GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVI.
KAMNIK, 21. APRILA 1986
Pokažimo odločnost, akcije in konkretna dejanja
Samo človek, ki prevzema tudi odgovornost za svojo svobodo, je lahko svoboden, toda samo človek, ki lahko demokratično odloča, lahko prevzame takšno odgovornost. Te misli je Edvard Kardelj oblikoval kot napotilo in izhodišče naše politike do mlade generacije.
Ko bomo v teh dneh ob različnih priložnostih pregledovali dosežene rezultate našega razvoja kritično, pa tudi s ponosom pokazali, kako v praksi uresničujemo postavljene cilje, je prav, da se v vsej celovitosti izrečenih misli velikana naše revolucije obrnemo k sebi, k svojemu delu, pripravljenosti za odgovprnost premagovanje nakopičenih problemov, in protislovij v naši ožji in širši domovini, predvsem pa naj bi pomisli ali smo po svojih močeh in sposobnosti dali svoj prispevek za naš boljši jutri. Velikokrat smo poudarjali, da imamo sistem, ustavno ureditev, ki ji ni primere v svetu, ki je zrasla iz revolucije in iz nje črpa novih moči za uresničitev takšne, na delavcu samoupravljalcu temelječe družbene ureditve, v kateri bo v ospredju človek in le človek. Ni in ne smemo dovoliti mesta pesimizmu, pa čeprav živimo v izredno zapletenih gospodarskih, zlasti pa še političnih razmerah svetovne razsežnosti, ko se dnevno soočamo z grožnjami za mir in ko je naš delovni človek postavljen pred mnoge dileme in ovire tekočega ekonomkega vsakdana. Kot takrat, ko je bila usoda slovenskega naroda na najtežji preizkušnji in je komunistična partija povedla vse zavedne in napredno usmerjene Slovence v osvobodili boj, v skupni boj vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti za osvoboditev in za pravičnejše odnose, v organizirano OF z jasnimi cilji in programom ne samo v času boja, temveč tudi po njem, so tudi danes potrebni odločnost, akcija in konkretna dejanja. . Imamo dolgoročni program gospodarske stabilizacije, pri uresničevanju katerega predstavljajo opora na lastne moči, vključevanje v mednarodno delitev dela in nadaljnji razvoj samoupravljanja ključni molivicijski faktor za boljše, bolj produktivno in v mednarodni menjavi preverjeno delo, v katerem je dana vsa pozornost znanju in raziskovalni dejavnosti in ki jasno opozarja na vzroke eknomskih težav ter njihove posledice, za naš nadaljnji razvoj. Pravkar potekajoči kongresi družbenopolitičnih organizacij morajo v akcijskem smislu prispevati, da se od besed preide k dejanjem. Zlasti pri slednjih se nam v družbeni praksi preveč zatika, nedoslednost in slabe začasne rešitve pa le prispevajo k odlaganju problemov in v končni obliki njihovi večji razsežnosti. Zagotovo je naš delavski razred dovolj zrel, pogumen in sposoben sprejeti breme stabilizacije.
Tudi občina Kamnik, njeno gospodarstvo in združeno delo v celoti je del te stvarnosti. Čeprav je gospodarstvo v letu 1985 in tudi v začetku letošnjega leta poslovalo razmeroma uspešno saj ni bilo delovnih organizacij z izkazano izgubo, pa vendarle kvalitetni primerjalni kazalci opozarjajo, da ni razlogov za pretirano zadovoljstvo. Skozi finančne rezultate je .izkazana dokaj visoka rast cen in njej prilagajoče obrestne mere. , Izvozni rezultati kamniškega gospodarstva so bili v letu 1985 skromnejši od republiških in
hkrati regijskih, dosežena pa tudi ni bila resolu-cijska obveza, t.j. povečanje izvoza blaga za najmanj 10 odstotkov. Razlogi za takšno stanje so Številni, izstopajo pa zlasti: premajhna sti-. muliranost izvoza, doseganje nižjih cen v tujini, zmanjšanje konkurenčne sposobnosti zaradi slabše kvalitete in neustrezna tečajna politika. Precejšen vpliv ima nedvomno tudi tehnološka in programska zastarelost kamniške industrije z majhnimi investicijskimi vlaganji v posodabljanju opreme. Tudi na tem področju resolucijska naloga kamniškega gospodarstva, v katero smo zapisali, da bodo delovne organizacije zaradi zastarelosti in iztrošenosti opreme izkoristile vse možnosti za uvoz opreme in posodobitev svoje proizvodnje, žal ni realizirana.
Pozitivno pri pravkar izpostavljenih ugotovitvah pa je, da smo v sprejetih planskih dokumentih v organizacijah združenega dela in v družbenem planu občine za srednjeročno in dolgoročno obdobje postavili jasno omejitev, da ni mogoče računati z večjo prerazporeditvijo ustvarjenega družbenega proizvoda in da je potrebno prioritetno vlaganje v razvoj, nadaljnje povečanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti kamniškega gospodarstva. V teh okvirih je bila v zboru združenega dela skupščine občine sprejeta okvirna bilanca sredstev, katerimi se na različnih področjih družbene reprodukcije zagotavlja z ekonomskimi možnostmi združenega dela skladen družbeni razvoj. Ni zanemarljiv tudi delež, ki ga v različne programe, predvsem pa na področju komunalno-cest-nega gospodarstva, v obliki samoprispevka delovnih ljudi in občanov zagotavljajo posamezne krajevne skupnosti.
Ce je ulio kdaj potrebno razvijati socialistično zvezo delovnega ljudstva kot metodo in mesto dogovarjanja vseh organiziranih samoupravnih sil, od družbenopolitičnih organzacij, družbenih organizacij in društev do samoupravnih organizacij in skupnosti, torej združenega dela, krajevnih skupnosti, pa tudi drugih oblik in načinov organiziranja za samoupravno socialistično družbo usmerjenih delovnih ljudi in občanov, potem to vsekakor zahteva današnji čas. Na temelju izkušenj osvobodilne fronte in upoštevajoč usmeritve, ki nam jih je Edvard Kardelj zapisal v »Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« mora postati dejavnik in ne samo ocenjevalec in spremljevalec dosežene stopnje razvoja samoupravljanja.
Smo v času konstituiranja skupščinskega sistema, v katerega se na novo vključuje veliko veliko delovnih ljudi in občanov, pripravljenih, da odgovorno uresničuje svojo vlogo delegata. Pravkar končane volitve so pokazale veliko stopnjo družbene zavesti, ki pa jo moramo uresničiti predvsem skozi delovanje delegatskega sistema, saj je bistvo tega načina odločanja njegova neposrednost in povezanost delegatov ter delegacij s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v sleherni temeljni sredini. To naj bo iztočnica tudi za delo socialistične zveze med delovnimi ljudmi in občani in v celotnem družbenem življenju občine v prihodnje.
DAVORIN GREGORIČ
Od Četrtka do sobote Je bil v Cankarjevem doma v Ljubljani 10. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki še ga Je poleg 789 delegatov udeležilo tudi veliko gostov bi Jugoslavije la tujine. Na kongresu so ocenili delo zveze komunistov v štiriletnem obdobja m sprejeli dokumente, ki bodo voditi komuniste pri njihovem dem v naslednjih štirih htm. hvoM so tudi nove organe. Iz naše obime je bil ta Hana centralnega komiteja ZKS Izvoljen Lado Podbevšek, roj. 1941, tehnik, konstruktor Iz Titanovega tozda Orodjarna. Za člana mvarUkega razsodišča ZK Storemje pa Bork Zakrajšek, roj. 1949, diplomirani pravnik, direktor Stola.
Občinska konferenci SZDL poriva vse delovne kolektive, hišne svete In lastnike zasebnih hiš, da ob bližnjih praznikih, dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela razobesijo zastave.
Uspešnost delegatskega sistema ima korenine v temeljnih samoupravnih okoljih
Štirinajstega aprila so se v večnamenskem prostoru osnovne šole Frana Albrehta prvič sestali novoizvoljeni delegati iz temeljnih okolij in konstituirali občinsko skupščino. Torej izvolili predsednika skupščine Antona Ipavica, podpredsednika Milana Marinka in Vando Rebolj, predsednike zborov in njihove namestnike, novega predsednika izvršnega sveta Janka Gedriha in novi izvršni svet občinske skupščine. (Foto: S. S.)
V vsa gospodarska in družbena dogajanja mora biti vpeto delovanje celotnega delegatskega skupščinskega sistema, s tem pa tudi naše skupščine. Izhajajoč iz praktičnih izkušenj bo potrebno v tem mandatnem obdobju posvetiti več pozornosti delu skupščinskih teles in obenem družbenih svetov, pri čemer je zlasti potrebno zagotoviti njihovo vpetost v delo delegatske skupščine.
Uspešno uveljavljanje delegatskega sistema v delovanju občinske in skupščinskih samoupravnih interesnih skupnosti je odvisno predvsem od učinkovitega delovanja temeljnih delegacij in delegatov v temeljnih organizacijah zdrženega dela. delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Od dejanske učinkovitosti delegatske baze je v bistvu odvisno delovanje celotnega delegatskega skupščinskega sistema, od občine, do republike in federacije. Za aktiviranje te baze pa je predvsem potrebno zavzeto in učinkovito delovanje zavestnih družbenih sil, povezanih v socialistični zvezi delovnega ljudstva. Povsod kjer njihovo delovanje ni bilo dovolj zavzeto in povezano, je to neugodno učinkovalo naprej na delo občinske skupščine, prek nje pa tudi na delovanje celotnega skupščinskega delegatskega sistema.-Uspešno aktiviranje delegatske baze je bil torej do zdaj in bo tudi v prihodnje temeljni pogoj za učinkovito delo delegatske skupščine. Zato si bo vodstvo skupščine še bolj kot do sedaj prizadevalo, da bi se vključevalo v delo čim večjega števila temeljnih delegacij, tako v združenem delu kot tudi v krajevnih skupnostih.
Menim, da smo v preteklem mandatnem obdobju dosegli določen napredek pri uveljavljanju posebne vloge zborov naše skupščine, še zlasti zbora združenega dela. Okrepilo se je tudi sodelovanje z občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki kot četrti zbor naše skupščine enakopravno s stalnimi zbo-
ri odločajo o zadevah iz njihovega delovnega področja.
Ko govorimo o delu naše skupščine, zasluži našo posebno pozornost odnos oziroma sodelovanje skupščine z njenim izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi, katerih delo izvršni svet povezuje in zanj pred skupščino tudi odgovarja. Izvršni svet
je skupaj z upravnimi organi tisti dejavnik, ki pripravlja in predlaga veliko.yečino zadev, o katerih odloča skupščina, odgovoren pa je tudi za njihovo izvajanje. Zato je delovanje skupščine zelo ali celo preveč odvisno od aktivnosti, usmerjenosti in pobud občinskega izvršnega sveta in občin-(Natuujevanje na 2. strani)
Vse delovne ljudi in občane vabimo na proslavo ob dnevu OF 27. aprilu, ki bo v petek, 25. aprila 1986 ob 19.30 v dvorani kina Dom Kamnik.
V kulturnem programu bodo sodelovali: kamniška godba, MPZ Svoboda Duplica in otroški pevski zbor, dijaki SENŠRM in Glasbene šole Kamnik.
Vljudno vabljeni OK SZDL Kamnik
Ob dnevu OF in prazniku dela, 1. maju, vsem delovnim ljudem in občanom čestitajo
občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana
Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev v Kamniški Bistrici
Občinski svet Zveze sindikatov Kamnik vabi 1. maja na vsakoletno srečanje delavcev v Kamniško Bistrico. Kaframi program se bo pričel ob 11. uri, v njem pa bodo sodelovali:
- moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika
- pihalna godba iz Kamnika
- folklorna skupina Kamniška Bistrica
- recitatorji
Na tem srečanju bodo podeljeni srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije in priznanja »Inovator leta« občine Kamnik, ki jih podeljujejo OS ZSS Kamnik.
Po kulturnem programu bo igral ansambel bratov Poljan-šek. OS ZSS Kamnik je preko Integrala poleg rednih avtobusnih zvez zagotovil še dodatne avtobusne zveze v dopoldanskem času in sicer: Duplica - Kamniška Bistrica ob 10. uri Kamnik - Kamniška Bistrica ob 10.10 Kamnik - Kamniška Bistrica ob 10.30 in krožni avtobusni promet od gondoiske vzpenjače do Kamni-
ške Bistrice od 12. do 15. ure.
OS ZSS Kamnik
KONSTITUIRANA NOVA SKUPŠČINA
Štirinajstega aprila so se v večnamenskem prostoru osnovne šole Frana Albrehta na prvi seji sestali novoizvoljeni delegati zborov občinske skupščine, ki so izvolili vodstvo skupščine, vseh treh zborov in predsednika izvršnega sveta, glasovali pa so tudi o izvolitvi predsednika in članov predsedstva SR Slovenije, volili delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ, delegati družbeno političnega zbora pa so volili delegate za DPZ republiške Skupščine.
Vsi trije zbori so se najprej sestali na ločenih zasedanjih, na katerih so izvolili vsak svojega predsednika in namestnika predsednika zbora. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnostih sta imenovala tudi vsak svojega tajnika, delegati zbora združenega dela so volili svoje predstavnike za skupine, ki bodo delegirale delegate v zbor združe-
nega dela Skupščine SR Slovenije in določili stalno skupino delegatov, ki bo delegirala delegate v omenjeni zbor - gospodarsko področje. V zboru krajevnih skupnosti so delegati potrdili sklep o pooblastitvi oseb za sklepanje zakonskih zvez.
Po končanih ločenih zasedanjih vseh treh zborov so delegati nadaljevali svoje delo na prvem skupnem zasedanju zborov, na katerem so poleg volitev predsednika in podpredsednikov skupščine in predsednika izvršnega sveta imenovali tudi funkcionarje upravnih organov in izvolili člane izvršnega sveta, ki so bili v družbenopolitičnem zboru in v zboru krajevnih skupnosti izvoljeni soglasno, v zboru združenega dela pa z večino glasov.
Na skupnem zasedanju so določili tudi stalno skupino delegatov za delegiranje v zbor občin Skupščine SR Slovenije, imenovali so Svet za ljudsko obrambo
ANTON IPAVIC, ROJ. 1949, diplomirani pravnik, je bil ponovno izvoljen za predsednika občinske skupščine
MILAN MAR1NIČ, roj. 1952, diplomirani inženir elektrotehnike in diplomirani ekonomist, ponovno izvoljen za podpredsednika občinske skupščine
in družbeno samozaščito Skupščine občine Kamnik in Komite za SLO in DS SO Kamnik. Volili so še komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. Na seji se je predsednik skupščine Anton Ipavic zahvalil dosedanjemu predsedniku izvršnega sveta Francu Jerasu za njegovo delo, poleg tega pa je novoizvoljenim delegatom ter predsednikom zborov, članom izvršnega sveta in njegovemu predsedniku čestital za izvolitev, z želj po čim uspešnejšem nadaljnjem delu in tesnem sodelovanju izvršilnih organov s skupščino.
R. G.
NOVI IZVRŠNI SVET OBČINSKE SKUPŠČINE
Ivo PIRC, roj. 1951, dipl. oec, stanuje Godič 50, p. Stahovica, zaposlen v Zavarovalni skupno-, sti Triglav - PE Mengeš, član IS
V AND A REBOLJ, roj. 1947, profesor pedagogike in predmetni učitelj matematike in fizike, ponovno izvoljena za podpredsednico občinske skupščine
JANKO GEDRIH, roj. 1949, diplomirani pravnik, novi predsednik občinskega izvršnega sveta
BORIS KRAPEŽ, roj. 1948. tekstilni tehnik, je bil izvoljen za predsednika zbora združenega dela občinske skupščine
in predsednik Komiteja za družbenoekonomski razvoj Miran JEREB, roj. 1953, višji upravni delavec, stanuje Kamnik, Groharjeva 4, zaposlen v Skupščini občine Domžale, član IS in sekretar Sekretariata za občo upravo
Janez BRLOGAR, roj. 1940, ing. org. dela, stanuje Kamnik, Kidričeva 35/a, dosedanji član IS, član IS in sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo Vinko POLIČNIK, roj. 1957, višji upravni delavec, stanuje Kamnik, Matije Blejca 6, dosedanji član IS, Član IS in sekretar • Sekretariata za notranje zadeve Albert REJC, roj. 1935, dipl. ing. geodezije, stanuje Kamnik, Matije Blejca 2, dosedanji član IS, član IS in predsednik Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja
Boris BAVČAR, roj. 1953, gimnazijski maturant - absolvent 2. stopnje ekonomske fakultete, stanuje Kamnik, Prvomajska 4, dosedanji član IS, član IS in direktor Uprave za družbene prihodke
Zvone CVEK, roj. 1950, dipl. ing. org. dela, stanuje Kamnik, Ljubljanska 3/a, zaposlen v LB -GB Ljubljana, član IS, zadolžen za gospodarske zadeve Daniel ARTIČEK, roj. 1933, dipl. oec, stanuje Kamnik, Kamniško-zasavskega odreda 7/ a, zaposlen na Univerzi Edvarda Kardelja - Biotehnična fakulteta Rodica, član iS, zadolžen za gospodarske zadeve Dušan JESENIK, roj. 1935, strojni tehnik, stanuje Kamnik, Novi trg 36, zaposlen pri Samoupravni komunalni skupnosti, Kamnik, član IS, zadolžen za področje komunalno-cestne in stanovanjske dejavnosti
ANTON OGOREVC, roj. 1936, gimnazijski maturant, je bil izvoljen za predsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine
BRIGTTA ZALEZINA, roj. 1944, inženir organizacije dela, je bila izvoljena za predsednico družbenopolitičnega zbora občinske skupščine
Dan po konstituiranju skupščine četrtega delegatskega sklica je pred predsednikom občinske skupščine Antonom Ipavicem zaprisegel novi izvršni svet
Slovesne izjave so dali tudi predsedniki zborov občinske skupščine in njihovi namestniki: Nada Irt ZZD, Janez Benkovič ZKS in Brane Modrijan DPZ (Foto: S. S.)
Božo BREZOČNIK, roj. 1951, dipl. ing. gozdarstva, stanuje Mengeš, Trdinov trg 15, zaposlen v GG Ljubljana - TOK Gozdarstvo Kamnik, član IS, zadolžen za področje kmetijstva
Jože ZAGORC, roj. 1949, ekonomist, stanuje Kamnik, Zikova 4, zaposlen v Strokovni službi SIS v Kamniku, član IS, zadolžen za področje družbenih dejavnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
ske uprave. Vendar je to prej slabost same skupščine kot pa izvršnega sveta in uprave. Naj izrazim upanje, da bo novi izvršni svet odgovorno in uspešno opravljal svoje naloge tudi v odnosu do občinske skupščine.
Tudi v tem mandatnem obdobju ši bo vodstvo skupščine prizadevalo, da bo sodelovanje med skupščino in občinsko konferenco socialistične zveze kar se da plodno. Socialistična zveza kot fronta organiziranih soci-alistčnih sil je tista, ki povezuje tudi delovanje vseh drugih dejavnikov, ki sodelujejo v delegatskem odločanju, zlasti pa zveze komunistov, sindikata, mladine, borcev in drugih. V delo naše skupščine bo potrebno tudi bolj kot sedaj vključevati, še zlasti imam v mislih delovanje zbora združenega dela, občinski odbor gospodarske zbornice.
Po moji oceni se je v tem obdobju izboljšala obveščenost delegatov, kar je bistvena podlaga za njihovo smotrno odločanje. Še večje napore pa bo treba vložiti v izboljšanje kakovosti vsebine posameznih obravnavanih tem na sejah zborov skupščine, zlasti pa si bo treba prizadevati, da se počasi dokopljemo tudi do
izvlečkov posameznih gradiv in če je možno, da oblikujemo predloge odločitev alternativno.
Sestavi obeh skupin delegatov, tako za zbor združenega dela kot.tudi za zbor občin Skupščine SR Slovenije zagotavljata, da se bomo lahko uspešno vključevali v delo republiške skupščine in da bomo ustrezno prenašati naša stališča, predloge in pobude v republiško skupščino. Ob tej priliki pa je potrebno postaviti jasno zahtevo po bolj aktivnemu delovanju in vključevanju izvršnega sveta, zlasti pa občinskih upravnih organov, saj v preteklem mandatnem obdobju to vključevanje ni bilo ustrezno oziroma je breme celotne aktivnosti slonelo na obeh vodjih delegacij, kar pa prav gotovo ni prav.
Prepričan sem, da se je na volitvah 13. in 17. marca izoblikovala takšna delegatska sestava, ki bo kos zahtevam sedanjega, zelo pomembnega in v mnogo-čem prelomnega družbenega trenutka.
Nadalje sem prepričan, da se nam ni potrebno bati prihodnosti, pogoj pa je, da izkoristimo vse prednosti, ki jih imamo v naši družbi, pa tudi v naši občini.
ANTON IPAVIC
Letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte
Občinska konferenca SZDL bo tudi letos na 25. aprila, osrednji proslavi ob dnevu OF, podelila priznanja OF slovenskega naroda. Letošnji prejemniki tega priznanja so:
Ivan HRIBAR, rojen 17. 5. 1946, zasebni gostilničar. Že več kot dvajset let je aktiven družbenopolitični delavec v KS Tuhinj in v občini Kamnik. Njegova aktivnost se je začela že v mladinski organizaciji, društvih in se nadaljevala preko krajevne organizacije SZDL. Bil je sekretar OOZK, član predsedstva OK SZDL, delegat v zvezni konferenci SZDL in član IS SO, zadolžen za področje delovanja krajevnih skupnosti. S svojim strokovnim znanjem je bil vedno pripravljen pomagati samoupravnim organom  v krajevni
skupnosti in organizacijam v KS. Predlagala ga je KO SZDL Tu-ninj.
Ivan MOČNIK, rojen 6. 2. 1925, upokojenec. Že med drugo svetovno vojno se je aktivno vključil v boj proti okupatorju, skupaj s francoskimi partizani.
Ko se je po vojni vrnil v Jugoslavijo je ves čas aktivno deloval v družbenopolitičnih organizacijah.v krajevni skupnosti Šmartno. Več let je bil predsednik krajevne organizacije ZZB NOV, aktiven član sveta KS in dolgoletni predsednik Rdečega križa Šmartno. Preko organizacije Rdečega križa skrbi za ostarele in onemogle občane. Organiziral je tečaje prve pomoči o negi bolnika na domu, vsakoletno srečanje ostarelih, hudo bolne in nepokretne pa večkrat na leto tudi obiščejo.
mm
Bil je tudi predsednik gradbenega odbora za gradnjo oziroma za preureditev stare razpadajoče šole v dom kulture. Predlagala ga je krajevna organizacija SZDL Šmartno.
Valentin ROMŠAK, rojen 10. 2. 1923, upokojenec, udeleženec NOB. Je zelo aktiven v krajevni organizaciji ZZB NOV, v organizaciji Rdečega križa, smučar-' skem društvu, lovskem društvu in med drugim je tudi aktiven član turističnega društva Kamniška Bistrica. Pred upokojitvijo je bil v delovni organizaciji aktiven sindikalni delavec. Bil je član občinskega sindikalnega sveta in član predsedstva OK SZDL Kamnik. Več let že tudi uspešno predseduje krajevni organizaciji SZDL Črna. Predlagala ga je skupščina KS Črna.
Franc VIDERVOL, rojen 23. 4. 1914, upokojenec, udeleženec NOB. Tudi po vojni se je aktivno vključil v družbeno in politično življenje. Tovariški odnos in osebni zgled sta mu omogočala, da je vnašal podjetnega duha v delovna okolja in tako uspešno dosegal zahtevne dogovorjene cilje. Med pomembnejšimi odgovornimi nalogami, ki jih je doslej opravljal, je treba opozoriti zlasti na naslednje: bil je predsednik občinske konference SZDL, predsednik skupščine občine, član občinskega komiteja ZKS, predsednik komisije za mednarodne odnose pri OK ZKS, predsednik mestnega odbora ZZB NOV in predsednik komisije za obrt pri IS SO Kamnik. Predlagalo ga je predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Kamnik.
SOLIDARNOST
IVAN HRIBAR
IVAN MOČNIK
VALENTIN ROMŠAK
FRANC VIDERVOL
DELAVSKO KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO »SOLIDARNOST« je bilo ustanovljeno januarja 1919. leta. V sedeminšestdesetih letih delovanja je društvo doseglo vrsto velikih uspehov in se zavzemalo za čim večje vključevanje mladih v sekcije. Vse sekcije so bile zelo aktivne.
Poleg rednih letnih koncertov in drugih prireditev so gostovali predvsem na Gorenjskem, Štajerskem in v Zasavju, kjer so bili gostje tamkajšnjih delavskih društev. Solidarci so bili vodilni aktivisti, organizatorji in voditelji vstaje na Kamniškem (Tone Šturm in Jakob Molk-Mohor).
Po zaslugi preživelih aktivistov društva je društvo po osvoboditvi znova zaživelo. Ob 60-
letnici je društvo z moškim pevskim zborom, ženskim zborom, dramsko sekcijo in pihalnim orkestrom priredilo akademijo. Izdalo je tudi publikacijo s prispevki Vide Tomšič, Viktorja Avblja, Franceta Klopčiča, Romana Potočnika, Marice Brejc, dr. Bratka Krefta, ki je bil tudi slavnostni govornik. Danes društvo nadaljuje bogato tradicijo. Društvo ima tudi danes velik kulturni, vzgojni in politični utrip na Kamniškem. Aktivno sodeluje na regijskih in republiških revijah in tekmovanjih in je občasno organizator le-teh. Veliko skrb posveča sodelovanju s kulturnim društvom Vijenac iz pobratene Slavonske Požege in koroškim kulturnim društvom Vinko Polanc iz Škocjana, kjer si izmenjavajo koncerte.
Predlaga ga predsedstvo ZKO in Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Kamnik.
V počastitev dneva OF in Prvega maja vas vabimo na tradicionalni prvomajski kres, ki bo v sredo 30. 4. 86, od 20. ure dalje pred šolo v Mostah. Za razvedrilo in postrežbo poskrbljeno.
DPO KS Moste
WM
Miha Ravnik obiskal Stol
Sredi aprila je Stol obiskal predsednik zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik in se s predstavniki kamniške občine, člani Stolovega poslovnega odbora, predsedniki družbenopolitičnih organizacij in člani zveze komunistov pogovoril o dosedanjih naporih za kakovostnejše delo in načrtih za prihodnje.
Tudi v Stolu je kakovost bistveni element gospodarske uspešnosti in prisotnosti na trgu. Za uresničitev te naloge smo kontrolno službo kadrovsko oblikovali v glavnem iz vrst končnih kontrolorjev, delno pa jo še dopolnili, je med drugim povedal Tone Šimenc, vodja službe kontrole kakovosti.
Vhodna, medfazna in. končna kontrola je uvedena v vsej serijski proizvodnji. Ugotavlja se število dobrih in slabih polizdelkov in izdelkov. Stanje se redno dnevno zapisuje in tudi obračunava vodjem del pri rednih mesečnih dohodkih. Podatki kažejo, da so merila vplivala na izboljšanje kvalitete in je bila uvedba stimulacije umestna. Delež slabe kvalitete je od maja 1985, ko je bil 12,4-odstoten do februarja 1986 padel na 4,3 odstotke.
O Stolovih prizadevanjih za boljšo kvaliteto je govoril tudi Peter Jerman, vodja kadrovskega sektorja: »Delavec je ključni faktor, ki določa kakovost, že od začetka dela. Ustvarja in določa jo konstruktor, oblikovalec, pripravljalec proizvodnje, vodja v proizvodnji in neposredni proizvajalec. Vključen je tudi prodajalec v trgovini in serviser.
Izdelki so lahko višje vrednoteni na trgu, če so kakovostnejši. Poleg gospodarske uspešnosti je na pomemben mestu ponos proizvajalca, ki je z najvišjim nivojem organiziranosti to dosegel.«
Tone Jeglič, mojster strojnega oddelka v tozdu 2: »Prav je, da se zahteva vedno večja kvaliteta proizvodov, vendar jo je težko dosegati. Dobavljeni repromate-riali so vedno slabši. Iverke niso kvalitetne, furnir je luknjičast in slabšega izgleda, laki za površinsko obdelavo niso dobri.
Velik problem je tudi slabo izobraževanje novih kadrov. Mlad delavec pride v delavnico, formalno je izučen, delati pa ne zna. Če ne bomo sami gledali na razvoj, če ne bomo pravočasno gledali na novo generacijo tudi
praktično dobro usposobljenih delavcev, bo naša prihodnost vprašljiva.«
Ing. Dušan Štefula, direktor službe za razvoj, tehnologijo in investicije: »V Stolu proizvodno opremo močno obnavljamo. Operacije, ki smo jih pred leti delali na klasičnih strojih že tečejo na sodobnih, avtomatskih mikroprocesorskih strojih. Veliko opreme smo si naredili tudi sami. Oprema naših kooperantov je slaba in moramo marsikaj tudi vrniti. Ti proizvajalci nimajo svojega razvoja in so njihovi izdelki kopije neke druge, stare tehnologije.
Uvoz je okrnjen. Vse, kar nabavimo v tujini, je zelo drago. Že posamezne proizvodne enote dosegajo zneske, ki jim je kos le zares dobro stoječa delovna organizacija.«
Boris Zakrajšek, glavni direktor delovne organizacije Stol pa je povedal: Tujina zahteva vedno večjo kakovost proizvodov, pa tudi domači trg. Se nekaj let bo težko z raznimi materiali, iz katerih proizvajamo, potem pa trdno upamo, da se bo stanje popravilo. Za sedaj moramo materiale kupiti takšne, kot na trgu so.
Delati moramo boljše in bolj racionalno. Pri vhodu v proizvodnjo ni veliko gibalnega prostora, potem pa je. Prav tu pa je naša naloga, da damo vse od sebe. V tovarni moramo narediti vse, da bodo naši proizvodi na terenu zares dobri.
Z gospodarjenjem v zadnjem obdobju ne moremo biti povsem zadovoljni. Proizvodnjo v fozdu 1 je nujno potrebno popraviti. Res pa je v proizvodnji veliko novih proizvodov.
Prepričani smo, da bomo prve tri mesece izboljšali z naslednjimi meseci in bo konec leta produktivnost in celotno gospodarjenje dobro. Če se primerjamo s prejšnjimi leti, je naše gospodarjenje dobro, ker nam drugi po-
kazatelji kažejo dovolj pozitivne indekse.
Naročil imamo dovolj, za izvoz večkrat celo preveč in smo pri sklepanju pogodb previdni, ker se lahko čez 5 ali 6 mesecev stanje z materiali in drugim močno spremeni.
Miha Ravnik, predsednik zveze sindikatov Slovenije, se je vključil v razpravo, v kateri je sodelovalo še več Stolovih delavcev. Posebej je bil zadovoljen, da se v tako dobri delovni organizaciji, kot je Stol, ki je v kamniški občini in v lesni branži na vrhu, delavci, in še posebej komunisti s tolikšno zavzetostjo lotevajo problemov kakovosti in boljše proizvodnje. Zadovoljen je bil tudi z drugimi prizadevanji, načrti in odločitvami poslovnega odbora, ki v težkih gospodarskih razmerah skuša dobro poslovati.
Miha Ravnik je ob zaključku svoje razprave dejal, da kvaliteta dela ni samo dobro delo za fizični izdelek, pač pa zelo širok pojem za življenje in delo v združenem delu v prostoru in času, v katerem živimo. Za zavestnega delavca je to velika prednost in pot k uspehu.
Vsega dobrega dela, odločanja in proizvodnjega dela se ne da materialno stimulirati. Pomembnejše je spoznanje, da moramo v naših glavah še marsikaj spremeniti. Potrebnih bo še veliko naporov, ekonomski kriteriji za trg so izhodišče, tako na proizvodnem, kot še posebej v kvalitetnem pogledu.
Kvaliteta našega dela je naloga, ki je ne bo potrebno uresničiti samo v naših delovnih obratih, pač pa na vsakem koraku našega življenja, dela, odnosov in nasploh našega prepričanja, da si bomo z boljšim pristopom do dela odpravili kup današnjih problemov, za katere bi morali spoznati, da jih z odlašanjem ne bomo rešili.
CIRIL SIVEC
SAMOPRISPEVEK
Enajstega maja še zadnji trije referendumi
V mestnih krajevnih skupnostih Zaprice, Perovo in Center so sicer potrebovali nekaj več časa za priprave na uvedbo novega krajevnega samoprispevka, vendar pa so, kot kaže, sedaj programi res usklajeni, odločitve skrbno pretehtane in krajani seznanjeni s celotno akcijo. Kakšno je mnenje nekaterih Kamničanov o
samoprispevku in zakaj se bodo odločili za, smo v prejšnji številki prikazali v naši anketi. Še bolj pomembno pa seveda je, da se bodo vsi krajani enajstega maja, ko bo referendum, zavestno odločili za samoprispevek, brez katerega tudi v mestnih krajevnih skupnostih razvoj ne bo dovolj velik in hiter.
Rezultati nedeljskih referendumov v krajevnih skupnostih:
KS
udeležba
za samoprispevek je glasovalo
Križ
Sela
Tunjice
Godič
Podgorje
Duplica
volišče otroški
vrtec
kult. dom
osnov, šola
83.27 86,00 85,30 88,00 8,18
74,10 83,70 68,60
57.84 69,00 75,00 62,71 53,95
48,90 60,20 53,20
skupaj
74,71
54,20
Komenda
Klanec Komenda Lončarsko podjetje Breg
97,00 93,2
94.00 87,80
74,60 68.70
71.20 54.50
skupaj 93,00	67,20
Gozd (podatkov o volilni udeležbi še ni bilo) Gozd Kaolin šola Gozd	83.00 14,00 84.00
skupaj	55,00
	
SREDSTVA, ZBRANA S SAMOPRISPEVKOM, BODO UPORABLJENA:
KAMNIK-ZAPRICE: S samoupravno komunalno cestno skupnostjo bodo združevali sredstva za komunalno obnovo v krajevnih skupnostih, nekaj sredstev bo šlo v sklad za urejanje zemljišč, nekaj za ureditev telefonskega omrežja in kabelske TV antene, denar pa bodo namenili tudi za delovanje krajevne skupnosti. Predlagan je 1,5- odstoten samoprispevek.
KAMNIK-CENTER: Tudi v Centru bodo s SIKCS združevali sredstva za komunalno obnovo krajevne skupnosti, s kulturno skupnostjo bodo združevali sredstva za obnovo kulturnih spomenikov v krajevni skupnosti, nekaj denarja bodo namenili za sklad za urejanje zemljišč in ureditev telefonskega omrežja ter kabelsko TV anteno, denarno pa bodo podprli tudi delovanje krajevne skupnosti. Višina samoprispevka: 1.5 odstotka.
KAMNIK-PEROVO: Največ sredstev bodo namenili za komunalno prenovo, poskrbeli pa bodo tudi za urejanje prostora v krajevni skupnosti, varstvo okolja in spominskih obeležij, ureditev kabelske TV antene, nekaj sredstev pa bodo namenili tudi za delovanje krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Tudi tu je predlagan 1,5- odstoten samoprispevek.
R. GRČAR
Kratek stik na delegatskih vodih
Kadar na električnem vodu nastane kratek stik, pregori varovalka in tok preneha teči po žicah. Elektromotor se ustavi in žarnica ugasne. Kot kaže, pa to staro tehniško pravilo ne velja vedno. Vsaj ne za kratek stik na delegatskih vodih.
V mislih imamo zadnjo sejo skupščine SIS elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, ki je 31. marca odločala o podražitvi električne energije s podaljšanjem zimske (višje) tarife v letno sezono.
»Za sklep smo izvedeli prek televizije in časopisov«, pravijo odgovorni delavci v kamniških delovnih organizacijah. »Nihče nas kot uporabnike ni o predlogu predhodno obvestil, zato nismo mogli povedati svojega mnenja prek svojih delegatov.«
Ker je šlo za odločitev o zelo pomembnem vprašanju, ki bistveno vpliva na stroške proizvodnje in ustvarjeni dohodek, bi predlagatelji morali pravočasno obvestiti o predlogu delavce v združenem delu. Njihovi delegati pa bi prek osmih konferenc delegacij stališča posredovali v zboru uporabnikov skupščine energetske skupnosti Domžale Kamnik, delegat te skupščine pa naj bi posredoval mnenja in stališča združenega dela in KS obeh občin na seji skupščine
SIS elektrogospodarstva in premogovništva SRS.
Ta predhodni postopek pa ni bil opravljen, pač pa se je seje udeležil strokovni sodelavec energetske skupnosti, ki ni imel pooblastila in zato tudi ni mogel glasovati o predlogu.
Ker je celotno gradivo, ki je potrebno za odločanje v skupščini, prišlo v energetsko skupnost šele pet dni pred sejo skupščine SIS elektrogospodarstva, postopka, ki ga zelo podrobno razčlenjujejo samoupravni akti skupščine, ni bilo mogoče več izpeljati.
Torej lahko rečemo, da je nastal kratek stik na delegatskih vodih, vendar se zaradi tega elektromotor v Ljubljani ni ustavil, pač pa se je kljub temu vrtel naprej. Rezultat: sprejeta je bila odločitev o podaljšanju zimske tarife za električno energijo brez dejanskega sodelovanja uporabnikov. Vsaj za kamniško in domžalsko občino ta ugotovitev drži. Verjetno pa tudi drugod ni bilo dosti bolje.
Ker se taki kratki stiki večkrat ponavljajo tudi pri drugih sisih materialne proizvodnje, se bo le treba enkrat vprašati: čemu smo pisali kritično analizo in v javni razpravi o njej prisegali, da se bomo odslej drugače obnašali.
F. SVETELJ
Lansko poslovno leto v številkah
Kamniške gospodarske In negospodarske delovne organizacije In skupnosti so v globalu zaldjučlle poslovno leto 1985 dokaj ugodno, spodbudno pa je tudi dejstvo, da nI zaključila poslovanja z rdečimi številkami nobena delovna organi-sadja.
Splošna značilnost za leto 1985 je bila nižja menjava s tujino od načrtovane zaradi premajhne dohodkovne motiviranosti, in zelo visoka inflacija, ki je narekovala mnogo kratkoročnih odločitev. Oskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom pa se je izboljšala.
Finančni rezultati
Gospodarstvo je ustvarilo 66,3 milijarde din celotnega prihodka, kar je še enkrat več kot v letu 1984, k čemur je zlasti prispevala visoka rast cen (94%) in za dobrih 5% višja industrijska proizvodnja in nekoliko večje število zaposlenih delavcev.
V letu 1985 so gospodarske delovne organizacije obračunale 47,8 milijarde din stroškov, tako da so ustvarile 18,5 milijarde din dohodka. Zaradi sprememb v obračunu ustvarjeni dohodek v letu 1985 ni povsem primerljiv z letom 1984.
Čisti dohodek je v letu 1985 znašal 13,3 milijarde din. Struktura delitve čistega dohodka se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko spremenila, saj se je delež za osebne dohodke povečal s 60% na 61%, delež za stanovanjske potrebe se je povečal iz 10% na 11%, delež za poslovni sklad in rezervni sklad pa zmanjšal s30% na 28%.
V primerjavi z regijo in republiko je kamniško gospodarstvo doseglo boljšo procentualno rast celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Dohodek na delavca, eden pomembnejših kazalcev rezultatov dela, je v kamniškem gospodarstvu znašal 2 milijona din, kar je za 6% manj od regijskega povprečja, vendar za 9% bolje od republiškega dohodka na delavca.
Najvišji dohodek na delavca je dosegel Donitov TOZD Kemostik in sicer 3,3 milijona din, zelo dober rezultat pa so dosegli tudi v Ideji, Menini, Svilanitu in Stolu.
Zelo spodbudna pa sta kazalca o akumulativni in reproduktivni sposobnosti, saj sta oba precej večja kot v regiji oziroma republiki.
Zunanjetrgovinska menjava
Planirano 10-odstotno povečanje izvoza blaga in storitev ni bilo doseženo, saj so DO prodale na tuje trge za 21 milijonov dolarjev, kar je za 4% manj od predhodnega leta. Izvozni rezultati kamniškega gospodarstva so bili skromnejši od regijskih oz. republiških, saj se je izvoz v regiji oz. republiki povečal za dobre 3% oz. 5%. Razlogi za nižji izvoz so predvsem v premajhni stimuliranosti, doseganju nižjih cen v tujini, zmanjšanju konkurenčne sposobnosti ter v tehnološki in programski zastarelosti kamniške industrije. Kar 90% celotnega izvoza so dosegli Stol, Titan, Svilanit, Utok in Kemijska industrija.
Lani so DO uvozile za dobrih 18 milijonov dolarjev blaga, pri čemer je 95% odpadlo na repromaterial ter le 5% na uvoz opreme.
Osebni dohodki
Povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca je v občini
Kamnik znašal v preteklem letu 56.198 din oziroma 98% več kot v letu 1984.
V gospodarstvu jc bil povprečni neto OD 55.176,00 din. Najvišje povprečne osebne dohodke so imeli zaposleni v Veterinarskem zavodu (86.234 din), na kar pomembno vpliva visoka kvalifikacijska struktura in narava dela. Višje neto osebne dohodke so prejemali tudi v Meso (66.329 din), Menini (70.415 din), Kozorogu (65.463 din), Donitovem tozdu Kemostik (64.672 din) ujStanovanjsko komunalnem gospodarstvu (64.329 din), najnižji OD pa so prejemali delavci gradbenega podjetja Graditelj in sicer 41.921,00 din mesečno.
Povprečni mesečni osebni dohodki v negospodarstvu je znašal 65.008 din. Na višino OD zelo vpliva kvalifikacijska struktura zaposlenih in poračuni OD, ki jih določa družbeni dogovor.
Najvišje neto osebne dohodke v negospodarskih delovnih organizacijah so prejemali delavci Osnovne šole 27. julij (79.107 din), Glasbene šole (77.005 din)v OŠ Toma Brejca (74.218 din), OS Kamniškega bataljona (73.880 din), Strokovne službe SIS (75.596 din), Skupščina občine Kamnik (72.224 din), najnižje delavci Arboretuma (48.225 din) in VVO Antona Medveda (49.175 din).
Zaposlovanje
V letu 1985 je bilo v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 11.322 delavcev, kar je 1,3% več
kot leta 1984. Število zaposlenih se je v gospodarstvu povečalo za 0,5% v negospodarstvu za 2%, število obrtnikov se je povečalo za 9,2%, število zaposlenih pri obrtnikih pa jc bilo večje za 8,6%. Investicije
Na kamniškem območju jc po stanju konec decembra 1985 21 investitorjev gradilo 39 investicijskih objektov.
Predračunska vrednost teh objektov je znašala 3,2 milijarde din. Pri investicijskih izplačilih je porasel delež lastnih sredstev OZD, upadel pa delež bančnih kreditov ter plasmajev preko bank.
Skoraj polovica (48%) investicij skih vlaganj se nanaša na gradbena dela, na domačo opremo odpade 11%, na opremo iz uvoza 33%, ostali stroški pa so predstavljali 8%.
Pomembnejša investicijska vlaganja s predračunsko vrednostjo preko sto milijonov din so ob koncu leta 1985 bila: preselitev obrata in dejavnosti Fructal Ajdovščina, TOZD Alko iz Domžal v Kamnik, rekonstrukcija linije za obdelavo ploskovnega in kosovnega pohištva pri Stolovi temeljni organizaciji Sedežno pohištvo, gradnja novega Zdravstvenega doma, rekonstrukcija razvojnega laboratorija v Do-nitovi temeljni organizaciji Trival, gradnja povezovalne ulice z mostom preko Kamniške Bistrice ter zidava I. faze osnovne šole na Duplici, i
NEVENKA KANDUČ
Otvoritev povezovalne ulice 1. maja
»Za povezovalno ulico rabimo 208.591.000 dinarjev, zbranih je šele 184.000.000 dinarjev, manjka nam torej 24.000.000 dinarjev,* je na zadnji seji izvršnega sveta poročal predsednik pripravljalnega odbora za gradnjo povezovalnice diplomirani inženir Dušan Štefula, kije obenem tudi zagotovil, da bo pove-zovalnica prvega maja odprta za promet. Hkrati z njeno otvoritvijo bodo razbremenili Kidričevo cesto, ki bo v začetku zaprta le za tovorni promet in avtobuse, kasneje pa tudi za ostala vozila.
Ker vsi obvezniki še do sedaj niso poravnali svojih obveznosti po samoupravnem sporazumu, je odbor predlagal, da se pri izvršnem odboru Samoupravne komunalno cestne skupnosti najame trimesečno posojilo v vrednosti 24 milijonov dinarjev, da bi objekt lahko tudi fizično zaključili.
»15. november je bil rok, do katerega je bilo potrebno poravnati obveznosti iz sporazuma, vsem smo tudi svetovali, iz katerih skladov naj črpajo ta sredstva. Ne plačujejo predvsem tiste organizacije, ki imajo sedež zunaj kamniške občine. Do prvega aprila je združeno delo dolgovalo 17, zasebniki in ostali pa 10 milijonov dinarjev,« je dejal
Dušan Štefula na seji izvršnega sveta.
Zaradi zamudnikov, torej ti-tih, ki niso pravočasno plačali svojih obveznosti, je danes za 5,8 milijona dinarjev podražitev. Veliko pa je tudi dodatnih del, in sicer: temelj za brv, stopnice za podhod, podaljšan oporni zid, podaljšan izhod iz zaklonišča Metalke, temelj pri stari Eti, priključek za ulico proti Utoku. Protihrupna zaščita pa je po mnenju tovariša Skodlarja. direktorja Komunalnega podjetja, lahko tudi nasad dreves in zaze-lenitev.
Po otvoritvi ceste bo investitor porabil še približno dvajset dni, da bo končal z ostalimi manjšimi deli, ki pa sedaj tehnično ne vplivajo na prevzem objekta. To so naslednja dela: izolacija in omet na nadomestnih garažah, postavitev strešne konstrukcije na montažnih garažah, ureditev zemeljskih del, zgraditev stopnic, peš poti na podhodu, zemeljska utrditev parkirnih prostorov, odstranitev gradbenih barak itd. Do otvoritve povezovalne ulice je potrebno urediti tudi prometne oznake, v ta namen je bila naročena prometna študija tega objekta in delno tudi prometne ureditve celotnega mestnega jedra.
R. GRČAR
Me samo »Hočemo, znam®, zmoremo«, ampak »Zmogli smo«
Enajsti kongres Zveze sindikatov je mimo, na njem sta bila v republiški svet ZSS izvoljena tudi dva predstavnika iz naše občine - Franc Sikošek in Abdulah Zejnelagič. Z njima in pa z delegatom, ki bo kamniško sindikalno organizacijo zastopal na desetem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, Rajkom Rem-som, smo spregovorili nekaj besed o najaktualnejših vprašanjih sindikata.
FRANC SIKOSEK
Štiri leta je bil predsednik Občinskega sindikalnega sveta, sedaj je zaposlen v »Stolu« (po poklicu je VKV mizar) kot mentor novim delavcem v proizvodnji. Na enajstem kongresu jc bil gost oziroma tudi kandidat za člana Sveta zveze sindikatov Jugoslavije, za kar je bil tudi izvoljen. Poleg tega ga je kongres slovenskih sindikatov izvolil za enega izmed 39 delegatov iz Slovenije za K), kongres ZSJ. Za Franca Sikoška je bila to že tretja udeležba na kongresu. Povedal je, da se pozna velik napredek v zavesti delavcev in njihovi odločni pripravljenosti za realizacijo tistega, kar je zapisano v kongresni resoluciji. Iz razprav na kongresu se je dalo razbrati, da so sindikalni aktivisti iz združenega dela dobro seznanjeni s problematiko, ki najbolj tare sindikalno članstvo.
»Delavci so v obdobju med kongresoma velikokrat spraševali, kakšno vlogo naj sploh ima sindikat. Namreč, vse prevečkrat so se sprejemale odločitve, ki so bile, lahko rečem,'škodlji-
vu delavce. Kar poglejmo, na primer, ukinitev stimulacije za :/voz. V Kamniku imamo kar nekaj večjih izvozno usmerjenih organizacij. Zaradi agresivne izvozne politike so svoje delo prevečkrat izvažali pod ceno. Delali so več. za to pa niso dobili primernega osebnega dohodka. Delavci so zato upravičeno zahtevali od sindikata, da jih uspešneje zastopa, ne pa, da se od kongresa do kongresa ponavljajo isti problemi, ki jim ne vidijo izhoda. Z enajstega kongresa ZSS je bilo zato poslano pismo Svetu zveze sindikatov Jugoslavije, od katerega delavci zahtevajo ureditev razmer v izvozno usmerjenih organizacijah, ki so tačas v najtežjem položaju. .
Sindikalne aktivnosti - sem pa spadajo tudi druge samoupravne aktivnosti - ne moremo meriti s številom sestankov, ampak z vsebinskim delom glede na opredeljeno vlogo med članstvom, v samoupravnih organih, prek delegatov v skupščini in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Kongresno resolucijo bi moral imeti pred sabo tako delavec v proizvodnji, poslovodni organ kot tudi delegat v republiki in federaciji.
Motijo me nekatere načelne ugotovitve na kongresu, češ, marsikje delavec dela le po pet
ur dnevno. Mislim, da je taka ugotovitev za vsakega delavca žaljiva. Najprej je treba namreč ugotoviti, zakaj je tako?! Kakšni so pogoji dela, zakaj delavec včasih čaka po nekaj dni na re-promaterial - in takrat je lahko brez dela - ko le-ta pride, pa, dela nadure. Včasih bi bilo tudi treba preveriti, kakšna je v posamezni organizaciji združenega dela organizacija dela.
Za Kamnik moram reči, da je kljub vsem težavam sindikalna aktivnost veliko prispevala, da smo mobilizirali delavce, da si poskušajo z boljšim delom zaslužiti za boljše življenje. Tudi cc-zultati gospodarjenja v kamniškem združenem delu, ki je lani poslovalo brez izgub, to potrjujejo.«
ABDULAH ZEJNELAGIČ
Zaposlen je v Kemijski industriji Kamnik kot vodja finančno računovodske službe.
Na enajstem kongresu ZSS je sodeloval kot gost ali točneje, nanj je bil povabljen kot predsednik republiškega odbora sindikatov kemične, gumarske in nekovinske industrije. Na kongresu pa je bil izvoljen tudi za člana republiškega sveta ZSS.
»Na kongresu sem sodeloval v komisiji za družbenoekonomske odnose, kjer so obravnavali najširšo problematiko - od razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke do razvijanja množične inovacijske dejavnosti,« je povedal tovariš Zejnelagič, ki pravi, da je bil na kongresu prvič, sicer pa je štiri leta aktivno deloval kot predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri OS ZSS in OK ZKS. »Kongres je opozarjal, da bi moral sindikat krepiti delo osnovnih organizacij. Danes se namreč v delu sindikalnih organizacij še ne čuti vplivnejše vloge na pomembnejša področja delavčevih pogojev, sredstev in rezultatov dela. Sindikat naj bi med drugim aktivno posegal tudi v skupno porabo. Od januarja letos imamo, na primer, v našem branžnem sindikatu tudi komisijo za varstvo okolja - to je namreč problematika, ki naj bi se je vsak delavec zavedal kot del njega samega. Pa vendar še ni tako. Na kongresu jc bila ponovno, vendar še odločneje kot prejšnja leta, poudarjena potreba po odgovornosti. Izpostavljeni so bili nekateri najbolj pereči problemi, tudi področje družbenih dejavnosti, predvsem izenačevanje osebnega dohodka z delavci v materialni proizvodnji.
Naš branžni sindikat, kjer sem predsednik, zajema osnovne organizacije sindikata kemične, gumarske in nekovinske industrije. Vanj so vključene tri kamniške organizacije - KIK, Trival in Kemostik. V sindikatu si prizadevamo za stimuliranje inovativne dejavnosti - v KIK si prizadevamo prikazovati tudi delež inovacijskega dohodka v osebnem dohodku vsakega delavca,
kar naj bi bilo stimulativno tudi za vse tiste, ki se z inovacijami še ne ukvarjajo. Prizadevamo si pridobiti čimveč šolanih ljudi, predvsem pa kemijskih procesni-čarjev iz usmerjenega izobraževanja.
Na kongresu je bilo tudi veliko povedanega o družbenem dogovoru o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Za to področje "So bili po branžah sjelenjeni še posebni sporazumi. Gre predvsem za nekakšno re-propovezavo, ki naj sorodne organizacije krepi in v težki gospodarski situaciji išče dohodkovni interes v celoti. Dohodkovni odnosi namreč še niso zaživeli kot bi morali. Potrebno je združevanje na bazi skupnega dohodka, konkretno se je-treba povezati, da bomo v panogi res odvisni drug od drugega in od tega imeli tudi skupne koristi, pa naj gre za skupni izvoz, skupno naložbo .. . Šele to bo namreč velik prispevek k stabilizaciji našega gospodarstva in k zmanjševanju inflacije« je dejal Abdulah Zejnelagič. Svoje razmišljanje je zaključil z ugotovitvijo, da delavci hočejo učinkovitejši sindikat, da ne bo na naslednjem kongresu zapisan le »Hočemo, znamo, zmoremo«, ampak tudi: Zmogli smo!
RAJ KO REMS
Zaposlen je v Titanu, v tozdu 2 je delovodja v oddelku montaže cilindričnih ključavnic. Že dobrih petnajst let je aktiven sindikalni delavec v osnovni organizaciji sindikata, bil je član izvršnega odbora, predsednik konference sindikata delovne organizacije, v minuli mandatni dobi je
bil predsednik izvršnega odbora sindikata v tozdu 2; sicer pa je bil aktiven tudi v samoupravnih organih, saj je bil predsednik delavskega sveta v tozdu 2, predsednik in član več izvršnih odborov centralnega delavskega sveta in še bi lahko naštevali. Skratka, za tako aktivnega družbenopolitičnega delavca ni naključje, da je bil evidentiran za delegata naše občine za deseti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije.
»To da so me delovni ljudje kasneje tudi izvolili za svojega predstavnika na zveznem kongresu, mi pomeni izjemno čast, predvsem pa zaupanje v moje dosedanje, delo in potrditev Titanove vsestranske aktivnosti v sindikalni dejavnosti,« je povedal Rajko Rems, s katerim sem se pogovarjala v njegovem delovnem okolju, sredi proizvodne hale, med Titanovimi delavci.
- V Titanu ima sindikalna dejavnost že kar dolgo tradicijo. Kakšna je zavest Titanovega sindikalista?
»Res, drži, da se je v naši delovni organizaciji sindikalni delavec »iz kovine koval«. Delavci se zavedajo, da bodo le s svojim prizadevnim delom v svoji organizaciji sindikata lahko kaj dose-
gli. In lahko rečem, da ima sindikat v Titanu pomebno vlogo. Prisoten je v vseh delovnih okoljih, na vseh delovnih področjih. Ni odločitve v Titanu, ne da bi pri tem upoštevali tudi mnenje sindikata. Tako občinski kot tudi republiški sindikalni svet imata zaupanje v naš sindikat, saj so se v naši delovni organizaciji vrstile raziskave in razprave na republiški ravni - o delovnem času, o socialnem varstvu, v predkongresnih razpravah je pri nas potekala tematska razprava o delitvi in razporejanju dohodka.«
- In kako se pripravljate na zvezni kongres?
»Zaenkrat iz republike še nisem dobil nobenih kongresnih dokumentov ali kakšnih drugih iztočnic. Vsekakor pa mislim, da bi se morali delegati iz Slovenije pred kongresom vsaj enkrat sestati, da bi se zmenili, za skupna izhodišča in usmeritve za organizirano delovanje slovenskih sindikalistov in njihov enoten nastop.«
- Kaj pa jc po vašem mnenju tista najbolj »vroča tema«? »Že v iztočnicah republiškega kongresa jc bila poudarjena izvozna problematika in stimulacija za izvozno usmerjene organizacije združenega dela. To je vsekakor osnova za rešitev težke gospodarske situacije. Potem je tu še nerešeno nagrajevanje po delu. Te stvari se morajo enkrat urediti. Najslabša pri vsem skupaj je težnja po uravnilovki in reševanje slabega socialnega položaja nekaterih delavcev s tako imenovano socialno pomočjo. Hudo je namreč, da si delavec s tako imenovano socialno pomočjo. Hudo je namreč, da si delavec danes s svojim lastnim delom ne more zagotoviti človeku vrednega življenja. S socialno podporo gotovo ni niti en delavec stimuliran, da več in bolj dela. Tudi delavci sami so proti temu, saj končno socialna podpora ne spremeni bistveno njegovega premoženjskega stanja. Sicer pa, samo pogovarjanje, amandmaji, resolucije ... vse to ne velja veliko, če ne pride tudi do konkretnih akcij.« 1
ROMANA GRČAR
Mladi
o štipendiranju
in stanovanjski politiki
Komisija za IPD pri OK ZSMS Kamnik je v skladu z programom izobraževanja zopet organizirala seminar za vodstva osnovnih organizacij, ki je po tradiciji na Igu pri Ljubljani. Letos v sodelovanju z OK ZSMS Domžale. Kamniški in domžalski mladinci posebno zadnje leto zelo dobro sodelujejo, rezultat je tudi skupni nastop na zaključni prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu in pa ta seminar.
Prvi dan sta bili na sporedu dve temi: štipendiranje in stanovanjska politika. Uvodničarja sta bila tovarišica Vavpetičeva in tovariš Grilc.
Mladi so se seznanili z novim sporazumomm o štipendiranju ter s kadrovskimi štipendijami za naslednje šolsko leto. Nekaj skupnih zaključkov je pokazalo, da mladi niso hladni do svojega položaja v družbi. V zaključkih so zahtevali, da delovne organizacije naredijo dolgoročne plane razvoja, na podlagi katerih se lahko planirajo tudi kadri. Ker je veliko štipendij za deficitarne poklice nerazporejenih, si morajo prav mladi prizadevati, da bi čim več mladih usmerili v te poklice. Inflacija realno znižuje štipendije. Mladinska organizacija si mora prizadevati, da bodo štipendije rasle premosorazmerno z osebnimi dohodki.
Stanovanja so vsako teto dražja, vse več je mladih družin, ki so brez njega in si ne morejo organizirati normalnega življenja. Podpreti je treba gradnjo novih stanovanj. Stanovanjski fond se mora povečati, vendar ne sme prehajti v zasebno last. Navadno imajo mlade družine malo možnosti, da bi dobile stanovanje, zato je nujno, da se v pravilnike vseh delovnih organizacij v Sloveniji vnese kategorija mlada družina.
Drugi dan jc potekal po področnih konferencah. Vse tri konference so imele enake teme, s poudarkom na specifičnih problemih.
Prva tema je bila vloga in mesto mladinske organizacije v skupnih prizadevanjih za premagovanje krize. Mladi so si bili enotni, da se premalo upošteva mnenje mladih in nasploh mlade kot osebnosti. Srednjeročni plan OK ZSMS Kdo smo in kaj hočemo? je dobil nekaj konkretnih popravkov, še posebej konkretni so bili mladi v izobraževanju. Menili so, da je nujno, da se poklicno usmerjanje prične že v petem razredu. Opozorili so tudi na problem mentorstva in predlagali, da se uvede zunanje mentorstvo. Mladi delavci so menili, da ne moremo zahtevati od OZD dolgoročne kadrovske politike, če je sami nimamo. Mlade bi bilo lažje pridobiti, če bi organizirali neformalne skupine. Tudi delegati s kongresa so podali svoje poročilo in predstavili referate. Tudi uspehi niso izostali, saj so kamniški delegati predlagali amandmaja o financiranju mladinske dejavnosti in izboljšanju informacijskih sistemov, ki ju je kongres soglasno sprejel.
Seminar je minil v delovnem vzdušju, za konec pa je konferenca izvolila novega sekretarja OK ZSMS. Braneta Hafnerja je zamenjal Brane Modrijan.
DAMJAN GLADEK
■ično določena cena stanovanj ¥ D2K2
V petek, 28. marca, je bila v prostorih SKG 16. seja zbora uporabnikov, dva dni kasneje pa še 13. seja zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupščine občine Kamnik. Ena izmed točk dnevnega reda je bila tudi potrditev končne cene stanovanjske površine v D2K2.
Na to aktualno vprašanje se je odgovor začel sestavljati že dva meseca prej, na 15. seji zbora uporabnikov, ko je bilo ugotovljeno, da je sporen predvsem izračun končne, izhodiščne cene, saj se na sprejetem investicijskem programu pojavlja programirana cena v pogodbi, pa je navedena končna. Poleg tega je prisoten tudi zamik pričetka gradnje glede na roke iz pogodbe, ki prav tako vpliva na izračun izhodiščne cene. Soinvestitorji se s ceno, ki jo je sprejel Odbor za graditev, odobril pa izvajalec del, niso strinjali, pač pa so predlagali novo rešitev z izdajo dveh aneksov. V prvem bi se navedla cena, sprejemljiva za njih, z drugim pa bi se le-ta spreminjala v skladu z rezultati sodne poti, če-
Obisk Silvije Žugić-Rijavec
V začetku tega meseca je v spremstvu predstavnikov mladine kamniške in domžalske občine obiskala Stol predsednica ZSM Jugoslavije Silvija Žugič-Rijavec. V Stolu sta jo poleg naših mladincev sprejela direktor splošnega sektorja Janko Gedrih in direktor sektorja za razvoj, tehnologijo in investicije inž. Dušan Štefula, ki je gostom in domačim mladincem za sprejem povedal nekaj besed o naši delovni organizaciji in jim pokazal naše izdelke v razstavnem prostoru upravne stavbe. t
■ Po ogledu razstavnega ploskovnega in sedežnega pohištva so si gostje ogledali posebno zanimive in sodobne dele Stolove proizvodnje, kot elektronsko vodene lesne sušilnice, avtomatsko odstranjevanje lesnih odpadkov v grobem razrezu, del proizvodnje v mizami, posebej pa še avtomatski mikroprocesorski kopirni stroj Maka, ki zelo natančno in kvalitetno obdeluje naslonjalne dele za stole, seveda po več komadov naenkrat. C. S.
prav bi bila vselitev v stanovanja zagotovljena že s podpisom prvega aneksa.
Od maja 1985, ko se je problematika glede določitve cene začela, je bila to prva, vsaj delno sprejemljiva rešitev za obe strani, kar so ugotovili tudi na 11. seji Zbora izvajalcev. V razpravi so opozorili tudi, da se ves čas iz krizne situacije rešuje le soinvestitorje, medtem ko potrebe in zahteve izvajalca stojijo ob strani. Zato so se tokrat v Do SGP Gradbinec odločili, da bodo konec januarja ustavili dela, če bo znana končna cena. S tem bi se položaj seveda še bolj zapletel, saj bi se rok del podaljšal, prav tako kot bi se zvišale cene za m2. Na srečo se to ni zgodilo, če pa bi se, bi krivdo za nastalo družbeno škodo lahko pripisali temu, da soinvesti-torske pogodbe niso bile sklenjene v skladu s pogodbami o izvajanju del, čeprav se je vedelo, da so datumi v njih povsem nerealni.
Na nestvarno določanje datumov gradnje je nedvomno vplivala tudi krizna situacija v stanovanjskem gospodarstvu, saj so odpovedali dogovori in pravilniki, ki urejajo področje stanovanjske gradnje. Zato še vedno ni jasno, na kakšen način naj bi se določale izhodiščne in končne cene za objekte, grajene v okviru DUSG, za katere je bil izdelan investicijski program po določilih družbenega dogovora cen. Različni forumi dajejo namreč različne odgovore na vprašanja, ali družbeni dogovor cen vejja ali ne. Problemi, ki se zaradi tega pojavljajo po posameznih občinah (razreševanje cen v Sloveniji namreč poteka zelo različno), so zelo pereči, saj zaradi nerealno nizkih izhodišč ni prišlo do določitve končnih cen za leto 1984. Poskus uskladitve mnenj je bil tudi v začetku marca, ko so soinvestitorji zahtevali, da morata Biro in SKG Kamnik znižati svoje storitve, ki jih zaračunavata pri m2 sta-
novanja. SKG se je s tem predlogom strinjalo, saj je njihova strokovna služba pripravila kočni predlog. Z upoštevanjem, da je izhodiščna cena 49.620.07 din/m2, rok izgradnje po soinvestitorskih pogodbah 14 mesecev, podaljšanje roka za 22 dni, en dan za razbijanje konglomerata in s končno izračunanim rokom navzgor za cel mesec, je skupno podaljšanje roka izgradnje na 15 mesecev; to je do 30. 09. 1985. Končna cena na ta dan za m2 pa je 86.052.00 dinarjev. Ob tem pogledu se poraja vprašanje, ali se bo s to določeno ceno strinjal tudi izvajalec del, ki je predlagal 31. 12. 1985 naslednjo končno ceno: 118.378.86 din/m2.
Na sestanku, 19. marca, katerega je sklicala DO SKG in nanj povabila še soinvestitorje, so sprejeli predlagano končno ceno 86.052.00 dinarjev in jo prenesli obema zboroma skupščine SSS občine Kamnik v potrditev. Izračun te cene je pregledal tudi odbor za preverjanje strukture cene in odbor za graditev, ki je sklenil, da se osvoji način izračuna cene, ki temelji na soinvestitorski pogodbi, z dodatnimi dnevi zaradi hude zime. Odbor je sklenil še, da' je predlog končne cene za soinvestitorje različen, glede na datum sklenitve pogodbe in plačilo obveznosti po tej.
Soinvestitorji se s poročilom strokovne službe ter s sklepom odbora niso popolnoma strinjali, ampak so svoje, že dolgo znane pripombe predložili v pisni obliki. Kljub vsem pripombam pa se soinvestitorji načeloma strinjajo z njo, saj sta jo potrdila tako zbor uporabnikov, kot zbor izvajalcev. Z njo so namreč dosegli cilj, ki so si ga zastavili - doseči realno ceno, zagotovljeno v soinvestitorski pogodbi, ne glede na dejstva, da se je gradnja zavlekla in da bodo stanovanja kupcem izročena šele letos.
MATIC ROMŠAK
Bilanca dela občinske organizacije Rdečega križa
Spominske medalje borcem Kamniško-zasa vskega odreda
/
Občinski odbor ZZB NOV Kamnik je 2. aprila podelil spominske medalje nekdanjim borcem kamniško-zasavskega odreda. Medalje so prejeli borci NOB, ki so živeli na območju občine Kamnik in so se borili v tem odredu. Na krajši slovesnosti je član občinskega odbora ZZB NOV Kamnik Tone Poljanšek utemeljil upravičenost in namen podelitve medalj, udeležencem slovesnosti pa jih je izročil predsednik občinske skupščine.
Kamniško zasavski odred je bil ustanovljen januarja I944 kot II. odred na tem področju. Prvi je bil Kamniško-savinjski, ustanovljen v drugi polovici januarja 1943, ki sc jc kasneje reorganiziral v Slandrovo brigado. Kamniško-zasavski odred je v bistvu nadaljeval z delom prvega Kamniško-Savinjskcga odreda.
Področje, na katerem jc odred operiral, jc bilo zelo veliko. Obsegal je ozemlje od Črnuč in tekel po nemško-italijanski meji. se raztezal
vse do Zidanega mostu, Celja, Menine in Velike -planine, Kokrškega sedla n zajemal ozemlje od Cerkelj do Kamnika. Odred je bil na tem območju največja enota, ki je sovražniku prizadejala velike izgube. Delovala jc vse do osvoboditve, in je štela tudi več kot 1000 pripadnikov.
Zaradi velikih zaslug in borbenosti v času NOB je odred v zadnjih letih dobil DOMICIL v občinah Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje in Hrastnik.
Na slovesnosti je govoril predsednik občinske skupščine Anton Ipavic o pomembnem deležu borcev in drugih subjektivnih sil pri osvoboditvi naše dežele in tudi o nalogah sedanjega časa pri premagovanju nakopičenih problemov.
Nad 60 borcev Kamniško-zasavskega odreda, ki so prejeli medalje, je zadovoljno zaključilo slovesnost z željo, da bi pri ponovnem srečanju že rešili najbolj pereče zagate. St. S.
Organizacija ZRVS kritična do svojega dela
Občinska organizacija ZRVS je v ponedeljek, 7. aprila, pregledala obračun svojega dela za pretečeno in začrtala konkretne naloge za naslednje obdobje. Dokaj obsežna organizacijska povezanost vseh članov ZRVS, ki so včlanjeni v 9 krajevnih organizacijah (vseh članov je 977, do 60. leta starosti pa 828) je dosegla kar lepe rezultate, čeprav so v razpravi delegati kritično obravnavali vsa tista področja, kjer ni bilo dovolj življenja in odgovornosti. Za novega predsednika je bil izvoljen Miha Rautar, za sekretarja pa Jože Arko.
V uvodu je dosedanji predsednik te organizacije v Kamniku, poleg poročila, ki so ga vsi delegati prejeli vnaprej, orisal nekatere najbolj pereče probleme, ki jih je predsedstvo reševalo v zadnjem času in ki še vedno ostajajo odprti in se prenašajo v novo obdobje. Predsedstvo ZRVS se je. sestalo na 20 rednih in 2 izrednih sejah. Največ pozornosti so namenili programu dela, vsebinskim in finančnim zadevam, delovanju obrambnih krožkov, udeležbam na tradicionalnih pohodih, realizaciji izobraževalnega programa t. j. na taktično orientacijskih pohodih in preverjanju znanja ter na analizi obiskovanja organiziranih predavanj.
Udeležba na pohodih in preverjanje znanja je bilo različno: od 25% do 85% vseh vabljenih, odvisno od angažiranja vodstev krajevnih organizacij ZRVS. Tu-
di udeležba na organiziranih predavanjih je nihala, od 9% do 100%. Ti podatki kažejo na nedisciplino in neodgovornost posameznih članov ZRVS, zato je bilo precej članov klicanih na odgovornost, nekaj pa jih je obravnaval tudi sodnik za prekrške.
Po mnenju obč. predsedstva ZRVS bi kazalo posamezne vaje organizirati skupaj s teritorialno obrambo. S tem bi povečali interes in pripravljenost članstva za strokovno izobraževanje. Tudi konkretne vaje z orožjem so pokazale vrsto slabosti.
Del članov ZRVS deluje v raznih oblikah SLO, čeprav so o tem podatki pomanjkljivi. Revija NAŠA OBRAMBA je kvalitetno glasilo,ki pa ga članstvo ZRVS premalo koristi pri individualnem usposabljanju, čeprav je to osnovna naloga vsakega člana ZRVS.
V razpravi je poleg ostalih sodeloval predsednik obč. konference SZDL Davorin Gregorič in konkretiziral nekatere naloge ter potrdil pripravljenost SZDL. da sodeluje na vseh področjih, ki zadevajo ZRVS in SZDL.
Predstavnik rep. konf. ZRVS tov. Erbežnik je poudaril, da je potrebno krepiti še druga področja dela v ZRVS. zlasti pa iskati nove zanimive oblike povezovanja in krepitve strokovnih sposobnosti članstva, o čemer so govorili še tudi nekateri drugi delegati. Pri vključevanju članov ZRVS bi morali nekatere naloge bolj približati realnosti in jih
opredeljevati glede na pomen in prakso.
Kljub dokaj skromni udeležbi delegatov na tej konferenci, pa je razprava nakazala celo vrsto nedvoumnih nalog, ki čakajo ZRVS v naslednjem obdobju. Program dela ža leto 1986 določa poglobljeno aktivnost predvsem na;
- idejnem, splošno vojaškem in samozaščitnem izobraževanju
- utrjevanju delovanja krajevnih organizacij ZRVS
- uresničevanju kadrovske politike
- načrtovanju del na področju SLO itd.
Posebna naloga čaka obč. konf. ZRVS pri organizaciji 16. srečanja rezervnih starešin Jugoslavije »BRATSTVO IN ENOTNOST 86«, Ob tej priliki bo prišlo v Kamnik 50 rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije.
Informiranju želijo v prihodnje posvetiti večjo pozornost, saj se zavedajo, da je od tega odvisno tudi uspešnejše delo članstva, zato bodo organizirali vrsto različnih oblik seznanja rez. voj; starešin in obveščanja javnosti s svojim delom in najpomembnejšimi nalogami.
Konferenca je potrdila finančno poslovanje preteklega leta in finančni načrt za 1986, skupaj s programom dela za tekoče leto.
Delegati so izvolili novo vodstvo: predsedstvo občinske konference ZRVS. ki šteje 9 članov, izvolili so tudi tovariško razsodišče in finančno-gospodarsko komisijo. St. S.
Sredi marca je občinska organizacija RK naredila obračun dela za preteklo leto in sprejela vrsto zelo pomembnih sklepov in usmeritev za delo v tekočem letu. Delegati so kritično obravnavali dosežene rezultate in ugotovili, da je napredek zelo opazen in da je bilo vodenje občinske organizacije zelo dobro, zlasti zato, ker so bile v dejavnost občinske organizacije RK pritegnjene tudi krajevne organizacije RK, ki že leta dolgo neumorno in marljivo opravljajo svoje človekoljubno poslanstvo.
Letne skupščine občinske organizacije so se udeležili delegati vseh krajevnih organizacij. Sodelovala pa sta tudi predsednik občinske konference SZDL Davorin Gregorič in predsednik skupščine socialnega skrbstva Matevž Košir.
V uvodnem delu skupščine je govoril predsednik občinske organizacije RK Kamnik ' tov. Breznik. V krajšem povzetku poročila o delu je posredoval pogled dela za leto 1985. Aktivnost RK je bila usmerjena na več področij, ki se sicer med seboj dopolnjujejo, predvsem pa je bil povdarek na!
Preprečevanju nesreč in prvi medicinski pomoči
Občinska organizacije je priprava vrsto i 0-urnih tečajev po programu PMP (prva medicinska pomoč) za voznike motornih vozil. Teh tečajev se je udeležilo 571 kandidatov, pozitivno pa jc izpit napravilo 509 kandidatov. Taka strokovna pripravljenost voznikov za nuđenje pomoči marsikateremu udeležencu v prometni nesreči lahko olajša muke ali mu celo reši življenje. Preventivno delo in pripravljenost na elementarne nezgode
Splošna pripravljenost ukrepati ob elementarnih nesrečah ali v vojnih razmerah je pomemben del varovanja življenj in premoženja.
Organiziranih je bila vrsta seminarjev in sicer se je udeležilo;
10-urnega seminarja za utrjevanje znanja 362 oseb
24-urnih seminarjev za po-' možne bolničarje 54 oseb
80-urnih seminarjev za bolničarje 34 oseb
Na novo je bilo usposobljeno tudi nekaj zdravnikov za podajanje snovi iz PMP. Zdravstvena vzgoja in založništvo
Organizirana so bila predava-
nja o zdravstveni vzgoji, o nalezljivih boleznih, učencem prvih razredov osnovnih šol pa so bili razdeleni kompleti zdravstveno vzgojne literature, ko so bili sprejeti v članstvo RK. Posebej je bila izpostavljena motiviranost občanov za darovanje organov človeškega telesa za presaditev (transplantacija). Nega bolnika na domu
Postopoma se uveljava tudi ta dejavnost in sosedska pomoč. Več aktivistk je pripravljenih sodelovati pri negi bolnikov in tudi sicer pomagati ljudem, ki so take pomoči potrebni. Krvodajalstvo.
Vsako leto je organizirana večdnevna krvodajalska akcija. Lani se je te akcije udeležilo 1365 krvodajalcev in je udeležba nekoliko manjša kot v preteklih letih. Razlog je v spremembi termina krvodajalstva v Kamniku po repubiškem programu in je bil zaradi tega dan krvodajalstva v decembru odpovedan. Ostale akcije
V skladu s programom dela je obč. org. RK lani organizirala:
- solidarnostno akcijo zbiranja pomoči Kopaoniku. Že leta 1984 je bilo zbranih 446.000 din, leta 1985 pa še 38.500 din pomoči, za pomoč lačnim v Afriki je bilo zbrano 616.000 pomoči.
- akcija zbiranja in razdeljevanja rabljenih in Se uporabnih oblačil je v celoti uspela. Sodelovalo jc več kot 130 občanov in mladih članov RK, s prevozom pa sta sodelovali podjetji KIK in Stol Kamnik,
- urejeno je bilo skladišče za hranjenje in sprotno porabo oblačil in opreme.
Del zbranih oblačil je bil že tudi razdeljen pomoči potrebnim občanom.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik OK SZDL Davorin Gregorič. Izrazil je priznanje za dosežene uspehe ter hkrati opozoril na nekatere probleme, ki jih bo potiebno reševati tudi ob sodelovanju z drugimi poklicanimi organi, SZDL pa bo takim akcijam in usmeritvam vsestransko pomagala.
Program dela in nalog RK za leto 1986 je bil deležen polne podpore delegatov na skupščini. Program zajema vsa področja in je terminsko opredeljen, tako da bo moralo vodstvo in celotno članstvo občinske organizacije RK napeti vse sile, da ga bo lahko v celoti uresničilo.
Delegati so v dokaj živahni in plodni razpravi opozorili na pomen akcij RK, zlasti pa so se podrobneje opredeljevali, da bi veljalo nekatere aktivnosti prilagoditi starejšim in bolnim občanom, ki so pomoči tudi najbolj potrebni. Posebna skrb bo RK namenil v tem letu akciji razvijanja prostovoljnih aktivnosti. Organiziranje krvodajalske akcije, zbiranje rabljenih oblačil in materiala ter priprava seminarjev za voznike motornih vozil in PMP je sestavni del letnega programa in ni nobene skrbi, da bi to področje nc bilo v celoti uresničeno.
V tem 1986 bo RK pripravil vse potrebno za sprejem sklepa o organiziranosti RK v SLO in DS. Program dela za leto 1986 vsebuje še celo vrsto drugih obveznosti, ki jih bo občinska organizacija v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK in neumornimi aktivisti prav gotovo tudi uspešno rešila.
STANE SIMŠIČ
Prof. dr. VValtcr Bobecho in predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic se pozdravljata
Kanadski zdravnik v ZUIM
Delegat republiške konference ZRVS Erbežnik in novi predsednik občinske konference ZRVS Kamnik Miha Rautar spremljata delo konference
V petek 11. aprila je prišel na obisk v Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku prof. dr. Walter Bobechko s sodelavci. Iz Toronta v Kanadi, kjer je vodja ortopedske otroške bolnice, je prišel na obisk v Slovenijo. Obiskal je Univerzitetni klinični center v Ljubljani in bolnišnico v Valdoltri, tega dne pa se je ustavil v Kamniku.
G. VValter Bobechko je znan strokovnjak s področja skolioze in je opravil veliko uspešnih operacij ukrivljenih hrbtenic zlasti pri otrocih.
Direktor zavoda Adolf Prašni-kar ga je seznanil s funkcijo zavoda in uspešnim delom, ki ga dosegajo na področju zdravljenja in usposabljanja otrok za vključevanje v normalno življenje.
Gostje iz Kanade so si z zanimanjem ogledali metode dela pri vzgoji in uspehe pri zdravljenju, zlasti najbolj telesno prizadetih otrok. Opazovali so pouk tudi s pomočjo sodobnih tehničnih sredstev, izredno pa jih je zanimala delovna fizioterapija. Na oddelku fizioterapija je g. Bobechko sprejel več otrok, jih skupaj z zdravstvenimi delavci zavoda pregledal in svetoval način uspešnega zdravljenja teh telesno prizadetih otrok. Menil je. da bi kazalo na področju fizioterapije strokovne kadre še povečati, saj bi stalna strokovna moč omogočila dosegati še večje uspehe pri zdravljenju in vključevanju otrok v življenjsko okolje. Zelo je bil vesel in presene-
čen, ko so mu nekateri otroci odgovarjali v lepi angleščini, otroci pa'so bili presrečni, ker se je z vsakim pogovarjal in rokoval.
Zadovoljen je bil z delom zavoda in s skrbjo, ki jo pri nas poklanjamo invalidnim otrokom. Zavodu v Kamniku pomeni obisk tako spoštovanega gosta
iz Kanade posebno priznanje in novo spodbudo za delo na tem področju.
Po več kot dve in pol urnem obisku je goste iz Kanade sprejel predsednik občinske skupščine Anton Ipavic. Kanadčani so se v krajšem in prisrčnem razgovoru zanimali še za druge zanimivosti in značilnosti Kamnika.
Kdor več zna, več velja
Tako vsaj pravijo in to velja tudi za znanje tujega jezika, predvsem v pogovorni obliki. V vsakem večjem kraju potekajo preko Delavske univerze tečaji tujih jezikov, prav tako tudi v Kamniku. Enega teh tečajev in sicer tečaj nemškega jezika, že 11. leto vodi tovarišica E. Gregorc. V tem času je ta tečaj,- ki poteka po starostnih skupinah (predšolski, šolski, odrasli; začetni in nadaljevalni), obiskovalo skoraj 11.000 in več kandidatov, to pomeni približno 100 vsako leto. Vsaka skupina tečaja ima vnaprej določen učni program, ki je vsako leto enak Najlažji program imajo seveda predšolski tečajniki, ki se tujega jezika uče po avdiovizualni metodi - prikaz diapozitivov zgodbic iz vsakdanjega živijenja. Tečaj za šolske otroke poteka tudi v šolah od 3. razreda dalje in sicer kot fakultativni predmet, ki se ocenjuje z opisanimi ocenami, kasneje pa ta velja kot drugi tuji jezik. Tečaji, tako začetni kot nadaljevalni, potekajo v dveh semestrih in ria koncu vsakega semestra je izpit; če ga tečajnik opravj. dobi tudi potrdilo. Glavni problem, s katerim se srečujejo delavci Delavske univerze Kamnik, ki poučujejo tuje jezike, je prostorske narave, saj se vedno selijo; bolje bi bilo, če bi bilo vse v eni stavbi, saj imajo svoje prostore seoaj v SEN-ŠRM, tečaj poteka v OŠ Frana Albrehta. Drugače pa je tovarišica E. Gregorc zaposlena kot knjižničarka na SENŠRM in letos zadnje leto vodi tečaj nemškega jezika, ker bo jeseni začela poučevati književnost na SENSRM in ker bo delo potekalo v turnusu, ne bo več časa za poučevanje nemškega jezika. Škoda, saj smo tečajniki z njo zelo zadovoljni.
Maja
Tradicija, pesem - pa tudi volja nekaj velja
Delavsko kulturno društvo »Solidarnost« je bilo ustanovljeno leta 1919 kot eno izmed prvih delovnih društev na Slovenskem. Osnovo društva je poleg moškega pevskega zbora predstavljala tudi delavska knjižnica.
Moški pevski zbor že vsa leta od ustanovitve nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov z občasnimi oscilacijami. Edinole med NOB solidarci niso prepevali, ker so spoštovali kulturni molk. Precejšnji del takratnih Solidar-cev se je priključil borcem za sadove današnjega dne, med njimi tudi Jakob MOLK-Mohor in Tone ŠTURM. Solidarci so takoj po vojni spet pričeli prepevati, v različnih sestavih do okteta v šesdesetih letih. Leta 1970 so nekateri spoznali potrebo po orga-niziranejšem delu številčnejšemu moškemu pevskemu zboru.
Pred dobrim mesecem dni je moški pevski zbor »solidarnost«, kateremu stoji ob strani tudi ženski pevski zbor z desetletno tradicijo, pripravil priložnostni koncert v spomin na spoznanja in pobude izpred petnajstih let..
V brošuri, ki nosi naslov »Solidarnost 30 let v svobodi« je Viktor Mihclčič zapisal, da se je po kulturnem molku zbralo na pevskih vajah 18 pevcev. To je bilo leta 1945 po srečanju Viktorja Mihelčiča z Jurijem Lemi-čem, dolgoletnim članom »Solidarnosti«. Leta 1970 se nas je zbralo 17 pevcev in pod vodstvom Staneta Hebata iz Domžal smo pričeli ponovno prepevati v širši sestavi. Leta 1973 je ponovno pričel zboru dirigirati Viktor Mihclčič, ki je z zborom pričel delati že omenjenega leta 1945. Milan Trček z Brezovice pri Ljubljani je zbor v#dil v letih 1977/82. Pred štirimi leti nas je pod svojo »komando« dobila sedanja zborovodkinja, Ivica ROPAŠ.
Čeprav so nas nekateri prepričevali, da smo samo za glasno petje in da Gallus ter nekateri drugi skladatelji niso za repertoar Solidarcev, nas je naša zborovodkinja z vztrajnim delom prepričala, da temu ni tako. Pod njenim skrbnim vodstvom prihajajo na naš program tudi pesmi Brahmsa, Mozarta in drugih skladateljev iz preteklega obdobja.
Z zadovoljstvom pozdravljamo med nami dva zborovanja po letu 1970 in vse pevce, ki so prenehali peti zaradi let ali bolezni, niso pa zapustili naših vrst.
Pevci Solidarnosti še vedno vsako leto prepevamo ob delavskem prazniku, 1. maju v Kamniški Bistrici, tako kot so naši predhodniki pričeli prepevati na istem kraju ob praznvoanju istega praznika pred triinšestdeseti-mi leti. Letos bomo štirinajstič sodelovali na največji manifestaciji zborovskega petja v Šentvidu pri Stični, na malem taboru pevskih /borov v Grižah in še bi lahko naštevali. Naša pesem zveni tudi v zamejstvu-na Koroškem in tudi sodelovanje s pevci iz pobratenih občin nam ni tuje«, je med drugim v uvodu priložnostnega koncerta moškega pevskega zbora omenili njihov predsednik.
Koncerta v dvorani nad kavarno Veronika se je udeležilo lepo število ljubiteljev zborovskega petja, med njimi tudi dva zborovodja iz preteklih let in mnogi svojci in prijatelji pevcev. Po koncertu so se zbrani, tako poslušalci kot pevci, še nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu v pevski sobi, kjer pevci ,'s prizadevno pevovodkinjo preživijo precej ur prostega časa na vajah. Za ponazoritev naj bodo naslednji podatki: v pretekli pevski sezoni so imeli pevci Solidarnosti nič manj kot 87 vaj, 22 nastopov
»SLAVONIJA POJE« in mešani pevski zbor »VJENAC« iz Slavonske Požege s tamburaši.
Ob reki Dravcl
V četrtek, 20. marca, je bila v prostorih mladinskega doma SSD v Celovcu predstavljena prva zbirka pesmi »OB REKI DRAVCI«, slovenskega skladatelja, samouka Hanzija Artača, ki je izšla pri založbi »Drava«.
V pozdrav je zapel mešani študentski pevski zbor Kamnik, pod vodstvom Janeza Klobčarja dve Artačcvi skladbi: »Oj, prelepa dežela Koroška« in »Domovina«. Predstavnik založbe »Drava« Peter Wieser je v pozdravnih besedah izrazil zadovoljstvo nad tem, da sme otvoriti predstavitev zbirke domačina, ki se je posvetil glasbi. O Hanziju Artaču kot kreativni osebnosti je na predstavitvi govoril skladatelj, profesor Samo Vremšak, ki že dolga leta spremlja glasbeni razvoj skladatelja.
Po uvodnih besedah prof. Sama Vremška je oba ustvarjalca predstavil dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik, ki je omenil tudi kamniški študentski mešani zbor in dejal: »Zbor iz Kamnika se je s pesnico Libuškega puela in skladateljem izpod Obirja še posebno tesno povezal v svojevrstno muzično trojico.« In zaključil: »Temu zboru gre posebna zahvala zato, da pod taktirko svojega dirigenta s hvale vredno vnemo prerad postavlja na koncertni oder Artačeve skladbe in jim tako utira pot v širši slovenski prostor.«
VINZENZ GOTTHARDT Šmohor
in bili udeleženi na preko 65 pogrebnih svečanostih. Vsak od pevcev, ki je sodeloval pri vseh teh aktivnostih, je žrtvoval za dva meseca »šihta« svojega prostega časa.
Ne zaradi jubileja, pač pa zaradi petja, so dejali pevci in skupaj z ženskim zborom, združenim v pevski sekciji, organizirali gostovanje mešanega pevskega zbora »VJENAC« iz pobratene Slavonske Požege. Gostje so svoj program popestrili tudi s tamburaškimi točkami. Kljub slabemu vremenu in sorazmerno skromni udeležbi na koncertu so se gostje dobro počutili v Kamniku. Prekinjen stik z njimi je bil vzpostavljen po enajstih letih. Gostitelji so jih med gostim sneženjem popeljali v galerijo Re-panšek, kjer so gostje preskusili tudi akustičnost prostora za nastopanje, pokazali pa so jim tudi ostale znamenitosti Kamnika. Vsak izmed gostov je ponesel s seboj v Slavonsko Požego miniaturni »šarkelj«, katere je izdelal novopečeni lončar Franc Krem-žar iz Gmajnice, poličko, speče-no v slaščičarni LENČEK-SIIA-UANI iz Komende pa gostje niso hranili do Slavonske Požege.
Na prijateljskem srečanju, za
katerega organizacijo se je potrebno zahvaliti razumevanju odgovornih v STOLU, so si bili tako gostitelji kot gostje enotni, da je potrebno kljub stroškom, ki ob takih srečanjih nastajajo, s sodelovanjem nadaljevati, saj je to med drugim tudi izpolnjevanje enega izmed določil listine o pobratenju med občinami, če odmislimo dejstvo, kako pomemben dejavnik je kultura.
Program moškega zbora do konca letošnje pevske sezone je še dokaj bogat. Poleg tradicionalnega nastopa ob praznovanju 1. maja v Kamniški Bistrici načrtujejo nastop (skupaj z ženskim zborom) na srečanju invalidov Gorenjske, udeležbo na malem taboru pevskih zborov v Grižah in nastop na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Seveda pa je v programu tudi letni koncert skupaj z ženskim zborom, ki bo v petek, 30. maja 1986 v dvorani kina »DOM«.
Precej truda in časa je vloženega v delo slehernega pevskega zbora, tako tudi moškega zbora »Solidarnosti«. Pomembna je volja in veselje do petja.
MAJ
VABIMO VAS. . .
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KAMNIK
	
	O
D	
V sredo, 23. aprila 1986, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik:
Otvoritev razstave, posvečene praznovanju Dneva OF in Delavskega praznika
LIKOVNI AMATERJI NA KAMNIŠKEM.
V programu.s spletom pesmi sodelujejo pevke in pevci Mešanega študentskega pevskega zbora iž Kamnika. Razstava bo odprta do torka, 6. maja 1986
V četrtek, 24. aprila ob 20. uri
Velika dvorana Kina DOM, Kamnik:
Milan Jesih AFRIKA. Razburljiva farsa iz kmečkega življenja s petjem in poplesavanjem. Gostuje Gledališče čez cesto iz Kranja.
V nedeljo, 27. aprila ob 20. uri
Dvorana Kulturnega doma v
Komendi:
KONCERT
Moškega pevskega zbora PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA LIRA
iz Kamnika. Z enakim koncertnim programom bodo pevci LIRE nastopili še
v petek, 9. ma|a 1986 ob 20. url
v dvorani Kulturnega doma v Šmarci.
Koncerta sta posvečena praznovanjem Dneva OF, Delavskega praznika in Dneva zmage. VLJUDNO VABLJENI!
Srečanje s komornim orkestrom Domžale-Kamnik
Moški zbor »Solidarnosti« pred pričetkom priložnostnega koncerta.
Predvsem dvoje je odlikovalo aprilski koncert komornega orkestra Domžale-Kamnik pod veščim vodstvom profesorja Tomaža Habeta: polna dvorana, kar je v Kamniku sila redek po-
Republiško tekmovanje glasbenih šol v Kopru
Z leve na desno: skladatelj Hamzi Artač, pesnica prof. Milka Hartman, dvorni svetnik prof. dr. Pavle Zahburik, skladatelj prof. Samo Vremšak ter predstavnik založbe Peter VVieser, v ozadja mešani študentski pevski zbor Kamnik z dirigentom Janezom Klobčarjem
Da je kamniška Glasbena šola uspešna tudi v republiškem merilu, je pokazalo tekmovanje, ki je bilo od 13. do 15. marca v Kopru. Na njem so sodelovale glasbene šole iz vse Slovenije, če so le imele ustrezno pripravljene tekmovalce. Dokaz tekmovanja na visoki ravni je tudi sodelovanje srednjih glasbenih šol in glasbene akademije.
Med drugim se je tekmovanja, potekalo je v petih kategorijah z dvema tekmovalcema, udeležila tudi Glasbena šola Kamnik. Kamničana Anja in Damijan sta, kljub temu, 'da sta bila med najmlajšimi v 1. kategoriji (glasbeniki do 13 let) dosegla lepe uspehe. Pa o tem malce kasneje.
Preden glasbena pedagoga Darinka Skalar in Ivo Drolje predstavita mlada tekmovalca, naj povem, da je bilo republiško tekmovanje v okviru 3-letnega ciklusa in da so bili letos na vrsti violončelisti, violinisti, kitaristi in zborovski pevci. Preseneča to, da sta v Koper prišla le dva zbora, medtem ko je bila v drugih kategorijah konkurenca zelo močna. Ne glede na število tekmovalcev pa je bil nagrajen vsak, ki je pokazala ustrezno glasbeno znanje. Če je nastopajoči zbral do 60 točk, je dobil priznanje, za 70 ali manj točk jc dobil pohvalo, za 80 ali manj točk je osvojil 3. nagrado, od 80 naprej 2. nagrado, za več kot 90 točk pa mu je pripadla, 1. nagrada in uvrstitev ria zvezno tekmovanje.
Darinka Skalar: V 1. kategoriji je nastopilo 23 violinistov tekmovalk in tekmovalcev. Med njimi je bila tudi moja učenka 8-letna Anja Skalar, ki je bila med najmlajšimi nastopajočimi, a zaradi svoje pridnosti in nadarjenosti tudi med najuspešnejšimi. Za svoje igranje je dobila pohvalo, čeprav igra violino šele drugo šolsko leto. Ta pohvala bo zanjo nedvomno zelo stimulativna, čeprav raznih stimulacij in spodbud skoraj ne potrebuje. Poleg šolskih obveznosti, namreč prav
vsak dan vadi še violino vsaj eno uro. Anja ima tudi to srečo, da živi v družini, kjer je glasba do-
ma, tako da se za njeno glasbeno pot ni bati. Največ ji prav gotovo pomaga ded Maksimilijan, ki je bil dolga leta priznan violinski pedagog.
Ivo Drolje: Damijan Dolinar je star 10 let, z igranjem kitare pa je začel pred dvemi leti. Že takrat smo ugotovili, da je zelo perspektiven glasbenik. V Kopru jc nastopil skupaj s še 25 kitaristi v najmlajši, 1 kategoriji in na koncu osvojil odlično 2. nagrado. Posebnost tekmovanja je bila v tem, da so morali vsi nastopajoči odigrati tri skladbe; skladbo klasičnega avtorja, delo jugoslovanskega avtorja, tretjo skladbo pa je komisija predpisala že nekaj mesecev pred tekmovanjem. Damijan je pod skladbo jugoslovanskega avtorja zaigral
Kamniška Glasbena šola pošilja svoje učence na republiška tekmovanja že od leta 1979 ko so začeli dosegati lepe uspehe tudi na tekmovalnem področju. Med njimi je zelo odmevno 3. mesto na državnem prvenstvu pri kitari ter nekaj nagrad in pohval na republiških tekmovanjih. S sodelovanjem na njih bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj imajo le tako vpogled v glasbeno dogajanje v Sloveniji in ohranjajo stik z drugimi glasbenimi šolami, katerega bi s svojo zaprtostjo navzven izgubili.
MATIC ROMŠAK
svojo lastno stvaritev, kar kaže na to, da ima v sebi poleg glasbene tudi skladatcljsko žilico. Če bo z marljivim delom nadaljeval, mu bomo glasbeni delavci v Kamniku, kljub temu da se uči na dislociranem oddelku v Komendi, ustvarili najboljše pogoje za njegov glasbeni razvoj, tako da je pred njim še lepa prihodnost.
Po dolgi in že neprijetni zimi je končno prišla pomlad. Ne tako, da bi' bilo vse zeleno in v cvetju, pač pa bolj tako. da prihod vsi čutimo: po močnejših sončnih žarkih, po bolj modrem nebu, po nekem nemiru, ki prihaja izza zadnjih ostankov snega.
Ptiči, ki so se vrnili iz južnih krajev, so pred nekaj dnevi posedali po kopni cesti, vreščali, se spreletavali in si dvorili. Če mi-movozeči šofer ne bi pazil na to svatovsko druščino, bi ptiče povozil. Ptiči so bili brez strahu pred vsem drugim, obsedla jih je pomlad, klic po novem življenju.
Pod nebom so se spreletavale jate večjih ptic. V modrini so se vrtele v krogu, v valčku, ki ga igrata pomlad, ure in ure in prepevale svojo neslišno pesem o svobodi in soncu.
Tudi ljudje čutimo prihod pomladi, čeprav zanjo nimamo časa!
C. S.
jav, in odličen nastop mladega pianista Roka Bohteta. Tudi program je bil posrečeno izbran, saj je širokemu krogu občinstva nudil dovolj glasbenih užitkov.
V uvodu je orkester zaigral Serenado za godalni orkester Benjamina Ipavca, ki pa ni izzvenela preveč prepričljivo, saj orkester ni v celoti sledil dirigen-tovim hotenjem.
Rok Bohte se je predstavil z Romanco iz koncerta za klavir in orkester št. 20 W. A. Mozarta in - navdušil. Ves čas je suvereno obvladoval instrument in glasbo, ki je zazvenela občuteno in čudovito polno. Mozart je v mnogočem izziv za glasbenika in Rok Bohte je nanj odgovoril z veliko mero muzikalnosti in mladostnega žara. Vse to je občinstvo lahko čutilo in mladega gla-senika nagradilo z burnim aplavzom.
Flavtist Janez Petrač se je predstavil z Dvofakovo Humoresko, Bachovo skladbo Badine-rie iz h-mol suite in z Napolitan-sko pesmijo I. I. Čajkovskega. Treba je povedati, da solist in orkester nista našla skupnega izraza, saj je ponekod orkester popolnoma prekril zvoke flavte, ki potrebuje tišje zvočno ozadje. Tudi posamezni toni niso bilr povsem izdelani, premalo je bilo jasnosti in tistega kristalno čistega zvoka, ki je sicer tako značilen ža ta instrument. Drugi višek večera je nedvomno prispeval Justin Felicijan, solist na rogu, ki je zaigral Koncert št. 3 v Es-duru za rog in orkester. Tokrat se je orkester v celoti podredil solistu, zato je koncert zvenel ubrano in celovito.
Za zaključek je orkester zaigral še Griegovo Solvejino pesem in nehote se je vsiljeval občutek, da so se glasbeniki tokrat zares podredili dirigentu, mu sledili v vseh elementih, zato je bil konec koncerta dognan in prepričljiv.
V prvi vrsti je bil celoten koncert prijetno doživetje in glasbenikom in dirigentu Tomažu Ha-betu je treba izreči priznanje in zahvalo za bogastvo, kakršno glasba, takšna ali drugačna, je. In ob tem velja poudariti, da tudi nastopi Kamničanov ne bi smeli biti tako redki. Navdušenje, s kakršnim so obiskovalci sprejeli Roka Bohteta, to gotovo potrjuje.
HELENA HRIBAR
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
Odmevi, polemike... O kamniškem blatnem dolu
To zimo smo se stanovalci in obiskovalci s Šutne, hišnih številk od 10 do 14, .nacapjjali v blatu. Kot vsi veste, naš konec orjejo traktorji in buldožerji, po končku razbite ceste drdrajo kamioni in drugi gradbeni stroji.
V dneh okoli zasneženega marca so postale luknje v tej ra-zriti cestici tako velike, da smo se spraševali ali SCT ne kani postaviti k telovadnici ob novo povezovalno ulico tudi kakšnega bazena.
Šolarji so nemočno čofotali po blatu in lužah, dostop do omenjenih hiš pa ni bil mogoč več drugače kot v visokih gumijastih škornjih ali po dobrih hoduljah. Nobena prošnja, nobeno negodovanje ni zaleglo. Konec mese-
ca so vendarle zadelali jame z nekaj gramoza in nam organizirali nekaj sončnih dni, da se je blato osušilo. Mislili smo, da je najhuje za nami, saj se po dolgem času zasuli tudi mogočen, izkopan jarek med stavbo OŠ Frana Albrehta in Kamniško Bistrico, ki teče tik med hišami.
Toda ne! Te dni so spet prihrumeli bagerji in že prekopan in zasut jarek spet odkopali in razkopali, polagali nove cevi in na novo zasipali.
Prebivalci Šutne se osupli sprašujemo, kakšna delovna vnema je to. Mar se vam, dragi Kamničani, ne zdi cela zgodba čisto podobna oni pravljici o sitnem graščaku, ki je velel zjutraj
ajdo zasjati, zvečer pa seme spet skupaj zbrati...
Seveda je možno, da so delavci položili najprej »ene sorte«, cevi, po zasutju in ponovnem izkopu istega jarka, še druge. So se morda bali, da bi se istočasno položene cevi medsebojno zapletle ali kako drugače svojevoljno spentljale? Vrag si ga vedi, v teh časih ni nič nemigočega!
Morda so pa pozabili kakšno stvar v zasutem jarku in so ga morali ponovno odkopati?
Tega seveda ne bomo nikoli izvedeli. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kdaj bo mimo šole in telovadnice do omenjenih hiš onemogočen kolikor toliko normalen dohod po čisto navadni potki, ki ne bi bila v nočnih urah smrtno nevarna; s pastmi, luknjami in vodnimi zajetji metrskih obsegov, če o blatu niti ne govorimo ... VAŠA MICA Šutenska por. Blatnodolska
Vinko Dobnikar - sedemdesetletnik
Še enkrat: Pismo uredništvu
Zavedam se, tov. urednik »črne kronike«, da ti nisi dolžan miriti duhove, ki se vzburijo ob branju podobnih člankov, kot je bil objavljen v Kamniškem občanu št, 4, 3. marca 1986 z naslovom Pismo uredništvu. Toda vprašujem se, zakaj lahko posameznika ali kar več posameznikov obtožite za krive, kljub nepoznavanju vseh dejstev, ki je za razumevanje nekega dogodka potrebno. Prav to pa je storila strokovna sodelavka vašega glasila, ki je v pogovoru na štiri oči, mojo družino brez dodatnega informiranja obdolžila za krivo in da zato nimamo pravice do ni-kakšrnih pojasnjevanj. Vseeno bom celotno zadevo poskušala čimpreprosteje osvetliti, predvsem pa dogodke prikazati objektivno, saj se prav to od,piscev podobnih pisem pričakuje.
Tako se je lanskega septembra Anica B. na prigovarjanje Marije Ž. oz. njenega moža Ivana Ž. zaposlila v njuni obrtniški delavnici kot izdelovalka drobnih kovinskih predmetov. Delo samo ni zahtevalo fizičnih naporov, toda bolj ko se je jesen nagibala v zimo, slabši so postajali delovni pogoji. Zima je bila tu, delavnica oz. garaža, ki je služila delovnemu prostoru; pa še vedno brez ogrevanja, brez pretiravanja lahko rečem, ledeno hladna. Po dveh mesecih delovne dobe pri Mariji Ž. pa je iznenada sledilo še povelje, da si mora Anica B. poiskati novo zaposlitev, ker tu zanjo ni več dela. Pričakovati je, da človek s komaj poletnim obrtniškim statusom ne pozna vseh pravic in dolžnosti, ki jih kot tak poseduje, toda v tem primeru je Marija Ž. presegla ta pričakovanja. Anica B. je zato še naprej redno prihajala na delo, zahtevala pa je pismeno odpoved in pa novo primerno zaposlitev. Vse njene »prošnje« je Marija Ž. ignorirala in ji hkrati tudi odkrito priznala, da se bodo delovni pogoji Anice B. še poslabšali, ker pač noče prostovoljno zapustiti delovnega mesta. Končno ji je 17. 1. 1986 le pred-
ložila pismeno odpoved z enomesečnim odpovednim rokom in to je bilo tudi vse. Po 30. letih neprekinjene delovne dobe je Anica B. ostala »na cesti«, brez zaposlitve. Kako bi se počutile, matere in delavke, če bi po vseh teh letih trdega dela brez razloga in brez lastne krivde ostale brez zaposlitve. Najbrž bi sc tudi ve takrat spomnile, da živite v družbi, kjer poleg izpoljnjevanja dolžnosti lahko uveljavljate tudi določene pravice, zato se je Anica B. odločila, da bo zahtevala, kar ji v tem primeru še priteče. Da se v tej svoji nameri ne bi premislila, ji je bila v moralno podporo Brigita B.. Pozvonili sta na vratih hiše Marije in Ivana Ž., vendar se zvonjenju ni nihče odvzal. Še sta zvonili, dokler se Marija Ž. ni prikazala na stopnicah in ju začela zmerjati. Nacionalistično obarvane psovke pa so Anico B. vrgle s tira. Pobrala je s tal trd predmet in ga zaluča-' la v-vrata.
Posledice tega dejanja pa so jo streznile in odšla je s kraja dogajanja. Brezsmiselno je ob teh dogodkih govoriti o gangsterskem napadu oz. enournem obleganju hiše oz. o kakršnemkoli strahovanju otrok staršev Marije in Ivana Ž., slednjega v tem času tudi ni bilo doma. Vse to pisanje je bilo namenjeno predvsem prikrivanju resničnih dejstev in k zavajanju javnosti o resnični podlagi tega dogodka.
Vse to in še marsikaj, kar se tu ni zapisalo, bo svoj epilog dočakalo na sodišču, zato naj bo zadosti.
Boleče je spoznaje, da ljudje v hlepenju po materialnih dobrinah, pozabljajo, da so ljudje in na poti do svojega cilja odstranijo vsako oviro, pa četudi je ta ovira - človek!
Če pisma ne boste objavili, ne bom izsiljevala objave s trditvijo, da ste podkupljeni, kot je to izjavljal avtor pisma v Kamniškem občanu. Imela bom občutek, da ste pristranski.
SABINA BARAKOVIĆ
★ ★ *
Pismo občana Kamnika, objavljeno v 4. številki Kamniškega občana 3. marca 1986, je bilo predvsem očitek uredniški politiki in našemu sodelavcu, avtorju črne kronike Maticii Romšaku. In zato smo ga tudi objavili, brez da bi žalili dobro ime in čast občanov, ki v pismu niso imenovani, kot ni imenovan kraj dogodka. V pripisu uredništva smo sc tudi ogradili od navedb v pismu s stavkom: »Pa se vprašajmo; ali res ni bilo nikogar, da bi v celi uri, kolikor je po vaše trajalo »obleganje« hiše in strahovanje njenih. prebivalcev, dogodek opazil in o njem koga obvestil, recimo miličnike. Bolj bi morali razmišljati o tem, kot pa, zakaj v črni kroniki ni objavljen prav vsak primer, ki ga obravnava postaja milice.«
Odgovor Sabine Barakovič objavljamo na zahtevo odvetnika Borivoja Ljujiča iz Ljubljane. Objava pisma je bila namreč prvotno zavrnjena zaradi dejstva, da avtorica sama v pismu piše, da ne zahteva objave, hkrati pismu ni priložila zahtevka za objavo skladno z 72. členom zakona o javnem obveščanju, in tudi zato, ker je očitno, da gre za osebne spore med dvema strankama, objavljanje teh pa ni skladno z uredniško politiko. Objavljeno pismo je korigirano le toliko, kot narekujejo določbe zakona o javnem obveščanju. S tem prispevkom uredništvo zaključuje objavljanje polemike med strankama
Glavna in odgovorna urednica JANA TAŠKAR
Popravek
V 6. številki Kamniškega občana je v članku »In memoriam-France Martinec« prišlo v drugem odstavku do neljube tiskarske napake, za katero se opravičujemo. Stavek se pravilno glasi: Vesten in marljiv kot je bil, je skupaj z nekaj tedanjimi sodelavci in majhnim številom delavcev pričel orati ledino.
Z nasmehom na ustih nam je vsem prisrčno stisnil roke in prva zadrega je bila premagana. Stopili smo v hodnik, kjer je bilo obešenih vse polno priznanj, ki pričajo 6 njegovem bogatem in raznolikem delu. Kot nekdanjega ravnatelja naše šole ga je najprej zanimalo, če učitelji kaj ubogajo nas učence, in tovariš na mah ni bil podoben kakemu hudemu učitelju. Udobno nameščeni v topli sobi smo v sproščenem pogovoru preživeli z njim dve uri in spoznali življenjsko pot predvojnega učitelja.
»Kako sem postal učitelj v Makedoniji?
Na učiteljišče sem hodil še v stari Jugoslaviji, ko so bile šole ločene po spolih. Večinoma so učitelji kmalu dobili službo, a kljub temu nas je 20 ostalo brez nje. Ni si bilo treba dolgo beliti glave, zakaj ko sem se šel pogajat na ministrstvo za prosveto, sem tam srečal bivšega profesorja, ki je dobro poznal naše politične nazore. Ponudil nam je službo v Makedoniji, čeprav naj bi po zakonu slovenski učitelji delali le na slovenskem narodnem območju. Kaj smo hoteli, petnajst nas je službo sprejelo in šel sem na pot. Do Vardarske banovine, kot se je Makedonija takrat imenovala, sem se peljal z vlakom, do Bitole še 45 km z avtobusom in nato štiri ure hoda do Džvana, do Velikega Iline. Tam me je pričakal vaški starešina, ki je bil tudi predsednik šolskega odbora. Prav začudeno sva se ogledovala: on moje goj-zerje, jaz njega v opankah v gorskem svetu. Brž sem se pozanimal, kdaj bom odšel v mojo vasico, ki sem jo komaj našel na specialki, pa sem dobil poduki »Poslušaj, daskale (učitelj), čakaj tu na kurirja, ki bo prišel čez dan, dva. . . Nikar tako ne hiti z delom, če ne boš danes, boš pa jutri!«
Leto poučevanja v Velikem Uinu
V višjih razredih so ga učenci razumeli, ko je poučeval v srbohrvaščini, kajti Kraljevina Jugoslavija ni priznala Makedoncev kot narod. Učenci nižjih razredov pa so njega »poučevali« v makedonščini. Srbi so spreminjali makedonska imena v srbska; Velika Trajkosovska je npr. postala Velika Trajkovič in podobno. To ga je prizadelo, sicer pa so bili otroci kot povsod drugod: veseli, nagajivi, toda radi so se učili. Šolska stavba je bila še iz turških časov, z ilovnatim podom v veži in je bila edina stavba v vasi s straniščem. Med zimskimi počitnicami se je doma poročil in se vrnil z ženo. Najprej so jo sprejeli z nezaupanjem, kasneje sta oba postala njihova. Spominja se, kako sta se pozimi ob nedeljah hodila smučat, ne da bi pomislila na volkove. Daleč v dolino se je raznesla vest: v planini sta daskale in njegova žena iz Slovenije in vozita se po snegu malo po deskah, malo po zraku, malo po »dupenceto«. Bila sta prva smučarja v tem koncu.
Oba še vedno vežejo lepi spo-
mini na običaje, poroke, druščine, razna opravila, spletale so se prijateljske vezi, ki so že še sedaj po toliko letih. In potem je prišla vojna. . .
»Da, zatekla me je v Prek-murju, v Trnju, kjer so se učitelji iz vse okolice pogosto shajali; spoznali so se tudi z Miškom Kranjcem. Toda ozemlje so že zasedli Madžari in učitelji smo se čez noč znašli na cesti, brez službe. Z ženo sva prišla v Ljubljano, kjer je ona živela znotraj bloka, jaz pa zunaj meje, na Jezici. Delala sva za OF, prestajala pomanjkanje in saj veste, kako je bilo med vojno.« Povojna leta, nekaj političnih služb, potem pa. . .
»Ja, najprej sem delal v Grosupljem, nato v Temenici. Bil sem izvoljen za poverjenika za prosveto, nato so mi nekaj podobnega ponudili v Novem mestu, pa nisem sprejel.«
minjajo, kako je vsako jutro stal pred pisarno in si ogledoval šolarje, ki so hiteli učenosti naproti. Upokojil se je pred osmimi leti.
To pa ne pomeni, da ste se umaknili iz življenja?
»Šalil sem se, da si bom ob upokojitvi kupil psa, da me bo še kdo povohal: res sem ga kupil, a povohali so me tudi še drugi. Dobro je, da imam več koledarjev, da si vanje zapisujem vse, saj veste: upokojenci, KS, delegacije in še kaj. . . «
Vsega še ne razumemo, vendar smo začutiti, kako bogato in na vse strani prepleteno je človekovo življenje. In koliko človek naredi sebi, koliko družbi. In tako tečejo leta, ki jih ne .opaziš: kot en sam delovni dan. Veselje, skrbi, sreča, delo. Tudi tisti iz pobratenih mest, ki jih je srečeval v karavanah prijateljstva: Strumica, Peć, Kotor, Zrenja-
Vinko Dobnikar z ženo in delegacijo OŠ Toma Brejca
Spomni se živahnih in pestrih prireditev, iger, plesov, ki so jih pripravljali, kajti učitelj je bil za vse. To so bila lepa in polna leta, rodili so se otroci. . . . nazaj k učiteljevanju
Pot ga je zanesla na Kamniško, v Stranje, leta 1952. Postal je ravnatelj, učitelj, »deklica za vse«, samo babico so imeli še posebej. Organiziral in ustanovil je planinski krožek, dramsko sekcijo, čebelarstvo, folklorno skupino Kamniška Bistrica -skupa} z ženo; Koliko anekdot ve povedati: kako so z učenci lovili čebelje roje, kako so učenci znali ta »praktični« pouk izkoristiti, kako je nekega dne prišel v šolo možakar in zahteval, naj prepove učencem loviti ribe, nato pa mu pošepnil na uho: »Ti bom že kakšno lepo ribo prinesel. . . «
»Takrat smo bili mladi in zagnani. . . « Ko so ustanovili Zavod za prosvetno službo Domža-le-Kamnik, je bil nekaj časa šolski svetovalec. Nato predsednik SZDL, zatem sindikata. Kakšna zgodovina, smo si mislili in pri ■ grizovali okusno pecivo. Nismo opazili, da je mesto že zagrnila tema. Še bi poslušali. Potem pa končno spet v šolstvo?
Ravnatelj osnovne šole Toma Brejca. Starejši učenci se ga spo-'"
nin, Travnik, Slavonska Požega, Gornji Milanovac.
Toda v srcu ste bili vedno učitelj. . .
»Da, to je nek poseben poklic. . . « Ni dokončal stavka Ga bo morda v svojih spomini; ki jih je obljubil? Kakorkoli že: tovariš Dobnikar, naše iskrene čestitke ob vaši 70-letnici in upanje, da se še srečujemo?
METKA TUŠAtt. ANA HAFNER slika: Judita Učakar OŠ TOMA BREJCA
Dežurstva trgovin
V soboto, 26. aprila bodo od 7. do 19. ure odprte trgovine Metka, Šmarca in Moste.
V soboto, 3. maja bodo v enakem času odprte Market, Duplica, Komenda, v nedeljo dopoldne med 8. in 11. uro pa Market.
V soboto, 10. maja bodo od 7. do 19. ure odprte trgovine Zaprice, Šmarca, Moste, v nedeljo. 11. maja od 8. do 11. ure trgovina Zaprice.
Matija Vrankar, najstarejši krajan
V pravem snežnem neurju smo se 31. januarja 1986 odpravili v hribovito vas Hruševko pod obronki Kostanjske planine. Obiskali smo Matijo Vrankarja, najstarejšega krajana v KS Šmartno. Nanj nas je opozoril Blaž Narat, predsednik krajevne organizacije ZB, ki nam je tudi kazal pot in nas v razposajenem razpoloženju vrtinčastih snežnih oblakov pripeljal do hiš, ki so že zaspano mežikale v noč.
Tudi Podbregarjevi so že zaklenili vhodna vrata in sc v kuhinji razmestili okrog velikega kupa fižola, da bi ga obtrgali in luščili. Tako delo na kmetih ostane za zimske večere, za stare ali otroške roke.
Matija Vrankar, 91-letni korenjak, v sredi med njimi. Začudeno nas ogleduje in pravi: »Ali ste z občine?« »Šolarji smo, slišali smo za vas in radi bi o vas kaj napisali,« smo pojasnjevali. »No. kaj pa bi pisali o meni. saj nisem noben pomemben mož.
star sem in nadložen,« govorijo njegove mežikajoče oči, a vseeno se mu dobro zdi, da ga kdo obišče in mu spet potrdi, da jc najstarejši daleč nokoli.
Tov. Blaž ga bodri in dreza v njegov spomin in tako drobec za drobcem odkrivamo zgodbo nekega življenja:
Rodil se je 2. 8. 1885 v bližnjem Gradišču pri Homarju, ob začetku 1. svetovne vojne pa je prišel k svoji sestri Tončki v Hruševko in tukaj, na veliki gorski kmetiji, ostal za vedno. Pri hiši je ostal za »strica« vsem naslednjim rodovom, sedaj že petemu. Ni se poročil, ni si ustvaril družine, tudi ni videl veliko sveta, vendar je tudi on ustvarjal našo zgodovino. Zgodovino, kakršno je prehodilo nešteto slovenskih rodov, ki so živeli odmaknjeno v svojih hribih,,v skladu z naravo, letnimi časi in kmečkimi praznovanji. Gledano z našimi očmi: idilika. Vsi pa razumemo, da je kmečko idilo v še
tako skriti hiši, pretrgala 2. svetovna vojna.
Iz te dobe tudi Matija natrese dogodek za dogodkom. Aktiven vojak ni bil zaradi okvare očesa, bil pa je potreben partizan v bližnjem hribu Osnovčku in Ko-stanjski planini, kjer je nastalo široko osvobodilno središče za Tuhinjsko dolino. Mnogokrat je nesel pošto in hrano v košu in vedel je za marsikatero skrivnost, ki jo je predajal na javki. Mnogokrat je trepetal v strahu, kdaj bo zagorelo v vasi, kdaj bodo udarili nemški škornji in kamioni in jih bodo selili ali pobili, kot se je zgodilo v njegovem rodnem Gradišču. Toda Hrušev-ka je le ostala cela. Le v spodnjem delu nam je nazaj grede tov. Blaž'pokazal spomenik družini, ki so jo Nemci vso postrelili zaradi sodelovanja s partizani.
Kar tesno nam postane in preplavi nas občutek hvaležnosti in občudovanja vseh takih kmečkih domov, ki se zdijo kot trdnjave
pred sovražniki vseh časov.
Matija počasi lušči fižol in nas opozori, da se mora za »slikanje« malo urediti. Pred kratkim
je padel v hlevu in odrgnine se bodo videle na sliki.
Medtem ko ga gospodinja pripravlja in »popravlja«, da bo videti mlajši, ostali sproščeno kramljamo ob pristnem domačem prigrizku in vročem čaju. Vse je domače, okusno in toplo.
kot je topla Podbregarjeva gospodinja. Od malega trdo dela, za vse poprime in Podbregarjeva kmetija, ki je prva zaščitena kmetija v KS Šmartno in tudi največja, s 47 ha, od tega 8 ha obdelovalne zemlje, lepo napreduje. Stroji v veliki meri nadomeščajo premajhno število rok. cesta jih je povezala z dolino, z avtomobilom pa se tudi kdajpa kdaj zapeljejo kam dlje. Starejši sin je pri vojakih, drugi je že zaposlen, najmlajša hči pa v šoli. Gospodinja včasih še vedno obžaluje, da ni mogla v šole, kajti bila je najboljša učenka. Mi pa spoznavamo, da sposobni in delovni ljudje ohranjajo naše gorske domove, in da tukaj življenje nikakor ni prazno.
No, nazadnje naredimo nekaj posnetkov, stisnemo roke Matiju in vsem Podbregarjevim zaželimo veliko dobrin letin in tihega zadovoljstva. Vračamo se v snežno noč. veseli, da smo jih spoznali.
Gabrijela Dežman Bernarda Golob Slika: Judita Učakar OŠ Toma Brejca
DONIT#)
Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVAL Kamnik in
TOZD KEMOSTIK Kamnik
čestitata ob 1. maju vsem poslovnim partnerjem in občanom
TITAN Kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol.
0. Kamnik
proizvaja:
- fitinge - črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline)
- vlitke iz temper litine
- navadne in cilindrične ključavnice
- navadne in cilindrične obešanke
- smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke.
Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob
1. maju
SLAVKA KRMAVNAH
Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov
in SREČO KRMAVNAR
Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo
Sadjarjeva 3, Komenda, tel. (061) 841-072
Vsem občanom čestitava ob delavskem
prazniku
utok, tovarna usnja karnnik
čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob 1. maju
Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik
Vsem občanom čestitamo ob prvomajskem praznovanju
ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK m>
čestita vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem ob prazniku dela
SGP GRADBINEC KRANJ
TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK
se pridružuje čestitkam ob 1. maju
SGP GRADITELJ KAMNIK Maistrova 1
čestita ob prazniku dela vsem delovnim ludem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del
živilski kombinat
llTO
ljubljena
OBRAT »VESNA« V KAMNIKU
se pridružuje prvomajskim čestitkam
Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 2, tel. 831-261
nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom čestitamo ob prazniku dela
industnjsko podjetje alprem
kamrrk 61310 usnjarska cesta I 9
n
ALPREM KAMNIK
se pridružuje čestitkam ob 1. maju
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - OE DUPLICA
Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo ob prvomajskem praznovanju in se priporočamo za obisk
iirttorJt
SVILANIT KAMNIK
izdeluje:
- frotir brisače
- frotir plašče
- modne kravate
- rute
Vsem svojim cenjenim kupcem, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob praznovanju 1. maja
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
se pridružuje prvomajskim čestitkam
Napeljava inštalacij PETER PODJED
Godič 81a
Vsem občanom čestita ob praznovanju delavskega praznika
_-4
s&Sg~- kemijska industrija KAMNIK nSoio
čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in priporoča svoje priznane izdelke:
- amonitratna praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
- prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico
- črni smodnik
- prižigala za miniranje
- signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
- aluminijske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane
STOL
Delavci in družbenopolitične organizacije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK
Čestitajo delovnim ljudem in občanom ob 1. maju in jim želijo veliko delovnih uspehov
/O Gospodarska banka Ljubljana
Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob prazniku dela
ABC POMURKA
DO MESO KAMNIK-DOMŽALE
Kamnik, Usnjarska 1
Čestita ob 1. maju vsem kupcem in poslovnim partnerjem
MERCATOR
ETA Živilska industrija Kamnik, p.o.
iskreno čestita ob 1. maju vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem.
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem
IINlTAlACIK MONT/.,-\ HJKIMNIKA, , KONSTnuKuif. KtoniTVi
MONTAŽNO PODJETJE p.u. Molkovn put S, C124U KAMNIK
Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
- inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve
Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem čestitamo ob 1. maju in priporočamo naše storitve in proizvode:
- elektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronske signalnovarnostne naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
I p Lončarsko podjetje Komenda
LONČARSKO PODJETJE KOMENDA
čestita ob delavskem prazniku
Kamnik, Ljubljanska 6
Proizvaja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce itd.) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu v Kamniku, Titov trg 5 prodaja, svetuje in šiva tekstilije za posameznike.
Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem iskreno čestitamo ob prazniku dela 1. maju
Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
čestita ob 1. maju vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem
Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU
čestita ob prazniku dela vsem občanom in poslovnim partnerjem
Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
čestitajo ob delavskem prazniku
DO Gostinsko podjetje PLANINKA p. o. Kamnik, Titov trg 4 s svojimi obrati:
HOTEL MALOGRAJSKI DVOR, GOSTILNA PLANINKA, in KAVARNA VERONIKA
vsem občanom čestitamo ob prazniku dela 1. maju
RESNIK MIHAEL
Maistrova 32 ■ Kamnik Q1 240 «5? (061) 831-233
Odprto od 12. do 23. ure, nedelja zaprto.
Vsem gostom čestitam ob 1. maju in priporočam naše gostinske usluge.
Cvetličarna
JANEZ HAJDIČ, Kidričeva 64, Kamnik tel. 831-112
Na zalogi imamo lončnice, razne vrste sadik, rezano cvetje itd. Vsem občanom čestitamo ob 1. maju
Kozmetika, pedikura in frizerski salon
»EDITA«
Kamnik, Japljeva 4
Cenjene stranke obveščamo, da je kozmetični in frizerski salon odprt od ponedeljka ćo petka od 6. do 20. ure in v soboto od 6. do 12. ure.
Pridružujemo se čestitkam ob praznovanju 1. maja in se priporočamo za obisk
Servis avtogum in avtopralnica SITAR JANEZ IN BARBARA Fužine 5, Kamnik
Vsem občanom iskreno čestitamo ob praznovanju delavskega praznika
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in občanom
Turistično društvo Kamnik podelilo jubilejno priznanje železničarjem
Januarja je praznovala kamniška proga velik jubilej - 95-let-nico. Vemo, da je prvi vlak pripeljal v Ljubljano 1849. leta in 42 let za tem smo dobili tudi Kamničani svojo lokalno železnico.
Stavbenk Prašnikar je začel zidati to progo, ki je bila prvotno trasirana skozi Mengeš, vendar so Mengšani preprečili to smer. Vozniki konjskih vpreg so se bali, da bodo izgubili zaposlitev (prevoze) in so se pritožili na direkcijo v Ljubljano. Uspeli so in trasa se je usmerila proti Domžalam. Dela, ki jih je vodil že pri gradnji južne železnice stavbenik Alojz Prašnikar, so hitro napredovala. Potrebno je bilo zgraditi most čez Savo pri Jezici in Prašnikar je postavil prvotni most iz lesa. Tesarji iz okolice Kamnika, Domžal, Trzina, Mengša in Komende in še drugih vasi so delali na tem mostu, ki pa ni dolgo zdržal. Moral so postaviti železni most, ki še danes stoji. Kako pomembno je bilo napraviti železniško progo do Kamnika, potrjujejo podatki o hitrem razvoju industrije, še posebej v Domžalah. Proga pa je tudi prispevala, da so z vlaki prihajali številni turisti, ki so se ali zadrževali v Kamniku ali pa so nadaljeval pot proti Kamniškim planinam. Tako je proga pomagala tudi razvoju turizma v Kamniku.
Več kot 10 let po II. svetovni vojni je bil ukinjen potniški promet na progi in malo je manjkalo, da bi progo porušili. Bila bi
napravljena neprecenljiva škoda. Zdrav razum občine Kamnik in delavski sveti tovarn so to preprečili in po desetletni prekiniti-vi je kamniška proga ponovno zaživela s potniškim prometom, ki se iz leta v leto povečuje. Naše glasilo »Kamniški občan« je ob 95-letnici kamniške železnice objavilo lep članek in obudilo spomin na starega »KAMNI-CANA«.
Turistično društvo Kamnik se zaveda pomembnosti kamniške proge, zato je sklenilo, da ob 95. jubileju podel jubilejno priznanje železnici za vse tisoče prepeljanih potnikov na tej progi.
2. aprila 1986 je delegacija Turističnega društva Kamnik slovesno izročila plaketo s priznanjem osebju postaje Kamnik. Pri šefu postaje so se zbrali še delegati železničarjev iz direkcije Ljubljana in Turističnega društva Kamnik in ob tej priliki poudarili pomembnost železnice za kamniški turizem. Priznanje je šefu postaje izročil predsednik Turističnega društva Kamnik dipl. ing. Slavko Ribaš. V prisrčnem pogovoru so se udeleženci nekaj časa zadržali na postaji in obljubili še boljše sodelovanje železnice s turističnimi društvi. Predsednik turističnega društva pa je na koncu poudaril, da je to priznanje predhodnica za 100-letni jubilej »KAMNIČANA«. ki bo leta 1991.
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK
OBVESTILO
Gostinsko podjetje PLANINKA KAMNIK želi obvestiti občane, da bo po 28. aprilu 1986 ponovno odprt prenovljen lokal »Gostilna Planinka« na Titovem trgu 4.
S prenovitvijo obrata »Planinka« želi kolektiv delovne organizacije ponuditi občanom svoje usluge v prijetnem domačem ambientu po načrtih arhitektov tov. Mlakarja in tov. Mihelčiča »STUDIO KROG« iz Ljubljane.
Gostom bomo nudili vse vrste jedi med drugim divjačino, teletino, svinjino in ribe. Na zalogi bodo tudi kakovostna vrhunska in arhivska vina. Gostje bodo lahko poskusili tudi naše domače sladice, kot so: gibanica, sirovi in orehovi štruklji in druge.
Lokal bo odprt od 11. do 23. ure. Ob nedeljah bo lokal zaprt.
Upamo, da bomo s prenovitvijo lokala in z izboljšano ponudbo ponovno pridobili občane, da bodo postali naši cenjeni gostje.
V pričakovanju vašega obiska priporočamo naše usluge.
Kolektiv DO »Planinka«
OBVESTILO
Oddelek za notranje zadeve občine Kamnik obvešča vse lastnike traktorjev, traktorskih priklopnikov in motornih koles, da bodo preverjali tehnično brezhibnost navedenih vozil na tehničnih pregledih, ki bodo na območju občine Kamnik:
ZA LASTNIKE TRAKTORJEV, TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV IN MOTORNIH KOLES
z območja KOMENDE 22. 4. 1986 (torek) od 8. do 18. ure pri KRAJEVNEM URADU KOMENDA 29. 4. 1986 (torek) od 8. do 10. ure pri DOMU DPO V MOTNIKU od 10. do 17. ure - pri KRAJEVNEM URADU LAZE V TUHINJU 6. S. 1986 (torek) od 7. do 19. ure v KAMNIKU pri Vulkanizaclji Sitar 15.5.1986 (četrtek) od 13. do 18. ure in ZA VSE ZAMUDNIKE v KAMNIKU pri Vulkanizaclji Sitar
Obenem opozarjamo vse lastnike traktorjev, da morajo imeti na traktorju vgrajeno varnostno kabino ali varnostni lok.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE KAMNIK
z območja TUHINJA
z območja
KAMNIŠKE BISTRICE z območja KAMNIKA
Komisija za delovna razmerja pri
Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
oglaša
prosta dela in naloge I. •
perice
- poleg splošnih pogojev morajo kandidatke imeti končano osnovno šolo in poznati požarnovarnostne predpise
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
II.
3 negovalko
- končan skrajšan program srednje zdravstvene šole, smer BOLNIČAR
1 negovalko sprejmemo za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom,
2 negovalki sprejmemo za določen delovni čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo vloge 8 dni po objavi oglasa na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43/a.
Komisija za delovna razmerja
Ideja Kamnik, Ljubljanska cesta 6
objavlja
za nedoločen čas prosta dela in naloge
1. šivilje
- 4 KV delavke
Pogoji: dokončana poklicna šola - šivalec tekstilij, zaželena praksa, preizkusna doba 3 mesece
2. pomožna dela v šivalnici
- 2 NK delavki
3. skladiščnega manipulanta v medfaznem skladišču
- 1 NK delavec
4. snažilke
- 1 NK delavka
Pogoji pod 2., 3. in 4.: dokončanna osnovna šola, preizkusna doba 2 meseca
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: IDEJA KAMNIK, Ljubljanska cesta 6, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje
na podlagi sklepa seje Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 10. 4. 1986 in na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami zaradi prodaje
dvosobnega stanovanja št. 17 v II. nadstropju v stanovanjskem bloku Matije Blejca 18 v Kamniku, v izmeri 60 m2. Izklicna cena je 5,685.928,00 din.
Interesenti morajo obvezno pred odpiranjem ponudb položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun štev. 50140-662-524006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Osebnni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne more biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamembnih prostih bančnih sredstev).
Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin. Stanovanje je zasedeno.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - odkup stanovanja« na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8.
Odpiranje ponudb bo 6. 5. 1986 ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8.
Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje
na podlagi sklepa seje Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 10. 4. 1986 in na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami zaradi prodaje
dvosobnega stanovanja št. 59 v IV. nadstropju v stanovanjskem bloku Matije Blejca 20 v Kamniku, v izmeri 60,09 m2.
Izklicna cena je 5,310.362,00 din.
Interesenti morajo obvezno pred odpiranjem ponudb položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun štev. 50140-662-524006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Osebnni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne more biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamembnih prostih bančnih sredstev).
Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin. Stanovanje je zasedeno.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - odkup stanovanja« na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8.
Odpiranje ponudb bo 6. 5. 1986 ob 9. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8.
Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
Slovenijašport export-import zastopstvo, p. o., Ljubljana, Dalmatinova 1
Komisija za delovna razmerja
objavlja
in vabi k sodelovanju novega sodelavca za opravljanje del in nalog
prodajalca
v PE Kamnik
Poleg splošnih zakonskih pogojev se zahtevajo še naslednji:
- KV prodajalec (IV. zahtevnostna stopnja)
- do 3 leta delovnih izkušenj
- poskusna doba 60 dni
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Slovenijašport, export-import zastopstva, p. o., Ljubljana, Dalmatinova 1, sektor splošnih služb.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v roku 30 dni po zaključku oglasa.
OBVESTILO SKLADKORNIM BOLNIKOM
Maja bo sestanek diabetikov z območja naše občine. Sestanek bo v torek, 6. maja 1986, ob 17. uri v mali dvorani kina DOM na Fužinah v Kamniku. Na sestanku bo tudi predavanje o sladkorni bolezni in prehrani, lahko pa boste po nižji ceni nabavili dietno hrano za sladkorne bolnike DIEMON. O sestanku se bolniki med seboj obvestite, da bi prišli tudi tisti, ki tega obvestila niso prebrali.
Vsi še neregistrirani sladkorni bolniki naj se prijavijo v Zdravstvenem domu v Kamniku, v diabetični posvetovalnici, ki dela vsak dan dopoldne, razen sobote. Ocenjujemo, da je neregistriranih še kakih 200 bolnikov.
Vsi diabetiki, ki prejemate insulin, se prijavite v Zdravstvenem domu Kamnik, diabetična posvetovalnica, zaradi evidence in nakupa obeska SOS. Nekaj takih bolnikov, za katere smo imeli evidenco, smo že obiskali na domu in bodo še ta mesec prejeli obesek SOS. Ostali jih lahko naroče naknadno (cena 850,00 din).
DUŠTVO DIABETIKOV KAMNIK
OBVESTILO O RAZSTAVI
Društvo upokojencev Moravče prireja dvodnevno razstavo ročnih spretnosti upokojenk in upokojencev v prostorih društvenega doma v Moravčah, Trg svobode 5.
Razstava bo odprta v soboto, 3. maja, od 9. do 20. ure in v nedeljo, 4. maja 1986, od 8. do 18. ure.
Moravski upokojenci-razstavljalci tovrstne prve razstave ob tednu upokojencev, vabijo upokojence, ljubitelje ročnih del, občane, delovne ljudi, društva, DPO in mladino, da si razstavo ogledajo v čimvečjem številu.
Vabijo moravski upokojenci-razstavljalci
Kemijska industrija »Kamnik«, n. sol. o.
Kamnik, Fužine 9
Komisija za delovna razmerja TOZD Namenska proizvodnja
objavlja
prosta dela in naloge
delo po delavnicah črnega smodnika
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- starost nad 18 let
- 2 leti delovnih izkušenj
- zaželen odslužen vojaški rok
- poskusno delo 90 dni
Za navedena dela in naloge je priznana zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba) 4 mesece na leto.
Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Kamnik, Fužine 9, s pripisom komisiji za. delovna razmerja TOZD Namenska proizvodnja.
Komunalno podjetje Kamnik
obvešča občane, da bomo odvažali smeti in odpadke zaradi prvomajskih praznikov takole:
- namesto v četrtek, 1. maja 1986, bomo odvažali smeti v sredo 30. 4. 1986
- namesto v petek, 2. maja 1986, bomo odvažali smeti v soboto 3. 5. 1986
IP ALPREM, p. o., Kamnik, Usnjarska 9
Delavski svet delovne organizacije objavlja
prodajo enoinpolsobnega stanovanja št. 6/I v SPB Glavarjeva 92, Komenda v skupni izmeri 55,84 m2 Stanovanje je zasedeno. Izklicna cena stanovanja je 4,978.328,00 din
Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja znaša 25% cene od izklicne cene in mora biti plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Preostali del kupnine je potrebno plačati v treh (3) letih po podpisu pogodbe z obrestmi v višini, kot jih v istem obdobju zaračunava banka.
Predkupno pravico pri prodaji stanovanja ima imetnica stanovanjske pravice.
Pisne ponudbe naj interesenti pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: IP ALPREM, Kamnik, Usnjarska 9 s pripisom »ZA NAKUP STANOVANJA«.
Interesenti morajo do zadnjega dneva roka za oddajo pisne ponudbe plačati 5% varščino od izklicne cene. Pogodba z uspelim ponudnikom bo sklenjena v 10 dneh po končanem postopku prodaje z zbiranjem pisnih ponudb.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega moža in očeta
JANEZA MARKOVIČA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, družbenopolitičnim organizacijam za izrečeno sožalje in številno cvetje, KO ZZB NOV Kamnik za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik za pomoč, ki ste jo nudili med njegovo boleznijo.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, 2. aprila 1986
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, deda in pradeda
FRANCA HOČEVARJA
Kovačevega ata iz Mekinj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na poti k zadnjemu počitku. Posebna hvala dr. Dopliharju in sestri Maji za pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Mekinje, april 1986
POROKE
RECHBERGER Otmar, upokojeni gradbeni ing. iz Ljubljane in REBEC,Vlasta, upokojena profesorica iz Ljubljane PESTOTNIK Stanislav, voznik tovornjaka iz Kamnika in CEVKA Ana, varuhinja iz Kamnika
GLADEK Milan, tehnični serviser iz Kamnika in ŠKOBERNE Andreja, razredna učiteljica iz Dolenje vasi
Lokal v Kamniku (okoli 30 kv.m.) najamem. Novak, Tunjiška 2/b, Kamnik.
Odkupim telefonsko številko. Pokličite na štev. 831-467.
Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik
obvešča starše
da bo letošnje letovanje šolskih otrok v Savudriji potekalo v izmenah od 10. 7. do 24. 7. in 24. 7. do 7. 8. 1986. Polna cena bo med 22.000 in 23.000 din. Prijavite se lahko najkasneje do 15. maja pri socialni delavki na vaši šoli, kjer dobite tudi natančnejše informacije. Vzgojitelji, ki bi želeli sodelovati na letovanju, naj se prijavijo na OZPM, Gregorčičeva 2, Kamnik.
OZPM
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete
MIMI REPNIK
gostilničarke iz Vrhpolja
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom in najinim sodelavcem iz Veterinarskega zavoda in Graditelja za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujeva tudi pevcem za ganljivo petje in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sin Dušan z družino, brat Ivan z družino in drugo sorodstvo
Vrhpolje, marca 1986
			V SPOMIN
			23. aprila mineva leto dni,
			odkar nas je za vedno zapustila
	i"" v J		naša draga mama, stara mama.
	1."		sestra in teta
	\m-Jk	1	ROZA
			DOLENC
			
			iz Šmarce
Njen utrujeni korak je obstal, njen glas onemel.			
Zdaj		v grobu mirno spi, v naših srcih pa živi. Hvala vsem, ki se je spominjate.	
			Vsi njeni
		Šmarca, aprila 1986	
Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Ur.list SRS, št. 5/82), 7. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 19/83), popr. 6/85) in 119. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 6/85) je Izvršni svet skupščine občine Kamnik na izredni seji dne 14.4.1986 sprejel
ODREDBO o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kamnik
1. člen
S to odredbo se na območju dela mesta Kamnik določa cestnoprometna ureditev, ki obsega posebne prometne površine za pešce in promet z vozili na motorni pogon.
2. člen
Posebna prometna površina za pešce je Titov trg od hišne številke 9 (križišče Maistrove ulice in Titovega trga) in ulica Borisa Kidriča v nadaljevanju Titovega trga do hišne številke 44 (križišče Usnjarske ulice in ulice Borisa Kidriča).
3. člen
Prednostna cesta je povezovalna ulica od obvoznice do križišča ulice Borisa Kidriča in povezovalne ulice v smeri ulice Borisa Kidriča.
4. člen Enosmerne ceste so:
- Šutna od povezovalne ulice do Šutne št. 5 (križišče Šutna in Usnjarska ulica) v smeri Usnjarske ulice,
- Usnjarska ulica v smeri proti ulici Borisa
Kidriča,
- ulica B. Kidriča od križišča Usnjarske ulice in ulice B. Kidriča do križišča ulice B. Kidriča in povezovalne ulice v smeri proti križišču ulice B. Kidriča in povezovalne ulice,
- Slandrova ulica od Šlandrove ulice št. 1, do kolodvorske ulice št. 2, v smeri Kolodvorske ulice.
5. člen
Slepe ceste so:
- Prešernova ulica na ulico B. Kidriča (iz obeh smeri),
- Japljeva ulica na ulico B. Kidriča,
- Sadnikarjeva ulica na ulico B. Kidriča,
- Petruškova pot na ulico B. Kidriča,
- Slandrova ulica na ulico B. Kidriča in
- Kolodvorska ulica na ulico B. Kidriča.
6. člen
Promet z vozili na motorni pogon je na območju posebne prometne površine za pešce prepovedan, razen za:
- vozila JLA, avtotaksi sklužbo, invalidnim osebam, komunalni službi za intervencije, vozilom, ki prevažajo hujše bolnike,
- vozilom organov za notranje zadeve, prve pomoči, gasilske službe na nujni vožnji,
- za dovoz in odvoz blaga in sicer ob delavnikih od 5. do 10. ure z vozili največje dovoljene teže do 5 ton.
7. člen
Za postavitev in vzdrževanje cestno-pro-metne signalizacije ter opremo ulic, cest in trgov z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost cestnega prometa po tej odredbi, skrbi Komunalno podjetje Kemnik, ki gospodari z mestnimi cestami.
Komunalno podjetje Kamnik mora poskrbeti za ureditev cestno prometne signalizacije po tej odredbi do dneva njegove uveljavitve.
8. člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja Postaja milice Kamnik in komunalno-cestni inšpektor skupščine občine Kamnik.
9. člen
Izvršni svet SO Kamnik se zavezuje v roku 6 mesecev predlagati občinski skupščini odlok o prometni ureditvi mesta Kamnik, ki naj obsega cestno prometna ureditev:
- posebne prometne površine za pešce,
- promet z vozili na motorni pogon,
- promet s kolesi in vprežnimi vozili,
- ustavljanje in parkiranje vozil,
- delo na javnih prometnih površinah in
- posebno uporabo javnih prometnih površin.
10. člen
Ta uredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. maja 1986 dalje,
PREDSEDNIK Izvršnega sveta
Številka: 020-32/86 ,. . S0 Kamnik Datum: 14. 4. 1986      Franc Jeras, ing. I.r.
Črna kronika
Nevarnost na cestah je večja
Februarsko zatišje se marca ni nadaljevalo, saj lepo vreme skoraj sili voznike, da močneje pritiskajo na plin, prepričani, da se njim ne more nič zgoditi. Število kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru pa je na srečo ostalo skoraj pri februarskih številkah.
PROMETNE NEZGODE
Kot sem že dejal, se je število nezgod v prometu v marcu kar bistveno povečalo, saj se je na kamniških cestah zgodilo pet težjih in kar 24 lažjih. Velika večina lažjih se je spet zgodila na parkiriščih med neprevidnim obračanjem vozil (materialna škoda je v takih primerih ponavadi minimalna), ostale pa gredo na račun prekratke varnostne razdalje in pa izsiljevanja prednosti. Pri težjih nezgodah pa sta glavna krivca (kot ponavadi) neprimerna hitrost in vožnja vinjenih voznikov. 5. 3. je na PM prišel Franc M. iz Mekinj in prijavil nezgodo v kateri je bil udeležen tudi sam. Patrola, ki je odšla na kraj je ugotovila, da je voznik Franc pravilno pripeljal po Ljubljanski cesti iz smeri Duplica, da pa mu je zunaj prehoda za pešce pred avto pritekla mladoletna Senka B., ki je imela srečo v nesreči, saj je pri padcu dobila le odrgnine in poplutbe. Vseeno so jo iz preventivnih razlogov napotili še na slikanje v ljubljanski Klinični center.
8. 3. se je v Komendi zgodila nezgoda, v kateri sta bila udeleženca voznika osebnih avtomobilov Andreja Ć. iz Most in Marjan M. Iz Suhadol. Andreja je peljala po Glavarjevi ulici, iz nasprotne smeri pa Marjan in trčil v sprednji del nasproti vozečega avtomobila. Ker je krivec po nesreči pobegnil, so ga miličniki morali poiskati doma. Ugotovili so, da je verjetno vinjen, zato so mu predlagali preskus z alkotestom, kar pa je odklonil. Bolj težko bo verjetno odklonil povračilo povrzočene materialne škode in vabilo za obisk pri sodniku za prekrške.
14. 3. je Ljudmila U. vozila avto iz Stahovice proti Kamniku. V Godiču jo je v desnem, nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti (glede na stanje vozišča) zaneslo v levo na pas, namenjen prometu iz na-spotne smeri. Voznik avtobusa Janez N., ki ji je prav takrat pripeljal nasproti, se je potrudil in se z izmikanjem v desno izognil trčenju, ni pa se mogel ogniti telefonskemu drogu (niti se tele-
fonski drog ni umaknil Janezu), saj ga je podrl. Pri nezgodi ni bil nihče telesno poškodovan, materialna škoda, za katero se bo zagovarjala voznica, pa znaša 70.000 dinarjev.
16. 3. se je v Črni, pri rudniku Kaolina zgodila hujša prometna nesreča. Rajko U. iz Gornjega grada je zaradi neprimerne hitrosti, verjetne vinjenosti in vožnje brez vozniškega dovoljenja zapeljal na levo stran pred avto, ki ga je vozil Anton G. Prišlo je do neizogibnega trčenja, pri katerem se je povzročitelj hudo telesno poškodoval, saj so ga z rešilnim avtomobilom nemudoma odpeljali v KC, kjer je nekaj ur po nezgodi umrl. Voznik Anton jo je odnesel brez poškodb.
21. 3. je Sandi V. iz Godiča brez vozniškega dovoljenja in z neprimerno hitrostjo vozil motor Kawasaki iz Črne proti Stahovici. V blagem levem ovinku krmila ni mogel več obvladati, zato ga je vrglo v kamnito škarpo. Pri trčenju je dobil pretres možganov, zlom lobanje in poškodbe na levi rami, na motorju pa je nastalo za 200.000 dinarjev škode. Voznik je bil predlagan v postopek pri sodniku za prekrške, zanimivo pa bi bilo tudi vedeti, zakaj se, še ne tako izkušen voznik igra s svojim življenjem. Prehitra vožnja, pa še brez »vozniške« lahko namreč naveden motor kaj hitro spremeni v smrtonosni stroj.
29. 3. je iz Komende proti Mostam, brez vozniškega dovoljenja vozil osebni avto Edham L. Zaradi mokre ceste, opazne vinjenosti in neprimerne hitrosti ga je zanašalo levo in desno po cestišču, dokler ni bočno trčil v betonsko ograjo, kjer se je avto prevrnil in zopet obstal na kolesih; seveda neuporaben za vožnjo. Voznik in sopotnika so bili zaradi poškodb po glavah odpeljani v ljubljanski KC. Ker je na avtomobilu in na ograji za 370.000 dinarjev škode in ker bo Edham tudi kazensko ovaden, ga bo glava verjetno bolela še nekaj časa po prihodu iz bolnišnice.
KAZNIVA DEJANJA
Njihovo število - 19, ni ravno alarmantno, čeprav bi bilo lahko še manjše. Tatvinam iz prejšnjih mesecev so se pridružile še kraje in sposojanje avtomobilov in sem ter tja kakšna nezakonita prisvojitev tujih smuči.
1. 3. je izmenovodja v rudniku Kaolina v Črni pri Kamniku te-lefonično prijavil krajo prenos-
nega gumijastega traku v vrednosti 80.000 dinarjev. Še istega dne so prijeli osumljenca Zdrav-ka T. iz Gornjega grada, ki je trak doma že razsekal na manjše kose.
Trak so zasegli, Zdravka pa kazensko ovadili.
3. 3. so iz hotela Malograjski dvor sporočili, da so pri njih večerjale tri osebe, po njej pa so nenadoma in skrivnostno izginile. Seveda so pozabile plačati 4.000 dinarjev vreden prigrizek. Patrola je kmalu izsledila pozabljivce; Luftijo M., Hakijo M. in Mileno P. in jih spomnila na dolg, ki ga je Milena potem le poravnala. Da pa kazen za tako pozabljivost le mora biti, so pokazali miličniki, ki so vse tri prijavili.
8. 3. je službujočemu miličniku na Veliki planini tatvino smuči prijavil Sašo B. iz Domžal. O dejanju so bili nemudoma obveščeni vsi delavci na žičnici, ki so zalotili nepridiprava še preden je vstopil v nihalko. Marjan P. iz Domžal je smuči moral vrniti, miličniku pa je povedal, da jih je vzel zato, ker ni našel svojih (mimogrede, ležale so v snegu na Zelenem robu). Ta odgovor dejanja ni opravičil, zato je zoper Marjana sledila kazenska ovadba, vsem ostalim ljubiteljem tujih smuči pa miličniki in žični-čarji svetujejo, da pri nih ne poskušajo zadovoljiti nepotešenih želja, saj jim ne bo uspelo, . . . kajti to je Velika planina (vsaka podobnost z reklamo Jelovice, je zgolj naključna).
11. 3. se je na PM oglasil Dragoljub B. in povedal, daje istega dne zjutraj v njegovo stanovanje vdrl neznan moški in zahteval od njega nekakšne šolske programe. Ker Dragoljub o njih niti pojma ni imel, ga je neznanec dvakrat brcnil v trebuh, prciskal stanovanje (ni našel, kar je iskal) in ga praznih rok zapustil. Miličniki so primer vzeli v svoje roke, saj skriva v sebi še precej nejasnosti.
JAVNI RED IN MIR
Vinjeni možje so nadaljevali s še tradicionalnim pretepanjem svojih žena po stanovanjih, neoženjeni pa so svojo moč razkazovali po »oštarijah.« Nagrada za njihovo agresivnost je bilo ponavadi pridržanje v prostorih za istreznitev in obisk pri sodniku za prekrške.
4. 3. je miličnik po zvezi sporočil, da je pred kavarno Veronika zalotil močno vinjenega Janeza S. iz Kamnika, ki je zaradi
popitih alkoholnih kapljic padel po vozišču in oviral promet. Miličnika, ki-sta tovarišu prišla na pomoč, sta imenovanega odpeljala, on pa se je potrudil s prijavo sodniku za prekrške.
5. 3. se je na PM zglasil Simon K. iz Kamnika in povedal, da ga je pred gostiščem Bunder dvakrat s pestjo udaril lastnik, potem pa nanj spustil še ne ravno miroljubnega psa. Vsa ta dejanja so se zgodila samo zato, ker je gost v lokalu omenil goljufanje ljudi. Še dobro, da se Simon ni bolj razburil. Kaj bi bilo šele takrat?
6. 3. so na pomoč klicali z gostišča M bar, saj sta dva gosta zaradi neizpolnjenih alkoholnih želja precej hrupno razgrajala in motila ostale goste. Miličniki so ju odpeljali na PM, saj pri sebi nista imela nobenih dokumentov. Tam so ugotovili, da sta strežno osebje in goste izzivala Vladimir M. in Ivan L., zato sporoti njima ustrezno ukrepali. Vladimir je z nespodobnim obnašanjem nadaljeval tudi po zaključenem postopku (na dvorišču PM je tulil in brcal »povsem nedolžna« vhodna vrata), zato so ga do istreznitve zadržali v prostorih za pridržanje.
NAJDENO
Dušan Sterle je našel zapestno žensko uro in jo prinesel na PM.
Ivan Černjevič je na Tomšči-čevi ulici našel šop ključev.
Nina Plevel je našla in vrnila žensko ročno'uro.
Slavica Perhavec je dežurnemu miličniku izročila najdeni tudi s hranilno knižico in dokumenti.
Alojz Knavs je na PM prinesel, najdeno čekovno knižico in osebno izkaznico.
RAZNO
Praksa, ki bi jo bilo potrebno v Kamniku odpraviti je izgubljanje vozniških dovoljenj, denarnic in osebnih dokumentov. Vse prepogosto se namreč dogaja, da neodgovorni občani puščajo denarnice z velikimi vsotami denarja na javnih mestih... potem jim je pa žal.,
Naslednja težavica so odveza-ni psi, ki v teh prvih pomladanskih dnevih ogrožajo noge in zadnje plati občanov. Zato naprošamo vse lastnike »štirinož-nih nevadnosti,« naj njihove živali ne tekajo naokoli brez vsakega nadzora.
Povsem za konec pa ena dobra in ena manj dobra vest. S prihodom pomladi se je v naših
Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl je decembra sprejel komandirja naše Postaje milice Franca Potočnika in miličnike Draga Lazarja, Jožeta Ledineka in Stanka Strgana, ki so konec novembra v Kamniku prijeli pisca sovražnih napisov. Tomaž Ertl jim je čestital za uspešno izpeljano akcijo in jim tudi v bodoče zaželel uspešno delo, poroča glasilo delavcev v organih za notranje zadeve SR Slovenije Varnost.
delovnih organizacijah dvignila tudi intenzivnosti dela, kar dokazujejo številne delovne nezgode, katerim bi se lahko v nasled-
njem mesecu izognili, intenzivnost pri delu pa . . . naj ostane.
MATIC ROMŠAK
Imamo marsikaj, le volje primanjkuje
Najlepši delavski praznik je 1. maj. Praznik dela je praznik vsega, kar smo v teh dobrih 40. letih zgradili, dosegli, kar danes imamo.
Vemo, da bi bilo naše delo lahko boljše in rezultati večji. Vsi tudi vemo, da nam nihče ne bo ničesar dal in se bomo morali v prihodnje bolje organizirati, bolj razmišljati, kako bomo delali in dosegali večje rezultate.
V obdobju po vojni smo dobro delali. Nismo imeli toliko delovnih priprav, kot jih imamo danes. Nisamo imeli strokovnjakov in ne vsestransko izobraženih delavcev. To danes imamo. Manjka pa nam delovne volje,
tiste zagnanosti, ki smo jo imeli pred dvema, tremi desetletji.
Praznovanje 1. maja ne bo naš praznik, če se bomo tolažili, čel, bo že nekako. Praznik dela je obračun naše storilnosti in sposobnosti.
Vsi lahko priznamo, da smo veliko govorili in premalo naredili. Tudi letošnji 1. maj naj bo trenutek, da o tem vprašamo sebe, ne drugega I
Tisti delavci, ki so naredili več in bolje, naj bodo v prihodnje tudi drugim za zgled, da bomo skupaj sedaj in v prihodnje sposobni spreminjati svoj kraj, delovno okolje, pa tudi sebe.
C. S.
OBVESTILO
Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost občine Kamnik obvešča, da bo pričela z gradnjo II. faze avtobusne postaje v Kamniku.
V objektu bodo poslovni prostori Integral Ljubljana, Zavarovalne skupnosti Triglav in Loterijskega zavoda Slovenije.
V I. nadstropju ostaja nezasedenih še okrog 80 m2 poslovnih prostorov.
Morebitne interesente za nakup poslovnih prostorov pozivamo, da pošljejo ponudbe na naslov SIKCS občine Kamnik, Steletova 8, p. 61240 Kamnik.
Ostale informacije o poslovnem prostoru ter ostalih pogojih lahko dobite pri SKG Kamnik, Steletova 8, tel. (061) 832-202.
CVETENJE
TAKO...
...IN
DRUGAČE
Zima je za nami, razkrila nam je obilico kratili resnic. Tako so naše ceste obupne in skoraj ne zaslužijo tega imena.
Razpoke, udarne jame, razbite in polomljene oznake ob cestišča so odraz ne samo dolge zime, temveč predvsem kakovosti dela nekaterih delovnih organizacij, ki štedijo na nepravem mesta.
Lepo bi bilo, da ne bi vse skopaj ostalo pri besedah in zasipanja lukenj z gramozom.
Turisti, ki prihajajo na Veliko planino, si lahko dodobra ogledajo znamenitosti i cesti Kamnik-Stahovka.
Voznikom je ograja »uradno« je še vse v
na mostu preko Kamniške Bistrice očitno močno v napoto, toda redu (aH pa tudi ne?).
J. B.
Največ votikev je ob referendumu za samoprispevek zanimalo, kaj bo z republiško cesto Moste-Kamnik. Isto vprašanje seje pojavilo tudi na prvem skupnem sestanku novoizvoljenih samoupravnih organov KS Moste. Cesta je namreč ie tako dotrajana, da ni več uporabna za promet, posebno na odseku od Most do Korenove poti. Mnogi se že iz Most v Kamnik vozijo skozi Mengeš, ker so se jim na vozilih pojavile okvare. Splošno mnenje je, da vsakoletno obnavljanje cestišča tudi z do 50 m dolgimi krpami po odsekih, ker je od prvotnega asfalta ostalo ie malo, nima nobenega ekonomskega smisla. Delegati so skleniti, da bodo storiti vse, da bo do obnove ceste prišlo. Težko je razumeti, da gradimo v občuti nove ceste, obstoječe zelo pomembne in prometne pa propadajo.
Planinci na občnem zboru
Tudi letošnji občni zbor Planin-    borov so pokazala rta prizadevno   liučilo šolanje o planinstvu, ar
etošnji
skega društva Kamnik je ponovno potrdil, da člani tega društva ne odstopajo od začrtanih nalog in da so bili v letu 1985 doseženi rezultati dostojni. Poročila in razprave so pokazali, da je planinsko društvo v 92. letnem življenju še vedno mlado in nadvse delavno, zato mimo zre v svojo prihodnost - nasproti bližajoči se 100-letnici ustanovitve.
V dvorani nad kavarno je bilo skoraj premalo prostora za vse, ki so želeli sodelovati na delovnem in prijateljskem srečanju planincev. Udeležili so se ga tudi mnogi gostje iz sosednjih planinskih društev, planinske zveze Slovenije in predstavniki občinske skupščine in DPO Kamnika.
Težko se je odločiti, kateremu področju dati prednost. Leto 1985 je bilo bogato v organizacijsko-društvenem življenju odsekov, pričela pa se je tudi gradnja-sanacija koče na Kokrškem sedlu. Pa vendar je treba dati prednost delovnemu poletu planincev, ki so v organizaciji gradbenega odseka krepko zastavili delo in žc vgradili temelje za obnovo koče, za ureditev sanitarij, ki sploh ne ustrezajo več svojemu namenu, in zabetonirali prostore za strojnico. Kljub nekaterim pesimističnim napovedim v začetku sezone jc gradnja do zaključka planinske sezone krepko napredovala in dosegla načrtovano stopnjo. Vsa dela je uspešno vodil načelnik grad. odseka Lado Golob. Letos bo mogoče nadaljevati z zastavljenim delom in ob ugodnih vremenskih in delovnih pogojih spraviti novogradnjo pod streho.
Bogata poročila odsekov in od-
pokazala rta prizadevno aktivnost v preteklem letu! Alpinistični odsek je nadaljeval z mnogimi zahtevnimi vzponi doma in v tujini, z vso vnemo se pripravljajo na šestdesetlctnico dela odseka, vso skrb pa namenjajo predvideni organizaciji lastne odprave v viso-kogorje-Himalajo. Tudi vzgoji so posvetili vso skrb in precej jih je opravilo preskuse znanja in zahtevne izpite.
Mladinski odsek intenzivira delo, v delo odseka se vključujejo novi člani, čeprav na vseh področjih z doseženim še niso v celoti zadovoljni. Podobna ugotovitev velja tudi za delo odseka za varstvo narave in gorske straže. Pohvalijo pa se lahko z izdajanjem glasila »Glas gora«. Izšla jc že četrta številka in vse so bile dobro ocenjene.
Gorska reševalna služba je bila velikokrat v reševalnih akcijah. Po njihovih ugotovitvah je opaziti, da se varnostna kultura planincev povečuje, zato se tudi zmanjšuje število nesreč v naših gorah s smrtnim izidom.
Odsek za prosto letenje je v preteklem letu močno povečal svoje članstvo in strokovno usposobil več novih letalcev.
Propagandni odsek je skrbno pripravil varstvo uspelih izletov in pohodov, planinskih tur. lotil se jc urejanja arhiva, poteka zbiranje materiala in priprava društvene kronike. Tudi vzgoja in izobraževanje nista bili zapostavljeni področji.
Zelo marljivo in delavno je živela planinska skupina na osnovni ^šoli v Stranjah in pod vodstvom mentorice je precej pionirjev zak-
ljučilo šolanje o planinstvu, organizirali pa so vrsto pohodov in srečanj.
Gospodarski odsek je dobro vodil in usmerjal gospodarjenje v obeh planinskih postojankah. Rezultati tega dela so bili dokaj ugodni. Zadovoljni so bili obiskovalci gora, zadovoljivi pa so tudi finančni rezultati, ki so kljub zaostrenim gospodarskim razmeram še vedno solidni. Iz mnogih vpisov v knjigah planinskih postojank je razvidno, da so bili planinci v kočah deležni vse pozornosti in prijaznega sprejema. Tudi s postrežbo so bili zelo zadovoljni. V obeh kočah, na Kamniškem in Kokrškem sedlu, je bilo obiskovalcev zelo veliko, ki so se zadovoljni in včasih vriskajoč vračali v dolino.
Izvršni odbor in skladno z njim tudi nadzorni odbor, je med letom uspešno vsklajeval vse aktivnosti društva in skoraj ni bilo problema, ki mu ne bi bil kos. Prvič se je članstvo »povzpelo« na okrog 2300, članov, zato bo organiziranost takega števila ljudi posebna skrb društva, zlasti zato, ker pri vseh še ni dovolj utrjena društvena pripadnost in odgovornost.
Poleg nadaljevanja del na Kokrškem sedlu, kar bo sicer zahtevalo najboljšo organizacijo dela in ljudi, pripravljenih poprijeti za delo, bo letos med prednostnimi dalogami še vključevanje vseh planincev v delo odsekov in usmerjanju v društveno življenje.
Po pozdravih gostov in krajši razpravi, ki je sledila vsem poročilom, je občni zbor sprejel vse sklepe in naložil organom društva, da jih realizirajo tako, da bo tudi 1986 leto pomenilo viden napredek.
Delovno srečanje so planinci zaključili s prijetnim planinskim srečanjem v društvenih prostorih.
STANE SIMŠIČ
Katarinine     Občinsko sindikalno smučine       prvenstvo v veleslalomu
V nedeljo, 9. marca je bila na Veliki planini tekma za evropski pokal v slalomih in seveda se je tekme udeležila tudi naša Kamničanka, Katarina Humar.
- Ali jo poznale?
Doma je iz Šmarce. Svoje prve rezultate je dosegla v Smučarskem klubu Kamnik, kasneje pa pri Novinarju v Ljubljani.
- Po prvem teku ste s« uvrstili na 15. mesto, v drugem pa ste naredili napako. Kakšno?
»Povozila sem količek; tudi če bi še naprej vozila, bi bila diskvalificirana «
- Verjetno vam ni vseeno zaradi napake. Pravzaprav ste zapravili veliko priložnost, ki se vam je obetala.
»Ja, zaradi tega mi je zelo hudo, saj se mi je obetala zelo visoka uvrstitev, med najboljšo deseterico. Povedati je treba, da se je Smučarski klub Kamnik dobro pripravil kot organizator, tudi delo je potekalo nemoteno, kljub temu, da je bil prvi tek pripravljen bolje kot drugi.«
Katarina je še povedala, da rajši tekmuje doma, tukaj na Veliki planini. Čeprav ji danes ni uspelo, ji želimo še veliko uspehov in da bi še dolgo z veseljem smučala.
Kiana Kalčič
Instruiram matematiko, fiziko in osnovo elektrotehnike. Tel. 737-278.
MONTAŽA TV ANTEN. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Sobo ali garsonjero najamem s 1. septembrom. Nudim instrukcije za srednje šole. Majda Domjan, Rožičeva 1, Ljubljana ali tel. 448-839 po 21. uri.
Kamniški planinci pozorno spremljajo poročila in razprave.
MERCATOR-ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
potrebuje za delo pri predelavi povrtnin večje število delavk ter dva skladiščna delavca.
Nudi tudi ustrezno delo in zaslužek učencem, ki se nameravajo po končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in študentom med počitnicami.
Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije.
Kakor že večkrat doslej, vreme tudi letos ni bilo naklonjeno tekmovalkam in tekmovalcem vsakoletnega veleslaloma članov sindikalnih organizacij naše občine. Tako je moral Smučarski klub Kamnik tekmovanje, ki bi moralo sprva biti 8. marca, preložiti na kasnejši datum, 6. april, saj se je na prvotno določeni dan zaradi slabega vremena zbralo na spodnji postaji žičnice od 342 prijavljenih le okrog 50 tekmovalk in tekmovalcev.
Tudi 6. aprila vreme sprva ni bilo najboljše, kar je bilo celo dobro, saj je tekmovalna proga bolje zdržala nekaj manj kot polovico prijavljenih tekmovalk oziroma tekmovalcev. Na startu je bilo le 149 smučark odnosno smučarjev in od teh le 21 ni privozilo skozi cilj.
Zanimivo je, da na startu - ne glede na vreme - redno manjkajo predvsem mlajši, katere njihove sindikalne organizacije prijavijo na koncu njihovih skupin, pač z ozi-rom na njihovo znanje smučanja. Je pa to tudi posledica tega, da za nastop na tekmovanju ni potrebno plačati štartnine, kar je sicer povsod drugod že ustaljena praksa, čeprav ima izvajalce tekmovanja predhodno dosti dela s pisanjem štartnih kartončkov in razdeljevanjem štartnih številk tudi za tiste, ki potem ne štartajo.
Proti koncu tekmovanja se jc vreme izboljšalo, posijalo je sonce ' in predsednik komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu in njen sekretar sta uro po končanem tekmovanju pred hotelom Šimnovcc najuspešnejšim posameznikom podelila medalje, ekipam pa lične pokale in diplome. Priznanje so prejeli: ŽENSKE: nad 36 let: 1. OKORN Anica STOL (37.54), 2. ŽELEZNIK Olga GRADITELJ (38.22), 3. PRAŠNI-KA Milena Os. š. T. BREJCA (38.34); od 26-35 let: 1. TIŠLER Nada UTOK (33.39), 2. OSOLIN Nina SVILANIT (34.69), 3. SPRUK Sonja TITAN (36.91); do 25 let: 1. CIMPRIČ Justina GRADITELJ (35.19), 2. JERŠE Mira TITAN (36.15), 3. KAVČIČ Lidija DONIT (36.63).
MOŠKI: nad 56 let: 1. PRIMOŽIČ Franc upokojenec (36.10), 2. HUMAR Štefan STOL (36.77), 3. NOVAK Franc TITAN (38.86); od 46-55 let: 1. BRELIH Danilo TITAN (33.74), 2. SELJAK Bogdan SVILANIT (34.92), 3. OSOLNIK
Velika planina - oaza miru, bi radi še kaj več?
Tale pogovor z obiskovalci Velike planine smo sicer naredili že pred mesecem dni, marca koje bilo snega sicer še zadosti, vendar je pomladansko sonce že opozarjalo, da se bo sneg hitro stopil in da bo letošnja zimska sezona kmalu končana? Vendar pa je sredi aprila sneg ponovno presenetil. Tiste, ki so se veselili toplih pomladnih dni in pogleda na zeleno travo in prvo pomladno cvetje sicer neprijetno, ljubitelje zimskih radosti, smučarje pa prav gotovo prijetno. No, in prav z njimi smo na Veliki planini narediti nekaj pogovorov in vam tako skušali prikazati vzdušje v
Ana Dulmin v kuhinji hotela Šimnovec na Veliki planini. V zimski sezoni ni pod tka, včasih je na nogah več kot dvanajst ur.
tem timsko-športaem središču, ki je zaradi prijetnega okolja, plan-šarskega naselja in prečudovite narave zanimivo tudi v ostalih letnih časih.
LJUBO IN ZDENKA TRAVNIK IZ CELJA Ljubo je' Kamni čan in prav zato pravi, da ga do-motožje večkrat pripelje tudi na
planina všeč predvsem zato, ker se v petnajstih letih tu gori ni prav nič spremenilo. Da ne bo preveč cinično kritičen, moram reči. da so proge letos neverjetno dobro poteptane, vendar pa z ženo najbolj pogrešava organizirano prodajo jedače in pijače ob vlečnicah. Ob osmici sicer je nakakšen improviziran bife, vendar je to premalo, pa tudi ta dela le, ko se mu ljubi, med tednom večinoma ne. Sicer pa, če človek misli, da se ne izplača, naj pobere šila in kopita in prepusti mesto iznajdljivejšemu in podjet-nejšemu!«
TINE PERKO Povedal nam je, da se kot Kamničan - svobodni umetnik - na Veliki planini počuti zelo svobodnega. Nikjer ni nikogar, ki bi mu vsiljeval svojo ponudbo, vse se odvija počasi, brez naglice, ja. Velika planina je res (samo) oaza miru. »Tu se človek resnično lahko spočije, uživa ob pogledu na neokrnjeno naravo, sreča prijatelje, gre z njimi na pivo v penzion na Šimnovcu, no, prav zaradi tega rad pridem na Veliko planino. Vzdušje je prijetno, domače, to je pa tudi nekaj. Če pa se hočem nasmučati, grem na Krvavec! Danes sem tu zaradi hčerke, ki ji položni tereni še najbolj ustrezajo. Sicer pa otroka na Veliki planini nimaš kje pustiti, saj o vrtcu na smučišču ni ne duha ne sluha. Pogrešam tudi obvestilne table, smerokaze. Napisi so le v slovenščini, tujec se tu že ne bi znašel. Žičnice so prestare in prepročasne! Sicer pa, odkar ima upravljanje v rokah Komunala, je viden napredek, fantje se trudijo.«
Ko smo se pogovarjali s Per-kom, so z ogleda planine in njenih lepot prišli otroci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika. Zanje je bil izlet po Veliki planini resnično enkratno doživetje in le Komunalnemu podjetju se imajo zahvaliti za to čudovito pot po smučiščih, kjer so se vozili s tremi teptalci snega. Delavci Ko-i munalnega podjetja so tako dvajse
tim otrokom iz ZU1M omogočili doživeti zimsko idilo, videti plan-šarsko naselje, česar brez njihove pomoči otroci na invalidskih vozičkih verjetnO ne bi bili nikoli deležni.
RADO VENGUST Honorarni delavec na Veliki pianini. »Žični-čarji honorarci in redarji smo sicer kar zadovoljni z delovnimi pogoji, vendar bi bilo lahko bolje urejeno vsaj glede prehrane. Po ves dan smo na smučišču, brez kosila. Tu v Tihi dolini toplega obroka ne moreš dobiti, sicer pa je večkrat hudo tudi kar se pijače tiče. Predvsem moram pohvaliti lastnika oziroma zakupnika hotela Šimnovec, ki poskrbi, da nismo lačni in ki nam
Ivo Rostan se rad zabava in smuča, a mu tudi te vrste razgibavanje ni tuje. Rad pomaga prijateljem, predvsem pa, zaljubljen je v Veliko planino!
včasih posodi pijačo, da jo fantje prodajamo ob žičnicah. No, mislim da ne gre za nikakršen prepovedan pose), le tri dni, ko je sijalo sonce, smučarjev je bilo veliko, bife pri osmici pa zaprt, smo Zato pijačo pripeljali in prodajali sami in tako ustregli marsikateremu žejnemu smučarju. Povedati moram še to,
da se preslabo ocenjuje (in to potem upošteva pri nagrajevanju) odnos posameznih žičničarjev do dela. Verjetno bi marsikateri smučar potrdil, da med sedežnico in Tiho dolino ni primerjave.«
ANA DULMIN Z možem imata že nekaj let v zakupu hotel Šimnovec. Večino smučarjev bi lahko po-trdilo, da je v Šimnovcu, odkar sta lastnika Dulmina, mnogo boljša postrežba, boljše vzdušje in večja čistoča. Sploh ni primerjave z obdobjem, ko je s Šimnovcem upravljal Viator. Kljub temu pa Ana Dulmin pravi, da bosta z možem spomladi verjetno prenehala z gostinsko dejavnostjo na Šimnovcu. »Veliko dela je, če si sam. posebno, če ti tisti, ki bi ti lahko olajšali delo, nočejo priskočiti na pomoč. Največji problem je voda, ki jo je potrebno v cisternah voziti iz doline. Če je hotel poln, je vode za tuše le za dobre tri dni. V zimskih sezoni z možem najameva honorarne delavce, ki pridejo iz Bernardina, diugače pa delava sama in ena pomočnica. Sicer pa mož v glavnem nabavlja, jaz pa se po ves dan vrtim v kuhinji, pospravljam sobe, joj, dela je za enega človeka preveč. Lahko bi rekla tudi kakšno pikro na račun gostov, namreč, ljudje mislijo, da jim je v hribih vse dovoljeno. S smetmi, odpadki razmetavajo, kjer se jim zdi, stranišča verjetno doma nikjer ne puščajo za sabo tako zanemarjena kot tu gori. Pozimi, ko je velika gneča in ne moreš vsega sproti pospraviti, je najhuje. Poleti je na Veliki planini mrtva sezona, vendar je bila lansko poletje zelo obiskana, iz leta v leto je več izletnikov, vendar pa hotelskih gostov ni toliko, kot bii jih ob organizirani ponudbi turističnih agencij glede na veliko privlačnost Velike planine lahko bilo. Poleti imamo v hotelu vsak dan sveže mleko, ki ga dobimo pri planšarici Štuparjevi. Tako imamo na jedilniku tudi kislo mleko z žganci, sirove štruklje in ostale domače jedi. Ja, kar luštno je lahko
tu na planini, pa bo verjetno vseeno treba iti.«
IVO ROSTAN Z njim smo se pogovarjali pozno popoldan, ko je večina smučarjev že odhajala v dolino. Tistega dne je po nekajurni smuki - na Veliki planini je že ves teden v Alpremovi koči preživljal počitnice - za hitelom Šimnovec popravljal sani. na katerih vozijo vodo od gondole do hotela. Ivo večkrat pomaga Dulminovima pri raznoraznih opravilih. Zelo pripraven človek je, vsakega dela se loti. Predvsem pa, od srca rad ima Veliko planino, pravi. Vsako leto preživi na njej skoraj ves prosti čas, tudi poleti. »Krvavec ima prednost le v tem, da ima daljša smučišča, bolj razgibane in strme terene. Na Veliki planini pa je večja domačnost, žičničarji so prijaznejši, predvsem.pa so prijazni v Šimnovcu, zato bo velika izguba za planino, če bodo zamenjali lastnike. Dulmina naj kar ostaneta, pa bom še kdaj kaj naredil! Letos sem že petinštiridesetič na Veliki planini, če bi bil že v pokoju, bi bi) verjetno še večkrat. Veliko Kamničanov ne ve, kako je tu gori lepo. Velika planina je poleti idealna za sprehode, narava je bila tukaj res radodarna z znamenitostmi, tudi plan-šarskega naselja nimajo povsod! Kar pa se zimskega športa tiče, pa bi morali razširiti sistem vlečnic. Na levi ob osmici, ob gozdu, pod sedežnico na strmem delu - tu bi bila postavitev vlečnic najnujnejša, predvsem pa ne bi bilo potrebno nanovo posegati v naravo. Brunarico v Tihi dolini bi bilo treba postaviti na sončno stran. Sicer pa je Velika planina veliko pridobila na ugledu tudi zaradi organizacije Evropskega pokala za ženske, tu bi morali nadaljevati, predvsem pa vključiti v razvoj Velike planine (in vzporednih objektov v dolini, ki so za organizacijo takih tekem prepo-trebni-hotel. restavracije, druga turistična ponudba) še ostale turistične dejavnike.«
ROMANA GRČAR
Viktor TITAN (35.49); od 36-4! let: 1. BRELIH Anton ALPREA (33.26), 2. ZUPIN Jože STO! (33.79), 3. GALJOT Franc KOČ NA (33.97); od 26-35 le: 1. MU LEJ Tine KOZOROG (31.43), 2 FF.RBEŽAR Igor UTOK (31.80) 3. PRIMOŽIČ Zdenko KOZO ROG (32.12); do 25 le: 1. OSOL NIK Peter SKG (31.75), 2. ŠUK UE Milan KOČNA (32.53), 3 GOLOB Rajko TITAN (32.60)
EKIPNO so pri ženskah nad 31 let zmagale tekmovalke SVILANI TA v postavi GALJOT Olga, SE UAK Magda in DOPLIHAl Alenka. Drugih ekip ni bilo. Pl ženskah od 26 do 35 let so zmagal tekmovalke TITANA v posta> SPRUK Sonja, REPANŠEK K« nija in Šunkar Mira. Druge so bil tekmovalke UTOKA v postavi. Ti ŠLER Nada, HANČIČ Jana KRALJ Mira. Tretje ekipe ni bil in tudi med najmlajšimi do 25 1« nobena delovna organizacija imela po tri tekmovalke, da bi lah ko predstavljale ekipo.
MOŠKI EKIPNO nad 56 let s zmagali upokojenci, ki so tudi edir imeli ekipo v postavi: PRIMOŽI* Frane, JANBZIČ Jože in BOVH/ Marjan. Od 46 do 55 let ni; bil ekip, od 36 do 45 let pa jc bila edin ekipa STOLA, ki je tako zmagala postavi: ZUPIN Jože, HOMO VOC Vlado in BALUT Cene. Pl moških od 26 do 35 let jc zmagal ekipa UTOKA v postavi: FERBF ŽAR Igor, KOMATAR Srečo i ŠUNKAR Bojan. 2 jc bila ekip TITANA v postavi KAJNIH Ton« ZOBAVNIK Janez in ZORMAl Franc in 3 jc bila ekipa KEMIJSKI IND. KAMNIK, za katero so vozi li: DROLC Lojze. BERLEC Jan« in VRHOVNIK Marjan. Pri m< ških do 25 let je zmagala ekip KEM. IND. KAMNIK v postav JAŠOVEC Brane, KOŽELJ Jan« in KLEMENC Srečo, 2. je bila ek pa UTOKA v postavi: PLAHU1 NIK Tone, ŽURBI Brane in SLA BANJA Samo, 3. pa je bila ekip GRADITELJA, za katero so vozi li: URANKAR Igor, ŠTELE Mat jan in KLADNIK Marko.
M. BOVH
Paralelni slalom
V soboto, 29. marca, je bil na Veli ki planini paralelni slalom za otroki do 16. leta starosti. Prijavljenih je bil' 39 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni' tri kategorije:
- deklice do 10 let: 1. Manja Rems 2. Manica Veršnik, 3. Marja Potoi nik, 4. Mateja Brnot, 5. Nina Resnik 6. Alenka Brnot, 7. Bojana Bombei 8. Laura Grad, 9. Danijela Flerin, 10 Anita Kosirnik. Diskvalificirani st bili Tina Repanšek in Maja Sedušak
- dečki do 10 let: 1. Tomaž Hribal 2. Gašper Erman, 3. Sašo Palma. 4 Grega Grilje, 5. Miha Perne, 6. Greg Uršič, 7. Stane Marn, 8. Vlado Vat ko. 9. Franci Brvar, 10. Rok Brval 11. Mitja Špende. 12. Gašper Mat kelj, 13. Primož Flerin. Diskvalifici ran je bil Simon Šnabl.
- fantje od 10 do 16 let: 1. Dejal1 Doborovoljc, 2. Robi Nikolič. 3. Tej maž Okorn, 4. Jože Gradišek, 5. Ma tej Ogorev, 6. Mark Strohmeier. 7) Tomo Hribar, 8. Sandi Torkar, 9. To1 maž Škrjanc, 10. Mitja Kern. 11. To' mo Petek, 12. Iztok Klešnik. Odstop* je Robert Potočnik.
Zahvaljujemo se vsem organizaci' jam in staršem, ki so pomagali pi izvedbi tekme.
RIANA KALĆK
f& Kamniški občai
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov .uredništva: Kamnik. Titov trg 9. telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.