Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev. 116.	V LioMlani, v nedeljo, dne 23. maja 1920.
tMO EVE
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jogo«
slavi)« In v Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 180-— za pol leta „ .. H 90-— za četrt leta * . . „ 45'— za en mesec „ . . „ 15*—
Za Inozemstvo celoletno K 240*.
ss Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K 30'—
za inozemstva« . ».. _ 35 —
	" . • i V	
• ■»V M	1	j ) i '<' '
	|	
1		m
i Inserati: twttm
petttrrmta (M w Stroka t« 3 mm rimk» aH
pro«to») n etični . .	tU
■radni razglas!, poti asa tM, • ... p. K >
nI večjem nmiUs popnsl*
najmanjši oglu 59/9 mm Kttj
Izhaja vsak daa lzvztmil po« nedeljek ta dan po praznik^ ob S< url zjutraj.
■ Uredništvo Je v Kopitarjevi tiiol štev. 6/m. Rokopisi s« ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, uprava. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnlao Io št 349 sa oglase, avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7563.
Odkritje Krekovega nagrobnega spomenika.
Dne 30. maja t. 1. bo tretja obletnica majniško deklaracije.
Živo se vsi Se spominjamo, s kolikim navdušenjem je sprejel ves narod bla-govest, da se hočemo Srbi, Hrvati in Slovenci združiti, da hočemo postati en narod, svoboden in samostojen, svobodnim narodom enakopraven brat.	v
Jasno in določno jc bil izrekel veliki državnik dr. Janez l£v. Krek, kar jc nezavedno živelo v vseh srcih; zato je tudi kakor v dokaz, da jc najidealnejša politika hkrati najrealnejša, na mah potegnil ves narod za seboj; zato je tudi s toliko silo prevzela njegova misel srca vseh Slovencev, da jih nobena trma, nobena spletka sebične politike ni mogla več zavesti s pravega pota.
.V, veliki meri je zasluga Krekovega dela, da nas je našel veliki čas pripravljene za veliki dogodek. In kakšno zmago jc slavila takrat njegova ideja! Več, kot smo se drznili upati, smo dosegli Slovenci: svobodni in samostojni živimo, združeni s svojimi brati v svobodni državi.
iV spomin tistih lepili časov, ki se poslavljajo kakor temneča zarja tistih časov, ko smo imeli velik cilj pred očmi in velike ideje v srcih, se bo 30. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne na pokopališču Sv. Križa slovesno odkril nagrobni spomenik Jan. Ev, Kreka.
Spomenik, delo domačega kiparja Lojzeta Dolinarja iz domačega marmorja, predstavlja dva orjaka, ki povešata ob grobu glave od bridkosti nad prezgodnjo smrtjo velikega moža, od bridkosti nad ničemurno malenkostjo sedanjih časov.
Posebna vabila k temu odkritju "so no bodo razpošiljala; tem potom vabi podpisani odbor- vsa kulturna društva širne domovine, vse častilce Krekovega imena, da priznajo s svojo udeležitvijo pri slavnosti dne 30. t. m. dolg hvaležnosti rajnemu voditelju in organizatorju Jan. Ev. Kreku in ožive v svojih srcih spomin lepih dni mlade svobode.
Odbor za Krekov spomenik.
V Ljubljani, dne 23. inaja 1920.
Narodno predstavništvo.
Petnajst mesecev jc delovalo ali nc-delovalo narodno predstavništvo in narodni predstavniki sami so se vpraševali: Kaj smo dovršili v tej dobi? V predstavništvu samem kakor v celem narodu je dozorelo prepričanje, da je že skrajni čas, da začasni parlament zaključi svojo dobo in prepusti parlamentarno delo rednemu parlamentu. Toda za to je treba volivnega reda. Javnost se je pikro norčevala iz začasnega parlamenta, prikrito ji je pa bilo, da so med parlamentarci samimi padale na začasni parlament še pikrejše obsodbe, pač pa pametnejše, kakor jih slišimo dan na dan od enodnevnih modrijanov, ki se jim zdi prostaško zabavljanje nenadkriljiva modrost.
Naloga ministrov za konstituanto je bila, da po svojih strokovnjakih izdelajo volivni zakon in ga predlože parlamentu. Če tega niso do zadnjega izvršili in tako že s tega stališča onemogočili volitve za redni parlament, nosijo oni za to odgovornost! Predstavništvo tudi pod prvo kon-
centracijsko vlado ni bilo vedno sklepčno in nič ne dvomimo, da bi v enakih razmerah prav nič drugače ne bilo s parlamentom, ki bi <*a dičil priimek »redni«. Težavne stanovanjske razmere so pač zahtevale od vsakega precej samozataje-vanja. Pa to je postranska stvar! Iz novo-stvorjene države so se sestali zastopniki, ki so morali zanje povsem nove razmere šele spoznavati in se v nje uživeti. Kdo je mogel zahtevati od vlade, ki je ministrstva začela šele urejevati, da v vsej naglici predloži zbornici razne zakonske predloge, ko ministrstva niso zmogla niti vsakdanjih poslov redno izvrševati in je vladi nedostajalo strokovnjakov, ki jih v naši državi ni bilo v taki obilici na razpolago, kakor n, pr. med Čehi? Poslovnik je vrhtega zastarel in ko je zbornica napravila novega, ni več prišel na dnevni red. Z ustanovitvijo Demokratske zajed-nice je prišlo v parlament razcepljenje. Nobena zbornica na svetu nima za sklepčnost zbornice določenega tako visokega števila navzočih poslancev, kakor poslov-, nik stare srbske skupščine. Zato je mnogo poslancev odhajalo, češ da imajo doma važnejše opravke, kakor ubijati v Bel-
gradu dragoceni čas.
Ni pa resnica, da narodno predstavništvo, oziroma posamezni predstavniki niso nič delali. Poznavatelj parlamentarizma sploh ne bi parlamenta sodil po obilici zakonov, ki jih parlament sklene, marveč po kakovosti in zrelosti. Ko je prišel čas, da bi parlament mogel z vso opravičenostjo zahtevati od vlade važnih zakonskih predlog, je nastalo v njem razcepljenje, ki je onemogočalo delovanje parlamenta, ker sta bili vsakokratna opozicija in vladna stranka prilično enako močni, kvorum pa previsok, V takem slučaju se parlamenti razpuste in odredijo nove volitve. V našem slučaju to ni šlo, ker ni bilo šc v parlamentu predloženega in sprejetega volivnega reda, oktroa jc pa v državi, ki še ni utrjena in nima še ustave, nevarna stvar. Zares velik greh nad parlamentom je pa bila demokratska obstruk-cija in poznejše frivolno igranje s sklica-vanjem zborničnih sej, za katere se je vedelo, da ne bodo vsled abstinence demokratskih in socialističnih poslancev sklepčne. Zaradi tega greha je parlament mnogo časa, to je bila popolnoma brezplodna doba in tedaj so delavoljni poslanci zahtevali od predsednika parlamenta, da odtegne takim poslancem dijete, česar pa ni maral izvršiti. Kdor v zabavljanju genera-lizira, dela krivico, ker dela odgovorne za neuspehe tudi tiste, ki neuspehov niso zakrivili, To diši po demagoštvu in tudi to je bilo treba enkrat pribiti. Politični pustolovci se radi poslužujejo takega agita-cijskega sredstva, ker so nezmožni, da bi si z pozitivnim delom pridobili zaželjeni politični ugled. Tudi njim nc bi bilo na škodo, ako bi jih Sv. Duh razsvetlil, kakor tudi tiste, ki brezplodno zabavljanje s slastjo požirajo in čakajo nanj, kakor gla-den psiček pod mizo na kost.
Za nas stoji to, da je vsak, tudi najslabši parlament boljši, kakor nobeden, da izvršuje kontrolo nad vlado. In to je narodno predstavništvo vršilo, dokler mu tega niso onemogočili razdirajoči elementi v parlamentu, ki jim je bilo strankarstvo več nego parlament. Pomagali so jim pa pri tem kričavi zabavljači, ki so se pa ob nesrečni valutni reformi vendarle prepričali, da bi bilo vendarle bolje reševati tako važno stvar z začasnim parlamentom kakor pa brez njega. Sunt certi denique fines!
Ljudsko glasovanje naj bi koroškega Slovenca-tlačana iztrgalo iz verig nemškega kapitalizma, ki ga je gospodarsko
tlačil, in iz nemškonacionalnega objema* ki mu je moril materni jezik in čut za skupnost naroda. Mislili bi, da bo tudi slovenski socialdemokratični stranki na tem, da osvobodi usužnjenega koroškega Slovenca — in nekaj časa je kazalo tako. A zadnje čase prinaša »Naprej« dopise in poročila iz Koroške, posebno se odlikuje pli-berški dopisnik, ki so tako p r o t i n a -rodno p o d 1 i, da bi jih človek edino pričakoval v najgnusnejšem listu sveta: »Karntner Landsmannschaft« in njegovem »bindišarskem« bratcu »Koroško Korošcem«. Poročilo o velikem manifestacijskem shodu v Pliberku dne 13. maja v štev. 116 »Napreja« presega vse meje zlobe in surovosti. Da bi pa »Naprejev« dopisnik slovensko javnost varal, se zaganja zoper »klerikalce«, misli pa narodno delujoče Slovence, ki se trudijo, da bi razkrinkali lažnjivo nemško agitacijo za spufano Avstrijo. Pliberški učitelji, gozdar Kenda i. dr. se bodo lepo zahvalili, da jih »Naprej« prišteva kolovodjem »klerikalizma«, »Naprejev« dopisnik dobro ve, da na Koroškem delajo vsi Slovenci, ne glede na politično ali strankarsko prepričanje složno in eno-dušno za edini cilj: priklopiti k bogati in lepo se razvijajoči Jugoslaviji, kjer za' nemško-nacioralnc petelinčke seveda ni vabljive bodočnosti — a vkljub temu udriha po klerikalcih, v resnici pa pobija in uničuje vse požrtvovalno narodno,izobraževalno delo.
Socialdemokraška stranka jc povsod organizirala najstrupenejše Nemce in nem-čurje, ki zdaj pod rdečo firmo lahko uganjajo vsakršno protidržavno agitacijo. Ali bo dopisnik iz Plibcrka morda hotel dokazovati, da je nemški buržoa dr. Herbst, ki kar nori šovinizma proti slovenskemu ljudstvu, slovenski proletarec; ali vojni dobičkar in kapitalist usnjar Zdravja, iz če^ar nemškega mišljenja bi sklepali, da mu je' zibelka tekla v nemških pragozdovih, ne pa na Igu pri Ljubljani. Vsi, ki so navdušeni za Nemško Avstrijo in za njo, delujejo ter naše dobro ljudstvo begajo, od nemčur-skega kapitalista do zadnjega roparsko navdahnjenega folksverovca so organizirani »slovenski« socialdemokrati. In če roka pravice enkrat dobi v roke zločinca od znanih majevih dogodkov lanskega leta in ga spravi na varno pod ključ, pride zastopnik »slovenskih« socialnih demokratov in • zahteva od sodnika, naj ga izpusti na svobodo, češ da je nedolžen — seveda da bi dotični zopet mogel odnesti pete v Nemško Avstrijo, nekaznovan. »Naprejev« poročevalec iz Pliberka bo to seveda tajil!
Ni čuda, da so pliberški nemčurji in Nemci napravili sodrugu Šalamonu, ki jim je s socialdemokraško organizacijo dal le-
Spomini starega dekleta.
Francoski spisal Rcnč Bazin. Prevel F. P. Hrast.
(Dalje.)
Poznala sem dobre ljudi in dobre ženske, ki so bili vedno v neposredni bližini bede in ki so bili modri kol Salomon ali kraljica Saba. Izražali so sc slabo, toda preračunavali in premišljali so, da je bilo čudo. Njihova sodba je segala čez meje njihove obrti; poznavali so svet, ker so zaradi njega trpeli. Kar so povedali, se je razširilo okrog njih in je včasih klilo naprej kakor zgled. Bili so sejalci, kar se zgodi le redkokdaj. Nekoč sem obiskala na Angleškem neko veliko posestvo. Gospodar mi je dejal:
»Pojdite z menoj v tistole hišo v parku, predstavim Vam svojega oskrbnika.«
In gredoč proli hiši iz opeke, zarjavele kakor grad, vsled dima iz bližnjih dolin, toda vsa porastla z bršljanom, mi jc pravil:
»Ta človek je za nas zlata vreden; začel je s tem, da je bil najpreje gozdni čuvaj; potem je postal osebni sluga, nato prvi kočijaž, potem načelnik služinčadi in sedaj opravlja že več let moje posestvo. To je človek, ki zna komaj za silo pisati, z velikimi, neokretnimi črtami, toda v vsem
drugem je mojster in jaz ne storim ničesar, da ga ne bi preje vprašal za svet, Cadix prav tako; če bi odšel od nas, bi mi ne preostajalo drugega, kot da se umaknem v samostan.«
In umetniki- Vem, da ni v navadi, da bi jih prištevali med nepismene ljudi. Toda koliko genijalnih slikarjev, kiparjev in rezbarjev ni vedelo za drugo kot za misel, ki pride v luči in ki se zasveti v boju naših duš s stvarmi? Koliko jih ni nikdar čitalo, ni pisalo dragega kot svoji materi, da ji pove: »Godi se mi dobro«, prijatelju, da ga povabi na sestanek ali svojemu založniku, da ga poprosi za denar? In vendar kakšne tajinstvene in neizčrpne knjige so njihova dela!
Toda ta modrost pri naših manj izobraženih bratih gre še mnogo dalje. Kar je najnežnejšega in najvzvišenejšega v uda-nosti ,to so razumeli in pokazali milijoni nepismenih bitij, mnogo jih je razumelo in zapazilo več višjih resnic kot pa uredniki časopisov in izdajatelji knjig; prekoračili so meje znanosti in so kot potniki, ki prihajajo s poti z očmi še vsemi polnimi luči, ki so jo videle in ki poučujejo velike in male, ki jim je tega treba kakor onim.
Ne, preprosti ljudje, reveži in nepismeni ni treba da bi morali biti tako slabi, kakor jih popisuje toliko romanopiscev eden za drugim; na vsak način se jim mora šteti tu v dobro, da niso zaničevali luč in da io začudeni slede, ako jo zagledajo. Ko-
liko izobraženih ljudi ni storilo tega! Kar se tiče mene, sodim veličino duš po stopnji, kako čutijo nebeško silo, za katero ne vedo imena ali ki je sploh ne poznajo. Mislim si zmerom, da Samaritanka v evangeliju ni bila izobražena ženska. Imela je pet mož; mislimo si lahko, da jo jc kateri izmed njih zavrgel. In ta vedna izpremem-ba v gospodarstvu jo jc dovcdla do velikega skepticizma kar se tiče zakona, sklenjenega tako, kakor je bilo v navadi v Sa-maritanski deželi. Na ta način je prišla do teorije o svobodni ljubezni, pravtako kakor današnji naši najnaprednejši romanopisci! V moralnem oziru je bila v žalostnem stanju, živela izven zakona, v popolnem nepoznavanju vsake višje ideje, misleč, da bi bila popolnoma srečna, če bi vodnjak ne bil tako daleč od mesta in če bi bila voda lažje zajemati. V tej zavrženosli bi bila umrla, da ni prišel mimo Kristus. Ko jc govoril z njo, mu je skušala najpreje lagati — čutila se je pač krivo in bila je ženska; videč, da on vse ve, jc razumela, da je bil Bog in poslala jc kmalu apostol v mestu in pridobivala je ljudi — za nekaj drugega, seveda kot preje — za večno ljubezen.
Ah, kako mi je drago to ubogo ljudstvo, nc zato, ker ve tako malo, ampak zato, ker mu človek lažje opraviči, ako živi slabo in ker stopa hitreje po pravi poii, ko jo jc zagledalo! Kako sem občudovala pred par dnevi to staro mladega delavca v kamenolomu! Pravila mi je, da si ie bila
izposodila, zato da bi mogla poslati sina za tri dni na razvedrilo na deželo, od sosede pet frankov, kolikor je bilo treba za pot in za hrano. In rekoč ji, da me je to ganilo, mi je rekla: »Kaj hočemo, gospodična, mati jc mati in mati vzgaja vendar le samo telo!«
Želela bi, da bi vse ženske na svettl mogle reči tako!
Sestre moje, ki to citate, nikar ne za* menjavajte umetnosti alfabeta z moralnostjo. To je drugi predsodek, ki je bil nekoč vsem v ustih in ki ima še vedno svoj škodljivi vpliv, četudi je zgubil že mnogo zagovornikov. Victor Hugo ga je bil formuliral najeksaktneje, rekoč: »Odpreti eno šolo se pravi zapreti eno jetnišnico.« Od tedaj, koi je izrekel pesnik to zvonko besedo, je bilo odprtih žc precej šol, toda da bi bili zaprli eno samo jetnišnico, tega ne verjamem. Da formo antiteze in lep zvok ideji, ki bi jo ljudje radi popularizirali: »Poznavanje al« fabeta in čitanje, ki mu sledi sta vzrok mo-? ralnosli. Vsak človek, ki čita, jc v morala nem oziru višji od človeka, ki ne čita.«
Nc najdejo se samo genijalni ljudje, ki trdijo take naivnosti, najdejo sc tudi naiv-nejši, ki to verjamejo in skušajo dokazat? s pomočjo statistike. Dolga leta so čakali1 v polni veri in v upanju, da bodo, kakor, ljudje, tudi številke pritrdile pesniku. To-, da zločinstev ni bilo manj, kakor so pro-rokovali, Dan&s znajo skoro vsi zatoženej
Stran 2,
SLOVENEC; 3ne K w«fa 1920.
feUv, 116.
gitimen plašček, pod katerim lahko nekaznovano rujejo proti Jugoslaviji, poslovilni večer, na katerem se mu jc »sotlrug« dr, Iierbst v ginljivih besedah zahvaljeval za njegovo »krščansko ljubezen«, katero je res imel vedno na jeziku oziroma v peresu. Ker slovenska družba takega izzivanja ni mogla mirno prenesti, je prišlo do neznatnega spopada, katerega so po poročilu »Napreja* i dne 12. t. m, uprizorili seveda klerikalci«; akoravno sodrug Šalanion prav dobro ve. da niti enega lakozvanega »klerikalca« ni bilo v tej družbi.
Zdelo sc mi je potrebno javno pojasniti,, kako delajo slovenski sodrugi na Koroškem v popolnem soglasju z nemško buržoazijo celovško. V slovenski socialde-mokraciji so organizirani najzagrizenejši nemčurji, ki dobivajo kot slovenski zaupniki judeževe groše, ki jih je Nemčija poslala,, da bi za vse čase podjarmila ubogega slovenskega kmeta na Koroškem, ka-tpremu bi Ncrnci radi rekvirirali zadnjo kravfcp jz hleva in zadnje zrno iz žjtnicc. Živelo socialdemokraško delo za Nemško 'Avstrijo proti slovenskemu proletarcu!
ntanffestaciisiio romanje koroških SS^uenceo o Blnkcltlh m Brezje.
Pri slovenskem ljudstvu se je po sprejetju katoliške vere močno ukoreninilo romanje na razna božja pota. V srednjem in še v novem veku so romali v dalnje Cahe, Kelmorajn, kjer so imeli celo svojega slovenskega duhovnika, k Sv. Jakobu na Špansko itd. Na teh romanjih se je ljudstvo navduševalo za sveto vero in se ogrevalo za tiste, ki so jo širili in branili. Visoko so čislali grobove in tudi najmanjše ostanke svetih mučenikov. V novejšem času je romanje v dalnje kraje ponehalo, pač pa so se razvila božja pota v Sloveniji sami. Svetovna vojna je uničila Sveto goro pri Gorici in Višarje na Koroškem, zato so se toliko bolj dvignile Brezje na Gorenjskem. O Binkoštih pohiti slovensko prebivalstvo iz Roža na Brezje, da tam manifestira za sveto vero, manifestira pa tudi glasno za svoj narodni obstanek in da duška svoje pripadnosti k slovenski narodnosti, katero hočejo nasprotniki slovenskega naroda uničiti v starodavnem slovenskem Korotanu. Na Brezjah hoče slovenski Rož glasno dvigniti svoj glas in protestirati odločno proti krivicam, ki so se godile in se godijo šo danes Slovencem, posebno v B pasu na Koroškem. Tam, kjer je bilo nekdaj središče slovenske samobitnosti in samostojnosti, pri Gospi Sveti, kjer se bo glasovalo glede pripadnosti k Jugoslaviji ali Avstriji, so prepovedali Nemci v zadnjem času rabo slovenskega jezika v cerkvi. Izgnali so slovenskega duhovnika, dasi je v proštijskem ustanovnem pismu zabeleženo, da morajo tam biti kanoniki slovenskega jezika zmožni in rojeni Slovenci. Tako teptajo Nemci v B pasu naše pravice, dočim jim mi prizanašamo, da sc šopirijo po celi Sloveniji. Božani! To samovoljno zatiranje slovenskega jezika.tam, kamor je poromalo toliko in toliko tisoč slovenskih romarjev vsako leto, naj Vam bo v svarilo, kako izgledajo one hvalisane nemške obljube napram koroškim Slovencem, da se bo upoštevala slovenska narodnost v republiki Avstriji. Zato se o Binkoštih zaobljubite, da se boste v času plebiscita soglas-
čitati, mnogo jih ima tudi višjo izobrazbo, Pred kratkim so izdali zbirko te velike kriminalistične literature in iz njih se vidi, da je število zločinov zrastlo.
Treba jc bilo iti nazaj. Veliko glavno sodnijsko izvestje v Franciji od leta 1826, do -1880. jc začelo žc sumiti o tej trditvi. Ni jc sicer šc zavrglo, toda zagovarjati je tudi ni moglo več. Piše; »Treba se jc odpovedati upanju, da bi našli v sami statistiki kriterij za vpliv izobrazbe na kriminalnost..«
Najnovejše izvestje, ki obdeluje francosko kriminalno postopanje v letu 1905,, gre v priznanju že dalje.
Ko je naštel urednik teh uradnih podatkov protokole o tožbah in sodnijskih obravnavah, ki jih jc bilo 1. 1835. 114.009; leta 1850. že 200.C<X) in kojih število sc jc dvignilo leta 1905. na 546.000, je šel tako daleč, da jc napisal nekaj, kar jc podobno misli. Tc številke ga vznemirjajo, ker ve, da se jc število 'šol silno pomnožilo. V tej nejasnosti zavzame svoje stališče, pravi, da jc vse to zavito v meglo in popušča malo bolj statistiko, ker se ne more odločiti, da bi popustil vso utopijo. In njegove sodba se glasi:
»Med razvojem izobrazbe in kriminaliteto ni torej čisto jasne zveze. Tako se tudi s pomočjo kriminalne statistike ne sme iskati merilo, v katerem se jc pokazal vpliv napredka prve izobrazbe na javno moralo.«
Človek sc mora čuditi, kako to, da rabi taka preprosta misel toliko let, presno nostane uradna, Žc leta 1881. jc za-
no izjavili za Jugoslavijo in da no boste
poprej mirovali, da sc zopet zasliši slovenska govorica pri Gospi Sveti, kjer je tekla zibelka slovenstva.
PriirBsffmo se!
Društvo slovenskih kato. h e t o v* že črez 12 let udejstvuje svoj versko-kulturni in vzgojni program. Vsi, ki smo sc redno posluževali ugodnosti skupnih konferenc in posvetovanj, smo si ne le izpopolnjevali metodično in didaktično znanje, marveč smo se navjsemali novega navdušenja in ljubezni do svojega poklica. Na 112, dosedanjih konferencah in zborovanjih smo pretresavali skoraj vse, kar more zanimati vnetega kateheta, Delo za napredek kateheze in vzgoje pa ne bo nikdar izčrpano, četudi se je včasih zdelo, kakor da so vse zanimivosti za naše posvete žc pri kraju. To jc res, da smo se lotevali v teh letih najprej najbolj" aktualnih vprašanj, a ostalo je še dokaj neobdelanega polja, hkrati so pa nastopili novi časi,- -	-......-
Doslej smo bili bolj omejeni na lastno škofijsko ozemlje. Zdaj pa, ko so padle meje slovenskih kronovin, je pa treba, da tudi naše katehetsko društvo strne v svojem okrilju vse duhovske pedagoge in veroučitelje. Društvo naj se razširi, naj se poživi. V zvezi smo pač že bili z društvom hrvatskih katehetov, a treba bo iskati tudi stika s tovariši Poljske in Češke.
V	ta namen sc pa nudi ugodna prilika, ko bo naš ^Orel« stopil na plan na prvem slovenskem orlovskem taboru v Mariboru. V orlovski organizaciji se zbira verna, poštena in idealna mladina naših šol, se zbira naraščaj našega, po prevratnih idejah moderne dobe neoskrunjenega kmetiškega, obrtniškega in delavskega življa. Za to organizacijo delati, jo podpirati in krepiti, tej organizaciji dovajati novih, svežih sil in moči, jc tudi dolžnost slovenskih katehetov. Kje sc pa moremo bolje poučiti o plemenitem orlovskem stremljenju, kje se moremo bolje ogreti za to prepolrebno gibanje, kot na kraju, kjer bo zbran cvet slovenske nepokvarjene mladine, ki ljubi svojo lepo domovino, a se z vnemo navdušuje tudi za verske ideale? Vzgojitelji med mladino! Dajmo ognja, ogrejmo se sami ob ognju!
O priliki orlovske manifestacije bo torej poleg naše Slomškove zveze in drugih naših kulturnih organizacij zborovalo tudi »Društvo slovenskih k a • t e h e t o v«,
V	spored nameravamo uvrstiti dvoje praktičnih in aktualnih katehetskih predavanj. Zelo bi bilo želeti, če bi mogli imeti nastop s praktično katehezo. Pereče je pa osobito vprašanje katehet-s k e g a lista. Dokler smo imeli »Slov, Učitelja« kot skupno glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih društev, smo imeli vsaj nekaj, kar nas je družilo; smo mogli vnanjim članom vsaj nekaj dati. Zdaj, ko smo takorekoč brez glasila, je pa društvo res skoraj le organizacija ljubljanskih katehetov. Tu jc treba preuredbe. Kako, naj sc odloči na mariborskem zborovanju.
Nc le dobro in koristno, marveč naravnost potrebno jc, da sc pogovorimo o teh in drugih stvareh na slovenskem katoliškem taboru v Mariboru, Določili smo za zborovanje petek, 30. julija. Podroben spored se bo še objavil. Prvotni sklep, da bi sc sešli šele v ponedeljek, 1. avgusta,'
pisal neki dnevnik, »Le Tcmps«, jako dobro: »Izmed 100 zatožencev je 30 ljudi, ki ne poznajo črk, 66 takih, ki znajo čitati in pisati in 4 so vživali višjo izobrazbo; potemtakem bi.vzgajala moralno idejo v človeku ne toliko izobrazba, nego v z g o ja.« Končno vendar enkrat pametna beseda in ideje postavljene na svoje mesto, to sc pa-avi ločene. To jc treba vedno ponavljati in se prepričati o tem. Da zna kdo čitati, jc to samo sredstvo, da sc nauči tako dobrih kakor tudi slabih stvari, toda izbrati čtivu smer, to je v prvi vrsti čin volje in vpliv vzgoje, ki določajo moralno korist ali škodo v tej sfingi, v tej na sebi indiferentni sili, ki sc imenuje umetnost čitanja, Že pred našimi statistiki je priznal to neki angleški filozof, Herbcrt Spencer, ki jc dejal: Med dejstvom, da zna kdo zbirati črke in med moralnostjo ni večje zveze kot med moralnostjo in navado, izpiti vsako jutro kozarec vode.
Tretji predsodek, ki jo. najbolj razširjen, jc ta, da mislijo ljudje, da kaka knjiga, da jc le dobro pisana, ne more škodovati. To slišim vsak dan po cestah, pri revežih in po salonih.
Vem, da za mlada dekleta delajo vsi izjemo in priznavajo, da imajo one pravico do nekakšnega sistematičnega pTotekto-rata. Kakor hitro jc pa omožena, sc misli, da čita ženska lahko brez škode vsako knjigo. Toda jaz lega ne verjamem.
Morda bi se dalo zagovarjati mnenje, da more čitati moški ali ženska zrelega, trdnet£a in opreznega dulia, ki po^na ®o-
smo zavrgli, ker sc je treba ozirati na goste: Čehe in Poljake i. dr., ki sc bodo 1. avgusta že odpeljali.
Tajništvo Katchetskcga društva jc v korcspondcnci z ožjim katehetskim odborom v Mariboru (načelnik prof. dr. A. Medved), ki bo skrbel za prostor, prenočišča jn, če. možno, za skupno prehrano. Pripravljalni odbor pa mora pravočasno vedeti za število udeležencev, zato prosimo, da sc vsi katehetje, ki nameravajo posetiti orlovski tabor, zglase in pošljejo svoje prijave tajniku Katehet-skega društva A. Čadežu (Ljubljana, Semeniška ulica 2) vsaj do doc 15. junija. Poleg prijave naj poSlje vsak priglašenec še 20 kron za taborsko legitimacijo, s katero je združena pravica do polovične vožnje po železnici, do vstopa na telova-diSče in k drugim takratnim prireditvam. Gospodje iz Maribora in okolice, ki sc ne bodo poslužili železnicc, plačajo samo 10 kron pristopnine. Prijave se izroče osrednjemu pripravljalnemu odboru, ki bo oskrbel in doposlal vstopnice.
Polltlin« novice.
-r Razprava o dostojnosti. Vzporedno
z volivno pravico žensk se je razvila cela razprava o dostojnosti. Mi smo odkrito-srčno pribili dejstvo in tudi izrazili željo, naj tudi v medsebojnem boju strank vlada ton dostojnosti in resnicoljubnosti. Pribili smo dejstvo, da je SLS ob prvi priliki, ki se ji je ponudila, uresničila programatično svojo točko: žensko volivno pravico. Pov-darili smo ob tej priliki tudi to, da bi morali vsi oni, ki načelno zagovarjajo žensko volivno pravico, pozdraviti zmago demokratičnega načela. Gospodje ste lahko prepričani, da je bilo treba trdega dela in vztrajnega prizadevanja, da smo prodrli s svojo zahtevo. Imamo trdno prepričanje in mirno zavest, da smo od postanka stranke pa do danes, torej do popolne zmage demokratičnega načela v vprašanju volivne pravice, dosledno zagovarjali in tudi borili se za vsesplošno volivno pravico. Pravimo, do popolne zmage. Kajti samo vprašanje kratkega časa je še, da prodre načelo ženske volivno pravice v vse zastope, ko je zid že prebit. Nismo prav nič filozofirali, ampak se ves čas praktično borili za to načelo. Zato smo z vso opravičenostjo zavrnili očitke nasprotnikov, češ, da dolamo v tem vprašanju samo pod vidikom: strankarsko - političnih koristi, i Opravičeno smo apelirali na politično dostojnost nasprotnikov. Opravičeno smo zavrnili vse očitke, kakor da ne bi bili dosledni in načelni. Taka podtikanja smo stigmatizirali za nedostojna in žaljiva. Te besede smo rosno vzeli in smo želeli, da jih nasprotniki v resnici tudi kot take upoštevajo. Današnji «Naprej» jc v dveh člankih ubral res docela drugo metodo kakor smo je bili dosedaj navajeni. Mi smo tega višjega stališča veseli. Žalostno je pa, da po naših odkritih besedah v vprašanju ženske volivne pravice zopet piše: »Kar smo pisali o vaši politiki proti volivni pravici žene, je resnično, ker smo v tem boju mnogo pretrpeli radi vašega nasilstva.« Človek mora, v resnici silno brzdati pero, ko zopet' in zopet bere take očitke, ki bijejo resnici naravnost v obraz. Včeraj smo in
v	prejšnjih številkah ovrgli vsako vašo trditev, četudi vi trdite, da nismo nobene. Če
vi	pravite, da je klrrikaiizem — krščanstvo nekoliko starejše kakor moda, imate
firme iz izkušnje in se zgraža nad moralno nizkostjo, brez škode mnogo knjig, celo napačnih, slabih, ako ima razlog, da jih čita. Toda čitati vse in to predno je mnogo preživel! Pomislite samo na strašno množico laži, nizkosti in moralne perverzitete, ki jc nakopičena v literaturi nižje vrste — poleg pravih umetniških del in poštenih knjig — tudi čc vzamemo samo talentirane pisatelje in njihove dobro sestavljene knjige! Toda preveč zidate nase, ako mislite, da bo prešla ta neskončna mešanica sistemov, trditev, prigovarjanj, apelov na čutnost, opisovani in nasprotstev vaš duh brez vsakega sledu! Kaj mislite, da je knjiga neškodljiva, ako jc le umetniški pisana? Kot da bi umetnost ne dala šc večje sile in privlačnosti naukom in čuvstvom. ki bi se vam siecr brez nje zastudili? Ali si morda mislite, da bo vaše občudovanje ostalo samo pri obliki in da sc vas ideja, lepo in privlačno prikazana, nc bo prijela?
Nc, tega nikakor nc verjamem, in sicer iz dveh razlogov. Najprej za to nc, ker sem videla mnogo lepih duhov, ki so jih zmešali in peljali strašni sofizmi, ker so jih načeli prezgodaj, brez zadostnega nezaupanja napram njim in ker so preveč zaupali vase. Še več sem pa poznala ljudi, ki sc jim je izprcmenil nasmeh, pogled in duša, ne da bi se tega zavedli in na katerih jc očividno ležala mora. takozvanega »lahkega čtiva«, ki je na tako slabem glasu in ki deluje kakor strup, ki uporfne vse, kar je ravnega. Ne, prepričana sem, da nesramnost, ena naj. bč tudi rteoii&lna. in
prav. Krščanstvo in pa politična stranka sta pa dve različni količini. Vi sicer tega ne priznavate, jc pa dejansko tako. Krščanstvo jc staro, politične strun ke v sedanji obliki so pa razmeroma precej mlade. Politične stranke se menjavajo, rastejo in propadajo, krščanstvo jo pa izven strank, je ostalo iu bo ostalo. Če se pa vpliv, vere in krščanstva parlamentarno pobija, morajo biti tudi stranke, sloneče na krščanskih načelih, ki verske dobrine parlamentarno branijo. Pa to ni bilo v resnici že filozofiranje. Da se povrnemo k stvari, moramo konstatirati, da glasilo socialdemokratsko stranko zmago splošne ženske volivne pravice ni pozdravilo kot velik uspeh demokratičnega načela, ampak je porabilo to priliko, da je lopnilo po SLS, ki je edina v tem primeru izvoje-vala zmago tega načela. Tn metodo smo ml označili za nedostojno. In pri tem ml obstajamo, pa naj bo naša sodba komu ljuba ali neljuba. Izražamo pa ponosno željo, da ee povrne tudi v medsebojno boje strank ona stopnja dostojnosti, ki je navadna s civilnem občevanju ljudi med seboj.
-f Pokrajinske vlade. Kakor so je poročalo iz Belgrada, se vprašanje pokrajini skih vlad v ministrskem svetu ne bo obravnavajo preje, t-ego se vrne v Belgrad g. Protič. Vesti, da bi morale pokrajinske vlade podati ostavko, predno se reši vpra-* šap je pokrajinskih vlad, ne odgovarja res-* niči. Ako poda ostavko katera pokrajin* ska vlada, ima za to specifično razloge, kakor jih je imel šef bosansko vlade dr, Srskič, ki je že dvakrat podal ostavko, ker deželne vlade še do danes ni mogel sesta« viti. Pokrajinske vlade odstopijo, kadar bo za to povoda vsled kakega tozadevnega sklepa ministrskega sveta. Posamezni ministri pa nimajo nobene kompetence, da bi izdajali take pozive. Ključ za sestavo no-, vih pokrajinskih vlad bo isti, kakor je veljal za sestavo koncentracijske vlade, to je številna moč parlamentarnega zastopstva posameznih strank, ki pridejo v poštev. Znano je, da razmerje parlamentarnih skupin po njihovi številni moči po pokrajinah ni isto kakor je v centralnem parlamentu in bo zato sestava pokrajinskih vlad drugačna nego jc sestava centralne vlade.
-j- Kunov komisar pred Sodiščem. T« dni je stal pred sodiščem v Budimpešti komisar bivše Kunove sovjetske »vlade« Žid Oskar Levai, ki je imel nalogo, za-treti protircvolucijo v Kiskorosu. Obtožnica mu je očitala, da jc dal usmrtiti tri osebe: enega nadporočnika in dva kmeta. Priče —- med temi vdove usmrtenih žrtev — so pretresljivo opisovale, na kako nezaslišano krut način so se usmrtitve izvršile. Truplo nadporočnika jc druhal pO usmrtitvi — vse pred očmi komisarja Le-vaia — oropala ne samo vseh dragocenosti, ampak tudi obleke in celo čevljev.. Eden obeh kmetov je s povzdignjenimi rokami prosil milosti, sklicujoč se na svojih šestero otrok, a Levai mu je odgovoril z brco v trebuh. Tako so na drevesu sredi trga kmalu visela tri trupla a pod drevesom jc boljševiška godba igrala interna-cionalo, a Oskar Levai jc imel široko-usten govor, v katerem je z enako usodo zagrozil vsakemu, ki bi sc drznil nasprotovati delavski diktaturi, Pred sodiščem sc' je obnašal Levai skrajno nesramno. Smejal sc jc s soobtoženci in odgovoril na obtožbe prič, da bi bil dal usmrtiti še nešteto drugih protirevolucionarjev, ako tega nc bi bila preprečila italijanska misija. Potem sc pa socialisti zgražajo nad
zmota navadno nc more iti skozi duha ne da bi pustila v njem svojih sledov in da izgube najpoštenejše ženske in najpošte-nejši možje nekaj na svoji časti, ako či-tajo nesramne knjige.
Pa tudi čc nc bi bilo te izkušnje, alt nc bi tudi sam razum zadostoval, da, se človek prepriča o neresničnosti in pogu-bonosnosti tega predsodka o indelerent-no.m čtivu? Trditi, da nobena knjiga ne more škoditi ustaljenemu duhu, se pravi trditi eno izmed teh dveh stvari: ali da človek ne more grešili ali pa da eno izmed prvih sredstev spoznanja nima nika-kega vpliva na stvaranjc duha,
° Treba jc izbirati in slediti neko pro-gresijo. To je glavna težkoča. In to je tem težje, ker jc skoro zmerom naravnost otročje deliti knjige v dobre in slabe. Gotovo se najdejo knjige, ki so absolutno slabe. Toda mnogo dobrih knjig je dobrih sstno relativno; vprašanje tn odgovor je in mora biti subjektiven, individualen in to, kar jc za enega ali za eno dobro, lahko drugemu škodi. Čc bi hotela podati formulo, bi se ustavila pri tej-lc: človek mora biti vzvišen nad knjigo, ki jo hoče čitati. Toda razumite me prav! S tem ne trdim, da jc treba brati lc knjige, ki bi jib bil tudi človek v stanu napisati! Važnost knjižnic bi s tem padla na ničlo. Reči hočem samo, da jc treba vedeti ali slutiti, da ima človek že v sebi samem in po svoji vzgoji dovolj močno moralno zavest, da mu dobre strani kake knjige koristijo, slabe pa ne škodujejo.
iDalic.l
»belim terorjem« na Ogrskem! Nad grozodejstvi Kunovccv se pa niso zgražali in jih še sedaj popolnoma zamolčujejo.
Dnavn« novice.
—	»Politični katekizem ali kaj mora vsak državljan vedeti o politiki« se imenuje knjižica, ki jc izšla ravnokar in se naroča pri tajništvu Slovenske ljudske stranke v Ljubljani. Vsebina je nastopna: Uvod. (Kaj je družba. Kaj je politika. Važnost politike.) Kdo ima v posameznih državah moč v rokah. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in bivša avstro-ogrska monarhija. 1. Slovenci nismo več narod druge vrste. 2, Jugoslavija je tako bogata, da ne bo nikomur več treba izseljevati se. Glavne stranke med Slovencu (Predavanje na poučnem tečaju J. K. Z. v Ljubljani dne 12. 1. 1920.) A. Jugoslovanska demokratska stranka, B. Jugoslovanska soc. dem, stranka. C. Slovenska ljudska stranka. Posamezne stranke v naši državi, I. Stranke bivše kraljevine Srbije. Stranka neodvisnih radikalcev. Radikalni disidenti. Samostalci. Naprednjaki, Na-cionalci. Komunisti. Poslanci iz Črne gore, II, Stranke iz pokrajin bivše Avstro-Ogrške. i. Jugoslovanski klub. 2. Demokratska zajednica, 3. Socialno-demokra-tična stranka- 4. Narodni klub. 5. Posamezne manjše skupine. Pregled vseh klubov. Nekatera važna sodobna vprašanja, il, »Kmet kmeta«. 2. Duhovščina in SLS. 3, Ali je SLS nasprotna izobrazbi? 4. Valutno vprašanje. 5. Zakaj nam je potrebna močna, lepo urejena država? — Naši rojaki pod italijanskim jarmom. 6, Vzroki svetovne vojske: a) Nasprotje med Francijo in Nemčijo, b) Nasprotje med Anglijo in Nemčijo, c) Zrelost Turčije za razpad. Sredstvo proti novim vojskam. Vsem bivšim vojakom. Našim mrtvim. Dostavek, — Knjižica stane s poštnino vred 6 kron.
—	Umrla je 17. maja v Tržiču Katarina Župec, soproga strojarja in odbornika Delavske zveze. Ker je bila članica ženskega odseka društva sv. Jožefa in ženske Marijine družbe, sta se pogreba udeležili z zastavami in venci društvo sv. Jožefa in Marijina družba. Pevski zbor ji je zapel v slovo dve žalostinki. Naj počiva y. miru!
—	Razpisuje se vsled smrti stolnega kanonika in prelata Janeza Flisa izpraznjeni kanonika t vladarjeve ustanove pri ljubijanski stolnici. Prošnje je naslo-cviti na poverjeništvo za uk in bogočastje S Ljubljani. — Dalje se razpisujeta župniji: Krško, odvisna od proste škofove podelitve, in župnija Radeče pri Zidanem mostu, stoječa pod patronstvom graščine Novi dvor (Weixelstein). Pravilno naslovljene in po predpisih opremljene prošnje je poslati ordinariatu do 15. junija 1920. — Na kasneje došle prošnje se ne bo moglo ozirati.
_ Prošnje na naknadno kolkovanje
bankovcev. Ministrstvo za finance objavlja, da bode reševala te prošnje posebna komisija treh oseb pri generalnem inšpektoratu tega ministrstva pa samo, v kolikor so bile prošnje vložene pravočasno, to je do vštevši 10. marca t. 1. Prošnje, ki so so vložile še le pozneje, so ne bodo jemale y pretres.
—	Porotne razprave pri deželnem sodišču v Ljubljani. Na prvi teden so se razpisale sledeče razprave: na torek dne 25. maja 1920 zoper Ivana Avbelja zaradi hudodelstva umora; na sredo dne 26. maja zoper Rozalijo Dolinškovo zaradi hudodelstva detomora in zoper Josipa Kopača in pet tovarišev zaradi hudodelstva tatvine; na četrtek dne 27. maja 1920 zoper Ivana Ankrsta in dva tovariša in pa zoper zoper Ivana Ambroža in dva tovariša za radi hudodelstva tatvine; na petek dne 28. maja 1920 zoper Josipa Bohutnika in dva tovariša in pa zoper Josipa Gorjanca zara-iii hudodelstva ropa in na soboto dne 29. maja 1920 zoper Janeza Šimenca, zoper Pavlo Nanutovo in zoper Albina Žagarja zaradi hudodelstva tatvine.
—■ Pristojbine porotnikov. Porotniki, Katerih bivališče je oddaljeno od kraja (porotnega sodišča več ko 7.5 km, dobivajo, &ko to zahtevajo, odškodnino za potne Stroške za enkratno potovanje iz svojega bivališča na kraj porotnega sodišča in nazaj ter odškodnino za večje stroške pretirano in prenočišča. Za vožnjo po železnici gre porotnikom odškodnina za vožnjo m III. razredu; če nc morejo uporabljati železnice, pa kilometrina, ki znaša 2 K 50 Brin. za kilometer. Kot odškodnina za večje istroške prehrane in prenočišča gre porot Bikom za vsak dan bivanja na kraju po šotnega sodišča 40 K. Ako je porotnik, iElgar bivališče ni oddaljeno od kraja pohotnega sodišča več kot 7.5 km, vsled zaposlenosti pri porotnem sodišču primoran obedovati izvun kraja svojega bivališča, ilobiva, ako to zahteva, kot odškodnino za ivečje stroške prehrane 15 K za vsak obed; če pa mora iz istih razlogov izvun kraja svojega bivališča prenočevati, razen tega Zft vsako noč prenočnino v znesku 25 K.
—	Tržič. V proslavo i70letnice pre-Siiellfitia. ti. knezoškof a. oriredi druitvoJ^cfiid
sv. Jožefa na nedeljo presv. Trojice svečano predstavo v dvorani »Našega doma«. Na sporedu je petje, govor in igra »Ljubezen in sovraštvo«.
Društvo za mladinsko oskrbo in zaščito dece za tržiški sodni okraj je imelo preteklo nedeljo izredni občni zbor. Na tem je bila sprejeta sprememba pravil, ki odgovarjajo sedaj zahtevi glavnega odbora v Ljubljani. Od zadnje seje je bilo rešenih 48 dopisov, tičočih se raznih podpor in mladinske oskrbe. Dnevnemu zavetišču se je izročila v oskrbo zopet ena deklica. Govorilo se je o ameriški podporni akciji, za katero je pripravljeno tudi to društvo nekoliko prispevati,
—	Tomišelj. V sredo 19. maja se je preselil č. g. župnik Jožef Knific iz To-mišlja v Gorje na Gorenjskem. G. župnik je deloval nad 25 let na Ižanskem in ustanovil v Tomišlju novo župnijo. Na večer pred odhodom so mu zapeli Orli iz Iga odhodnico. G. župnik je spregovoril mladeničem nekaj spodbudnih besedi, jih prijazno pogostil in daroval društvu 300 K. Bog plačaj in obilo sreče v novi lepi župniji!
—	Novinarska vest. Dne 21. t. m. je bila seja zveze belgrajskih novinarjev, ki je izvolila nov odbor. Prisotnih' je bilo 21 novinarjev. Za predsednika je bil izvoljen Milan Savčič, za prvega podpredsednika Mihael Solkič, za drugega podpredsednik Josip Tanovič in za tajnika Ljuba Popovič.
—	Tečaji za orožnike. Poleg orožniške in častniške šole v Kamenici se pri vsaki orožniški brigadi ustanovi poseben tečaj za izvežbanje orožnikov. Ti tečaji bodo trajali dva do tri mesece. Vršila se bodo predavanja o preiskovalni službi. Na ta način se bodo orožniki izvežbali za samostojno službo na orožniških postajah'.
—	Avtomobilske vožnje. Avtomobilska prometna delniška družba v Ljubljani otvori redni avtomnibuspromet o Binko-štih skozi romantično Kokrsko dolino in preko Jezerskega sedla v Železno Kaplo. Avto bo odhajal iz Kranja ob 15. in dospe v Železno Kaplo ob 18. Odhod iz Železne Kaple ob 5. zjutraj, prihod v Kranj ob 8. dopoldne. Pristojbina za predznambo sedeža stane 5 K. Prijaviti se je vedno le na končnih postajah ali v Kranju ali v Železni Kapli. Začetkom junija pa se otvori že tudi redni promet na drugi progi: Ve-trinj—Vrbsko jezero (ob celi obali). Kokr-ska dolina — planinsko letovišče Jezersko — kopališče Bela — planinsko letovišče Železna Kapla pod Ostrcom (Obir) s planinsko kočo in meteorologičnim opa-zovališčem kakor posebno tudi letovišče in kopališče Vrbsko jezero so najodlič-nejše tujskoprometne postojanke v severni Sloveniji, zato turistom, izletnikom in letoviščnikom najtopleje priporočamo omenjeni avtomobilski progi.
—	Južna železnica. Z Dunaja se nam poroča, da sta se dne 20. t. m. volila v upravni svet južne železnice gg. industri-jec Drag. Hribar in dvorni svetnik Fr. pl. Šuklje. Kakor utegne biti znano, je bil ta upravni svet v prejšnjih letih domena aktivnih politikov, in sta bila slednjič vanj pozvana nemška poslanca vitez Pantz in Dobernig. Sedaj pa spoznava družba, da si mora pridobiti zaupanje in sodelovanje zlasti v gospodarskih krogih. Zato je povabila v upravni svet neaktivne politike, ki se naj pečajo z gospodarstvom in upravo tega za Slovenijo izredno važnega ve-lepodjetja, posebno v sedanjih časih je treba previdnega gospodarstva v vsakem pogledu.
—	Jugoslovanski generalni komisari-at za tujski promet v Sloveniji uljudno opozarja, da vzpričo ogromno zvišane poštnine ne more odgovarjati na razna vprašanja in ne odpošiljati prospektov, ako ne bo priložena znamka za odgovor, oziroma za pošiljatev prospekta.
—	Velika zaplemba usnja. V Tržiču je oblast zaplenila velikansko množino usnja tovarnarju, inženerju Karolu Polak. Usnje j c bilo skrito po raznih shrambah. Ljudem, zlasti čevljarjem manjka usnja, tu ga je pa bilo nakopičenega za nekaj vagonov.
—	Izobraževalno društvo v Mekinjah
priredi 24. maja t. 1. (na binkoštni ponedeljek) ob pol petih popoldne slavnost v spomin sedemdesetletnice presvitlega g, knezoškofa. Na sporedu so poleg govora in deklamacije z živo sliko mešani in moški zbori ter tamburaške točke. (k)
—	Koroški Slovenci prirede na obletnico majniške deklaracije in obletnico osvobojenja dne 30. majnika 1920 na javnem trgu v Borovljah manifestacijski shod. Govore razni domači govorniki. Začetek shoda ob treh popoldne (novi čas). Po shodu se vrši na vrt,u hotela Just ljudska veselica, pri kateri sodelujejo vojaška godba in razni pevski zbori iz Rožne doline. — Vstopnina k veselici 3 K. — Narodni odbor.
—	Za Koroško. Zavedna slovenska oseba na Koroškem je ob priliki obletnice osvoboditve koroških Slovencev iz nemške sužnosti darovala Narodnemu svetu v Borovljah za propagandne svrhe znesek 500 kron. Da bi našla mnogo posnemoval-
desetoriti. Tudi Korošci sami moramo nekaj prispevati za svojo popolno in končno osvoboditev. Bogatejši koroški Slovenci, spomnite se tudi vi ob tej priliki in darujte kaj svojemu narodnemu odboru! Premožnejši rodoljubi iz Slovenije in ostale naše države, priskočite nam na pomoč! Dela je dovolj, manjka le sredstev. Spomnimo se samo na Nemce. Avstrija iu Nemčija — država in zasebniki — žrtvujejo milijone za propagando na Koroškem. Boj je hud! Podprite nas gmotno in s tem tudi moralno. Zavest, da ljubite tudi vi to lepo Koroško, nam bo izdatno olajšala delo. — Darove sprejema: Narodni svet v Velikovcu in Narodni svet v Borovljah.
— V Mariboru se nahajata dva zdravnika z istim imenom »dr. Ipavic«. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja za enim ali drugim, objavljamo, da ordinira specialist z Dunaja za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Gosposki ulici št. 46, zdravnik dr. Karel Ipavic pa v Cankarjevi ulici št. 1,
Ljubljanska novic«.
lj Krščansko-socialne organizacije v Ljubljani prirede o priliki 70letnice knezoškofa dr. Jegliča jubilejno slavnost s sledečim sporedom: V petek, 28. maja t. 1., ob pol 9, uri zvečer podoknica društva katoliških rokodelskih pomočnikov in sale-zijanske godbe z Rakovnika. Zbirališče v Rokodelskem domu. — V soboto, 29. maja t, 1., ob 9. uri zvečer slavnostni koncert pevske zveze »Ljubljana« v veliki dvorani Uniona, — V nedeljo, 30, maja t. 1., ob 10, uri slovesna sv. maša v stolni cerkvi. Po sv, maši poklon društvenih deputacij. Popoldne ob 2, uri v Ljudskem domu izredni občni zbor Orlovske zveze, na katerem se izvoli presv, g, knezoškof za častnega člana. Ob 5, uri popoldne slavnostna akademija v veliki dvorani Uniona, pri kateri nastopijo vzorne telovadne vrste orlovske organizacije. — Vstopnina: Sedeži po 20, 15 in 10 K. Stojišče 5 K. — Predprodaja vstopnic v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Čisti dohodek akademije je namenjen za Prosvetni dom v Ljubljani. — Pridite, da skupno proslavimo 701etnico našega cerkvenega vladike. — Prireditveni odbor.
lj Birmovanje v ljubljanski stolnici v binkoštnih praznikih. Binkoštna nedelja: 1. Predpoldan: Ob poldesetih (V2IO) slovesna škofova sv. maša. Po končani sveti maši, krog polenajstih (Vgll), se prične delitev sv. birme. Zadnji blagoslov svete birme se bo podelil ta predpoldan dva krat, prvič krog poldvanajstih	dru-
gič k sklepu. 2. Popoldan: Ob poltreh (y23) slovesne večernice, ob treh (3) začetek birmovanja, zadnji blagoslov svete birme samo ob sklepu in po sv. birmi slovesne litanije, — Binkoštni ponedeljek: Ob desetih (10.) slovesna sveta maša, po sv. maši, krog enajste (11.) ure, začetek birmovanja. Zadnji blagoslov k sklepu sv. birme.
lj Iz pisarne dramskega gledališča.
Vsa društva, organizacije in privatne osebe naj blagovolijo nemudoma vrniti vse izposojene knjige, igrokaze, uloge, note. Arhivu manjka dosedaj okolo 200 del, ki so bila vsa izposojena, a ne vrnjena. Gledališče trpi vsled tega ogromno škodo in v bodoče ne bo več izposojalo svojega materijala.
lj Cvetlični dan v prid medicinski knjižnici Društva jugoslovanskih medi-cincev v Ljubljani se vrši dne 29. maja popoldne in dne 30. maja. Pričakujemo, da bo prebivalstvo znalo ceniti trud in skrb ljubljanskih medicincev za strokovno knjižnico in z najizdatnejim sodelovanjem omogočilo cvetličnemu dnevu čim lepši uspeh.	(k)
lj Nova šolska oblast v Ljubljani?... Od več strani so nam došle pritožbe, da so nedavno po vseh ljubljanskih ljudskih in srednjih šolah delali reklamo za udeležbo mladine pri telovadni prireditvi v »Unionu«, Ker je bila vsa stvar v »Unio-novi« dvorani in je bila udeležba po šolah priporočena, so starši brez pomiselka vsevprek dovoljevali udeležbo. Ko so pa zvedeli, da je telovadbo aranžiral neki ženski odbor sokolstva, so se starši, ki nikakor ne zaupajo svoje dece sokolski »vzgoji« in ki poznajo svobodomiselne namere so-kolskih društev, upravičeno pritoževali, Zvedeli smo, da je reklamna vabila šolskim vodstvom pošiljal odbor ženskega telovadnega (t. j. sokolskega) društva, ki je na ta način zlorabljal šole in šolska ravnateljstva, oziroma vodstva. To je pač drznost, ki jo priporočamo šolski oblasti v resno presojo. Katera je prva šolska oblast v Ljubljani, ali odbornice sokolstva, aU višji šolski svet? — Nič ne rečemo proti telovadbi in telovadnemu nastopu kot takemu; toda izvabljati mladino potom šole na take limanice in delati reklamo potom šole in učitelistva za so-kolstvo, tega nc smemo trpeti in ne bomo trpeli. Pustite šolo šoli, mladino vzgojiteljem in ne ustvarjajte iz šolskih svetišč političnih arčn!
sc vrše pomočniške preskušnje dne 28. maja t. 1. v mestni klavnici. PrizadPti se naj zglase 26. maja popoldne pri zadrugi, (k) lj Umor pri Kosezah. Mož, katerega so našli mrtvega v gozdu pri Kosezah, je bil brez dvojbe umorjen in gre najbrže za roparski umor. Kdo je bil nesrečni rajnik, se še ne ve. Ležal je mrtev pokrit z odrezanimi smrekovimi vejami vsaj šest tednov tam, kjer se je truplo slučajno na: šlo. Sodna komisija si je v petek ogledala v draveljski mrtvašnici mrliča, katerega so takoj nato pokopali, ko je komisija vzela s seboj vse stvari, v katere je bil rajnik oblečen. V Šiški in v Kosezah je prebivalstvo zelo prestrašeno in se boji iti celo na delo, ker se tam v gozdičih za prijaznim Rožnikom klatijo cigani in drugi sumljivi elementi, ki se tam skirvajo, ne da bi se kdo zmenil zanje. Upamo, da oblasti do-ženejo, kdo je umorjeni in kdo ga je usmrtil, četudi vemo, da bo to zelo težavno delo. Zadnji umor nam dokazuje, kako neobhodno potrebno je, da se varnostna straža pomnoži in da se organizirajo posebni oddelki varnostne straže, preskrbljeni vsaj s kolesi, ki bodo morali smotre-no v samotnih krajih preganjati temne, zločinske elemente.
lj Kolo znamke »Kinta« je bilo ukradeno 22. t. m. ob desetih dopoldne gosp. Evgenu Bolaffio; kolo je črno pleskano z rumenimi žarki.	;	>„•
lj Zadruga mesarjev in prekajevaleev
Ered plebiscitom ba treba delo sfi-^v HnMUutf nazoaaia ».volim članom* da
Najnovejša poročila.
NOVA ITALIJANSKA VLADA.
LDU Riip, 21. maja. (DKU) »Agenzia Štefani« poroča: Novi kabinet jc sestavljen takole: predsedstvo in notranji posli Nitti; zunanje stvari Sialoja; kolonije Ruini; zaklad Schanzer; finance Nava; dela Teano; poljedelstvo Micheli; industrija Abbiate; pravosodje Falcioni; vojna Rodino; mornarica Cecchi; pouk Torre; odrešene pokrajine Lapegna; pošta Paratore.
REŠKO CERKVENO VPRAŠANJE.
Zagreb, 21. maja. Jugoslovansko katoliško akademično dijaštvo je danes razpravljalo na svojem sestanku o odcepitvi Reke od senjske škofije ter izjavlja: Prihod papeževega delegata Celza Constan-tinija na Reko opisujejo italijanski listi in po njih tudi nekateri naši listi v zmislu, kakor da je Reka odcepljena od senjske škofije. Jugoslovansko katoliško akademično dijaštvo je prepričano, da so te vesti neresnične in da jih širijo zastopniki italijanskega imperijalizma na eni strani zato, da oslabe odpornost jugoslovanskega naroda v njegovem pravičnem boju za Reko in druge naše kraje, ki so jih zasedli Italijani, na drugi strani pa zato, ker hočejo, da bi Sv. Stolica ustanovila italijansko škofijo na Reki in da bi s tem oslabili položaj naše mirovne delegacije v njenih pogajanjih z italijansko vlado. Protestirajoč proti tej nedostojni propagandi, se obrača jugoslovansko katoliško akademično dijaštvo na naše državno vodstvo, kakor tudi na naše cerkvene dostojanstvenike, da preko našega poslaništva posredujejo pri Sv, Stolici in da preko svojih zakonitih političnih činiteljev našega kraljestva podvzamejo energične korake, da se ta propaganda onemogoči. Odcepljenje senjske škofije od Reke bi bil čin, ki bi prizadel največ škode ne samo naši državi, temveč tudi katoliški Cerkvi. Ponovili bi se zopet verski boji, ki so nastali na ozemlju našega kraljestva v prošlosti, zlasti radi tega, ker poizkuša italijanska država izrabiti cerkveno organizacijo v šovinistične namene. Svoboda v Jugoslaviji pa ima tudi veliko nalogo. Sedaj, ko more jugoslovanski narod stopiti v direktno zvezo s Sv. Stolico, mora nasto-i piti tudi svobodna doba v cerkveni politiki, ki so jo naši neprijatelij hoteli izrabiti v škodo našega naroda. Prepričani smo, da bosta jugoslovanska vlada in jugoslovanski episkopat uredila naše cerkveno-politične odnošaje s Sv. Stolico, pri čemer želi Sv, Stolica Cerkvi svobodo, ki naj bi ji bila v bodočnosti zagotovljena,
TURKI NAPADLI FRANCOZE.
LDU Amsterdam, 22. maja. (DKU) »Times« poročajo iz Carigrada: Francosko posadko v Urfi, kateri je bil dne 10. aprila po 61dnevnem obleganju obljubljen prost odhod, so napadli turški nacionalisti. Od 400 mož francoskega krdela pod poveljstvom evropskih častnikov je ostalo živih samo 100 mož.
MIROVNA POSVETOVANJA.
LDU Pariz, 21. maja. (DunKU — Havas,) Poslaniška konferenca je ob navzočnosti maršala Focha razpravljala o ojače-nju policijskih čet v glasovalnem okrožju Allensteinu in Marienwerderju ter pripravila odgovor na vprašanje nemškega in poliskpga odposlanstva glede roka glasovanja. — Poslaniška konferenca je odobrila nemško-poljski dogovor glede železnic. — Madžarski odgovor, ki bo izročen popoldne, je baje ugoden. Odposlanstvo je baje prejeJq mandat za »odpis mirovne JZG&sdhe.
Narodno gledlfte.
Opera.
23.	maja, nedelja: »II Trovatore«; izven abonementa.
24.	maja, ponedeljek"; »Pagllacl«; balet: »Kraljica lutk«, izven abonementa,
25.	maja, torek: zaprto.
Drama.
23.	maja, nedelja: »Pohujšanje v, dolini Šentflorijanski«, izven abonementa.
24.	maja, ponedeljek: »Vrag«, delavska predstava, izven abonementa.
25.	maja, torek; >Vsiljenka«, »Satoma«, abonement C. j
Prosveta.
pr Časopis za zgodovino in narodopisje je izšel v svoji prvi letošnji številki. Izdaja ga Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje ga prof. Fr. Kovačič. Časopis prinaša sledeče zanimive razprave: Kos dr. Fran: Doneski za krajevne kronike (Slovenji Gradec, Ptuj), Franc Kovačič: Mariborsko vprašanje, (V tem članku se razpravlja vprašanje o prebivalstvu v spornih delih naše Štajerske.) Dr. Fran Mohorič: Prekmurje in Medjimurje. (Tudi ta članek je danes zelo aktualen in zato zelo zanimiv. Pisan je zelo tehtno in nam pred-očuje prosvetne, dejanske in duševne stike, ki jih imamo Slovenci s temi, do zdaj skoraj pozabljenimi brati. Dodano je tudi zanimivo poglavje: Slovenska književnost v Prekmurju in Prekmurje in Medjimurje v slovenskem pesništvu. — »Izvestja« prinašajo več zanimivih drobtin, v rubriki »Slovstvo« so omenjena znamenitejša nova zemljepisna ali zgodovinska dela. — Ud-nina društva stane 10 K, udje dobivajo za to »Časopis«. Društvo kliče po pomoči, da •mu bo mogoče tudi zanaprej izdajati to važno in potrebno glasilo.
pr Narodna zaštita. Slobodan i neza-visan list za zaštitu djecc. Izdaje: Oblasni odbor državne zaštite djecc i mladeži iz Hrvatske, Slavonije, Medjimurja i Istre. Urejuje dr. Duro Basariček. — Izšle so štiri skupne številke tega lista z zelo bogato vsebino, ki prinaša 49 zelo zanimivih in aktualnih člankov, ki razpravljajo o zaščiti naših otrok. Na koncu ima list tudi prilogo z obilnimi slikami. Ta zvezek stane 15 K.
pr »Vaška šola« se imenuje nova opera, ki jo je uglaisbil Feliks Weingartner in ki so jo igrali na Dunaju. Tekst je obdelava neke japonske drame, poln groze, smrtnega strahu in trpljenja materinske duše. Opero ne štejejo k uspelim uprizoritvam; kritike sodijo, da glavni motiv ne pride psihološko dovolj do veljave.
pr Marija K m e to va:BHke. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. Mala 8°,
43 strani, Broš. 8 K. — Ta knjižica prinaša dvanajstero krajših In daljših črtic pisateljico Marije Kmetove. »Preveva jih nežna erotika, polna iskrenega občutja, ko govori o sanjah ženskega srca, o prevarani ljubezni, o sorodnih dušah,« piše neki kritik; knjiga jc tudi samo s tega ženskega vidika zanimiva. Včasi sc zdi, kot da je bila radi enega stavka napisana črtica; drugič je v hlastnih, kratkih, rezko pretrganih stavkih naznačena snov za roman, ki ji je treba šele obdelave. »Litika v fino izbrušeni prozi« nam ne ugaja; tako opisovanje spominja na nezrelost stila in okusa. Vendar opozarjamo na knjigo, ki je svoje vrste in zanimiv donesek v našom leposlovju.
pr Pesmi o kravi, petelinu, bolhi, opici in kozi. Zložil Fran Lorgor. Ta drobna knjižica je izšla v samozaložbi in stane 4 krone. Nekaj posebnega v naši literaturi, humor v teh žalostnih časih so te pesmi, malo boljšo od onih, o katerih je zapisal Valentin Vodnik: »Pesmi iz Kranja so polne... itd.« Vrste naših pesnikov gosp. Lorgcr to pot še ni obogatil, pač pa vrsto posebnežev v našem slovstvu. Lc kot takega ga omenjamo.
Cer&veni vestnik.
c Na Rakovniku 24. maja. Jutri, bin-koštni ponedeljek bo povodom praznika Marije Pomočnicc na Rakovniku ob pol desetih pontifikalna sv, maša, popoldne ob pol štirih govor, nato slovesna procesija. Po službi božji nastop gojencev-telovadcev in koncert salezijanske godbe, c Križevniška moška Marijina dražba obhaja v ponedeljek, 24. maja svoj glavni družbeni praznik Marijo Pomočnico kristi-janov. Zjutraj oh pol 7. uri bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob pol 6. govor in slovesne pete litanije ter da-rovanjo v družbene namene. — Prosi se prav številne udeležbo.
c Na Slovaškem sc preganjanje Cerkve še ni ustavilo, Čehi so pregnali škofa grofa Nikolaja Batthyanyi-ja v Nyitri, in škofa Radnai-ja. Spočetka so mislili, da je treba v tej aferi imeti pred očmi zgolj na-sprotstvo do Ogrov, toda pravi vzrok je čedalje bolj očividen. Češka vlada je pregnala omenjena škofa, da bi se laglje polastila velikih posestev teh škofij. Tj sodbo potrjuje dejstvo, da so pustili revnega škofa v Rozsnyo na svojem mestu, dasi ni zmožen slovaškega jezika. — Tudi redovne hiše zaplenjujejo: dominikanci so bili pregnani, uršulinski samostani zaprti.
c Na Bavarskem. Dne 20. aprila so imeli v Monakovem (v ministrstvu za uk in bogočastje) posvetovanje, kako pospešiti nabavo cerkvenega zvonjenja. Posveta so se udeležili tudi cerkveni zastopniki. Cule so se tožbe, da zlasti premožnejše
občine preveč hite in tako cene zvonilu le dvigajo. Dognalo se je, da država ne premore dovolj blaga (medi in cina), da morajo cerkvcne občine same za to poskrbeti, toda polagoma in z ozirom na silo in potrebo, Vse delo je razdeljeno na več let. —
Orlovski vesftnfk.
Izredni občni zbor Orlovske zveze bo
v nedeljo 30. maja 1920 ob 4. uri popoldne v Ljudskem domu (I. nadstr.). Dnevni red: 1. Izvolitev presv. knezoškofa ljubljanskega častnim članom O. Z. 2. Odobritev novega poslovnika. Vsak odsek je dolžan poslati po dva zastopnika, dalnji odseki pa pooblaste lahko okrožno pred-sedništvo. Delegatje pridejo v krojih. Zbirališče ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni (3. nadstropje). Ob 10, uri pontifikalna maša v stolni cerkvi. Predsednik,
Turistka in šport.
Prvenstvene nogometne tekme. Na
binkoštno nedeljo in ponedeljek, 23, in 24. maja, se vršijo na prostoru S. K, Ilirija sledeče prvenstvene tekme: Nedelja ob 17. uri: Slovan — Celjski atletiki, ob 18, uri 30 min,: Ilirija — Rapid. Ponedeljek ob 17. uri: Ilirija — Celjski atletiki, ob 18. uri 30 minut: Slovan — Rapid. — Blagajna se odpre ob 16. uri. Vstopnina običajna. Ob vsakem vremenu.	(k)
g Kmetijska šola na Grmu priredi meseca junija sledeča dvodnevna kmetijska tečaja: I, Vinogradniški tečaj dne 7. in 8. junija, II. Čebelarski tečaj dne 11. in 12. junija. Pouk, kateri se začenja vsakokrat ob 9. uri dopoldne, bo pri vseh navedenih tečajih združen s praktičnim razkazovanjem. Kdor se želi udeležiti teh tečajev, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, in sicer: za vinogradniški tečaj do 1. junija t. 1., za čebelarski tečaj do 8. junija i. 1. Revnejšim udeležencem tečajev da ravnateljstvo v omejenem številu prenočišča na razpolago.
g Borzna poročila, LDU Curih, dne 21. maja. (ČTU) Devize. Berlin 13.50, New York 569, London 21.70, Pariz 42.50, Milan 29.50, Praga 10.90, Zagreb 4.20, Budimpešta 2.40, Varšava 2.60, Dunaj 3, avstrijske žigosane krone 3.10, Holandija 296.25, Bruselj 43.50, Kodanj 92, Stock-holm 118, Kristianija 103, Madrid 94, Buenos Aircs 241, — LDU Dunaj, dne 21, maja. (ČTU) Devize. Amsterdam
(vista) 7400, Berlin 485, Bukarešta 0, Curih 3500, Kristianija 3700, Kodanj 3300, Stockholm 4200. Valute. Nemške marke 481, romunski leji 335, bolgarski levi 300, švicarski Iranki 1400, italijanske lire 1025, angleški funti 810, ameriški dolarji 195, carski rublji 265. Tečaji v prostem prometu. Zagreb 162—174, Budimpešta, pla-čila v denarju poštne hranilnice 88—98, plačila v žigosanih kronah 88—98, mažarske žigosane krone 88—102, Praga 389 do 409, Varšava in Krakov v poljskih markah 102—1J14, čehoslovaške krone 5000 aH 389—409, manjši bankovci 391—411, novi dinarji 600—650.
torovSzadla.
a Mast in loj. Člani mestne aprovizacl-je dobe v vojni prodajalni na Poljanski cesti 15, mast in loj na nakaznice mestnega magistrata. Kg masti stane K 45 in loja K 15.
a Prodaja sladkorja. Na modre sladkorne izkaznice se prodaja sladkor v apro-vizaciji na Poljanski cesti št. 15, in sicer: dne 25. maja: na štev, 28 od 8. do %9., na štev. 29 od %9. do V'10., na štev, 30 od i/210. do 14IL, na štev. 31 od y±U. do 11., na štev. 32 od 11. do %12., na štev. 33 od 3. do %4„ na štev, 34 od %4. do 1/25., na štev. 35 od Y>5. do V^6.t na štev. 36 od 3/i6. do 6. — Dne 26. maja: na štev. 37 od 8. do %9., na štev. 38 od %9. do y,10., na štev. 39 od i/2l0. do Vili., na štev. 40 od l/xll. do 11., na štev, 41 od 11. do %12., na štev. 42 od 3. do %4„ na štev, 43 od %4. do '^5., na štev. 44 od Y>5. do i/46., na štev. 45 od J/i6. do 6. — Nadaljnji spored se objavi.
a Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v LJubljani. V torek dno 25. maja se prične deliti na zadružne člane bela moka, črna moka, koruzni zdrob, koruzna moka, kaša. in sladkor, .Sladkor dobijo le tisti člani, katori so oddali sladkorne izkaznice zadrugi, in nicer 40 dkg na osebo. Moka so dobi sorazmerno v poljudni množini. Delitveni red jo vsak dan 200 številk do vštevši 1. junija. Za zamudnike in za vse druge, kateri ne pridejo v določenem času, se oddaja blago brezvrstnega reda od 2, junija dalje. Člani, kateri želo nakaznice za manufakturno blago v »Oblačilnici«, naj sc zglasijo v zadružni pisarni.
Našla se je ženska ročna torbica z razno vsebino. Dobi se pri Žgurki, Trnovski pristan, Naglasova hiša.
Izgubil se je avtoplašč, majhen, usnjat z železnimi žeblji, velikost 710X90 na potu skozi Ljubljano v Mengeš. 1000 kron nagrade pri izgubitelju inž. A. Lavrenčič, Ljubljana, Zrinjskega cesta 6/II.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natih ali, 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.	, , „ Trpite na počasni prebavt7 Z.a-
frtju? To zlo se odstrani s pravimi ellerievimi Elza krogljicami, 6 ikatljic 18 K, — Želodec okrepčujo-f.a Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubi-ca donja, Elza trg st. 134, Hrv. D
Pozor biro«!
»Helios« V. Bešter, Aleksandrova cesta št. o, Ljubljana._1913
j katera zna samostojno kuhati ter opravljati vsa hišna dela in ima veselje do otrok, se išče proti dobri plači. Kje pove uprava »Slovenca" pod št. 1945, ako znamka za odgovor.
CnHrita!n?ia dobro izvežbanega iščem jUillllUlUt JO za odvetniško pisarno ter gobe za pisarne. Ponudbe na upravo lista pod »solicitator 1946"._
ffcfom treznega in zanesljivega hlapca ldlbUl za konje proti dobri plači in hrani. Isti mora biti vajen vožnje iz gozda. Franc Ravnikar, mestni tesarski mojster, Linhartova ulica 25.
Kupijo nl/virii <*omčkl) za atrešno se UR V i! JI rezano in stare vrste strešno opeko. Ponudbe na opekarna I. Oražem, Selo 30, Moste pil Ljubljani.
Kupi so večjo todnnnu če tudi pre-množino starih IBMullUV perelih. -Ponudbe pod »Testone" na upravništvo „Slovenca".	1973
Pr0daVMbSOdOV. P.O80dbe«Pna
9« nekaj
upravništvo .Slovenca",
1074
Nramai 20 omar za led ^SffiK
piva in shranjevanje mrzlih jedi. Nadalje imam 42 okroglih miz, trikrat pleskanih porabnih za gostilničarje. Simon Praprotnik, mizarski mojster, Jenko va ulica čtev. 7._1907
Sprejmeta se izurjena v kmetskih
delih, druga za domača dala in izurjena šivanju — se sprejmeta v gostilni ?r: »Rsc!« Sp
Stenska plamena sirena
jalom 2'X3'j m v najboljšem stanju se ceno PRODA. Naslov pove iz prijaznosti uprava .Slovenca* pod št. 2003.,
l/ni lironlfrl 2eli vstopiti v trgovino z Mil UlbllAU meš. blag. 15 letna deklica poštenih staršev. Naslov pove Kmetijsko društvo v Št. janžu na Dolenjskem.
s 7 stanovanji v Sp. Šiški, Nova ulica št. 228, zaradi selitve naprodaj.
za privezovanje trt in sadnega drevja, dalje tudi razna semena prodaja Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva c. 8.
nalila - litje
lllonpn na srednje veliko posestvo v UtUPub Belikrajini se sprejme takoj. Zahteva se poštenost. Plača 200 kron mesečno. Ponudbe z opisi dosedanjih služb na upravništvo lista pod šifro »Belokrajina«.
nn | If zdrav prvovrsten |lll I i\ prodaja dokler traja zaloga Koroška gospodarska družba v skladišču »Balkan« Ljubljana Dunajska cesta. Prodaja od 8-12 ter od 2-5 tire vsak dan.
Novi Met
trg-
Dunajsko delo, odda se v trgovini Barborič, Mestni
Kupi se majhno nflCOCflHl Ponudbe (kmetijsko) |JUdbJllU. na upravo tega lista pod »kmetija«. 1947
Vila ob Vrbskem jezeru na Jugoslo-1UU vanskem ozemlju s celotnim inventarjem, kopališčem, lopo z ladijo in ca 3. orali zemljišča, obstoječega iz goznih, vrtnih in njivskih parcel se proda. Pojasnila m dobe v Ljubljani, Pred škofijo št. 13, I. nadstropje.
Pmilfl CD * 4 lepe, ročno izdelane že-riUUU JC. lezne nagrobne dekoracijo za nasaditev svežih cvetlic. Vsak komad sestoji iz petih oddelkov (kaset); zelo pripravno za kamnite plošče. Naslov pove uprava lista pod št. 1033.
LICITACIJA.
Prodajali se bodo 28, 29, 31, 1 in 2 junija dobro ohranjeni težki vozovi, sani, stroj za seno kositi in obračati, cirkularna žaga, stroj za razsekanje lesa, elektromotor, amerikanski vijač, več orodja in mnogo drugih potrebnih stvari. St. & C. Tauzher, Dunajska cesta številka 47.
Proda se manjša
Ifntnnaninna za resno in lukrativno ElUlipUJUllfl podjetje IŠČEM. Ponudbe so prosi na upravo tega lista pod šifro »Kompanjon«.
Vsako množino cepljenih
hrastovih drv
kupi Anton Tiran, Vran-Sko pri Celju. 196(3
Sprejmejo se 4 dobro izvežbani
čevljarski pomočniki.
Plača od para, hrana in stanovanje lahko v hiši. Nastop takoj. Makso Pednik čcyJjafstvo St, Gamcljiift nad Ljubljano,
registrirna blagajna
(National Cash Register Komp. in
PiSfllDl Stroj —^Ogleda se" ahkcTori
K. Jurman, optik, Šelenburgova ulica št. i v LJubljani.
Trsje za strope
prve kakovosti, zavitki po 20 m1 z žico vezano se prodaja v večjih ia manjših množinah pri K, SUŠNIKU, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Izvanredna lepa prilika za Amerikancft
Proda se radi družinskih razmer
v lepem kraju na Dolenjskem ob glavn) cesti, blizu železnice, z vodnjakom in drugimi potrebščinami. Poleg hiše se nahaja tudi več rodovitne zemlje. Hiša je pripravna za vsako obrt. Cena po dogovoru. Interesenti naj se obrnejo na ANTONA KRflSOVEC, St. Vid pri Stični.
Barva
vsakovrstno blago.
Kemično čisti
obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4.	inliisa ovratnike, zapest-
Podružnica: Šelenburgova ul. 3. J^llUilKd mce m srajce -
Maribor
Gosposka ul, 38
PODRUŽNICE =
Novo mesto
Glavni trg
Kočevje
štev. 39.
>1»
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
jo ustanovila oddelek za
življenska zavarovanja.
Sprejema: V žlvljenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki so poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica: CELJE, Breg 33.
ue priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. — Prevzema tudi vsa knjigoveza dola, ki jih izvršuje v lastni knjigoveznici po naj-— nižjih cenab. —
Dva kozolca
eden velik in dobro ohranjen in eden manjši na prodaj. Pojasnila daje Posojilnica v Makolah.
Samostalneaa knjigovodjo
in samostalnega korespondenta
tudi ženske sile prvovrstna in sposobna vseh pisarniških del, ki sta bila že v večjih podjetjih v istem svoj^tvu SE IŠČETA sa industrij, podjetja bli-Sru Zagreba. Samo take ponudbe in s navedbo referenc ?e bodo uvaževale. Plača dobra, nastop takoj. Pisati na upravniitvo lista pod „samostal nost 2013."
rioznih ter en tritonski tovorni avto.
Ponudbe pod »Avto« na upravništvo »Slovenca«.	1975
, svetov, zgo-
___ilj" IHj!iyuui)iM)uii/» do vin a prof
dr. J. B. VVelssa, 23 zvezkov, vezano naprodaj. Naslov povo uprava tega lista pod štev. 1D83.
prazne, 1ll0 lit. kupuje v vsaki množini tvrdka Brata Novakovli Ljubljana (Kolizej)
V ponedeljek 24. maja ob 3. uri popoldne sc proda
na prostovoljni javni flražDi
v Spodnji Zadobiovi
= Slovenske = narodne pesmi
za citro in petje. Izšel je »X. zvezek.« V njem sta tudi pesmi Zrinjsko Fran-konpanska in Slovan, ki med vojsko nista smoli na dan. Zvezek stane 16 K. Prejšnji zvezki so po 12 K, „(",rajski odmevi z Jugoslovanko" 8 K ia „Tri slovanske pesmi" 4 K. Pošilja se proti predplačilu. Priporoča se ivan Kiiorle. Ljubljana, Krojaška ul. 8. II. (Gostilna Maček.
KQLONUm.NO
1	kompletne stope.
2	Kompletna mlinska tečaju s kamni i pajkelnom.
Iščem treznega in pridnega
za kmečka dela. Gabiljel Eržen, Zapu-že, pošla Begunje pri Lescah.
Išče se več partij
BfJGV
za žganje bukovega oglja. Ponudbe nasloviti na L. C. Tschinkel, parna pila, Ribnica, Dolenjsko.
z dolgoletno prakso išče mesta kot obratni vodja ali asistent. Vprašanje pod »O. R.« iMostič-iirtickel, Koroško
.■•IIMIHU
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem so-rodnikom in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, teta in svakinja
Helena Znidaršič Rudolf
soproga lesnega trgovca, gostilničarja ia posestnika na Hroščem pri Cerknici, občina Sv. Vid
dne 21. maja ob 7. uri zjutraj po dolgi in zelo mučni bolezni previdena s presv. zakramenti Bogu vdano umrla.
Pogreb se vrši na Binkoštno nedeljo ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Juriju Cajnarje.
Predraga pokojnica se priporoča v molitev in blag spomin.
Krušče, dne 21. maja 1920.
Anton Znidaršič, soprog. — Alojzi), Franc, Jožef, sinovi. — Marija om. Bombač, Ivanka o m. Ponikvar, Antonija om. Cimperman, Angela, Justina, Karo-lina, hčere. — Janez in Franc, brata. — Neža in Uršula, sestri.—Andrej Bombač, trg. in pos.; Jožef Ponikvar, pos.; Anton Cimperman, zid. mojster; zetje. — Franc Jurca, pos.; Jernej Zalar, pos., svaka. — Vsi vnuki in vnukinje. — Vsi številni ostali sorodniki.
1» 1 iliii 1 w&m Sili
Staro in novo koruzo
pšentčno moko, oves brezhibne kvalitete franko postaja Zagreb dobavlja po najnižjih cenah „Sava" d. d. Zagreb, Paromlinska ccsta 1.
STENICE	in njih zalega
takoj pogine, ako uporabljate
MORTIN	steklenica 12 K
od zavoda M.	Jflnker, Zagreb, Petrinjska ulica št. 3, III. nadstr.
NOV
in nova konjska oprema se proda. Anton Boli, Rudnik.


Kdor se želi soudeležiti pri pod-jetju, pri katerem je neuspeh izključen, z večjim ali manjšim kapitalom, ima lepo priliko. — Za prijave in pojasnila se je obrniti na naslov: Janko Bistriški, poštno ležeče, Maribor 1, Znamko za odgovor je priložiti.
letos zopet odprto!
Sezona od 1. junija do 15. septembra.
Zdravijo se mehurne, ledvične, katarne in želodčne bolezni, protin, diabetes in posebno pa ledvični pesek in kamenček.
Zdravilna sredstva: pitna zdravltev z alkaličnimi slatinami razna sestave, (med temi se posebno odlikuje Radenski zdravilni vrelec kot najmočnejše vseh poznatib natron-lition vrelcev), železne, alkalično-mineralne ln naravne ogljično-klsele kopel ji, katero so v Radencih vsaki dan gostom na razpolago, bydropatične procedure, masaža, parne kopelji itd. — Vprašanja in naročbe stanovanj se ravnajo na
Zdraviliške Slatina gMenci (Bati Radečn?
okraj Ljutomer.
O
>
o Z
Iv. Kune
Fotoatelje »Ilirija« lastnik
Ljubljana, Gosposvetska c. 4 (poleg kavarne Evrope)
se priporoča cenjenim botram in botrom. Slike se izvršujejo najfineje. Postrežba točna. Ceno zmerne.
© o
PO!
9
n

večje množine remseheidskih krožnih žag, remseheidskih trebušastih in vlačnih žag, raznih gozdnih sekir, sapinov, pil za žage, pile za mizarje in čevljarje, I a kolut za brušenje žag, razno železnino in orodje vse s skladišča na Dunaju z izvoznim dovoljenjem
BIRO & COMP. m m..
Novo ustanovljeno stavbno podjetje in tehnična pisarna
IVHN BRICELJ
mestni stavbenik
Ljubljana, SSomškova ulica štev. 19
so priporoča, p.n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, zagotavljajoč, da bo cenjene naročmke z dobrim blagom, solidno ceno in točno izvišitvljo kar nnibolje postregel.
K
K
A
K X K
X 1&
K X
hI'
Prodaja lesa.
Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbenim potom prodalo 20 vagonov rezanega i m dolgega smrekovega in ielkovega lesa, in sicer:
10 vagonov iz gozdnega okrožja „Rakovec" skladišče v Vita* njah pri Celju (Štajersko) in
10 vagonov iz gozdnega okrožja „Črna" na postaji Prevalje (Koroško).
Nadalje se proda ponudbenim potom iz gozdarskega okrožja „Legen" pri Slovenjgradcu 1300 m3 stoječega smrekovega, jelkovega in bukovega lesa.
Bližja pojasnila so na vpogled pri podpisanem uradu, kakor tudi pri grofovskem gozdarstvu v Vitanjah oziroma gro-fovskem nadgozdarstvu v Črni pri Preval j ah.
Ponudbe je predložiti do 31. maja 1820 do 12 ure opoldan pri »Glavnem poverjeništvu ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji v Ljubljani«.
Ponudbenik mora v ponudbi izrečno povd^riti, da so mu pogoji znani in da se tem podvrže, da pozna kakovost in mero lesa.
Gozdna uprava grofa Vincesica Thurn,
Železna Kapla. (ICoroško.)
Zemal]sha oSada za K.! H.
Rudarski odsislt.
Broi: 75.595/XII-2,
Sarajevo, dne 12. maja 1920.
Kod rudarskog odsjeka zemaljske vlade u Sarajevu prodavače sc dne 5. juna 1920 u 10 sati putem javne usmeno 1 pismene dražbe 8650 komada

I »C


kojo se nalaze kod državne željezare u Varešu.
Cijevi če se prodati u prvom redu onom najboljem nudiocu, koji rcflcktira na čitavu količinu, a u drugem redu istora u pojedinira partijama.
Temeljna cijena iznaša 685 K za 100 kg franko vagon Vareš.
Vadij se mora položiti bez razlike količine cijevi, na koju se refleklira, sa svotom od 300.000 K (75.000 dinaraj unaprijed kod blagajne rudarskog odsjeka u Sarajevu i lo ili u gotovom novcu ili u obligacijama državnog zajma (bonovaj Kraljestva Srba, Hrvata i Slovcnaca iz god. 1919. Ponude, (bilo usmene ili pismene) za koje ni je bio vadij položen, neče so uzeti u obzir.
Pismene ponudo (sa vadijem), moraju biti zapečačene lc propisno biljegovane i moraju stiči rudarskom odsjeku najdulje do 5. juna 1920, 10 sati prijc podne.
Cijevi se imadu povuči u najkasnijem roku od tri mjeseca, polovica kupovnine imadc se položiti odmah, a druga polovica nakon mjesec i po dana od dana licitacije i to u gotovom novcu kod rudarskog odsjeka u Sanjcvu.
Vrste cijevi, koje čc se prodali, su slijcdeOc :
2000 mm dužine .... kg
331	kom.
18	„
636	„
98	„ 11
783	„
659	„
269	„
191	,.
688	„
284	„
10	„
120	,.
963	„
271	„
303	„
531	„
281	„
499	„
15	,
7	„
737	„
12	„
198	„
730	.,
8650	kom.
40 mm promjera, 50 60 65 70 80 80 90 100 100 125 125 150 150 150 175 200 225 250 250 275 300 325 350 400
2500 3000 2000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 4000 4000 3000 ■'1000
6686 533 27793 2724 550 47122 34268 17915 13981 43344 35216 1090 14O04 140813 37208 57419 120006 74' 84 152694 3945 2450 291852 6340 98406 428510
kg 1667083
Svakome reflektantu stoji slobodno, da cijevi priic dražbe razgleda u Varešu.
Zeinaljska vlada je vlosna, da člobodno bira izmedju prispijeilh uamenih ili pismenih penuda, i može lakogjer sve ponude odbiti, a da nc navede razloga.
Predstoinik rudarskog odsjeka zemaljske vlade za Pj. i H.
dr. Kurz
v. r
17510158
Bombaževa predilnica in cikalnia v Tržiču išče sposobnega, bilančno-zmožnega
-i jo v besedi in pisavi zmožen slovenskega in srbohrvaškega in nemškega jezika. Ravno tako inteligentno gospodično v pisarno; tudi začetnico, z enakim znanjem jezikov ter spretno v nemški stenografiji in strojepisju.
Oferte direktno na zgorajšnji naslov.	1978
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 000®
PilJMHM, CELJE, trs
Najmočnejši zdravilni akra-thovrelec slovenske Štajerske, 30-2 do 37-5 stopinj C. deluje kakor Gasteinske Toplico itd. proti protinu, revmatizmu, ženskim in živčnim boleznim slabostim, ranam, in-fluend in njenim posledicam. Rlago sul) - alpinsko podnebje, izvrstna oskrba, ceno ugodne. Železniška zveza od Zagreba 3. ure, od Ljubljane 2. uri. Pojasnila daje na vprašanja brezplačho
| Ravnateljstvo kopaliSia I postaja RIMSKE TOPLICE.
Graščina Gornji grad odda od
seci
v gozd. oddelkih: Grohat v Solčavi okoli 5000 plm., Rogač pri Lučah 2000 do 3000 plm. smrekovega in jelovega lesa, Kolarica pri Ljubnem okoli 4000 plm. in Mali vrh okoli 1700 plm. bukovega lesa ponudbenim potom. — Ponudbo je poslati po pošti priporočeno do 28. t. m. kn. šk. gozdarski upravi v Gornjem gradu, kjer se tudi izvedo podrobni pogoji.	1962
proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. izpuščajem
• zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okoUco:
Rihard Snšnik »pri zlatem jelenu« IV, Marijin trg.

Po naredbi Nj. K r. Visočanstva Prestolonaslednika Aleksandra z dne 29. aprila 1920. leta se ustanovi: v
(Osrednja zadruga za preskrbo in ižvoz O.)
Sedež zadruge je Belgrad; čas delovanja je neomejen.
Zadruga ima namen:
1.	Da skrbi za prehrano vojske in pasivnih krajev.
2.	Da izvršuje dobave za državo, če bi to zahtevala po-edina pristojna mesta,
3.	Da izvaža v inozemstvo, če in v kolikor se pokaže prebitek nad mero domačih potreb, vse proizvode, katerih izvoz je vsled odloka Ministrskega Sveta z dne 16. IV. 1920, 1., IV. Br. 4858 Ministrstva za Trgovino in Obrt poverjen tej zadrugi, kakor n. pr. vse vrste žita in žitnih proizvodov, suho sočivje, živino in živalske izdelke, volno, predivo, lan itd.
Kapital srediSnje zadruga.
Din 30,000.000.-
V 12.000 delnicah po 2500 dinarjev vsaka, od katerih polovico plača država in polovico korporacije in posamezniki.
Delnice se glase na ime.
Član zadruge so lahko:
1.	Poljedeljske zadruge in njih zveze;
2.	Konzumne zadruge in njih zveze;
3.	Poljedelci (producenti poljedelskih proizvodov;
4.	Trgovske tvrdke — posamezniki in društva — ki so po mnenju pristojnih oblasti pečajo z izvozom gori naštetih proizvodov.
5.	Tvrdke in podjetja, ki se bavijo poleg predelave z izvozom gori naštetih proizvodov (mlini, klavnice, itd.).
Člani zadruge so lahko samo državljani Kraljestva SHS oziroma domače tvrdke.
Ustanovni odbor te zadruge, postavljen z odlokom Ministrstva za Trgovino in Obrt z dne 28. aprila, poživlja vse lntere-sirane, da se prijavijo za podpis delnic..
Prijave za podpis delnic naj se pošljejo ministrstvu za trgovino in obrt — Belgrad z označbo „za Osrednjo Zadrugo za Prehrano in Izvoz" (za Središnju Zadrugu za Snabde-vanje i Izvoz) in sicer v času 20 dni od objave tega oglasa v Službenih Novinah v Belgradu in pokrajinskih Uradnih listih. Ob enem s prijavo se položi pri Narodni Banki Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Belgradu po 500 dinarjev za vsako delnico.
V roku 8 dni po zaključku prejema prijav bo odločil Minister za Trgovin9 in Obrt o sprejemu prijavljencev za akcijonarje in bodo ti pozvani, da plačajo v roku 8 dni Od objave poziva ostanek 50% od nominalne vrednosti delnic, kakor tudi 50 dinarjev od vsake delnice na račun ustanovnih stroškov. Ostanek osnovnega kapitala se bo plačal naknadno in sicer po odločbi Upravnega Sveta.
Podrobnejšo informacije o delu Zadruge kakor: o upravi, razdelitvi dobička, času delovanja in likvidaciji, državni kontroli itd. bodo našli interesentje v Odredbi, ki je objavljena v Uradnih Listih in neuračnih pokrajinskih listih.
Interesentom se naznanja, da bo vršila Osrednja Zadruga vse nakupovanje v deželi po načelu svobodne trgovine in po načelu svobodne pogodbe s prodajalcem blaga. V pogledu uvoza bo nabavljala Zadruga predvsem proizvode, ki služijo potrebam poljedelcev in Gospodarski obnovi dežela. Te proizvode bo prodajala zadruga po nakupni ceni.
tajnik: DR. E. TARTAGUA S. r.
USTANOVNI ODBOR:
predsednik: LI. SRECKOVBČ s. r.
podpredsednik: DR. JANDA s. r.
J. KORENCAti
Svojim cenjcnim odjemalcem in p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi naznanjam, da sem svojo mnogo let na Starem trgu štev. 5 obstoječo
Otvoritev trgovine 27. majnika
preselil na
im blagom ter pleteninami
v. 20 "^s
Zahvaljujoč se vsem za sedaj izkazano mi zaupanje, sc za v bodoč© najvljudneje priporočam, zagotavljajoč vsikdar najsolidnejšo postrežbo.
Z vclcspoStovanjem	|Van &©ren*an.