Z13. številka.
i LJubljani, f petek, 17. septembra 1915.
XLVI11. leto.
tS! o venski Narod" velja ▼ Ljubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej . * • • K 24*—
pol leta        „ •   •   •   •     » 12*—
četrt leta    « • .... 6-—
na mesec   „ - • • •  . 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej • 9 . • K 22*— pol leta     m     . . . .   . 11'— četrt leta    n     . . . •   . 5*50 na mesec   ,     • • • •   • 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Cred&išivo s Knaiiova ulica it. 5 (v pritličju levoj telefon št 34.
Ishafa to* dan zvečer izvzemal nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t (L, to je administrativne stvari.
■i Posamezna številka velfa 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. nKarodnn tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej • K 25*—
pol leta     „ „    • . . 13-—
četrt leta    n n    • • m 650
na mesec   m •    • • ■ 2*30
velja po pošti-?
za Nemčijo: celo leto naprej      . . . K 30--* za Ameriko in vse druge dežele ; celo leto naprej  « m • • K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), SnaUova ulica &L S, telefon št,85*
Vojna z Italijo.
POLOŽAJ  NA ITALIJANSKI FRONTI JE NEIZPREMENJEN.
Dunaj, 16. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče:
Položaj je nelzpremenjen.
Italijanski poskusi, obiti naše pozicije na Monte Piano na vzhodu, so bili preprečeni.
Namestnik načelnika generalnega
štaba pL Kofer, fm!. * »
IZ BOJEV OB SOČI.
_ V področju Krna in zapadno od Tolmina razvija italijanska artiljerija živahno delavnost z vsemi kalibri, ali brez znatnega uspeha. Tudi na naše pozicije na višinah Mrzlega vrha streljalo, Doberdobska planota pa je vsak dan pod italijanskim ognjem, seže pa ogenj tudi čez za fronto, Italijani iščejo naša taborišča in rezerve. Nimajo pa uspehov. Nasprotno Pa le delovala naša artiljerija na sovražne pozicije pri Pofazzu z mnogo večjo srečo. Neke naše baterije so streljale tudi sovražne transportne parobrode, ki so se pokazali v bližini ladjedelnice v Tržiču. Pri Verme-Ijanu se je poskušala italijanska pehota približati ponoči našim žičnim zaprekam, ali naše puške so jih kmalu odgnale, imeli so velike izgube. Na robu Doberdobske planote in vzhodno od Polazza se nam je posrečilo razdreti sovražna saperska dela in odgnati oddelke, ki so prodirali, avi-atiki pa so napravili veliko škodo na italijanskem aviatienem vežbališču pri San Giovani di Mansano, to je kraj na pol poti iz Gorice v Videm. Sovražni aeroplani so se bili prikazali nad železniško progo v Baski dolini in so jo obmetavali z bombami aH brez znatnih uspehov. (Iz poročila v berolinskem »Tagu«.)
NA ITALIJANSKEM BOJIŠČU.
Iščejo novega šefa generalnega štaba, ki bo stal na strani kralja, ki fungira sicer kot vrhovni poveljnik, ali operacije vodi le šef generalnega štaba, ta je pravi vrhovni poveljnik, kralj je poveljnik le po imenu. Ca-dorna je storil pač kar je mogel. Več ni mogel storiti, pa tudi njegov  na- i
slednik ne bo mogel storiti več, nego varovati italijansko mejo proti avstro-ogrskim četam na južno-zapadni fronti. Na možnost uspešne ofenzive se v kraljestvu ne misli več. Prav žalostno je to glede na upanje Italijanov, da prikorakajo v par dneh po napovedi vojne na Kranjsko in še dalje proti Dunaju.
Odstavljeni generali.
. Kakor se uradno pereča, je stavljenih na dispozicijo 18 italijanskih generalmajorjev in 7 genarliajtnan-tov. — Obenem je bilo imenovanih za generalmajorje 7 infanterijskih polkovnikov. Razglašajo se tudi razna povišanja v nižjih oficirskih stopnjah.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. septembra. Iz vojno-poročevalskega stana poročajo:
14. septembra. Naši poizvedovalni oddelki so napadli močne sovražne oddelke na njihovih pozicijah v bližini Cimego v Judikarijah pri Fossernici in dolini Vanoi (Cis-mon) in so jih vrgli nazaj. V gorenji dolini Cordevcle je spravil sovražnik veliko število baterij skupaj in je začel s temi naše pozicije cd Col Toronta do Col di Lana obstreljevati. Natančnejša poročila o naši ofenzivi v bovški kotlini dne 11. in 12. t. m. postavljajo hrabro obnašanje naših čet šele v pravo luč. Po trdovratnem junaškem prizadevanju se je posrečilo, odtrgati nekaj trdnih pozicij na višinah, ki oklepajo kotlino, sovražniku, ki se je bil močno vkopal in je bil pripravljen vporabljati vsa- j ko, tudi najgrozovitejše sredstvo v i svojo obrambo, kakor bombe z duš- j ljivim plinom in goreče tekočine. Na | kraški planoti je obmetaval sovražnik v noči na 12. t. m. naše pozicije z velikim številom visoko eksplozivnih bomb. Hitra pomoč naše artiljerije je preprečila nadaljnje obstreljevanje. Tega sicer ni spremljal nikak napadalni poskus, ostalo je torej popolnoma brez učinka.
Napačna italijanska poročila.
Iz vojnopcročevalskega stana:
Poročila italijanskega generalnega štaba prinašajo zadnje dni prav
pridno razne neresnične podatke. Tako poroča italijanski generalni štab 12. tm.: »V bovški kotlini so poskusile zvečer 10. septembra sovražne čete v varstvu teme nepričakovano napasti naše pozicije vzhodno od Slateniške doline. Naši so pustili sovražnika blizu na kratko daljavo, so se vrgli nato z bajonetom nanj in so ga pognali v beg po ljutem spodadu«. Ta dogodek je popolnoma neresničen. Dne 16. t. m. ob 9. zvečer je napadla lastna oficirska patrulja italijansko stražo, ki je bila postavljena vzhodno od vasi Čezsoča, dva in pol kilometra jugovzhodno od Bovca. Štiri Italijani so bili ustreljeni, ostalih šest vjetih. Naša patrulja se je nato umaknila brez vsake izgube s svojimi vjetniki.
V italijanskem poročilu dne 13. t. m. navedeni »znatni uspehi«, katere bi bili dosegli Italijani v bovški kotlini, so naravnost izmišljeni. Po-vsodi, kjer je sovražnik pričel napadati, je bil odbit s težkimi izgubami od naših hrabrih čet.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Gospodarski položaj v Milanu je jako obupen. Davkov ne plačuje skoro nihče, eksekucije so brezuspešne. Obrt in trgovina trpita strahovito. Švicarski trgovci zahtevajo takoj plačilo za vsako ; ošiljatev. V industriji delajo skoro izključno !e taka podjetja, ki imajo naročila s strani vojaške uprave. Brezposelnost raste od dne do dne.
Salandra razširja sedaj že tretji komunike potom »Agenzie Štefani« o dozdevno slabem toku nemškega
vojnega posojila. Angleški poslanik v Rimu Renell Rood sili k takim poročilom, da bi cslabil vtisk o primeri med nemškimi in drugimi posojili.
Kakor se poroča iz Haaga, je papež podal italijanski vladi protest radi cenzure korespondence Vatikana z monakovskim nuncijem.
Garroni pri Giolittiju.
Rim, 15. septembra. (Kor. urad.) Po avdijenci pri kralju je odpotoval prejšnji poslanik v Carigradu mar-chese Garroni k Giolittiju v Bardon-ccehia. »Gazzetta del Popolo« in »Popolo d' Italia« spravljajo to potovanje v zvezo s prizadevanjem v raznih političnih krogih, ki smatrajo položaj Italije za jako neugoden in iščejo izhoda.
VOJNA S TURČIJO,
Petrograd, 15. septembra. »Rječ« piše, da zavzetje Dardanel je življen-sko vprašanje tudi za Italijo, ker se nahaja v veliki krizi glede živil.
Rim, 15. septembra. Cenzura je dovolila listu »Popolo d' Italia«, da je konštatiral, da je italijansko-tur-ška vojna še vedno le na papirju; krivdo na tem je pripisati onim, ki se potegujejo v Italiji za nemške interese.
BercHii, 16. septembra. »Lokal-anzeiger« poroča iz Rima: Ministrski svet je sklenil, da blokira Italija vso obal, kar bo prvo vojno dejanje proti Turčiji. Italijanska eskadra, ki je pripravljena, je že dobila ukaz za odhod. Blokada je že stopila v veljavo.
RUSKI NAVAL NA SREDNJO STRIPO KRVAVO ODBIT. NAŠE ČETE SO JURIŠALE VA?NO POSTOJANKO CEBROW. V VOLI-NIJI SO RUSI ZOPET PREGNANI NA VZKODNJI   BREG IKVE.
Dunaj, 16. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Vsi ruski poskusi, omajati našo vzhodno - gališko fronto, so ostali brezuspešni. Včeraj je izvršil sovražnik, uporabljajoč velike množine ar-
tiljerijske municije, svoj glavni napad na našo fronto ob srednji Stripi. Bil je povsodi odbit, pri čemer so sodelovale naše čete iz mostišča Buczacz in iz prostora, južno od Za-lošč, z napadom z bGka. Pri jurišanju 20 kilometrov južno od Zalošč ležeče vasi Cebrow, smo vjeli 11 sovražnih častnikov In 1900 mož ter ugrabili 3 strojne puške.
Tudi v Voliniji so odbile naše vojne sile številne napade. Pri Novem Aleksinjevu smo pregnali Ruse v srditi borbi na nož na pest iz strelskih jarkov pešpolka št. 85. Pri No-
vem Počajevu se je bilo sovražniku predvčerajšnjim posrečilo, prodreti na posameznih točkah na zapadni breg Ikve. Včeraj smo ga povsodi zagnali na vzhodnji breg nazaj, pri čemer je imel velike izgube, ker ga je naša artiljerija obstreljevala z boka. Poleg pešpolka št. 32 in lovskega bataljona št 29 je priznati lin-škemu črnovojniškemu polku št. 2 glavno zaslugo na tem uspehu.
Namestnik načelnika generalnega štaba pf. Kofer. tal.
PRODIRANJE NEMŠKIH ČET NA JAKOBŠTAT. CELO OZEMLJE MED JASJOLDO IN PRIPJE-TOM Z MESTOM PINSK V NEMŠKIH ROKAH.
Berclin, 16. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 16. septembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Na levem bregu Dvine so prodirale naše čete med uspešnimi boji dalje v smeri Jakobštat. Pri Liewen-hofu smo vrgli Ruse na vzhodnji breg.
Severno in severo - vzhodno od Vilne napreduje naš napad.
Prodiranju severo - vzhodno od Grodna se sovražnik še žilavo upira.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Položaj je neizpremenien.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Na pol pota med Janovom in Pinskom so Rusi znova poskusili ustaviti naše prodiranje. Sovražne pozicije so bile predrte. Šest častnikov, 746 mož je vjetih, 3 strojne puške ugrabljene. Ozemlje med Pri-pjetom in Jasjoldo ter mesto Pinsk se nahaja v nemških rokah.
Jugovzhodno bojišče.
Kakor prejšnje dni, so se tudi včeraj ponesrečili ruski napadi pred nemškimi četami.
Vrhovno armadno vodstvo.
LISTEK.
OdvEtnifSGva skrivnost.
Angleški spisal J. K. Leys.
(Dalje.)
»Vi   torej  sploh   niste   bili v obednici ?« »xNe!«
»Še nekaj Vas moram vprašati. Ali ste tisti dan ali pa kdaj poprej prinesli   svojemu   gospodarju kako zdravilo?« »Ne!«
»Ali je imel gospod Feliks morda navado, uživati narkotične stvari ali uspavalna sredstva ali kaj podobnega?«
»Mogoče, toda, jaz ne vem o tem ni'česar.«
»Ali niste v njegovih sobah nikoli videli kakih malih steklenic, kakor se rabijo za zdravila in se dobivajo navadno le v lekarnah?«
»Kolikor se spominjam, nisem nikdar nič takega videla je po kratkem pomisleku izjavil Fane.
Zasliševanje starega pisarja je bilo s tem končano in na vrsto je ViŠel pisarček Atkins.
»Kmalu po tretji uri popoldne,«
je izpovedal mali Atkins, »ko je bil Fane odsoten, je prišla neka dama. Gospod Feliks ji je sam odprl vrata.«
»Kakšna je bila ta dama?«
»Elegantna, jako imenitna, Vam rečem.«
»Ali je bila velika ali majhna, temnolasa ali svetlolasa?«
»Velika je bila in zelo lepa; lasje so bili bolj svetli; sploh, jako imenitna je bila.«
»Ali bi jo ti spoznal, če bi jo videl?«
»Če bi jo videl, bi jo gotovo spoznal.«
»Koliko časa je pa ta dama ostala pri gospodu Feliksu?«
»Ostala je tam kako uro ali vsaj le malo manj.«
»Ali si jo tudi videl, ko je odšla?«
»Ne! Gospod Feliks ima namreč iz svojega stanovanja še drug izhod in kdor gre tam, ga jaz pri svojem oknu ne vidim. Ona dama je najbrž pri tem izhodu odšla, zakaj slišal sem, ko so se vrata odprla in zopet zaprla.«
»Torej tudi ne veš, če je ta dama odšla sama ali če jo je gospod Feliks spremil do vrat?,«
»Ne!«
»Kaj se je potem zgodilo?« »Gospod Fane je prišel v pisar-
no, nekako ob en četrt na štiri in je ob petih zopet odšel.«
»Ali si v tem času videl kakega človeka, da je šel k odvetniku Feliksu ali odšel iz njegove pisarne?«
»Ne! To vem gotovo, da od tretje ure naprej razen gospoda Fa-neta in tiste imenitne dame ni nihče še! v pisarne. Toda pozneje je prišel neki gospod.«
»Kdaj je prišel?«
»Tako nekako ob pol šestih. Tisti gospod je trkal na vrata.«
»Ali je kdo prišel na vrata?«
»Tega ne vem, a mislim, da se je moral kdo oglasiti, ker je gospod odprl vrata in je vstopil v pisarno.«
»Kako dolgo je ostal v pisarni?,«
»Četrt ure.«
»Pri katerih vratih je odšel?«
»Pri vratih v pisarno, pri tistih, pri katerih je vstopil. Zato sem ga tudi dobro videl.«
»Kakšen pa je bil?«
»Velik, precej temnega lica, s črnimi brkami in kratko polno brado. Črne suknje ni imel, ampak obleko iz temnosivega sukna««
»Ali se ti je na njem kaj zdelo posebno zanimivo?«
»Da! Ko je prišel, se mu je mudilo, a ko je odšel, se mu je še bolj mudilo, a obraz njegov je bil tedaj tako bel, kakor papir.«
»Ali se je videlo, da je razburjen?«
»Da! Razburjen je bil in videlo se mu je, da ga je strah.«
»AH bi ga spoznal, če bi ga videl?,«
»O, takoj, še med tisoč drugimi ljudmi bi ga spoznal.«
Atkinsovo zaslišanje je bilo končano in na vrsto je prišel policijski nadzornik CIarke. Ta je izpovedal, da je skupno s policijskim stražnikom O 99 natančno preiskal stanovanje in pisarno odvetnika Feliksa. Našla sta samo podstavek s skodelico in kozarec; oboje sta izročila policijskemu zdravniku, da je v teh posodah nahajajoče se ostanke tekočin preiskal. Steklenice, kakor se rabijo za zdravila, nista našla nobene.
Zasliševanje je bilo s tem končano, Zapriseženci so se kake pol ure posvetovali z mrliškim ogledom in potem podali svoj pravorek: Odvetnik Feliks je bil umorjen.
Mrliški oglednik se je pravore-ku zaprisežencev močno čudil in je rekel:
»Nečem sicer reči, da sem nasprotnega prepričanja, kakor Vi, gospodje zapriseženci, a pričakoval sem vendar nekaj drugega. Pričakoval sem dostavek. da ni cotovo^ Če
je bil odvetnik Feliks namenoma zastrupljen ali le pogojno.«
Čim se je komisija za konstatacijo smrti odvetnika Feliksa razšla, je šel policijski nadzornik CIarke v urad državnega notarstva* in je vprašal za gospoda Arturja Pe-ro\vnea, ki je imel dolžnost, odrejati preiskave v slučaju naznanjenih hudodelstev.
»No, gospod CIarke, kaj boste novega povedali?« je vprašal Artur Perowne vstopivšega policijskega nadzornika.
* Na Angleškem so dvojni pravni zastopniki: barrister, katerega delokrog je precej tak. kakor delokrog naših advokatov, in solicitor, v katerega delokrog spadajo pravna vprašanja iz premičnih in nepremičnih premoženj. Barrister sme nastopati pred sodiščem le, če mu je to naročil solicitor. Kdor je obtožen zaradi kaznivega dejanja, se mora najprej obrniti do solicitorja in ta določi potem barristerja. ki vodi pravdo. Obtožnico, ki jo dviga pri nas državno pravdništvo, napravi na Angleškem od državnega notarstva določen barrister. Vobče se lahko reče, da je barrister advokat, solicitor pa notar.
'PaMe prihodnji«.}.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. septembra 1915
213 žtev.
USPEHI NAŠE PROTIOFENZIVE.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Naše ojačene fronte so že predvčerajšnjim ustavile veliko rusko ofenzivo. Pri Novem Aleks*-njecu in ob Ikvi se je našim četam posrečilo pregnati sovražnika iz pozicij, ki jih je bil pred kratkim zavo-jeval, in pridobiti na ozemlju, kar bo koristno za nadalnje boje. Ruska ofenziva fe dosegla svoj vrhunec. Poročila ruskega generalnega štaba, ki so zadnje dni govorila, da napadajo zdaj Rusi in da so se po velikem umiku od Visle pokazali prvi znaki premembe v operacijah, so bila prenagljena in preveč optimistična. Rusi so imeli v bojih, ki so se vršili zadnje dni, v vzhodni Galiciji in v Vofinju, silne izgube, vsled katerih je brez dvoma znatno zmanjšana njih napadalna sila. Nova ojačenja ne bodo premenila dejstva, da smo ustavili rusko ofenzivo in da se je zgodila za nas ugodna prememba. Ze odbitje napadov dne 15. t. m. kaže važno premembo položaja. Prav neprijetno t>o ruskemu vodstvu zasedenje mesta Pinsk, ker je s tem pretrgana železniška zveza s severno-ru-skim bojiščem. Armada Be!ow nadaljuje na severu uspešno svoje opera-jcije na Jakobstadt in Dvinsk.
Ruska besarabska armada.
»Kolnische Zeitung« javlja: Rusi so odpoklicali svojo pri Odesi koncentrirano armado, ki šteje 9 do 12 divizij, v Besarabijo. Tej armadi poveljuje general Rennekampf.
Uničena ruska munlcijska tovarna.
London, 15. septembra. Pod naslovom »Velika vojna,« je izšel spis, v katerem je rečeno: Udarec, vsled katerega je otrpnila Rusija, je bila eksplozija municijske tovarne Ohta pri Petrogradu; dasi je že dolgo znano, da se je ta eksplozija zgodila, vendar opozarjamo, da je ta tovarna polovico armade preskrbljevala z municijo in je bila edina velika tovarna te vrste na Ruskem. Ta udarec je zadel Rusijo v jako kritičnem trenotku. Eksplozija je stresla Petrograd kakor kak potres. Na tisoče delavcev je bilo ubitih, vsa tovarna je bila uničena. Tovarne Putilov izdelujejo sicer ravno tako dobre oblegovalne topove, kakor nemške tovarne, ne izdelujejo pa tudi municije. Ta se more dovažati samo čez Ar-hangelsk. Angleška in Francija mo-jrata Rusom dati vso municijo, kar je moreta pogrešati.
Lodz.
Vojaško poveljstvo v Lodzu je izdalo naslednji razglas: Neprestano se razširjajo po mestu poljski letaki, rozivljajoč na revolucijo; tudi dobiva nemško poveljstvo neprestano obvestila, da namerava radikalna poljska stranka vprizoriti obhode in druge na zunaj vplivajoče revoluci-jonarne korake. Vzlic popolni brez-upnosti teh naklepov proti oblastnim sredstvom nemške vlade, je morda le kaj zapeljivcev in zapeljancev, ki verjamejo, da je mogoč uspeh njihovih prizadevanj. Tem se svarilno naznanja, da bo cesarska nemška vlada v danem slučaju nastopila proti vsem motilcem redu in miru v mestu z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolaganje, in z brezobzirno strogostjo.
Vpoklici v Rusiji.
»Berliner Tagblatt« javlja: Rusko vojno ministrstvo vpokliče sredi septembra (po starem) zadnjih pet črnovojniških razredov in sicer letnike 1912. do 1916. pod orožje.
Ruski car in italijanskiJkralj.
»Wiener freie Presse« poroča: Ruski car je poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri mu pošilja kot vrhovni zapovednik ruskih armad svoje pozdrave ter izraža naj-globokejšo vero, da »skupni napori zavezniške države vsak dan bolj približujejo veliki, definitivni zmagi«.
Italijanski kralj se je zahvalil za ta pozdrav, povdarjajoč, da je tudi on prepričan o končnem uspehu skupnega napora ruske in italijanske armade.
Car in angleški kralj.
Podobno brzojavko je poslal ruski car tudi angleškemu kralju. V brzojavki pravi, da je prevzel vrhovno poveljstvo »v resnem času, ki ga preživlja ruska država«. Kralj Juri zagotavlja v odgovoru: »Moje misli so v tem kritičnem času bolj kakor kedaj pri Tebi«.
RUSKO URADNO POROČILO.
Poročilo ruskega generalnega fetaba z dne 13. septembra se glasi: IV okolici Rige, Fridrihštata in Jakob-štata nobenih bistvenih izprememb. Na fronti ob dolenji Ekavi in severo-zapadno od Mitave le boji manjših oddelkov. Znatno cjačen boj artiljerije od Lindena do 20 verst severo-zapadno od Fridrihštata. Trdovratni boji zapadno od Jakobštata v okolici jezera Pikstein in Sauken se nadaljujejo.    Zapadno in Jugozapadno od.
Dvmska je pričel sovražnik % veliko ofenzivo. V okolici Abelov in Tugja-nov ter dalje proti jugu se odigravajo zelo srditi boji. Pri postali Novo Svjencani je sovražnik pretrgal železnico. Pod pritiskom sovražnika, ki je prešel med Novimi Svjencami in Vilnem k odločilni ofenzivi, se naše čete umikajo. V okolici kolodvora Podbrodja ter zapadno od Vilna in dalje do okolice Orani nobene spremembe. Na fronti Orani-Mosti trdovraten boj proti znatno ojačenem sovražniku v okolici Skidle in dalje proti vzhodu. Sovražnik svoj napad zapadno od Skidla še nadalje razvija. V bojih, ki so jih sprejela naša zadnja kritja, je mogla razviti naša artiljerija mogočen ogenj. Iz črte Volkovijsk-Bereza Kartuska prodira sovražnik previdno proti vzhodu. Njegovi poskusi, preiti v silnejšo ofenzivo, so naleteli povsodi na pripravljeni odpor ter niso imeli nikakega vpliva na redni, varni potek nameravanega umikanja. Med Kobrinom in Pinskom v splošnem nobenih izprememb. V okolici vzhodno od DrogiČina mali boji. Jugovzhodno od kolodvora Žarni ustavljajo naše čete sovražnika, ki skuša prodirati ob rekah Stir in Korinja dalje proti vzhodu, torej v okolico Kolkov. V okolici Derazna trdovratni boji. Zapadno od Rovna, v okolici Dubno-Kremenjec Avstrijci brezuspešno napadajo. V Galiciji, v okolici Tarnopola, so naše čete v orkanu podobnem ognju sovražne artiljerije, še nekoliko prodrle ter ugrabile vjetnike in strojne puške. Vrgli smo Nemce, ki so se umikali proti severu, nazaj. Ob dolenjem Se-retu v okolici Zaleszcvkov je poskusil sovražnik, prešedši v ofenzivo, ustavljati naše prodiranje proti zapadu, pa je bil po trdovratnem boju znova poražen in vržen nazaj. V splošnem skušajo Avstrijci in Nemci s svojimi podjetji vzbuditi domnevanje, da so njihove operacije ofenzivne, kar jim povzroča izgube, ki niso v pravem razmerju z doseženimi uspehi.
RUSKA  NOTRANJA KRIZA.
Listi poročajo, da je bil minister-ski predsednik Goremvkin pri carju v glavnem stanu, da mu poroča o notranjem položaju Rusije in da najbrže ostane Goremykin na svojem mestu. — Minister notranjih del je pozval petrograiski mestni svet, naj da pojasnila o svojem zadnjem sklepu, naperjenem proti sedanji vladi ter si pridržal pravico, storiti proti mestni upravi primerne korake. — Petrograjski vojaški poveljnik je prepovedal javni shod, ki so ga na nedeljo sklicale stranke večine v dumi, dasi je imel shod tudi namen, demonstrirati za nadaljevanje vojne. — Švedski listi poročajo, da vpokli-cuje vlada opozicijonalne člane dume na vojaško službovanje in da vojaški krogi v Petrogradu kažejo čedalje večje nasprotje proti dumi. — »Lo-kalanzeiger« javlja, da je večina dume poslala k carju posebno deputacijo, da ga informira o prizadevanjih sedanje vlade proti ustanovitvi ministerstva javnega zaupanja. V Moskvi so bile demonstracije. Vesti, da bo duma razpuščena in da pride zopet na krmilo reakcijonarno ministerstvo Maklakov, je vzbudilo veliko vznemirjenje.Ministerski svet v Petrogradu se je posvetoval o programu, ki ga je sestavila duma. Mi-nisterski svet je določil posebno komisijo, da vzame ta program v pretres, in je prišel do spoznanja, da program sicer ni nesprejemljiv, a v sedanjem trenotku da ni izvedljiv. — Krakovska »Nova Reforma« poroča, da je dobila ruska državna banka dovoljenje, izdati še za eno milijardo papirnatega denarja. Po zadnjih bančnih izkazih je bilo izdanih za 4092 milijonov rubljev papirnatega denarja, zlata pa ima banka le lf555 milijonov rubljev.
Kodanf, 16. septembra. »Ber-lingske Tidende« javlja iz Petrogra-da: Ministerski predsednik Goremvkin se je vrnil iz carjevega glavnega stana. Njegovo potovanje ni oro-vzročilo zboljšanja položaja. Prememba v ministerstvu se najbrže še ne zgodi. Ministerstvo se posvetuje o svojem postopanju v bližnji pri-hodnjosti. Sodi se. da bo odobrilo mnogo točk programa, ki ga je sestavila večina dume. Ministerstvo je pa nasnrotno zahtevi dume, naj bo pri rešitvi sedanjih vprašanj bolj udeležena, kakor je že s tem. da Je zastonana v vojnem odseku, in nasnrotno je zahtevi, naj duma trajno zboruje, češ, da je bolje, če bo imela več kratkih zasedanj.
Kodani. 16. septembra. »National Tidende,« javlja iz Petrograda: Gibanje, mereče na oremembo vladnega sistema, narašča čedalje bolj. Večjna velikih mest in mnogo tehničnih ter industrijalnih družb je izreklo svoje soglasje s sklepi petro-grajskega in moskovskega zastopa, zahtevajočih ustanovitev minister-stva, ki bo uživalo zaupanje naroda.
Ruska duma odgođena.
Petrograd, 16. septembra. (Kor. urad.) Poročilo petrograjske brzojavne agenture: Carjev ukaz odreja odgodenje dume. V smislu carjevega ukaza z dne 11., oziroma 24.1 začne zborovati duma radi izrednih razmer najkasneje zopet v novembru.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA FRANCOSKI FRONTI.
zo s politično misijo vojvode Me-cklenburskega in z njegovim pose-tom v Zofiji. Listi poročajo tudi, da je pripeljal nemški knez seboj veliko množino zlata, katerega prevoz je, kakor znano, Romunija prepovedala.
Vesti o lakoti v Carigradu.
Turška »Agence Milli« odločno dementira poročila sovražnih listov, ki trdijo, da vlada v Carigradu veliko pomanjkanje, draginja in lakota in da «e zbira prebivalstvo pred uradi, zahtevajoč podpore.
leta 1912. Vse razpravlja le o politiki in vojni. Pogodba s Turčijo je podpisana, srbski odgovor na predloge entente je nezadosten, tretji poziv in makedonski prostovoljci se nahajajo pod orožjem, vsak dan prihajajo nove vesti o koncentracijah in utr-jevalnih delih srbskih čet na bolgarski meji — gradiva dovolj za vedno nova ugibanja. S posebno pozornostjo razpravljajo politični krogi o stališču Grške in Romunije. Grška stoji dosedaj trdno na stališču, da je njena zveza s Srbijo intaktna in da bi morala v vojno, ako bi Bolgarija Srbijo napadla. Iz Romunije ni slišati ničesar pozitivnega in jasnega — dokaz, da se romunska vlada še ni odločila niti na eno, niti na drugo stran. V splošnem razburjenju si je ohranila bolgarska vlada mirno kri. Z vso energijo nastopa proti raznim kričačem in proti časopisju, ki se noče pokoriti njenim intencijam. Nik-do pa ne dvomi, da se bliža ura odločitve. V Sofiji so vse trgovine prenapolnjene in vsakdo kupuje vojaške predmete. V diplomatičnih posvetovalnicah pa vlada naravnost mrzlično delovanje. Ententa je stavila bolgarski vladi svojo zadnjo ponudbo in napenja vse svoje sile, da bi preprečila katastrofo. Diplomati četverozveze še niso obupali in do zadnjega trenutka bodo igrali svojo igro velikih zapeljevalcev.
Bolgarska opozicija.
Poročevalec lista »Corriere della sera« je imel z voditelji bolgarske opozicije Gešovom, Malinovom in Genadijevom pogovore, če je mogoča mirna poravnava med Srbijo in Bolgarijo. Vsi so se izrekli skrajno skeptično in izjavili, da imajo veliko zaupanje v zunanjo politiko ministrstva Radoslavov.
Bolgarsko - turški dogovor.
Dunajski listi poročajo: Predsednik turške zbornice Halil hej se je podal v one trakijske okraje, ki jih izroči Turčija Bolgariji, ter bo pripravil prebivalstvo na potrebno spremembo. V Odrinu je imel Halil govor, v katerem je poudarjal, da sta postali Bolgarija in Turčija dobri sosedi.
Bolgarski »Mir« zopet ustavljen.
Iz Sofije poročajo: Vlada je ustavila rusofilski »Mir«, glasilo Ge-šove naredne stranke. »Mir« je bil že pred meseci za nekaj tednov ustavljen. Tokrat velja odredba za nedoločen čas.
Izkrcanie francosko-angleških Čet v Solunu?
Iz Bukarešte poročajo: Ententa je obvestila srbsko vlado, da se je izkrcal v Solunu večji francosko-angleški kontingent, ki ima nalogo izvesti provizorično okupacijo Makedonije za slučaj, da akceptira Bolgarija predloge entente, ki pa je pripravljen tudi za eventualnost bolgar-sko-turškega sporazuma. Grška vlada se je uklonila faaf accompliju, kateremu se ne more upreti.
Bukareški listi javljajo nadalje, da ste tako Rusija kakor Romunija izročili bolgarski vladi note, ki svarijo pred sporazumom s Turčijo. Rusija grozi v tem slučaju s preruše-njem diplomatičnih stikov.
Bolgarija in Romunija.
»Az Est« poroča iz Bukarešte: Bolgarski finančni minister Tončev se je o romunskih-bolgarskih odno-šajih izjavil tako-le: Pri nas bi se vlada in narod rada pobotala z Romunijo. Ako bi se bilo ustvarilo prijateljsko razmerje že poprej, bi lahko Romunija svojo politiko mnogo mirnejše izvajala. Prilika pa še sedaj ni zamujena. Tudi danes se še da doseči dogovor, ki bi zadostil interesom Bolgarije in Romunije.
Romunska  ni  vezana  na nobeno stran.
»Pester Lloyd« javlja: Diplomaciji je popolnoma jasno, da bo Romunska uravnala svoje postopanje po uspehih na sedanjih bojiščih. Če bi četverozveza dosegla odločilne uspehe, bi se morda tudi stališče Romunske premenilo. Gotovo pa je, da med četverozvezo in Romunijo ni nobene pogodbe. Nadaljujejo se pač pogajanja, a ne več tako intenzivno, kakor še pred nekaj časom.
Pojasnila avstrijskega poslanika v Bukarešti.
Iz Bukarešte javljajo: Avstrijski poslanik, grof Czernin, je posetil ministrskega predsednika ter ga obvestil, da se je pokazalo vsled gotovih vojaških ukrepov za potrebno, zapreti nekatere obmejne prehodne točke proti Romuniji, kakor se je to tudi na švicarski meji zgodilo. Poslanik, grof Czernin, je poudarjal, da ti ukrepi nikakor niso naperjeni proti Romuniji. Poslanikovo pojasnilo je izzvalo v romunskih političnih krogih odkrito zadtogčenje,'
Berolin. 16. septembra. (Kor. u.-VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 16. septembra.
Zapadao bojišče.
Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno anoadno vodstvo.
Ofenziva v Alzaciji
»Munchner Zeitung« javlja, da se Francozi že mesec pripravljajo, da bi vdrli v Alzacijo. Francoskemu in belgijskemu prebivalstvu ni več všeč, da bi se borilo za angleške koristi. Za zavzetje Alzacije upa vlada, da bo še navdušila francosko prebivalstvo. To je torej zdaj naloga generala Joffreja. Če jo bo mogel izvršiti, ne da bi kršil nevtralnost Švice, je še dvomljivo. Joffre se pripravlja za obe eventualnosti in je namenjena važna vloga Italiji, če bi se kršila nevtralnost Švice.
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
Petrograd, 16. septembra. (Kor. urad.) Na višini Odese, 10 milj od obali, je bil poškodovan angleški, v Nikolajev namenjeni parnik »Pata-gonia«. Sodi se, da mu je poškodbo prizadjal neki nemški podmorski čoln. Ruski vladni parnik »Maria«, ki je vozil pred njim, je bil tudi napaden od nekega podmorskega čelna, ali je izbegnil nevarnosti.
Mirovno vprašanje v angleški zbornici.
Lord Cecil je odgovoril v angleški zbornici na vprašanje, ali so se res že vršila mirovna pogajanja, da mu ni znano, kakšni razgovori da se tozadevno vršili med Nemčijo in Ameriko. Vsekakor ni Nemčija stavila nobenih direktnih mirovnih predlogov. Tudi si je težko predstavljati, da bi mogla Nemčija v sedanjem trenotku staviti predloge, o katerih bi zavezniki hoteli razpravljati. Anglija se bi pečala z mirovnimi predlogi le v soglasju s svojimi zavezniki.
Protesti proti nameravanemu angleško - francoskemu posojilu.
New York, 16. septembra. (Kor. urad.) »Associated Press« poroča iz Washingtona: Iz raznih delov dežele so došli v belo hišo brzojavni protesti proti nameravanemu angleško-francoskemu posojilu. Neka brzojavka iz Michigana, pravi, da se vrše runi na one banke, ki se hočejo udeležiti posojila in opaža se močno vznemirjenje. Tu pa sedaj ni nikakega naznanila, da bi se uprizorila kaka organizirana opozicija preti odobrenju uradnih krogov.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 16. septembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Na dar-danelski fronti nobene izpremembe. Pri Anaforti smo preprečili z našim ognjem utrjevalna dela, ki jih je pričel sovražnik pred našim desnim krilom. Naša artiljerija je prisilila sovražno torpedovko, ki se je skušala približati Salnik Burnu, da je morala pobegniti. Naše obrežne baterije so uspešno obstreljevale sovražnikove pozicije v okolici Sedil Bar. V noči 5. septembra je ena naših, na obrežju Sueškega prekopa operirujočih izvidnih patrulj, obstreljevala 5 kilometrov južno od Elkan-tara angleško križarko, ki je prevažala municijo Čez kanal. Vznemirjali smo na obrežju imenovanega kraja zakopano sovražno stotnijo s presenetljivimi napadi. V noči od 9. na 10. september je neka druga naša patrulja z dinamitom razstrelila radio - brzojavno postajo, nahajajočo se vzhodno od Ačignela ob kanalu. Na ostalih frontah nobene izpremembe.
Prihod nemške armade v Carigrad.
Vojvoda Ivan Albreht Meklen-burški, ki se je mudil nekaj časa v Sofiji, je prispel v Carigrad, kjer je obiskal sultana in inšpiciral armado. Pri četah ga je pozdravil Enver paša z besedami: »Prihod vojvode Me-cklenburškega pomenja prihod velike nemške armade.« Enverbejeve besede so vzbudile veliko pozornost. Pottti&ti krogi }m spravljajo v zve- i
M iesifi na Ukano.
Tudi danes še ni z Balkana nobenih pozitivnih in zanesljivih vesti. Privatna poročila, ki preplavljajo v podobnih kritičnih časih časopisje, so pogosto le osebni nazori raznih poročevalcev, ki se ne brigajo dosti za avtentičnost svojih informacij. Gotovo je le eno: diplomacija četverozveze je izročila Bolgariji svoje nove predloge in še vedno upa, da se ji posreči, pridobiti bolgarsko vlado za ustanovitev novega balkanskega bloka, kateremu bi naj pripadale vse balkanski države z Romunijo vred. Postopanje entente kaže, da v državah četverozveze še vedno ne verujejo v turško - bolgarski dogovor, oziroma da ne smatrajo ta dogovor, če je res sklenjen, kot odločilen za nadaljno bolgarsko politiko. Ne da se kontrolirati, v koliko je to naziranje ententne diplomacije pravilno, kajti niti iz Sofije, niti iz Carigrada nimamo še oficijalnega potrdila, da je prišlo med Bolgarijo in Turčijo res do popolnega sporazuma.
Nejasnost glede bolgarske politike ne vlada samo pri nas, temveč ni nič manjša v sovražnem časopisju, ki zastopa najrazličnejša mnenja. Nedavno se je izrazil bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, da se bo Bolgarija, ako poseže v vojno, borila le na eni fronti. Interpretacija te izjave je različna. Pri nas smo smatrali, da je Radoslavov hotel namigniti, da ostaneta v slučaju srbsko - bolgarskega spopada Romunija in Grška nevtralni in da se torej bolgarski armadi ne bo treba braniti na jugu in na severu. Ententni krogi so obrnili ta izrek zopet po svojem, češ, Grška je zanesljiva zaveznica Srbije v slučaju srbsko - bolgarskega konflikta in tudi nastop Romunije je siguren, zato Radoslavova izjava sploh ne meri na vojno s Srbijo, temveč edinole na vojno s Turčijo, kajti le v boju proti tej bi se mogla boriti Bolgarija samo na eni fronti. — Vse to so ugibanja. Za presojanje položaja nimamo še pravega merila. Dunajski in berlinski kompetentni krogi molče in bodo izpregovorili v pravem trenutku. Dobro znamenje je le optimizem dunajskega in berlinskega časopisja. Včerajšnji uvodnik »N. Fr. Presse« slavi bolgarski narodni praznik, 301etnico protitur-ške vstaje v vzhodnji Rumeliji, ki je povzročila prvo ujedinjenje bolgarskega naroda ter smatra, da pomenja ta dan, katerega praznujejo Bolgari letos s posebno ostentativnostjo, začetek novega združevalnega dela bolgarskega naroda.
Ententno časopisje o položaju na Balkanu.
Listi poročajo iz Pariza, da se tam vrše diplomatična posvetovanja med ministrom Delcassejem in poslaniki Rusije, Anglije in Italije, v Londonu pa pogajanja z romunskim poslanikom glede vprašanja, kako se odloči Romunija.
»Corriere della sera« piše, da vsled počasnosti in napak četverozveze za sedaj ni računati na sodelovanje Grške in Romunije in da mora četverozveza sama vse opraviti.
Srbske »Novosti« pišejo: Odkar so države četverozveze storile znano demaršo pri balkanskih državah, razširja četverozveza nazore, da sta šli Rusija in Anglija samo zaradi Srbije v vojno. Ta trditev je vsaj naivna, kajti po naši sodbi je ravno nasprotje resnično. Sodimo, da se je začela Avstrija proti nam bojevati, ker nas je vedno smatrala za predstražo Rusije, Rusija je torej pravi vzrok, da smo danes zapleteni v to strašno vojno. A če bi bilo rusko in angleško naziranje tudi pravo, potem vprašamo naše mogočne zaveznike, kak namen so imeli, ko so šli zaradi Srbije v vojno. Ali so hoteli mar to malo državo s tem, da odstopi del svojega ozemlja drugi državi, še bolj oslabiti. V tem slučaju bi si bili lahko prihranili velike stroške, ker bi bila to Avstrija lahko sama opravila.
Bolgarija na predvečer velikih dogodkov.
Iz Sofije poročajo: Razpoloženje v Sofiji in v celi Bolgariji je podobno onemu pred mobilizacijo
\\\\\\\\\\\\\
Grška razmišljanja.
Iz Aten poročajo »M. N. N.«: Tukajšnji listi poročajo, da je promet med Ogrsko in Romunijo radi koncentriranja avstrijskih in nemških čet na srbski meji ustavljen. Vest je napravila globok vtis in opo-zicijonalni listi svare vlado, naj se ne da speljati na led. Edina, za Grško koristna politika, je politika nevtralnosti.
Albanija.
»Havas« javlja iz Aten, da nadaljuje Esad paša svoj zmagoviti pohod proti Miriditom v Albaniji. Odpor je le majhen. Miriditi so vojne siti in so že začeli mirovna pogajanja. Poročilo končuje s trditvijo, da zadobi Esad paša popolno gospodstvo nad Albanijo.
Ako] Berila ne mm s
Glavni urednik »Berliner Tag-blatta«, Wolff, ki ima jako dobre stike z nemškimi vladnimi krogi, razpravlja v seriji člankov o problemu, kako naj Nemčija ustvari sedaj in posebno za čas po vojni stalno in zanesljivo pot v Carigrad. Wolfi prihaja do zaključka, da se to najbolje izvrši s pomočjo Bolgarije, ki bi bila stalna zaveznica centralnih držav. V najožji zvezi s to zadevo je torej vprašanje, na* katero stran da se bo Bolgarija postavila. Wo!if prihaja do interesantnega zaključka, da Bolgarija sploh ne more postati zaveznica entente. Res ji ta ponuja znatno povečanje njenega teritorija, toda bolgarski državniki ne morejo prezreti, da bi bilo to povečanje bolgarskega ozemlja in bolgarske moči relativno mnogo manjše, kakor pa cja-čenje sosednje Srbije in Romunije* h kateremu naj bi Bolgarija pripomogla s tem. da da svojo armado če-tverozvezi na razpolago, kajti en-tenta obljublja Srbiji kot kompenzacijo za makedonske koncesije velik del avstrijskih jugoslovanskih dežel. Pomuniji Bukovino, Sedrnogra-Ško. Banat. Kakšna situacija bi torej nastala, ako bi Bolgarija pripomogla ententi, da porazi centralni državi in ž njima združeno Turčijo? Na zapadu in na severu Bolgarije bi se razvijali dve sijajno oiačenk gospodarsko in politično nrenovljeni državi -— Srbija in Romunija — proti katerima bi bila Bolgarija s svojim makedonskim ozemljem vred prava pastorka. Bolgarska država bi se torej v slučaju, da četverozveza zmaga, teritorijalno povečala, toda v resnici bi definitivno postala najslabša in zadnja na Balkanu, niena važna rolitična vloga med balkanskimi državami bi definitivno prešla v druge roke.
Ta argumentacija nemškega časnikarja fe zanimiva in povrhu neoporečna. Bolgarija ima danes po-rjolnoma svobodne roke, ima trezne in modre državnike, ki si brez dvoma vedo naslikati bodočnost boK-crirske države v slučaju, da bi šla Bolgarija z entento in bodočnost, ki jo obeta Bolgariji zveza s centralnima državama. Tz Wolffovega članka sledi, da nričakujeio tudi berlinski krogi predstoječo odločitev bolgarskih državnikov ž vso mirnostio in da ne dvomijo, kakšen odgovor bo daJa Bolgarija četvcrozvezi.
it
Umito, fm % l
Uradno se poroča:
Crnovojniški obvezane!, rojeni v letih 1873. do vštevšl 1877. ter v letih 1891., 1895. in 1896., ki še ne služijo v skupni armadi, mornarici ali kot črnovojnlki z orožjem, bodo poklicani v črnovojniško službo, ako bodo pri novem prebiranju spoznani za sposobne.
Ta vpoklic velja tudi za one, ki so bili svojčas že za vojaško službo z orožjem za sposobne spoznani, pri prezentaciji ali pa pozneje pa kot nesposobni zopet odpuščeni.
Vsi, ki so dolžni k novemu prebiranju, se morajo najkasneje do 24. septembra zr^aslti pri občinskem uradu svojega bivališča.
Prebiranje se bo vršilo med 11. oktobrom in 6. novembom.
Oni, ki bedo spoznani za sposobne, bedo poklicani pod orožje najbrž sredi novembra 1915.
Vesli \i jHrii Mi.
Bivšega tržaškega namestnika princa Konrada liohenloheja, katerega imamo vsi v dobrem spominu, je ugriznil neki pes v ramo in stegno v močvirju pri Pripetu. Princ se je nahajal že pol leta kot oficir dunajske domobranske divizije na bojišču. Vrnil se je takoj na Dunaj in se nahaja sedaj v Pasterjevemu zavodu. Nevarnosti ni.
Iz i-.albanskega viotnišiva se je oglasil Janko Leban, trgovec v Ro-činju v Soški dolini. Piše, da se nahajajo on in vsi drugi Ročinjci po raznih vaseh občine Št. Lenart. Naslov: J. L e b a n. internato. Tribil, pešta St. Lecnardo degli Slavi presso Ci-vidale. — irbelj (Tribil) leži ob av-scrijskc-italijanski meji in je ena izmed mnogih vasi, ki tvorijo veliko šentlenartsko občine.
Kobariški župan Fran Miklavčič, o katerem se je mnogo ugibalo, kje da je, ali je doma ali je interniran, se je oglasil, pisal je svojemu prijatelju, da se nahaja vedno v Kobaridu ter da ima dosti kupčije.
Magdafenska podružnica C. M. Družbe v Trstu je v svoji zadnji seji sklenila poslati glavni Družbi svoto 500 K in to z ozirom na to, ker se Družba v sedanjih časih nahaja v veliki stiski, ker so se njeni dohodki zelo skrčili ali pa celo izostali. Upamo, da bodo tudi ostale podružnice vpo-števale poziv družbe — ter ji priskočile na pomoč.
Dva porcČ::a prstana so našli na Doberdobski planoti poleg drugih reči, katerih se dobi navadno obilo na bojiščih. Poizvedovalo se je dolgo časa. čegava sta prstana, ali lastnikov se ni moglo dobiti. Zato so poslali oba zlata prstana na Dunaj vojnocskrbovolnemu uradu. Na enem je gravirano »M. K. 4. X. 1914.« Kdor bi mogel dati kako pojasnilo, naj sporoči vcjnocskrbovalnemu uradu (Kriegsfiirsorgeamt, Dunaj, 9. okraj, Berggasse 16).
Goriški begunci.
Amerika in Nemčija.
Berolin, 16. septembra. Privatni poročevalec V/olffovega biroja javlja iz Novega Jorka: Po soglasnih poročilih ne bo ameriška vlada za sedaj odgovorila na noto glede ladje »Arabic«. Ameriška vlada stoji na stališču, da je neprimerno objavljati note neposredno po prejemu, ker provzroča to le nesporazumljenja in razburjenja, ter hoče z zaupnimi pogovori med državnim tajnikom Lan-singom in nemškim poslanikom grofom Bernstorffom stvar mirno poravnati.
WiIson akceptira haško razsodišče?
»Hamburger Nachrichten« poročajo: Predsednik WiIson je pripravljen akceptirati v vprašanju parnika »Arabic« haško razsodišče, vztraja pa glede vseh principijelnih vprašanj na svojem znanem stališču.
m*
Veleposlanik Dumba odpoklican.
»Zeit« poroča, da je dunajska vlada želji ameriškega kabineta že ustregla ter washingtonskega veleposlanika drja. Dumbo . odpoklicala, ker smatra, da je postal njegov položaj radi znanega incidenta nevzdrž-Uiv. Dr. Dumba bo prišel na Dunaj, tjer bo o celi aferi osebno poročal.
Poslanik Dumba odpotuje iz iVashingtona dne 22. septembra.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša: Iščejo se sledeče osebe: Anton Krišto-f o 1 i, črnovojnik železniške straže v Matuljah (Istra), doma iz Biljane hiš. št. 5, vas Snežeče, poizveduje, kaj se je zgodilo z njegovo družino ob izbruhu vojne z Italijo. — Anton Leban, k. u. k. Trainersatzdepot Nr. 16 v Virovitici (Slavonija), povprašuje po svoji družini, ki je stanovala pred izbruhom vojne z Italijo v Stanoviščih hiš. št. 36, županija Sedlo. — U r d i h Anton, Eggenberg pri Gradcu, Reservespital Abt. 2, Z. Nr. 21, Landv/ehrkaserne, išče svojo ženo Marijo in petero otrok, ki se nahajajo baje kot begunci na Kranjskem. — V e 1 i š č e k Jos., Arbeits-detachement des Lir. 27, Artillerie-kaserne, Marburg a. D., išče svojo družino, to je dva otroka, ki sta bila izročena v varstvo Erzetiču Ferdinandu iz Brezovke hiš. št. 10, županstvo Kožbana, glavarstvo Gradišče. — G o r j u p Jožef, k. u. k. Spreng-detachement - Abteilung Nr. 84, Opčine pri Trstu, išče svojo ženo in štiri otroke, ki so stanovali pred izbruhom vojne z Italijo v Moši štev. 165 pri Gorici. — Helena S m o 1 e j, Kranjska gora na Gorenjskem, išče družino Amalija Visintin. stanujočo v Gradiški - Bruma v Furlaniji. — Josip M i k u 1 i n , k. u. k. Lir. 27, 4. Ersatzkomp., Rottenmann, Gor. Štajersko, išče svojo družino, stanujočo pred vojno z Italijo v Biljani, Dobrovo hiš. št. 24. — Karel Vali č, k. u. k. Inft. - Reg. Nr. 97, 3. Ersatzkomp.,  Križevci ori Ljutomeru na
Štajerskem, išče svojo soprogo Marijo, ki je baje zbežala iz ^svojega doma v Pancanu pri Tržiču št. 88 in ima pri sebi četvero otrok. — Jožef li u ina r. k. u. k. Verpflegsstaifel 51, vojna pošta 51. vpraša po družini Jožefa Kumar iz Kojskega »selo Hum) št. 7, k družini spada žena Alojzija. 3 otroci in mati. — K1 a v č i č Jožef iz Podgore pri Gorici št. 139, sedaj na Vrdu št. 61, občina Vrhnika, išče sneho N. Klavčič, ki je pobegnila iz Poclgore in se mora nahajati kot begunka na Kranjskem ali na Štajerskem.
— Grof TSsza na Dunaju. Včeraj se je mudil ogrski ministrski predsednik grof T i s z a na Dunaju. Dopoldne ga je sprejel cesar v daljši avdiienci, nato pa je konferiral z zunanjim ministrom baronom Bn-rianem.
— Slovenski častniki. Drugič je predlagan za najvišje pohvalno priznanje poročnik v rezervi gosp. Rado Hoče v a r, poveljnik oddelka strojnih pušk na severnem bojišču, odlikovan z veliko srebrno hrabrost-no kolanjo prvega razreda.
— Odlikovanje. Na italijanskem bojišču je bil odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo gosp. Makso B i z j a k. orožniški stražmeister iz znane rodbine gosp. Andreja Bizjak iz Postojne.
— V ruskem vjeirdštvu se nahajajo: Ivan Andrič, Anton Kreft, Ivan Bianko, Maks Dimec ter korporala Ivan Kunst od S7. (celjskega) pešpolka. Internirani so v Barnaulu, v tomski guberniji.
— Patrljotično nabiranje volne in kavčnga. V kratkem se bo začelo nabiranje volne in kavčuga v vojne namene. Ta velepatrijotični posel bodo na isti način opravili dijaki, kakor pri zbirki kovin. Opozarjamo, da ima to nabiranje namen, preskrbeti našim hrabrim vojakom, stoječim na braniku domovine, za zimo potrebnega perila, ker domače pridelovanje ne zadošča, dovoz pa sedaj ni mogoč iz inozemstva. Prav pride volna, bombaževina, platno in preja, da se iz njih izdela tkanina. V vsakem gospodarstvu se pač lahko dobi nekaj takega, lahko utrpnivega blaga ali perila. Najbol;e je roba iz volne v vseh oblikah, potem izdelki iz bombaževine: zlasti pa se potrebujejo predmeti iz kavčuga, ki je sicer dohajal izključno iz inozemstva. Predmete iz kavčuga bi bilo posebe zaviti, da se ne pomešajo, z volnenim in bomba žastim blagom.
— Za o?"snele vojake. Deželnemu odboru so poslali v sklad za nameravani deželni zavod za slepce, ki bo zlasti služil za oslepele vojake: zupljani fare Trstenik 120 K: preti-alkoholno društvo »Sveta vojska« v Mariboru 53 K in dekliška Marijina družba v Metliki 30 K. — B<
nrr nI J*
1n+
!
1 c
darovalcem! Naj bi jim slecii!i še mnogi posnemalci!
— Poizvedovanje po vojnih v:etnikih. Še vedno se dogaja, da se številni domači obračajo z vprašanji za vojnimi vjetniki naravnost na dunajsko centralo »Rdečega križa«, dasi je bila javnost svo.icčasno obveščena, naj se obrača z vprašanji za vojaki, pristojnimi na Kranjsko, edi-nole na »Poizvedovalni urad o vojnih vjetnikih« v Ljubljani, TI. državna gimnazija, soba št. 53, kakor se morajo ^nrašanja za Štajersko pošiljati v Oradec. za Primorsko v Trst itd. Vprašanja, ki se pošiljajo na Dunaj, nosne dunajska centrala itak v Ljubljano, tako, da se z vprašanjem na Dunaju samo izgublja čas. Na vprašanja, vposlana v Ljubljano, se bo odgovarjalo, čim dobi urad svoje informacije o pogrešanih.
— Zavoji za vojske. Glasom "odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 11. septembra 1915 številka 2S.589/P ex 1915 so začenši z dnem 13. septembra 1915 do daljnjih odredb spet dovoljeni zasebni zavoji na vojnopeštne urade štev. 10, 14, 16, 34, 45, 46, 48, 53, 55, 61, 65, 69, 73, 76, 78, 81, 85, 88, 91, 93, 95, 98, 106, 109, 113, 119, 157,207,215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 251, 254, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 317, 319, 320, 321, 322, 323, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 620, 630 pod pogoji, ki so bili razglašeni z objavo v dnevnikih in z razobešenjem pri poštnih uradih meseca aprila 1915. Zavitki se smejo predajati pri poštnih uradih edino v ponedeljek, torek in sredo vsakega tedna. Posebno se poudarja, da poštna uprava ne prevzame ni-kaksne odgovornosti glede pravočasne odpreme vojnopoštnih zavitkov kakor tudi, da bo odpošiljanje na vojne pošte mogoče samo od slučaja do slučaja, kakor bodo dopuščale operativne
okolščine, tedaj na vsak način šele po
daljšem ležanju.
— Očiščevanje uradne nemščine. Štajerska namestnija je izdala odredbo, v kateri poživlja podrejene politične urade, da se naj v bodoče poslužujejo v uradnih spisih kolikor mogoče pravilne in čiste nemščine ter se naj izogibajo predvsem številnih tujk, ki so bile closedaj v navadi. _
— Dobava odej. Vojno ministrstvo namerava nabaviti odeje v velikosti 130/190 cm. Ofertom je priložiti vzorce ter je navesti množino, velikost, težo in dobavni termin 12. oddelku vojnega ministrstva. Natančnejše podatke giede te dobave je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Zloraba krušnjc. Od časa vpisovanja za krasnice pa oosedaj se je marsikje v družini precej spremenilo. Takrat je bilo v raznih rodbinah več družinskih članov, pri raznih strankah več poslov in tudi več ljudi na stanovanju, kakor jih jo danes. Marsikak družinski član, posel ali stanovalec je bil vpoklican k vojakom, se izselil iz mesta, ali si poiskal drugo službo. Stranke pa niso bile toliko vestne, da bi to pri krušnih komisijah naznanile ter nehale jemati tudi za te osebe, ampak jih še vedno jemljejo, kakor da bi se od takrat ne bilo ničesar izprenienilo. Te najseeviine krasnice potem pri-drže zase. To je naravnost zloraba in ne bi bilo odveč, ko bi se takim Hudem krasnice sploh odtegnile, kakor ;c to vzakonjeno v tozadevni naredbi. Z nadštevilnimi krušnicami si brezvestni ljudje naora^'1 jajo z moko zaloge, v tem, ko je nekateri ne dobe za vsakdanjo potrebo.
— Moka. Čitati je bilo pritožbo, da si znajo nekateri ljudje pridobiti
neopravičeno nakazila za moko in da moko zbirajo. Ce se take zvijačnosti zgode, so vse obsodbe vredne in se bo gotovo vse storilo, da se tako početje prepreči. Vse obsodbe je pa tudi vredno, da nekje gotovi ljudje dobivajo kar cele vreče moke.
— Mesto venca raa krsto pokojnega gesp. Ferdinanda Souvana, so izročili mestnemu magistratu za siromašne vdove in sirote po v vojski padlih vojakih 60 kron: gospa Marija pl. 3Iei\veis - Trsteniška, gospod c. in kr. podpolkovnik Milan vitez B!ei-v.eis - Trstcniški in gospod deželno-vladni tajnik dr. Friderik Lukan.
— Znižane vožnje na ogrskih železnicah. Glasom razpisa c. kr. pred-sedništva z dne 5. septembra 1915, št. 7093. dovoljujejo kralj, ogrske državne železnice svojcem bolnih ali ranjenih avstro-ogrskih vojakov znižano vožnjo po progah ogrskih državnih železnic in sicer tako, da plača oseba za 3. razred osebnega ali brzo vlaka le polovico. Ta ugGdncst se dovoljuje staršem, ženam, otrokom ter sestram in bratom bolnih ali rarJenih vojakov, ki jih hočejo svojci obiskati, a le takrat, če znaša razdalja več kot 50 km. Za krajše razdalje se znižanje vozne cene ne dovoljuje. Prošnji je priložiti izjavo bolnice, v kateri je bolnik, da se obisk dovoljuje, dalje izjavo župnega urada, da je prosilec resnično oče, mati, žena, otrok, brat ali sestra bolnikova ter končno potrdilo mestnega magistrata, oziroma županstva, s pripombo, odkod in kam se hoče voziti prosilec. To velja za ogrske državne železnice. Za avstrijske državne železnice veljajo isti predpisi z do-stavkom, da se dovoljuje omenjena vozna ugodnost za II. in III. razred, med tem, ko se na Ogrskem dovoljuje le za 3. razred. Po avstrijskih državnih železnicah imajo to ugodnost tndi zaročenke ali neveste, med tem, ko se na Ogrskem zanje znižane vozne cene ne dovcljuje. Po avstrijskih državnih železnicah se dovoljuje znižanje voznih cen tudi za vožnje na pogrebe, ne pa na ogrskih državnih železnicah.
— Kdor ve, kje se nahaja družina Rusjan iz Gorice, Piazza Nicoio Tcmaseo. via della Scala št. 4, naj blagovoli sporočiti na naslov Anton Rusjan, Heidenansiedelung 34, pošta Steinabriickl.
— Nesreča na Poga carjevem trgu. Danes okoli 9. ure zjutraj sta po Pogačarjevem trgu pridirjala dva v prazen vojaški vez vprežena konja brez voznika. Dirjala sta po cesti med prodajalci sadja na vso sapo ob času, ko je bilo tam največ, lahko rečemo, vse polno žensk, ki so kupovale živila. Nastalo je hipoma neznansko vpitje žensk, ki so tekle ter se umikale na stran plašni živini. K sreči se ni tam pripetilo nič hudega, kakor da so se ljudje le močno prestrašili, ^/so je prestrašeno zrlo za konjema m pričakovalo najhujšega. Ko pa plaha živina pridirja do vogala hiše meščanske imovine, zadeneta z vozom v plinov kandelaber s tako močjo, da sta se od voza odtrgala in dirjala dalje. Slučaj je pa zahteval tudi žrtev. V tem, ko so se drugi ljudje, v posebni nevarnosti je bil 1
nek mornarski častnik, še pravočasno umaknili, je voz z ojem zadel nekega nadporočnika in ga podrl s tako močjo, da je na glavi nevarno poškodovan padel in na mestu nezavesten obležal. Močno ranjenemu častniku so ljudje z mimoidočimi častniki priskočili takoj na pomoč, mu dali nekaj okrepčila in ga polagoma spravili k zavesti, potem ga dali odpeljati z lica nesreče.
Svojo gospodinjo je okradla v Havptmanci neka Ana Kainz, rojena v Trbovljah 1S6S. leta, pristojna pa v Časlavo; vzela ji je iz ormare bankovec za 100 kron in izginila. Kainz je srednje velika, okroglega, debelega obraza, govori češko, hrvaško, slovensko in nemško. Najbrže se nahaja kje v Ijabiianski okolici.
Krompir so kradle tri delavke iz Sela in Zelene jame na neki njivi blizu kemične tovarne: bilo je zjutraj okoli 5. ure. Zapazil jih je stražnik in aretiral dve, ena je zbežala.
Sadje je krđdia v vrtu baronice Edite Mtilier v Kožarjih neka 16-leiiia deklica iz Brda. Nabrala je jabolk za 40 kilogramov. Ukradena jabolka so ji bila odvzeta.
334 kron je zmanjkalo 62 let staremu delavcu Franu Berniku v Puštala: to je bil ves njegov prihranek. Kdo mu ga je odnesel, se še nič ne ve.
Črnovojnik se je ponesrečil. Blizu Kranjske gore, pri kilometru 1/VS, se je ponesrečil črnovojnik Josip Winkelbauer. Povozil ga je vlak št. 1714 in smrtno ranil.
Umrl je na Dunaju knez Karel V/indischgratz, brat kneza Otona. Windischgratza. Truplo prepeljejo v grad Hasberg pri Planini.
Radeče pri Zidanem mostu. Tukajšnje žensko pomožno društvo /Rdečega križa« je poslalo za mesec september kot dar vojakom domačih polkov na južno - zapadnem bojišču 36 gorkih «rajc, 36 gorkih hlač, 50 robcev in 12 parov cunk
Umrla Je gospa Josipina IVI a -r i n s c h e k, vdova po celjskem poštnem oncijalu Marinscheku. Pokojnica, rojena Ravnikar, je bila iz znane ljubljanske rodbine vulgo pri Nemškem vitezu in sestra celjskega trgovca Ivana Ravnikarja. Umrla je v Rogaški Slatini, pogreb bo v Celju. P. v m.!
Umrl je dne 15. kimavca t. 1. na svojem posestvu pri Sv. Barbari pri Vurbergu po vsem Slovenskem dobro znani dobrotnik slovenske mladine član ravnateljstva posojilnice v Mariboru in bivši zdravnik gopod Feliks F e r k. Pogreb se vrši dne 17. kimavca 1915 ob 3. uri popoldne pri Sv. Barbari pri Vurbergu.
Maribor. (Draginja na našem trgu.) Na našem trgu vlada draginja že od nekdaj, posebno pa je narasla, odkar je izbruhnila vojna. Čimdalje, tembolj se navijajo cene fri maksimalni tarif je danes nekaj, za kar se nihče ne zmeni. Posameznih stvari in njihove cene naštevati, nima zmisla. Pa človek bi že še na vse zadnje potrpel, samo če bi bilo česa dobiti. To, kar pride na trg, pride !e v majhnem m hitro je razprodano. 2e par sobot sem pa ni dobiti na celem trgu ne čebule, ne češnja, kaj šele svinjskega špeha! Kje vse to ostane? Navadno na kmetih, doma ali pa, če se že proda, potem se proda tistemu, ki kupi v veliki množini in plača tisto ceno, kakor jo je dobiti v podrobni prodajalni, in vse to doma, kar s hiše vstran. Kdo se bode potem trudil, spravljati stvari šele na trg, zamujati čas in trgati čevlje?! Sedaj, čez poletje in na jesen še gre, čeravno tudi s težavo, pa kaj neki bode na zimo in če bode ta dolga in ostra? Zt opetovano se je zahtevalo od strani prebivalstva, da naj mestna občina poskrbi za mestno tržnico, splošno, v kateri bi vsaj za potrebo bilo kaj dobiti. Seveda, ta tržnica bi morda za nekaj časa bila neprijetna raznim branjevkam in branjevcem, a zaradi tega velika večina prebivalstva ne sme pretrpeti raznih nepriličnosti.
SisirjSiiv človek. Orožniški straž-mojster Mihael Brenkovič je blizu Vojnika na Štajerskem vjel človeka, ki sicer ni imel nikaktti izkaznic, pač pa generalštabne zemljevide Štajerske, Koroške in Kranjske ter šest vet-rihcv in 15 K denarja. Rekel je, da mu je ime Janos Czergezv in da je iz Veszprima na Ogrskem. /
»Maščujoča ljubezen« ali »Plesalka iz črne taverne«. Ta velikanska nravstvena drama v štirih delih se bo predvajala od danes pa do ponedeljka v kino »Ideal«. Glavno vlogo igra znamenita igralka Franceska Bertini, katera se je v drugih mestih, v tem krasnem filmu, priljubila slavnemu občinstvu. — »Pač lepa ie vojaška ljubezen«. Učinkovita veseloigra v dveh delih, v glavni vlogi Ana Miiller-Lincke — kraljica humorja.
Aretirali so neko delavko, 48 let staro, doma iz kamniškega okraja, ker je na Marije Terezije cesti pri neki branjevki pojedla en kilogram hrušk, plačati pa ni imela s čim.
B-+.^
Razne stvari.
* Ponesrečil francoski poštni parnik. Listi poročajo: Francoski poštni parnik »Euphart« se je razbil pri Sokotri v Indijskem oceanu. Potnike in posadko je rešil neki angleški parnik in jih je izkrcal v Adenu.
* Pobesnele čebele. Bela Keri, posestnik blizu Szarvasa na Ogrskem, je peljal cel voz panjev čez polja. Naenkrat so čebele iz nekaterih panjev odletele, kakor bi bile pobesnele, in napadle voznika in konja nekega drugega .voza, ki se je bil mimo peljal. Čebele so kočijaža in konje tako opikale, da so od bolečin popadli na tla. V bližini zaposleni ruski vjetniki so prihiteli na pomoč in so čebele polivali z vodo, a dosegli niso drugega, kakor da so se čebele še nanje zagnale. Šele močni dim v naglici vžgane slame je čebele prepodil.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. septembra: Marija Vari, mestna uboga, 76 let, Japljeva ulica št. 2. — Josip Sartorelli, lovec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Davorina Lotrič, hči sluge, 7 mesecev, Jenkova ulica 13. — Luka Jenko, čevljarjev sin, 1 mesec, Stre-liška ulica 15. — Marija Tine, rejen-ka, 10 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 15. septembra: Marija Kra-peš, žena kavarnarja, 59 let, Dvorni trg 3. — Alojzij Bečaj, 24 let, Jenkova ulica 9.
V deželni bolnišnici.
Dne 10. septembra: Jakob Pm-
tar, kočar, 72 let.
Dne 11. septembra: Valentin Kocjančič, strojarski pomočnik, 23 let.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Meteorolosicno poročno.
VlSiaa Dld nftljcm 308-2
Sredi I miti tlak 7Se m
9eptem.	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	B S £5	Vetrovi	Nebo
16. tt	2. pop. 9.zv.	742-9 744 2	19-8 132	si. ju* si. jzah.	jasno m
17.	7. zj.	7448	84	si. vzh.	megla
Srednja včerajšna temperatura 14*8°. norm. 148°. Padavina v 24 urah mm   0 0.
uanMATo VINO S KINO
i lekarnarja PICCOLhja
t Ljubljani [Vrtf&t mataVrtne i
množino zeha.
ksrjtpn aflčnih
ftth malokdo
gpF~ l steklenica 2 kreni.
* Jezice
kupuje v vsaki množini
Alex. Rosenberg,
Gradec, Eliaabethinergaaae *t 8.
I
Povečane slibe
do naravne velikosti, kakor tud:
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod
v flttbljani, Kolodvorska ul. 34 a.
Posofilnlca v Mariboru objavlja tužno vest, da fe njen s on stanovnik in dolgoletni član ravnateljstva, posestnik in znan velik dobrotnik slovenske mladine, preblagorodni gospod ,
Feliks Ferk
mag« eblr.
dne 15. kimavca 1915 pri sv. Barbari pri Vurbergu, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek, dne 17. kimavca 1915, ob 3. uri popoldne od pokojnikovega posestva pri Sv. Barbari pri Vurbergu na ondotno pokopališče.
Masa zadušnica za pokojnikov dušni blagor se bode v soboto, dne 18. kimavca 1915 ob V2 9. dopoldne služila v župni cerkvi pri Sv. Barbari in v slovenski cerkvi v Mariboru.
Ravnateljstvo Posojilnice v JKariborn.
m.
Vsem sorodnikom in prijateljem našega dragega očeta in starega očeta, gospoda
Ferdinanda Souvana
ki se radi prometnih zaprek ne morejo udeležiti pogreba na Homcu, naznanjamo, da se bo brala zanj v Ljubljani sv. maša zadušnica v sredo, dne 22. t. m., ob 9. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi.
Žalujoči ostali.
■ -m
„Narodna Čitalnica ¥ Ljubljani" naznanja Žalostno vest, da je njen soustanovitelj in vseletni t. j. 54letni član, gospod
Ferdinand Souvan
veletrgovec in veleposestnik
dne 15. t. m. popoldne na Volčjem potoka preminil. 2322 Bodi ohranjen vzornemu narodnemu možu nezaben spomin!
LJubljana, dne 16. septembra 1915.
1\ SANATORIUM - EMONA
1 ZA- NOTRANJE IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. • POFaOCXsflSNICA;
LtJUBLtJAIMA- KOMENSKEGA ULICA-4
^F-zDRAvi^:PRiMARiji3R-FR. DERGANC
Jako vesel prigodek.
Kapelnikova rejenka.
Zanimiva drama iz življenja starega, samskega kapelnika.
tedensko vojno poročilo.
Najnovejši dogodki z bojišč.
V soboto in nedeljo v
K1H0 TRBOVLJE.
1. Ljulillaiiska uradniško gospodarsKo društvo
reg. zadr. z omej. zav. v likvidaciji.
VABILO
na
občni zbor
ki se bo vršil
v soboto, dne 25. septembra 1915 ob 8. uri zvečer v gostilni pri Jvtrakn na Rimski cesti.
DNEVNI RED:
1. Naznanila likvid. odbora.
2. Nadomestna volitev 2 Članov v likvid. odbor o?.ir. reasumiranje sklepa prvega obe. zbora v likvidaciji o Številu likvidatorjev.
3. Slučajni predlogi.
V LJubljani, 17. sept. 1915. 2315 likvid. odbor.
Učenka
ali tudi it izučena, zdrava, kre.ka, z do-rimi spričevali se z ugodnimi pogoji spre f me v modno trgovino v Ljubljani. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod šifro .Frlhodtilcst 1915*« na uprav. »Slov. Nar«.
1
z vporabo kuhinje, se išče za
takoj. 2320
Ponudbe pod VKB. L.*1 na uprav. »Slov. Naroda«.
Dr. Fran Jerala, odvetnik v Sko-Sjiloki sprejme v svojo pisarno
gospodično
z daljšo prakso v odvetniški pisarni. Nastop službe 26« septembra U U
3 do 4 sto
2299
proda
Kdo, pove uprav. »Sloven. Naroda«.
19"    Odda so velika lepa
v bližini glavno pošte solidnemu in stalnemu gospodu,
Naslov pove upravniatvo »Slov. Naroda«. 2314
ud M
ni
v liiiii.
2319
Ovčjo
vseh vrst in vsako množino
' kupu|e po najvišjih ©ersah
1     fiPORFI MIK LJUBLJANA, J. ULrL,iliI\,   MESTNI TRG št. 22,
Proti nalezenj
se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. škrla-tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
4179
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. Lčfflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pfeiflferja, Vertuna, Pertika, Vasa itd. nesporno
LVSOFOR
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 V. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lysoformovo Etili©
je voljno toaletno milo, ki obsega Lvsoform in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencib. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane K 1*20-
Lvsoform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj, kapljic zadostuje na kozarcu
vode. Originalna steklenica stane l krono 60 vinarjev in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desintek-cija« pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lvsoform-werke Dunaj. XX., Petraschgasse 4.
1.
Velika senzacija v KINO IDEAL. —
sobota 18., nedelja 19., ponedeljek 20. septembra.
Petek 17.,
»Maščujoča ljubezen" ali »Plesalka iz črne taverne
Krasna nravstvena drama v 4 delanjih. V glavni vlogi Iranciska BertinL
Pač lepa je vojaška ljubezen
Veseloigra v t delih. V glavni vlogi Ana MflUsr-Lincke.
Samo v/s t/
„kino j
ideal" 1
2313
542