S. Kranjec:
Sramotna kupčija.
Odkar so Benečaui z brezobzirnim izrabljanjem križarjev zavladali vzhodnenm Sredozeniskemu morju, so se zlasti trudili, da bi se polasiiii vsega brodarstva in trgovine v Jadranu. Že trl desetletja po zavzetju Carigrada jim je raoral Dubrovnik obljubiti, da njegove ladje ne bodo šle na sever od Jakina, razen kadar peljejo živeŽ v Benetke. Prav tako so Beuečani dosegli od cesarja Friderika II., da je svojiiu podanikom v južni Italiji prepovedal, da bi izvažali v Benetke kaj drugega kot samo lastne izdelke. Podobno so Benečani omejili tudi trgovino svojih najbližjih tekmecev, n. pr. Ferare, Ravene in Jakina. Jadransko raorje so začeli smatrati za svojo popolno posest. Nazivali so ga »Beneški zaliv«, Benetke pa »vladarico Jadrauai.
Hrvatski so takrat vladali že dobrili sto let ogrski kralji Arpadotci, kt so se žal slabo zavedali rrednosti morske obale. Zaposleui z domačimi
SpHt.
prepiri, otepajoč se z okolim plenistvom in stremeč po nadvladi nad Bosno in Srbijo, niso dovolj podpirali primorskih inest v obrambi pred Beneeani, ampak so tem celo dajali poiuho. Tako je kralj Andrej II. 1. 1216 Bene-čanom odstopil svoje pravice do Zadra, ker m imel denarja, da bi placal prevoznmo za svojo križarsko vojno. Njegov naslednik Bela IV. je imel opraviti z navalom divjiii Tatarov, ki so 1. 1241 vdrli na Ogrsko in jo 6 Hrvatsko vred strahorito oplenili in opustošili. Pridrli so prav do obale, kjer je doliil kralj s svojiini velikaši zavetja v dobro utrj«nih mestih. Komaj so Tatari odšli, so se Zadrani, zanašajoč se na kraljevo pomoč, uprli Beuečanom, Toda zopet so se varali; kraljeva vojska je bila tepena in kralj je prepustil Zader Benecauom, ki so mu ualožili trde miroviie pogoje. Kralju se je tudi zato inudilo, izniiriti se z BeneČani, ker je izbruhniia v Dalmaciji prava državljanska vojna med Splitoin in Trogirom ter njunimi zavezniki. Ko je kralj ugnal Spličane, se je pa vmešaval v nasledslvene boje za Avstrijo in Štajersko in nekaj Časa tudi vladal na Štajerskem. Pri tem je razumljivo, da je šlo doma vse narobe in so plemiči zelo omejili kraljevo oblast.
107
Nič bolje ni bilo za njegovih naslednikov. Beli IV. so sledili t nasled-njih tridesetih leiiii še trije Arpadovci — zadnji iz tega rodu je izuinrl 1. 1501 z Andrejem III. Temu so rekli tudi »Benečaiu, ker je bila njegova mati iz slovite beneske rodbine Morosinijev. Mnogi ga sploh niso priznali in so postavili proti njemu kralja Karla iz sorodne anžuvinske hiše, ki je vladala v Napolju. S Karlom so potegnili zlasti najimenitnejŠi hrvatski velikaši knezi štibici — Bribirski, za kar so dobili dedno bausko Čast. Medtem ko sc je novi kralj Karel I. z raznimi tekmeci vojskoval za ogrsko krono, je ban Pavel Bribirski skoraj neodvisno vladal vsej hrvaiski obali razen Zadra. Seveda je Zader zopet porabil priliko in se uprl BeneČanom, ki so bili takrat tudi v vojni s papežem in celo od njega prokleti. Zader pa le ni imel srece. Med triletno vojno je umrl ban Pavel» njegov sin Mladen je pa prepustil mesto njegovj usodi. Benečani so ga znova zasedli in celo nahujskali zoper oholega Mladena druge hrvatske velikaše in mesla. Doinaci vojni. ki je tuko nastala, je naredil konec kralj Karel, ki je Mladena ndstavil in odvedel s seboj na Ogrsko. ^alostno neslogo hrvatskih velikašev so spretno izrabili Benečani. Z lepimi besedami in obljubami so dosegli, da so se jini izrocila vsa važnejša mesta v varstvo in tako je beneška reptiblika brez boja zavladala vsej hrvalski obali od Zrmanje do Cetine, edino Skradin in Omiš sta osiala v oblasti Bribirskih.
Toda tej sramoti je aapravil konec Karlov sin in naslcdnik L u d o v i k , ki Žc zaracli tega zasluži pridovok Velikt (1342—1382). BrŽ ko je urcdil brvatske razmere in priŠel z rojsko v Dahnacijo, so ga Zadrani Bavdušeno pozdravili in — izgnali Benečane. Pa naglica ni bila prida. Po dveletni junaški obrambi so sc morali podati in Ludovik je sklenil z republiko premirje za oseni let. TaČas se je vojskoval v južni Italiji proti morilcem svojega brata. Naio je pa komaj Čakal. da je premirje poteklo, kajti odločil se je temeljito obracunati z >vladarico Jadrana«, ki se je bila medtem s prevaro polastila tuili Skradina. Nameraval je napasti BcneČane zlasti tudi s kopnega in jc zbral v Zagrebti veliko vojsko, Čcš. da hoqe vkorakati v Srbijo. Tembolj so sc preplašili BeneČani, ko je naenkrat njim napovedal vojno. Ponujali so mu vsa dalmatinska mesia razen Zadra. on pa ni Iiotel o tcm niti slišati. Vojskovali so se celi dve leti. llrvatskemu banu so se kmalu predala mesta v Dalmaciji. le za Zader je bil potreben hud boj. Kralf sarn se je takrat srečno vojskoval v zgornji Italiji in prisilil Bene-Čane. da so v začctku 1. 1358 sklenili v Zadru m i r in se odpovedali vsem dalmatiuskim mcstom in otokom »od sredine Kvarnera do Drača«, dož pa iudi naslovu svojvode Dalmacijc in Hrvatske*, ki si ga je lasiil še od nesrečnega Ieta 1000.
Proti koncu svoje vlade se je Ludovik, ki je bil medtem postal tudi kralj poljski, Še enkrat vojskoval z Benečani. Njihovi stari nasprotniki in trgovski tekmeci na vzhodu so bili Genovežani in ti so ga 1. 1378 poklicali na pomoČ zoper Bencike. Ludovik se je rad odzval, da bi čimbolj utrdil svojo oblast na Jadranu. Topot so se vojskovali večinoma le na kopnein v gornji ltaliji. Bcneško brodovje ni moglo drugega, kot da je parkrat pustošilo po naši obali. Šele čez iri leta je bil sklenjen v Turinu mir: Benečani so še enkrat potrdtli določbe zadrskega iniru in vrh tega obljubili. da bodo plačevali ogrsko-lirvatskemu kralju 7000 dukatov davka na leto.
Zaderski roir je slednjič za dalj casa vrnil hrTatskemu kraijestvu njegovo obaio in otoke. Dalmatmska mesta so naslednjega pol stoletja uživala popolno samosiojnost in se lepo razvijala. Mogočna Ludovikova država, ki je segala od Baltika do Jadrana. je bila sicer le preveč celinska
108
in uiti ni poskušala nstvariti si svojo vojno ali trgovsko morciarieo. Te se Benečanoni ui bilo treba bati, toda bali so se Ludovikove arinade na kop-nera, ki je utegnila vsak čas prekoraČiti Alpe iu se pojaviti v beueski ravnini. 1 ako so bila uaša mesta le v varnem zavetju. Ce si jih že niso          ,^h
mogli pokoriti, so skušali BeneČuni vsaj trgoviuskih koristi dobiti od njili.         <flH
Vabili so jih. v svoja pristaniŠČa in ščitili njihove ladje v daljnih morjih, ^H kjer jim doinača država ni nudila iiobene podpore. Modra bcnoška politika '^H je kmalti rodila sadove iii že I. 1401 je bil Split pripravljeu, podati se pod ^^J beneško varstvo, a zaenkrat so njegovo ponudbo odkloniii, ker so imeli ¦^^ dalekosežnejŠe načrte. Dogodki na Hrvatskem in Ogrskem so se namreč naglo razvijali njiin v prid.
Ludovik Veliki jc unirl I. 1382 i(i zapustil le dve mladoletni hčerki, kar je postalo za njegovo državo usodiio. Mlajša hčerka Jadviga je za-vladala na Poljskem, za ogrsko-hrvatskega kralja so pa okronali starejso M a r i j o. 7. njo. ali bolje: z njeno častihlepno materjo pa velikaši niso bili zadovoljui in so poklicali na prestol soroduega napoljskega kralja. Ko jc bil ta zahrhtno umorjen, so hrvatski upornilci obc kraljici ujeli. ju zaprli v Novigrad ob izlivu Zrmaiije in mater vpričo hcere zadavili, docim je hčerko Marijo z benesko pomočjo reŠil njen mož S i g m u n d L « k s e in b u r š k i. Tega ao tudi izvolili za kralja ogrsko-hrvatskega, docim je nasprotna stranka postavila proti ujemu Ladislava Napoljskega. Ta je toliko prišel na Hrvatsko, da so ga v Zadru krotiali za kralja. na Ogrsko se pa ni npal, ker se je bal žalostne usode ocetove. ampak se je vrnil nazaj v Napolj. Njegovi ptistasi. med katerimi je bi) najbolj mogočen         ^_
bosauski veJikaš Hrvoje VukČic, so se še par let upirali Sigmuudu, dokler         ^H
ni ta 1. 1408 s posebno križarsko vojsko odloeilno potolkel Bosaucev. Sedaj         ^^
so drug za drugim priznali ^igmunda za Vralja. Tndi Ladislavu napolj-skemu ni preostaio drugega in odlooil se je za sramotno kupcijo. Po doigih pogajaujili je l. 1409 prodal beneški republiki za sto tisoč dukatov Zadcr. Novigrad. Vrano in otok Pag z vsemi svojimi   pravicami   do   Dalmacije.
Tako so Benecani, ki so bili državljansko vojno 1(> od straoi gledali, imeli od nje najvec dobicka. Sramotna kupčija .jp Zader ntt.}težje zadcla. MeSČani so ogorčeni spodili napoljsko posadko in razvili zastavo svetega Marka, da bi pokazali. du so se prostovoljno podali Benečanom. Dož jim je res potrdil saraos(ojnos(. imenoval zadcrske plemiče za beneške mesčane, hkrati pa naselil v mestu več beneških roclbin. s cinier se začenja njegovo potujčenje. Deloma zlepa cleioma zgrda .jc nato ropublika zasedla še ostale kraje, ki jili jc Sigmund zaman skušal rcšiti. Hrvatska je izgubila za skoraj Stiri stolctja veČino svoje obale, odrinjena od morja je le šc životarila — »sokol   s   p o I o m I j e n i ni i   krili«   — kot pravi njcn  zgodovjjiar.