečer. Vsem, ki pridejo, veselo kličemo že vnaprej: Dobrodošli!
— “Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku’’ je spet v zalogi knjigarne Am. Slovenca. Razprodali smo bili vse prejšnje iztise, a jih spet ne-broj naročili iz Ljubljane, kajti povpraševanje po tej prekoristni knjižici j^ bilo res'veliko. Knjižica stane 40C.
— Gradiva za novi most čez Ruby cesto je že dospelo dva vagona in več drugih je na poti. Most začno graditi v najkrajšem času.
— Na tvrdke Briggs & Campbell novi subdiviziji, zvani Stirling park in ležeči tostran Delhvood parka, je bilo v soboto in nedeljo do večera prodanih baje 85 lot. Med tvrdkinimi agenti se je odlikoval naš rojak, g. Ignac •Česnik.
— Končna postaja cestne železnice, ki jo gradi Joliet & Southern Junction Company, bo na -jugovzhodnem voglu Joliet in Van Buren cest, kjer je sedaj konjušnica tvrdke Stoddard & Noel. Toliko je doslej znano.
— Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Ivoševič Miloš, Novak Peter, Oberstar John, Sedlak J. J. in Vabistič Stefan.
— Mrs. Balun je morala v ponedeljek plačati $25'-kazni in stroške, ker je izvrševala babištvo brez primerne licence.
— Več uzmovičev iz Chicage se je priklatilo v naše mesto zadnje soboto Popoludne so v raznih salunih poskušali srečo, a brez uspeha. Zvečer pa so v Delhvood-parku necega trgovca olajšali za listnico, ki je 'bilo v njej $80.00. Zgodilo se je to v hipu, ko je dotični trgovec pomagaval svoji ženi na karo. Pač sta bila dva sumljivca takoj prijeta, a denarja ni več našla policija pri njih, ker sta ga tajno že izročila pajdašem, ki so bili v zvezi ž njima. Seveda se delata n-dolžna, a vsaj deset dni ostaneta v ječi, da medtem detektivi morda doženejo, kdo sta in odkod.
— Sedemnajst salunarjev iz Lock-porta je vzel na piko državni pravd-nik Heise in zagovarjati se bodo morali pred okrajnim sodiščem, vsak za šest obtožeb.
—	“The Joliet Daily News" poroča: “Vsled piknika s pivom (beer picnic), prirejenega zadnjo nedeljo v Theilerjevem parku, bo državni pravdnik izdal povelja zapreti tiste, ki so odgovorni, da so se kršile postave o likerjih.” Nadalje pravi, da bodo toženi tisti, ki so bili za baro in lastnik parka. Kaj se to pravi? Ali je to bosa izmišljava vsled pasjih dni omračenega poročevalca ali ka-Ii? Počakajmo, bomo videli. Piknik so bili priredili neki angleški Orli (Eagles) iz Chicage, ki so baje malo preveč častili ječmenovca in potem preobračali kozle. Če so grešili, naj se kaznijo; a upamo, da poštenim društvom ostane park i v bodoče odprt tudi za piknike s pivom.
—	Ko bo novi most čez Ruby cesto dogotovljen, bodo kare električne cestne železnice Joliet & Southern rabile od Jolieta do Aurore ali naobrat-no samo šestdeset minut.
Chisholm, Minn., 22. jul. — Dragi g.
urednik:. Danes' je tukaj vse zaštapalo ali zaštrajkalo. Štrajkajo skoro samo Italijani in Finci, kateri so vsi vpisani v unijo, le kakih 20 Slovencev je med njimi.
Sedaj ni svetovati nobenemu, da bi sem hodil.	Louis Komidar.
Eveleth, Minn., 23. jul. — Tu v Eve-lethu kot v okolici vse stavka ali štraj-ka za boljšo plačo kot 8 urno delo. Splošno počiva vse delo. Kaj nam ta stavka prinese, pove prihodnjost. Rojaki kar mnogoštevilno odhajajo v staro domovino. Upati je, da se vse mirno izvrši. Več sporočim kasneje.
V rokah mi je clevelandski list N. D. št. 199. Evelethski dopisnik J. Š. poroča v njem o nekem nemškem petju v slovenski cerkvi sv. Družine v Evelethu, Minn. Tu se dopisnik sam smeši. Kajti tukajšnji rojaki mu lahko dokažemo njegovo domišljivo laž. Da, nemško še ni popeval nihče niti sedaj ko nimamo slovenskega organista (v-kratkem ga dobimo), niti preje ko smo ga imeli in ki je izvrstno vodil petje kot godbo, kar je vsacemu še v spominu. Dobro vemo, kam dopisnik meri. Poročevalca J. Š. v dopisu N. D. pa s tem opozarjamo, da dobi nagrado od s do 50 dolarjev, ako le dokaže kako nemško petje v naši slovenski cerkvi. Naslov nagradnika dobi pri upravništvu A. S.
S pozdravom	X.
Crested Butte, Colo., 14. jul.—Slavno uredništvo A. S., že je preteklo precej časa, odkar se ni nič slišalo od našega kraja, zato sem se namenil pisati par vrstic za naš cenjeni list in upam, da mi ne odrečete malo prostora. Odkar se ni nič pisalo iz našega mesta, se je že zgodilo marsikaj, ki bi bilo vredno, da se objavi, in dolžnost bi bila enega ali drugega rojaka, da bi kaj sporočil, ali žali Bog, da se premalo brigajo za dopisovanje; tuje dopise pa radi prebirajo.
Najprej naj omenim, da je bil danes 14. julija vesel dan za društvo sv. Barbare. To društvo je najmlajše v naši naselbini in spada k N. H. Zajed-nici. Omislilo si je novo krasno zastavo, katero so danes blagoslovili. Vreme nas je malo zadrževalo, ker padal je dež kakor iz škafa. Kasneje se je vendar pokazalo ljubo solnce m slovesnost se je izvršila v najlepšem redu. Društvo sv. Barbare je privabilo tudi ostali dve društvi, namreč slovensko društvo sv. Jožefa, in hrvatsko društvo Marije Pomagaj, da jim prisostvujejo pri lepi slovesnosti. Z godbo na čelu so korakala vsa tri društva v cerkev k sv. maši, kjer se je vršilo blagoslovljenje zastave sv. Barbare.
Naj še omenim, da imamo tukaj novoustanovljeno godbo, seveda ne slovensko, ampak Slovenci in Hrvati so pomešani z Američani in dosti dobro igrajo. Pri godbi so trije slovenski mladeniči, ki so bili tukaj rojeni.
Usoda nam je dosti mila. Skoro je preteklo dve leti, odkar se ni pripetil noben smrtni slučaj v tukajšnjih premogovih jamah. I11 to se nam vidi pravi čudež, ker večina od nas dela pod zemljo. Da bi nas Bog varoval še za-naprej smrtnih slučajev!
K sklepu mojega skromnega dopisa pozdravljam rojake in rojakinje po širni Ameriki.	Opazovalec.
— Neki Jakob Hubar je bil zadnji četrtek prijet in iz policijske postaje prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa potem, ko je zdravnik dognal, da je mo žu duh omračen, bržkone vsled vro čine. Prišel je baje iz Newarka, N. J.
— Fantje in dekleta: Pregovorite svoje setarše, da Vam omislijo telefon v hiši. Vaši starši morda ne umevajo njegove vrednosti. Vi pa. Ne odnehajte, dokler ga ne naroče. Za Vašo sre čo se gre. Pregovarjajte. Pet centov na dan. Chicago Telephone Company.
Waukegan, 111., 16. jul. — Slavno uredništvo A. S., prosim, priobčite sle dečih par. vrstic v nam cenjenem glasilu K. S. K. J.
Pač vem, da je rojakom po širni Ameriki že dobroznano o mladi slovenski naselbini tukaj v Waukeganu, ki res lepo raste in napreduje. Le tako naprej, in složni bodimo, ker le v slogi je moč! Sloga predere želena ,-rata. Torej, dragi rojaki, le tako naprej, pa pridemo do še lepšega cilja, .go smo ga dosegli do danes.
Tudi vem, da je rojakom po širni Ameriki znano, da imamo tukaj dve društvi, ki spadata .h K. S. K. J., sv. Jožefa šte. 53 in Marije Pomagaj št. 79; potem samostalno viteško društvo sv. Jurija, in društvo sv. Turija, ki pripada k W. C. U. Omeniti pa moram tudi novoustanovljeno društvo Presv. Jezusovega Srca. To podporno društvo je bilo .ustanovljeno dne 7. t. m.
namenom, da pristopi v jednoto reda katoliških borštnarjev,, skratka rečeno C. O. F. Torej je dana lepa prilika Slovencem v Waukeganu in okolici, da lahko pristopijo k temu novoustanovljenemu društvu, ako želijo biti več zavarovani, kakor pa za en tisoč dolarjev. Pri tej jednoti .se lahko zavaruješ za 500, 1000 ali 2000 dolarjev, kolikor kateri brat premore plačati. Rojakom pa priporočam, naj pristopajo h katoliškim jednotam, zakaj to je edino geslo za vsacega katoliča na.
K sklepu tega dopisa pozdravljam
vse čitatelje in čitalke nam vrlega H sta, kateremu želim veliko novih na ročnikov in predplačnikov.
Jos. Steblaj.
— Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti naj boljši z<lravi)’'k v JoRetu je dr. Tvec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
rali poslati v bolnišnico za umobolne. Soprogu zapušča dva nedorasla otroka, na Calumetu pa ima nekaj bližnjih sorodnikov.
St. Louis, Mo., 15. jul. — Cenjeno uredništvo, prosim, priobčite teh par vrstic v cenj. listu.
Najprvo se prav toplo zahvaljujem za veliko in dobro potrežbo vsem Slovencem v Milwaukee, Wis. Na obisku tamkaj naletel sem v nedeljo 7. t. m. na slovensko vrtno veselico (piknik) ter me je zelo veselilo, ko sem toliko Slovencev skupaj v'del. Imeli so tudi krasno parado. Tudi bratje Hrvatje so se udeležili lepega sprevoda in veselice. Samo žalibog, da vreme jim ni prav ugajalo. Društvu sv. Janeza Ev. K. S. K. J. želim dober uspeh in veliko novih udov ter tudi dober dobiček ii veselice. Žalibog, da sem bil primoran prehitro zapustiti Milwaukee, Wis. in se zopet povrniti v manj slovensko naselbino St. Louis, Mo. Tistim rojakom Slovencem, ki nameravate potovati v Milwaukee, Wis., pa najtopleje priporočam cenj. rojaka Mr. Alojzija Bewetz, ker on vam je zmožen dobro postreči in svetovati; stanuje na 315 Florida st., Milwaukee, Wis.
Kar se pa tiče tukajšnjega kraja, tudi tukaj nismo Slovenci pri zadnjih ter tudi naše društvo Srca Jezusovega št. 70. K. S. K. J. lepo napreduje. Zatorej svetujem vsem tukajšnjim rojakom, da pristopijo k našemu prekori-stnemu društvu. Le tako nam bo mogoče stopiti na noge, kakor delajo Slovenci v druzih mestih, če se bomo držali prelepe besede: Jeden za vse— vsi za jednega!	J. Samsa.
TELESNI USTROJ
Milwaukee, Wis., 18. jul. — Tu je umrla Ana Mrhar, soproga Matija Mrharja, s katerim je dlje časa živela na Calumetu. Rajnka je bila doma iz Čr nomlja in okoli 27 let stara. Pred par leti se ji je omračil duh, da so jo tno-
Sheboygan, Wis., 18. jul. — V tukajšnji bolnišnici je umrl rojak Rajtn, star 27 let, rojen, v vasi Štarsko na Štajerskem. Bolehal je dlje časa na vodenici in srčni hibi. Tu zapušča žalujočo ženo, v starem kraju mater.
Murray, Utah., 18. jul. — Z delom gre tu še dosti dobro, a draginja je velika. Ljudi je vedno zadosti tukaj in še vedno kateri pride iz ’Starega kraja, zlasti Ličanov mnogo. |
Hrana katero uživaš je tvarina potre bna za rast našega telesa. Ali prej, nego telesu koristi, mora biti prebav ljena.
t|7
-si*
*47
ciz
*47
fis
*47
ris
S??
t*ts
*47
#
fi»?
*47
tis
*47
tis
*47
Nasveti dobre prebavnosti so:	1.)Slast; 2.) Zdrav in delaven želodec za
assimilirujočega procesa.
Kadar ni naravne želje do jedi ali je želodec nesposoben hrano prebaviti, ostane hrana v želodcu in je podvržena kisanju in gnilobi.
To je neprebavnost. Kadar isto zanemarimo nastane kronična neprebavnost. Težina v želodcu, zlovolja, glavobol, in drugi znaki se pokažejo.
V
\/
Ne vemo za boljše. To ni novo zdravilo; 27 let že dela izvrstne učinke, povrne naravno slast, podpira prebavljenje, izpolnjuje in pomnoži assimi-3 lacijo hrane in tako pomore k rasti telesa. Za starejše ali okrevajoče ljudi’ ni ga boljšega zdravila. Požirek pred jedjo bode vas okrepil. Cena soc in $1.00.

Pullman, 111., 16. jul. -
nanagloma rojak Ivan let. rojen v Ribnici n; kjer zapušča mater in
-Tu je umrl
Pelc, star 26 1 Kranjskem, enega brata.
Pri' podpornem društvu ni bil nobenem.
Calumet, Mich., 19. jul. — Orglarski odbor Zveze slovenskih fantov se je predzadnjo nedeljo sešel s cerkvenim in stavbenim odborom ter z onim društva sv. Petra, da se je končno rešilo tako kočljivo vprašanje o obljki novih orgel za slovensko župno cerkev. Fantje so najprej zahtevali, da se kupijo orgle, kakor so običajne p.6 drugih cerkvah, tudi če se, zakrije veliko okno na koru, ki ga je kupilo društvo sv. Petra. Po daljšem razgovoru so se odbori zedinili, da smejo biti orgle v sredi 13 čevljev visoke. Potemtakem bo zakritega samo kake tri čevlje okna do glavnih podob, daljše piščali bodo stale'na straneh. Fantovska zve-bo sedaj skrbela, da se nabavijo orgle, ki bodo res v ponos celi slovenski župniji. Tozadevne načrte in ponudbe irha odbor že v rokah, treba jih bo samo še dati kakemu strokovnjaku v presojo. Orgle bodo stale lepo svoto $3,000; nabranih je že $2200.
— John Starec, ki je pred kratkim zadobil hude rane v North Tamarack rudniku se Ugodno zdravi v Tamarack bolnišnici.	Gl.
t'j??
*47
*47
*47
ciz
*47
“Severov Želodčni Grenčec pomo- "Severov Želodečni Grenčec je doge! mi je do zdravja, polajšal prebavobro zdravilo ter bi ga moral uživati in povrnil slast, tako da sem zdaj vsak, ki trpi na želodcu. Eno stekleni-zdrav in močan s pomočjo vašegaco sem samo popil ter sem rešen vseh zdravila.”	,	želodečnih bolezni.
Jos. Pasakornis, Buck Mountain, Pa Ignatz Pfitzner, Morrisville, Mo.
“Uverila sem se da mi je Vaš Želodečni Grenčec pomogel. V treh dneh sem ozdravila. Ne čutim nika-ke težave v želodcu.” Ana Sulowski, Prospect Plains, N. J.
Dobiva se v vseli lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.

t±z
*47
ciz
*47
ciz
*47
fiz
*47
cjz
*47
cjz
*47
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA
IŠČE SE ORGANIST, V CERKVE-ni glasbi in petju dobro izvežban. Ponudbe naj se naslovijo na: Rev. John Plevnik, Waukegan, 111.
Istinita izjava.
Kopeli v vročih letnih dneh so res osvežujoče, če se rabi Severovo Le-kovito Milo za kožo. Tisto otvori vse potne luknjice in varuje kožo raznovrstnih pogreškov. Čisti in zdravi. Vsled čistečih antiseptičnih svojstev je Severovo Lekovito Milo za kožo priporočeno zoper prišče, za ozdravljenje popucane kože in za mnoge druge zdravstvene svrhe je tudi lepo-tilo. Možem se dopada osobito pri britju. Za kopanje otrokov ni boljšega in lepšega mila. Cena 23c; vzorec za 2c znamko. V vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cédar Rap-ds, la.
— Vsi ženski klobuki na Chuliko-vem vogalu se prodajajo sedaj za manj kot polovico cene, zatorej pridite dokler jih je še velika zaloga, ker sedaj si lahko prihranite denar.
* *
J. J. KUKAR,
i
?
I
i
I
1
I
*
*
Ï
I
$
TTS^KIIDO -VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Stree',
JOLIET, ILL. .
Ako' kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb, f
i
i 1 i
ILL.”

Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
♦
f
f	J. «J.
♦ 231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN,
.¡.t**.:.*.:.«*******«*«*«**#*#*«*«*******«*****«.:.«.:.«.:.«.:.«

JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je

pop
ki ga izdeluje znana
slovenska tvrdka
liet Shvenic Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedelj ah N. W.344,
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči-a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
Izdelovale! najboljšega piva sodčkih in steklenicah
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO
— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne i. julija 170 Hrvatov, 100 Makedoncev in 10 Slovencev.
—Odlikovanje. Sv. Oče papež Pij
X.. je podaril premilost. škofu Janezu Starihi prekrasno zlato pektora-lo, okinčano z dragocenimi kamni in biseri in z lepo kamejo — z glavo Kristusovo, ter lep zlat škofov prstan. Pri slovesni pontifikalni maši v Novem mestu na sv. Petra in Pavla praznik je premilostni oboje prvikrat nosil.
—	Iz Novega Mesta se poroča: Milostni gospod škof Ivan Stariha se je vrnil iz Rima, kamor se je bil podal “ad limina apostolorum”. Bil je sprejet v avdijenci pri sv. Očetu. Vsled prošnje tukajšnjega preč. gosp. prošta mu je Sv. Oče dovolil, da je v kapiteljski cerkvi, kjer je na sv. Petra in-Pavla praznik pontificiral, podelil papežev blagoslov. — Vladika je bil v svojih misijonskih zadevah tudi na Dunaju.
—	Škof Stariha na Raki. Rako je 23. junija počastil s svojim obiskom milostljivi gospod škof Janez Stariha. Ogledal si je krasno okolico in občudoval mnogoštevilne krese, ki so krog in krog tako prijazno goreli. Dne 24. jun. nas je visoki gost zapustil. Mnogo ljlidstva se je pred odhodom zbralo, da prejme od ljubeznivega vladike sveti blagoslov ter mu vošči srečen povratek v Ameriko.
—	Strašna toča. Iz Račne oziroma Kopanja pri Grosupljem se poroča: V nedeljo 7. julija popoldne nas je zadela velika nesreča. Ob tri četrt na tretjo uro je prihrumela grozna nevihta in vsula se je toča, ki nam je uničila— z eno besedo povedano vse! Razbila je tudi mnogo šip; nevihta je podirala drevje, kozolce, odkrivala strehe, da je bilo groza. Vsi poljski pridelki so popolnoma uničeni; na mnogih krajih, se niti ne pozna, kaj je rastlo. Kaj bo? Toča je ležala še v ponedeljek zjutraj kar v kupih. — S Turjaka se poroča, da je ondi toča isto nedeljo okoli tretje ure popoludne vse pobila. Okolu cerkve sv. Ahaca je bilo belo kot po zimi. Toča je bila tako silna, da je z dreves zbila veje. Koruzo je toča tako zbila v zemljo, da se je nič iz zemlje ne vidi. — Dne 7- julija ob tri četrt na tri popoldne prišla je strašna nevihta od zapada, Šumbrega. Vsula se je kot orehi debela toča čez Dobrniče za en četrt ure na široko, da je vse pobila in se ne pozna kje je kaj rastlo! Cele gnojne koše se je je lahko nagrabilo pod strehami — po polji pa je bilo belo kot sneg. Segla je od Muljave čez Trebelno.
—	Dunaj, 9. julija. Poslanci Povše, dr. Šušteršič in tovariši so vložili danes nujni predlog za pomoč po toči oškodovanim občinam.
—	Velik požar. — V Družinski vasi, župnije Bele Cerkve na Dolenjskem je iz do sedaj še neznanega v-zroka nastal v ponedeljek 1. julija pop. pri posestniku in mlinarju Janezu Košaku velik požar. Začelo je že dopoldne v šupi za listje goreti. Ta o-genj so pravočasno zapazili in pogasili. Popoldne je pa v tej šupi zopet začelo goreti in nastal je silno velik ogenj, ki je vpepelil temu gospodarju vso krmo, žito, obleko, perilo, pohištvo, 14 lepih velikih prašičev, dve telici, dva konja, deset poslopjev, med temi dve lepi hiši in žaga; ostal je revežu le majhen mlinček. Na pomoč prihitele so požarne brambe iz Novega mesta, Škocijanca in Št. Jerneja. Tem vrlim možem se je posrečilo o-genj omejiti. Škode je več kakor 16,-000 kron, zavarovalnina pa znese le 3600 kron. Silno žalosten je pogled na to razvalino, na kateri se joka tako hudo udarjena rodovina s majhnimi otročiči in s starim očetom vred.
—	Odlikovanje. Sv. Oče Pij X. je imenoval državnega poslanca preč. g. Ignacija Žitnika svojim častnim komornikom.
—	Nova cerkev. Iz Begunj pri Cerk niči se poroča: Na praznik sv. Petra in Pavla je bila v Begtfnjah pri Cerknici blagoslovljena nova, prostorna in okusna župna cerkev. Blagoslovljeni^ je izvršil veleč. g. dekan cerkniški ob* obilni asistenci sosedne duhovščine, kar najslovesnejše. Slavnostni govornik je bil ttikajšnji rojak veleč. g. dr.
J.	Debevec, profesor v Kranju, ki je izredno duhovito primerjal edinost, svetost, vesoljstvo in apostolstvo svete cerkve in domačo hišo z farno cerkvijo. — Daši je tudi iz sosednjih župnij privrelo mnogo ljudstva, vendar cerkev še ni bila, prenapolnjena. Po vshj župniji je vladalo veliko veselje zaradi tako okusne in prostorne hiše božje.
—	Glavna skupščina “Družbe sv. Cirila in Metoda”. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je določilo, da se vrši letošnja glavna skupščina dne 6. avgusta na Bohinjski Bistrici.
—	Slovenska univerza. Gradec, 24. junija. Danes ob 11.- uri dopol. se je vršilo v Trgovskem domu manifesta-čno zborovanje slovenskega akademi-
čnega dijaštva v prilog slovenskemu vseučilišču in srednjim šolam. Vsi referati so bili viharno odobravam. Resolucije so bile soglasno sprejete. — Dunaj, 25. junija. Dr. Šušteršič in tovariši so danes v državnem zboru pred lagali: C. kr. vladi se nujno naroča, da čimpreje stori potrebne priprave za ustanovitev univerze s slovenskim in hrvatskim učnim jezikom in v ta namen v proračunu za 1. ¡908 zahteva potrebni kredit. Dr. Korošec in tovariši so danes na vlado vložili nujno interpelacijo, zakaj je visoko-šolcem na Dunaju prepovedala demonstracijsko zborovanje za češko u-niverzo v Brnu, slovensko v Ljubljani in rusinsko v Lvovu. — Dunaj, 27. jun. Za slovensko univerzo je bilo do danes vloženih v zbornici 400 prošenj. V imenu našega “Slovenskega kluba” je danes dr. Korošec v slovenskem jeziku z ozirom na važnost predmeta predlagal, naj se besedilo slovenske peticije doslovno natisne v zapisnik današnje seje. (Živahno odobravanje.) — Dunaj, 28. junija. Manifestacija za slovensko vseučilišče v Ljubljani se je včeraj tu vršila nemoteno ob obilni udeležbi. Zastopani so bili vsi češki in slovenski klubi v državnem zboru. Govorila-sta tudi dr. Korošec in Hribar, nastopili so govorniki Čehov, Poljakov, Srbov in Hrvatov. Hrvatje so zahtevali veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča v tostranski državni polovici. Govoril je tudi zastopnik čeških socialnih demokratov. Navdušeno se je sprejela resolucija za slovensko vseučilišče.
—	Umrl je v Trstu trgovec z lesom g. Ivan Premrov.
—	Sinu hišo zažgal je v Dornbergu na Primorskem stari kmet Franc Ber-
—	Socialni demokrat Ropaš obsojen. Pri tajni razpravi je bil obsojen vodja goriških socialistov Filip Ropaš radi razžaljenja veličanstva na 10 mesecev ječe, poostrene vsak mesec z enim postom. Zagovarjal ga je dr. Tuma.
—	V vodnjak se je vrgel v Trstu neki Jožef Hlača, kmetovalec iz Dekanov, zaradi gmotnih neprilik.
—	Oproščena obtožbe detomora je bila v Trstu 28 letna služkinja Marija Solda, doma iz Oprtlja, ki je 8. jun. u-morila svoje dete ženskega spola.
—	Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1906 do 19. junija 1907. je prišlo v Opatijo 22,369 oseb. Od 13. do 19. junija 1907 je na novo došlo 324 oseb. Dne 19. junija 1907 je bilo navzočih 999 oseb.
—	Smrt pred poroko. 2oletni Ani Sosič v Opčinah pri Trstu je pri jedi ostal kos mesa v grlu. Na noben način ga niso mogli odpraviti, da je revica umrla vsled zadušenja. Sosič je bila zaročena in bi se imela v par dneh poročiti.
—	Nemci proti kulturi. Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko je protestiral proti ustanovitvi novih slovenskih učnih zavodov. Dobro, da ni nemški narodni svet za ustanovitev slovenskih šol edino kompetentna o-blast!
—	Nemški izzivač. Pred nekaj tedni je prišel v znano 'slovensko gostilno v Celju pisar pri celjski davkariji, neki Štefane. Natakarica ga je vljudno slovensko vprašala, česa želi. To pa je “nemško” kri Štefancovo, ki je, kakor čujemo, rojen Kranjec, tako razburilo, da je ozmerjal dekle z najgrjimi priimki.
—* Umrl je na Zidanem mostu nadučitelj g. Blaž Kropej, star 63 let.
—	Umrl je posestnik in mizarski mojster na Teharjih Martin Stojan.
—	Insolventna je postala trgovina z manufakturnim blagom Karol Va-nič v Celju. Dolgovi na blagu znašajo 100,000, v denarju 70,000 K.
—	Svojega brata zaklal. V Hrastju je zaklal 24 letni Peter Šavperl svojega brata Bogomira Šavperla. Morilec je po umoru taval celo noč okrog in se je zjutraj ob 6. sam javil orožnikom, ki so ga oddali mariborskemu okrožnemu sodišču.
—	Stoletnica dr. Jos. Muršca. Sto let je preteklo, odkar se je v Bišu v Slovenskih goricah narodil Josip Muršec. Na rojstno hišo se mu letos vzida spominska plošča. Dr. Josip Muršec je vodil 1. 1848. graško društvo “Slovenijo” in z njo vse politično življenje štajerskih Slovencev. Spi1 sal je nadalje slovensko slovnico v slovenskem jeziku in s tem omogočil reden pouk slovenskega jezika v šolah. Murščeva slavnost se namerava pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah vršiti meseca avgusta.
—	O strašnem požaru v Drgonji
FRANK SAKSEK
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
High Life Bitters ali grenčec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača, kar se jih more dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar ali brinovec, slivovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske viržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, 111.
vasi in Mihovcah se še poroča: Škode je nad 150,000 kron, le polovica je pokrita z zavarovalnino. Ker so v tistem času vaščani seno sušili na oddaljenih travnikih, imajo nekateri po-gorelci in šolarji le najbornejšo o-bleko, ker je mnogim vsa obleka, ysa hrana, vsa premičnina popolnoma zgo rela. Izmed ponesrečenih 33 hišnih šte vilk so si le nekateri mogli kaj malega rešiti, ker je požar divjal na štiri strani, a so se še pri tem nevarnem delu mnogi hudo opekli. Pri neki hiši poldrugo leto starega otroka niso mogli iztrgati plamenu.
KOROŠKO.
—	Letošnje cesarske vaje na Koroškem se vrše od 2. do 7. septembra. Graškemu armadnemu zboru bo zapovedoval podmaršal Potiorek, inomo-škemu pa nadvojvoda Evgen. Cesar se udeleži vaj najbrže le dva dni in bo stanoval v celovškem deželnem dvorcu. V Celovcu bodo stanovali tudi vojaški atašeji drugih držav. Letošnje vaje bodo popolnoma podobne vojski. Odpade tudi dozdaj običajna demarkacijska črta. Nasprotnika dobita edino le povelje, pričeti z vajami brez drugih navodil in bosta poveljnika nasprotnih čet postopala popolnoma samostojno.
—	Letoviščarji ob Vrbskem jezeru se vedno bolj množe. Letos jih je po raznih letoviščih ob jezeru že 1381, lansko leto jih je pa bilo ob tem času 931. Odkar je karavanska železnica od prta, se na Koroškem vidno množi tujski promet; bode pa gotovo še živahnejši, ko bo železnica čez Ture gotova. Deluje pa tudi neutrudljivo koroška deželna' zveza za tujski promet.
—	Nov hrvaški list. V Zagrebu je začel izhajati “Putnik”, namenjen v pouk izseljencem.
—	Napredek hrvaškega ovčarstva. Da se izboljša domača ovčjereja, je hrvaška dež. vlada naročila v Bokari v Afganistanu več ovac darakul-pleme-na; nakup je mogel izvršiti le neki Francoz s posredovanjem kurdijskih poglavarjev in pripomočjo Rusije. Ker se je to pleme jako dobro obneslo v Bosni, ga bodo vpeljali tudi na ličkih planinah, ki so precej podobne afganistanskim v meteorološkem in vegetacijskem oziru.
O W. Brown, preds Robt. Pilcher, pod pred» VV. G. Wilcox, kasir.
Mal

Kapital $100 000.00.
BARBER BUILD1NG. JOLIET. ILL-
je otvoril svoj nov hranilni oddelek
3.	dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po
3	ODSTOT. NA LETO , ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak* vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
I< ni p m j e in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. '
Nalaga denarje prot: obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevh vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne lističe
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.
S
Vprašajte svojega mesarja za
AOlerjere lomeče klase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St JOLIET, ILL.
Dvoji ljudje.
Henry Ward Beecher je rekel, da so ravno dvoji ljudje — prvi “hočem”, drugi “ne morem”. Kdor “hoče”, gre naprej in dela; a kdor “ne more”, poseda okrog in jih graja. To je resnično v gotovi meri, ampak mnogi so, ki bi radi “hoteli”, a vsled bolezni “ne morejo". Mnogi si lahko pomagajo s tem, da uživajo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo skoro v hipu popolnoma uravna njihova prebavila, jim da nove krvi in ž njo nove energije. Uživali naj bi to vince tisti, ki se čutijo utrujene brez vidnega vzroka, ki so obupani, čmer-ni, renčavi, ki imajo slabo slast, ki imajo prsteno obličje, ki se jim kolca in ki imajo druge prebavne neprilike. Dajaj ga vsem, ki potrebujejo zdravja, moči in krepke volje. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago. 111.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerejbodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOIN MAHKOVEC k GO.
208 Jackson St.
Math. Stefanieh, Manager.
ohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348.
JOLIET
GEO. LAUTERER,
--------izdelovalci------
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. Madison St., Z3 ¡^CHICAGO, ILLINOIS.
VSTRAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regallje obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Pozor rojakil
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo..
VI.
B. Schuster
Young Building
• JOLIET, ILLINOIS.
PoMiieiarMprtva
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
133 N. Bluff St JOLIET, ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
surami. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti p: edplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva' telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 189-1.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C, Slovenian Catholic Union.
Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
29-	“ Ponedeljek Marta, dev.	
30.	“ Torek	Abdon in Senen.
31-	“ Sreda	Ignacij Lojol.
I.	avg. Četrtek	Vezi Petra, ap.
2.	“ Petek	Porcijunkula.
3-	“ Sobota	Nadba sv. Štef.
V TRPLJENJA ŠOLI.
Zložil Ant. Medved.
O nastanku in namenu zemeljskih stvari živečih govorilo in pisalo mnogo je duhov mislečih.
Danes kot pred tisoč leti svet si beli trdo glavo, kaj in komu je verjeti, kdo med njimi sodi pravo.
Glasno orijo vprašanja:
Kje se dviga šola tista, kjer resnica se oznanja nepokvarjena in čista?
Sad najglobljega spoznanja, ki razum uklanja volji, danes kot pred tisoč leti kje zori? — V trpljenja šoli.
SV. ANA, MATI MARIJINA.
Danes (dne 26. julija) slavi naša sveta cerkev praznik sv. Ane. Posvetimo veliki ljubi svetnici besedo:
Rojena v Betlehemu je sv. Ana v domači hiši sveto preživela svoja mlada leta, ko jo je sveti Joahim, ki je stanoval v Nazaretu, poželel za ženo. Tu sta živela oba zakonska v veliki svetosti. Vse svoje premoženje, tako pravi legenda, sta razdelila v tri dele. Prvi je bil določen za tempelj, drugi za ubožce, tretji je služil v njuno preživljanje. Pridno sta delala in živela sama zase, neprestano služila Bogu ter vršila kreposti in dobra dela.
Gotovo je gledal Gospod z ljubeznijo na do dvojico; ampak vendar jima je. poslal v svoji modrosti dolgoletno bridko skušnjo. Mnogo let nam-feč ju je pustil brez otroškega blagoslova. To je bilo veliko, trdo gorje, posebno za Ano; kajti v Izraelu je bilo sramotno biti brez otrok. Smatralo se je za znamenje božjega pro-kletstva, kot ižključenje od deležnosti na prihodu Mesijevem. Slednjič je Bog uslišal njeno molitev in ji podaril hčer.
Kako veselje, kaka sreča za Ano in njenega soproga! Sedaj je bila sramota odvzeta. Otroka drži srečna mati v sv<5jih rokah! Tako milo in ljubo ni bilo nobeno dete v Izraelu, tako milostno ni bil na celem svetu noben o-trok rojen. Sveta Ana je pa tudi popolnoma umevala svoj položaj in svoj poklic kot mati Marijina. Vedela je, da je njeno dete dar božji, položen v njene roke, da ga zvesto čuva in goji, ki pa ostane Njegova lastnina, ki Mu jo ima nekoč vrniti. In dasi je bilo gotovo, da je bil Bog sam na prav poseben način Marijin zaščitnik in pokrovitelj, On sam njen vodnik in učitelj, vendar je hotela sveta Ana v vsej zvestobi izpolnovati svojo materno dolžnost, da po močeh s pobožnim ukom in svetim vzgledom odgoji svoje dete, začenši od najnežnejše mladosti.
Poprej, ko se za sveto Ano še ni kazalo nobeno upanje na potomstvo, je obljubila Bogu, če ji daruje otroka da ga hoče popolnoma posvetiti Njegovi službi v tempeljnu. Sedaj, ko je bila Marija tri leta stara, so se spomnili starši svoje obljube. Kako težko je moralo postati materi, to tako milo, ljubo dete, ki je bilo venjlar sad nje-
nega dolgoletnega hrepenenja, njenih milodarov, njenih molitev in solz, to dete, veselje njenih oči, radost njenega srca, sedaj že tako kmalu izpustiti iz maternih rok, da ga morda nikoli več ‘ne vidi na tem svetu! Ampak najsi je bila ta žrtev še tako velika, pobožna mati jo je rada doprinesla, in tako sta torej Joahim in Ana vedla svojo triletno hčerko do tempeljna in jo izročila duhovniku, da V bodoče služi Gospodu v hiši Gospodovi kot “sveta devica". Na stopnicah tempeljna sta še enkrat objela svoje preljub-ljenq, drago dete, položila na Mia rij o svoje roke, jej podelila svoj roditeljski blagoslov in se potem vrnila o-tožna v Nazaret, kjer je po legendi sveti Joahim umrl in čez nekaj let tudi sveta Ana.
O ko bi vendar vsi starši hoteli smatrati svoje otroke kot lastnino božjo! Ko bi se vendar vsi živo zavedali, da bodo morali nekoč dajati odgovor in račun o vzgoji otrok pred Bogom! Potem Sodnik ne bode vprašal staršev, ali so. otrokom zapustili mnogo denarja in blaga, nego da li so jih od-gojili h kreposti in bogaboječnosti. Otrokova prva učiteljica je mati, in zarana mora misliti na to, da pokaže otroku, kako se sklepajo roke in na-reja znamenje svetega križa. Na pobožnosti otrok se spoznava vernost staršev, in kakršna je mladina, tako-šna bo le prelahko tudi starost.
PRAVICO DELAVCEM.
Rev. William O’Ryan, odličen v katoliškem svetu na zapadu in vodja mlajše duhovščine okrog Rocky Mountains, je nedavno v krepkem nagovoru na zborovanju državne družbe coloradske v pospeševanje dobrodelnosti poudarjal, da moderna dobrodelnost ni prava'. Obsojal je dandanašnje dobrodelne zavode in družbe ter proglasil dobrodelnost za nedostatno ali pomanjkljivo.
Rekel je, da napravlja dandanašnja dobrodelnost iz nesrečnega delavca brezupnega ubožca. On (duhovnik) ne more rabiti delavca, ki je rokodelec in ni član kake unije. Rekel je, da ne smemo nikogar grajati, ki noče delati za “lačne plače". Izrazil je misel, da bi moral vsak delavec pripadati kaki uniji, kajti nič upanja ni za poštenega delavca, dokler se ne bodo vsi borili kot organizirana armada ali vojska.
Father O'Ryan je rekel:
“Kako naj ubog delavec ceni redke in dragocene-zaklade bogatincev? Nje gova misel je potrta vsled mučnega truda za vsakdanji kruh družini. Delavec hoče pravice, ne dobrodelnosti.”
Father O’Ryan je rekel, da edinole osebna postrežba more rešiti delavsko vprašanje, in dobrodelni zavodi naj bi bili zasebni, kamor bi ubožci lahko hodili, ne da bi bili ponižani v očeh svojih sosedov.
KAKO SI KITAJCI PREDSTAVLJAJO PEKEL,
o tem se poroča sledeče. Skozi vrata s pretečim napisom, ki jih straži čuvaj z živalsko glavo, pridejo pokojniki v pekel; vanj vstopijo v svojih posvetnih opravah, obloženi s svojimi grehi, ki jih vidno kažejo. Morilec
n.	pr. nosi svojo lastno glavo v roki kot spravilo. Potem dospejo do reke, ob kateri sedi starka, ki r.ovodošle-cem odjemlje obleke in jih obeša na drevo za sabo. Strašna je videti z njenimi očmi, velikimi kot goreča kolesa; pogubljencem kaže pota, na katerih se ima izpolniti njihova obsodba na njih, ampak otežuje jim trudapolno potovanje s tem, da gromadi pred njimi ovire, jih vodi na kriva pota in tako njihovo muko neizmerno podaljšava. Vroči in mrzli pekel ležita drug nad drugim, navzdolisegajoč iz globočine
11.000	milj pod zemeljskim površjem kjer se pričenja njuno kraljestvo, do
40.000	milj v zemeljsko notranjost. Vsak pekel ima četvera vrata in četvere predpekle. Silna tema je v teh grozno prostranih pustinjah; samo pretrgana po gorečih zidovih krog vsakega pekla. I11 vsak teh oddelkov je določen za gotove grehe z gotovimi kaznimi. Telesa nekaterih grešnikov neprestano tržejo tigri, a razmrcvarjena telesa se vedno spet zlagajo in nudijo novim ugrizom divjih živa-
li.	Druge grešnike neprestano pre-vrtavajo ostre pušice, zopet drugi se pečejo v žarečih kotlih. Ves pekel je razdeljen v deset kraljestev, v katerih vsakem se kaznuje ena edina glavna pregreha. V enem kraljestvu se n. pr. trpinčijo vsi državljani, ki niso spol-novali svojih dolžnosti proti državi, slabi davkoplačevalci, sleparji, pona-rejalci živil; drugo kraljestvo pripada tistim, ki so kršili na Kitajskem tako važni dolžnosti pobožnosti in spoštovanja. Tu se vlačijo grešniki čez velike mlake krvi, ali potapljajo v gnusno nesnago; druge zopet drobijo v možnarjih v prah, spet druge obešajo na kline. En oddeek te kaznilnice se peča s tistimi, ki so opravljali službo božjo, ne da bi si očistili telo, ki so čitali prepovedane knjige ali prezirali svete knjige, ki so riž, dar božji, nekoristno rabili. Taki zločinci se stiskajo med dve deski in potem posredi prerezavajo; zdravniki, ki so delali zdravilo iz človeških kosti, se počasi pečejo v olju. Skrunilci grobov se mečejo v ognjenike. Kaznujejo se že tisti, ki so enkrat zamrmrali čez slabo vreme, ženske, ki so obešale obleke v sušenje na sleme svoje hiše ali se bolj brigajo za svoje perilo, nego za duhove pokojnikov in njih blagostanje.
Vendar so sredstva, da se človek uže na zemlji od teh strašnih muk posmrtnih odkupi ali si jih vsaj zelo olajša. Sprava za razne grehe n. pr. se pridobi s tem, da se ujčte ptiče pri trgovcu odkupi in jih potem osvobodi. Drugi pregreški se poravnajo s tem, da se ubožcem daruje krste, da dobe pošten pogreb in da niso na cesti v žretje jastrebom.
VOJNE PRIPRAVE V ITALIJI.
Pod tem naslovom je nedavno pisal ljubljanski “Slovenec” sledeče:
Predmet ni nov: pri vsaki razpravi o vojnem kopnem ali mornariškem proračunu se v italijanski zbornici čujejo iz oficialnih, napol oficialnih in neoficialnih ust izjave, ki vkljub vsemu spoštovanju do trozveznega razmerja povsod in vselej resno upoštevajo možnost, da v bližnji bodočnosti izbruhne vojska z Avstrijo. Zameriti jim tega seveda ne moremo, a pripravljeni moramo biti. Pri zadnji razpravi o mornariškem proračunu, ki se je vršila 8. jun. so naši sosedje zopet odkritosrčno odkrili svoje namere. Brez vehemence, toda odločno. Najbolj zanimiva pa so bila izvajanja generala Marazzija, ki seveda ni aktiven. Povdarjal je, da mora Italija v prvi vrsti gledati na to, da svojo mornarico poveča tako, da bo nadkrilje-vala vsa sredozemska brodovja, predvsem avstrijsko. Italija naj postane nekaka Anglija na jugu. Za vojsko na kopnem si ni treba preveč beliti glave, odločilo bo morje. In dejal je:
“Moj* duh vidi našo armado na kopnem razvrščeno ob vzhodni meji, kako tam čaka in je v defenzivi. In na kaj čaka? Čaka, da se mu iz obrežja da znamenje za atako: čaka, da italijansko brodovje tako dolgo zadržuje ali uniči nasprotno, da se bode lahko italijanska divizija izkrcala na nezavarovani obali nasprotnikovi. In zato mora biti italijansko brodovje znatno močnejše kakor avstrijsko.”
Zapisnik seje zaznamuje pri tem govoru živahne vzklike odobravanja od strani poslancev.
Resni italijanski listi s tem govorom niso posebno zadovoljni. Ne zato, ker s tako slabo pijeteto razpravlja o bodoči vojski z zaveznico, ampak zato, ker menijo, da se je italijanskih generalov in admiralov polastila nekaka “pomorska manija”. Radi bi bili kakor Angleži, ne pomislijo pa, da se imajo od strani Avstrije bati vojske na kopnem in avstrijske invazije v Benečijo in Lombardijo. Milanski “Corriere della Sera” od 9. jun. obširno razpravlja o tem. Vzhodna meja— piše—je slabo zavarovana, ‘ naša armada ni nič boljše izvežbana, kakor avstrijska, izkrcevati italijanske oddelke na dalmatinsko in istrsko obal pa bo težka stvar; vsaj šipe Monteci-torija v Rimu bi se pri tem precej tresle in na sami lombardski zemlji bi se pretakala kri.
Torej — tako nekako konča “Corriere” — ne negujte mornarice na kvar kopni armadi. Mornarica tudi ne more delati čudežev, nasprotnika pa se šele na kopnem v srce zadene.
Tako razpravljajo in se pripravljajo naši sosedi.
Misli cesarja Maksimilijana.
V Trevizu je umrl Luigi Tolfato, bivši sluga pokojnega mehikanskega cesarja Maksimilijana, ki je storil 1867, leta tako žalostno smrt v Kvere-taru. Med Tolfatovimi pismi in papirji so našli tudi knjigo, tiskano šele po smrti cesarjevi in sicer v malo izvodih, ki so jih razdelili med Maksimilijanove sorodnike in nekatere najbližje prijatelje. V knjigi, ki jo je spisal Maksimilijan sam, se nahajajo pesmi, potopisi, odlomki iz dnevnika, pregovori in aforizmi. Da si čitatelji morejo napraviti sodbo o nazorih nesrečnega vladarja, navedemo nekaj aforizmov: Ni lepo, gledati velike ljudi iz velike bližine. — Mase naroda ne vodi razum, ampak nagon, ki je vedno pravičen; daj mu prilike, da se svobodno razvije. — Despotizem zahteva od o-nega, ki se ga poslužuje, obširno duševno obzorje in železno voljo. — Despotizem ene osebe je težko prenašati; despotizem cele kaste se nikakor ne more obdržati in mora prej ali slej pasti. — Z bajoneti se ne da izkopati zlato iz zemlje. — Narodovo zaupanje je isto, kot olje na oseh državnega voza.
Brezžično brzojavljanje z Marsom.
Na Francoskem so na sprejemalnih postajah uradniki vsi vznemirjeni pazili, da aparati točno ob polnoči dajo znamenja, ki jih uradniki kljub vsemu napenjanju duševnih sil niso mogli raz vozljati. Po dolgem posvetovanju so se združili v modri misli, da znamenja prihajajo prav gotovo od prebivalcev planeta Marsa, ki bi na ta način radi stopili v zvezo z zemljani. Ker pa je glede Marsa astronom Flammarion prva “kapaciteta”, se je obrnil “Figaro” nanj, naj pove svoje mnenje. Vsled njihovega duhovitega sklepa popolnoma razburjenim uradnikom je dejal Flammarion, da so vzrok teh znamenj drugotni radiote-legrafiški pojavi. Da bi pa mogli dobiti sedaj kako obvestilo od Marsa je popolnoma nemogoče, ker je sedaj preveč oddaljen od zemlje. —
Svetovno razstavo v Tokiu prirede 1. 1912.
V avstrijskem državnem zboru je 40 različnih strank; največ jih imajo Nemci. Čehi in Poljaki.
Ker je opravljal vohunstvo za Italijo je bil te dni obsojen nadporočnik avstrijskega generale ga štaba Firbas v šestletno ječo.
Aleksandrijski Slovenci in Hrvatje bodo ustanovili slovensko ljudsko šolo ter so razposlali po vseh krajih, koder bivajo Slovenci, vabilo za pomoč in podporo.
Krstna imena in državni poslanci. Med sedanjimi avstrijskimi državnimi poslanci je 64 Jožefov, 58 Francov, 35 Janezov, 29 Antonov, 24 Karlov. Tudi v tem se kaže demokratičnost državnega zbora.
Učen dimnikar. Dimnikarski mojster Zzany v St. Martinu na Ogrskem si je pridobil na budimpeštanskem vse učilišču naslov doktorja prava. Prej že si je pridobil naslov inženirja na rudarski šoli v Ščavnici.
Zgoreli ženin. Pri Landavu ob Reni je prevrgel ponoči po poroki petrolej-no svetilko nek Reinhart. Opekel se je tako, da je umrl. Mlada žena je ostala nepoškodovana.
Poharejalci denarja v bolnišnici. V Frankobrodu na Meni so zaprli trinajst bolniških paznikov, ki so v on-.dotni bolnišnici imeli urejeno popolno ponarejalnico denarja.
Iz blaznice je z zvijačo odvedla v Budimpešti neka pevka odvetnika Frana Dobosorsffyja. Obiskala ga je v blaznici ter mu pripela ponarejeno brado, potem pa ž njim mirno zapustila blaznico, ne da bi bil kdo sleparijo opazil.
Pridnost čebel. Neki nemški naravoslovec se je pečal trajno z delom čebel in prišel do zaključka, da morajo male živalice nič manj kakor 7inpol milijona deteljnih cvetov obiskati, da znosijo skupaj 1 kg. sladkorja. Da nanosijo 1 kg medu, ki ima 75 odstotkov sladkorja, morajo torej izsrkati 1,005,000 cvetlic.
Shod katoliških pisateljev in časnikarjev v Varšavi se je imenitno obnesel. Predsedoval je knez Pavel Sapie-ha, sklepni govor je imel grof Adam Krasinski. Po sklepu je bil slavnostni banket, pri katerem je imel varšavski škof Ruszkievicz prvi toast na zdravje papeža, drugi toast je naredil grof Rogier Lubienski katoliškemu poljskemu duhovništvu. Toaste je zaključil škof Teodorovicz' s svojim toastom “krščanski demokraciji”.
Cela vas zgrajena iz ostankov ladij. Na nekem otoku zapadno od Islanda je vas, katere hiše so razen ene same zgrajene vse iz ostankov razbitih ladij, ki so jih domačini zvlekli v sredo otoka. Le za župnišče so rabili drugačen stavbeni materijal, kajti sestavljeno je iz hlodov, ki jih je tja priplal morski tok iz Amerike. Ograje po vasi so sestavljene iz lesa, ki ga je morje izmetalo na obrežje iz potopivših se ladij, ki so vozile iz Amerike les. Ni čuda, da so nekateri vrtovi ograjeni z dragocenim mahagonijevim lesom.
Največja blaznica v Avstriji je nova blaznica pri Dunaju, ki je sedaj dogo-tovljena. Poslopja so sezidana na prostoru, ki meri 1,430,000 štirijaških metrov; 970,000 metrov je obdanih z zidovi in ograjami. Na tem prostoru je 60 poslopij, zadostovala bodo za 2200 bolnikov. Po potrebi bo preskrbljeno za prizidanje drugih poslopij, da bo v njih prostora za 4000 bolnikov. Vsa naprava je podobna majhnemu mestu.
Ker ni bil oproščen vojaških vaj, je pripeljal kovaški pomočnik Josip Sos-sel na Dunaju v vojašnico s seboj svojo soprogo in tri otroke. Toda poveljnik vojašnice s tem ni bil zadovoljen in je poklical na pomoč redarstvo, da odstrani neljube goste. Vendar je bil ves trud zastonj. Ko so pa hoteli žensko in otroke s silo odpraviti, se je Soessel tako razburil, da je prijel enega otroka in ga hotel vreči ob peč, kar pa je zabranil neki četovodja. Rezervistovo rodbino so prenočili v vojašnici, nato pa jo poslali domov.
Protest morilca avstrijske cesarice Elizabete. Morilec cesarice Elizabete Luccheni je proti doktorjema Regis in Ladame protestiral proti poročilom nekaterih listov, ki so poročali, da je skrajno nemiren in da se z glavo zaletava v zidovje svoje ječe. “Ne želim, da bi po svetu mislili,” dejal je Luccheni, “da je mesto Genf proti meni tako negostoljubno. Svet naj izve, da stanujem v celici, ki je z oljnato barvo poslikana in ni slabša, kot sobe mojih francoskih uradnikov. Imam dobro posteljo, električno razsvetljavo, ogledalo in dobivam jako dobro hrano, celo čokolado in belo kavo. Prej nisem poznal nogavic, spod njih hlač, sedaj jih imam. Godi se mi bolje, kot prej.”
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
\ I t V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
J. F. KIOSTO
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Joliet Hali
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
iiBJtiialiraiiildicaljiiiljiiiid padlaja r anji pilili ? Planiti alicali
Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
FRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
TISO PIVO V STEKLENICAH.
JOLIET. ILL.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. *8.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
/elika zaloga vsakovrstnih barv, oljev In Srnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago te 1 ef. 2794 Jl^telef.N 62 7..
Henrik H. & Menno H.
S T JL. & S E IV
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n iam in boleznim.
ije vsakovrstna v notarska ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
r*<
{
Í
)
(
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, 111
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barva moške, ženske in otroške obleke bro, hitro in ceno, ter isto razvaža po vsih delih mesta.
Naše delo, je izvrstno storjeno prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5, Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 289^
K. S. K.
-e,
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:'..........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111 PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 11945 Janez Železnik, roj 1863, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 11946 Alojzij Bregar, roj 1889, 11947 Gregor Verhovšek, roj 1884, 11948 Anton Marinarič, roj 1868, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 232 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 11949 Alojzij Dernovšek, roj 1888, spr. 24. jul. 1907.	_	Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 11950 Jožef Simončič, roj 1887, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11951 Jožef Pavšel, roj 1883, 11952 Janez Česnovar, roj 1882, 11953 Franc Kuhel, roj 1881, 11954 Jožef Zakrajšek, roj 1879, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 381 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11955 Anton Knaus, roj 1886, 11956 Jurij Janež, roj 1879, 11957 Anton Štimac, roj 1877, 11958 Jakob Cimprič, roj 1871, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št-. 84 članov.
.K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., II959 Franc Brdik, roj 1886, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 100 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 11960 Jožef Vukmanič, roj 1881, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 147. članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 11961 Anton Kovačič, roj 1884, 11962 Martin Melac, roj 1868, spr. 24. jul. 1907. Dr. št. 34 član.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 11963 Franc Bohinc, roj 1884, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11946 Ivan Jamnik,roj 1882 spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 284 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 11965 Ivan Misir, roj 1888, 11966 Marko Čadonič, roj 1888, 11967 Jurij Flajnik, roj 1888, spr. 24. jul. 1907.
Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 11968 Alojzij Šenk, roj 1889, 11969 Janez Švigelj, roj 1879, 11970 Gabrijel Kovačič, roj 1868, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 11971 Anton Tome, roj 1869, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11972 Janez Margetič, roj 1888, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 60 članov.
K društvu Marije Zdrav.' Bol. 94, Cumberland, Wyo., 11973 Janez Rakun, roj 1880, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., II974 Franc Frank, roj 1880, 11975 Jožef Janežič, roj 1879, 11976 Franc Klemenčič, roj 1870, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 11977 Anton Troha, roj 1878, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 35. članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 11978 Ivan Slane, roj 1889, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 30 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive,
111.,	6894 Marko Molek, 19. jul. 1907.	I. dr. št. 27. članov.
II.	dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minil., 430 Janez Tanko, 15. jul. 1907. I. dr. št. 90 članov.
II. dr. št. 279 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 8139 Franc Delak, 1907.
Dr. št. 71 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9199 Stefan Tutič, 22. jul. 1907.
Dr. št. 151 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 10221 Alojzij Hočevar, 10865 Jožef Horvat, 24. jul. 1907.	Dr. št. 261 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 1511 Jožef Volan, 2654 Franc Sterle, 22. jul. 1907.	Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 9532 Andrej Grašek, 11642 Ivan Lacijan, 3466 Franjo Velepič, 10995 Mihael Kaštrun, 16. jul. 1907.	Dr. št. 40 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 4464 Anton Mihelčič, 2137 Mihael Špehar, 2855 Franc Bratetič, 8048 Valentin Tomašič, 22. jul. 1907.
Dr. št. 142 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 8150 Lovro Čižme-šija, 8. julija 1907.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 6036 Franc Zajc, 15. julija 1907.
Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 5435 Janez Bene, 15. jul. 1907.
Dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5561 Jožef Lovšin, 10072 Mihael Koščak, 10286 Jožef Leskovic, 3263 Mihael Kuzma, 5592 Franc Rome, 22. jul. 1907.	Dr. št. 278 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4278 Anton Klarič, 22. jul. 1907.
Dr. št. m članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3293 Antonija Beber, roj 1879, spr. 24. jul. 1907.	Dr- št. 94 članic.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3294 Marija Novak, roj 1887, 3295 Terezija Turk, roj 1872, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. m članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3296 Frančiška Hren, roj 1877, spr. 24. jul. 1907-	Dr. št. 35 članic.
K društvu Marije Pom. 78, Chicago, 111., 3297 Uršula Račič, roj 1886, 3298 Rozi Gasparin, roj 1886, 3299 Katarina Kovač, roj 1883, 3300 Elizabeta Lotrič, roj 1882, 3301 Marija Kobal, roj 1874, spr. 24. jul. 1907.
Dr. št. 99 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 3302 Rozi Ziherle, roj 1887, 3303 Katarina Planinc, roj 1884, 3304 Frančiška Puc, roj 1883, 3305 Marija Volkovjak, roj 1874, spr. 24. jul. 1907.	Dr. št. 45 članic.
K društvu sv. Srca Mar. 86, Rock Springs, Wyo., 3306 Ana Oblak, roj 1882, spr. 24. jul. 1907.	Dr- »t. 10 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3307 Barbara Furjanič, roj 1882, spr. 24. jul. 1907.	Dr- *t. 10 članic.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3308 Rozi Debelak, roj 1880, spr.
24. jul. 1907.	*	Dr- št 8 članic'
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 1096 Margareta Volan, 22. jul. jp0^	Dr. št. 28 članic.
Od društva Marije Čist Spoč. 80, So. Chicago, 111., 2971 Jožefa Sodec, 20. jul.
Dr. št. '41 član e.
Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 2465 Marija Tomašič, 22. jul. lg0j	Dr. št. 29 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
O Napoleonu.
Ljudska domišljija in občudovanje je spletlo okoli osebe velikega Korza, prvega francoskega cesarja, ceh venec anekdot in pripovedek. tembolj, ker so bila njegova dejanja preprostim ljudem nerazumljiva. Vendar tudi zgodovina poroča o mnogih šaljivih dogodkih iz Napoleortovega življenja. Ko je bil Napoleon še gojenec vojaške šole v Briennu, ga je neki profesor opsoval s psom. To je odločnega kadeta seveda ujezilo in zato se je častniku takoj postavil po robu. “Kdo pa ste pravzaprav vi, da se mi upate odgovarjati?" vprašal je učitelj. “Človek,” odgovoril je Napoleon in sedel. — Neka gospa, ki je hotela veljati za posebno duhovito, mu je laskavo rekla nekoč: "Kaj bi človek še hotel biti dru zega, kot Napoleon!” — “Dobra gospodinja.” — Gospa Brissac, zelo gluha, bi imela biti predstavljena cesarju in je bila radi tega v velikih skrbeh, kaj naj cesarju odgovori. Rekli so ji, da cesar vedno vpraša po departmentu starosti in otrocih. Pri sprejemu se je vršil nato naslednji pogovor: Napoleon: “Ali ni bil vaš mož brat vojvode Brissaca, ki je bil umorjen 21. septembra? Ste-li vi podedovali njegova posestva?” — Gospa, misleč, da jo cesar vpraša po rojstnem kraju: “Departe-ment Seine”. Napoleon osupel: “Vi nimate otrok?" — Gospa: “Dvainpetdeset, sir.” — Napoleon šaljivo: “Kdaj zopet prinese štorklja kako dete?” — Gospa: "Kadar zapoveste, Veličanstvo.”
Kitaj in Rusija.
Petrograd, 20. jul.—Časopis “Rječ” je bil zaplenjen, ker je objavil članek svojega vojnega poročevalca, v katerem ta napoveduje vojno med Rusijo in Kitajcem. Obenem poroča, da je mišljenje v Mandžuriji zelo sovražno, da Kitaj oborožuje armado in mornarico, popravlja ceste in železnice ter se očividno pripravlja za vojno. Dostavil je še, da bo Kitaj v kratkem času tako močan kakor Japonija.
004<H040f34040404iH04*Of09
§ Z a kratek	čas.f
S ■—	1
5o4<H(H04*0*0»<HO«4C«400
Pismo iz Chicage. — Jaz sem dolgo časa mislil, da delavec nima nobenega prijatelja na svetu. Pa sem se motil. Socialistovski delavci v Chicagi dobivajo veliko tolažbe in sočutja pri naših socialistovskih salunarjih. Pri nas sta si delavec in salunar največja prijatelja. Salunar pravi: Ubogi delavec! ti in tvoji krvavi žulji! Delavec pa pravi salunarju: Na, tu imaš za en “trit”, ,ker držiš z delavci. Pa pade dajmček, pade kvorderček, pade pol tolarja in včasih še več. Register tam pod špeglom prav žalostno zazvoni, kakor bi zadnjo uro ali cinklje zvonil, in dajma in kvorderčka in tolarčka ni več. —
Zadnjo soboto večer sem dolgo časa stal za baro, glavo z rokami podprl in vse to premišljeval. Okoli mene je bilo polno ljudij, zmatranih delavcev, ki so peli, vriskali in se smejali, da so se stene zibale; salunar pa je žalostno cvenk pobiral z bare, prav žalostno je pozvonil z regištrom in delavski žulji so romali v grob. Pravijo, da kadar naši socialistovski salunar-ji cel dan tako pridno k pogrebu zvonijo, se zvečer kar na register naslonijo in jokajo, in kadar denar štejejo zvečer, jim debele solze kapajo iz očij, vmes pa pobožno zdihnejo: o ti,ubogi, usmiljenja vredni, krvavi delavski žulji! In ko sem na baro naslonjen te reči premišljeval, ko sem poslušal mrtvaško zvonenje in žalostno cinglanje registra — delavci so pa okrog mene rjoveli, sem jaz dejal sam pri sebi: ti nesrečna totenkamra salunska, koliko žuljev si ti že zakopala! In ti žalostni undertekar — salunar, kolikrat si ti v svojem regištru jamco skopal za težko prislužene soldke delavcev. Pa vse eno radi zahajajo ubogi delavci v to-tenkamro.in radi poslušajo pogrebno regištrovo izvonenje žalostnega un-dertekarja salunarja...
In kmalu bi začel jokati, če bi me tovariši ne zbudili iz teh mrtvaških mislij. “Kaj se mevžasto držiš, kumara kisla! Pij goba pavlihasta!" — In prišel je pogovor na kranjsko cerkev in na kranjski t.urn v Cllicagi, ki ga bodo menda letos postavili. In jaz, Pavliha nagajivi, sem si mislil: zdaj imaš čens, potipaj jih na ta pravo žil-co! Stopil sem med nje in sem takole spregovoril: “Čeprav v cajtengah z vami ne držim, vam vendar dam en dober svet, kaj vam bo storiti, če bodo katoliški Kranjci v Chicagi tura zidali. Pomislite, da boste tudi vi morali nekaj imeti, da se boste lahko pred svetom postavili. Ali bi ne bilo od vas lepo in ginljivo, če bi na primer s svojimi delavskimi žulji složno napravili nad vsakim kranjskim sa-lunom na Centri en majhen turnček in vanj obesili zvon in jaz Pavliha bi vam bil za mežnarja. V sobotah zvečer bi vas lepo povabil:
Iz turna sem mi zvon doni,
V salun na Centro se mudi.. .
Ob nedeljah bi pa imel jaz rdečo uniformo kakor mežnarji v starem kraju in bi se postavil na prag saluna in bi ljudem takole pel:
Tukaj pri nas je cerkuca,
Notri je namalana — merkuca!” In štirje izobraženi socialisti so zagrmeli nad mano: Kaj — merkuca? Ti prek... In ponižno sem prosil, da so ni dovolili govoriti nadalje. “Vidite, vi izobraženi možje, stvar je tale: V
kranjski cerkvi bodo ičastili svetega Štefana, tukaj v salunih naj bi se pa častila merkuca. In jaz vem, da bomo počasi vse ljudi dobili na svojo stran. Vidite, ljudje so zdaj strašansko neumni. Pomislite, v Chicagi, med vami izobraženci, so se naselili taki ljudje, ki spadajo k društvom s svetniškim imenom. Društvo svetega Štefana, društvo svetega Alojzija in tako dalje. Zadnji Glas Svobode ie rekel, da je v Chicagi tudi društvo svetega Telebana. Vidite, če bomo imeli mi nad saluni turnčke in turnčki zvonove, pa bodo ljudje k nam v cerkev hodili in kmalu jih bo pamet srečala, da se bodo rajši zapisavali k narodnim društvom, k narodnemu društvu Pinč, Šek ali Mur-ček ali pa k narodnemu društvu Merkuca. Veste kaj, tako daleč bomo ljudi izobrazili, da bodo še krstna imena zamenjali. Do sedaj je med Kranjci ta čudna navada, da imajo imena svetnikov; in nekateri izmed teh svetnikov so bili duhovni, ali škofje ali papeži. In nobenemu izobraženemu Kranjcu se ne šika, da bi imel ime po kakem svetem duhovnu ali škofu ali papežu.
"Svet Janez je korar bil.”
Glejte, po tem korarju ima naš slavni jetnik .Kaker svoje ime. Ali ni to sramota?
Svet Martin papež je bil.
Po tem papežu ima naš drugi jetnik Konda svoje ime. Zakaj bi Konda in Kaker, naša najbolj učena Kranjca, nosila — farska imena? Socialisti in sploh izobraženi Kranjci bi morali imeti čisto druga imena. Konda, ki ima dolg vrat, naj bi imel ime: žirafa; Kakerju bi se spodobilo ime: štrigal-ca; Kulavcu, ki misli, da ima fajn glavico, bi rekli: tapca; Trdinu,ki jo je iz Chicage poplozal, bi rekli: šlapca. Tisti, ki bi se zmerom čemerno držal, bi zaslužil ime:	kumara; sitneži ime:
griža; preveč žejni, ime: goba; kdor prehitro požira, bi mu rekli: hudournik. Klinarju, ki ima kufraste možgane, bi rekli pa: šimpanz. Če bo pa kdo toliko pil, da bo v pijači utonil, ga bomo. pa tako pokopali, kakor znamo mi S: Centre pokopavati. Kropili ga bomo s pijačo in na grob bomo dali namesto križa tablico z napisom:
"Ta je bil vinski brat,
Pil ga je rad.”
Vidite, tako bomo imeli tiste dni, ko bo na Centri na petih salunih pet turnčkov in v teh petih turnčkih pet zvonov in ko bo Pavliha za mežnarja na Centri.”
Socialisti so me do konca poslušali. Tritali so me, da bi me kmalu s pijačo zalili. In ko sem jo odkuril, so menda rekli: Pavliha je fajn dečko, le s farji preveč drži ta h. . ..
Pavliha s Centre.
Hrv. dob. društvo
99
“SLAVA BOGU
odsj. br. 278 N. H. Z. v Summitu, 111. bo imelo svoj letni piknik dne 28. julija v vrtu g. G. Wilborna, zato se tem potom vabijo vše hrvaška ih slovenska društva, tudi osebe obojega spola, da se istega udeleže v obilnem številu, kar jim povrnemo ob priliki.
Mesto Summit je bolj majhho, pa bode poset rojakov iz drugih mest pripomogel k boljšemu uspehu veselice, za kar se vsem že v naprej zahvaljujemo.
Nadejamo se velike udeležbe, -za kar se došlim zahvaljujemo.
Svirala bode slovenska “Stone City Band” iz Jolieta.
Društva se srečajo ob n. uri v “City Hallu”, od tam odkorakamo do Archer Ave, po Archer Ave, do Main St. po Main St. do Douglas Blvd., a od tam po Summit X do zabavišča.
Za dobro postrežbo jamči
Odbor.
Radostno priznanje.
“Zelo rada spolnjujem svojo namero, da Vam izrečem mojo zahvalo za vaša zdravila, ki jih vsim mojim rojakom priporo.čujem. Trpim na hudem glavobolu, in samo Severov Prašek zoper glavobol, in nevralgijo . olajša moje bolečine. Priznavam, da so ču-dotvorni. Ne čutim po porabi istih ni-kake bolečine in tuposti kakor izza onih praškov, katere dado zdravniki v stari domovini. Bolečina preneha takoj in jaz se čutim tako zdrava in sveža kakor preje. Jaz rabim v slučaju po trebe samo Severova zdravila. Primite srčno zahvalo. S spoštovanjem: Mrs. Marija Holomek, Ranfrow, Okla. Severov Prašek zoper glavobol in nevralgijo se prodaje v lekarnah. Cena 25C. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
>*o*
>*o*
lov. Amer. Tiskovna Družba
901 A o: th Scott Street	Joliet, Illinois
PRODAJA PAR OB R O DNE L IS TKE z a vse najboljše
prekmorske linije. Vsak potnik dobi originalen listek '. POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO. Denar izplača pošta v vsakem mesta v starem kraju.
Za točno poslovanje se jamči.	Rojakom se pr iporoča.
Pišite za podrobnosti.
"VeiToilo na
PIKNIK
KI GA PRIREDI
Društvo sv. Stefana št. 1 K. S. Z. J.
IZ CHICAGE.
dne 28, julija 1907, v Tlwüerjevem Parku,
V JOLIET-U, ILL.
VLAK ODIDE iz Chicage ob g. uri dopoldne, Santa Fe,Depot, Dearbom in Polk St.—Vlak se ustavi na Halsted St.
VLAK ZAPUSTI Joliet ob 8:30 zvečer.
VOŽNJA tja in nazaj stane 50C.
Tikete razprodajajo društveni člani. Dobili se bodo pa lahko tudi na vlaku. ¡¡¡KEGLJALO SE BO ZA DOBITKE!!!
K obilni udeležbi vabi	vse Slovence i n Slovenke iz Chicage in okolice onrani?	
		
fi	SVOJI K SVOJIM!	
	Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki. t* Vsih društvenih ^ potrebščin. John N. Gosar Co. 719 Higli St., W. Hoboken, N. J.	Z H •—> 06 < « H 0. O X» a Q O m ö
		O
USbJjRffljENO;	Priporoča se vsem slovenskim dru-	D
tsEinHÄisä	štvom za blagohotna naročila n. pr.	
JB&ji	društvenih zastav, znakov (badges) re-	
EflSTlMBIr.lGUlS	galij, pečatov, gumbov (buttons),	Oí
	knjig, slik križev, podob, itd.	
	Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega	<
: i'i ih i	blaga in po kar mogoče nizki ceni.	>U O
S lil 1 'i	Z bratskim pozdravom	06 <
■Iff 1™	JOHN N. GOSAR CO.	Z
I	Član K. S. K. J. in J. S. K. J.	M Z
m	NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.	
Slovencem naznanje.
Cenjeni Collins Medica! Institute!
Prejela sem Vaše pismo in Vam naznanim, da sedaj ne potrebujem več več zdravil, ker se popolnoma zdrava, ne čutim nobene bolezni več in se Vam tudi srčno zahvaljujem, ker ste me ozdravili do kraja.
Sedaj Vas lepo pozdravljam ter o-sajam s spoštovanjem
Amalija Škufca,
Box 6 Ravensdale, Wash.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St. N, W. Phone 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. Sse ve&ejo knjige stare in nove. Prav po ceni. Prinesite
ali pošljite jih.	Oba telefona ¿09
4.4.4.4.4.4.4.4.4*4*4'4'4* Dimnikarji in tatje.
Češko spisal Vaclav Kosmak. Preložil Jožef Gruden.
FILIP HIBLER
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Pred leti, ko še niso tiskali toliko časnikov in jih razpošiljali po vseh vaseh in celo po vseh še tako oddaljenih kočal}, so bili popotniki ali ljudje, ki hodijo od vasi d<5 vasi, dobrodošli gostje v sleherni hiši, ker so bili tako-rekoč žive novine, a brez novin, bodisi živih, bodisi tiskanih, smo kar težko, pa je.
Nekega lepega popoldne po žetvi je prišel v premožno vas B..., dimnikar iz J... s šestnajstletnim sinom, ki se je učil očetovega rokodelstva. Otroci so se igrali na vasi. Kakor hitro so zagledali dimnikarja, kakor bi med vrab ce ustrelil, so se razkropili na vse strani, vsaki na svoj dom.
Najmanjši izmed njih so se poskrili doma kam pod posteljo ali so pa pribežali k materam ter se jih prijemali za krilo.
“I, kaj pa ti je, da' se tako bojiš?” so jih povpraševale matere.
“Dimnikarja sta tukaj,” so se tresli otroci po vsem telesu.
“E, nič se ne boj, ne bosta te vzela, ne, ne dam te jima,” je tešila mati svojega ljubljenčka, “samo priden moraš biti.”
Dimnikarja sta se ustavila pred prvo hišo, pri Grebenčevih. Grebenc je bil in je nemara še zmeraj najpremož-nejši kmet v celi fari. Ko sta prišla dimnikarja, je stal pred skednjem, kjer sta dva mlatiča vejala pšenico.
“Dober dan, Bog daj,” je zaklical dimnikarju, “Vendar ste enkrat spet prišli! Že dolgo vas ni bilo pri nas, že dolgo.”
“Kaj se če,” je dejal dimnikar in bistro pogledal z velikimi očmi gospodarja. Iz črnega obličja so mu kukale nenavadno bele oči kakor zamorcu. “Kaj pa delate?”
“Pšenico orjemo. Jutri bi jo rad peljal k vam na trg.”
“Lahko jo boste prodali, tako vam povem”, je dejal dimnikar. “Kaj pa, ali bova lahko prenočevala pri vas?” “O, lahko, lahko. Kar pridita. Bosta povedala, kaj je kaj novega po svetu.”	,
“Tisto pa že, tisto. Kje imate pa gospodinjo?”
“Nič ne vem. Kar ometat pojta, saj je kuhinja odprta.”
Dimnikarja sta rekla z Bogom, pa odhitela na delo. Do večera sta obšla1 vso vas.
H Grebenčevim sta se vrnila, ko je solnce zahajalo. Iznad strehe se je valil dim in gospodinja ju je pričakovala na pragu.
“Dober večer! Sta že pridna, da prihajata, ko sem že pogasila ogenj. No, zato bosta pa dobro večerjala pri nas.” “Bog daj,” je izpregovoril dimnikar, “Roko bi vam dal”...
“Hvala lepa”, se je zasmejala gospodinja, “dovolj se umažem v kuhinji.”
“Kje imate gospodarja?”
“Žito meri v skednju. Takoj bodo domerili. Kar v hišo, kar v hišo.”
“E, kar zunaj sedeva na klop. Tako črnih gostov, kakršna sva midva, ne mara nobena gospodinja v hišo.” Odložila sta omelo in strgulo ter sedla na klop.
V tem je prišel gospodar.
“Vendar vaju še enkrat vidim. Zakaj pa nista šla v hišo?”
“E, še bolj zdravo je zunaj”, je pripomnil dimnikar, “pa manj pospravljanja bo.”
“Prav pravite; nocoj je lepše pod milim nebom nego v hiši. Tudi večer jali bomo lahko tukaj. Francka", je »klical gospodar dekli, ki je nesla kravam detelje, "prinesi ono mizico semkaj, bom tudi jaz zunaj večerjal s tema dvema vred.”
Dekla je postavila pred nje mizo, gospodinja je prinesla večerjo, gospodar je dal gostom za pivo, pa so začeli večerjati.
J Kadar pa so povečerjali, in je dekla pospravila z mize, sta prišla k njim tudi mati in sin Juri.
“Vidiš ga no, dol sedi na prag, da boš naredil prostor materi”, je velel dimnikar sinu
“Ni treba, ni treba”, se je branila gospodinja, “si t>om pa stolček prine sla.”
“Kaj pa še! On že tako ni za našo družbo.” Dimnikarček je vstali izza mi ze pa .sedel na prag. Juri, ne mnogo starejši od njega, pa zraven njega, a dekla med vrata.
Bil je krasen, tili večer.
“No, zdaj nam pa povejta, kaj je kaj novega po svetu”, je nagovoril gospodar dimnikarja.
“Bom, samo prižgem si še.”
Tudi gospodar je privlekel pipo iz žepa, si prižgal, a dimnikar je začel pripovedovati, kakor so tam pa tam pokradli, kako je pijan hlapec v K... padel z glajda in si zlomil nogo, kako je pogorel ta in oni kmet, in da bomo imeli vojno z Lahom.
Vsi so poslušali pozorno skoraj pobožno, le gospodar in gospodinja sta zdaj pa zdaj kakšno vmes rekla.
Med tem je priplaval mesec na obzorje, po vasi so hodili in prepevali fantje, psi so lajali, seveda kar tako za zabavo, brez jeze in še predno se je naša družba nadejala, je zatrobil nočni čuvaj deseto uro.
“O moj Stvarnik!” je zaklicala gospodinja, “že deset! Otroci, zdaj pa le
“Kam boste deli naju, mati, kam?” je vprašal dimnikar.
"Rada bi vama pripravila posteljo”, se je izgovarjala žena, “a veste”...
“Kajpak, dimnikarju posteljo!” se je zasmejal mojster. “Postelje ne vidim razen doma, kadar slečem to črno uniformo in se umijem.”
"Pa pojta v skedenj spat na oder", je menila gospodinja. “Slame dovolj, noč je topla, a Jurček vama prinese plahto. Hodi tudi v skedenj spat, pazi, da bi nas ne okradli. Veste, skedenj stoji na samoti, ljudje so pa kaj zlobni.”
"Posebno dandanašnji”, je pritegnil dimnikar in rekel: “lahko noč.”
Juri je stopil v hišo po plahto ter vedel dimnikarja v skedenj. Po lestvi sta priplezala na oder, naredila si ležišče, Juri je pa dejal: “Pojdem še malo na vas za fanti.”
Zlezel je na pod, stopil iz skednjai pustivši vrata samo priprta. Dimnikarja sta kmalu zaspala. Kar zasliši stari, da so vrata zaškripala, se vzdrami in čudom čudi, da se Juri tako kmalu vrača.
Ali to ni bil Juri. V skedenj so prišli štirje moški in si nalagali na rame napolnjene vreče. Zunaj pred vrati je pa stal naprežen voz.
Dimnikar je vse dobro videl, kakor ob belem dnevu, ker je mesec svetil skozi odprta vrata. Mislil si je: “Ti vragi so zavohali, da se Juri klati po asi, pa dobro so vedeli, da je skedenj poln žita in ga lahko odpeljejo brez sake nevarnosti. Kaj čem zdaj? Sam ne zmorem vseh štirih. Če se oglasim, me lahko ubijejo — Bog mi grehe odpusti — in predno kdo na pomoč pride, bode ta druhal tatinska že za deveto goro.”
Molče je gledal, kako nosijo tatje ,-rečo za vrečo iz skednja. Na podu je bila še kopica nezvejane pšenice. Ko je pogledal to nagromadeno žito, mu je šinila v glavo srečna misel.
Položil je roko sinu na usta, da bi ne mogel kričati, potem ga je zdramil pa šepetal: “Ne kriči, tatje so tukaj. Skočiva dol na pšenico, roko ti de-nem okolu vratu pa bova plesala.” Ko se je deček predramil, je bil popolnoma za očetov načrt. Tiho sta vstala, skočila oba na enkrat v pšenico, se objela krog vratu in plesala v čudnih skokih. Črni okrogli njiju telesi, njiju kretanje, so metale pošastne sence v jasnem svitu polnega meseca.
Tatje so ostrmeli, eden pa je zaječal:
“Jezus, Marija, peklenščeki so tu kaj!” in se je od strahu zgrudil na zemljo. Tedaj pa drugi v beg. Pozabili so na voz in na konja. Dimnikarja sta planila na onega, ki je ležal na tleh, zbudila s svojim krikom vso vas, a naslednjega dne je koračila vsa tatinska druhal k okrajnemu sodišču, seveda ob močni straži, da bi jih pe klenščeki zopet ne napodili.
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
‘Ttie U, S,” lOc, in ‘'Meersctianm” 5g.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
08 Jefferson cesti v Joliet llls.
* •xh~x**xh"X"X~x~x-xhh-xh~x~x-X“XH“X-XiX~>->^x*<"Xw><-5,>^xhhx~xk**x-*x~x~X“X~x**>-x~>*5'*
f	t
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smo-dke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
T!h_e Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbicli
120 Moen Ave.	Rockdale, 111.
Daljnogleden.
Prvi sosed: “Sosed, ali vidiš muho tam gori na zvonikovem križi?” Drugi sosed: “Res, res! Glej, ravno se ji zdeha!”
Šaljiv kamen.
V kamenolomu najdejo delavci na velikanskem kamenu vdolben ta-le na-'pis: “Blagost njemu, ki me obrne!” — Ko delavci to vidijo, mislijo, da je pod kamenom najbrž zaklad. Zato napno vse moči in ga obrnejo. A glej, na drugi strani je bil napis: “Hvala vam Naveličal sem se že ležati vedno na isti strani!”
Hitro potovanje.
Lovro: “Da, da, če pomislimo na one čase, ko še ni bilo železnic, vidi mo, kako dolgočasna je bila vožnja Iz Celja do Trsta sem se moral voziti tri dni; a sedaj 'sem po železnici v šti rih urah tamkaj!"
Milan: “No, čuj, moj rajni oče so se pred 60 leti ko še ni bilo železnice vozili tudi le tri ure od’ Celja do Trsta!”
Lovro: “To ni mogoče!”
Milan: “Prav lahko; ves drugi čas pa so hodili peš!”
Vedno priden.
Gospod: “Ali, Petfer, zdaj si že tret jič v tem tednu pri meni! To je ven derle preveč!”
Berač: “Oh, ljubi gospod, dandanes mora biti človek priden, da pošteno živi!”
Kje je posojilnica.
Tujec nagovori mestnega postopa ča: “Prijatelj, ali mi veste povedati, kje je mestna posojilnica?”
Postopač: “Oh, gospod,jaz je iščem že leta in leta, pa je ne najdem!”
(Radosti življenja
!j! je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravil ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-tj! jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-ij! bavljanja, ker
fTrinerjevo zdravilno grenko vino
‘Tterv/i
qer.lSf£«ï**
vam bo'vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
fTrinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristnol
Y
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
KOŠIČEK,
JOHN
590 S. Centre ave.
CHICAGO, ILL.
JOHN
LENNOMSONS
Marble Works
#
m So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
\
Dobro prebavljanje. I>ol»i*o zdravje.
Močni živci. Moène mišice. 3>oli>o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete urno- ♦{:• gim boleznim, kadarkoli je rabile.
zabranilo bolezni.
Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot
f
❖	POZOR! -- Kadar rabite Triuerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se
*	morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.	\
i
*
Y
s
*
Y
Y ❖ * * t
Y *
Y
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
X
?
Y
4 799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.::
« ►
::
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
S «~X-X~X~X~XK~:-+*X-X~X*<"X~X~X-X-X~X-X~X~X-X-X-X~X»X~X-"X-X-X~X~X~X~X~X-X~X~X‘<~:-X
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANA
LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 823.	Joliet, 111.
JOHN J. MEDEN
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
iM\m mim vina


Balkan'
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naš e j novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Prodajern tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zihtevajte ga v goslilnah.	.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Ne prekliče!
Šimen (jecljaje):	l‘V-v-vi o-osel
sel, v-vi fa-fa-lot, v-vi sl-sle-sle-par!
Rokec: “Prekličite besede, če ne—” . Šimen: “P-p-pre-klicati? Za-za-do-do-vo-voljen s-sem, d-da s-so 'že z-z-
»pat; jutri bo treba zgodaj na noge" zu-naj!”
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. lOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAI COTT, blagainik.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. ji
Za stavbo hiš in poslopij mehki in is trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihriniti denar.
W. J. LYONS,
Nai Office in Lnmbsr Yard na vogk DBBFLAINSS IH CLINTON
FRANK MEDOSH
0478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no »1 zanesljivega,
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone]231; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
LO
ALE IN PORTER
Posebnost je Pale Wièner Bier.
Joseph StukeL
avstr, zastopnik.
So. Bluff Street,
m-.
JOLIET, ILL.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za prvo polletje 1907, od 1. januarja do 1. julija 1907.
Ime, številka in kraj društva.		1'	■			 Število članov 1. jan. 1907.	Število članov 1. julija 1907.	Število članic 1. jan. 1907.	Število članic 1. julija 1907.
I.	Sv. Štefana, Chicago, 111					
2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111		243	262	102	306¡
3-	Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111		83	IOll	43	43II
4-	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn		187	9II	6l	31
5-	Sv. Družine, La Salle, 111		123I	I20|	34	341
7-	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo		341	3441	363	i66¡
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111		97	102;	30	29
IO.	Sv. Roka, Clinton, Iowa		8	7	8	7
II.	Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111		31	34	I4	15
12.	Sv. Jožefa, Forest City, Pa		214	230	92	93
13-	Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn		65	69	27	»4,.
14.	Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont		128	127	56	54
iS-	Sv. Roka, Allegheny, Pa		107	112	38	39
l6.	Sv. Jožefa, Virginia, Minn		204	216	75	76
H-	Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark			40	38	IO	13
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich		44	36Í	19	17I
21.	Sv. Jožefa, Federal, Pa		301	1021	50	52!'
23-	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio		43	431	25	25!
24.	Sv. Barbare, Blocton, Ala		22	19	9	6|
25-	Sv. Vida, Cleveland, Ohio		402	377!	112	109
29.	Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111		194	206j	6l	66
3°-	Sv. Petra, Calumet, Mich		348	358	102	105!
32.	Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash	!	52	49	23	22!
33-	Matere Božje, Pittsburg, Pa		144	151	13	12
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans		62	82	7	7
39-	Sv. Jožefa, Riggs, Iowa	|	15	21 j	6	7
40.	Sv. Barbare, Hibbing, Minn		138	I4O:	25!	25Í
41.	Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa		102	97	38;	18
42.	Sv. Alojzija, Steelton, Pa		76	8l i	301	271
43-	Sv. Jožefa, Anaconda, Mont	|	57	62!	14	141
44.	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111		171	183	34.	37¡
45-	Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont		21	'211	12	I2I
46.	Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y		41	44;	9	6
47-	Sv. Alojzija, Chicago, 111		41	54¡	3	3
49.	Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa		56	55	12	12 j
50-	Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa	j	139	146	31	3°l
5i-	Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich		35	33	10	9
52.	Sv. Alojzija, Indianaoolis, Ind	1	85	88	21	23I
53-	Sv. Jožefa, Waukegan, 111		252	254	61	60 i
54-	Srce Jezusa, Chisholm, Minn		92	108:	12	12
55-	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo		47!	51	9I	9
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo		180	187	17	39"
57-	Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y		105	IOI	15	12} |
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa		109	104'	27	26|
59-	Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn	,	268	2831	35	34!
6O.	Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111		49	53	9	10
6l.	Vit. sv. Mihaela, Youngstown, Ohio		54	6l	l6	i6||
62.	Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111		19	35:	I	2' j
63-	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio		79	94	9	nj
64.	Sv. Jurija, Etna, Pa		57	58	10	ION
65-	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis		89	Il8l	16	i6||
66.	Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio		I 36	39	8	IO1
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa		1 35	39	9	io||
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa		IO4	118	6	6¡
69.	Sv. Jožefa, Great Falls, Mont		19	19	3	51 [
70.	Srce Jezusa, St. Louis, Mo		58	58	12	i6|
7i-	Sv. Antona Pad., Goff, Pa		26	33	II	nil
72.	Sv. Antona Pad., Ely, Minn		303	Il6'	10	io||
73-	Sv. Jurija, Toluca, 111		32	28	7	7
74-	Sv. Barbare. Springfield, 111		44	45	12	12 j |
75-	Vit. sv. Martina, La Salle, 111		28	41:	3	6
76.	Sv. Jožefa, La Salle, 111		21	23;	3	3
77-	Marije Vnebovzete, Forest City, Pa		85	94	16	l6 ;
78.				66	94
79-	Marije Pomagaj, Waukegan, 111		82	95	12	i6l|
80.				34	42
81.				62	68:
83-	Sv. Alojzija, Fleming, Kans		65	76!	4	12
84.	Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich....	1 102	US	2	2|
85-	Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....	!••••	....i	20	24!
86.	Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo				6	9!
87.	Sv. Antona Pa., Joliet, 111		38	54	6	II
88.	Sv. Alojzija, Mohawk, Mich		29	32	2	2!
89.	Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa		46	49	3	3!
		6	6		
QI.	Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa		51	59	5	9!
92.	Sv. Barbare, Pittsburg, Pa				27	26
93-	Friderik Baraga, Chisholm, Minn		40	58		ll
94-	Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..	24	27		— 1
95-	Sv. Alojzija, Broughton, Pa		32	40	5	7;
96.	Sv. Barbare, Kaylor, Pa		32	33	I	3!
97-	Sv. Barbare, Mount Olive, 111		25	32	I	2
98.	Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111		24	26	3	4
99-	Marije Pomagaj, Girard, Ohio		12			
IOO.		20	34		1
					
		16			
102.	Novi Dom, Newark, N. J		8	16	4	7
3 03.	Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis		36	33	4	si
IO4.	I,Zarije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo				18	30jj
105.	Sv. Ane, New York, N. Y		I			24	28
106.	Sv. Ane, Chicago, 111					39
IO7.	Sv. Barbare, Moon Run1(Pa			18		
108.	Sv. Genovefe, Joliet, 111			j		37
IO9.	Sv. Družine, Aliquippa, Pa			27	.. ..	
IIO.	Sv. Jožefa, Barberton, Ohio			23		
III.	Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio					33;
112.	Sv. Jožefa, Ely, Minn			85		32
313-						
		||t. .			37Í
		H			33! 1....
A15* 116.	Sv. Janeza Krstnika, Iselin, Pa		11	1 39	||...	
	Skupaj 		¡1706917596		II2067I2281	
Moški asesment.	Ženski asesment.	Pristop.	1 Znaki.	L •' - Rezervni sklad.	!. ■ « Poškodnina.	Certifikati.	Za vrh. zdravnika.	Charter.	Imeli kredita.	1 Plačali na dolg.	Skupaj plačali od 1. jan. do i. julija 1907..	Ostali dolžni.
623.65	$ 70.35	$ 8.00!$ 15.60		$ 22.00	$ 25.80	$ 		$ 2.25 $ 			$ ....		767.65!	
1218.20	313-40	10.00 7.80		34-00	51.40	3-00	3-00				1640.80		
441.80	128.70	12.00	. . ....	28.00	20.20	3.50	3-45					635-65	
678.35	I24.2O	1.00			I4.OO	18.00		•15				834.80;	.90
600.30	95-20	5-00	7.80	I9.OO	23.40	4.OO	1.20		. . • . .	. 			754.80	I.IO
1615.60	386.80	10.00	48.00	46.00	68.90	9.OO	I.65				2185.O5	
498.30	91.80	3-50		12.00	20.10		3.05	5.00				
47.IO	24.80			'								
I57-40	36-50	2.00		8.00	6.10		.30					2.00
1084.50	247-55	I4.OO		58.00	45-6o	1.00	3-35						1453-80;	
340.80	74.80	6.50		I4.OO	13-8°	3.50	3.50						452.90	
639.40	I54-85	4.OO	35-60	16.00	24.OO	1.00	•30	*						8S5-I5Í	
512.85	334-75	3-5°		20.00	21.50	1.00	3.05						674-65!		
IOO3.7O	200.80	21.50	23.40	55-00	42.30	•50	3.65						3347-80	•05
218.40	3I.QO				7.8O							
201.60	45*40	1.00			10.00								
494.4O	142.70	5.00		1	20.00	20.20						686.55	
2I2.7O	66.80!	•50		1	2.00	8.50	1.00	'JO •15						291.65		
3 34-75	20.90	3.50		5-00	3.70	•50	•45				I	146.80	
1516.00	270.95	35-50			59-00	63.00	3-00	3-30					1898.00	32.75
94O.2O	191.80	8.50		31-00	4O.2O	3-50	2.25					3216.55!	.90
1635.60	291.20	21.50		69.00	72.OO	2.50	4-65						2095.80	•65
278.70	67-25			4.OO	9.80				5-no			364-75	
583.35	31-15	7.00		32.OO	25-50		3-95	5-00					683.55	•40
295-35	26.85	8.00	35-60	23.OO	12.80	1.00	3-95					1	384-35		1
QQ.50	16.80	3.5O		10.00								
669.70	88.20	3-00		35-00	28.20	3.50	.90			2.00	828.50	
485.20	43.80	2.50		10.00	19.80	3-00	•75				554-75	•30
388.30	68.80	5.OO		25.00	16.20		.30					
296.70	52.60	•SO		2.00	II.40		•I5					375.95	
816.50	94.80	9.OO	27.9O	42.OO	34-6o	3.50	2.10;			 			3028.35	•05
IIO.40	32.70	1.00		7.OO						3-65		
197.20	22.90	5.00			35.00	7.40	2.5O	3-35		• -30		253.65:	
387.50	6.30	7.00	7.80	I9.OO	8.90	3.50	3.50				239.50!	
215.10	28.20	2.50		I7.OO	9.20	3.50	•15				273-65		
594.60	92.60	4-50		26.CO	26.4O	2.00	1.20					
343-50	38.95			1.00	5-70						187.15	
294-55	52.20	7.OO	35-60	25.00	12.60	•50	3.50	5.00			433-95	
1182.00	339-25	32.50	15-60	59.00	51.90	2.50	2.7O				1465-45	
426.75	27.60	5.50	35.60									
234.Q0	28.20	2.50		7.00	9.80	I.50	•75					
819.70	59-5°	30.50	32.50	74.00	32.70	i.00	1.80				IO52.OO		
334.OO	35.4O	8.50		32.00			I*95					
470.85	85.80	2.50		17.00	I9.8O	.. 2.50	•I5						1
I23I.OO	84-95	14.00	31-20	69.00	54-90	5-00	3-75				3493.80	. ■	¡
236.10	24.25	2.50	7.80	11.00	9-30	i.00	.90					292.85	
272.7O	53.OO	2.00		9.00	12.20		•45					
67.6O	3.5O			2.00	2.4O	.5O						
3I4-30	24.2Ó	8.50		25.00	I4.2O	3.50	2-55						390.25'	
214.80	2I.9O	•50		5.OO	Q*30		.IS				251.65;	
400.25	59-65	36.50		50.00	17.60		4.2O				548.20!	
157.00	29.25	4-50	1.50	22.00	5.10		3-35			5-3°	227.OO	
I89.5O	25.OO	5.OO			3.9O		•75					
548.90	12.60	10.00			42.OO	22.80	3.50	2.40				640.20	
97.70	15.90	■50		2.00	3-6o		.35					139.85	
232.60	41.40	2.00		_ II.00	9.20	3.50	•30				298.00	
I4I.3O	26.70	3.OO	3-gol	8.00	5.8O		•75					
470.70	22.20	6.50		37-00	22.80	1.00	1-95				562.15	
I27.QÍ?	16.50	•5°		8.00	4.80		.15						
393-25	42.35	6.00		21.00	7.7O		3.05				273-35	
Í55.10	9.2O	8.00		21.00	7.4O			2.40	5.00				
92.20	12.30	5.00		20.00	4.10		.60				334.20	
425.90	44.70	8.00		39*00	18.40	•50	1.80				538.30	
	3OI.4O	17.00		56.00		2.50	5.10					
405-95	35-95	5.00		24.00	18.10	3-00	1.50				493-45	•05
	I7I*45	5.00		16.00		•50	1.05					
	313-60	3-5°		11.00				3.05	5.00				334-3 5	
332.80	30.90	9-50		28.CO	13.90	1.00	2.25				418.35	
406.50	3.00	7.OO		31.00	38.30	2.50	1.95					
	108.15	2.50		11.00		1.00	•75				323.40	! 	
	34.40	1.50		3.00				•45					
192.15	31.70	10.50									oy*«j«j	!
140.00	7.80	2.5O		y*			•45	5.00	.4O			
192.65	6.60	3-5°		11.00	8.20		•75					
					I.IO							
226.35	16.10	33.50	35.60	44.00	11.00	2.00	3.05				327.60	
	113.00	•5°		3.00		•5°	.15					
239.80	4-55	34.50	14.80	46.00	11.60	•50	3-35	5.00	.90		339-00		
116.80		2.50		11.00	4.90	1.00	■75	5.00		I.7O	343-65	
188.90	21.20	6.00 j 7.80		27.00	8.20	3.50	.60					261.20	
158.20	7-75	4-50! 7.80		40.00	6.60		1.20	5-00				233.05	
334-95	4-65	4.00		31-00	4.70		3.05					360.35	
127.90	''10.60	3.50		29.00	5.00		•30					3 74-30	
42.50		•50 7.50										
86.20					4	1»							
103.85		5.00					I.50					
46.40	1385	5.00		I7*°°	2/70	1 		3.50							86.45	
152.95	36.50	2.50	19-50	32.00	5-30		' -35						228.go	
	I27.7O	6.50		32.00			3-95				168.15	
	69.25	14.50				1						'
	35-30 			7*50		18.00	. .		2.25	i			I33*10	[
68. ic		8.0c	I3.OÖ	! 16.ee				J				I I.IO
	31.40	7-50	.-/	0 17.00) ......’Z			2.25	5.00				63-15	
75-40			14.5c	39-59	29.0c	5-50	1 		4-35				348.25H		
59.2c			12.OC	19.50	24.001 4.ÓÓI 1.00			3.6c				323.30	1 	
	I8.3O	6.50! .		T Q.oo!			I.95					1
395-75	44-50	2.50; 			7x0 i6.go r.50			•75			1 		268.90	1 		
60.50			12.00 			24.00 5.00: 				3-6o			1 		105.10	1
	27.7O	8.50 						2.55			I		
	46.7c 		I6.5O		33.00! 	1 							1		II
2 7-5(		9-5°! 			19.00 3.40I 				2.85				1 		62.251		
$33.275-8o! $6489.35! $644.00 8429.60				$ 2342.00$ 1404.80!$ 96.00 $ 350.75				$ 60.00 $ 1.40 $12.65' $44,868.55 $50.25				
ni
>o
rt
ii.6o
.40
•05
•30
.60
| Raznoterosti.
|	-----------UL
0O4O><>fO44<;-*O-K>*O*O>O^O*Ol
Smodnik.
Na kolodvor v Brno je prispel s tovornim vlakom vagon smodnika. Voz je bil adjustiran in plombiran, kakor zahtevajo predpisi. Tudi predpisane spremnice so došle ž njim. Takoj so voz odpeli ter ga previdno odpeljali na stranski tir. Nato so vojno oblast obvestili, da je došel smodnik. Prišel, je poročnik b šestimi vojaki, ki so celo noč stražili voz, kakor zahtevajo predpisi. Daleč naokrog se ni smel nihče pokazati z gorečo smodko ali pipo. Drugo jutro je poslala vojaška oblast oddelek vojaških vozarjev z nekaterimi vozmi, da nemudoma odpeljejo imodnik. Najprej so pogledali plombe, ki so bile nepoškodovane. Nato so previdno odprli voz in vanj so stopili vojaki, da izkladajo sodčke s smodnikom. Toda sodčki niso bili podobni takim, v kakršnih se navadno prevaža smodnik. Poveljnik je dal previdno odpreti eden sodček. V njem je zagledal — kuhane češplje. In isto-tako so bili,tudi ostali sodčki napolnjeni s tako sladko kašo. Pravi voz s smodnikom se je vozil celo noč brez opreznosti naprej, dočim so češplje skrbno stražili vojaki.
$15-25
KONEC POROČILA K. S. K. J. NA 8 STRANI.
GOMPAGNJE GENERALE
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork
Denarje v staro domovino pošiljamo:
za $ 10.35 ................... 50	kron
za $ 20.45 .................. 100	kron
za $ 40.90 .................. 200	kron
za $ 204.00 ...............  1000	kron
za $1017.00 ................ 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	New	York
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
iMtiriiiMiiiiiiii	¡m 11 n m 1 idii
«Sil ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
Vsled pomote ženo ustrelil. Pri Ašu na Češkem je ponoči ustrelil zasebnik Ernst Weinkauf svojo ženo, misleč, da ima pred seboj ulcmilca.
B. ZEMAN,
598 W. l£tli
CHICAGO, ILL.
8t.
Mark Twain v Evropi.
Znani humorist je zopet na poti V Evropi, v časopisju pa se širijo kot njegove predhodnice razne anekdote. Pred kratkim je imel celo vrsto predavanj in pri enem mimogrede omenil tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač. Iz njegovih besed se je dalo spoznati, da Twain ni nasprotnik takih zakonov, vendar ni prikrival tudi slabih strani. Zato je pripovedoval tudi sledeče: Pred leti se je ukrcal naš rojak v mestu, kjer je bilo prepovedano točiti take pijače. Ker je bil žejen, vprašal je po gostilni, toda povsodi je slišal isti odgovor, da ne dobi nikjer dru god pijače kot v lekarni. Mož se poda v lekarno, ter je povedal, česa želi. Toda lekarnar je zmigal z ramami in menil. da brez zdravnikove odredbe ne sme ničesar dati. Revež je obupan pro sil: “Saj vendar vidite, da mrjem žeje; kje naj sedaj dobim zdravnika." Lekarnarju se je mož smilil, toda dolžnost je dolžnost. Končno je vendar našel izhod iz žagate ter rekel: “Smem že dati alkoholno pijačo, toda samo v skrajni sili, če je n. pr. koga pičila kača." Kot dober človek dal se je končno omehčati in izročil tujcu naslov, da poišče dobrodelno kačo. V hipu je bil ta zunaj, čez nekaj časa pa se vrnil bled in prepaden ter s slabim glasom prosil: "Za božjo voljo, dajte mi pijače, dajte mi pijače. Jaz ne morem dalj časa čakati. Kača me je pičila za šest mesecev."
Iz navade.
V Budimpešti živi 89 let stari Josip Neurotter, ki se po pravici imenuje Ne štor med žepnimi tatovi. Svoje življenje je prebil večinoma po ječah in zaporih, skoro dva človeška roda je bila njegova slika na odličnem mestu v zbirki'hudodelcev. Truplo je uvelo, lica nagrbana, a prsti so ohranili čudovito svežost, zato pa tudi noče opustiti svojega prijateljstva do tujih žepov. Zadnje dni so ga zopet zalotili na Dunaju, ko je v kupeju brzovlaka hotel izmakniti nekemu tovarnarju iz notranjega žepa denarnico. Tatinskega starčka so oddali deželnemu sodišču.
MALI OGLASI
NA PRODAJ POHIŠTVO. PRIDI-dite ta teden. 611 Clinton St.
MA PRODAJ LOTE OKOLI FOLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
NA PRODAT. ŠE NOV "NATION-al Cash Register", od ic do $9.00. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi ; f. A. Nemamchii, T002 N. Chicago st., Joliet, 111.	,	1
NA PRODAJ TRI HIŠE ENA NA Clement, druga na Summit in tretja na Centre St. v Jolietu. Kdor hočč kupiti katero, naj se oglasi v uradu A. S.” ali pa pri lastniku Antonu Kosteleč, 533 Marble St., Joliet, 111.
JAZ EMIL DIJANOVlC IŠČEM. Martina Vraničar iz Slanine vasi št-. 19 od Metlike, Belokranjsko. Za hje-gov naslov bi rad izvedel njegov zet Emil Dijanovič, 1911 Blue Iž-land ave., Chicago, III. Kdor mi naznani, kje je on, dobi $5.00 nagrade.
KDO VE, KJE SE NAHAJA JOŽEF Mohorčič iz Begunj na Gorenjskem? Prišel je v Ameriko pred 3 leti. Za prijazno poročilo prosi njegova žena Katarina Mohorič v Begunjah h. št. 100 na Gorenjskem, Kranjsko, Austria, Europe.	it
IŠČEJO SE TRI DOBRA DEKLE-ta, Slovenke ali Hrvatice. Plača 10 dolarjev in hrana, natančneje po-prašaj pri Am. Slovencu.	at
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wen ana, III.
NADALJEVANJE POROČILA K. S. K. J. S 7.. STRANI.
PODROBNI PREGLED DOHODKOV OD 1. JAN. DO 1. JUL. 1907.
Naloženega društvom za —
moški ases. za	posiprt.$33,275.80
ženski ases. za	posmrtnino	6,489.35
pristop................ 644.00
znake ...................... 429.60
rezervni sklad	....... 2,342.00
poškodnino ............... 1,404.80
Plačanega od društev.........$44,868.55
Kredit društev.................... 1.40
Dolg društev .................... 50.25
certifikate .........
vrhovnega zdravnika
charterje ......
zaostali dolg .......
Preveč plačanega .. r..
96.00 150-75
60.00 12.65 I5-25
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj Cšesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagiuhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino je $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Centerave., Chicago, 111. Cenik pošiljarazastoDje
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke Ct ne.
. .. 104 Jefferson St., blizu mosta....
A
P
P
4
P
P
P
Ozdravljen od zastarele
Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
I
$44,920.20
PODROBNI PREGLED STROŠKOV OD i. JAN. DO i. JUL. 1907.
Posmrtnina za— Vincenca Polič Jurija Marohnič . .. Katarino Jurajevčič Nikolaja Mihalovič
(del) ...........
Franceta Hren (25) Janeza Šparblek .. . Marijo Jernejčič .. . Petra Velikonja .. . Janeza Oblak (del). Martina Šuklje
$1000.
1000.
500.
575-
1000.
1000.
500.
1000.
600.
1000.
Janeza Kromar (del) 100.
Marijo Vrbajs ...... 500.
Karola Kavšek (pr.
del) ............. 900.
Janeza Jesihar ..... 1000.
Franceta Ilc	1000.
Ano Ilc ............ 1000.
Valentina Kumprej Franceta Sedelšak . Jožefa Čačkovič .. . Marijo Šušteršič .. Frančiško Bergant.
Marija Rezfč
209 5th St. Union Hill, N.J.
ROJAKI
samo oni kateri
IOOO.
1000.
IOOO.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam.
500.
500.
Marijo Slabe 		500.	Janeza Zahoranski.	IOOO.
Matevža Štenta (pre	-	Jakoba Jerman ....	IOOO.
ostali del) 		325- -	Karola Lavše (pr.	
Gregorja Cvar (pr.		del) 		540-
del) 			7OO.	Janeza Vrabič		IOOO.
Katarino Štajdohar.	500.	Marka Krašovec (pr.	
Janeza Vesel (pr.		del) 		800.
del) 		650.	Franceta Zajc 		IOOO.
Matijo Jernejčič (pr.		Franceta Hren (pr.	
del) 		500.	del; št. 42)		500.
Janeza Brince (pr.		Alojzija Vidrih (del)	250.
del) 		I42.9O	Franceta Robnik ..	IOOO.
Janeza Jenškovič ..	IOOO.	Antona Puhovnik ..	IOOO.
Jožefa Matos		IOOO.	Antona Sever 		IOOO.
Julijano Štih 		500.	Matijo Rauh 		IOOO.
Filipa Novak 		IOOO.	Marijo Bižal 		500.
Janeza Jernejčič		Jožefa Remžgar ...	IOOO.
(del) 		960. X		 . .	
ROJAKOM
priporočamsvojo
Phoenix
Gostilno,
>A* Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A-nt,. SlsiofT,
N. \V; Phone 609.
113? N. Hickory St..	Joliet
$36,042.90
■ e
Poškodnina za—
Jožefa Krašovec (del) .........................................$ 250.00
Matiju in Mariji Samida v Laurium, Mich., izplačano za petletno posojilo proti 6 odstot. obrestim od 15.
januarja 1907: .................................
Predsedniku in nadzornikom za pregled računov in
3,000.00
I >oiuj v na posojilo.
Zapomnite si, da je
zdravnik dober in izkušen zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
* Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
i
bolezni želodca.
P
t
P
t
Matia Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
The COLLINS NEW TOOK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične
ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor5tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca^katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht. trganje in bolečine v kriru, rokah, nogah, ledjih iri boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noere in telo, vodenico, božjast,
; šumenje in tok iz uses, oglušenje, vse Doiezni rfa očeh, izpadanje las, lusKe aii prh nagiavi, srbenje, mazulje, lišaje, ture. hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj,
i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika ir/ točno in popolnoma, kakor tudi vse	bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga 'obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah.
i
p
■ # p # * p p p p p
i
t
i
p
p
p
p
I
p
p
p
i
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe B ros
114-54
2.30
10.00
20.00
76.62
povrnitev stroškov na letni seji meseca jan. 1907:
Poroštva Jednotinih uradnikov za leto 1907 in 1908 $26.25; 'zapriseženje treh statementov v januarju
1907 $2.50: ..................................... 28.75
John Grahek-u za povračilo na menjanju čekov: ....
Dpnahoe, McNaughton & McKeovvn za pregled ab-strakta in dopisovanje v nameravanem posojilu za
i Forest City, Pa.................. .............
Najemnina urada gl. tajnika za januar in februar ’07: Jednotinim uradnikom ob izvenredni seji meseca februarja za zamudo časa in povrnitev stroškov: ------
Uloga letnega računa Jednote za 1907 na državni Insurance Dep’t v Springfield, 111. $5.00, ter predsednikovo in gl. tajnika zapriseženje istega $3.50:. 8.50
Rev. John Kranjec-u za prireditev nove izdaje pravil s popravki in dostavki IX. gl. zborovanja $80; za dve vožnji iz So. Chicage v Joliet in nazaj ter za-
mudo časa $5.00: ..............................; •	85.00
Za zavarovalnino Jednotinega imetja v uradu gl. tajnika za vsoto $600, od 25. jan. 1907. do 25. jan. 1909:	12.00
Plača glavnega tajnika do 1. julija 1907.:......... 450.00
Izdatki gl. tajnika za poštnino in ekspres do 1. julija
1907: ........................................... 37-27
Razni Jednotini	mali	stroški: ..................... 19.26
Amerikanskemu Slovencu za glasilo od 1. julija 1906 do 1. januarja 1907 $75; naročnina gl asila za 90 društev $90: ......................................... 165.00
Amerikanskemu Slovencu za tiskovine od 22. no-
vembra 1906 do	28.	februarja 1907: .............. 222.15
Vina na nrodai
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
ti
Hill Girt Vineyard”
Lcbro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mulkaiel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
1251-39
Stephen Jakše,
ZASTONJ !
ZASTONJ !
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Kujiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins N. Y. Medical Institute
140 West 34tli St. NEW YORK, N- Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N. J.
P
P
P
P
P
t
P
#
P
C>
P
P
è
P
P
P
P
P
P
t
P
5
P
P
P
i
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
-Box 77—
Crocfcett, Contra Costa Co.,Cal.
za	$ 10.30	  50	kron,
za	$ 20.50 ................. 100	kron,
za	$ 40.90 ................. 200	kron,
za	$ 204.00 ................ 1000	kron,
za	$1017.00 ................ 5000	kron.
Vztinja občudovanje zdravnikov.
Kredit društev $1.40; dolg društev $50.25:........... 51-65
Skupni stroški od r. januarja do 1. julija 1907: ......
51-65
-$40,595-94
PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JANUARJA DO ,	i. JULIJA 1907.
Preostanek 1. jan. 1907...$65,272.54 Plačana posmrt-
Plačanega za—
pristop .......$	644.00
posmrtnino .... 39,765.15 rez. sklad.....	2,342.00
nina .............$36,042.90
Plačana poškodnina ................. 250.00 $36,292.90
poškodnino ..,.
certifikate .....
vrh. zdravnika .
znake ..........
charterje ......
zaostali dolg ...
Preveč plačanega.
1,404.80
96.00 150-75 429.60
60.00 12.65 15-25
Stalna plača uradnikov $450; druga plača uradnikov in povrnitev stroškov
$276.16 ...........
Vsi drugi stroški..
726.16
525-23
$i,25i-39
> **.-<*.
$44,920.20
Povrnjeno za menjavo čekov ....
Za obresti od posojil ............. 625.00 $45.547.50
Kredit društev Dolg društev ..
1.40
50-25
51-65
2.30
$37,595-94
Čisti preostanek 1. jul. 1907.. 73,224.10
$110,820.04
$110,820.04
PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K JEDNOTE DNE 1. JULIJA 1907.
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111.: .... $10,000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111.: ...	20,000.00
Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, lil.:.. 18,204.50
Posojenega Matiju in Mariji Samida, Laurium, Mich.:................ 3,000.00
Gotovine na roki pri blagajniku: ................................. 22,019.60
$73^224.10
Nadzornikom K. S. K. Jednote na polletni seji dne 17. in 18. julija 1907 bratski predloženo v potrdilo.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
t
STATE OF ILLINOIS County of Will
j- «s.
PAUL SCHNELLER, nadzornik, A. GOLOBITSH, nadzornik, GEORGE STONICH, nadzornik.
The Trustees of the G. C. Slovenian Catholic Union of U. S. of A., convened at their semi-annual meeting July 17th and 18th, 1907, in the City of Joliet, State and County aforesaid, have declared upon oath the above state ment to be true and correct to the best of their knowledge and belief, to which they have ako affixed their signatures in my presence, this 18th day of July 1907.
Seal.	JOSEPH KLEPEC, Notary Public.
ŽAhtevaj ga. Pokusi ga.
Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pHnča ždravi čudovito:	Plučnice, na
m ho tervse bolest esuaia.Cerna na vod-iddn 50c inll. Plača do v n*4>rejse Pilse
Cant. Laboratory ,43g W.xS »t.Chicago
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorski vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
JOHN GRAHEK
GOSTILNICAH.
Točim vedno sveže pivo, fino kal fornijsko vino, dobro žganje in tržil, najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
Poštarina je všteta pri teh vsotah.
Lep sad dobre vzgoje.
Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh na vseh poštah v stari domovini.
Denarje nam poslati je najpriličneje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order.
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
Kardinal Fr. Gonzales J. Diaz Tu-non, prejšnji nadškof v Sevilji, je umrl leta 1894. V svoji mladosti ga je skrbni oče zelo strogo in vzorno vzgoje-val. Posebno mu je priporočal večkratno prejemanje svetega obhajila, kžkor tudi gorečo ljubezen do brezmadežne Device Marije. Blagi sin je vse to natančno izpolnjeval.
Leta 1863. je bil posvečen v mašni-ka. Njegova mati Terezija Marija ga je pridno učila zaničevati ničevo posvetno čast. Ta nauk se je globoko vtisnil v njegovem srcu in ostal je ponižen, akoravno se je povspel zaradi svojih zmožnosti do najvišjega dostojanstva. Srečna mati je doživela, da je bil njen sin, ki je bila nanj ponosna vsa Španija, imenovan za škofa v Kordovi in pozneje za nadškofa v Sevilji. Leta 1883. pa ga je papež Leon
XIII. imenoval za kardinala.
Ko je zasedel škofovsko stolico, je bila pri slovesnosti navzoča tudi njegova mati v priprosti kmetski noši. Eden izmed škofov ji je rekel, kako je lep njen sin v škofovski obleki. Toda ponižna mati je imela takoj pripravljen odgovor: “Nikdar ni bila moja želja, da bi bil moj sin tukaj na zem Iji slavljen; želim vedno edino le to,' da bi bil v nebesih še mnogo lepši." In ko mu je kralj dal na glavo kardinalski klobuk, je mati klečala ponižna v kotu in molila rožnivenec.
Tudi po smrti so blagemu možu izkazovali na kraljevo povelje najvišje posvetne časti. Njegovo telo so pokopali v isti cerkvi, kjer je prejel prvikrat redovno obleko in sicer pred oltarjem brezmadežne Device Marije, kot plačilo za njegovo gorečo ljubezen do nje.
jvečja in najstarejša hranilnica na Kranjskem, i :
Kranjska hranilnica r Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
. in sicer znašajo med drugimi zakladi:
I
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ............ 37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam .............. 1,979,582	K
Menice .................... 738,000	K
Vrednostni papirji...— 32,977,286	K
'Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter
graščin .............. 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.
.TELEFON 2252.
1012 N. Broadway..JOLIET, TLI
Amerikanski Slovenec, $1.00 na leto.