6ITATCL/ii Prosimo, pogleJU ni Morilk« polog naalova a dan, ko Vala naročnina potečo. V teh časi* splošnega povijanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisl-glovensldh flelavcevr Ameriki.
Reentered as Second Class Matter September 23th 1940 at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd. 1879.
<vi&MLMr/fr

No. 195. — &tev. 195.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 8, 194:?. — PETEK, 8. OKTOBRA, 1943

VOLUME IX — LETNIK IX
/
I u Ml r f I L
VEUKA ZMEŠNJAVA V ZAGREBU
Poročilo iz Budimpešte trdi, da hrvaški partizani oblegujejo mesto
Poročilo došlo iz Stockholma navaja, da so partizanske si le pričele oblegati Zagreb na Hrvaškem. Mesto je pod topovskim ognjem.	^
Po«ručilo i7. Biidimpešta preko Stockbobna pravi, da veto |xxl vodstvom Tita obkolile Zaprek Partizanske rele so prodrle v neposredno bližino mesta lia vseh straneh in so pretrgale vse zunanje zveze s hrvatsko prestoli-<o. To j<* ]H>vErorilo hmlo pomanjkanje živil in jK)treb-ščin. — (Zagreb šteje 180,<XX) prebivalcev.)
V Zagrebu vlada splošna zmešnjava vslol <Ji>leganja. Partizani prestrežejo sproti vse dostave živil in drugih 'stvari namenjenih Zagrebu. Partizanska sik* so menda bi-znatno ojačene i>o članih Markove kmečke stranke, ki je stopila na njihovo stran. (Maček je nemški jetnik.)
< tovornik, ki je )Knlal zadnje vesti na stanici Svobodna Jugoslavija, je dejal, da partizani trdno držijo v svoji oblasti vso jadransko obal (raeen mesit) in dalmatinske otoke z izjemo pristanišč Reke, Snšaka, Sibenika in Splita. Pri Splitu, je dejal naznanjevalec, se vršijo hu-di lx>ji za zavret je mesta in pristanišča.
Dalje je ]K»ročal, da se bori dalmatinska divizija in dve drugi partizanski diviziji proti nemški Princ Evgen diviziji ter proti alpincein ali planincem, kakor tudi proti nekaterim divizijskiin oddelkom nemške infanterije.
London, 7. okt. — Jugoslovanska osvobodilna armada je danes obelodanila vest, ki pravi, da so partizani pričeli rabiti tanke v svoji ofenzivi proti Nemcem. Ofenziva se je razširila in njen namen je da se vrže sovražnika docela iz Jugoslavije, kakor tudi iz jugoslovanskih krajev, ki so bili dozdaj pod Italijo.
Dop<*sa iz partizanskega gl. stana, ii je bila podana |k> radiu Svobodna Jugoslavija se glasi, da so osvobodilne čete iK|H'si:(» odbile nemški tančni napad na črti med Trstom in Reko. Partizani so to |>ot prvič rabili tanki proti nemškim silam.
"Deset nemških tankov je bilo uničenih in eno letalo izstreljeno," — se gla>i poročilo podano |io radiju. Nemški napad ji' bil srečno odbit in Nemci so utrpeli precejšnjo izgube.
Nir ni znano kako so prišli partizani do tankov, a najbrž so jih vzeli Nemeem, mogoče je pa tudi, da so imele italijanske divizije v Jugoslaviji, ki so jih partizani razorožili, nekaj tankov. Tudi dejstvo, da je bil izstreljen aeroplan znači, da so morali partizani dohiti proti-zračne topove, ki so morda na Tavno isti način prišli v njihovo posest. Sicer se je še do zadnjega trdilo, Ua osvo4x><nina armada nima nobenih tankov in nobenih protizračnih topov, a zdaj izgleda. da to ni več tako.
predsednik za
neodvisnost
filipincev
Washington. — Predsednik Roosevelt je v posebni ]x>sla-niei kongresu vprašal za polno I noč podelitve neodvisnosti Fi-lLpineem in sicer kakor hitro IkmIo razmere dopuščale — dokler traja vojna je to nemogoče, ker so sedaj ti otoki pod japonsko oblastjo. (Japonci pa so takoj, ko so slišali, kaj namerava predsednik Roosevelt, tudi sami izjavili, <la bodo dali Filipineem neodvisnost, Kakšna bo jaj>onska neodvisnost v tem ozira si je lahko predstavljati.)
Predsednik Roosevelt je priporočil program treh točk, kateri vključuje |>oleg neodvisnosti otokov tudi zagotovilo zaščite in vzajemne protekcije v bodočnosti, ter potrebne preuredi«' v gospodarskem ali e-konomskem smislu in pa najtesnejše prijateljstvo in ekonomiko sodelovanje med Filipini in Zdr. drŽavami. Obenem predsednikov program navaja, da so bo pomagalo obnoviti Filipine gospodarsko po vojni.
Jugosl. partizani se bore z visokimi ideali,- pravi ameriški časnikar
Ameriškemu poročevalcu Daniel De Luce ju se je posrečilo priti v glavni stan Partizanov, in poroča, kar je videl
in slišal o aktivnosti jugoslovanske Osvobodilne armade.
Xa drugem mestu na tej .-traja poroča časnikar De Lore o obisku v glav. stanu partizanov nekje v Jugoslaviji, in pravi, da so Nemci zelo na redko razpodcl jeni p o jugoslovanskem ozemlju, kar je zanje
Vojna poročila ...
ruski prebili srednjo nemško obrambno
Črto ob dnjepru — skušajo zajeti nemce
London, 7. okt. — Rdeča ar-
mada je v ojačaui in obnovljeni ofenzivi, ki jo je pričela letos, dosegla uspehe na fronti, o kateri ni bilo že več dni nobenih |KHlrobuih jKiročil — prebila srednjo nemško obrani Imo črto <b Dnjepru, ter vzpostavila tri močne prednje pozi cije in to vkljub ljutemu nemškemu protinapadanjn. Tako je poročilo radia, ki j«* bil oddajan iz Moskve sinoči.
Ruske čete so tudi zavzele predel, ki se ga more smatrati za nekakšno odskočno desko pn>ti Latviji.
Na Kavkazu s«) tudi povzeli ofenzivo y predelih nasproti Krinieji. Tudi drugod ob dva tisoč milj dolgi fronti, se pomikajo ruske čete nevzdržno na-
prej, dasi se Nemci v mnogih sektorjih prav divje postavljajo v bran. Rusi pravijo, da Nemci izgubljajo veliko število mož in materijala.
Sovjetske čete, pravi rusko |H»ročilo, so sedaj trdno ustaljene v |»ostojeinkali, ki so jih zavzeli ob prekoračenju Dnje-pra na srednji frontni liniji, na zapadnem bregu reke, in severno od Kijeva, ki je presto-lica Ukrajine.
Strategija, ki ji sledi v več važnih predelih fronte rdeča armada daje misliti, da najbrž nameravajo Rusi zajeti nemške čete v klešče rdeče armade kjerkoli mogoče. S tako strategijo so uspešno izvili Neni-eeni iz rok Stalingrad.
Po poročilu Daniela De Luce, ki je pred nekaj dnevi obiskal glavni stan partizanov nekje v Jugoslavija mladi jugoslovanski partizani nosijo našite rdeče zvezde doma čega izdelka na svojih čepicah, ter vodijo desparatno borbo osvobojen j a od Jadrana do Donave proti neprimerno večji in superiiorni koncentraciji nemških oklopnih sil.
Glavni stan partizanske brigade v Jugoslaviji, 2, okt.—
(Ki padca Italije, piše De Luce v newyorškeni listu "Herald-Tribune", je jugosl. partizanska armada narasla za de-settisoče. Z golo drznostjo so poveljniki teh čet izvojevali značilne začasne bitke in zmage ter so prenesli resne poraze.
toda vsi partizani niso goreči komunisti.
Komunisti in nekomunisti mesta ali pristanišča ob
|>edicijskih sil preko Jadran, morja, da bi okupirale strate-giene točke ob vznožju Dinarskih Alp.
Partizani nimajo v oblasti pristanišč in mest v Dalmaciji, — zaledje pa je v njih rokah
Danes nimajo partizani pod svojo kontrolo niti enega več-
so povezani med seboj po skupnem cilju, ki je odpor proti Nemčiji in zopet no vzpostavitev svobode v Jugoslaviji.
NEMCI SKUŠAJO ZAGOZDITI ZAVEZNIŠKO PRODIRANJE PROTI RIMU
Zavezniški stan, Afžir, 7.1 okt. — Nemci so v svoji despe-ratnosti, da zadržijo in zagozdijo zavezniško prodiranje proti Rimu, vrgli v boj polno divizij« tankov tekom protinapadov pri Termoli, se glasi poročilo zaveznikov.
Peta armada prodira direktno proti nemškim po*?tojan-
cij zavzetih po Peti armadi več krajev, kot Pozzuoli, Qualiano. Marano Villarieca Anzano, i. t. d. Vsi ti kraji se nahajajo v predelju med Averso in Na-poljem.
Ko so naciji v mrzlični na-liei spremenili ■svojo ta'ktiko in |x>razdelili svojih pet divizij v centralni Italiji tako. da bi
kam ob roki Volt urno na na skrajno nevarno, ker jih geril-j sprotnem koncu italijanske^ fcagozdili napredovanje zavez-ske čete napadajo tako rekoč! fronte. Deževje je sicer zadnje nikov ob celi črti, so se zavez-od vseh strani iu nemalokrat dni nekoliko oviralo napredo-tako nepričakovano, da ne mo- vanje Pete armade in poročila, rejo dobiti ojačanja, kjer bi ga ki so bila podana zadnje dni, najlbolj potrebovali. De Luce da so Amerikanci prekoračili
je tudi citiral partizanskega brigadnega poveljnika, ki je dejal: "Ko bo doftla zavezniška pomoč do nas, bodo Nemci udarjeni naenkrat od štirih vetrov — potem bo Jugoslavija osvobojena v dveh tednih. To je resnioa."
reko Vouturno, niso bila točna.
Glavni stan pravi, da so se ta poročila zamešala, ko je bilo poroča no, da je bila prekoračena dotočna reka Calore na vzhodni strani. London poroča, da je bilo
niški letalci poslužili prilike in so neprestano napadali iz zraka premikajoče se nemške kolone. Nemcem so t ako uničili več "kot 250 trnkov in drugih vozil v teku dveh dni. Raabili so tudi križišče pri Mestre. ki leži deset milj zapadno od Benetk. Ameriške leteče trdnjave. ki so vršile napade, so priletele iz severnoafriških letta-
tekom očiščevalnih opera-lišč orir. baz.
K°t. Nemci dobro vedo, se partizani danes bore brez enega samega tanka ali letala. Čete oborožene s puškami in strojnicami so vodene po veteranih, ki so se celili 29 mesecev odlikovali v bojevanju ta-kozvane "hostile vojske."
Kdo vodi Partizane
Vrhovni poveljnik na široko raztresene in porazdeljene armade partizanov je Josip Bro-zovič, ki je poznan med moštvom, kot tovariš Tito. Tito uživa veliko spoštovanje.
Kot priznan veteran španske vojne, je Tito združil in strnil svoje partizanske ge rilce v krepko urejeno in diseiplirano ter idealistično silo, katera kaže več navdušene odločnosti, k«>t katerakoli armada, kar sem jih videl od časa, ko sem imel priliko videti moštvo generala majorja Vasilija Novikova tekom angleško-ruske okupaeije Irana.
(Mr. De Luee je bil kot |m>-ročevalee v Iranu, ko so angle-šk-ruske čete zasedle to deželo.)
Partizani so deljeni v dve skupini: Narodna osvobodilna vojska in Partizanski Odredi Jugoslavije, M se vojskuje na gerilski način
Titovi partizani so deljeni v dve glavni skupini. Ena je Narodna osvobodilna vojska — National Liberation Army; — druga so Partizanski odredi Jugoslavije — Yugoslav Partisan Detachments. Armada se posveča pravemu vojskovanju na fronti, a partizanski odredi operirajo, kjer ni aktualne fronte — torej kot gerilci. •— Vendar pa se slednji vojak redne vojske s ponosom naziva za partizana.
Partizani imajo našite rdeče zvezde na svojih uniformah in na stenah v njih glavnem stanu je naslikan znak kladiva in srpa.
Med seboj si salutirajo z delavskim pozdravom dvignjene pesti.
Nekateri pripadajo jugoslovanski komunistični stranki,
Duhovniki v vrstah Partizanov
'"Danes sem videl," piše De Luce, "črno<»blečene katoliške duhovnike, ki so dvigali desnice v delav&kem pozdravu, ko so srečali partizanske častnike in slišal sem dobrostoječe in imovite poslovne ljudi, ki so izražali svojo vero v iskrenost ciljev partizanov, ter tudi obljubili svojo kooperacijo. Slišal sem. kako je partizanski brigad ni poveljnik izjavil.-Ne poznamo nobenih političnih ali verskih ovir. Mi sprejmemo med se vse patrijote, ki ljubijo Jugoslavijo in so pripravljeni >e zanjo boriti."
Partizani želijo zavezniško pomoč
Partizanska armada, četudi!
nosi našite rdeče zvezde, se ne j NEMCI ROPAJO RIM ozira k ruski a rman i za takojšnjo |K>moč. Ozira pa se proti ameriški in hritski sili, ki je prebila obrambne utrdbe IIit-lerjeve Ev rope.
"Živci ameriški narod! Živel britski narod!" so za o ril i partizanski strelci, ki so bili pri glavnem stanu, ko je prišel |w»ročevalec De Lure v ameriški uniformi na obisk.
Njih poveljnik, piše De Luce, je v kratkih in jasnih l)esedah objasiiil položaj, rekoč:
"Mi čakamo na pomoč
dalmatinski obali, četudi je sredi septembra plapolala rdeča zastava nad Splitom in Reko. Kljub temu partizani niso omafosrčni.
"Lahko utrpimo izgubo mesta ali nikdar ne bomo zgubili krajev okrog mest," pravijo.
Italijansko orožje jim dobro služi
Tudi dejstvo, da se morajo boriti proti nemškim tankom samo s puškami ali brez enega samega protitančnega topa, jih ne žalosti, kot ne to, da nimajo protizračnih topov, s ka terimi bi odgovarjali na napade strmoglaveev. Zajeli so večino opreme petih italijanskih divizij, ki so bile v Jugoslaviji, ko je Badoglijo sklenil premirje z zavezniki. To jim dobro služi.
Dozdaj <o s«? partizani zanašali zgolj na svojo gerilsko spretnost za izvojevanje uspehov in pa seveda na pasivno'svoj cilj!
|K>dporo, ki so jo bili deležni od strani civilnega prebivalstva v predelih, kjer so se bojevali.
Toda njihovo gibanje je zda j doseglo take proporeije, da je to v vojaškem |K>gledu velika stvar. Armada ima več vojakov, kot pušk . . vstevši dolgo-cevne puške za lov na veverice, ki so bile v rabi morda še v Balkanski vojni. S takim orožjem pa seveda ne bo moč dovršiti dela. ki zahteva moderne tanke in oklopna vozila.
Italjanski oddelki, so se pridružili Partizanom
Nekaj italijanskih čet, vklju-čivši specialiste, kot inženirje, topničarje in druge, se je pridružilo partizanom. Na stotine evropskih Židov, ki so bili na-mali izpuščeni iz koncentracijskih taborišč v Dalmaciji, je prostovoljno pristopila k ge-rilcem.
Ljudska armada
To je ljudska armada in kot tako podvržena možnosti, da zagreši napake, ki jih vsaka te vrste armada laliko zagreši, ker sestoja iz neveščih civili stov, ter ne razpolaga z zadostnim orožjem.
Ali duh, ki prevladuje v tej armadi, je naravnost poživlja joč — in kadar strelja, pogodi
VATIKAN JE
Nemško plenjenje Rima s« PRIPRAVLJEN NA je pričelo v velikem obsegu in! NAJHUJŠE
Nemci odnašajo iz galerij, knjižnic in muzejev, zlato in srebrno posodo, slike starih mojstrov in druge dragocenosti. Nemci snemajo slike in drage preproge s sten in odnašajo drage rokopise in stare knjige. S seboj odpeljejo v.-e, kar se jim zdi količkaj vredno.
Vandalizem (Jotov iu Hunov j se niti primerjati ne more s od sedanjim nemškim plenjenjem
Rima.
Poroča no je v London, da jo ie mnogo vlakov na poli v Berlin in peljejo s seboj svetovno znane umetnine iz Rima ter iz
strani naših ameriških in brit-skili zaveznikov. Iu ta p°moč ne more priti prehitro. Mi se borimo na vso moč, kakor smo se vedno borili ter čakamo na
pomoč in Čimprej pom<-Č pri- drn^li krajev severne Italije, de. temprej Imj Jugoslaviji za-|v katerih je živela rennaisan-gotovljena i>opolna zmaga." I C}1
Zavezniška komanda, ki je zapletena v bojevanju v Italiji, ni mogla doslej poslati eks-
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
Ta poročila, čijih virov ni dovoljeno navesti, so popolnoma zanesljiva.
Nemci pa Rima ne uničujejo na itsti način kot so uničevali Napolj. (Zavezniki še niso pred mestnimi vrati in Nemci plenijo samo iz pohlepnosti in s tem nimajo nobenega namena zadrževati zaveznikov. Napolj pa je mnogo bolj trpel, ker je to zahtevala vojaška potreba.
Dosedaj se Berlinu ni še prav nič mudilo odnašati dragocenosti in umetnine iz Francije, Belgije ali Holandske, ko
Vatikanske obla>ti >t' pri pravljajo na najhujše, kar mo re priti. Tudi na to, da Nemci odpeljejo papeža kot talca.
Pa;>ež je svojim predstavni kom poslal poslanico, ki jo Im> do objavili v raznih državah samo v slučaju, da bi bil kol ujetnik odpeljan iz Vatikana.
Takrat, ko ihhIo Nemci uaz nanili, da je bil premeščen na kak drug kraj, kjer lx> bolj varen, ImmIo papeževi nunciji po celem svetu poslanico sporočili vladam, pri katerih zastopajo Vatikan.
Vsa vatikanska poslopja >o natančno zaznamovana za slu čaj, da bi prišlo do bojev v bližini mesta.
Ženska pilotka ubita
liong Beach, ("al. — Ženska pilotka, Virginija Caroline Moffat, stara 31 let, ki je vo /.ila transportna letala, je bila pred par dnevi ubita, ko je treščilo na tla letalo za vež-banje novincev
pa s« se enkrat lotili plenjenja Rima, bodo pričeli to delo tudi drugod in ga bodo opravili temeljito.
^taig MUfti" - NEW TOK*_
FRIDAY, OCTOBER 8,1943
_VSTANOVUW) I« ISM-
4 GLAS NARODA"
_(VOICE OF THE PEOPLE"_
"WM< —« HMhfc«a »y Win— PqDHahlaa Ootpaaj, (A OorporaM—» I rrmaft Btkw, Italtet; Ipar Had*, Tnuanr; JoMpfe lapaha. Baa. «• Mm* otf tte enporatloa al atldrewe« of abgr+'uCfl—>, 210 WEST lfltb STREET, NEW YORK 11, N. T.
51th Year
"Glai Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sunday* and Holiday*.
Subacrlptioa Yearly |7-	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: j 17-—; ZA POL LETA S3 JO; ZA ČETRT LETA S2,—.
"Glas Naroda" lxhaja rsakl dan Uriema aobot, nedelj in pramikor.
"(iLAS NARODA" flf WEST Utb 8TKEXT. NEW YORK IL N. Y Telephone: CHeiaes S—1243
KAKO JE V N£MCUI Z MOHAJUO
Napisal Donal Bell
Zdaj šele se je pokazalo, kaj je pravzaprav v Nemčiji privedlo do imenovanja Heinrieha Hinimlerja za ministra za notranje zadeve in diktatorja celokupnega administrativnega aparata.
Po uničujočih zračnih napadih na Hamburg je Berlin pripravljen na to, da pride na vrsto. Že dne 2. avgusta je <»l> a vilo berlinsko časopisje navodila, kako ravnati v slučaju zračnih napadov in kmalu potem so prinesli tudi listi vseh večjih mest, ki se nahajajo v območju britanskih letal, ulične razglase.
Te instrukcije seveda ni.i o pomirile jn-ebivalstva, temveč so ravno nasprotno povzročale paniko. Ko je potem tudi zares prišlo do prvega obsežnejšega napada na Berlin, prebivalstva sploh, ni bilo veič mogoče držati. Edino le strah je mogel še preprečiti razpad nemške domače fronte.
Ta uradni poziv za priprave na britanske zračne napade se je zaZ-el z besedami: ''Hvaležni morate biti za to, <la ste imeli skrbeti dozdaj samo teoretično in da vas angleški zračni napadi še ni<so dejansko zadeli. Povedati pa je treba, da nobtuio pripovedovanje ali pitano ne more zares povedati kako strašni so.
Pomisliti je treJja, da to ni bila opomba navadnega časopisi ali prazna govorica, temveč uradno poročilo, katero so morali ponatisniti vsi časopisi.
Nemška vlada v tem razglasu ]>otem obsoja rarvna-iije pr< »ivalistva, češ, i>olovica berlinskega prebivalstva je čisto letargična, ko da je itak vse iagobljeno. Druga polovica pa se prepu&ča psihozi "bombardiranih" in v svoji bedasti ]>replašeiiosti prazni svoja stanovanja, raanaša (ftJeko v najrazličnejša skrivališča in prenaša opremo v zračna zaklonišča, ki »so tako natrpana nepotrebnih stvari, da bo v slučaju nevarnosti nemogoče pobegniti iz njih.
Požarne bombe se često prebijejo skozi manjše zgradile prav v kle«t in pov2 ročajo požare spodaj na dnu; vsled tega prepoveduje razglas nakopičen je pohištva v kleteh. Mesto tega priporočajo nemške Oblasti, da prebivalstvo prilepi na vse pohištvo, preproge itd. listič^ z imenom in naslovom posestnika, ter da vise skupaj puwte v svojih stanovanjih. Tako je vsaj nekaj upanja, da dobi vsakdo svoje imetje naaaj, celo ako je treba izprazniti ves okraj.
Nemške oblasti priporočajo ženam in otrokom, da se v slučaju zračnega napada skrijejo v klet. Seveda, berliai-«"am so zvedeli po razrušen ju Hamburga, da so kleti zelo nevarna skrivališča. Ako zadene hišo ekwploeivna (bomba, pokrijejo razvaline klet in v iijej vse one, ki se nahajajo A n:ej. Ekspioeija razprši tudi s tako silo ves omet na zidovih, da je ozračje polno najdrobnejšega, tankega praha, Ki ovije vse, kleti pa včasih tako napodili, da zadifci vse one. ki so zatekli tja. Tako je pri eteptorivnifo bttmfoah, pri požarnih bombah pa nastane ogenj v hiši nad kletjo 111 razvije včasih tako ogromno vročino, da kar Žive speče x >«?, ki se skrivajo. Berlinske oblasti Mae to priznavajo. ! Va vijo pa, da so kljub temu kleti še najvarnejši prostor, mnogo manj nevarne kot starayvanja ali pa celo cesta.
Uradi pozivajo berlinčane naj si dobro ogledajo svoja zaklonišča, tako da jih hlodo mogli z lahkoto najti tudi v popolni temi. Poleig tega zahtevajo od njih, da preskrbe \ >e kleti z več izhodi na različne strani. Nekatere zidove je trelba podreti, dl-uge pa ojačiti—-da klet ne bi postala kletka.
s<>. v glavnem, splošne instrukcije — berlinčani, Id jih čitajo. menda z lahkoto izgufbe glavo. Toda to še ni vse.
Kaj naj človek vzame seboj v zaklonišče ? Nikakor ne umetnih ali orijentafckih preprog. Vso potrebno obleko, par žepnih robcev, to so pofcrelhne za življenje, ako se rešiš. ne nadomeetljive stvari, kaiterih danes v Nemčiji ne najdeš niti za denar niti za dobre besede.
Najbolj ]>otrebno pa je imeti zadostno množino rjuh. A! -e pri|m*i, da je visa jhji&a v plamenih, namočiš svoje l .iulie v vodo — in tako objaisn.jii.je stvar nemSka oblast— ' v -do prepojene rjuhe so včaiaih edina rešitev, ako ho-n te yt. klcti, zajete v požar, ven na cesto. Le to vam more ;.omagati skozi zid neznosne vročine." Poleg tega mora ji neti vsatkdo seboj svojo masko za pline—ne morda, ker se pričakuje napodov s plini, temveč ker je plinska maska t dina zaščita proti dimu in fino razpršenemu prahu.
Glede dbJeke, svari razglas pred tkaninami iz bombama in umetne svile, ker se najlažje vnamejo. Toda kaj, ko volne v Nemčiji sploh ni več dobiti ... čevlji naj imajo usti jate ali lesene podplate, to zaito, da ne bi ljudje nosili čevlje iz kartona ali slienetga nadomestnega materijala ... Toda malo je ljudi, ki imajo še nsnjate čevlje .. . Vse tozadevne nasvete in priporočila dajejo nemške oblastti po-
ČITATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno doposiljanje lista, lahko gredo upravmštvn na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES? ~ "
Mr. Šubel bo z nami v sobote
Pred par tedni smo pričeli i •šolo za poučevanje našega je zika, da tako nadaljujemo z <1< lom ki smo ga pričeli lanske leto. Kot vidite, imamo tud že leto? začetne dopise — po zneje bomo pa, tako upamo, p< dali še kaj boljšega in raznolič nega.
Tudi nameravamo letos po dati kaj imenitnega v oblik priredbe. K temu nam je ob ljubil pripomoči Mr. Šubel, k l'e mojster v učenju otrok, ka kor je že znano onim. ki sc slišali njegov mladinski zboi pred 1< ti na s'ovenskem od™ v Brooklvnu.. Pa tudi v Cleve landu je delal na tem polju.
V soboto, 9. oktobra ob 3 nonoldne bo prišel Tone finbel v Slovenski dom, da prične va diti naše šolarje v petju. T? tega razloga naprošamo vse u-čence in učenke, da pridejo t Horn ob tem času — tudi tisti, ki so nameravali priti k pouku v potek večer pred vajo tamfburašev. Uči nei in učenke, ki pridejo k pouku v soboto do poldne, k gospe Purlanovi, naj tudi skušajo gotovo priti ]>o-noldne ob 3. da bo imel Mr nŠ-bel na razpolago čim več glasov in bo lahko ureiskusil kako bo mocoče glasove porazdeliti. Seveda, če :ma kateri ali katera delo ali kaj druge<ra nujnega, naj pa PoisVuša priti drusrie, ko bo Mr. Subel spet prišel poučevat petje.
Zelo bi bilo zaželjivo, (la pri dejo v soboto v Dom vsi naši otroci in mladina. Te? jo Veseli netje m ima.to količkaj zanima rra za naše s'ovenske stvari. V« se fta s tako zadovoljnostio snominiamo. kako lepo ie bilo lani na tistih dveh otroških o-ziroma mladinskih šolskih pri redbali, ki «mo jih Podali. S sodelovanjem Mr. Sublja, ki ima toliko tozadevne pflcušnje ,7.0, seboj, smo lahko prepričani, ,da bomo mo<rli letos nodati še kaj veliko lepšega. Ni namreč kar tako dobiti opernega pevca. da nauči mladež zapeti — kdor zna sukati in peti na odru Metropolitan Opere, ima marsikatero izvrstno za ušesi, o tem ne moi'e .biti nobenega dvoma in zato bodo naši šolarji in šolariee imele najlepši uži trik ze s tem. da bo pevsko stran ^nše šole vze Iv roke Mr. Tone Subel.
*
Ker sem že pri šoli, naj o-m'enim. da smo bili že deležni nekaj darov tudi to šolsko leto, ki smo era šele pričeli. Mrs. Ausich iz Trvinjarton, N J. je po
O NAŠI ŠOLI V BROOKLYNU, N. Y.
(polnoma po nepotrebnem, kajti prebivalstvo nima več tistih predmetov — usnjatih jopiče v, rokavic, volnenih šalov itd.
Te instrukcije priporočajo tudi naslednje: "Znano je, da obstoja tesna zveza med razburjenjem in strahom ter prenapolnjenjeni mehurja, ki more v slučaju nenadnega pritiska počiti. Priporoča se pravočasno iapraznenje."
Toda nemške oblasti še vedno niso zadovoljne — možem ni prepuščeno, da v miru počakajo, kaj se jim bo do-i godilo, namreč, ali bodo pri živem telesu sežganis, zadušeni ali pečeni. Zahteva se od njih, da gredo tudi ven na cesto in ]»omagajo pri gašenju požarov.
To so torej stvari, katere obljubljajo nemški časopisi, i A kot tolažbo, da podipro moralo, kaj dajejo v zameno1? tEdinole obljube, da se bodo maščevali. Tedne in mesece že pridigajo sovraštvo do Angležev in Amerikaneev.
PripoKnati je treba, da prebivalstvu, ki prenaša take strahote, shibe vesti iz /bojišč, bodisi iz ruske fronte, bodisi iz Italije, ne morejo vliti mnogo novega strahu. Človek j iz Berlina ali Hamburga, iz Esse na ali Duesseklorfa ima preveč lastnih in neposrednih skrbi iin težav, da bi ga mogli prevzeti udarci in nesreče, ki zadevajo Hitlerjev Reich i tam daleč, 1000 kilometrov vstran.
Morala v Nemčiji se zgoščuje čedalje bolj nekako v vprašanju kako skrbeti "vsak izključno le zase."
(Overseas News Agency)
•Islala pet dolarjev; moja ožja 3 vipavska rojakinja Marija Sle-
-	mič nuni je tudi letos poklo-1 nila tri dolarje in Jacob Skofic >(iz Ligonier, Pa., je k naročnini i za <Vn< Naroda pridal tudi en
-	dolar ?a našo slovensko šolo.
) Vsem se lepo zahvalimo! *
Pripis. — Radi začaaVe odsotnosti urednika, sem precej i zaposljr-na in tako nisem utegnila poslati učencem in učenkam kart, da bi jih obvestila o pevski vaji v soboto Prosim 1 upoštevajto to tisti, ki boste • čitali in povejte tudi drugim ki hodijo v slovensko šolo. j	Anna P. Krasna.
1 resolucija
Združenih slovenskih društev v New Yorku
I Xa redni seji Združenih slovenskih društev v New Yorku, I katere so se udeležili tudi pred stavniki 5 postojank ISANSa v našem okrožju je bilo sklenjeno, da se pošlje v urad SANiSa resolucijo, ki naj bo objavljena potom tega urada v naših listih in s katero
se delejratje vključenih društev in skupin izrečejo za sklep SANSa, ipo katerem je bilo izročenih tisoč dolarjev v Cleve-landu ustanovljeni organizaciji Združenja južnoslovanskih Amerikaneev (United Commit tee of Sou tli Slavic Americans) (katera ima svoj urad v New
| Yorku;
zastopniki postojank SANSa jin zbrani deleča t je obenem i priporočajo, da se v bodoe'e še podpre finančno in moralno Združeni odbor južnoslovanskih Amerikaneev ako bo tako j zahtevala potrelba;
omenjeni Odlbor deluje kar naj agilnejše in uspešno za zbliža-j nje ameriških južnih Slova-.nov, Bolgarov, Hrvatov, Mafce-doncev, Slovencev in Srbov, ter za združenje "n osvoboje-nje južnoslovanskih narodov na Balkanu, katerim želimo vsi ki pripadamo eni ali drugi juž-noslovanski narodnosti, po svoji moči in zmožnosti pomagati do boljše bodočnosti in trajnega miru po tej vojni.
podlagi tako začetega delovanja Združenega odbora del'egatje izjavljajo, da je finančna in moralna podpora SAiNISa tej organizaciji potreb na in v korist naši stvari. Za Združena slovenska društva v New Torku,
Lndvig Mntz, pred«.
Anna P. Krasna, tajnica.
§ MACHINE SHOP PRACTICE ^ THE NEW ENCYCLOPEDIA of
Prt	Spisal tnanl profesor na Stevens	^
CQ	Institute of Technologr v aogleMilil
o	George W. Barnwell
^	Cena $1.98 N
2 Ne tU« na U, ali ste tole po«etnik. Van bo to k nji** 7s Jft telo koristna to mnogo rredna. NAMOČITE JO PANB8I C
SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STJtKKT	NJKW YOH& 11, N. \
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
Id daje poljudna navodila, kaka
ameriški driavlian.
Poleg rpraAanJ, ki Jih navadno ■odnlkl stavijo pri irpltn za dr-teTljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. delo nekaj važnih letnic la Cgodovlne Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedinjenih drŽav, Llncolnov rov or t
Gettysbargu, Predsedniki Zedlnje-nib držav [n Poedlne države Cena knjWcl je
samo 50 centov.
in se dobi pri: BLOVENIC PUBLISHING CO. ti« Wort 18th St..
LEWIS JE VELIKO VPRAŠANJE ZA AFL
Boston. — Na konvenciji A-meriske delavske federacije je John L. Lewis očividno dokaj veliko vprašanje, če ne naravnost problem, 'ki priteguje nase veliko pozornosti, ker je predložil konvenciji aplikacijo, zii vrnitev carterja. United Min« Workers uniji. AFL se še ni odločila tflede tega, če .sploh šc lioče imeti v svojih vrstah Le-wisa in njegovo majnersko u-nijo.
Na konvencijo je prišlo kakih G00 delegatov, katere je nagovoril predsednik AFL., AV Green in vojni jKHltajnik Patterson.
Poročila eksekutivnih ura dnikov kažejo, da ima organi zacija sedaj 5,939,021 članov V enem letu je narasla za 45f>, 440 članov vkljulh izstopitvi u ni je mašinistov, ki so šteli o-krog pol milijona članov. Se daj so v teku pogajanja s to u nijo, ki ho morda pristopila zopet v vrste AFL.
Konvencija bo velike politične važnosti 7. ozirom na pred 6edniške volitve prihodnje leto ter tudi z oziroin r.a splošne vojno situacijo, ki zahteva, da delavstvo, in to še posebno or ganizirano delavsvo, iioseže resno v zadeve povojne obnove in problemov, ki jih je prinesla vojna za delavstvo in za dežele sploh. Vprašanje mezd in pro blem delovne sile ter zadeva kontrole cen, itd., je vse prišle v pretres na konvenciji.
SMRTNA NESREČA.
V Perrv, O. se je dv-ne 23 septembra smrtno poškoeloval 34 eltni Frank Gerliea iz Perrv, Ohio in sicer v rudniku Climax, Colorado.. Rudarski vozi čok ga je pritisnil ob st -no. da je bil takoj mrtev.
Frank je delal v rudniku ko-maj en mesec. Prej je bil enn leto v armadi, odkoder je bil izpuščen in postavljen v rezervo.
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
IZ ABECEDNIKA PETRA PANTERJA
Pred leti, ko so še prihajale iz domovine naše slovenske publikacije, sem si spravila to in ono, kar se mi je želelo izredno dobro in zanimivo. Tako sem sedaj našla med spravljenimi delavskimi revijami izdajo "Svobode", v 'kateri je nekaj iz spisov Petra Panterja. Ker je stvar na svoj način jedka in obenem grenka l ozirom na človekovo nihanje med do-stojanstvenostjo in nagonsko silo, s katero se neprestano bori, naj Panterja citiram:
"Človek.
"Človek ima dve nojari in dve prepričanji: eno, če mu i?re do-•bro, in drugo, če mu ,^re slab". Druiro se imenuje vera.
"Človek je sesalec in ima neumrjočo dušo. kakor tudi domovino, da ne postane preveč ohol.
"Človeka napravijo na naraven način, vendar občnti to kot nadnaravno in ne gov«>ri rad o tem. Človeka napravijo, i toda ga ne vpraša jo, če hoče, i da ira napravijo.
"Človek ima pole*>r nagona j razmnoževanja in }>ole»i? nairo-I na jesti in piti še dve strasti: delati hrup in ne poslušati. Skoraj bi lahko definirali človeka kot (bitje, ki nikdar ne posluša. Ce j«' kdo moder, dela s tem prav: kajti kaj pametnega res redkokdaj sliši. Ljudje poslušajo radi le: obljube, prilizovati je, priznanje in po-klone.
"Človek ničesar ne privošči ljudem. Zato je iznašel zakone. Ce jaz ne-morem, drugi tudi ne smejo.
"Ce se hočeš zanesti na človeka, napraviš najbolje, da se vsedeš nanj; vsaj za ta čas boš siguren, da ti ne bo ušel. Mnogo se jih zanese tudi na značaj. _
"Človek se deli v dva eiela:
"V moškega, ki noče misliti, in v ženskega, ki ne more misliti. Oba imata takozvana čuv-fctva: najlažje jih vabudiš, če razigraš nekatere živčne točke organizma. V takem slučaju izloča marsikateri človek liri-
" Človek je bitje, ki uži"a
rastline in meso; na poletih \ -i severni tečaj požre včasih nidi kak eksemplar svoje vr>te; — vendar se to zopet izenači s fašizoin.
"—Človek je politično bitje, ki se najrajši preživlja v čredah. Vsaka čreda sovraži drn-aro čredo, ker je pač druga čreda, in svoje sovraži, ker njeni.
"Vsak človek ima jetra, pljuča in znak ali zastave; vsi trije organi so bistveni ; red-jx'goj za življenje. Morda se najdejo tudi ljudje brej; jeter in pljuč, toda človeka brez znaka ni.
"Ljudi med seboj ni. So samo ljudje, ki vladajo, in ljudje, ki so vladani. Vendar nihče samega sebe* ne obvlada. V<ak človek je podložen sain sebi
"Ko človek čuti, da se up bo mogel več povzpeti, postane pobožen in moder; tedaj se jd-pove kislemu grozdju tega .'Veta. O takem človeku pravimo, da se je poglobil sam vase. Clo vek v različnih star"st:uh stopnjah ima različne starostne stopnje za popolnoma različne rase: stari navadno po|K>lnoma pozabijo, da so bili mladi ali da so sedaj stari; mladi pa ne morejo razumeti, da bi mogli biti kedaj stari.
"Človek ne umre rael, ker ne ve kuj potem pride. Ce .-«i domišlja, da ve, tudi ne bi rad umrl; hotel bi se vsaj še malo ponuuliti na svetu — še malo pomeni: večno.
"Sicer je pa človek živo bitje, ki trka. slabo gode* in ki svojemu psu dovoli, da lu.ia. Včasih tudi miruje, toda tedaj je — mrtev.
"Poleg ljudi m> na svetu tudi Kitajci in Malajei. toda te zoologija Šele raziskuje."
Kupite War Savings Bonde redno. Pomagajte k zmagi!
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
St. M571—Na Marijanee. polka
Kje so moje roilce bfaričke pegi*—polka
Duaueflne Unlveralt? tamburica orkester
fit MSIfr-Teriwlnka polka
Na plnninenh—valček Jerry KoprirSeh In orkester Za toz. cenik In cene ploSč »» obrnite na: JOHN MARS ICR, Inc., 463 W. 42nd St., New York
Note
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni čas)
*	Po Jeieru Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
¥ Spavnj Milka Moja
Orphan Waltz H- Dekle na vrtu ■	Oj. Uaricka, pegljaj
*	BarC*ica
Mladi kapetane ¥ Gremo na Štajersko ŠtajeriS
*	Happy Polka Ce na tujem
¥ Slovenian Dance
Vanda Polka ¥ Žldana mareia Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
¥ Zvedet aem nekaj Ko ptičica ta mala
*	Pojdi t menoj Dol b planine
*	Kadar boft ti vandrat fel
E^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-iUarmoniko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA NaroČite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
New York It. N. If. 216 W. 18th Street
Kupite še danes nekaj Wax Savings- Stamps za Vaše otroke. — To je najboljši način hranjenje zanje
r	|	—| |
Kratka Dnevna Zgodba |
FRaa>AY, OCTOBER 8, 1943
V8TAN0VLJBN L 1«!
čudak, del0mrzne2 in zapravljivec s&&gu bog.
Svoječasno se vsa kulturna največji mojster, toda Bog je ga potolažil in ga odvrnil od
Francija in z njo vti ljubitelji umetnosti ipo vsem svetu zanimali za človeka, lici mu je uspelo ukrasti dragoceno Watteu-jevo i.-liko "Breabrižnik" iz Louvra. Kakor je bilo poro-čano ®e je tat sergv j Bogu^lav-ski sam javil sodniji in izjavil, da je sliko ukradel iz ljubezni do ymVtuosti. Restavriral jo je in napisal knjigo o načinu restavracije slikarskih mojstrovin. Pariški listi iso ob tem času poročali zelo obširno o mlade mčudaku, ki je postal Čez noč nekako slaven.. Zanimivo j<\ kako ji> opijal Sergeja Boguslavrikoga, ki mu prijatelji pravijo kratko Bog, njegov najboljši prijatelj gledališki igralec Richard Despres, in ka ko ga je opisala njegova mače-ha.
Richard Despres je mlad ig-alec, ki je z usp-hom igral tudi že v filmu. Spisal je gledališko igro "Igramo" v kateri imajo glavne vlvgp mladi igralci, ki bi radi nastopili na odru, a končno igrajo v resnič,-ncm življenju vloge, katere bi morali igrati na odru. Despres in Bocuslavski se poznata -že nad des^t let. Boguslavski je bil član kluba, v katerem so bili srmi mladi igralci in še neznani in nepriznani umetniki.
spres je vedno sanjal o u-vpehu pri gledališču, njegov prijatelj Bog je sanjal o slikarstvu. Tovariši so imeli Boga radi. Pripovedoval jim je o svoji žalostni mladosti Bogov očf» je bil Rus in po poklicu krojač Pridobil si je francosko državljanstvo, še preden je bil Hog rojen. V zgodnji mladosti je Bo*- izgubil mater. Zanj je nekaj let skrbela «tarfcjša sestra, ki pa je nekega dne tudi izginila iz Pariza. Oče se je drugič oženil. Bogova zgoja je bila odtlej zanemarjena. Tr pel ie ker ni innel' možnosti, da bi se izobrazil in dosegel svoj visoki življenjski ideal. Vedno je rad čital
Bo* je čutil v st bi ogenj genija. veroval je, da mu je naklonjena posebna usoda. Vrgel se je zopet na slikarstvo, a s mjimi deli ni bil zadovoljen Zahaja! je cesto v umetniške muzeje in je kopiral velike moj stre in (telal ffltice. Najbolj vneto je kopiral Prijatelj Despres mu je dokazo val. dn je Leonardo da Vinci
trdil, da je Watteau večji. Na- samomora ter mu svetoval, vduševal se je ob vsaki priliki naj se sam javi oblasti.
za WatteaujeVe umetnine
Bog je prijatelju Despresu
Obenem pa je čudaški Bog tudi pripovedoval, kako je sti propadal, kajti navadnega de- ko* odnesel ia Louvra. V tre-la. ki bi mu vrglo vsaj za ko- nutiku. ko je sliko zavijal v ea-silo, in večerjo, se ni vee lotil, sopisni papir, je pristopil k nje Stradal je v svoji mansardni mu neki človek, najbrž kdo iz-sobiei. v kateri je spal kakor med gostov, ki so t«'i ogledovali pušča\ nik na tleh. Prijatelji "slike v muzeju,, in ga vprašal, so mu pomagali, kadar so mo- kaj deia. Tat mu je odgovoril
mirno. "Vidite, sliko zavijam, ker meram, danes še delati.'*
Neznanec se je začudil: "Da nes morate delati, saj je nedelja!" Tat je pa odgovoril:
Neznanec je bil menda nune-nja .dr je tat kdo izmed kon-žervatorjev v mwzeju. Zanimi vo-je, da se t« neznanec ni ja-
gli in kakor so mogli.
Nekaj dni po tatvini je Bog zaupa: tovarišu Despfesu, da je tat slike "Brezbrižnika". Ta dan je bil kakor ožarjen od neke notranje velike radosti.
—	Glej. — je rekel prijatelju, — kako sem Brezbrižnika pomladil in popravii, oči*?til in mu vrnil prvotno lahkoto, dra- vil, ko je policija pozvala po žest n čistoto. Že dolgo sem listih, vse nedeljske obiskovalca opazoval v Louvru in se je- ce na zaslišanje.	. zi\ ker so ga z restavracijami jMn»oho ^ ^ Boguslav. pokvard,. Mioral sem ga vzeti ^ SQ novinar;ji dobili Ba s sebo, na dom, da sem z n.nm francoski Rivicri kl,r eživ.
lantko prebil lope trenutke. Mo • , v., .	..
, ' . j . , v	l.iala pocitnice s svoiim možem
ie delo .ie scdai končano, po- „ _ . ~ .
. , , , J,	' / Bogovim očetom. Ta je iziavi-
msal s;in. kako sem ga restav- . ■ « • i • j i
. , . , fl . . , , . la, da ie Sergej lopov in-delo-riral >n kafteo .ie treba umetnine	» u- ■ i,
. TT ' , ... , mizaez, Ju m sposoben za no-re^tavrirati. Glei. tu ie roko- ,	v, .....
__, ______.___beno pošteno delo m ki zapravlja denar, kolikor mu ga je oče I izročil, ter dela dolgove, kate I re mora oče plačevati. Ko so jo
—	Zadnje dni — je še dodol vprašali ali se bo takoj vrnila Diespres, — se je Boga lotila v Pariz, se je mačeha nasmeja-netrtost. Tliotel je sliko posla- la in rekla, da ji niti na misel ti ministru, zn prosveto in pri: ne pride, da bi prekinila Ic-pe lomiti svoj rokopis ter si nato, počitnice ob morju zaradi osla-končati življenje. S težavo semlrij?« ki jo jp napravil Sergej.
AKTIVNOST ZA N^SE SLOVENSKE STVARI IN DRUGO
Piše Anna P. Krasna. »Prod časom mi je pisala Miss S-VNSi: — to izjavo lahko čita-
Magajna, vrla Primonka, lepo piamo, kateremu je pridala o dolarjev z 'željo, da jih z dru-
te na drugem mestu v listu-V njej nevvvoiška društva odo bra vajo s4deip SANSa, po ka
ginii morebitnimi prispevki od terem ie bilo Združenemu od pošljem blagajniku JPO SS- boru južnih Slovanov izroče-
V naš urad pride včasih, ttia-, nih tisoč dolarjev, dar se nahaja v New York«, I "Newvoi^ka jugoslov. društ-Miss Marija Slemič, tudi Pri- va in skupine, kakor tudi pred morka iz Ajdovščine, in ona se stavmki tukajšnjih bolgarskih je tudi zadnjič spomnila naših in macedonskih skupin, podpi-siromakov doma in mi izročila rajo idejo Združenega odbora, o dolarjev v isti namen, kot Poseben odbor dvanajstih čla-Ma gaj nova Diana.	j nov, v katerem so vlkljucodi
Joe Trebeč, iz Long Eddy predstavniki vseli južnoslovan N. J. j« z naix>čnino na list po- ski h narodnosti v New Yorku. slal didar in pol za SAN® in oziroma njih organizacij, je neka rojakinja iz Brooklvna imel tekom zadnjih par tednov mi je po nekomu poslala 50 cen par sej, na katerih s'e je osno-tov z željo, da to izročim tja. valo za začetek načrt za pri-kjer se nabira kaj za naše Pri-jtegnitev društev in drugih sku ntorske fante, ki so v vojnem (pin ter posameznikov k delo-
da, di se vojni dogodki pomi- gi naši društveniki v naselbi-čejo precej hitro in to posebno ni, poslužite jih! Cena je z oziram na našo domovino. .83 centov. Z Ann bo nastopal Pri tem čakajo SAMS nalo-'odličen jugoslovanski violinist ge, ki bodo stale denar, pa naj Jaschp. Hercog. te naloge izvršuje sam ali po po treh i skupno z Združenim
odborom, ki je v tako kratkem času dcs'egel to, da je sedaj bor
GORICA
Gorica je slovensko mesto,
ba naših ljudi v domovini na katero je prišlo pod Italijo .po pozorni«i in tudi velik obolj zadnji svetovni vojni. Sedaj ee poštno tolmačena, kot je bila Vrš(>. hudi boji za to mesto, dosedaj. O tej veselici se bo Slovenski partizani, katerim še poročalo. Možnost je, da bo So se pridružili tudi italijan-ta dan prišel pregovorit nekaj siki vojaki, se .bore proti na-besYxi pisatelj Lonis Adamič.,' eijskir.i četam, ali pa kdo drug od Združenega! Zadnja poročila se glase, da
odbora.	[Gorico spet rušijo topovi. V
*
pis.
Strokovnjaki naj nnaio zadnjo besedo in naj presodijo, v koliko <sem imel prav.
V PESMARICI
4'AMERIŠKA SLO VENSKA LIRA"
M vkUnfaM ililrli
slovenske pesmi;
1. Fodoknlca — notkl zbor t bali.
ten Mimoaperqn I. Potdrav — mo4kl gbor I. L»hko noč — tnotki zbor 4. Otoikl zvon — meianl zbor
I.	Pomlad naka — meianl zbor, i
bariton wnoiptvoa l Ura l. - m M«e iprH, «o4|U In natanl zbor
T. Lira 11 - za meAanl ibor i Altantakl odmevi — za moAkl In IcnaU zbor. » bari to« moapevom • Kan ta ta Iz peelma 12« — uoikt ■bor
II.	8o£l sa — n» et»»a. -rtan!
■t>«r In *premlj«vu]ein KlaaoTtra
U. Prate - ra Maram, m«-
•anl a bor la apremljevaaje ■taravtra ail onraJ cena damo
00 cento?
komad Tt »	pearai m mNm
m ta *. Mraml.ifcl isM MATU L. HOLMAR. orcaoist la pnravedjm pri v/. VMu, der«-M, OM«. lfSt. ■•■•■* Naročite to aMrfto pri: KNJIGARNI SLOVNIC PCBL.
216 Weft I8ti) Street Ywk LL M. Y.
RAZGOVOR O NAČRTIH
(OWI) — Pretekli teden na konferenci, katoro je vprtzoi il The New York Times, je prišlo do splošnega sporazuma glede temeljnih načel za mednarodni sistem organizacije mi ru v diskoziji 8 vodi-hiih osebnosti, ki se bavijo z načrti 7A\ povojni svet..
V idejah, po kakšnih meto^ dali, v kaikšnem obsegu, kadaj in kako n&j si slede koraki k temu zn žel jenu emiu cilju, pa so se pokazale velike raalike-
Mrs. Anna O Tiare MbCorč miok }ja je vendair zakljxicila. da "vlada dovolj splošnega so glasjji, da so s tem potrjena poročila opazovalcev in statistik javnega mnenja, ki trde. da f#> kristalizira v ameriškem "Vvatteauja. mišljenju z veliko naglico spo an an je bistvenih potreb zunanje politike."
Po-lanec J. W. Fulbright iz Arkansas, ki je sestavil Fulbright resolucijo, katero je poslanska ■zbonnica ravnokar sprejela, je poudarjal, da nikakor ne smatra, da je njegova resolucija "mazilo" za vse bolezni temveč da je le prvi korak, ki nas približuje ustvaritvi nove zunanje pdlitike -za kolektivno varnost. Dejal je. da ima ljudistvo možnost, poveriti svojo polnomoS katerikoli javni agenciji, kot je Se storilo v mnogih lokaltnih, državnih in federalnih zadevab, ter da bi bilo najmodrejše, storiti to tudi v zadevi onemogočanja voine in vzdrževanja mednarodnega, prava iu reda.
Senator Joseph H. Bell iz Minoesote je izjavil, da korak poslanske zJbomiee, ko je sprejela Pnlbrigbtovo reaoluci jo s pretežno večino obeh stranic, dojrodek "dalekooažne-ga pomena'* in je r.aglašal, da je to priznanje dejstva, da morajo Zdrttiene (Have nositi svoj delež odgovornosti za sve tovni nir. Semator je prav po-»ebno na^aishpotrebo svetov ne organizacije okoli jedra adtttžonih narodov, ter a zadostni) oboroženo silo, da se jpiTeproči bodoče poskuse agresije,
ZA TRAJEN MIR.
Po mmnju Mn<. MieCormiek so vsi ogvomiki "sprejeli poti el>o mednarodne policijsWfe sile in omejitev, ali zameno na-cgionahie suvereno?ti za red in zašč;to. Vsi se soglašajo ? tem, da je nadaljevanje trdne in tesne skupnosti z Veliko Britanijo ne le na«e varno5?tl. temveč tudi baza širše splošne organizacije Odklanjali so ime zavezništva za označbo vez z Veliko Britanijo ali z askuipi no 4 velesil, toda vsi raz ven cne^a priznavajo, da je tu jedro one sile in oblasti, ki je edina pot, da obvarujemo red v prehodnem stanju med vojno in mirom.
ujetnishia v tej deželi. To bo Šlo naravnost do fantov v obliki icigaret. <k*er tukaj ni nihče nič zbiral v ta namen. Veni na, da je "Mrs. (\)k poslala tem fantom, cigaret in so bili zelo veseli. Jaz sama čakam te dni odgovora od njih na pismo, ki sem jfm ga spet poslala pred nedavnim.
Tako torej nasi ljudje na vseh koncih in krajih vedno na en ali drug način mislijo na naše narodne stvari in na našo nesrečno domovino, ki se kljub
vanju za ojačenje Združenega odbora, ki je pričel takoj po ustanovitvi z rosnim delo** ter mo»'e tudi že pokazati na usp« he Vsekakor rzgleda, da si je Združeni odbor, ki je bil ustanovljen 7. avgusta v Cle-veland-i in katerega predsednik je Louis Adamič, takoj pri dobil izawpanje in podporo naši in drugih južnoslovanskih Amerikaneev.
*
Združena slovenska društva v New Vorku bodo imela dne
j zadnji svetovni vojni je bila In kdo n^ pozna naše Ann,Gorica ]K»nrsena skoro do tal. Kepicove? Tu<li ran jo nekaj, Potem je bila zopet pozidana, pripravljamo. I>ne 12. decern-! T-.iudje pa ui-o imeli svoljod^
bra ho imela konccrt v Arlin<r-ton Hulli. Ta kone'ert ji prire-
in zat onieo bili srečni. Slovenski borci, ki se boju-
jajo r.aša slovenska pevska sedaj za osvobojen je Gori-društvn tukaj: 'Domovina' in in eelesra Primorja, hočejo.
ohkemu prestanem nti^enin 31 oktobra v Slovenskem do-tako hrabro drzt; d3 je ostali |mn r Brookl™ veselico z« veliki m mogočni svet ne more SAXS. Glavni namen prire-vec potiskati, v ozadje, pae pas« ,ditve ie da se zopet zberfr
h eeda je boli v o^dje m na kaj prispevkov, ker vse izglt-orve strani listov, kter odpor, kot g:i nudi sovražniku naša Slovenija in Jugoslavija sol oh. je nekaj, o čemer bo zgodovina na dolgo in široko govorila. *
Naš pisatelj, Louis Adamič ini je poslal iačrpke nekaj pisem, v katerih naši ljudje izražajo svoje misli glede njegovega delovanja v prid Sloveniji in v prid balkanskih ljudstev sploh.
Eno pismo, pisano v anglešči ni — torej po članu naše mlade ameriške generacije — je posebno značilno, zato ga podajam t izčrpku:
*'T>ragi brat Adamič: — Pre teklo nedeljo je naša tukajšnja postojanka SANSa sklenila, d a s'e pošlje $5,00 za kritje stroškov nevepra "Bulletina" ki ga iadaja ZSdnnženi odbor južnih Slovanov t New Torku.
"Poleg tega smo zaključili da bomo poslali Bulletin lokalnemu časopisju in lokalni radijski postaji. Pridali bode-
"Slovan", ter "Tamburica" orkestra in s'eveda sodelujemo tudi ostali, ki smo aktivni pri Združenih društvih ter pri naših tukajšnjih društvih-
An u ni nikdar odrekla, kadar tso jo društva in druge «ku pine vprašale za nastop. Tako zelo nesebično in z veseljem nam je dajala na razpolago svoi lep talent in glas.. Xaša dolžnost je ,da ii zdaj povrnemo njeno blaffohotnost in naklonjenost s tem, da v velikem številu posetimo njen koncert in tako prinomoremo, da bo mo2r]a nričeti iz resnim vežba-njem ^oieea kra-neara in mno-?o obetajočega glasu. Vstopnice za njen koncert jnajo nino-
da bo l judstvo v teh krajih po končani vojni srečno in zadovoljno..
O k-poti Gorice in goriške zemlj - je pel Simon Gregorčič, ki je imenovan tndi ^'GoriSfti slavček."
On jr napovedal tudi težke vojne čase za svojo rojstvo domovine. ko je spisal krasno pesem Soči, v kateri je pel o liS-kanah sovražnikov, ki so pre-žali n:; lepo slovensko Pri-morje.
^ri želimo našim slovenskim borcem, da bodo sovražnike premagali in se bo tako izpol-nial G egorčieeva želja, da sovražni!: utone v Soči,
Ruth Kepic.
"Negtede na to, da-ii se je'™0 tlxdi knjižico "Jogoslavi-proglasil za to skupino kot iz- 3a '-
hodišče ali za zvezo zahodnih "Bulletina Jano precej raz demoikracij, je zbor vendar z	budi
vso silo zagovarjal obširno or-i	publikacija je času pri-
ganizacijo. Vsi so se izrekli ™rna in zelo važna in vsaj jaz proti osamljenemu postopanju žeIjm; da 131 nadalje iz-prav posetmo pa proti hegemo-',iaiatl-
ni ji velikih sil nad maajšdmi "Marsikaj bi se lahko Teklo
narodi. Ker pa je to mnenje nekakšen odmev iz isplošnosti svetovnega mnenja, nobeden iz med graditeljev miru ne bo smel pozabljati, da bo vpošte-vanje pravic malih držav za A-merikanete m#rilo oceno za vičnost miru."J
OBISK V UREDNIŠTVU
Danes sta nas obiskala dva mlada slovenska fanta, Joe Štrukelj in Frank Pookar iz E. Worcdtiter, N. Y. Oba »ta si nova naših farmskih slovenski h korani® v omenjenem -kra ju in se jima to tudi pcena, ker sta rdečih lic, in svežega izra-za, 'ki ga daje človeku delp na prostem.
V New York sta prišla, da prisostvujeta tako zv. World Series ali veliki športni tekmi, ki se ima vršiti tukaj te dni
Upamo, da se bosta v New Yor ku dobro ime*a, doma pa iz ročita pozdrave, ki smo jima jih daii za znance in prijatelje gor na farmah.
Prav lepa hvala u obisk.
erlede klerikalnih napadov na VaŠo osebo — toda bodite prepričani da ima pretežna večina popoitao zaupanje v Vas. Večina izmed nas je mnenja-da je Rusija edin up rešitve za naše ljudi v Sloveniji in na Balkanu sploh-
"Biio bi zelo porazno za nas Če bi izgubili Vaš1 vpliv h» prestiž v "naših stvaireh. Prosim nadaljujte •z Vaaim vrlim delo-vaniem.
"Z bra^kim pozdravom,
F. Rt, Girard, O." *
Rojakinja T. G. iz Aliqnip-pa, Pa., piše Mr. Adamiča med dragim naslednje: " • ''No smem « misliti, kaj bi bijo, ako bi ne bilo Vas- Lahko ste uverjeni, da smo Vam ameriški Slovenci hvaležni, ter cfa Vas cenimo.
"'Želim s« Va mzahvaHti za Vase iskreno delovanje za osvo iboditev našega trpečega naroda v stari domovini " *
Na nasi zaMi redni seji 'Združenih slovesih dmstev v KTew Yorku, smo sklenili, da, ipC&jemo resoSudijo na urad
-NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
... pn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.
HBXAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav «veta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kiaj na zemljevidu.
Zastave vodilnih (Jržav—-v polnih barvah, vsega skupaj 56; čeki vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številko glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
7—Urpfawi svetovala! odbor Jo Ideal rti tisoč slik samo najMJfe barvan« sOk*-ta zbirka Je tak* popolna, da je xa vsakega a* •bbodno potrebna tokom vojao la po vajaL
Vkljnfcni m nanaalednji vadjevidl: — net, Empa Cdanes), osrednja Evropa (ob i^n* fan vojne), Angleško oto«Jo, Francija, Bja. Italija, Svlea, Holandska. BeWK drod-•ka. Nonrdka, Danska. Unija sovjetskih tocJfr HstHnlb republik, Bol^anka, Rumanslta, fop>-■lavija, Grška, Albanija. Arija, TurHJa, StrUa. Lebanon. Arabija. Vibodno Indijsko oMje h Malajski polotok. Indija, Bm«, Kitajska^ J* p*«ka, Padflk. Mm Amerika (seven* del), fafna Amerika (Južni del), Afrika, Serena Amerika, Kanada. Zdraiene driare. MeUka, O-srednja Amerika ln Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost, nima obaorja
Ta atlas, U sapi sebe popravlja, Ima namen re«ti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo v rasnih razgovorih. Strani ao ildfdiKr svetqvnepi tnanjp la podajajo raa-^ seiaoet semlje, prvino soofinega sestava, pokra* jlno in globodno oceanov in je^cr, dolgost naj-tda^NU) rok Prekopov, povrSno poglavitnih otokov in viv>kost svetovnih gora. To so odpo-vori na mooga današnja vprašanja.
SEDAJ
40
centoy
PO POŠTI V URADU — 35 G1KTOV
48 VELIKIH STRANI t
L
Nvočite p*i;
Slovenle Publishing Company
2X6 West 18th Street
New York 11, N. Y.
"QlAg NAKOPA" — NSW XOH ■eggsas—im m>m. i ■
"GLAS N AMID A" — NSW SOU
FRIDAY, OCTOBER 8, 1943
POD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. S. FINŽGAR.
—~-—29--=----
STO JAN PRIBIČEVIČ:
Zavezniška Strategija v Jugoslaviji
TBTANOV LJEN L. 1W1
"Ljubim, če mi veleva tvoja vsemogočnost." r ' "A srce ti ne veleva!'*
"Moje srce je kalkor Janeza iKrstitelja ob Jordanu."
"Otrok! Damo ti kobilic in medu namesto sladkega
]>oljuba!"
"In moje ustnice bodo livable tvojo dobrotljivo vzviše nosšt, o despojna!'" (
Carica se je pomilovalno ozrla na lice Irene, kj*r še ni bilo žarke strasti, kjtr je v očeh trepetala rosa kakor v keliliu lilije, ki se je odprli; ponoči in čista in nedolžžna pozdravila jutro.
Azbad se je vrnil.
"Mpafjodit, najponižnejši hlapec tkspojne, leži pred teboj v prahu in prisega na sv. Trojico, da arabci despojne zmagajo. Zastavil je nanje pol milijona zlatFli staterov!"
Teodori, se je lice razvedrilo. Takoj ko zadonele trombe izpod k-.itisnie sta se pojt.vili najlepši kvadrigi.
Ljudstvo je onemelo. Vse se je nagnilo preko ograj, starcem so tvepetala telesa, mladina je stiskala pesti.
Eni so zdihovaje klicali Krisrtusa na pomoč, drugi so rotili satana in belzebuba, naj stre kole višnjevemu.
Konji so stali pod katismo. Stranke zelenih Štirje ka-padočani, stranke višnjevih, štirje arabci. Voznika kvadrig dvigneta zastavice, po hipodromu pa kakor bi se začudilo morje. M<ogočen Get v višnjevi tuniki je dvignil praporec :n na njem se je pojavil grb Teodorin.
"D^spojna dirka!"
Lica zelenih so prebledila; milijone bi bili vsuli drage olje v Bospor za hrano hudičem ali bi jih dali v cerkev sv. Sofije, san>o d.-i hi zmagal zeleni in osramotil njih najhnjšo naspiotnico. Pristaši višnjevih in dvora so trepetali v strahu, če propadejo arabci. Sam Epafrodit £e je skrčil in zgu-bal od groze. V« del je. da mu gre sedaj za življenje in imetje. Premislil je, .'kako bo naglo utekel \\ hipodroma, se • krcal na najhitrejšo ladjn in zbežal. Male oči so mu zlezle pod obrvi in čakale.
C»:ica se je dvignila. Vzela je Justihijaiiu belo tkanino h rok in jo vrgla penosno in samozavestno v areno. Ko se ju bela urtiča dotaknila peska, sta padla praporea voznikoma io sko/i roke britske tajne služ -z rok, dvignil se je pesek pod kopiti, zavihrali sta zelena in, be, ne pomeni, da je "vsako povišujeva tunika in hkrati i/.ginili na ovinku krog mete ob kačjročiic, lii ga jugosloanska vla-j«m stebru. Ljudstvo se :ii ganilo, ni žugnilo, >ve>- hipodrom da izroči ameriškim HOViliar->e je izpre-menil v molčeč marmor. I^ala se je ig.-a -za mili-skim agencijam v Mihajlovi-;one, igrala za llgled polovici libesta, igrala za čast carice, 'čevom imenu, resnično prišlo igrala Iljej v pogiliei. We je koprnelo, vse se tin slo ill dr-'od Mihajloviča. Kajti na pod-getalo. Justinijan si je zasenčil oči z roko, samo Teodora je hgi sporazuma z Angleži je jahala ob robu katisme s stisnjenimi ustnicami, roka je bilaWlovanska vlada sposobna tr .skrčena v pest; na njenem krasnem licu — kakor lesbiški mar- diti v avnosti, da ima izkliuč-mor — ni trenil živec, vciorite prsi se niso ganile.	|ne in direktne' »veze z Miiiaj-
1 etkrat so pni vihrali r.edostžni .konji krog mete. Za lovičem — in posodica te^a je ftlavo, za konjski vrat -morda je tu in tam presegel zeleni viš- često ta, da podaja v javnost ujevega, ali višnjevi Zelonega. Vedno vštric. Bil je po-'Mibaj.oviceva poročila ki so uon, kakršnega arena še ni doživela. Stari bogataši, patri-.j,ua fcstavliena v Ixmdonu in ciji in bojevniki, ki so zaigrali in priigrali milijone v liipo- ki niso bila nikdar prejeta po-Jromu, so razgrizli ustnice do krvi v grozni vzburjenji, tom angleške tajne službe Tu
Čedalje bolj se je mncžica nagibala preko ograj in oven-1 sledi par primerov čanih naslonjal,, skoro bi se bila utrgala jn zgmiela v afeno.l ^fihajlovieeva izjava objav
Konji so zavih v šesti krogotek. Šestič in še sedm'icJ]jena po "United Press" iiovi-kdo zmaga. Tedaj je zeleni voznik popustil vajeti. Dolgi „arski a-eneiji v ameriških
ZH /"i P° r Vr Kapadoeanili. Konjem so časopisih 7, dne 21 aprila da 1)0 lilave klonile do tal, gobcev jim je br.zgnda pena m v enem ^dalpval z borbo, dokler no skoku so prehiteli arabce za celo svojo dolgost. Tedaj je bo jUROSlavijn osvobojena sle-vzbukni lo med zelenimi ni zagnnelo med -višnjevimi Zeleni htrnega Xoilfca 5ll i{alijana.
(Nadaljevanje.)
Ampak sedaj izgleda, da se napaka ne da več popraviti. Ako bi se ga odslovilo ji če bi sani odstopil, bi to por.K n !o to liko kot da se prunava obde lž-be, da je solelovai s sovia/ni-kom. katere s-o r«»peiili proti njemu partizani in ruska vlada; nii drugi strani pa je resnično edinstvo med guerilei v Jugoslaviji nemogoč?, dokler je os jugoslarii*.«Ai vojni minister-
Večina ljudi v tej deželi je do nedavnega verjela, da je Mi hajlovič skrivnostno ždeČ nekje v jugoslovanskih gorah in kujoč vojne načrte, v direktnem stiku z jugoslovansko via do v Londonu s pomočjo neke misterijozne radijske komunikacije. Vse to je prazna bajka, Mihajlovič lahko pošilja uradna poročila jugoslovanski vladi r Londonu in jugoslovan ska vlada jih lahko pošilja njemu, ampak to se vrši s pomočjo asrentov angleške tajne službe, ki so od časa do časa poslani v in iz Jugoslavije. Ti britdki acre nt je včasih pridejo tja. včasih so na poti ubiti, in včasih ne morejo ven. Kolikor 5e v tem romantike, je samo njihova.
Dejstvo, da gre vsako avtentično Mihajlovičevo poroči-
so zmagovalno klical;:
"Bij, goni, tolči, napi i j, naprej!" Višnjevi so tolkli in crpetali nad Gotom: "Pusti vajeti, udari z bičem! Smrt mul"
<la 1m) T«daril kadar bodo zavez niki vpriaorili invazijo Balka-
xr .............na, in da ni bil nikdar * kakim
Nalasc noče, ubijte ga!(italijanskim generalom, je bila
sestavljena od strani gotovih
e ▼
v Londonu pred pričami izpo vedal, da je bil leta 1942 v bitki proti Nemcem za neko vas, da se je posest vasi menjala enajstkrat, da so bili partizani končno prisiljeni umakniti se. in da je mnogo tednov pozneje on sam poslušal jugoslovansko radijsko oddajo iz Londona, v kateri se je Mihajloviča slavilo radi sijajne zmage.
Tu sledijo nekateri novejši slučaji. New oYrk Times je 5. junijaj objavil 'United Press' bi-zojavno vest iz Londona, v kateri je bilo rečeno, da so bile "osiščne čete potem, ko so poskusile zdrobiti jugoslovanske guerilske čete generala Mihajloviča, pognane nazaj proti Hrvaški in Sloveniji." Toda berlinski transoceanski radio je glasom uradnega britskega prevoda 28. maja izjavil, da je imel Mihajlovič, oslabljen ;n izgubljajoč vpliv med ljudstvom, samo še 10 tisoč mož, do-čim je Tito. poveljnik partizanov .imel silo, broječo od 15 do 20 tisoč bojevnikov.
Zopet:' Xe\v York Herald-Tribune je 11. junija v depeši "Associated Press" iz Londona na podlagi informacij od ju goslovanske vlade poročal, da so "osiščne sile priborile pot v črnogoiski trg Savnik na-tzJic ljufermi oeiporu gueril-skih bojevnikov generala Mihajloviča." Toda uraden brit-|oktobra kazati nov film» v ka" ski prevod nemškega transoee-l !°rf m ,,astoPa znana filmska anske-a poročila z HI. maja'!8^1^ 'n u,,ietnica drsanja na kreditira ljuto l»orl>o pri Savni kil. v kateri so Neanci nastopili s tanki in letali, partizan-
jugoslovanskih partizanov pro ti osišču.
Tako predstavlja jugoslovan ska ubežna vlada, ki ni nič bolj sposobna rešiti vprašanje partizanov in Mihajloviča kot ustvariti edinstvo med {Srbi in Hrvati, na Večer invazije sliko kabineta v Veliki Britaniji in poslanika v Združenih državah ki sta za Mihajloviča, poslanika v Rusiji, ki je za partizane, m mladega kralja, ki skuša, sledeč navodilom Anglije, ob enajsti uri biti tako za Mihajloviča kot za partizane.
iBrit-ko časopisje je od prešlega januarja daljp bilo vztraj no na delu. da z ugotovitvijo aktov pride resnici do dna z o-zirom na jugoslovanski položaj. Angleži so stvarni ljudje, vsled česar s-o edincle komunistični in katoliški časopisi zavzemali strastno ideološko stališče v zadevi Mihajloviča in partizanov. Komunisti so to storili navzlic temu, da so par-Jizani po veliki večini nekomu-nisti; in katoličani navzlic temu, da so partizani delno katoličani.
(Po "Enakopravnosti."
SONJA HENIE V NOVEM FILMU
V Roxy Theatre so pričeli 6.
ledu, Sonja Henie.
Ime novega filma je "\Vin-tertiiiF" in s Sonjo nastopajo
I"11 ^ icnivi iu Itriai;, | lil i 11/.a 11 -	. .	' ----—I-—.I-
skim bojevnikom. Celo stotnik 171151111	in i.sn-alke, kot
__ .	.......... .	T„„u	..... T»	.
Bogd.-n Mihajlovič (ki ni sorodnik generala), kot odposlanec generala Mihajloviča, ki je pri bežal v Ankaro, je glasom novinarja Rav Broška v New York Times z dne 27. junija izjavil, da generalove bojne sile štejejo nekaj nad 60 tiso? mo/. bojne sile, ki ne pripadajo Mihajlovieu* pa da štejejo 70 tvsoč mož. Vse številke — razen uradnih jugoslovanskih številk v Londonu — ne glede na to, kako si drugače nasprotujejo. soglašajo v tem, da pri-znavaio mierilcem. ki niso pod Mihajlevičem, večjo borbeno silo, kot pa Mihajlovičevim četnikom.
Toda Ti ifunovičev kabinet
ftotu pa „ vcd:^o b,li valovil, mišica na rokah, vajrti"	ll^fi
so bile napote kot struna, visel ja preko voza. konii ao ga r ZL	1 L.- k0t V ^
vlekli z vajetmi, ki jiji je imel privede kro» pa<a Rardalla IrJ , '-	• Popisali z Jovanovieev; namesto <la bi
med kapadoeai.i in rribci ,e je podajal« Je za Z ^	v >— »'<<> "»P™vit. sporazum ,
<ov lu-bet se je upoguil v JZnL uaporu. konji so besnel" ' t' Ta	T"kJim?	*	Zivkovif
ljudstvo je JSakalo, da zda,, zdaj omaga da	Z. »''^''/^»."P-.ted Press",- k, ,e nekoč stal na eelu zlo
e pod konje in zaigra strašno igro. Bližal i fciogteku meti. Še <nkrat, poslednjič.
.. Prav kratko Pred ovinkom se Got nagne. Od stranke'valila v Jugoslaviji sporočil!nister za Mihajloviča objavil višnjevih se dvigne knk groze. Tisoči so tfe zagrabili za gla- jugoslovanski vladi v Londonu dnevno odred/bo, v kateri je u-vo m si pulili lase. Zeleni pa so zadivjali od veselja, metaUda njegova armada 250,000 kazal vsem smerilcem, da se
vence proti konjem in kričali:
"Zmaga! Zmaga!"
Ali tedaj ce zabliska prav na ovinku (rotu nož v rokah. Prereza! je vajeti. Sproščeni aralbci so zdivjali. Kar padli so proti ovinku, zadeli kapadočane in jih odbili na stran, v tem je počil prvič Gotov bič, še trenutek, dva, trije udarci. Teodora je zmagala.
In streslo se je od vzklikov ozračje nad hipodromom, da .ie onemelo šumenje morja in valov, in sonce bi zatemnelo d cvetja, ki se je vsuio v aieno na čast zmagovalki Teodori, veliki despojni.
Carica se je -mohljala in pila iz čaše slavohlepja. Signali so zadoneli in klicarji so na vseh krajih naznanjali uro odmora in pogoščenje velik- despojne, zmagovalke. Katisma >*e je izpraznila, dvor je o^l^el po hodniku v palačo, ki je stala tik za hipodromom.
Azbad je spremljal Ireno-
"Svet še ni nosil carice, kot je despojna!"
"Njena vsemogočnost zmaguje povsod!"
"Trena, tvoje lic* j"e kr.kor zarja! Ti ljubiš zmagovalce.
"Jaz ljubim junake! Moj oče je bil in živel kot junak padel kot junak! In moj stric je junak! Trdnjava Ta peros je varna, odkar jo brani on!"
O, Trena, tvoje l-esede *o. kakor bi govoril prerok, in tvoj gla.« je Davidova harpa! Vsa si naša. hčerka bizantska! Se *&plje krvi ni v tvojem rožnate mtelesu ne v tvoji duši, ki bi jo bila pn-ejela od matere barbarskega rodu!"
"Rod moje matere je rod slavnih starešin onstran Donave!'"
(Nadaljevanje prihodnji!)
•noz čaka invazijskega signala ' strnejo okrog "velikega sina m da bo 24 ur po invaziji pre-j našega naroda, armadnega ge-vzel vsa osiščna zrakoplovska nerala Dragoljuba Mihajlovi-polja v Jugoslaviji. Ta depe- ča". Toda komaj en dan preje ša je dostavljala, do je «Mjhaj-I je ikra'j Peter, na diskreten na-lovič v stalni zvezi z jugoslo-!mig od strani zaveznikov, v ra-van^ko vlado v Londonu po- dijslcem govom za Juge>slavijo tom tajnega radijskega oddaj-'opustiI stališče izključenega o-nika. Ta klasična bajka je bi- dohravanja Mihajloviča ter iz-la tudi delo nekega ubežnika v(razil svoje občudovanje "za Londonu, ki jo je opremil z Mi-(vse one narodne boritelje, ne hajlovičevim imenom. Nolbeno srlede pod kakšnim začasnim fzmed omienjenih poročil ni šlo imenom se utegnejo boriti, ki skozi roke britske tajne slirz- so tako uspešno vrgli nazaj be ki je edino avtentično «red-( nemško ofenzivo" proti Jugo-stvo za komunikacijo z njim. slaviji. In kot mesec dni po-Propagandna zmaga glede
guerilcev.
zneie po Angleži formalno priznali jugoslovanske partizane.
Neki dobro poznani Sri>, ki
Propagandna metoda ubežne	__ __________
vlade, glasom katere se je par-'je bil dolgo nasproten postopa tizanake bitke pripisovale Mi- nju svoje vlade napram parti-hajloviču, se še vedno pridno zannm, Mr. Stanoje Simič, jn-uporablja. Neki arabski parti-|?roslovaniski poslanik v Kujbi-zan — neki čevljar z imienom ševu, ni čakal britskega namiga; on je že 7. maja na lastno nest začel s serijo uradnih radijskih govorov za Jugoslavijo. ki so bili oddajani iz poslaništva v KujbišeTn in v katerih se je slikala sijajna borba
Gajič. ki ie bil' preteklo zimo zajet od Nemcev, in poslan v neko nemško jetniško taborišče na Norveškem, odko<fer je nreteklo pomlad zbežal skozi Švedsko—je preteklega junija
Jack Oak i o, Cesar Romero in Carole Landis.
Na odru Boxy gledališča podajajo izvrstno prezentacijo. v kateri nastopajo odlični igralci In pelsni umetniki, kot Bert Lalir, Lucille Manners in Paul Haakon ter Patricia Bowman
{Roxy podaia tudi novice v slikah, na odru pa nastooajo noleg že omenjenih igralcev in umetnikov tudi posamezni pevski in drugi talenti.
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga nhte kupili!
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE ORADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIONIRANIH ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK!
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2 ^
BP'Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^!
Recepti ■o napisani v angleškem jeziku' ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mn je kaka jed posabno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in izpopolniti.
I Naroči te pri
KNJIGARNI SLOVENK: PUBLISHING CO
216 West 18th Street	New York 11. N. Y.
\ Molitven iki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii [ Ta^0'	v krasni vezavi Importi"
I	ran^ 1Z stare§a ^raja še
I	Prec^ vojno ... Ko zalo-
M sedaj	^ ga poide, je ne bo mo-
IB	gfoče nadomestiti <jo
konca
Slovenski:	nebesa naš dom
(iter. 415)	iuftv
evišku srce	Cena $1.—
(Stev. 41 o) -"/i Xuvi luCvv; ^ K.WSKI GLASOVI
(5te»". .'{.Vi i 'Jiij	Infer, v l>e-
8traul-	Jem Celolitln: :y>4 strani.
Cena loc	Cena Jf'1.—
rajski glasovi	Angleški:
(štev. 4081 2VjX4 inft; stra- ugy gp
nI — VstevŠl sp. Križev Pot | Fino rt-ziino: i»rT<>vr<tua i wit-lava;
y uiui-tntui u^nju
Cena $1.501	Cena fl —
Slovenic Publishing
Company216 w-l8th st-> New York 11
KNJIGARNA 11^=-
Slovenlc Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovac
Spisal Iran Albreht
Črna 50 rriitm
Belfegor
ypsal Artur Uernede
Cena 75 rrntoi
Filozofska zgodba
Spisal Alojz Jirasek
Cena 5(1 ceutov
LETOS IZŠLA
Ko smo šli v morje bridkosti
Spisal Rev. K. ZakrajšeK Knjiga pri|»ove<luje. kako Je Hitler nastavljal limanlce ln zanjke in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot Jo j« napadel.
Knjiga je v platnu vezana in Ima
207 strani.
Ona $2.—
Bodo« državljani naj oarofija knjižico —
"uow to become a citizen of the united states"
V tej knjigi ao vsa pojasnila Is
cakoni aa naaeljenee.
Cnot SS entoi
Listki
Spiral K.savar Mesko; 144 str.
Cena 70 eentoi
Malenkosti
S]»isal Ivan Albreht
Cena 75 centov
Zločin in kazen
Spisal F. M. Dostojevski
DVA ZVEZKA
Cena $3—
Živi izviri
Spisal Ivan MatiflC Knjiga je uvojevrsten |>ojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pof-etkov v starem glovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platnu vezano
Cena $2.—
i Državljanski priročnik
(V slovenščini)
Knjižica daje poljudna navodila.
kako postati ameriški državljan.
Cena 50 centov
POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kerni — Vezana knjiga
Ona $2 —
Govedoreja
Spisal R. Legvsrt. 145 strani ■ slikami.	Cena $1.—
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani.	Cena M centov
Mlekarstvo
Spisal Anton Pevc. S slikami 16S strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje v sploftnem.
Cena M centov
Obrtno knjigovodstvo
258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrati n stav-bno, umetno in strojno ključavničarstvo ter £elezollvarstvo.
Cena «1—
Ako naročite knjigo, priložite k naročilu V. S. oziroma Canadian Money Order u omenjeno svoto. Manjše svote, lahko pošljete v U. S. znamkah po 2. oziroma 3 cente.