M&vllO IMLSM»i mm. m, poštnina plafana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, CiftRTEK IN BOgO^O._Cen* poBamecni 8t«vllki Din 158. TRGOVSKT list Časopis za trgovino^ Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za K leta 90 Din, za X leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto dne 23. novembra 1935. štev. 121. gaspodacska delcu/Msi V prvih povojnih letih je še bilo nekako razumljivo, če se je skušala pospeševati gospodarska delavnost v državi z raznimi privilegiji. Cim bolj pa so postajale razmere normalne, tem manj utemeljenosti je bilo za privilegije, ki bi pač smeli biti le začasno sredstvo, nikakor pa ne trajno. V nasprotju z vsemi zdravimi gospodarskimi načeli pa se pri nas privilegiji niso nič omejevali, temveč podeljevali vedno novi in novi, da že skoraj ni gospodarske panoge, v kateri ne bi imelo to ali ono podjetje zaradi svojih privilegijev naravnost gospodujoč položaj. Tako smo dobili na denarnem trgu kar pet privilegiranih državnih zavodov. Da bi ti koristili javnosti le primeroma toliko, kolikor so s privilegiji prejeli od javnosti, pač ni mogoče reči. Tako so 11. pr. naše kmečke kreditne zadruge brez vseh privilegijev stokrat bolje rešile vprašanje kmečkega kredita kakor pa Priv. agrarna banka, ki je posojevala kmetom denar za tako visoke obresti, da v Sloveniji sploh niso prosili za njene kredite. To se pravi z drugimi besedami, da je sicer morala tudi Slovenija plačevati za privilegije Priv. agrarne banke, da pa od njih ni imela nič in zato direktno izgubo. Kakor bi morala Priv. agr. banka rešiti vprašanje kmečkih kreditov, tako bi morala Drž. hip. banka rešiti vprašanje komunalnih in samoupravnih kreditov. A dejstvo je bilo, da so naše regulativne hranilnice brez vsakih privilegijev bile našim občinam neprimerno krepkejša opora kakor pa Drž. hip. banka. V času krize so privilegiji drž. denarnih zavodov odločilno vplivali tudi na razvoj na našem denarnem trgu. Zasebni denarni zavodi so zaradi svoje nezaslužene ilikvid-nosti izgubljali klientelo na drž. privilegirane zavode. Vrhu tega se je moral še v času največje krize odvajati pupilni denar v drž. privilegirane zavode. Samo mala Slovenija je morala v tem najtežjem času oddati v drž. priv. zavode nad 60 milijonov Din. Ta denar je bil vzet slovenskemu narodnemu gospodarstvu, za teh 60 milijonov je bila oslabljena pri nas gospodarska podjetnost, ker drž. priv. zavod; tega denarja niso v obliki novih kreditov povrnili gospodarstvu. Zopet so se izkazali privilegiji le kot gospodarska škoda. Nič manj niso bili škodljivi privilegiji, ki so se dajali v industriji. Zasebno podjetje je n. pr. investiralo težke milijone za proizvodnjo tega ali onega predmeta. Komaj je začela ta proizvodnja rentirati, že je dobil državni zavod b. državne blagajne ! r za investicije, da začne proizvajati :st Predmete. Vrhu tega je dobil še davčno Prostost, dobil druge ugodnosti, da je mogel s svojimi privilegiji čisto ubiti konkurenco zasebnega podjetja. V zadnji posledici je tako zasebno podjetje plačevalo davke tudi zato, da si sebi ustvari nadmoč-nega konkurenta. Vrhu tega pa se je napravila še ta napaka, da smo s privilegiji povzročili nadprodukcijo enega izdelka, mesto da bi uporabili privilegije le za to, da ustvarimo proizvodnjo, ki je zasebno Podjetništvo ni samo zmoglo. S privilegiji pa se pri nas ubijata tudi trgovin« ;n obrt. S prosto prevoznino, z davčnimi prostostmi in olajšavami, z brezplačnimi najemninami v državnih poslopjih ter še z drugimi privilegiji se je podpiralo nabavljalno zadružništvo na škodo trgovine. Statistike so sicer dokazovale, da se zaradi teh privilegiranih in gospodarsko prav nič zaslužnih zadrug krči število davkoplačevalcev iz vrst trgovstva, loda tudi ‘o zgovorno opozorilo številk je bilo zaman. Na občnih zborih mnogih nabavljalnih zadrug so se tudi odkrile stvari, ki so jasno dokazovale, da te zadruge privilegijev niso *ashr/i'r\ toda vse je bilo bob ob steno, ^ri na.- so se pač nekateri zagrizli v misel, da spada k pojmu modernosti, če se s pri- vilegiji ubija trgovina. In tako vidimo, da tudi novi načrt zadružnega zakona daje nabavljalnim zadrugam stare privilegije. Gospodarsko napačno načelo se hoče z naravnost kljubovalno trmoglavostjo izpeljati do konca, pa naj propade zaradi tega tudi gospodarsko ena najpomembnejših panog. A še ne zadostujejo ti privilegiji in že se dele vedno novi in novi. Izdelovanje aluminija je postalo monopol ene družbe, sedaj dobimo celo monopol za telefonske imenike, trpimo že pod monopolom šolskih zvezkov in šolskih knjig, da o onih \ 1 *’ r?. , „ v . U \ uprava, sploh ne govorimo. Ce gre tako naprej, kmalu sploh ne 1m> količkaj dobička-nosnega posla, ki ne bi bil s privilegiji zagotovljen tej ali oni skupini, pri čemer pa ne bi bilo izključeno, da bi imela ena skupina tudi več privilegijev. Od česa pa bodo potem živeli vsi drugi Ker se je o zadnji konferenci gospodarskih zbornic iz vse države zaradi sankcij proti Italiji tudi poročalo v naših listih, čeprav je bila konferenca čisto interna, in ker se ni poročalo o poteku konference popolnoma pravilno, smatramo za potrebno, da navedemo nekaj podrobnosti z ankete. V svojem otvoritvenem govoru ije komisar zagrebške zbornice Mladen Uzorinac naglasil, da so vsi naši gospodarski krogi zelo v skrbeh zaradi posledic, ki morejo nastati, ko stopijo v naši državi v veljavo tudi sankcije št. 3 in 4. Nato je poročal delegat trgovinskega ministra svetnik Obra-dovič, ki je med drugim navedel te podrobnosti o izvajanju sankcij. Sankcije proti Italiji se bodo izvajale, ker je Italija proglašena kot napadalec.. V ponedeljek, dne 18. t. m. morajo sankcije stopiti v veljavo. Prepovedan bo ves uvoz iz Italije, izvoz v Italijo pa le deloma. Tranzitno blago ni prepovedano. Še nadalje ostane svoboden izvoz blaga v Italijo 7. izjemo vprežne živine, železnih rud, niklja, aluminija, boksita in nekaterih železnih zlitin. Se naprej se bo moglo izvažati tudi blago (n. pr. les), toda zaradi odpovedi kliringa samo proti gotovini. Ni pa še prepovedan v Italijo izvoz petroleja, premoga, koksa, jekla in predelanega železa, ki so za vojno mnogo bolj važni, kakor pa prepovedani predmeti. Prepoved izvoza teh predmetov je odložena na kasneje. Naša država bo od izvajanja sankcij trpela gospodarsko škodo, a kot članica Zveze narodov mora izpolnjevati dolžnosti, ki jih ji nalaga pakt o Zvezi narodov. Poleg tega ima naša država tudi politični interes, da se z mednarodnimi sankcijami nastopi proti vsakomur, ki bi kršil mir. V Ženevi pa se je priznala potreba, da se naši državi najdejo nadomestni trgi za izgubljeni italijanski trg. Zato je odpotoval zastopnik trgovinskega ministrstva načelnik Pilja v 1 ,ondon. da se pogaja z angleško vlado, da bi se nam odprl angleški trg. Iz Londona bo odpotoval v istem namenu v Pariz in Madrid Da pa izve vse želje gospodarskih krogov, je sklical trgovinski minister za 2!$. november v Beograd posebno konferenco gospodarskih zastopnikov, ki naj razpravlja o gospodarskih posledicah aankcii. Nalo je povzel besedo gen. tajnik Ivan Mohorič, ki ije med drugim dejal: Pri presoji gospodarskih sankcij proti Italiji se postavlja dvoje vprašanj. Prvo vprašanje se tiče kolektivnega jamstva varnosti po paktu Zveze narodov in v tej mednarodni manifestaciji se izraža volja za mir. Drugo vprašanje pa tvorijo dvostranski dogovori z Italijo, katerih veljava je morda dane* že postala dvomljiva. ljudje, če bo vse pridržano le nekaterim privilegiranim ljudem in skupinam? Kje pa se bodo potem našli davkoplačevalci, če pa bodo vsi dobičkanosni posli prihranjeni onim, ki bodo uživali davčne prostosti? Poleg teh čisto očitnih privilegijev pa je še cela vrsta prikritih in s temi privilegiji uničujemo svoje gospodarstvo, ker je vsak privilegij bariera, ki ovira prost razvoj gospodarskega življenja. Mesto da bi uporabljali privilegije za napredek gospodarstva, da bi z njimi ustvarili stvari, za katere je zasebno gospodarstvo preslabotno, jih uporabljamo v to, da jemljemo zasebnemu gospodarstvu še one posle, ki jih ono z lahkoto zmaguje. Na krivo pot smo zalezli s privilegiji in na tej krivi poti vztrajamo. Samo zakaj se potem čudimo, če ni napredka, zakaj tarnamo, če nas ubijajo ovire, ki si jih postavljamo sami? Kar se tiče ženevskega pakta, ga poj-mujem kot moralno obveznost civiliziranih narodov, da manifestirajo v vprašanju ohranitve miru svojo solidarnost. Vendar pa treba pripomniti, da se opaža, da bogati narodi nikakor ne hite tako s sankcijami ko drugi narodi. Od sankcij nas one glede dobave orožja ne zanimajo. Zanimajo pa nas že finančne sankcije, ker bi se mogle smatrati naše terjatve proti Italiji kot nekak kredit, ki smo ga dali Italiji. Te naše terjatve znašajo po uradnih podatkih okoli 170 milijonov dinarjev, verjetno pa je, da so že dvakrat tako visoke. Verjetno je, da Italija ne bo mirno gledala, kako se podirajo dvostranske pogodbe. Samo fikcija je, da je naš izvoz lesa v Italijo svoboden, kakor da ne bi mogla Italija dobiti lesa tudi od drugod. Kakor sem informiran, Italija sicer javno ne bo proglašala bojkota proti posameznim državam, zato pa bo fašistična stranka poskrbela, da bo dosegel zasebno izvajani bojkot prav iste uspehe. Kakšen je sedaj položaj? V kliringu ije naših terjatev za približno 250 milijonov dinarjev, od katerih odpada na dravsko banovino od KO do 70 milijonov. Bojim se, da ije bil klirinški dogovor odpovedan prehitro. Zlasti pa je nevarnost, da bomo trpeli, ker ni blok držav, ki izvajajo sankcije, popoln. A tudi uspeh sankcij samih more zaradi tega trpeti. Trgovina z Anglijo se bo le težko razvijala, ker nimamo blaga za angleški trg. Bil bi skrajni čas, da bi izprcmcnili sistem naše zunanje trgovine in da bi za glavne proizvode, ki bi mogli t>iti predmet kompenzacij, uvedli kontingente. Naše gospodarstvo je bilo v trgovini z Italijo udeleženo z nad 500 milijoni l)in in zalo bi se morale dobro preudariti vse posledice odpovedi kliringa. Ko bo kliring odpovedan, bo imela Italija malo volje, da se pogaja o ureditvi naših terjatev. Je pač več možnosti, da to vprašanje vendarle ugodno uredimo. Toda najprej bi si morali zagotoviti izplačilo že plačanih vplačil, nato pa urediti vprašanje onih terjatev, ki so nastale po 15. t. 111. Zagotoviti pa je treba tudi pomoč našim izvoznikom, ker brez tega bo zastala čez zimo vsa naša lesna proizvodnja. To bi pomenilo zopet nezaposlenost velikega števila delavcev. V debati se je velik del delegatov popolnoma priključil izvajanjem gen. tajnika Mohoriča, tako tajnik Zveze lesnih industrialcev za Savsko banovino Mautner, za sarajevsko zbornico dr. Despič, zlasti popolnoma predsednik Zveze združenj v Zagrebu g. Prpič in drugi. Ko so govorili > drugi delegati in je dal še nekatera pojasnila g. Obradovič, je bila konferenca zaključena in sklenjeno, da se na konferenci v Beogradu, ki bodi 25. t. in., razpravlja tudi o novem trgovinskem zakonu. Ker je vlada pravočasno pomagala Češkoslovaške hranilnice so krizo dobro prebolele in število vlagateljev je naraslo, kakor dokazujejo podatki statističnega urada. Leta 1929 je bilo v 368 hranilnicah 3‘82 milijona hranilnih knjižic s skupno 16,58 milijard Kč vlog, koncem leta 1934 pa je bilo 4,21 milijona hranilnih knjižic z 18,45 milijard Kč vlog; od teh je odpadlo 11,6 milijarde na češke, 5,1 milijarde na nemške, 0,37 milijarde na slovaške in 0,04 milijarde na mešane hranilnice. Še v večji meri ko pri nas je svetovna kriza pritisnila na Češkoslovaškem denarne zavode in mnogi njih so imeli tudi več sto milijonske izgube. Toda češkoslovaška vlada je pravočasno priskočila vsem denarnim zavodom na pomoč in jim dala potrebni denar, da so mogli vzdržati run vlagateljev. S tem pa je bila kriza zaupanja premagana in danes imajo češkoslovaški denarni zavodi za dve milijardi Kč več vlog kakor pa pred izbruhom krize. Tudi pri nas bi se mogla kriza premagati na isti način, če bi seveda naša vlada pomagala denarnim zavodom. Toda te pomoči ni in ni bilo, Narodna banka pa je celo denarnim zavodom omejila kredite. In tako se je zgodilo, da je zaradi par sto milijonov Din zastalo vse poslovanje denarnih zavodov in da je kriza zaupanja pri nas še danes tako močna kakon je bila. Skoraj mora človek dobiti vtis, da se našim denarnim zavodom . . «, '■ A. ' ■ y . V' njih poslovanje ustavilo. Posledice tega zastoja pa čuti vse prebivalstvo. Kljub temu pa se nič ne stori za oživljenje denarnega trga. Rumunske skrbi zaradi izvoza petroleja Med najboljšimi odjemalci rumunskega petroleja je bila Italija. Zlasti v letošnjem letu se je povečal izvoz rumunskega petroleja v Italijo in dosegel že v prvem polletju višino 411.000 ton, to je več ko 10% vsega rumunskega petrolejskega izvoza, v drugi polovici leta se je izvoz še povečal, in to po cenah, ki so presegale svetovno pariteto tudi za 20%. Ce bi se izvoz petroleja nadaljeval vse leto v dosedanji višini, bi izvozila Rumunija skoraj tretjino vsega svojega petroleja v Italijo. Ce bi sedaj Rumunija nakrat ustavila izvoz petroleja v Italijo, potem bi padle tudi cene in petrolejska industrija bi bila tako dvakratno zadeta. Na drugi strani pa so italijanski dolgovi za petrolej narasli že na več ko 100 milijonov lir, kar seveda bislveno ote-žuje izvoz petroleja v Italijo. Zaradi sankcij je Rumunija ukinila z 18. novembrom klirinški promet z Italijo in v bodoče bo Rumunija izvažala petrolej v Italijo le proti svobodnim devizam, če jih bo seveda mogla od Italije tudi dobiti. »Neposredni davki« Številki 120 »Trgovskega lista« z dne 21. t. m. je bil priložen kratek pregled knjige ^Neposredni davki« z vabilom na na-ročbo. Na knjigo, ki jo je priredil znani strokovnjak v davčnih zadevah, načelnik Sušeč Štefan, opozarjamo vse trgovske, industrijske in obrtne kroge, denarne zavode, zadruge itd. kakor vobče vse davkoplačevalce in jo prav toplo priporočamo. Knjigo je natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23, kjer se tudi naroča. Cena Din 160'— (s poštnino Din 5'— več) je glede na obseg knjige, ki prinaša na 552 -f- XVI straneh vso obsežno snov o neposrednih davkih z zakonom, z vsemi pravilniki in obširnim komentarjem in sjlede na okusno vezavo ter lep. čist tisk na brezlesnem papirju, razmeroma prav nizka in je zato pričakovati, da bodo interesenti posegali po njej z vsem onim zanimanjem, ki ga v polni meri zaslu/i. Vlast g&sp.&clacsb/O’ Ut sankate Nekaj konstatacij z ankete naših gospodarskih zbornic v Zagrebu . Patee&na fe■ cevvzi{a taksnega zakona Poročilo zbor. svetnika Jakoba Zadravca na zadnji plenarni seji Zbornice Gradivo za revizijo taksnega zakona je Zbornica zbirala že l. 1929. Takrat je slavila k posameznim tarifnim postavkam iz-prbminjevalne predloge in jih izčrpno utemeljila. Izza lega časa so se taksni predpisi delno izpiremenili in dopolnili, posebno so se 1. 1984 poostrile nekatere takse, ki se tičejo trgovskega poslovanja. Pa tudi pridobitne prilike so se izza tega časa bistveno izpremenile, ali bolje rečeno v taki meri poslabšale, da je nujno potrebna razbremenitev gospodarstva glede taks. Najboljši dokaz za aktualnost tega vprašanja je v tem, da donos državnih taks pada. V preteklem proračunskem letu so dale takse samo 977 milijonov dinarjev in zaostale za približno 12%, t. j. za 127 milijonov dinarjev za proračunom. Kljub poostritvi v 1. 1984 so torej dale komaj 70 milijonov dinarjev več nego v proračunskem letu 1980/1931, ko so bile gospodar-ske*prilike neprimerno ugodnejše. Po značaju Taks je njihov uspeh v pretežni meri odvisen od gospodarske konjunkture. Ako je znašal donos v letih dobre konjunkture manj nego sedaj, to jasno dokazuje, da so takse za sedanje razmere preobčntne in da jih je treba primerno znižati, da zgubijo prohibitiven značaj in se zaustavi nadaljnje padanje njihovega donosa. Po naših informacijah finančno ministrstvo samo uvideva potrebo revizije in se v zadnjem času z njo intenzivno bavi. Zbornica je zalo smatrala za umestno, da v tem trenutku še enkrat opozori finančno upravo na nekatere takse, ki občutnoobre-inenjujejo naše gospodarstvo in jim posebno v dobi gospodarske depresije dajejo mnogo upravičenega povoda za pritožbe. Poleg lastnih opažanj, nam je pismena anketa, ki jo je zbornica priredila po združenjih, dala obilo gradiva, kako bi se morale nekatere trdote pri reviziji omiliti. Predvsem je treba onemogočiti hipertro!-nost in kuinulacijo taks ter izločiti iz taksnega zakona vse, kar ima značaj periodičnih fiksnih dajatev. Vse to treba uvrstiti med prave posredne davščine. Konkretno mislimo pri tem na: 1. dajatve, katere pobirajo samoupravna telesa kot doklade na drž. takse ali kot samostojne davščine na predmete, ki podlegajo državnim taksam. V zadnjem času se le prepogosto dogaja, da pobirajo samoupravna telesa na državne takse doklade, kakor n. pr. za prenos nepremičnin, za katerega je poleg 4% državne takse plačati še v Dravski banovini 2% banovinsko takso, in n. pr. v Ljubljani še posebej 1% občinsko takso. S temi samoupravnimi taksami se dajatev skoraj podvoji in doseže izmera, ki znatno podraži in občutno ovira promet nepremičnin. Poleg tega pa povišujejo samoupravna telesa breme državnih taks tudi s postranskimi samoupravnimi taksami v laki meri, da dobiva vsa dajatev naravnost represiven značaj, n. pr. pri občinskih taksah na vozila, na zabave itd. Zato zahtevajo zaslišana združenja, da se pobiranje doklad na državne takse ali pobiranje samostojnih samoupravuih taks, ki obremenjujejo iste predmete kakor državne takse, ukine in prepoved takih vzporednih samoupravnih taks uzakoni. 2. Nadaljnje pritožbe gredo za tem, da so proti onim taksam, ki po svojem bistva ne spadajo v taksni zakon, ker so dejansko neposredni davki. Med te lukse spadajo takse na vozila, takse na zabave, točilne takse, takse na inserate in druge periodične takse. Gospodarstvo uvideva, da bi se država v sedanjem položaju težko mogla odpovedati dohodkom iz teh dajatev, smatra pa za potrebno, da se te dajatve izločijo iz taksnega zakona in da sc urede kot pravi neposredni davki s posebnimi zakoni ter ob tej priliki prilagode izpre-inenjenim razmeram. V splošnem se morejo želje in potrebe gospodarstva, kolikor smo jih ugotovili z zaslišanjem interesentov, določiti po teh načelih: 1. Revizija naj zniža izmero, kjer sta praksa in dohodek pokazala škodljive posledice in nemožnost, da se stranke poslužujejo dolične naprave ali prometa zbog previsoke takse. V to svrho je treba ne samo znižati državne takse, marveč jih tudi zaščititi proti postranskim taksam samouprav. 2. Revjziija naj v administrativnem in tehničnem oziru izkuša napraviti čisto situacijo: a) da bo določba nedvoumna, b) da bo pobiranje enostavno, c) da bo čisti donos države čim večji in č) da odpadejo šikanozne kontrole. # K posameznim doiočban taksnega zakona stavijo združenja naslednje predloge: 1. Dedne pristojbine, ki se na našem področju še vedno pobirajo po cesarski na-redbi z dne 15. septembra 1915 drž. zak. št. 278, s« previsoke. Cista vrednost dediščine, k: je še takse prosta, naj bi se zvišala na 5000 Din, taksa sama pa znižala pri direktni sorodstveni liniji na 1% in stranski sorodstveni liniji na 3%, pri vseh ostalih pa na 8°/o. Pri vrednosti od Din 5000—25.000 na 1’5%, na 4%, odnosno na 10®/», pri vrednosti do Din 50.000 na 2%, 6% odnosno 12%, pri vrednosti do Din 250.000 na 2‘5®/», 8% odnosno 14%, pri vrednosti do Diu 500.000 na 8%, 10®/o odnosno 18%, pri vrednosti nad 500.000 Din pa na 3‘5%, 12*/» odnosno 20%. 2. Zamudne obresti, ki znašajo po taksnem zakonu 8%, naj se izenačijo z zamudnimi obrestmi za neposredne davke, ki znašajo le 6%. 3. Za praktično življenje so pogoji za zamenjavo kolkov preostri, ker otežujejo zameno že nalepljenih kolkov s tem, da vežejo povračilo na 90 dnevni rok. Po splošnem načelu se mora na papir, na katerem se sestavi taksi zavezana listina, nalepiti kolke predno se listina začne pisati in predno se vloži vloga pri pristojnem oblastvu. V praksi se često dogaja, da se prekine sestava listin in da se na novo sestavijo z drugačno vsebino ali pa se že sestavljena vloga ne predloži oblastvu. Praviloma je v takih primerih težko dokazati, da se je povračilo zahtevalo v določenem roku. Da se v takih primerih prepreči oškodovanje strank, naj se dovoli zamenjavati tudi že prilepljene kolke, dokler je dotična vrsta še v obtoku. 4. Po načelih moderne davčne zakonodaje se dele kazenski prestopki v prikrajš-bo ali utajitev v pravem pomenu besede, v prestopke davčno kontrolnih odredb, ki imaijo namen preprečiti možnost prikrajšanja in nerednosti. V degresivni izmeri teh deliktov se nalagajo tudi kazni, pri katerih se ne upošteva, ali je hotela stranka vedoma prikrajšati državo za takso, ali pa je napravila prestopek iz nevednosti, za-nikrnosti ali nepazljivosti. Naš taksni zakon ne dela bistvene razlike v teži posameznih deliktov, ampak nalaga tudi za navadne nerednosti ali nenamerne opustitve takoj brez razlike kazen, ki presega večkratni mnogokratnik redne takse. Zato prebivalstvo tem bolj občuti, če se kazni po zakonu o taksah ne smejo zniževati in tudi ne milostno odpuščati. Dokler se kazensko postopanje in izmera kazni ne preuredi, je to določilo vprav krivično, ker odvzema oblastvom možnost za upoštevanje raznih olajševalnih okolnosti, dasi večkrat sama smatrajo, da je kazen preostra. Zaslišana združenja predlagajo zato, da se člen 46. zakona o taksah v toliko ublaži, da bo finančnim oblastvom dana možnost naloženo kazen krimerno znižati, posebno v primerih, ki se ne morejo smatrati za prikrajšbo ali utajo. Navedli smo samo one takse, na katere polagajo naši gospodarji posebno važnost, da se preurede in ob tej priliki prilagode njihovim potrebam in željam. Glede ostalih taks vztrajam na predlogih, katere smo stavili že leta 1929. Ob tej priliki naj posebno podčrtamo in in naglasimo eno željo. Dobro se zavedamo, da se v naših fiskalnih zakonih polaga naravno predvsem važnost na fiskalno plat, kljub temu se pa ne smejo izgubiti iz vida oziri, ki jih diktira praktično življenje, ker je od tega odvisno, ali in kakšen učinek bo imelo pobiranje v praksi. Zakonodajalec, ki ima pred očmi potrebe države in želi, da ustvarja s taksami čim večje dohodke, ne bo dosegel svojega cilja, ako ne posveča zadosti pozornosti vprašanju, kako določiti mejo zmagi ji vosti bremena, pa tudi prireditvi takse v administrativnem oziru, da ho ta čim bolj enostavna in enotna. Vzemimo primer iz našega vsakdanjega življenja, n. pr. računsko takso. Zakonodajalec je bil mnenja, da taksa na račune lahko prenese primerno povišanje in je v ta namen odredil poleg poviška takse radi zavarovanja proračunskega poviška tudi obvezno izdajanje računov. S tem je povzročil praktičnemu poslovanju velike težave, ki meje že na nad-ležnost, posebno, če upoštevamo še kontrolne predpise, ki jih je smatral za umestne. Prizadevanje gospodarstva za reformo te takse in marsikatere druge enake dajatve ni bilo in tudi sedaj ni uaperjeno toliko proti povišku, ki ga država potrebuje, kakor predvsem proti načinu, kako se la povišek pobira. Ako bi se v tem in enakih primerih zakonodajalec postavil na praktično stališče ter iskal pokritja za višje potrebe države pri kakšni drugi davčni vrsti, ki je istotako splošna, kjer bi način pobiranja ne povzročal interesentom tolike nadlege, državnim organom pa toliko dela in truda pri kontroli, bi marsikatera pritožba izostala. Pri nas imamo že toliko davčnih vrst in fiskalnih dajatev, da je že muka za praktičnega gospodarja, ko mora r borhi za vsakdanji kruh zasledovati vse številne predpise, da jih more prav izvajati. Pri sedanji hipertrofiji raznih dajatev ni čuda, da se v praksi včasih kaj prezre, opusti ali drugače napravi, kakor velevajo predpisi. Taki prestopki se ne dogajajo vedoma in namenoma, marveč največkrat iz enostavnega razloga, ker je človeško nemogoče, da bi ljudje poznali vse te predpise. Zato bi želeli in nujno priporočali, da se davčni in taksni predpisi začno poenostavljati v tej smeri, da bi se daiatve čimbolj združile in praktično poenostavile, da bi bilo izvajanje za prizadete tem lažje. t Ljudmila Smrkoljeva V petek dopoldne je nenadoma prenehalo biti plemenito srce gospe Ljudmile Smrkoljeve, roj. Katalan, soproge veletrgovca in enega najodličnejših organizatorjev slovenskega trgovstva, g. Albina Smrkolja. Pokojnica je izhajala iz narodne tržaške rodbine ter se je že v zgodnjih letih udejstvovala v naših narodnih društvih, kjer je s svojim lepim glasom pripomogla marsikateri prireditvi do lepšega uspeha. S svojim soprogom je bila takrat v prvih vrstah onih, ki so ustvarjali slovenski Trst. Pokojnica pa je bila tudi vzorna mati, ki je vzgojila svoje štiri otroke tako, da so ji v čast. Vedno odprlo roko pa je imela tudi za reveže ter je sploh rada vedno pomagala, kjer je bila pomoč potrebna. Ljubeznivo in dobro gospo bodo zalo vsi ohranili v najlepšem spominu. Težko prizadetemu soprogu in zaslužnemu delavcu v vseh naših stanovskih in kulturnih organizacijah, g. Albinu Smrkolju pa naše Iskreno in globoko sožalje. K zadnjemu počitku bomo spremili pokojnico v nedeljo ob 4. popoldne od doma žalosti, Mišičevn cesta 2. Mednarodni borzni indeks V preteklem tednu so z izjemo milanske vse druge velike borze zaznamovale dvig tečajev, kakor je razvidno iz naslednje tabele: Lela 1927. — 100®/o London Pariz Nev York Praga Dunaj oij Milan t-JE Ourih ■ Bruselj Amsterdam Stockholm Na podlagi teh tečajev izračunani mednarodni borzni indeks se je v preteklem tednu dvignil od 51,9 na 52,4°/o. 2. XJ. tl. XI. 16. XI. 74,7 75,3 76.8 49,4 49,6 30,6 82,6 83,9 86.8 07,3 09,0 69.1 39,7 40,3 40,3 90,1 94,8 91.8 3fi,1 36,7 37,3 32,8 :13,4 1W,1 37,3 37,6 38,3 16,2 16,3 16.4 Najnovejši ... Telefonski imenik za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12'— za komad tiskarna Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23 ‘j*o1iiične vesli Grška vlada jc baje predložila novemu grškemu kralju ukaz o splošni amnestiji, ki bi veljala tudi za udeležence zadnje ve-nizelistieue zarote. Pomiloščen bi bil tudi Venizelos. Grški kralj Jurij se je v Rimu sestal z italijanskim kraljem in z Mussolinijem. •Socialno demokratski inad jurski poslanec Schulz je objavil v »Pravo Lidu« izjavo, v kateri opozarja, da znaten del Ma-djarov na Češkoslovaškem, odobrava politiko dr. Beneša in da se v tem pogledu madjarski aktivisti ne strinjajo z madjurskimi kršč. socialci in nacionalisti. Notranje politična situacija je v Franciji vedno težja zaradi ostrega boja med levičarji in desničarji. Levičarji odločno zahtevajo razpust nekaterih desničarskih organizacij, ki da so fašistične. Ker Laval te zahteve ne more sprejeti, če noče, da bi prišla njegova vlada z izgubo desničarskih glasov v manjšino, je sklical francoski parlament že za 28. november, da izsili razči-ščenje položaja. Ni seveda izključeno, da bo ostal v parlamentu v manjšini. Nemška vojska bo v kratkem štela 800 tisoč mož, dočim šteje francoska vojska samo okoli 650.000 mož, kakor je navedel v svojem poročilu o proračunu vojnega ministra francoski poslanec Archimbauld. italijanska diplomacija se sedaj zlasti trudi, da ne bi mogla pridobili Vel. Britanija tudi Združenih držav Sev. Amerike in Francije za prepoved izvoza premoga iti petroleja v Italijo. Množe se glasovi, da se bodo takoj začela med Italijo in Vel. Britanijo pogajanja za likvidacijo italijansko-etiopskega sjtora, kakor hitro bi italijanska vojska zasedla obmejna ozemlja. Nekateri italijanski škofje so pozvali svoje duhovnike, da izroče vso cerkveno zlatnino in srebrnino, brez. ozira na umetniško in zgodovinsko vredtTost predmetov, italijanski vladi za kritje stroškov vojne v Etiopiji. Egi piska vlada je odklonila zahtev« ital. poslaniku, da izroči italijanske dezerterje, ki so v Sueškem prekopu poskakali z ladij in preplavali na egiptsko obrežje. Etiopska vlada je odgovorila na italijansko noto ter zaprosila Zvezo narodov, da (»ošlje njen odgovor vsem svojim članicam. Ktlopskl odgovor najprej ugotavlja, da je Etiopija doseduj spoznala italijansko kulturo samo v tem, da se z letali napada miroljubno in neoboroženo prebivalstvo Etiopije, da se ubijajo žene in otroci in rušijo nezaščitena mesta. Poleg, tega podkupuje Italija posamezne etiopske poveljnike in jih skuša s podkupovanjem pripraviti do narodnega izdajstva. S ponosom pa lahko etiopska vlada ugotovi, da je mogla Italija podkupiti samo enega poveljnika, še bolj žalosten znak italijanske kulture pa je, če sili etiopsko prebivalstvo v boj proti lastnini krvnim bratom. Končno nota osti'« protestira proti italijanskim vestem, da je prebivalstvo v zasedenih krajih prešlo na italijansko stran. Civilno prebivalstvo se je moralo začasno pokoriti zavojevalcem, ni pa izdalo Etiopije. Kar se pa suženjstva tiče, ni mogoče na mah odpraviti stoletja stare institucije iti tako tudi Italija v svojih kolonijah še do danes ni odpravila suženjstva. Etiopski četniki so po nota napadli oddelek italijanske konjenice in pehote v bližini Hausiene, ki leži 50 km severno od Makale, ter jih najprej presenetili z ognjem iz strojnic, nato pa jih napadii s hladnim orožjem ter skoraj vse pobili. V boju je padel tudi {»oveljnik italijanskega oddelka kapitan Rinaldini. Drug oddelek Etiopeev pa je napadel italijansko avtokolono na somalijski fronti, pobil vso spremno posadko 150 mož in zaplenil 53 polno natovorjenih tovornih avtomobilov. Tudi čete generala Orazianija so doživel težek poraz. Vest Italijanov, da so italijanska letala z bombami in strojnicami pokosila 6000 Etiopeev, etiopska vlada odločno demantira ter pravi, da je bilo pri tem napadu ubitih samo 30 Etiopeev, 50 pa ranjenih. Tirolci so internirani v pristanišču Mo-gadiscio, ker jim Italijani ne zaupajo. Tirolci, ki so vajeni gorskega zraka, silno trpe zaradi podnebja v Somaliji, zlasti pa zaradi pomanjkanja vode, ker je za nje ta-mošnja voda neužitna. Bati se je, da bo večina njih podlegla boleznim. Avstrijski državni dolgovi so narasli od 2.380 milijonov šilingov v I. 1930. na 3698 milijonov šilingov v 1. 1935. Dolgovi so tako zelo narasli tudi zarodi znanih krvavih dogodkov v Avstriji ter zarod oboroževanja, ki si ga dovoljuje Avstrija v nasprotju z določili mirovne pogodbe. SLOVENIA-IRANSPORT UUBLtOHft « T1LBPOH 27-18 Tarifni biro v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacij« — Inkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno. P&enggJŽvc -Z Odlog plačil je bil dovoljen: Hranilnici in posojilnici ua Blokah za H let. Obrestna mera za stare vloge 2 % od 20. maja 1935 dalje. Hranilnici in posojilnici v Cerkljah pri Kranju za 6 let. Obrestna mera za stare vloge 2 % od 10. avgusta 1934 dalje. Posojilnici v Dohrepoljah za 6 let. Obrestna mera za stare vloge po 2 % od 18. maja 1934 dalje. Hranilnici in posojiluiei v Gorenji vasi za 3 leta. Obrestna mera za stare vloge po 2% % od 26. septembra 1984 dalje. Okrajni posojilnici v Ljutomeru za 6 let. Obrestna mera za stare vloge po 2 % od 18. junija 1935 dalje. Hranilnici in posojilnici v Osilnici za <> let. Obrestna mera za stare vloge po 2% '>d 18. maja 1934 dalje. Hranilnici in posojilnici pri Sv. Štefanu pri Šmarju za 3 leta od 18. oktobra 1935 dalje. Obrestna mera za stare vloge po 2% «d 10. novembra 1934 dalje. Hranilnici in posojilnici v St. Lambertu za 5 let od 22. oktobra 1935 dalje. Obrestna mera za stare vloge po 2% od 20. avgustu 1934 dalje. Okrajni hranilnici in posojilnici v Škofji Loki za 3 leta. Obrestna mera za stare vloge |>o 2 in pol odstotka od 15. februarja 1935 dalje. Hranilnici in posojilnici v Vurberku (Grajeni), r. z. z n. z. za 5 let od 24. oktobra 1935 dalje. Obrestna mera za stare vloge po 1% od 24. julija 1934 dalje. Poslovanje vojvodinskih denarnih zavodov Združenje bančnih in zavarovalnih podjetij je izdalo statistiko o delovanju 150 vojvodinskih denarnih zavodov. Po lej statistiki so znašate hranilne vloge vseh teh zavodov I. 1919 75,9 milijonov Din, narasle 1. 19Ž'5 na 647,6, naslednje leto na 945,5 in dosegle 1. 1930 s 1424,1 milijona Din svoj višek. Nato so stalno padale in znašale 1. 1934 samo še 745,3 milijona Din, kolikor so imeli denarni zavodi vlog ie pred 9 leti. Obresti so izplačali denarni zavodi v I. 1919—1934 skupno 808 milijonov Din, največ 1. 1930, ko so izplačali 105,3 milijona, nakar so začela izplačila silno padati in padla v l. 1934. n 27.7 milijona Din. Davkov pa so plačali v vseh teh letih denarni zavodi skupno 1(54,0 milijona Din, in sicer 109,6 milijona državnih in 55 milijonov Din samoupravnih davkov. * Narodna banka izjavlja, da ne bo izdala bankovcev po 50 Din, temveč samo bankovce |K> 500 Din. Za komisarja Mestne hranilnice v Ljubljani je imenovan dr. Vrtačnik, bivši predsednik upravnega sodišA v Celju, za komisarja Zadružne gospodarske banke pa odvetnik dr. Cesnik. Kmetijski minister je potrdil odplačilni »»črt, ki so ga sestavile slovenske zadružne zveze in ki je veljal do objave sedanje uredbe o zaščiti kmeta. Načrt bo objavljen v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine« in bo potem zopet postal obvezen. Lira ne notira več na pariški borzi, ker ni nobene jasnosti o italijanskih deviznih predpisih in ker nihče ne ve, kako bi bilo mogoče izvesti nakazila v lirah. Na vseh velikih zapadnih borzah vlada e nekaj časa hansse. Ljudje kupujejo zo-Pet vrednostne papirje in v New Yorku so se začeli zopet kupovati papirji, katerih tečaji »o bili tako nizki, da so se beležili le še zaradi lepšega. Mnogi so svoje dobičke fce naložili v trajne vrednote, v zadnjem ča-s>i pa se je začela opažati tudi špekulacija širokih slojev z borznimi papirji. Tudi iz "ariza. Londona, Amsterdama in Bruslja Poročajo o dvigu tečajev na borzah in na ftrektnem trrru ni niti napetost zaradi voj-v Kliopijl pokvjirila dobrega razpolo-*-pnja. Francoska banka je povišala obrestno mero zaradi neprestanega odtoka zlata od 4 na 5*/«. Italijansko-angleške zavarovalnice bodo morale v bodoče vplačevati svoja plačila v angleški prisilni kliring, ki se bo uporabljal predvsem v plačilo terjatev angleških upnikov v Italiji. Vse angleške terjatve proli Italiji so dosegle že skoraj 2 milijona funtov. Csl. Narodna banka z dne 15. novembra izkazuje (vse v milijonih Kč): zlato podlogo z 2,691 neizpremenjeno, znižanje valut in deviz za 8.1 na 96,1. povišanje gotovine za 3,5 na 224, znižanje loinbardnih posojil za 150 na 448, meničnih za 1,2 na 857,2, znižanje obtoka bankovcev za 165,8 na 5615. Kritje se je dvignilo od 42.4 na 43,5 odstotka. Zlate podloge Združenih držav Severne Amerike so se od leta 1933. povečale za 5,5 milijarde dolarjev ter so se v dveh letih podvojile. Po japonski statistiki ima od 93 milijonov Japoncev 43 milijonov hranilne knjižice. Boi/ftcaševoHic pa Mišem blagu v tu+uti Les in lesni izdelki : 1183 — Bremen: ponuja se zastopnik za okovje in zaklopnice. Deželni pridelki: 1184 — Oslo: hmelj, ječmen; 1185 — Hamburg: paradižnikove konzerve; 1186 — Uh. Brod (Češkoslovaška): seme belega in črnega česna ter kumaric; 1187 — Praga: pelin; 1188 — Casablanca (Maroko): ponuja se zastopnik za paradižnikove konzerve in za suho povrtnino; 1189 — Brno: seme »morus alba< nove žetve. Proizvodi sadjarstva: 1190 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za malinov sok, sok od višenj in za suhe višnje; 1191 — Hamburg: pekmez iz češpelj. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 1192 — Solun: svinjske ščetine in konjska žima (za krtače); 1193 — Praga: sirove kože divjačine za krzna; 1194 — Haag: >Dafnis< (posušene bolhe) za ribjo hrano; 1195 — Pariz: živa divjačina (zajci, fazani, jerebice); 1196 — Newyork: svinjske kože; 1197 — Casablanca: ponuja se zastopnik za gnjat v konzervah; 1198 — Chicago: ponuja se zastopnik za sardelne obroče v olju: 1199 — Aleksandrija: ponuja se zastopnik za lakasto kožo: t Ivanka Urbas Po dolgi in težki bolezni je umrla v četrtek v Ljubljani gospa Ivanka Urbas, soproga mestnega svetnika, posestnika in znanega izdelovalca kranjskih klobas Miroslava Urbasa. Pokojnica je bila dobra mati, ki je vse svoje štiri otroke vzgojila v narodnem duhu. Tudi v narodnih društvih je sodelovala ter zlasti podpirala Sokola I. Bila pa je tudi spoštovana kot delavna in skrbna žena, ki se je vsa posvetila sreči svoje rodbine. Bodi ji ohranjen časten spomin! Njeni rodbini, zlasti pa njenemu uglednemu soprogu naše iskreno sožalje. [ ilunan/a fegcvžng Zastopniki madjarskih trgovskih družb so začeli v ltumuniji na debelo nakupovati koruzo. Rumunske oblasti domnevajo, da je ta koruza namenjena za Italijo. Oblasti zato najbrže izvoza te koruze ne bodo dopustile. Poljska avtomobilska proizvodnja je prešla zaradi sankcij v te?Jozarja na nevarnost, ki bi nastala za gospodarski razvoj francoske kolonije, če bi dobila Etiopija izhod na morje skozi angleško Somalijo. Zbornica zato predlaga, da proglasi Francija Džibuti kot svobodno pristanišče. Češkoslovaško v Italiji zamrznjene terjatve so dosegle višino 21.5 milijona lir. Izšla je uredba o izplačilu češkoslovaških terjatev proti bivši dunajski poštni hranilnici. Stare krone se bodo zamenjale po relaciji 100 starih kron = 41 Kč. 1200 — Budapešta: fina svinjska koža; 1201 — New York City: ponuja se zastopnik za kačkavalj in druge vrste sira. Industrijski predmeti: 1202 — Berlin: mizarski klej; 1203 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za steklenice; 1204 — Amsterdam: pouuja se zastopnik za olja, mast, proizvode iz voska, kemikalije in farmacevtske izdelke; 1205 — Kopenhagen: material za polnjenje in oblaganje pohištva. Več v opom-bi; 1206 — Aleksandrija: ponuja se za- stopnik za razno tekstilno blago kakor: tkanine za pohištvo, preproge, pokrivala za postelje in mize, nadalje za kuhinjsko posodo iz porcelana in aluminija ter za stekleno blago ter steklo. • Opomba: Danska tvrdka pod številko 1205 želi vstopiti v zvezo z onimi našimi tvrdkami, ki bi ji mogle dobavljati najrazličnejši material, ki ga potrebuje tapetnik za polnjenje. Tvrdka potrebuje tega materiala do 400 lori na leto. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, Franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje In 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. V noše hiše za naš denar Le n aše res domače praške ADRIA Prvič aktivna plačilna bilanca v Rusiji Sovjetska Rusija bo dosegla letos prvič poleg aktivne trgovinske tudi aktivno plačilno bilanco. Tudi dolgovi Nemčiji bodo kmalu plačani. Preje je bila Nemčija glavni upnik Rusiji in dolgovi Rusije so dosegli velikansko vsoto 2 in pol milijard mark. }>o zadnjem odplačilu v višini 140 milijonov mark pa bo Rusija koncem leta 1935. dolžna Nemčiji le še 40 milijonov mark. »IA8NIK0VA »VELIKA PRATIKA« ZA LETO 1986 je izšla in se dobiva pri založnikn, tiskarni J. BLASNJKA NA-SLED., LJUBLJANA, BREG 10 IN V VSEH VEČJIH TRGOVINAH. Ta naš mijstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in eanimiv. Zato ga hoče imeti leto e;i letom vsaka slovenska družin«. Letos mn je dodana Se večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. [Žobgve^Igcigacž/< Prodaja lesa Ik> na licitaciji dne 29. novembra pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji so na vzgled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) CIKOPI1A [ NaS nravi domači izdelek Dozna in po svetu Finančno ekonomski odbor ministrov je sklenil, da bo predlagal ministrskemu svetu odkup vicinalnih železnic v Sloveniji. Upamo, da bo vlada ta predlog usvojila. Notranji minister je podpisal uredbo, s katero se ustanovi na Gorenjskem samostojna občina Begunje, kateri se priključi še vas Zapuže, ki je doslej spadala v ob čino Mošnje. Znižanje zemljarioe, kakor je bilo dovoljeno po uredbi z dne 9. februarja, bo veljalo tudi za novo proračunsko leto. V prvi dravinjski razred bodo uvrščena nekatera primorska mesta, med njimi Split in Sušak. Sarajevo pa ostane v I. draginj-" skem razredu, kakor je izjavil minister' dr. Kaludjerčič. V premogovnika Stanovsko pri Poljčanah so začeli stavkati rudarji. Stavka 116 m-" darjev, ki zahtevajo, da se zopet sprejmejo na delo vsi odpuščeni delavci in da se mezde izplačujejo v redu. Lastnik premogovnika je dr. Klučenko. Proces v Aix en Provenceu je odhoden do januarskega porotnega zasedanja, ker da se mora novi zagovornik za proces pripraviti. Jugoslovanska javnost te odgoditve pač ne more razumeti, tem manj, ker je tudi polno drugih znakov, da se noče z vso jasnostjo razkriti ozadje marsejskega zločina. Moramo že odkrito izjaviti, da je z vsem tem postavljeno naše prijateljstvo s Francijo pred zelo težko preizkušnjo. Prejšuji zagovornik marsejskih atentatorjev Desbons, ki ga je moralo sodišče zaradi njegovega nepristojnega ponašanja pred sodiščem črtati iz seznama odvetnikov, je bil silno dobro zapisan ua Madjar-skem in tudi v nekaterih krogih Bolgarske. Bil je tudi večkratni srost dr. Paveliča. To dovolj pojasnjuje, zakaj je Desbons tako nastopal pred sodiščem in zakaj je. skušal dali marsejskemu procesu tudi politično ozadje. Marsejski list »Potit Marseillese« silno ogorčeno piše o obnašanju zagovornika Desbonsa in atentatorjev, ki stavkajo in ki nočejo odgovarjati sodnikom. I,i4st predlaga, da se izroče vsi obtoženci jiigoslbvan-v skim sodiščem, ker s svojo stavko odrekajo francoskemu sodišču pravico, da hi jih sodilo. 20 novih kardinalov je bilo imenovanih ua tajnem konzistoriju, med njimi je 14 Italijanov in »o italijanski kardinali zppet, v večini. Med novimi kardinali je tudi pra- . ški nadškof, patriarh Ahtijobije, dva Francoza, en Argentinec in en Spanec. Mesto angleškega kardinala se ni bilo zasedeno,. Nade, da bo imenovan tudi jugoslovanski kardinal, so se izjalovile. Za sovjetske maršale so bili imenovani: komisar Vorošilov, njegov namestnik Tu-hačevski, šef. gen. štaba .legorov, znani konjeniški general Budjcni in poveljnik sovjetske vojske na Daljnem Vzhodu Blit cher. Admiral Jellicoe, ki je i>oveljeval angleškemu brodovju v veliki pomorski bitki pri Skageraku, je umrl v starosti 75 let. Hčerka Kemal paše je padla v Franciji iz vlaka in obležala mrtva. f>»r»a. pl»*lra In ke-mltnn »nafti »hleb*, klobuk« ItH. *krnW in ivetlnllka trafee. ovratnike In nuninlt. Poro, udi, raonga in lik* dnmafe pertlr tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—8. Sclenbnrgora «1- & Telefon it 22-71 Že v 24 urah Abesinska številka »Trgovskega tovariša« Zadnja dvojna številka »Trgovskega tovariša« je skoraj vsa posvečena Etiopiji. Na zanimiv in napet način pripoveduje dr. Šarabon o Etiopiji, njeni oblikovitosti in površini, njenem prebivalstvu in zgodovini ter o narodnih šegah Etiopcev. Podaja tudi izčrpne podatke o gospodarstvu Etiopije, o mednarodnih pogodbah, ki jih je sklenila Etiopija ter tudi o pogodbah, ki sjjo jih sklenile veh sile na račun Etiopije. Tudi o denarju, železnici, krščanstvu ter vojnih sposobnostih Etiopcev poroča dr. Šarabon, in sicer na tako živahen način, da ie bere vse ko lepa povest. Prepričani smo zato, da je uiednik »Trg. tovariša« ustregel »vsem naročnikom in bralcem z objavo dr. Šarabonove študije o Etiopiji v največji ineri. S posebnim veseljem pa so bralci pozdravili barvano zemljepisno karto o Etiopiji, ki je priložena etiopski številki »Trg. tovariša«. — Poleg tega objavlja >Trgovski tovariš« še članek gosp. Viljema Ncinenza v pivu in pivovarnah ter poročilo R. D. P. o našem gospodarstvu v avgustu in septembru. S' statistiko konkurzov in prisilnih poravnav ter poročilom o I. redni odborovi seji Trgovskega društva »Merkur« fte Vključuje številka. : Uredniku Josipu Kavčiču k etiopski številki »Trg vskega tovariša« iskreno česti-timo, vsem našim bralcem pa toplo priporočamo, da se na roče na »Trgovskega tovariša«, našo edino gospodarsko revijo. Naročnina je tako nizka (36 dinarjev za vse leto), da jo zmore vsak. Zato naj ne bo trgovca, ki ne bi bil naročen na »Trgovskega tovariša«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 23. novembra objavlja: Navodila po uredbi o zaposlovanju tujih državljanov — Odločbo o atestih za izvoz semenja lucerne in rdeče detelje — Odločbo o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje — Razne razglase sodišč (med njimi 32 dražbenih oklicev) in uradov ter razne druge objave. Nedelja, dne 24. novembra. 7.30: Kmetijska ura: Kmet in država (g. Krošelj Josip). — 8.00: Cas, poročila. — 8.15: Telovadba (g. Ciril Šoukal). — 8.45: Plošče. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Versko predavanje (g. p. dr. Roman Tominec). — 10.00: Radijski orkester. — 11.00: Vokalni koncert g. Marjana Rusa, člana zagrebške opere. — 11.40: Mladinska ura. — 12.00: Cas, obvestila. — 12.20: Plošče. — 15.00: Valčki in polke (plošče), vmes saksofon solo (g. Ziherl Miloš), pri klavirju: g. prof. Marjan Lipovšek. — 16.00: Gospodinjska ura: 0 krompirju (ga. Vida Lapajne). — 16.15: Harmonika (plošče). — 16.30: Iz razvoja slovenske drame: II. ura. — 19.30: Narodni in kulturni pomen slovenskih goric (Božidar Borko). — 20.00: Cas, poročila. — 20.15: Ura Hladnikovih pesmi (pevsko društvo »Slavec«). — 21.00: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 22.15: Radijski ijazz. Ponedeljek, dne 25. novembra. 12.00: Kozaki pojo (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Cas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: O boleznih v srcu, ožilju in krvi (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Poljski skladatelji (plošče). — 18.40: Ob lOletnici smrti Štefana 2e-romskega in St. Vladislava Reymonta (g. prof. France Vodnik). — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00:1. simfonični koncert radiofonske oddajne postaje. Dirigent g. Drago Šijanec. — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 22.15: Prenos iz nebotičnika. Torek, dne 26. novembra. 11.00: Šolska ura: Najvažnejši dogodki po svetu (g. prof. Franc Grafenauer). — 12.00: Plošče. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Cas, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Pesmi dr. Danila Švara (g. Angel Jarc); pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. — 18.40: Kitajski Platon — Lao-tse (g. Franc Terseglav). — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos iz Zagreba: opera. Štev 11721/11. Nabava Direkcija državnega rudnik^ Velenje razpisuje na dan 11. decembra 1935 nabavo 4 kmd tropol. sklepal in 4 kmd am-permetrov. Pogoji pri podpisani. Dirckcija državnega rudnika Velenje, dne 15. novembra 1935. Štev. 11566/H. Nabava Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 11. decembra 1935 nabavo 4 kmd trofaznih asinhroni motorjev 3 KW/meh. Natančnejši pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 19. novembra 1935. V globoki Jaloati naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno dobra in ljubljena žena, mama, sestra, teta in taSfia, gospa IVANKA URBAS soproga izdelovalca kran akih klobas, trgovca, posestnika In mostnoga svatnlka, v četrtek, dne 21. t. m., previdena s tolažili svete vere, po dolgi, trpljenja polni bolezni za vedno preminila. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrfiil v soboto, dne 23. t. m., ob 4. uri pop. iz biše žalosti, Slomškova ulica St. 13, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. V LJUBLJANI, dne 21. novembra 1935. MIROSLAV URBAS, soprog JULIJA, por. KERN, MIROSLAVA, IRENA in MARJAN, otroci KRISTINA ČAKS, sestra RUDOLF KERN, zet in ostalo sorodstvo. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 j o u r n a l e. š 1 s u e < v /. k o. mapo. o d j o m !< žice, risalna bloke itd. vseh vrsir por folog rafij a fu ali risbah* § n vri mm)m naj sol id n 9/še ki a rna ST-D EU HUB LIANA &AIM&TIN0VA13 SVaFočajie „2rgovsfei K za knjigoveznice, tovarne kuvert, Cf kartonaže in ostalo industrijo, S za etiketiranje na papir, hCSfvIlCi les, steklo, pločevino etc. izdeluje v neprekosljivi kakovosti in dobavi po najnižjih cenah vv5avffifa"o.z. Tacen-St. Vid nad Liubliano Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte vzorce! Od 3-5% se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas. Pred zločinci je zavarovan denar, ki se zaupa nam. Nad 10.000 vlagateljev štejemo v svoj krog. Vabimo van/ vse. ki hočete vlagati v shranitev in obre-stovanje pri zavodu, za katerega jam^i z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. Kratkoročna posoiila dajemo pod ugodnimi pogoji HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE (grej Kranjska hranilnica) LJUBLJANA Umrla nam je naša najboljša soproga, skrbna mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Ljudmila Smrkolj, rol- Katalan soproga veletrgovca v petek, dne 22. t. m., po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere. Na zadnii poti jo spremimo v nedeljo, dne 24. novembra 1935, ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Mišičeva cesta 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. novembra 1935. Albin Smrkolj, soprog Stojan, Tatjana, Samo, Borut, otroci Josip in Barbara Katalan, starši Slavica, Grozdana, Darinka, por. Tavčar, sestre in ostalo sorodstvo. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Za trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.