List m--' v lecaj LVI i m i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., po pofiti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". Ljubljani 8. februvarja 1898. « # / . __ ~ « ífcfe * a f* itit * it tt it it it tt it it it it it it ífr. it it it it it it it it it ** Ê principijelno proti spravi, ta se jako moti ali pa delà tem Politiški oddelek. Li* r* Sprava na Kranjskem. a Po časop^sih, slovenskih in nemških, se širi vest, da se pogajanja mej narodno in mej katoliško stranko radi sprave so razbila, da ni več upanja na spravo in da je vsa akcija popolnoma pokopana. Po naših informacijah so te vesti popolnoma ne- informováni poslancem veliko krivico. Klub deželnih poslancev narodne stranske je odločno za spravo, ker spoznava, da bi bile jedinstvo kranjskih Slovencev zunajskranjskim rojakom vsaj v moralno podporo, in prav ker je klub za spravo, je storil tudi to, česar klub katoliško narodne stranke na noben j način ni hotel storiti, sestavil je namreč načrt spravi. torek dne 1. februvarja je narodna stranka izročila katoliško-narodni stranki svoj načrt sprave. Ako smo prav osnovane in razširjajo jih samo tišti, kateri se sprave ali » nasvetuje narodna stranka j naj se obe boje, ali pa žele, da se ne doseže da pri tem mogli pasti po nekaterih neljubih jim osebah in sploh pooštriti gtranki slovenski stranki zjedinili na skupno postopanje v vseh arodnih rečeh, v vseh drugih vprašanjih pa naj imata strankarski prepir. Sprava za pogajanja niso pretrgana in se bodo morala na vsak način nadaljevati in naše mne- , da je prav sedaj postala vsa akcija resna in vredna boji » da popolno prostost. Ker se narodna stranka jo v skupnem klubu katoliško narodna stranka za to se ne vnema za jedinstven nje uvaževanja Ko majorizirala, ampak hoče, naj bi i nadalje obstajala dva kluba j klub, toda dr. Šušteršič sprožil predlog, naj se sklene ta dva kluba naj imela skupno parlamentarno komi sprava, je bilo vse javno rrnenje na Kranjskem presene- ajj0 gi stranki sijo. Ako vzprejme katoliško-narodna stranka ta pogoj čeno, zlasti pa je v narodni stranki zavladala velika ne-zaupnost proti celi akciji. Kdo bi se temu čudil? Katoliško-narodna stranka druga drugi za goto vi ta sedanjo posest in Kdo bi leta in leta v neštevilnih člankih ako da katoliško-narodna stranka garancij, da se ne zveže z Nemci proti narodni stranki, potem je sprava v na neštevilnih shodih na vse možné in nemožno načine dokazovala, da je sprava nemogoča, da je sprava z „li- kolikor je doslej možna tudi dosežena in stvar beralci" absolutno izključena, da bi bila taka sprava grda nemoralnost, ker ločijo stranki načela in ker se obstoječa nasprotstva ne dado premostiti. Ko je sedaj ta ista stranka ponudila „liberalcem" spravo, so se ti kajpada močno začudili in niso hoteli verjeti, da katoliška narodna stranka mejsobojnega lojalnega postopanja je, da na tej podlagi ustvarjeno zvezo obeh slovenskih strank utrdi in razširi ter tako ustvari pogoje za popolno zjedinjenje. Po naši sodbi se v sedanjih razmerah in pri sedan ji nezaupnosti ne da več doseči, a že to se nam zdi res želi spravo, ampak so le mislili, da jih hoče ujeti, ker je sedaj v dež. zboru in v dež. odborn popolnoma toli važno, da katoliško narodni stranki toplo priporo čamo, naj ne odbije ponudbe narodne stranke. brez upliva. Ta nezaupnost je uzok, da se je ogromna večina pristašev uprla spravi oziroma izrekla, da sprava ne sme pomeniti kapitulacije. » Pozor na družbo sv. Mohorja. združenimi močmi!" je geslo prosvitlému vladarju našemu, Frančišku Jožefu, katerega Mej narodni poslanci je bilo zlasti to, da bi v skupnem đarsko petdesetletnico letos slovesno obhajajo klubu pristaši katoliško-narodne stranke lahko majorizirali mu avstrijski národi. In med temi Slovenci pristaše narodne stranke povod, da so se vedli jako re- nočemo biti in nismo zadnji! Cesarja svojega servirano, toda kdor trdi, da so poslanci narodne stranke vnostni dan primerno proslaviti, pripravlja se / naSa družba sv. Mohorja. Zato pa danes, ko se obra- Deželni zbor štajerski Predlog, naj se razveliavijo čamo do milih Slovencev z običajno prošnjo in pri- jezikovne naredbe, je vtemeljeval grof Kottulinsky, kateri se jaznim povabilom: naj v prav obilném številu vsto-pajo tudi letos v kolo Mohorjanov, Za to povabilo ne najdemo primernejšega gesla od onega, katero služi vlada za Češko in v, svojem govoru svaril Nemce, naj odnehajo od opozicije, češ, sicer se utegnejo še kesati. Rekel da so Nemci zadosti dosegli, ko so strmoglavili Badenija in izposlovali, da premeni že 50 let cesarju Frančišku Jožefu. rt proti Moravsko izdane jezikovne naredbe, predlogu so glasovali samo slovenski poslanci toda » združenimi močmi delujmo za družbe sv. Mo- grofu Kottulinskemu njegovih izvajanj kar ne morejo odpustiti. horja rast in čast kličemo danes ter želimo da naš klic odmeva povsod, koder se čuje m slovenska beseda govori družbi sv. Mohorja združimo Slavonski poslanci na celu jim dr. Dečko so v zadnji seji štajerskega dež. zbora podali predlog o premembi štajer-skega deželnozborskega volilnega reda in zajedno nasvetovali pomnožite? mandatov kmetskih občin. Da se Slovenci in delujmo na to, da ne bode vasi na veljal, tega seveda ni upati. ta predlog ob- Slovenskem, ne hiše, kamor bi ne romale njene knjige Koroški dež. zbor. Nemški nacijonalci so tudi v Kolikor bolj se dobre knjige razširjajo med ljudstvom, tem dež zboru uprirorili mauifestacijo proti jezikovnim naredbam. tem več žlahtnega sadu obrode za posameznika kakor za ves narod! Po lepem branju se bralcem zbistruje um, razširja se pogled v marsikateri stvari, srce se navzema milih čutov. beseda materna se jim vedno Proti dotičnemu predlogu so govorili vsi trije slovenski poslanci. Ko je Einspieler omenil vseslovenski shod, so Nemci zagnali velik hrup. Proti predlogu sta razen sloveuskih po-slansev glasovala tudi škof in nemški konservativec Huber. bolje zbuj a omiluj in versko kakor narodno življenje se Deželni zbor isterski Lahi niso premenili svoje in dviga. In tako prav vsestranski delujejo jezika nečej taktike napram slovanski manjšini. Hrvatskega ali slovenskega poznati Ko v otvoritveni seji vladni zastopnik Mohorjeve bukve. Po-dajajo tečno dušno hrano s tem, pozdravil dež zbor tudi v slovenskem jeziku, so Lahi sikali - . Fk,. s« a _ r *' ■ ^ I ■ ĚřW ^ V A a m * V ^ m m. a a m ■ a — da tolmačijo in razširjajo verske resnice; za gospodarstvo in za druge reči podajajo premnogo koristnih Takisto se je zgodilo v naslednji seji, ko so nekateri poslanci naukov, za prosti čas pa ponujajo z lepimi pove hrvatski govorili. Hrvatski pisanih interpelacij ni dal dež glavar prečitati v izvirniku, nego v převodu. Proti premestitvi dež zbora iz Poreča v Pulj so laški poslanci vložili oster stmi, s pesmimi itd. mnogo vspodbude, pa prijetnega protest, poln napadov in psovk na Slo Spinčič je nujno veselja in kratkočasja! Převážen je zato za nas Slovence čas, ko se nabirajo novi udje in se vabijo k zopetnemu pristopu stari Mohorjani. Do marljivih in požrtvovalnih pover- predlagal, naj se odpra krivične šolske takse, dr, Trinajstió naj se čestita papežu na šestdesetletnici njegovega mašnistva a laška večina nujnost oběh predlogov odklonila Ako vlaia mislila, da z nekaterimi prijazni mi besedami ukroti podi iredento, se je kruto varala istrskem dež. zboru jenikov naših, do vseh rodoljubov, duhovnih kakor se dogajajo nečuveni skandali. Namestnik G-oëss dež zbor posvetnih, do vseh, ki jim je mar reč slovenska ob- pozdravil samo v laškem jeziku Lahi hocejo no vic storiti račamo se torej z iskreno in nujno prošnjo : ne odne-hajte v vnemi in domoljubnem trudu za družbo našo ! Nabirajte pridno udov, ohranite nam vse stare, pri- sklep, da je lašcina jedini razpravni jezik tega dež. zbora, in kadar se oglasi kak slovanski poslanec, razgrajajo laški po-nalini na galerijah in laški posianci v dvorani tako, da Slo-vanom ni moč govoriti. Značilno je, da c. kr. korespondenčni dobivajte novih, da bode družba zopet rastla in na- urad vse to ali prikriva ali kar popolnoma utaji predovala Slovencem v korist in tudi v čast pred Revolta nemških vseučiliščnikov. Vsled prepo- vnanjim svetom. Ob vsaki ugodni priliki naj zastavijo vedi praške policije, nositi čepice in trakove, so nemški aka-prijatelji družbe svojo zgovorno besedo zanjo, naj demiki sklicali minolo soboto v Litomeřice shod, na katerem so sklenili, da začno štrajk, ako vlada v gotovem roku svoje vabijo in opominjajo, naj tudi žrtvujejo v ta namen da nas nikakor ne bo manj da ne nazadujemo kakor lansko leto, marveč se število Mohorjanov še povzdigne nad onim predlanskega leta. >Na delo tedaj, ker resnobni so dno vi, A delo in trud nam nebo blagoslovi! Položaj Politični pregled. Vlada je še vedno v veliki stiski je njena stiska sedaj še ečj kakor je bila Baden Morda kdaj. Nakopal si nasprotstvo nemških radikalcev, Slovani pa so tudi ž njo čedalje nezadovoljnejši. Grantseh je pač dosegel to, da je mej Slovani in nemško kat. ljudsko stranko napravil razpor in većino razdvojil, ali druge većine ni postavil na njeno mesto. Njegova usoda se v krátkém odloči. Ze tekom pribodnjih dnij namerava za Češko in Moravsko izdati nove jezikovne naredbe, glede katerih se še ni Čehi » niti z Nemci, konec tega meseca porazumel menda že 22 niti s pa se snide državni zbor Kakor s edaj kaže, ni dosti upanja, da t t bilo mogoče mirno zborovanje, četudi oficijozni časnik nasprotno trde. prepovedi ne prekliČe. Ker se vlada ni udala, uprizorili so nemški vseučiliščniki v Pragi, na Dunaju in v Grradci prave revolte Siloma so preprečil: v sa predavanja in uprizarjali ve-like demonstracije. Krivi so teh nečuvenih revolt nemški pro- fesorji, kateri sistematično zapeljavajo mladino. Vlada doslej proti revoltantom še ni prsta ganila ; menda se boji teh nezrelih studentov ka-li ? Prva dolžnost vlade bi bila, da rek. torje in profcsorje iz službe Nemcem je pač vse dovoljeno. spodi, ali vlada se ne gane- Nemška katoliška ljudska stranka in parlamen tarna večina. Pritisku nemškonacijonalne gibanja se je sedaj udala doslej zvesta zaveznica slovanskih strank, namreč kat. ljudska stranka, (jorenjeavstrijski dež. zbor namreČ a listi vzprejel resolucijo, s katero se je izrekel proti jezikovnim naredbam in proti narodni jednakopravnosti. Slovan z maloštevilnimi izjemami — izvajajo iz tega, da nemška ka toliška ljudska stranka ne more biti več Član parlamentarni većine. Zlasti Čehi so proti temu, da bi Ebenhoch se dalj< bil v većini češ da se je izneveril programu desnice Italija. Razmere na Italijanskem so jako žalostné Siromaštvo je toliko, da se je ljudstvo vsled lakote jelo puu-tati, Izgredi, često roparskega značaja, so na dnevnem redu. i: V U Vlada se je gibanja tako ustrašila, da ♦ » w — r znatno pomnožila enem pa ponujali mesto denarja žitne pridelke Hribovski stalno vojsko. Ogerska. — Minister na cesarskem dvoru, baron Jozsika, je radi bolehnosti stopil v pokoj. Njegovo ministerstvo vodi začasno ministerski predsednik baron Banffy. Francija. — Odkar je nehal boulangizem ni Francijaučakala tacih viharjev, kakor sedaj vsled afere Dreyfuss. Te dni se kmetje pa bi vračali z lesními pridelki potrebno zrnje » vino itd. Skratka i bila prava menjava, ki bi se vršila brez tretjega trgovca, kateri sedaj brez truda to delo vrši in se od slovenskih žuljev bogati. Da ta misel ni nova, pričajo mnoge zadruge po začne Emilu pred pariškimi porotuiki senzaeijonalna pravda proti gvetUî katerih namen ni druzega, nego zbližati in sezna katera zamore postati usodnega pomena. Čedalj e pogosteje se čuje beseda: vojaška diktatura to res jedina iešitev te silne krize. in morda bo niti ljudi. Seveda morajo te v prvi vrsti poskrbeti i da Kitaj Minoli teden je vse kazalo, da pride do vojne jamčijo one za pristnost in vrednost blaga, v drugej pa za pGŠtenost in zmožnost dostikrat neznanega sotrgovca mej Busijo in Angleško in to radi Kitaja. Angleška je Ki- ali kupovalca. To zbližanje in spoznanje samo nam bo tajski usilila znatno posojilo, da dobi na ta način neposreden přineslo veliko odjemalcev naših pridelkov, koliko pa se upliv na vso kitajsko administracijo in s tem na vso kitajsko uoanjo in trgovinsko politiko in zajedno zahtevala. naj se pri- nam bo še zboljšalo stanje vsled menjalne kupčije? Ako stan Taljenvan proglasi za prosto luko. Ako se to zgodilo, se to uresniči, imamo upanje, da smo ušli iz krempljev izgubil bi od Rusije zasedeni pristan Port-Artur ves pomen. ogerskih in italijanskih trgovcev, kateri žalibog sedaj mol Radi tega se je Rusija, katero sta podpirala Francija in Nem- zejo naše kraje, da je žalostno. Čija, z vso silo uprla angleški zahtevi in da ni Angleška od- nehala, bi bila najbrž nastala vojna valo Seveda bi takšno podjetje vsaj v začetku potrebo precej glavnice » ali tega morda tudi ne zahteva &&&&&& iftrfc & & & & »ti & 4s. & ťti đ^dKd^AAd^tlMlKifcđKAA^ •i» Obrtnija. Zadružništvo. marsiktera stavba, ki jo vršijo naši denarni zavodi? Ra-čunimo, da je ta v čast narodu in korist domovini, ali primerjajmo ljudstvo bode ) našej ako zadrugi : Najlepša čast za naše se ono strese tujega kapitala m svobodno postavil l živi na krasnih tleh, kamor je je ljubi Bog (Konec.) Nič boljše ni z vinmo in drugimi pijačami. Kakor žgoča lava so preplula naše kleti slaba italijanska vina. v katerih dostikrat morda najdeš drugo vse, samo trsnega soka ne ! Těžko přiděláni in večkrat pičli domači pridelek pa čaka zastonj na kupca, dokler se ga ne ne usmili dostikrat zopet tujec, ki se potem ponaša po svetu z našim blagom ! Prav tako je z moštom, živino, skorjami in drugimi pridelki. Doma med seboj si Slovenci žalibog ne upamo trgovati, temveč le s prav oddaljenim tujcem ...........................................................................................M................. «= 5 Kmetijsfvo. » Vinogradarstvo na Kranjskem. pospeševanji vinogradarstva na Kranjskem je dež odbor predloži! dež. zboru naslednje poročilo: Vpoštevaje veliko gospodarsko važnost vinogradar stva za našo deželo, podaje deželni odbor tudi letos vi delamo zveze. Ali se je potem čuditii da gre denar iz dežele? Ali ni žalostno za nas, da nam narekuje ošabni tujec cene za naše blago, sokemu deželnemu zboru posebno poročilo o delovanju za zboljšanje vinogradarstva in kako je izvrševal dotične katero bi večkrat lahko mi sklePe visokega deželnega zbora sprejete v XI. seji dne doma prodajali? Ali je treba nam biti tako odvisnim od tujcev? Ali temu ni pomagati? Na vsa ta vprašanja odgovorim na kratko. Lahko 25. svečana 1897 Razširjenje trtne uši po Kranjskem. Trtna uš razširila se je tudi v minolem letu po ne se zacelila ta žgeča rana našega gospodarskega živ- katerih krajih. Na novo se je konštatirala v občinah ljenja, samo nekaj nam neizogibno potrebno zraven 5 namreč dobre podjetne volje, skrbi in vsaj za časa Rupert in Radeče (Krško okrajno glavarstvo), dalje v ob-čini Smuka (Novomeško okrajno glavarstvo) in v občini požrtvovalnosti ! Osnovala naj bi se kje v priložnem Oberh pri Dragatušu (Črnomeljsko okrajno glavarstvo). kraju med nami domača trgovinska zadruga! Ta naj bi Po tem takem je sedaj okuženih na celem Kranjskem postala med nami 1. posredovalka v trgovini in 2. si bi 58 občin. Po obsegu je okuženih ali sumnjivih 8374*92 polagoma nabrala zalogo, da bi bila središče naše kupčije ha î ker je na Kranjskem vsih Vinogradov 10.836 ha, je Seveda bi kot taka morala imeti na razpolago časnik, da torej okuženih 77-2%. Od teh je 3000 ha popolnoma se v njem lahko pozvedelo, posredovalo in se cene raz- uničenih. Najbolj je prizadet Črnomaljski okraj, kajti od nemu blagu naznanjale. 2189 ha je okuženih in večinoma nerodovitnih 2159 ha. takšni zadrugi želei povabiti vse Slovence. Odkar so pričele na ameriško trto cepljene naše Vsak bi se naj zavezal, da ne kupi potrebnega blaga domače trte roditi, poprijelo se je tudi manj zavedno drugje, nego pri zadrugi, ali od njenih članov! Ona bi ljudstvo z veliko vnemo saditve takih trt in ker jim nam bila potem tako rekoč živi sejem, kjer se bi za naše gresta v tem dežela in vlada z veliko požrtovalnostjo na potrebe vse našlo, pa tudi lahko ponujalo. Kmetje v do- roke, upati je, da bo tudi kranjski vinogradar kmalu linah naročali jn pozvedovali bi potrebno lesno blago, ob řešen te kalamitete Kakor sedaj razmere stoje, se je v zadnjih letih na Kranjskem ravno glede vinarstva mnogo storilo, tako da zuje » Oskrbnik trtnine je mnenja, kalor že 3 leto opada ni tu posebno ugodno podnebje za izgojevanje more kranjska dežela v tem oziru kmalu konkurirati z cepljenk, in tudi na podlagi, kajti po leti stoji megla do drugimi, v boljših gmotnih razmerah se nahajajočimi de 9. ali 10. ure i zgodaj jeseni pa začne deževati in se želami. Ta uspeh se je dosegel s podelitvijo brezobrestnih solnce prikaže le redkokedaj. — Če se tudi prihodnje leto posojil, denarnih podpor, brezplačno podelitvijo ameri- ne doseže čez 30%, potem bo treba trtnico kam drugam ških podlag in cepljenk in s teoretičnim ter praktičnim preložiti, mogoče v okolico pri Krškem, kjer je za to podukom. Tudi kmetijske podružnice nočejo zaostati ena za drugo in zato skrbe, da si vsaka nekaj napravi, s bolja prst i a ugodnejše podnebje in kar je še najbolj važno, v vinorednom kraju. Do sedaj se ni tu doseglo čemur hoče drugo nadkriliti ; ta konkurenca pa pride več kot 28% in to 1896. vinogradnikom dotične občine v velik prid. Razdelitev je bila težavna, kajti prosilcev je 623 » Kaj in koliko so si napravile posamezne podružnice ki prosijo skupaj 212.165 cepljenk in sicer 29.320 proti 7 zadnjih letih ) kažejo jasno sledeče številke. Ti na plačilu sadi merijo 181.638 štirjaških metrov in trtnice 26.963 štirjaških metrov površine. po gld. gld. 100 komadov, 165.950 proti plačilu in po madov proti plačilu á 16,895 zastonj. Dovolilo se je 3250 ko- gld 6150 komadov proti plačilu II. Deželni nasadi v Ljubljani. Tudi v tem letu so se vporabili za vlaganje ce po gld in 769 zastonj. Lanjsko leto je bilo oddanih 36.028 cepljenk. pljenik in podlag isti prostori, kot přetečeno leto ta Da ne bode ostale prihodnje leto že prekopane (ri namen služijo 3 parcele in sicer dve blizu prisilne de golane) parcele nezasajene, dovolilo se je še posebej 75.000 korenjakov brezplačno, tako da dobi vsak prošnjik lalnice, ena pa na Codellijevem. S cepljenjem se je pri- ge 100 do 300 korenjakov, ker imamo takih letos dovolj čelo v drugi polovici marcija, ter nadaljevalo do konci na razpolago. Dovoljene cepljenke in podlage se bodo aprila. Popolnoma zgotovljene cepljenke se letos ni via- razposlale šele spomladi prihodnjega leta. Več kot 80.150 ni bilo mogoče nacepiti, ker so jele podlage in cepiči močno odganjati in naposled ni bilo dobiti dovolj debelih podlag; v prihodnjem letu pa bo do 150.000 za cepljenje sposobnih podlag, koje so se izgojile v tukajšnji trtnici. Ameriške podlage. Poleg 73.500 cepljenk se je vložilo spomladi v trtnico 15.000 potaknencev in 210.000 galo naravnost v zemljo, ker je bilo premalo časa, pa tudi ker je bilo kljubu lepemu vremenu, vendar za vlaganje še premrzlo, marveč se jih je postavilo v zaboje ter ovilo z mahom in přeneslo v klet, kjer se je kurilo, da je bila vedno enaka temperatura. Ko so pričeli cepiči lepo odganjati, vložilo se jih je v trtnico. Vspeh žal ni bil radi vremenskih razmer in zaradi slabo dozorelega lesa povoljen. Po letu so cepljenke lepo rastle in se tudi dobro 0d solonis 85.000 ključev in šibkih korenjakov. Od teh je bilo ključev držale, a jeseni se jih je moralo pri izbiratvi prav veliko i od rupestris monticola 20.000 i od riparia portalis 20.000 korenjakov od riparia ~ - j — j------ — if v jL * vy vu ii^uAiw j/ui vuiAo ^v.vvv/^ u. ; Ctv/JL^ujciau ▼ yjKl 1 J zavreči, ker niso bile popolnoma zarašene. Pri taki pa- portalis 20.000, e) korenjakov od riparia selectione gr zljivosti, kakor se tu vrši skozi celo leto, doseči bi se giabre in navadne 65 000. Vsih cepljenk in podlag skupaj morali drugačni odstotki vspešne rasti. se je torej vložilo 298.500 komadov. Visoko ministerstvo Nacepilo se je 80.150 komadov, v trtnico se je pa nam je poslalo 240.000 ključev in korenjakov brezplačno Koliko tisoč je dobrih podlag, tega se sedaj ne more vložilo maja meseca 73.500, drugo je odpadlo. Čepili so korigendi in učenci Sotlar, Rajtner, Videnič, vlagali so navesti, ker niso še vse prečiščene in preštete, sodi pa pa odrastli prisiljenci, kterih je bilo vedno 8 do 12. Na dan se je požlahtnilo 2500 do 3500. Po letu so se cepljenke dvakrat obrezale in s icer prvikrat konci junija in v prvi polovici septembra, avgusta raesece se je skrajševalo tudi podlage v trtnici, da je les se da jih bo 170.000 do 180.000. Pri v laganju podlag se je gnojilo na treh tablah bolje dozorel, ker so se vse močno razrastle. modro galico so bile cepljenke 1 Ok rat in podlage 3krat škropljene; cepljenke in podlage se je pa 3krat oplelo. Meseca novembra se je pričelo cepljenke in podlage izkopovati in sortirati. Prav dobrih za oddajo sposobnih s Tomášovo žlindro in kajnitom; to gnojenje je provzro-čilo bujnejo rast. Ker je jel vrsto solonis močno napadati črni palež škropilo se je párkrát s 3% modro galico, in listi ostali so popolnoma zdravi. Spomladi se je razposlalo vse cepljenke, kterih je » bilo 59 zabojev in 28 zavojev; za trtnico je pa prišlo 49 zabojev, v kterih je bilo 240.000 ključev in korenjakov, dalje zavoji iz Vipave s 16.000 kl j uči sepiči in zavoji s 4000 ključi . takih ki niso popolnoma in se jih mora še eno leto zašolati je 4194; cepljenk je 10.169 slabših zarašene cepiči iz Bizelja. (Dalje sledi.) z ostalimi ni bilo vredno se mučiti, zato se jih je zavrglo, # njihove še zdrave podlage se bo pa prihodnje leto spet zašolalo, močneje pa še enkrat požlahtnilo. 4ft f: Poučni in zabavni del. Prvo stanovanje. Spisal J. Rakičan, (Konec.) Nekega dne v požni jeseni, zapadel je prvi sneg in s svojo belo, za umazana poslopja, přečisto odejo, pokril srehe in ulice v predmestju. Starica zakurila je oni dan prvič in zaradi tega sva nekako slovesno přenesla nrzo k peči, pritiskala se k nji, ter dobrovoljno prisluškavala pi-skanju burje, katera je vrtila nagajive snežinke po ulici pod nama. Nakrat pa zaškiipljejo vrata, v sobo prikaže se ženica že nekoliko sključena, oblečena v nekako starodaven šlafrok" z razcapanimi cofi. Obraz starice bií je že zelo razoran, med všemi črtami poznali sta se najbolj dve, kateri so hoteli obrazu utisniti nekak utis tožuosti in trpljenja, da jim niso nekoliko nižje nasprotovale zakrivljene črtice potrpežljivosti in dobrovoljstva. „Smem Ji nekoliko » pogreti „fanta"? a vprašala proseč starka, milo pogle .fanta". katerega je držala dovala sedaj na-me, sedaj na , v levici. Gospodina jej je seveda přivolila, ter jo celo povabila naj prisede k nama. Opazoval sem starko v „šlafroku", prižigalko, in takoj na prvi pogled se mi je primilila. Pogledovala me Povabila me je starka, naj jo vendar obiščem drugi resnici šel sem takoj prihodnji dan, bil je četrtek, dan. pod streho. Tu imeli so prebivalci hiše svoje drvarnice tu imela je tudi starka svoje stanovanje. Gledal in iskal sem dolgo, kje bi bila njena soba. Konečno uganil sem » > da mora biti tamkaj, kjer so tako skrbno zamašene špranje v steni s cunjami in slamo, ona soba, na koje pragu je sedel velik marogast maček, ter me nekako sumljivo po-gledoval s svojimi svetlimi očmi. Pristopil sem, je zagodrnjal in glej » , maček kakor na dogovorjeno znamenje zaškripala in odprla so se vrata in na pragu prikazala se je starka. Vstopil sem. Še nikdar nisem bil v taki sobi. Temno votlino razsvetljavalo je le nepopolno malo, s papirjem in cunjami zakrpano okno. Sem ter tje razpete so bile po sobi vrvice, na njih visele so cunje, katere je starka rabila za svojo bolno nogo. Po tleh je bilo polno lukenj in luknjic in iz jedne tamkaj v kotu prikukala je radovedna miška, ter se hitro zopet skrila zagledavši tam pri starki svojega sovražnika, kodrastega mačka. Celo pohištvo v tej sobi i obstojalo je iz črvive postelje, trohlene mize s podloženo nogo in iz starega podnožnika. Poprosila me je vže preje, naj bi jej napisal na poseben papir dolžnike in seštel dolgove, da bi se vedela ravnati. Sédel sem tedaj na zaboj. ter pričakoval, da mi prinese svoje račune. Toda starica ri imela nikakih pa-pirjev, temveč přestavila je mizico pred vrata, postavila prijazno i tja podnožnik, ter me povabila, naj sedem. Začuđeno sem pogladila me sem ter tje po licu, ter meni j0 pogledoval, kaj hoče s tem, dokler mi ni in gospodinji pripovedovala v svojej mkdcsti. , smeje se, pokazala na kopico z oglem na vrata narisanih kljuk in Doma je bila ženica tam na Gorenjskem iz precej bijeroglifov. Uganil sem takoj, da morajo biti to starkini premožne hiše. Ko je bila komaj stara devetnajst let. računi Ia»ena dolžnikov znala je stara na pamet, dolgove pomrli so jej starejši in najstarejši brat izplačal jej je ded- Pa je brala na vratih. Dolžnikov bila je cela vrsta in ščino. Napotila se je v mesto, da bi se tamkaj přiučila lahko Vam povem, da so bila med njimi tedaj in še kuhi ; kmalu dobila je službo. Ne navajena mestnim ljudem sedaj zr)ana imena, o katerih bi si člověk ne mislil kaj in preveč zaupljiva, dala je nekega dne denar svoji prija- tacega. teljici, katero je v tem kratkem času svoje službe spoznala, sena končal, pogladila me je starka po glavi y naj ga jej nese v hranilnico, toda prijateljica zgubila se plačilo, ter mi ponudila skorjo maslenega kruha. Pogc- jez denarjem in vse zasledovanje je bilo zaman. Pozneje zvedela varjala sva se potem o domačih stvareh, dokler ni ko ženica, da je pobegn»'a v Ameriko. Tedaj neèno starka stopila tja v kot, ter přivlekla na dan pričelo se je trpljenje njeno. Mislila in m'sJila je vedno leseno skrinjico, v kateri je imela shranjene svetilke na oni izgubljeni denar, varčevala s svojim gkromn»m iz đrugega kota pa je vzela malo lestvico, in zapustila zaslužkom, ter si konečno vendar počasi nekaj prislužHa Toda prišli so ljudje, prosili jo na posodo, oblj ubija tt sva izbo. Od tega dne bil sem pri starki vsakdanji gost y obresti, in starka bila je dobrega srca ?n preveč zaupljiva ter priljubila se mi zelo Celo popoludne presedal sem pri dajala. Tako dělala je dolgo časa, dokler ni prišla njej, poslušal pripovedke, dokler ni nastopil mrak, čas do spoznanja, toda prepozno. Trpela je dolgo, pcstarala najinega opravila. Tedaj vzel sem jaz skrinjico, zadel jo se, zbolela, toda onih, katerem je posojevala, ni bilo blizu, «a rame, starka pa přijela lestvica in šla sva na delo pustili so jo na cedilu. Popustila je službo, ter se pre- Zadržal sem lestvico, da se ni izpodmaknila, podajal selila tja pod streho, kjer sem jaz stanoval. Dobri ljudje starki svetilke in ona jih je nastavljala in prižigala. dajali so jej sem ter tje kaj, nekaj pa se je tudi prislu- Nagajal mi je pri delu pogostoma kak paglavec, žila stem, da je prižigala svetilke po ulicah našega pre- ter se norčeval, toda změnil se nisem zanj, kajti gledal dmestja Sedevala navadno sama pod streho y vsak in mislii sem le na svojo starko mesec okoli prvega. hodila je okoli svojih dolžnikov, toda Tako gospodarila sva s prižigalko skoro polovico odpodili so jo vsi z grda, kakor je pripovedovala, le včasih zime, in přebil sem je več pri njej pod streho vjela je tu in tam kak krajcar. » nego pri mojej gospodinji. Ta postala bi zaradi tega gotovo ljubosumna, da ni ugoda tako neusmiljeno utaknila nagajive roke v naše delovanje. Nekega dne přišel sem vže skoro v mraku iz šole. Zunaj brila je mrzla burja, na oknih začele so vstajati 4s" Novice. .................................................................••••••............•.................at ledene cvetlice, in po ulici cvililo in škripalo je bilo joj ! Cel dan nisem bil pri starki pod streho. j da Nekako Posl Deželni zbor kranjski. baron Schwegel je stavil naslednjo interpelacijo : čudno se mi je zdelo, da starka še ni prižgala svetilk po Med kranjskimi proizvodi, sposobnimi za izvoz, zavzema les ulicah, ko je bila vendar vže skoro noč. Nataknil sem odlično mesto. Zlasti so bile do pred kratkim izvažane deske od bukovega lesa, tavolete, v velikih množinah v Italijo. Avstro-Ogerska je pri zadnjih pogajanjih za trgovinsko pogodbo z Italijo dovolila sosedni državi veliko . koncesijo svobodnega uva- Stopil sem v izbo, toda nihče mi ni přišel naproti, žanja oranž v našo monarhijo le pod pogojem, da dovoli Italija sključeno slonela starka, našim lesním produktom, kateri se iabijo za spravljanje južnega tedaj bele, debele, volnaste rokovice, ter odhitel k starki pod streho, da bi šla prižigat. Stopil tja k postelji kjer sadja v zaboje, prosti uvoz v Italijo; samo na ta način se dobila neka kompenzacija za jako drago koncesijo svobodnega uvažanja oranž v Avstrijo, Vsled teh pogodbenih dogovorov razvijala se je trgovina pnjicah srečal sem vže nekoliko starih poznáno godrnja- s temi izđelki delj časa prav povoljno in izvoz tavolet se je přijel sem jo za rokav, prašajoč: „Ali danes ne pojdeva prižigat ?" Vse tiho. Strašnja sumnja se me je polastilo, strah me te prešinil in hitro zapustil sem sobo. Na sto- lastih ženic iz predmestja > katere so upile in kričale, nekako povzdigoil. Zadnji čas pa je izvoz naših lesnih pro- kako da nihče ne prido prižigat svetilk. stelji i Prižgali smo luč. Starka sedela je sključena na po-glavo imela je naslonjeno na stranico, roke pa duktov v Italijo zaČel na obžalovanja vreden način pojemati. Uzrok je ta, da severnoameriška konkurenca naš uvoz tavolet v Italijo na najboljši način utesnuje. Severna Amerika jekon- na jedni strani uvozu kurenco ustvarila na ta način, da i skrbno zavité v „ šlafrok ". Onemogla od truda in mraza bolna, padla je skoro gotovo v nezavest morda vže zjutraj itaiijanskega južnega sadja v Zjedinjene države samo pod pogojem dovolila carinske olajšave, ako je južno sadovje v za- in ker je nihče ni zbudil, zaspala je za večno. bojih ameriške provenijencije, na drugi strani pa se uvažajo ti ameriški lesni produkti vsled naše trgovinske pogodbe Kmalu bila je polna soba predmeščank, katere niso z Italijo carine prosto v to deželo in ze uvažajo italijanske oranže a ameriških zabojih carine prosto tudi v Avstrijo. Na- prišle toliko iz milosrdja, temveč veliko bolj, kakor je naravno iz radovednosti. Moška i sta bila samo dva, in znani Brentež, in ravno , da je vsled tega naš izvoz tavolet v Italijo znatno trpi in da škodujejo ameiiški produkti, katerim smo z našo pogodbo omogočili svobodni uvoz tako v Italijo, kakor v Avstro-Ogersko, na nepravičen način naše produkte na njih naravnem sicer oni zaradi večne pijanosti slavno oni zaradi svojih odličnih činov in zaradi svoje lepe zu nanjosti, v predmestju dobro poznati „Barabalonga". in pogodbeno zagotovljenem trgovišču. Kranjsko zadeva ta si-Zakaj sta prišla? To vprašanje řešil sem si kmalu, kajti tuvacija posebno trdno in nujno moramo piositi in pričakovati, njih pogledov na ono skrinjico s svetilkami in na iz da se v zadevi dobi hitra in uspešna pomoč, v kar ima visoka vlada brez dvoma na razpolaganja razna prav izdatna sredstva, o katerih ni treba tu razpravljati. Interpelantje vpra- oprav- šajo visoko vlado; So-li te za izvoz s Kranjskega jako ško- ljala starka. Prvému se je zdela prikladna zaradi tega, dijive razmere visoki vladi znane in hoče-li priti hitro in us- prepira uviděl sem kmalu, da morata lestvo, ter iz njih biti to nekaka kandidata za novo službo, katero sam zelo potřeboval luči, ko je se v poznih nočnih ker ker urah vračal pijan domov, drugemu pa zaradi tega, pešno našemu domaćemu gospodarstvu in naši industriji v tem oziru na pomoč Dež. predstojnik baron H e i a je odgovoril, da mu je ? bi lahko če bi dobil službo, lestvo takoj prodal, kajti on bi lahko brez lestve prižigal svetilke. Prepirala sta se ministerstvu, da pa ne ve, kaj sa ukrene. stvar znana, in da je glede nje že interveniral v trgovinskem da nekoliko časa, in ne vem, kako bi se izšel ta prepir, ni tedaj v izbo stopil stražar. Umrla je tedaj dobra starka. Napravili so jej revno krsto, in drugi dan bil je pogreb. Oblekel sem popoludne Posl. Kalan jeinterpeliral radi podrtega mostu ni sla-bega stanja ceste v Kovoru blizu Tržica, na katero interpelacijo obljubil, da pojde dež. glavar De tela takoj odgovoril in deželni inžener na lice mesta. svojo novo suknjo, gospodinja me je přijela za roko in hleva v dež- prisilni delavnici » sva za krsto. Bila sva sama. Peljali jo niso, zvo Posl. Luckman je poročal o povekšanju in premešcenju predlagal, naj se dovoli in stopila nili jej niso, peli jej niso starka uboga v to svrho 1200 gld. Sprej eto. pa kaj jej tudi, saj je bih Posl vitez Langer poročal o proračunu dež. vi- čudno Ta je vendar šla ona ravnotja > kamor vozijo bogatine, vživat ravno ono veselje, kakor narske sadjarsko in poijednlske sole v Grmu za 1. 1898. Vsa potrebščina za šolo znaša 7159 gld., pokritja 5120 gld . torej primanjkljaja 2039 gld. Vsa potrebščina za gospodarstvo oni » katere vozijo j katerim zvonijo in pojó znaža 11.608 gld, pokritje 7500 gld., torej primanjkljaja Dolgočasno hilo mi je v stanovanji po smrti stare 5108 gld. Vsa potrebščina. šolska in gospodarska, znaša 18.767 gld., vse pokritje 12.620 gld., primanjkljaj, kateri je prižigalke. Nikogar nisem imel, ki bi bil tako ljub, kakor pokriti iz dež. zaklada, znaša torej 6147 gld., za 1825 gld. umrla. Žalostno povešal sem prve dni glavo, dokler se manj, kako je bilo prvotno preliminirano. nisem konečno udal svoji usodi. Toda starke pozabil Posl. dr. Majaron je poročal o prošnji Marjete Ahčin nisem nikdar. za podaljšanje miloščine in prkdlagal, naj se sedanja miloščina 50 gld. podaljša za tri leta. Sprej eto. m Posl. Luckmann je poročal o prošnji Emanuela Ko vačiča za podaljšanje kvijesciranja in predlagal, naj se za sedaj preko nje prestupi na dnevni red. Sprejeto. mí *! Posl. Luckmann je poročal o prošnji Ane Hitti za • « . w * v.« • I • i ' knjiga sama bode vredna goldinar in vsak domoljuben Slo- podaljšanje miloščine in je predlagal, naj ae miloščina 50 gld.t venec naj si jo zato omisli, ker bode pravi kras vsaki hiii. podaljša za tri leta. Sprejeto Veliki katekizem, kakor so ga avstrijski škofje odo Posl. dr. M ajar on poročal o prešnji primarija dr. brili za šobko porabo, naj po družbi najde pot tudi v vse vijt. Bleiweis-Trsteniškega za remuneracijo za poslovanja v dež, slovenske družine, da se bodo tam verski nauki s pomočjo te hiralnici in je predlagal, naj se za čas od 15. sept do 15: sep,. 1897. dovoli 200 gld, — Sprejeto. 1896. knjige ponavljali in vernikom vedno bolj vtispUi v sree! Kdor hoče i meti katekizem vezan, naj doda udnini še 20 kr. Posl dr. Majaron je poročal o prošnji dr. Štefana vezDine za v prt vezan, 10 kr. pa za kartoniran iztis. % Divjaka za osebno doklado in poedlagal naj se dovoli rcmu- „Zgodbe s v pisma u V. snopić Ta knjiga naj pač ne neracija 250 gld , prošnja za doklado pa naj se odkloni. "Sprejeto. manjka v nobeni slovenski hiši. Slovenci pač nimajo take ugodne prilike, omisliti si „knjigo vseh knjig", kakor ravno Pesl. Luckmann je poročal o prošnji Jos Tomazina po Mohorjevi družbi. „Zgodbe" naj ohranijo družbi vse stare za dovoljenje provizije in predlagal naj se prošnja odstopi dež. ude, privabijo naj pa tudi mnogo novih, katerim se s prejš odboru. Sprejeto. .. ■ • _ njimi snopići še lahko po^treže, da bodo imeli popolno knjigo. Posl. Luckmann je poročal o prošnji Matija Epiha za » Pol jedel stvo". del. Ta knjiga nade^uje nauke mviženje milošcine in je nasvetoval, naj se miloščina zviša od lanskega leta in bode zlasti koristila našim 200 gld. na 300 gld , ako prevzame Štajerska dežela jeden marljivo sezite po nji, 5. „Slovenske Večernice poljedelcem. Torej 4 51 del. Sprejeto Posl. zvezek bodo prinesle životopis zaslužnega rodoljuba dr. Mur Luckmann je poročal o prošnji Petra Mileka šeca, razne povesti, poučne sestavke, pesmi itd. Koledar sa zvišanje milošcine in predlagal, naj se miloščina 300 gld. iziđe z raznovrstnim berilom, kakor navadno, in poskrbeti ho- zviša na 348 gld Sprejeto. Posl čemo, da bode kolikor mogoče zanimiv in poraben. Krasile ga Murnik je poročal o prošnji Ursule Zanoškar za bodo tudi različne podobe. Torej toliko izvanredno lepih knjig podalšanje miloščine in predlagal, naj se prositeljici podaljša za en sam goldinar! Naj nihče ne zamudi priskrbeti si jih, miloščina 120 gld. za tri leta. Sprejeto. na] bi si Posl denar moral tudi prihraniti na drugi strani. Murnik je poročal o prošnji Albina Adlešiča, Odbor družbe sv. Mohorja sam piše: Posebej se tem potom učenea dunajskn obrtne šole, za zvišanje podpore in predlagal, obračamo do naj se prošnja odslopi dež odboru. Sprejeto. slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj Posl. nikar ne zabijo naše družbe, marveČ naj jo pridno zalagajo s Jelovšek je poročal o ustanovitvi samostojne plodom svojega uma in truda! Dostavljamo, naj se nam vpi občine Strekljevec in je predlagal, naj se ustanovitev odkloní, sovalne pole gotovo pošljejo do dne ma r ca Sprejeto. htevajo društvena pravila, da se ogromno kakor za-delo v tiskarni ne i Posl. Jelovšek je poročal o volitvi dež. poslanca iz zavleče in da je mogoče knjige ob pravem času dodelati in kurije velikega posestva jn je predlagali naj se izvolitev barona razposlati Le oni, ki v pravem času pristopijo in ob jedneta Friderika Rechbaeha odobri. Posl Sprejeto. pošllejo udnino, se morejo šteti za ude. Neudje pa morajo pia Povše je poročal o združitvi vasi Hrib s trgom čati za knjige kakor po knji^arnah, namrec gld. 50 kr« Vrhniko in je predlagal, naj se odobri dotični zakonski načrt Bog blagoslovi na priprošnjo sv Mohorja skupno naše delo v in vzprejme resoluci]a, s karero se naroča deželnemu odboiu, prospeh družbe in napredek naroda slovenskega. »Slovenska Matica.« razposlala je ravnokar naj stori kar treba, da se Vipava uvrsti v skupino notranjskih mest in trgov. Posl. Mo die je poročal o uvrstitvi občinske ceste Mala Slivica-Dvorska vas Prodplane v cestnem okraju Velike Lašče mesto Trst in mej na gro fi ja Istra, Prirodoznanski mej okrajne ceste in prediagal: svojim udom letošnje Matične knjige Udje dobodo letos kar knjig in te so; 1.) Slovenska zemlja II. del: Samosvoje- » cestnem okraju Velike statistični in zgodovinski opis. Knjigo dičijo 12 podob 1 na "rt Lašče za nahajajoČa občinska eesta, katera se pri Mali Slivici Spisal Rutar, c. kr. gimnazijalni profesor. 2) Zaba na od okrajne ceste Velike Lalče-Bloke odcepi in drži čez Dvorsko knjižnica: X. zvezek ^Trojka". Povest. Spisal dr. Fr. D. Vas do štika z deželno cesto Kočevje-Ljubljana pri Podpaljanah, se uvrsti med okrajne ceste 2 Iapláčevanje Sv (xregor za 3) Slovenske narodne pesmi. III Snopič. Uredil vzdrževanje ad 1 ) imenovane ceste iz deželnega zaklada do- voljene podpore letnik 100 gld. je koncem leta 1898. ustaviti. Dr III Strukelj. 4.)Zgodovina slovenskega s lovstva del. Drugi zvezek Spisai profesor- dr. Karol Grlaser. Elektrika nje proizvajaaje in vporaba Spisai Ivan Šubic. 6) Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. IV. zvezek: I Moja hoja na Triglav. II. Fr. Fran Osebne vesti. Sanitetni nadzornik v Ljuljani dr. L. Přenos Kopitarjevih smrtn h ostankov v Ljubljano. 7.) Župane je imenovan deželnovladnim svetnikom. Leto p i s n Slovenske Matice" za 1897. Uredil Ljubljančan dvorni svetnik Karol Marija Truxa v Zadru je Anton Bartel • r i Vse knjige imajo tako bogato vsebino, da imenovan svetnikom pri úpravném sodišči. Finančni kon- bodo udje „Slovenske Matice" s veseljem jih prebirali. in le cipist Makso Kostanjevec je imenovan finančnim komi- želeti bilo, da bi vsaki omikani Slovenec in Slovenka bil sarjem v Ljubljani. Kancelist Ivan Fink je imenovan ud te prekoristne družbe oficijalom, računski podčastnik Ferd Unger pa kancelistom Mestna hranilnica v Radovljici V mescu ja- pri finančnem ravnateljstvu kranjskem Sodni pristav v Pa- nuvarju 1898 je 120 strank uložilo 23501 gld 1572 kr. zinu dr. Anton Povšič je prideljen najvišjemu sodišču na 75 strank uzdignilo 7267 gld 91 25 stránkám se je Dunaji v službovanje Nadučitelj v Klani na Gforiškem izplačalo posojil 12610 gld stanj kr ulog 375392 gld. 69 kr Jakob Luznik je odlikovan s srebrnim zaslužnim križeem V mestni klavnici ljubljanski zaklalo se je Družba sv. Mohorja izda prihodnje leto na- lansko leto 27 503 glav živine in sicer: 4331 goveje živine slednje knjige: 1. Naš cesar. Spomenica ob petdesetletnici 8386 prasičev, 8394 telet 3056 kozlov, ovac, in koštrunov > Njegove vlade Spisal Jožef Apih, c. kr. profesor. S to knjigo 3259 kozličev in 77 bode družba vredno proslavila petdesetletnico cesarjevo. Knjiga konj Poleg tega je bilo na ogled pri peljanega 10.426 kilogramov svežega mesa Okr cestni odbor bode posebno lepa. Krasile jo bodo mnoge podobe, podajala bode živahen opis življenja in delovanja cesarja našega, ob svoji seji dne 27. t. m. izvolil g za okraj Kamnik je v Jos MoČnika, lekarnarj jednem pa tudi nekako zgodovino zadnjih 50 let, kažoč: da v Kamniku načelnikom in Miha Stareta, graščaka in ia- hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne mine! Ze ženirj v Mengšu namestnikom — Ustanove. Znana dobrotnica gospa Josipina Ho-čevar v Krškem je povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice volila 20.000 gld kot ustanovni zaklad za ljubljanski „Josephinum", oziroma za revne in za delo nezmožne služkinje in 30.000 gld. za napravo javne bolnice v Krškem. — Napovedbe za osebno dohodarino. Vlada je dovolila, da se podaljša rok za vlaganje teh napovedeb sploino in brez posebne prošnje do 15. februarija V posebnih, ozira vrednih slučajih se na prošnjo podaljša ta rok tudi do 15. marca, vendar izgube dotičniki, ki vlože svoje nápovědi po 15. februvariju, volilno pravico v cenilne komisije. — Srečolov z 2500 srečkaini po 5 kr. za tekoče leto je dovolilo finančno ministerstvo prostovoljni požarni brambi v Skofji Loki v pokritje stroškov za gradnjo gasil-nega društva. — Talijo za rešitev življenja v znesku 10, oziroma po 5 gld. je priznala dež vlada Antonu Bohm, Matevžu Mandel je in Blažu Jan, ker so meseca maja lanskega leta poteg-nili iz blejskega jezera Iv. Erlaha in mu tako řešili življenje — Nemška trdnjava padla. Obcina Št. Peter v Savin ski dolini je bila doslej v nemškutarskih rokah Dolgo let je tam županoval nemškonacijonalni poslanec Lenko, a pri letošnjih volitvah je nemškutarska stranka popolnoma propadla in so bili v vseh treh razredih izvoljeni narodni kandidatje. — Slovenci in Italijani na Goriškem Pogajanja mej slovenskimi in italijanskimi poslanci radi deželnega zbora goriškega so se razbile. — Nesreća. Iz Planine na Notranjskem se piše, da se je dne 19. m. m. povozil ribniški lončar Franc Hočevar ii Blat pri Dolenji vasi. Peljal je naložen voz lončene posode proti Planini Zavor se mu utrga in voz čedalje hitreje zdrči po klancu. Voznik skoči naprej k prednjemu koncu, da bi tukaj zavor pritegnil, toda nesreća je hotela, da se mu zamota suknja mej kolo in navzdol hiteči voz ga potegne podse. Strlo mu je nogo pod kolenom popolnoma, konji so dirjali naprej, ubogi voznik pa se je po vseh štirih plazil za njimi in klical na pomoč. Poštni hlapec, ki je peljal zvečer pošto s Planine na Rakek, je našel ponesrečenca in mu preskrbel pomoč Pri-peljali so ga k županu v Planino, kjer je dobil gostoljubno postrežbo in zdravniško pomoč Vzlic veliki nesreći in hudim bolečinam Ribničan ni zgubil prirojenega humorja, in ko mu postrežnica reče: „Oče, še boste lonce vozili še", šaljivo od-vrne: „Jest že ne, ëe• jih ne bodo konji". Hočevarja so čez dva dni prepeljali v ljubljansko bolnico. Bog daj, da bi kmalu do cela ozdravil in še vozaril posodo po svetu — Nesreća. Deželnosodni svetnik Josip Kovač, iz Ilirske Bistrice se je pred kratkim vračal z najetim vozom iz Knežaka, kjer se je mudil v uradnih poslih, domu. Na sla- bovozni cesti Šembije-Globovnik-Trnovo pokvarila se je zavora in konji so se splašili Svetnik Kovač je skočil iz voza in je le neznatno ranjen. Voznik pa, ki je ostal na vozu, je vsled dobljenih ran umri. — Ustřelil se je dne 24. prosinca Jožef Petrič, stud. phil., v Vel. Trnu pri Krškem. Vzrok samomoru je pomankanje. — Uboj. Nedavno tega je přišel nekov Hrvat v Novo Mesto z voli. Revež je pred Božičem pogorel. Voli je v mestu prodal ter po mestu prosil milodarov kot pogorelec. Mladi mož se je vsakemu smilil. Nabral je nekaj goldinarjev. Z denarjem za vole skupljenim in z naprosjačenim je upal vsaj deloma napraviti si zopet stanovanje. A prišlo je drugače. Nekov Lukec iz Beričevega je kupil vole. S Hrvatom sta spala sku-paj v Kandiji. V soboto ob šestih zjutraj je kupec spravil Hrvata s postelje, češ: pojdi z menoj, da ti plaćam. Šla sta. A med potom je grdoba reveža ubil ter ga vrgel na nekov travnik, misleč da bo zlezel pod led ter tako izbrisal sled njegove hudobije. Voda pa je bila preplitva, mrlič je ostai nad ledom ter morilca izdal. — Požar. V noôi od 26 do 27. jan. je upepelit požar žagi posestnikov gg. Ivana Grlobočaika in Janeza Dem-Šarja v „Palmadi". K sreči ni bilo bur je, marveč je pihat le lahek jugo-zapadnik, drugače bi bil pogorel tudi stoletja stari mlin „Palmada®. Brizgalnica ni mogla dosti pomagati, ker je zmrzovala voda v ceveh. — Zveri v človeški podobi. V noči od 9. na 10^ m m. so napadli razbojniki železniškega stražnika blizu Novega Sada na južnem Ogerskem. Stražnik je ustřelil jednega napadalcev, a razbojniki so ga zmagali, zvezali njega in ženo ter nesrečnikoma začeli z živih teles kožo dreti. Kar zazvoni, v znak, da se vlak bliža Toda to zlodejcev ni ostrašiio: poslali so jednega svojih s svetilnico, naj da znamenje vlaku, kakor bi bil čuvaj na svojem mestu. V svojo pogubo pa je pokazal razbojnik vlaku rudečo luč, vlak se je ustavil, in slučajno na vlaku se nahajajoči orožniki so osvobodili žrtvi in polovili človeške zveri — Sreća v nesreći. Neki strojevodja tukajšnjih državnih železnic odpeljal se je v soboto v Gradec, da konsultira ondotne zdravnike na živcih Na Zidanem mostu se je po-kalo, da je mož postal blažen Železniška uprava je poskrbela dva paznika in v njiju spremstvu poslala blaznega strojevodjo nazaj v Ljubljano. Spremljevalca nesrečnega strojevodja sta mej potjo najbrž zaspala in blázni je to porabil ter mej po-stajema Zalog in Ljubljana skočil iz kupeja Spremljevalca sicer trdita, da sta bdela in da je strojevodja skočil pri oknu, a to ni posebno verjetno. Na srečo se blázni mož ni skoro nič poškodoval pri skoku iz vlaka. — Na kaj ženske mislijo. Različni odgovori žensk so konštatovali, da misli ženska do četrtega leta na slaščice, od četrtega do sedmega na svoje punčike, v trinajstem letu na svojega najljubšega bratranca, v osemnajstem na roman-tičen zakon, z enaindvajsetimi leti misli le na svojega otroka, v petintridesetem letu je vsa obupana radi prvega sivega lasu, v štiridesetem se žalosti radi svojih gub, v petdesetem premišlja preteklost, s šestdesetimi leti se zanima le za svoje vnuke — V podobo se je zaljubil Italijanski princ Fabiaa Colona je videi pri svojem prijatelju krasno žensko sliko, v katero se je tako zaljubil, da je takoj sklenil: ta ali pa no-bena! Ali original lepe slike je bival v — Ameriki. Vendar se je posrećilo princu, seznaniti se pismeno z lepo Eleonoro Morgan, s katero se je pozneje tudi zaročil, ne da bi se bilo kdaj videla. Sicer sta pa princ in njegova nevesta daljna so-rodnika oz. oba sta daljna sorodnika Napoleona I. — Po morju se bode hodilo, kakor po suhem.. Kapitan C. Wiliam Oldriewe iz Bostona je izumil črevlje, na katerih bode možno hoditi po vodi. Ti čevlji so jako veliki ter so ski-drsalkam nekoliko podobni. Narejeni so od kože in svile ter napoljeni z zrakom; vzdržavati morejo nad vodo 70 kg. Kapetan Oldriewe, kateri biva sedaj v Ameriki, pojde na teh črevljih preko oceana na pariško razstavo. Spremljal ga bode njegov prijatelj Andrews v ladiji. Bržčas je to zopet debela amerikanska raca. — Za pušilce se vpelja v kratkem jako komodna naprava namreč avtomati za smodke. Avtomati bodo sami prodajali 4 — 12 vrst smodk. Ako bode vrgel pušilec dotično svoto^ v avtomat, prišla bo na drugi strani zaželjena smodka na dan. Taki avtomati bodo postavljeni blizu javnih zabavišč in na hajbolj oljudenih trgih Praktični bodo zlasti zato, ker bo močno poslej smodke dobiti tudi po noči in ob nedeljah, ko» so sicer tobakarne zaprte. norveški parobrod Velika nesreća na mor ju. Nedavno je odplul » Navrt u kite. A zavozil je mej velikanske ledene v severno ledeno mor je na morske ploče i katerih se ni3 nikakor mogel osvoboditi. Kapitan z ženo in otroci se je jedva na Capper-Island. 30 mož pa je ostalo rešil na mali na ledenih pločah. ker se ladija potopila. 14 jih ►i À * ^ Ie od re- mraza, strahu, glađu in napora umrlo, drugih 16 pa šila po dvanajstih dneh ladija, katera je tudi lovila kite. A od teh 16 so štirje zblazneli, drugi pa so od glada že strašno propali Načelnik roparjev Atanas ujet. Bolgarskega ro-parskega kralja Atanasa so slednjič vjeli Odkar je pri Čer-keskoju napal vlak, ujel nekaj bogatih trgovcev, za katere zahteval velikánsko odkupnino, je živel mirno v Kuzluviču, kjer ga je nemarna policija končno vendar zasačila. Najnovejše lepotičje pariških dam so majhne indijske želve orehove veiikosti, katere imajo na hrbtu vdelano zvezdo od dijamanta Privezane so na zlato verižico, katero imajo dame okrog vratu, tako da se želve lahko sprehajajo po ramah in vratu. Velika nesreća pri Herne. Kakor poročajo iz Berolina, se je dogodila pri Herne izredno velika nesreča na železnici Vlak kateri je trčil ob druzega potnikoma glavi posamezne roke noge prsti odtrgal dvema leže po tleh razmetani. 25 oseb so takoj odpeljali v bolnišnico, veliko pa fih tudi leži pri privatneh ljudeh. Vlall q Q > •> i priporoČa Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Dobro izucen krepak star 25 let lepega obnašanja želi v kako večo mežnarijo, ali za služabnika v službo vstopiti in to takoj. Kdor bi ga želei vsprejeti, naj se obrne uismeno na Alojzija Rojšeka 5 v Širmanskem hribu. Pošta Litija Loterijske srećke 24, 37, 61, 42. Linču dne 29. januarja t. V Trstu dne 29. januarja t. 1.: 42, 86, 40, . : 64, 84, 61, 70. 24. V Pragi dne 3. februvarja t. Tržne cene* V Ljubljani dne 29. jan. 1897. Pšenica gld. 13 kr., ječmen gld. kr., proso gld. kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld. 10 gld. ajda gld. leča gld. 10 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr. kr., oves gld. 7*— kr, kr., turšica gld. 6 50 kr. kr ^ * - * « _ Srečke Evgenov spomenik Predzadnji Glavni dobitek 1 Srečke á kr. priporoča J. C. Mayer Ljubljani Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar Tisk in založba: Blasnikovi nasleđniki / \ 555555555555555555555555X5555