PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote UradnlM In nprarnilkt prertari: MIT South LawaU«« prorVdM tov te Mctlon 1103. A«t of OH. t, Iflf, aatkorlaad o« 14.19U. Japonski letalci napadajo glavno mesto južne Bombe ubile več sto ljudi in razdejale veliko število poslopij. General Kaišelc resigniral kot predsednik eksekutivnega sveta kitajske centralne vlade. Vodja kitajske organizacije, ki Domače vesli Kanton, 3. jan.—Japonski letalci so včeraj napadli kitajska letališča, skladišča municije in železniške prog« v okolišu Kantona z bombami, ki so ubile več sto ljudi. To je bil že drugi —napad na mesto in okolico v zadnjih dveh dneh. Hankov, 3. jan. — General Čiang Kaišek je včeraj reeigni-ral kot predsednik izvršnega sveta kitajske osrednje vlade. H. H. Kung je bil imenovan za novega predsednika, W a n g Čung-hui pa za podpredsednika. Kung je bankir in svak diktatorja Kaišeka. Sanghaj, 1. jan. — Japonski letalci so napadli Kanton, glavno mesto južne Kitajske, s bombami, ki so ubile in ranile veliko število civilnih prebivalcev in razdejale čez dvajset poslopij. Letalci so vrgli nekaj bomb tudi na dve ameriški Šoli. Trideset letalcev je uprizorilo napad in bombe; so napravile največjo škodo v industrijskem distriktu Kantona. Nadaljnja grupa japonskih letalcev je navalila na Sian, glavno mesto province Sen-si v centralni Kitajski, in na 8u- Srdite bitke za posest Teruela Lojalisti obdržali obrambne pozicije Barcelona, Španija, 3. jan.— Kljub silnim snežnim viharjem, se vroče bitke za poieet Teruela nadaljujejo. Zadnje vesti iz fašističnih virov so se glasUe, da so uporniki ponoVho okupirali mesto, dočim španska vlada trdi, da so bili vsi fašistični naskoki na obrambne postojanke lojall-stov odbiti. Uporniki še niso prodrli v mesto, ki so ga vladne čete zasedle pred dvanajstimi dnevi. v Hendaye, Francija, 1. jan. — Lojalisti ao nazbili utrdbe, v katerih so ae zabarikadirali fašiati po pa^lcu Temieia, s dinamitom. V teh je bilo okrog tri tisoč vojakov in slično število civilistov in večina je našla smrt pod razvalinami Španske čete so dobile veliko čov, kjer je križišče Nsnking-J zalogo srebra pod razvalinami Španske banke, v katero so s^ zatekli fašisti in katero so lojalisti razbili z dinamitom.. Okrog pod rt in so takoj postavili straže, da preprečijo plenitve. Oblaki Chicago. — CH. urad SNPJ in je sodelovala z japonskimi avtoritetami, umor- uredništvo Prosvete je 30. de- ien v Santfhaju * cembra obiskal Frank Kraševec J --iz Sheldona, Wia. Drugi obisko- valec v petek je bil James Tomšič is Strabana, Pa. Nov grob v Chicagu Chicago. — Zadnji teden je u-mrla rojakinja Mary Sv igel j. iPodiegU j« operacllji po dolgi bolezni in tu zapušča sedem o-trok, dva brata in sestro. Drugih podrobnosti vir nima. * Nov grob v Pen nI Fenelton, Pa! — Tu je pred kratkim umrl Jos. Mule, star 62 let in doma ic Pudob pri Ložu na Notranjskem. V Ameriki je bil 38 let in tu zapušča sina in hčer, v Clevelandu pa sestro. Bil je član JSKJ. Vesti is Minnesote Minneapolis. — V tukajšnji bližini je pred nekaj dnevi umrl slovenski župnik Anton Mikš, doma od Vrhnike, ki je bil v Ameriki od krta 1891. — V McKin-leyju je. umrla Terezija LestiČ, stara 47 let. Zapušča moža, tri hčere in tri sestre. — Pri avtni nesreči dne 24. decembra je bil lahko pobit Anton Kokelj iz E-veletha. b Pennsylvanije Strabane, Pa. — Albert Flor«: jančič st., član in uetanovitelj društva 18* SNPJ, se nahaja v u v Canonubuj-Itlll. Mlhrauške novice Mlhratikee. — Zadnje dni sta se poročila John Pečovnik in Franoes Remšak. — V bližnjem Shebojrgsnu so se zaročili Jos. Rupar in Pauline Virant ter Andrej Simolka in Adele Markovič. Nov grob v Ohiu Bridgeport, 0. — Dne 28. dec. je tu umrla Alojzija Kotar, stara 62 let in doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. Bila je članica društva 18 SNPJ in zapušča družino. Nov grob na zapada Seattle, Wash. — Dne 26. decembra je tu umrl John Petrič, star 70 let in rojen v Suhorju pri Metliki v Beli Krajini. Bil je član SNPJ 32 let. Zapušča družino. Tientsin ž**letnice. Kitajd bežijo iz Tsinana, glavnega mesta province Santung, in iz Tsingtaja, pristaniškega mesta te province, proti kateremu prodirajo japonake vojaške kolone. Kitajska policija v Tsing-taju je postreliU več oseb, ki so plenile trgovine in uničevale poslopja. Prve japonske čete so dospele v Sanglo, ki je oddaljen od Tsing-taja okrog ato milj. Kitajska armada, kateri poveljuje general Ju Hsueb-čung, se je umaknila proti zapadu, kjer ae je zapletla v bitko z Japonci. General Hsueh-čung je pustil okrog tisoč vojakov v Tsingta-ju, kjer rušijo poslopja z dinamitom in požigajo tovarne, skladišča v pristanišču ter japonske trgovine. Kitajci so uvideli, da ne l>odo mogli preprečiti japonske okupacije Tsingtaja, zato razbijajo poslopja, da bodo Ja-I>onci dobili same razvaline. Večje število ameriških državljanov je dospelo v Sanghaj na topničarki Sac ramen to, ostali pa se bodo ukrcali na dve dru-gi bojni ladji, ki sta še v prista-nišču. Ameriški konzul je posval vse, naj ne umaknejo na varno. V Sanghaju je bil umorjen Lo Pahong, vodja organizacije, ki je nedavno naznanila, da bo ko-"perirala z japonskimi avtoritetami pri rehabilitaciji mesta. Pahonga je ustrelil neki kitaj-ski nacionalist v francoski kon«. cesiji v Sanghaj u. Pahong je bil ustanovitelj postojanke Katoliške akcije v Sanghaju In je ■impatiziral s Japonci. Kitajska, 1. jan. — Oneral Seiči Kita, načelnik japonske vojaške posadka, je naznanil formiranje previsorične kitajske vlade v Peipingu. pod kateri območje bosU spadali provinci Cahar in Sansi. Ta vlada bo pod japonsko kontrolo. Dalje je v načrtu, da se U j admi-nistraciji pridruži federacija monsoUkih provinc. KiU je dejal. da bo tokijaka vlada kmaiu priznala petpingaki režim. Vest iz fašističnega vira se glasi, da so uporniki prodrli skozi obrambno črto, ki so jo zasedli lojalisti na zspAdni strani mesta po okupaciji Teruela. V naskokih na lojalistične pozicije so sodelovala fašistična bojna letala. Uporniki so zasedli vas Campillo po vroči pitki. Fašistično poročilo dostavlja, da je v tej bitki padlo čez tiso{ loja-listov, odkar pa je general Mi-guel Aranda odredil ofenzivo, da iztrga Teruel iz rok lojalistov, znašajo izgube slednjih okrog 6000 mrtvih in ranjenih. Vladni komunike priznava, da so fašisti zavzeli nekatere postojanke, zanika pa poročila glede števila ubitih in ranjenih. Vojne operacije so zdaj v teku ne samo na teruelski, temveč tudi na drugih fnmteh. Srdite bitke se vršijo v bližini Hueece, Pue-ble, Albortona, Sari ne ne in Co-! Ione. Madrid, 1, jan. — Pristaši španske ljudske vlade, ki so se skrivali v podzemskih hodnikih pod Teruolom, ko je bilo mesto še v rokah fašistov, so dospeli v Madrid. Povedali so, da so večkrat tvegali življenje, ko so iskali informacije o gibanju ljudske armade. Naciji zvišali pod- 4 poro drftžinam Novoletno darilo velikim družinam Berlin, 1. jan. •*+ Nacijske avtoritete so naznanile, da bodo družine s velikim Itevilom otrok dobile dodatno podporo iz sklada $108,000,000, ki je t>il določen v te svrhe, v tem lotu. Vsem staršem, ki imajo tri in več o-trok, je bila zvišana podpora. Vlada bo črpala denar iz brez-poselnostnega sklada, ki izkazuje prebitek zaradi padca Števila brezposelnih. Doslej je vsaka (delavska družina, katere poglavar nI zallužil več ko $480 na letq, dobila $4 na mesec za vsakega petega In nadaljnjega otroka pod šestnajstim letom starosti. Mesečna podpora bo zdaj zvišana od pet do osem dolarjev. Delavec, ki ima deset otrok in je doslej prejemal $24 na mesec od države, bo zdaj prejemal $56 na mesec. -T— , Velike poplave na severozapadu Reka ColumMja prestopila bregove Seattle, Waah- 1. Jan.—Silni deževni nalivi v zadnjih dneh so povzročili veliko škodo. Voda je zalila nižine, ko so potoki In reka Columblja prestopili svoje bregove. Več mest in vasi je zalila voda in jih Izolirala. Vode so tudi razjedle hribe in pomolile plasova. Plaz zemlje je zasul progo Canadian National železnice pri Concretu, Wash., in ustavil promet. Dash Point in Browns Point, predmestji Tacome, sta pod vodo. Voda je zalila nižine ob reki C o 1 u m b i j i od Vancouverja, Wash., do Salama, Ore., in jih iz-premenila v Jezera. Podrla je več nasipov in jezov ob reki in napravila veliko škodo. KROJAŠKA UNIJA 0 POLOMU MIROVNIH POGAJANJ •t. ._ • i.' Indirektno obsoja obe v sporu zapleteni skupini KAJ STORTC LAN-S T V O? New York. — Krojaška unijs International Ladi«*' Garment Workers, včlanjena v CIO, ama-tra polom mirovnih pogajanj med Ameriško delavako federacijo in Odborom za Industrijsko organizacijo za veliko tragedijo. Svoje stališče glede tega valne-ga vprašanja navaja v uvodnem članku svojega glaaila Jus-tice. _ Ts unija pravi, da je že Izgledalo, da bo prišlo do poravnave konflikta, ker sta se pri pogajanjih obe stranki sporazumeli glede vprašanja industrijskega unionizma v masnih Industrijah: kakor tudi glede omejitve moči eksekutlve ADF z ozirom na suspendiranje unij med konvencijami. Ta moč bi ji bila odvieta. Glede vprašsnje priključitve CIO k federaciji pravi ta krojaška unija, da bi bilo lahko rele-no, ako bi bila volja za to na o-beh straneh. "Vsem praktično mislečim ljudem se je ta stvar videla le vprašanja tehnike in metode, ne pa principa. Izgledalo je, da bi bili z dobro voljo, stvarnostjo in posvečenostjo lahko rešeni vsi problemi v razmeroma kratkem času," pravi unija. "Na nesrečo pa ae je izkasaJo, da ni bilo volje in odločnosti M » Sodnih prepovedal piketiranje tovarne Newark, N. J. — Okrožni sodnik R. Berry je prepovedal piketiranje tovarne Canter Fumi ture Co., kjer je unija pohištvenih delavcev oklicala stavko. Ts sodnik je nedavno proglasil vse sta-vke, katerih cilj je zaprts delavnica, za nelegalne. Znanoet odkrila "«• lektroneko diunglo Indianapolls, 31. dec. — Najnovejša raziskovsnja stomeltih in elektronskih sistemov, ki so bila izvršena v Isboratorijlh u-ni verze v St. Louisu in o katerih je bilo te dni poročeno na zboru Ameriške zveze zs pospeševanje znanosti, so odkrila presenetljivo domneva, ds je ns dnu vse materije ali snovi elektronska džun-gls. v kateri "divji" elektroni skačejo sem in tja brez reda in smotra. Stara teorija, da sta le dve vrsti elektronov, pozitivnih in negativnih, se razblinja v nič, ko so fiziki dognali, da je doslej znanih najmanj 1800 vret elektrona in vse te vrste se razlikujejo po teži. to, da v zadnjih štadljih skrahi ranih pogajanj ni bilo začaano odloženo vprašanje priključitve unij CIO in ADF In ae skušalo naj prvo rešiti problemov j uri s-dikcijskih odnošajev med sovl-mi unijami CIO in ADF, kar se je nsm zdelo logično, marveč Je bilo vse skupsj vrženo skozi o-kno. Takega postopanja bi nobene dobro m i slak oseba ne moglš smatrati za 'izdajstvo' ali 'dezer-tacije' a katerekoli strani. "Ne moremo si misliti, da Je kakšna skupina unionistov bolj poparjena vsled žalostnega rezultata pogajanj kakor je članstvo naše unije, Naša UrtTJs se nI pridružile gibanju CIO 4z moti-vov, da bi kaj pridobila aH vsled lastnih interesov. Pridružili smo se mu vsled principov in idealizma gibanja, vsled tega. ker smo bili globoko iftJntereeJrani, da se dokažf umestnost industrijskega unionizma v masnih industrijah in možnost orgsniziranja milijonov delavcev v teh industrijah. 7 "V boju za ta kardinalnl prin cip je naša unija sodelovala lojalno in z vsem srcem. V marsi-iDsIJ* as L Stavkovni val še vznemirja Francijo Rudarji in živilski delavci zastavkali Pariš, 1. jan.—Stavkovni val, ki ograža obstoj ljudske fronte, je zdaj zajel premogovno indus tri jo v severni Franciji. Cez ti aoč rudarjev je zastavkalo v Valenciennesu v premogovnikih kompanije Ansin v znak prote-ata, ker je odpustila nekaj rudarjev. Bojazen je, da ae bo stavki pridružilo 16,000 rudarjev v tem distriktu. Notranji minister je poslal na posorišče stavke posredovalce, da ustavijo raz-tegnitev konflikta. Rudarska stavka je aledila poravnavi stavke transportnih in mestnih uslužbencev v Parizu, v kateri Je bilo aavojevanih o-krog 120,000 delavcev. Nadaljnja stavka, ki jo'je vlada poravnala, je bila stavka raavažal-cev čaaoplsov v Parizu. Pod kakšnimi pogoji Je bila ta atavka končana, še nI znano. V stavki so zdaj skladiščni, živilski in kavčukarski delavci. Zdaj ugibajo, ali se bo vlada poslužila sličnlh metod, da po-ravfia to stavko, kakršnih s% je v stavki .mestnih uslužbencev. Poravnavo stavke je izsilila s grožnjo o mobilizaciji delavcev. Ker so skoro vsi uslužbenci bivši vojaki, Jih je nameravala poklicati pod saatavo in podvreči vojaški disciplini, da tako zlomi odpor. Zadnje poročilo se glasi, da premier Chsutempa ni dal nobenih obljub atavkarJem. Zapre-til Je s mobilizacijo predno so mogli komunisti, ki so podprl rumunski fašisti napovedali vojno židom Vlada naznanila izvajanje protižidovskega programa BERLINPOZDRAV-LJA FAŠISTIČNI RE2IM izravnavo te tragične iu drage »*"•»«"»■"• i*ww|»«i kontroverze. Najbolj značilTje'1V**'1* m f t,f0Tt>" rom. da je sodelovanje s vlado ljudske fronte nemogoče. Mar* Dormoy, notranji minister, Je zivsel drugačne stališče nsgo premier, kar dokazuje njegova izjava, da bo skušal pregovorit člane mestnega sveta, naj ivl šajo mezde transportnim dslav< cem in mestnim uslužbencem. Enajet milijonov brez-poeelnih v Ameriki Waahlngton, D. C., 2 jan. — V sredi novembra je bilo 10,-870,000 brezposelnih delavcev v Združenih državah. Tako ee glasi poročilo, ki ga je John D. Biggers, administrator štetja brezposelnih, včeraj predložil predsedniku Rooeeveltu Arms-da brezposelnih je danee mnogo va^ja. kar je Biggers tudi priznal. Po Izjavi delavske tajnic* je §70,000 delavcev izgubilo zaslužek v novembru, »lično število delavcev je bilo odsftovl Jenih v decembru, kar pomeni, ds je sdaj v Ameriki skoro dvanajst milijonov Nova protisovjet-ska zarota odkrita Armenija se hoče odcepiti od Sovjetske unije Mo«kvs, 1. jsn,--psem uradnikov v sovjetski socialistični republiki Armeniji Je bilo obte-ž«nlh, ds so skovali saroto, ds s« Armenija odcepi od sovjetske Kusije. Armenija, ki Je bila pro-glsšens za sovjetsko republiko 1. li>21, naj bi prišla pod protek-torat neke kapitallstičns država. Vest o aretaciji In obtožbi zarotnikov je objavil komuniatičnl liat, ki izhaja v Erevanu, glavnem meatu Armenije. Ta tudi napoveduje nadaljnje aretacije uradnikov, ki ao oaumljeni zveze z zarotniki. M I. Rizhkov, asistent Nikolaja Ježova, načelnika sovjetske tajne policije, Je bil Imenovan za upravitelja ruakega lesnegs trusta. Rizhov je nasledil V, I. Ivanova, ki gs Je sovjetska vlada odstavila 22. decembra na obtožbo zanemarjanja svojih dolžnosti. Druga** vest potrjuje dejstvo, da je bil Boriš Podolski, sovjetski poalsrrfk V t A t vinski, posvsn v Moskvo. Zs njegovega naslednika je Ml imenovan P. N. Kra pivintzev. 21 let bal žrtev smreleaje. Šoferji tapretili m oklicem etavke Philadelphla, Pa — Uflfja vos. ni kov taksijev je za pretila s stavko v • znak protesta preti kompaniji, katero je obddžils kršenja sklenjene pogodbe. R. Austin. predsednik unije, j# od* redil glasovanje glede oklica etsvke. « - M Bukarešte, Rumunlja, 1, jsn. Nspoluradna vest se glasi, ds bo tri dni aUra fašistična vlada, kateri načeluje premier Oktavijan Goga, pričela z drastično proti-židovsko gonjo. Goga Je prijatelj nemškega diktatorja Hitlerja, ki je tudi velik aovrainik Židov. Protižtdovskl ukrepi, izmed katerih bo vlada pričela nekatere takoj izvajati, določajo: Odatranltev vseh Udov ii vladnih služb, konfiskacija židovske lastnine, odvsetje državljanskih pravic vsem Židom, ki so prišli v Rumunljo po 1. 1022; preklic likersklh dovoljenj, kar pomeni, da ne bo smel noben Žid imeti gostilne In prodajati opojnih pijač. Zveze med Židi In rumu neko Časopisno agenturo bodo pretrgane. Da podpre svoj rtšim, Je Oo-gs pričel mobiMiHrati privatno policijsko armadi 100,000 mož. Vsi bodo noaili uniforme i znakom svastiks. V Rum uniji je okrog 1,200,000 Židov, proti katerim so naperjene vladne odredbe. Trije časopisi — Adeve-rul, Dimlnesta In Lupta, ki so bili naklonjeni Židom, so bili suspendirani Fašisti so prišli na krmilo po volllnsm porazu liberalne stran* ke, katere vodja je Oeorge Ta-tarescu. Slednji Je podal ostavko kot premier, ko nI njegova stranka dobila večine pri volitvah. ki so se vršile 20. decembra. Ministrski predsednik Goga Je naslovil apel IJudatvu, naj podpira rumunako dinastijo, Ka-rola In njegov režim. Dunaj, 1. Jsn. — Vest is Bu-karešte pravi, dp bo Magda Lu-pescu, prlležnica rumunskega kralja Karola In Židinja, odpotovala Iz Rumunljo. ftla bo v drugo državo, kjer bo ostala, "dokler se politična situacija v Ru-munljl ne izčlstl." Novi romunski premier Gogs JI je po svojem zastopniku sveto vsi, naj ae u-makne is Rumunlje. Berlin. 1. jan. — Dejstvo, da je Rumunija dobila fašlatlčnl režim, je bilo sprejeto s veseljem na znanje v nadjskih krogih. Ti ao pozdravili naznanilo, da Je Ooga i »ostal rumunakl ministrski prsdsednik. Iz tega sklepajo, da bosts Rumunlja In Nemčija kmalu sklenili vojaški pakt, ki pomeni ojačanje fronte fašlattč-nlh držav v Kvropi. Naciji so tudi veseli, ker je Ooga napovedal vojno Židom. Rim. 1. jsn. — italijanski tisk poje slsvospeve novi romunski vladi. Rumunlja Je postala fašl-stična država in časopisje s tem v zvezi opozarja Jsvnost na Mus-solinijevu napoved, ki Jo je Izrekel pred neksj meseel, da bo sedanje stoletja znano v zgodovini kot fašistično stoletje. Mušeolini toki za propadli ameriški ček Washington. D. C., !, jan. — Mussollni je po italljanakam konzulu v Newarku, N. J., vložil iai-bo proti tamošnjl banki, ki je saprla vrata.- Pred več tedni ao Italijani v Newarku zbrali |8M za Muasolinija in U denar ma je bil nakazan po čeku, ki es je glasil as D*Auria Bank 4 Truat Co.. tods U zavod,> bankrotiraj še BMdno je Muasullnl prejel ček. Ker je vlade jamčila za to bao ko, bo Mussollni idsj od federalne r pondeuek, 8. januarja PROSVETA THE ENUGHTKNMENT Uiiao IN UITNINA SUM PuolMtSNB JKDNOTS Glasovi iz naselbin r. ( M » U., M.M u Ml I-*, II.M ■ l-»H« ta CUar* r-M m mm UU. •• ^ tataj •• 1» (•r it MM 9TM 9* PRO0VRTA »M« C lNo». M, IMII, M« )• t Um Lep "ameriški način"! Prtd nekaj dnevi j« La Follettov senatni odsek, ki preiskuje kršitve civilnih svobodščln, objavil avoje poročilo o vohunstvu v ameriških industrijah. To je vsekakor prva tiskovina, ki je zdaj liki* iz urada federalne tiskarne V Washingtonu, katera se člta kot kakšen —detektivski roman. Ampak to pi "roman" za kratkočasje, temveč resnična slika, ki je tako grozna, da je skoro neverjetna. Poročilo La Follettejevega preiskovalnega odseka opisuje na drobno sistem špi-onstva, ki ga vzdržujejo industrijski npagnatje z namenom, da diskredi tirajo in ubijejo- vsako samostojno unijsko gibanje med delavci v Združenih državah. - Seznam industrijskih korporacij in manjših družb, katere redno uposlujejo in plačujejo vohune v delavskih unijah, obseza v tem poročilu okrog 30 strani drobnega tiska. Uključene so do malega vse večje a mer like korporacije. Malo, zelo malo je večjih družb v Ameriki, ki se ie niso ponižale tako globoko, da bi se poslužile ftplonaže proti organiziranim delavcem. La Follttejev odsek omenja neko tpionažno agenturo, ki je oskrbela industrijske barone • 804 vohuni, ki so pristopili k delavskim unijam. Ti ftpioni v unijah so bili tako akthrnl in agresivni, da je bilo okrog sto izvoljenih v odbore in eden je celo prišel do glavnega podpredsednika svoje unije. Med špioni v unijah je bilo 14 krajeynih predsednikov, 20 tajnikov, 10 blagajnikov in podpredsednikov ter 14 zapisnikarjev, fucat šplo-nov je celo bilo poslovnih saatopnikov (busi-nese agenta) in organizatorjev unij! Naloga vseh teh unijskih odbornikov kot vohunov je bila, da—kot se giasi poročilo La Follettejevega preiakovalnega odseka—"da izvohajo vae tajnosti unije« prepišejo ali ukradejo zapisnike, pomagajo spraviti aktivne člane na črno listo . , , hujskajo Člane unij k prezgodnjim ali nepravilnim stavkam in Izzivajo krvave izgrede v teku stavke .. Da so špioni v unijah to delo tudi vestno vršili in potegnili v svoje mreže In v kašo marsikaterega naivnega "revolucionarja" med delavci—so pokazale številne stavke v zadnjih dveh letih. Delavci, ki so drugače pošteni, toda zelo goreči, so najprej žrtve teh špionskih provoka-torjev. Preveč so slepi in zaverovani, da bi mogli spoznati v svojih "voditeljih" In "svetovalcih"—navadne kompanijske špione. Na drugi strani imamo zdaj novo potrdilo o moralni propaloeti ameriškega kapitalizma. Kapitalistična trobila so navadno najglasnejša, kadar je treba pripečatitl delavskim unijam in njihovim pravim voditeljem krivdo kakršnegakoli hudod«Utva, čeprav je v večini primerov ves delavski "zločin" v tem. da se energično branijo pred nasilneži in ubojnlkl. Kaj pa naj rečemo o industrijskih magnatih, ki sistematično trošijo stotisoče dolarjev ta špione in provekst^rje zločinskih dejanj, ki so potem pripisana delavcem? Kaj naj rečemo o dobrih krščanskih delodajalcih, ki se v svoji slepi strasti do proflta poslužijo najpodlejšlh sredstev za uničenje delavskih organizacij in poštenih delavskih voditeljev? Rlufarski kapitalistični tisk neprenehoma poudarja "smrriški način" (the American way) gospodarstva. Hitike in poravnavanja konfliktov Sramoten špionski sistem, ki ga je zdaj razgalil \m Foilettejev senatni odsek. 1« najlepše pokazal, kskten je ta "ameriški način". Prav nič se ne razlikuje od gangeškfh In raketirskih načinov zločinskega elementa v' ameriških velemest ih%- . Ampak ta organizirani izkorlščivafci in nji-hov i intelektualni hlapčoni na vrhu ameriške družb« \erjamejo, da svetemu namenu lahko alužijo tudi najpodlejša sredstvs—niso oni še vea Amerika, vse ameriško ljudstvo. V Združenih drUvah je na tiaoče In milijone poštenih ljudi, ki se zgražajo nad vso to gnusobo. Delavski boj mora biti pošten Za vsako novo pravico, ki si jo delavci pribor«, si morajo naložiti novo dolžnost in odgovornost. TI polteni delavci pa morajo poskrbeti, da bo čim prej konec teh raketirskih In hudodelskih razmer v najbogatejši deželi na svetu. Raket irak^ s gospodarski red, ki proizvaja raket i rs t vo In flotiastvo na vrhu in na dim—mora iti. \ f t • O sina verskega fanatika Milwaukee, Wfc^—Kajev Tone je bi) najstarejši sin družine, ki je štela 12 članov in je imela veliko posestvo. Tehtal je okrog 160 funtov, srednje velikoeti fant, ki je hodil pošvedrano, njegova gUva pa je vselej prišla na lice mesta prej ko njegove noge. Pelal je na velikem očetovem posestvu od rane mladosti, kljub temu ga je oče sovražil, kajti oče Je bil velik veraki fanatik, medtem ko se je Tone nagibal k svobodni misli. Ko je Tona videl, da ga oče kljub njegovemu težkemu delu sovraži radi vere^ je izgubil veaelje do dela in zasovražil J* svojega očeta, kar je bila pač čisto naravna posledica.. Jo sovraštvo je tlelo med njim*, Tone je doraščal in ae očeta nI več bal, pa je večkrat prišlo tako daleč, da se bi skoro sprijela. Tone se je držal cerkvenih zapovedi le toliko, da ni pobožno ljudstvo za njim s prstom kazalo, da je brezverec, največ pa radi tovarišije, ki se je med mašo ob nedeljah zbirala v cerkvenih kotih. To je maftnika tako jezilo, da jih je šel kar sam preganjat. Ker pa to ni nič izdalo, je s urižnice grmel nad očete, sprehajali po plantaži, je Tone izkoristil priliko in s plantaže pobegnil v Sao Paulo, kjer je bil na varnem. Čez dobre tri tedne je bil že doma, kmalu potem pa je odpotoval v Severno Ameriko, delal tri leta in precej zaslužil, nakar se je vrnil, si postavil lepo hišo in ai uredil domačijo, potem pa spet čez veliko lužo. Kako se mu je godilo potem in kako ae je nadaljevala njegova živ-Ijenska pot, ml ni znano, ker sem sam odpotoval čez veliko lužo. To je mala aličica iz proletar-čevega življenja, ki pokazuje o-četov verski fanatizem, njega posledice in .trnjevo pot mladeniča, ki se je skušal sprostiti težkih spon kakor je pač najboljše mogel in znal. Joaeph Ule. Iz ene depreaije v drngo New Philadelphia, O,—Upam, da mi odmerite malo prostora za moje poročilo o tukajšnjih razmerah. Mislim, da se nisem o-glaail v Prosvetl že nad štiri leta. Vzrok je, ker imamo delavci pretrudne roke za pisanje in tudi smo preveč v skrbeh za naš vsakdanji kruh. Na splošno smo vsi delavci prizadeti enako že od leta 1980. Kot vidim, je napred- naj svoje sinove krepko primejo, če ne drugače, pa zgrda, da se ka samo toliko, da smo v teh lene bodo nikdar več med službo tih prišli iz ene depresije v dru-božjo potepali okrog cerkve. A- ff<> i ko se to ne zgodi, je zapretil v avoji gorečnosti mašnik, gotovo pogubljeni in hudič jih bo v peklu pekel v peklenskem ognju. Seveda, ko je stari Ka-jevec slišal te besede, je malo manjkalo, da mu ni iz glave padla še tista mala mrvica pameti, ki mu je še ostala v možganih, Pa je rekel ves v sveti jesl: "Pa glih moj sin mora biti taka živina. Sram me je pred Bogom in ljudmi, da sem oče takega otroka. Bolje bi bilo, da bi bil crknil predno je zagledal luč sveta. Ti bom ie pokazal, malopridnež malopridni P Cim'je oče Kajevec prišel iz cerkve, ae je takoj znesel nad Tonetom to ga obkladal z grdimi besedami, kakor fanatični blaznež. Tone je molčal, oče pa je prijel za palico, da mu jih naloži po zadnji plati, kar pa se mu seveda nI posrečilo. Tone je bil spretnejši in Je hitro prijel za palico, jo zlomil na kose in jo vrgel pred očetove noge, nakar se je umaknil. Tone se je razvijal in doraščal. Bližal se je 24. letu in že delj časa se je zanimal za dekleta, kar je pač pri mladih in zdravih fantih nekaj naravnega. Tako se je zgodilo, da si je izbral svojo izvoljenko In se nameraval o-ženlti. četudi ai z očetom niaU bila prijatelja, je vendar upal, da mu oče nekega dne da poaeatvo ker je bil najatarejšl sin. Toda oče je imel mladega Toneta za velikega brezverca, zato je hotel, da njegovo poaeatvo oatane še nadalje pod vplivom katoliške cerkve. Tonetova ljubezen do deklet pa nI oatala brez posledic in nekega dne mu Ji neko dekle naznanilo, da postane mati, das to nI bilo tlato dekle, v katero se Je zaljubil. Zato se je zače nje isoglbatl tem bolj zlito, k< r Je dvomil, da bi bil on kriv, ona pa ae je trdno odločila, da bo njegova žena. kar ae je tudi zgodilo, ker ga Je v to prisilila. Prisiljeni zakoni pa ae navadno ne obnesejo. Poleg tega pa Je bila ona versko navdahnjena, on pa svobodomislec. To Je vodilo v neprestane prepir«. Kljub vsem tem neprllikam sta mlada zakonca vsako leto dala življenje novemu bitju. Potem al Je Tone kupil malo hišico z majhnim poaestvom. ki pa ni zadoatovalo za preživljanje vedno naraščajoče družine, zato je moral Jemati njive v najem. Do-lal je na njivah In hodil v dnine, mig"Ji šlo naprej, ko pridi neko (»mlad glas. da v Braziliji potrebujejo delavcev in vosnina Je zelo nizka. Tako Je Tone Odpotoval a skupino vsščaAOv v Brazilijo v Sao Paulo na tamkajšnje kav I ne plantaže, kjer so jih izbirali kakor živino na semnju. Zaslužek Je bil tako pičil, da Je komaj zadostovalo za hrano. Delo Ji bilo naporno, pri obiranju kave so Imeli oborožene čuvaje In razmere so bile skrajno slabe Beg je Ml torej t«»#s\en Ko so se nekoga večera Kar se tiče razmerv tej oko-bodo' lici, fo je v okraju Ttiscarawasu, je z delom skoraj pod ničlo. Lončarski delavci (clay work-ers) so večinoma brez dela že dolgo časa; prav tako tudi jeklarski in železarski delavci. Pre-mogorovi so Še prilično dobro obratovali od septembra do sredi decembra, zdaj pa smo tudi pre-mogarjl na psu. V Prosveti sem čital par dopisov iz Luzerha o razmerah na trdem premogovnem polju. Pisal jih je Frank Vratarich od društva 204. Mislim, da ga osebno poznam od leta 1083, od desete da do tega še ne bo prišlo, mo-redne konvenciji SNPJ, kjer je goče še ne pol stoletja, vendar 611 kot delegat. Simpatiziram s si želim, da bi dočakal ta dan. Kopipanije nam plačajo vsoto, katefo smo zaslužili od 1. do 7. decembra, povprečno tri dni za-rilužka, za prejšnjo pedo od 1«. do 30. novembra pa dobimo nekakšne certifikate ali plačilne obveznice, ki.se glase na ime kompanije —- Ohio Block Coal Co.— s podpisom Fred C. Loumisa. To nam plačajo 24. decembra. Nadalje, da od 1. decembra delamo le polovični čas, to je vsaki drugi dan (delavnik pet dni na teden) in da dobimo plačo 9. ja-noarja. In sicer polovici v denarju, polovico v kreditu ali plačilnih certifikatih. Enako tudi do 28. januarja. Uganka je, kdo nam badaJ denar za naš zaslužek, ki je označen na belem papirju, in kako živeti z družino. Na ta način bi komaj zaslužili do $16 na 14 dni ali do $30 na mesec. Vožnja na delo me stane od 25 do 60 centov na dan, potem je račun za elektriko« plin, društveni ases-ment, da ne omenjam drugih vsakdanjih stroškov za Življenje. To vam je civilizacija v izšolani in najbogatejši deželi na svetu! Seveda so šteti le bogatini. Ako bi šteli tudi siromake, bi dosegli še večji rekord v naši toliko^pevani civilizaciji. No, če bo šlo tako naprej, bomo dosegli tudi ta rekord, namreč v naših izkušnjah. " Ravno sedaj je preteklo 80 let, od kar sem v Ameriki in smelo trdim, da in i gre zmerom na slabše. Človek si včasih miali, prej ko bi izginil s tega pukla-stega sveta, prej bi se rešil te mizerije in skrbi. Za delovno ljudstvo seveda to ni • rešitev, marveč samomor. Rešitev za delavski razred kot tudi za posameznika je v borbi za boljše življenje In za socialni preobrat, kateri naj pomete s to gnilb kapitalistično družbo in Jo nadomesti z družbo, v kateri bo gospodar delavec. Kadar se to zgodi, si bo delavstvo uredilo življenje tako kot bi moralo biti in kot bi bi tudi lahko bilo. Dasi vem, Aliaa S. Haywood, CIO v New Yorku. tamkajšnjimi premogarji. Sploh pa se zdaj tudi tukaj nahajamo I sličnem položaju. Po mojim mninju so taki kompanije, kot jih omenja Vratarich, prodajali premog ceneje, zato so tudfbo-lje obratovale, dokler Je šlol Ko pa so videli, da bo stopil v veljavo tako zvani Guffeyjev zakon glede kontrole premogovne induatrije oziroma cen premoga, so si pa lipo izgovorili, da ni morijo obratovati' pod takimi pogoji. Naj poročam, kaj se je tukaj zgodilo. Pri kompanljL kjer delam kot premogar, amo bili 8, decembra obveščeni, da nam ne more izplačati našega zaaluika od 16. do 80. novembra. Takoj smo prenehali z delom in 10. decembra imeli skupno zborovanje, to je člani dveh lokalnih unij UMWA. Na zborovanje ao prišli tudi na-ši unijski uradniki ter Fred C. Loumis, sin premogovnega operatorja D. P. Loumisa, kateri si ji 22. decembra končal življenje v Cantonu, O. Kot je bilo poročeno v tukajšnjih novinah, si je končal življenje vsled obujanja, ker ni mogel dobiti $70,000 posojila. Na tem zborovanju 10. decembra so se premogarji in kompa-nijaki zastopniki pogodili, da ae z delom nadaljuje v rovih Wain-wright. Blue Shaft in New In-dustry. Te rove obratujejo tri največje, kompanije v tem okraju. Pogodili smo ae, da gremo delati pod sledečimi pogoji: Mislim, da so enakega millje-nja tudi drugi čitatelji in somišljeniki. Veselo novo leto vsem. Želim, da bi se dopisovalci pogosteje oglašali in agitirali za močnejšo SNPJ. ~ Mlchael Flaher, 484. Dve aliki svetega bualneaaa Cleveland, O—Blagor svetemu businessu, ker lahko svobodno izkorišča nebo in zemljo. Oboje mu verno služi, vera in zemlja ter vse, kar je na nji in v nji. Ne samo na vvallstreetakih konferencah, kjer se baranta za o-gromne kupe denarja in za milijone proletarcev, ampak tudi v Clevelandu in vseh ostalih mestih se na vae načine ljudstvo Izkorišča, le da je business, vse za sveti business. Ko sem zadnji teden hodil po mestu, sem marsikaj videl. V relifnem uradu sem videl vse polno prosjačev izčrpa nega ljudstva, ki so prosili za najpotrebnejše potrebščine. Sami so videli, da ljudje v resnici potrebujejo, kar prosijo, pa ao Jim kljub temu odklonili a izgovorom, da n dinarja, ga M pa ga ni, četudi so nekateri' dokazali, da ga Je v tej deželi obilo in aredstva, da ai ga lahko dobi. Toda oni trobijo že oaem lit ino in isto pesem: nimamo nič, ne damo nl£, ne vemo nič, pomagaj ai sam. To je edini odgovor, ki ga sestradani reve* dobi od njih. £*1 sem tudi v urad WPA, in kaj sem tam videl? Isti priaor: grupo izčrpanega ljudstva, ki je prosilo, naj mu dajo delo in skromni zaslužek. Potem sem šel naprej po ulici. Kaj sem videl? Vse polno beračev, ki prosijo milodarov. Tu zvoni eden z zvoncem, tam igra nekdo na pihala, tretji tolče na boben. Iz vseh se sli&i ista pesem: daj, daj daj. Pa sem si mislil: vse to vidim v eni najbogatejših držav na svetu. Rekel bi lahko, da je najbogatetfa z berači, ne z denarjem, ako bi sodil po tej sliki. Sel sem naprej in naprej, dalje in dalje. Ogledoval sem izložbena okna in vidim vsega dovolj in za vse ljudi, kar kdo potrebuje. Vidi se razne stvari in luksus, sploh vse, kar si moreš misliti. In povsod vidiš sezonska voščila "vesel božič in srečno novo leto." Dalje: "kupi to in kupi ono." Zasliši se pesem tam v judovski prodajalni. Pogledam, pa vidim katolike, ki po-jo katoliško božično pesem. Potem pa buainess in spet business. Ozrem se okrog in vidim velikega katoliškega Miklavža, ki z glavo miga. Postavila ga je judovska firma. Spet business. Pa ni to bilo prav nič proti katoliškemu Bogu ali veri. Vsaj naši stražarji se niso nič oglasili ali protestirali, niti jih ni nadlegovala policija. Vse je bilo vei vse postavno, le da je bOsinesa, sveti business. Tu sta torej dve sliki: na eni strani slika mizerije, na drugi pa izobilice; na eni strani milijoni nerouničev, ki so dolga leta garali in iredaj stradajo, na drugi pa peščica onih, ki kontrolira vse dobrine in vse javno življenje. Ako pa gredo člani od Work-ers Alliance, organizacije brezposelnih, v mestno hišo vprašat za delo in zaslužek ter živež in druge potrebščine, pa jih naže-nejo: marš v ječo s temi voditelji. To je vse proti Bogu in veri ter postavi. Četudi so ti izmoz-gani trpini zgradili tisto hišo in plačah zanjo, da se sedaj v nji redijo raini politični kruki, nimajo ti ljudje pravice, da bi v nji zborovali In zahtevali svoje pravice. Zopet dokaz, da so mefttne hiše za velike kruke, ne za delavce, ki so vse produoirnli, sedaj pa nimajo nič. Blažena republikanska in de-mokrataka krukarija! liiuts Kocjan. Dela dež in uničuje meglo Angleži se iz umljivih razlogov zanimajo za izum nekega Holandca, ki ;rdi nič manj nego to, da je mogoče uničevati neglo. Ta Holandec, Avgust Veraart, eksperimentira ie ipesec dni z velikim parnim strojem na letališču Shipholu pri Amsterdamu. Njegovi poskusi so baje uspešni. Tako je v Amsterdamu in v skoraj 70 km oddaljenem Rotterdamu vladala takšna megla, da bo morali ustaviti ne samo promet po cesti, temveč tudi po vodi in po zraku. Veraartovi poskusi v Amsterdamu so dosegli to, da so mogli v obeh mestih promet obnoviti, kar je seveda velikega gospodarskega pomena. Veraart izpopolnjuje svoj izum že več let. Da frtfrišel w njega, mu je dal povod sloviti aeroplan "Pelikan", ki je v štirih dneh opravil rekordni poilt iz Batavije v Amsterdam in je imel pri pristajanju na schiphotekem letališču velike težave. Veraarta na Holandskem dobro poznajo, ker je nastopal že kot "izdelovalec dežja" in v tem področjti je imel dejansko nekaj uspehov. Holandske državne in mestne oblasti — ministrstvo za narodno brambo, letalske in pristaniške oblasti, so mu s svojo podporo na razpolago. Odkar Veraart praktično preizkuša svoj izum proti megli, se je povprečno število meglenih dni v Amsterdamu skrčilo baje za 60 odstotkov. Dež izdeluje na ta način, da trosi iz letal led in sol na poseben način rped oblake, ki se potem kondenzirajo in se vlijojo kot dež na zemljo. V svojem boju proti megli poskuša Veraart spraviti zrak v gibanje navzgor, da bi na ta način v meglo "izvrtal" luknjo, skozi katero si sonce prebije pot do zemlje. S tem je glavno delo opravljeno, kajti sonce megleni oklep potem z lastno močjo uničuje. "Lukni6" si pripravi izumitelj na ta način, da brizga veliko množino vode pod visokim pritiskom navpično v zamegleni zrak. Te vodne količine pri tem hitro izhlapijo. Vodni curek osredotoči Veraart na čim manjši prostor in sicer nad talmi, ki imajo visoko izhlapilno kapaciteto, n. pr. nad peščenim ozemljem, -luknjičavim kamenjem, griči, drevesi itd. Prazaliki glavobol Itarberton. O.—Božični prazniki ao minili in kmalu (ko bodo te vrstice zagledale luč sveta) mine tudi novoletno rajanje, o-stal pa je glavobol, tako da človek ne ve o čem bi pisal. Z de- >ini gre po ža-iteri rojaki ao! lom v naši nasqjbi lostni poti in neka dobili "amerikanake počitnice", ki ao eeveda brezplačne. Kar niso molje dali mamicam za božična darila, so gotovo zatraekali na Sllviitrov večer. Tako Je In nič drugače. Sporočiti moram žalostno vest, da Ji umrl naš pionir Jernej Strle v starosti «8 let. Smrt Ji prišla štiri mesece po smrti njo-gove šine Marijane. Naj v miru potivat r<>kojni Jernej Štrli Ji b« član društva št -48 SNPJ. it. 110 KSKJ in samo-društva Domovina. Klub "Kras" bo obdrftcval svojo iijo v nedeljo, dne t. januarja zvečer. Oddale se bodo tri nagrade v gotovini članstvo pa mora biti navaoče. ako hote biti dilitno nagrad. ITjrefc. Materinstvo in lepota Mnoge ameriške filmske zvezde so menile, da se morajo odpovedati materinskim radostim, ker si niso mogle dovoliti, da bi za dve ali tri leta ostavile svoj poklic, na toliko časa, kolikor Je potrebno, da se mati spočetka posveti avojemu otroku. .Glavni kozmetični strokovnjak Hollywooda, Max Factor, pa se oglaša proti temu naziranju. "Baš poklicni razlogi bi morali igralke pripraviti do tega, da bi se materinstvu ne odpovedale, temveč, da bi stremele za njim," pravi in nadaljuje: "O etičnih razlogih-sploh nočem govorici in bojazen, da bi svojega otroka ne mogle preživljati, za te ženske ne velja. Toda kot strokovnjak moram opozoriti na to, da je mati lepša nego ženska, ki ne pozna sreče materinstva. Matere imajo lastnosti, ki jih tudi najspret-nejši kozmetik s svojimi pripomočki nikoli ne more tveziti: zrelost, potrpežljvost, razumevanje in nesebičnost. Matere si ohranijo svojo mičnost in svojo mladost tudi dosti dlje nego ženske brez otrok. Imajo pač zanimanje za Življenje, ki nikoli ne popusti, za njegove lepote in tudi za njegove grdote. Vsak dan jim prinaša doživetij, ki njih lepoto še poglabljajo in Jo delajo bolj plastično. Rad bi navedel samo nekoliko imen, ki so širši javnosti zelo znana in ki moje naziranje potrjujejo: Marlene Dietrichova, Ann Hardingo-va, Virginia Bruceova, Nofrna Shearerjeva, Joan Blondellova, Joan Bennettova, Mary Astorjeva. Vse te ženske imajo otroke in si hranijo lepoto ie leta, celo čez svoja leta, in si jo znajo še vedno večati. Moda površne mičnosti je prešla. Film in publikum zahtevata v isti meri poglobljeno, počlovečeno lepoto, ki je v svoji celoti važnejša nogo popolnost barve in črte. Moji strokovni tovariši in režiserji so odkrili, da imajo samo matere to lepoto v polni meri. Michelangelo in Rafael nista brez vzroka tako pogostoma slikala Madonno in skoraj vedno sta al za modele najemala matere." Največja globina Ameriški geolog dr. Harold Harger je priAel v nekem rudniku za diamante blizu Kapskega mesU do globine 2900 m. To je največja izkopana globina v zemeljsko skorji, kar jih beleži zgodovina človeškega rodu. Od leve preti M: WMMa* A. in notranji tajnik Har*M leto. (Iz Prosvete z dne 3. januarja 1918.) DomaS* v—ti. Slovensko republikansko združenje je naraatlo na li centralnih organizacij in samostojnih drufttev. Ddav*kr rssft V kongresu debatirajo o mezdni krizi, ki Je nastala z vojno. Svitoma vojna. Nemčija Je spet ponudila mirovne pogoje anUnti. toda ti pogoji so si izkazali kot pogoji, ki Jih Jo Nemčija dala Ru-alJL Sovjetska Rusija. Po kratkem premirja se Ji dvllna vojna med boljševiki in koeaki obnovila. * PONDELJEK, 8. JANUARJA i PR 08V1Y I Vesti iz Jugoslavije člte, In storite, če kaj morete! Jutro. nevzdržno stanje v bre 2is&em p08avju sbščin i, aru- Prebivalatvo Je po . skrajno izčrpano Brežice, 16. decembra. Brezuspešno je danes vsako pripovedovanje in opisovanje o-bupnih prilik našega Poeavja, brezuspešno vsako rotenje oloiaj našega IKMavskega kmečkega človeka. In ko naš človek tako obupu-je nad nevsdrtno usodo, dobiva v tolažbo dan za dnem nove dav-čne opomine, terjatve prvega in J« ni niti toliko, kakor so ga posadili. Vseh drugih pridelkov nič.. Edino puhle koruze je zra-slo nekaj! Za par mesecev! Ali ni to najhujša elementer na nezgoda. ki menda ni niti v davčnem niti v "zaščitnem* za komi predvidena, pa je vendar uničila In ubila vse naše kmetij stvo? O tem premišljujte, go te drugega obroka "zaščite" Itd. Nihče še ne vpraša, odkod in kje to vzame! Nikogar nima-mo v nresu, ki bi tolmačil to slo na merodajnlh meettti In izposto-val olajšanje! Takih težkih go-»podanikih in socialnih časov še hs* človek ni doti vel! Nadatjno zlo, ki obreatoja na- še podeželje, so brezštevilni pro-sjaki, ki si podajajo kljuke kmečkih vrat iz rok v roke. 30 do 80 beraveč, največ profesionalnih delomrznežev v vseh mogočih o-blikaih in z vsemogočimi iago-vori, prihaja dnevno v podešel sko hišo. Kakšen nastop imajo ti ljudje, ki jim je duh pri tam poslu popolnoma otopel, je mogočo samo doživeti, ne pa opisati Vsevrstne grožnje, kletve in po-grde kar sipajo tam, kjer ne dobe ničesar. Zato skuša vsak, pa če sebi odtrga od ust, odpravit takega človeka od hiše Čim lepše. In če ima takle posamezen dar vrednost samo dinarja ali le pol dinarja, je to težak vsakodnevni davek za našega, že itak izmozganega človeka! Tudi gornja konferenca je tem obširno razpravljala. Govorili so, da je treba odpraviti be-raško nadlogo na način, kakor je uveden že v neki sosedni državi kjer je vsako nabiranje najstrožje zabranjeno in ni kaznovan samo berač, temveč tudi oni, k na tak način komu kaj da ali koga prenočuje. Koliko zločinov b bilo š tem onemogočenih, ker b; bilo skrivanje in preživljanje i beračenjem onemogočeno vsem sumljivim zločinskim tipom in b se nihče ne mogel izgovarjati, da je podpiraf zločinca, ker ga ni poznal. Obča zahteva je, da se osnujejo za vse delomrzneže prisilni delavski bataljoni in da se v svrho zaposlitve prične 1 nadaljevanjem onih javnih-na prav, ki so zadnje čase vsaj \ našem srezu popolnoma zastale. Nebroj novih občinskih in drugih cest so pred leti začeli gr* diti, prišli do polovice ali tudi dalje, —- sedaj pa vse razpada! Tudi gradnja drugega tira Zida nimost-—Zagreb bi slutila temu namenu. Država bi gmotno pridobila, brezposelnost bi prestala, narod bi bil rešen silne nadloge in tisoči mladih kriminalnih kandidatovi ki igroze stati državo kakor družbo mnogo večjih stroškov, bi bili rešeni in privede, ni na pravo pot. Konferenca je dalje enodušno priznala, da je količina koruze, ki more v tem nerazvajanem srezu kot edino živilo priti v po-štev, ugotovljena po sreskem pomožnem odboru, ki obstoji iz banskega svetnika Tratnika, zar stopnika Kmečke zveze, notarja dr. Lesarja, Člana Kmetske zbornice Boviča in zastopnika sreza, na 25 vagonov kot letna potreba daleko prenizka. Saj je še v predvojnih časih in ob normal nih letinah naš srez, kf je splošno daleč pasiven, porabil toliko žita, da je ssmo ena veletrgovina v Brežicah razprodala štirikrat večjo množino žita vsako le-to poleg ogromnih množin pšeni-čne moke, ki je še takrat bila dostopna našemu malemu človeku. Kot najnujnejša množina koruze za zasilno pomoč onim, ki si je ne bodo mogli brez pomoči oskrbeti v trgovini, je bila soglasno določena za ves srez na 100 vagonov. Zlasti nesrečno in nesposobno je pojmovanje elementarnih nezgod, ki so prizadele kmetijstvo. Tu vidijo le točb in povodenj! Ce o Čevljih presoja nekopitar, je vedno tako! Da je toča z neurjem silna katastrofa, ki zapusti za seboj obup in jok ter mnogokrat strašno rasdejanja, ne taji nihče. Sreča v vsem Um je le, ker navadno niso s tem prizadete obširne pokrajine in morejo v takem primeru neprizadeti sosedje priskočiti nesrečnežem na pomoč. Tudi povodenj je omejena le na ožji pas. Letos pa nas je prizadelo vse nekaj hujšega in splošnega, proti čemur ni zavetja, ni rešitve in ni leka. Celoletne preobilica vlay< je f zimi uničila vso ozimnino. Kar pa je še kje ostalo, j« pomladi v cvetju in potem v zorenju osmodils slana tako, da je bilo v najboljših primerih povr njeno samo seme. Pomladni in letni sadeži so m gnili ns rss ti In niso dočakali zorenja. Krompir VELJKJB POVODNJI NA Da LENJ8KEM Krka se je raalila v vsem toku. Pfromot marsifcod prekinjen. . Kostanjevica pod vedo Novo masto, 16. decembra. V Radenskem polju so bila še v nedeljo prostrana jezera, ki so dosegla vasi, ker petiralniki niso mogli požirati silnega dotoka s hribovja. Ker je odtlej še sko-ro venomer deževalo ali snežilo, •o se jeaera rszširils in povzro- j čila posestnikom v teh krajih že I; doslej občutno škodo. Toda zara-' di neprestanega deževja, ki traja V večjem delu Dolenjske že od 10. decembrs, so posebno hudo prizadeti še marsikateri drugi dolenjski kraji. Krka je snoči prestopila bregove v vsej svoji dolžini in je seveda takoj povzročila velikansko škodo posestnikom na obeh bregovih, Dosegla je njehove domove in gospodarska poslopja, občutno pa so prizadete tudi držsvne in bano-vinske ceste. Danes zjutraj je Krka poplavila državno oeeto pri km 522.5 in pri km 525 na progi od Novega mesta do Zagroba. V tem odseku je prehod nemogoč. Pri Sv. Križu je Krka danes narasla že 8JO m nad normalo. Banovin-ska cesta,, ki vodi skozi 8t. Jernej, Sfcocijan, Rako, Malence, Kostanjevico in Sv. Krik je za vozni promet zaprta. Poštni avto, ki bi bil moral danes prispeti is Brežic v Novo mesto ob 9. dopoldne se je morsl zaradi vl"-soko narasle vode pri Kostanjevici vrniti v Brežice. Spričo tega so bili danes v Novem mestu vsi naročniki brez dnevnikov. Iz Brežic je bila šele poštna pošiljka dirigirana nazaj v Ljubljano in Če pojde po »reči, bomo Novo-meščani šele ponoči pregledali jutranje novice. ' Najhujšo škodo je Krka povzročila posestnikom vasi Za-boršt, Zbure, Zalog, fifcocijan,! Grmule, Dobruška vas, Dobrova, Cučja mlaka, Zameško, Gmajna in še nekaterih drugih krajev. Kostanjevica je spet vsa pod voda Avtomobilisti, namenjen! v Zsgreb, so se morali saradi poplavljene državne ceste vrniti v Novo mesto. Spričo novegs deževja se bojimo najhujše katastrofe. V Novem mestu je Krka bila še dopoldne 1 J6% m nad normalo. Poplsvlls je vse vrtove na svojih bregovih. Težki potok, ki se pr{ bolnišnici usmiljenih bratov zliva v Krko, je v vsem svojem toku poplavil okolico. Voda je vdrla v mlina, stoječe ob strugi, in je lastnikom povzro-čila občutno škodo. Tudi na ba-novinski cesti od Novega mesta do Krškega je promet nemogoč Zloctutvo med ži' valmi Bučke. e Hude posledice naraščanja voda so se pokazale zlasti tudi v nekaterih krajih na Hrvstskem. Pri Ssmoboru je velik val potegnil i »cboj dva šolarja, Alojzija Rešetarja in Stenica Lunta-sa, ki sta bila na pota iz šole domov v vas Dubrovft, pol ure od Samobora. Runtass so rešili. Re-tetarjs pa je voda odnesla. Pri Varaždinu je vods poplavila prostrana zemljišča. Zlasti tsih, kjer se izliva Mora v Dravo, js več sto oralov, zemlje pod vodo. V marsikateri vasi so morali kmetje spraviti živino in svoje dru-ine na vsroe. Sava je takisto Ali so živali zločinci? Ali imajo kakor ljudje zločinska nagnjenja? Ali dobimo med njimi tatove in morilce? Znanost odgovarja na ta vprašanja pritrdilno. Mnoge živali kaiejo izrazito zločinska nagnjenja, skoraj vsako obliko človeških zločinov najdemo tudi med njimi. Za mnoge zločine živali doka-žemo lahko tudi premialek In namero za zločin, kakor bi rekli v eziku juristov. Kot primer navadimo tu tragedijo dvojice ščirv-ksvcev, ki jo je noki lastnik vrta v okolici Berlina opazoval to poletje. Sčinkavca sta si zgradila gnezdo in samkca je valila-Ves čas, ko je sedela na jajcih, se je tsm okrog podil kos. in očitno prelal. Ko so ss mlsdiči izvalili ter sta samec in samica prvič zapustila gnezdo, se je kos vrgel na zarod in vse štiri mlsdiče ugrabil. Ta primer bi lahko bil poedin primer, če bi mnogi gozdarji, vrtnarji in drugi pogostoma ne opazovali podobnih stvari. Kos velja danea zs najnevarnejšega roparja v gnezdih malih ptic. To dejstvo je tem bolj pomembno, ker so se kosi v zadnjih desetletjih mnogokje zelo razmnožili in so s tem itrinili druge ptice pevke. Povsod tam, kjer gneadi kos, drugih ptic pevk ni v bližini. ' . ' Tatvine naletimo v živalskem svetu posebno pogostoms. Čebelam moramo p. pr. očitati, da ne razločujejo dobro med mojim In tvojim. Oolobi in vrabci so hudi tatovi, posebno vrabci kradejo po lastovičjih gnezdih —' za kar se spet lsstovke maščujejo pri vrabcih. Kavke niso samo tatinske, rsde se tudi opijajo. Krad-Ijivs sraka je postala Že nsrav-nost pojem. A tudi med četveronošci dobimo nepoštene elementa. K njim pripadajo posebno mačke, med tem ko so psi pošteni, čeprav krade seveda tudi psica, ki mora skrbeti za mlsdiče, kakor sraka. Materinska ljubeaen dela šival pač slepo. ' 'Umore in detomore opazujemo med mnogimi Živalmi. Pri tem ni treba misliti n« primere, da usmrčajo mesojedne žlvsii druge zavoljo glsdo. S tem nudijo le svojemu neravnemu nagonu. Ce pa štfk drugega štrka umori is ljubosumnosti, tedaj je te, pravno gledano, pravi umor. Ljubosumne afeve so med štorkljami posebno pogoste, pa tudi pri drugih živsllh. Spomnimo se ssmo na krvave boje jelenov dobi parjenje. Detomor med živslmi nI redek pojsv. Posebno med pticami so primeri, da starši požre svoj ls- Parada francoskih vojakov po utttah mesta Niče. mo is skrbi za prehrano. Narava je uredila stvar pač tako, da zmaguje močnejše nad slabotnej-šim. Ce n. pr. pajek prede pravejane mreže, da se mu vanje nalovijo vsakovrstne živalce, tedaj tu ne gre za zločin, temveč za naravno prlskrbovanje hrane, In prav tako ne bo smel dobro vzgojenemu mestnemu psu ntti-če zameriti, če pozabi na kaki-nem izletu na svoje privzgojene lepe manire In se nenadno spoz*> bl nad kakftno kokošjo ter jo u'-smrti. Tudi tu gre za naravno nagnjenje, ki počiva v živali. Bili lo časi, ko so živali zavoljo njihovih zločinov postavljali celo pred sodnike, n. pr. majni-ške hrošče, miši, podgane, kobilice. Takrat gotovo ni llo za zločine v pravnem smislu te bese- Mesta nad oblaki i Zveze je dosegljiva šamo preko stni zarod ali pa ga vržejo Is gnezda. Skoraj pri vseh ptičjih vrstah naletimo na matera, kl pozabljajo na svoje dolžnosti in se na ts nsčln izognejo naporu, da bl svoje mlsdlčs vzredile. Zs človeškegs opazovalca so videti takšni primeri grozoviti. In vendar ne smemo trditi, da bl bila zločinske nagnjenja pri živalih tsko izrazite, kakor pri ljudeh. Msrslksteri živslski zločin se nsm zločin samo zavoljo tegs, ker smo površno poglede« vanj. Msrsikaj izvira sa- močno narasla. Pri Zagrebu je kopslišče "Afrika" popolnoma pod vodo. Pričskujejo pa še več-jegs napona. Po neki novi statistiki je najvišje mesto na svetu Cerro de Pasoo, glsvno mesto junlnskega okrožja v južnoameriški republiki Peruju. To mesto leži nič manj nego 4802 m nad morsko površino, v Um primeru nad površino Tihega ocoana. Marsikomu se bo čudno zdelo, da) se morajo ljudje v tskšni višini zbira tt k stslnemu bivanju. Ti ljud Je, kakšnih 20,000 jih je, so v resnici "najvišji ljudje na svetu", če izvzamamo nekoliko samotarjev, ki živijo kje svoje od vsega svete ločeno življenje. Ksr Je te ljudi, v prvi vrsti Indijance in mestlce, povedlo tako visoko nad obiske, Je seveds vaba, ki JI ljudje le poredkoms zo-prvujejo: v Oefru de Pasco pridobivajo zlato, srebro In baker, zato vodi tudi drzna gorsks železnica Iz Orojre v Umi v te vi-šine. Tujec se mudi komaj dan v tem najvišjem mestu na svetu, ne ds bl gs nspadla gorsks bolezen, ki jo imenujejo tam "so-roeho". I Toda Carro d« Pasco nikakor nI edino človežko naselje, ki se ponaša • takšno nenavadno višino. Baš v Južni Ameriki jih je še več. Dve bollvfjsk! mesti spa data med najvišji naselji ns svetu. To J« I*« Tez, bollviJ*ka prestolnica, ki leži 8800 m nad morsko gladino in Je izhodllče kordiljerske železnici, ter PotoH si, staro mento srebrnih rudni kov, kl leži v višini » i) ^ sti znanstvenikov Resolucija zahteva intelektualno svobodo Indlanapolts, 31. dec. — Kongres amerlkklh znanstvenikov je včeraj sprejel resolucijo, ki je deklaracija neodvisnosti inanst-va In posiv na svobodne znanst' venike vseh dežel, naj se potegnejo za mir in svobodo misli, govora in tiska, sploh za demokracijo povsod, kjerkoli je te v nevarnosti. V zgodovini smcrlške snsnostl je to prvi korak te vrste, da ao ■nanstveniki zapustili svoje polje In izpovedsli svoje stališče glede miru in demokracije. Resolucije, katero zo sprejeli znanstveniki, naglaša dejstvo, ds je znanost docela neodviana od državnih mej in prav teko od rasnih razlik in raligij in mora se razvijati In cvetetl le tam, kjer Je mir in Intelektualna svoboda; nsdslje si Amerltka svezs u pospeševanje znsnosti nadeva novo nalogo, kl Je, da preišče učinke moderne znanosti na Človeško družbo; naposled vabi organizacijo znanstvenikov v Angliji in podobne organizacije v vseh demokratičnih deželah, nsj ko-operlrajo ne samo v Interesu čist« znsnosti, temveč tudi v interesu miru In JntHektuelne svobode, ds se bodo mogli dobički znsnosti čim prej raziiriti po vsem svetu. . . S tem korakom so se smeriški znanstveniki kolektivno Izjavili zs demokracijo In proti vsaki to-talitarnosti in diktaturi. ^ ■ 11 . ■ I II ■! |l l I |- —T Amerika v oboroževalni tekmi Španski poštenih vidi zmago v tsm Utu Chfeago, 1. Jan. — Apsnskl po. •lanik v Združenih držsvsh, Fer-nsndo de I "Mislim, Agnes, da bi bilo boljše, če Bi odvetnika izbiješ iz glave." Agnes je prijateljico začudeno pogledala "Zakaj? Ali se ti mar sdi, da ni spodoben človek?" "O, to že. Le zdi se mi, da ti nisi njegov tip." Agnes jo je zmedeno pogledala. "Po čem to sodiš?" "Kaj vem . .. Zdi se mL" Agnes je silila v prijateljico z vprašanji. "Ali veš kaj določnega?'Prosim te, povej mi. Vedeti moram." "Da," je prisnaU Irma, "bojim ee, da ni več proet" 'Takrat ko sem ga videla, še ni imel poročnega prstana." "Od Ukrsi so minuli ie trije tedni. Boljše je, da ti povem. Medtem se je zaročil." "Ne, kaj Ukega! .. .To se je zgodilo najbrže šele zadnje dni," je ugibala Agnes. "Da", je potrdila Irma. "Katera neki bi to mogla biti?" je vdano vprašala "Ti je menda ne poznaš?" "Pač," je menila Irma. "Jez sama sem. Včeraj sva se zaročila." I) PBOflVBTA. mmr, SSST S«. Uvadals Am, ss Ust Presvete ............ČL draštva It. Nssler Ustavite Udalk la ga priplšito k siojl aarečaial e< •)..*......................................Cl. šraštvs št......... I)M.M.I..,,,.,,,,,,,,,,,........ • .... .CL š)••••••••••....,*•.».. .,••••••••.,••....,.Ol š). ,,,,,,,, .Cl lt..r«M>. Dršsva IMfcSaease.................................rrrrttttistssw*tss*s*r TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VSA ti«ksr»ke obrt ipadajoča dsfs Tiska vabila sa veselice knjige, koledarje, slovaškem, češkem. in shode, vlsitnlce, v Slovenskem, hrvatskem, angleškem jeziku in drugih VODOTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ„ DA TI8KOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnil« daj« vodstvo tiskar unijsko delo prrs vrsto P lit to ps informocijo no S.N.P.J. PRINTERY 2CS7-59 Sa LAWNDALB AVBNUE Tekle« Recfcwel 4*04 -J t 1 CHICAGO, ILL. ^ ' U Ta« ss dsfcs aa MJo ta4